I Our Write Us Today Advertising rates ai reasonable TELEPHONE: CHelsea 3—1242 are LAS list slovenskih delavcev v Ameriki. * qtateue opozasjaio, d* pravočasno obnova narofoi-no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, poiljite en do-lar za dvomesečno poskušnjo. 11*, ltes ml Um Po* OiriM M New lark. N. Act al •f Mvch Sri, 181*. No. 153, —Stev. 153. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK. MONDAY, JULY 3, 1939 -PONEDELJEK, 3. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. USODA BALKANSKIH DRŽAV SE VEDNO NEJASNA J JE SE VSE ODVISNO OD VOJAŠKE ZVEZE MED ANGLIJO, FRANCIJO IN SOVJET. RUSIJO Vse balkanske države so naklonjene demokrat-skim državam. — Na i^je pa pritiska os Rim -Berlin. — Grška in Turčija sta že storili odločilen ko rok, druge pa še omahujejo. — Knez Pavel ni dbljubil nobenih koncesij. PARIZ, Francija, 2. julija. — Medtem ko je vsa Evropa oborožena do zob in pripravljena na vojno, katero nekateri napovedujejo v juliju, drugi v av-£tistu, je zelo važno, kakšno vlogo bodo v tej vojni igrale države jugovzhodne Evrope, ali bodo potegnjene v vojno vihro, ali pa bodo mogle ostati nevtralne. Kar se tiče osrednje E\*rope, je položaj jasen. Os Rim - Berlin je razdelila Evropo, tako, da tvori Nemčija z Italijo ter Avstrijo, Češko in Slovaško Angleška vlada je vpoklicala CHURCHILL IN EDEN BOSTA POZVANA V MINISTRSTVO LONDON, Anglija, 2. julija. — Angleška vlada je vpoklicala prvih 34,000 novincev, starih po 20 let. Dplomati vidijo v tem, da hoče Anglija s Francijo izpolniti svoje obveznosti do Poljske. Novinci se bodo pričeli ivež-Jbij poklican v London s posebnim naimenom, da izrazi svoje mnenje o tem, kale litis bi napravilo na nacinje, ako bi 'bila Churchill in Eden poklicana v kabinet. ITALIJA PRIPRAVLJENA bati 15. juiija in bddo ostali pod zastavami 6 mesecev. Pozneje bodo vpoklicani še ostali izmed 200,000 potrjenih no vincev, tako da bo imela An-lija do konca leta miljon iz-vežbanih vojakov. Vsled skrajno napetega položaja je ministrski predsed- jk i« •. « . i-i - i i . nik Neville Chamberlain zna- in z Albanijo trdno steno, ki brani zapadnim de'| tno izpremenil svojo mokracijam sklepati zveze z vhodnimi državami, 'i politiko. binet Winstona Churchilla in Anthonyja Edena, ki sta vedno nasprotovala diktatorjem. Ta Na papirju je ta blok mogočen. Na prvi pogled v stoji $135,000,000 ljudi ramo ob rami za večjo felavo in totalitarno državo. V resnici pa je nekoliko drugače. Znano je, da'ka prememba ministrstva bi Avstrijci, četudi so bili spočetka zadovoljni, da jih za Nemčijo sva~ Politični opazovalci pravijo, da bo Chamberlain v kratkem RIM, Italija, 2. julija. — Fašisti zagotavljajo, da je Itali-»vnaiijo a pripravijena iti v vojno in Po nekem poročilu1 i Z i u , ^ . , da bo poravnala svoje zahteve je Nemčija vzela v svoje naročje, z nacijsko vlado niao posebno zadovoljni. Cehi in tudi nekateri Slovaki hrepene po svobo- jzvedel premembo svojega ka-j. . ^ , .».i i« i , bineta, ker hoče prepričati Hit- di in so trdno prepričam, da se bodo nekega dne ]erja da Allgrlija v resnici mi- mogli otresti nemškega jarma. Albancev pa nc»- sli, kar pravi in zagrozi. Lena propaganda ne more premeniti v navduše-' Churchill, ki je bil prvi lord • v adiDiralitete v svetovni jvojni. ne ernosrajemke. VM žas kritiziral Chamber- S kratka: tako združenje držav ni ne politično, laiiia zaradi njegove pomirjene gospodarsko trdno. Velika Nemčija je bila u- valne politike. Anthony Eden .t varjena z na.iljem. nasilje pa ni trden temelj dr- t^^tlflZ^i /a ve. .-^j , i 1 V7 osrednji Evropi sta še Poljska in Madžarska Na zunaj je Madžarska še neodvisna, njeni vladarji povdarjajo zvestobo do ustave. Pri zadnjih volitvah pa to naciji izvolili 47 poslancev in vse kait, aa se Madžarska ne bo mogla ubraniti nacijskega pritiska. Poljska pa je zadnje tri mesece šla skozi velike premembe. Ko se je maršal Pilsudski bal nove razdelitve Poljske, tedaj je odločno vprašal Hitlerja: — Prijatelj ali sovražnik? Hitler je odgovo ril "prijatelj/* Tedaj so bile naglo sklenjene pogodbe. Pogodba še stoji, toda duh se je izpremenil. Sedaj je Poljska v zvezi z Anglijo in Francijo in se je jasno postajala proti Nemčiji. Manj jasen je položaj na Balkanu. Turčija in Grška sta se pridružili zapadnim državam, druge pa še omahujejo. Jugoslavija in Romunska sta v ravni Črti proti ognju osi Rim-Berlin. Obe želita o-stati nevtralni, toda Romunska je sklenila trgovsko zvezo z Nemčijo, takoj nato pa tudi z Anglijo in Francijo. Anglija ji je tudi zagotovila neodvisnost. Romunska je bolj naklonjena demokrat- _ _____ skim državam, kot pa Nemčiji in Italiji, toda zašla Jo bo HitJer obiskal Gdansk bo v zelo nevaren položaj, ako se Jugoslavija e- j™^ ^T1 ^ 7c z osjo Rim-Berlin. Prezreti ne smemo Bolgarske, ki je ravno tako važna, kot katera druga balkanska država, zato skuša romunski vnanji minister Gafencu balkansko antanto porabiti, da postavi čmomorsko zvesto, h kateri bi pripadala tudi kot vnanji minister, ker se je i Chamberlain hotel pogajati z diktatorji. - Churchill in Eden sta že dalje časa. izpostavljena napadom nacijskega časopisja in o-ba sedaj zvesto podpirata Ne-v i lie Ohamberlainovo preme-njeno politiko, ki ima sedaj za minister v svojem ekspoze-svoj cilj močno obrambo protiPodaril, da novi zakon diktatorjem. S Churchillom in znatnv° ^boljšal varnost meje v kritičnih časih. Vlada se bo zatekla k pooblastilom navedenega zakona samo v potrebi. Glede končne določitve vojaškega roka — sodijo, da bo do Francije v Sredozemlu ob času, ko bo poravnala Nemčija svoj spor s Poljsko zaradi Gdanska. "Ura c(bračiHia se naglo bliža," pravi uradni tednik "Relaziom Internationale" in trdi, da je to stališče vnanje-ga urada. Virgino Gay da pa v "Gior-nale d'Italia" pravi, da hočete Anglija in Francija -zaradi Gdanska pričeti »svetovno voj^ no. PODALJŠANJE VOJAŠKEGA ROKA NA NIZOZEMSKEM Po dolgi debati je parlament sprejel novi vojaški zakon, ki vlado pooblašča, da poviša vojaški rok na dve leti. Na predlog socialnih demokratov je zakon dobil dopolnilo, da bo v veljavi do leta 1944. Vojni |itt!lll||||.|||inil||||.j||||lll!|||||.||||flt!|||| ,|||if Hninii'!"'uiiiiii""'ninii,i'"iiin)iiiii'Mi»m» ZARADI POSTAVNEGA PRAZNIKA 1' PROG L A-&ENJA NEODVISNO NOSTI" NE IZIDE JUTRI A4GLAS NARODA". PRIHODNJA 'ŠTEVILKA IZIDE V SREDO, DNE 5. JULIJA. —UPRAVA 'iMii^itiiniiiii^jiiiiiiiiiii,. ,|iiriiiiiM ,,iHlmi iiit"'"tiuiim"!l'»nin tii"!l"iHiniii'!''Mmmi SITUACIJA NA _ KITAJSKEM Japonci so skrajšali čas za prehod prometa skozi barikade. — Japonci so imeli že 400,000 mrtvih. Ederiom v svojem kabinetu ;bt Chamberlain pokazal Hitlerju, da zaradi Gdanska ne more biti drugega 'Monakovega * Anglija vodi veliko propa- . . gando, da prepriča Nemčijo, 17 — ™ dal TIENCIN, Kitajska, 2. julija. — Japonske vojaške oblasti so včeraj zopet poostrile blokado angleških koncesij ir vslevo- Katajske izgube so mnogo potovanju proti Franciji večje. Japonci. jiH cenijo na' V Konštanco, pristanišče ob 2,300,000 mrtvih. Nevtralni o-1 Črnem morju. Njun prihod jo pazovalei pa jih cenijo na dva' vse presenetil, kajti rečeno je milijona, iv-kljucno mrtve civi-lbilo, da bosta odipotovala v liste. Janonoe velja vojna pc Egipt- POLJSKA HOČE VEC POJASNIL Gdansk bo moral pojasniti vojaške priprave. Vsaka sila, v Gdansku ali ziinaj mesta bo pomenila vojno. VARŠAVA, Poljska, 2. juli-ja. — Poljska vlada pripravlja spomenico, ki bo zahtevala od Gdanska, da pojasni velike vojaške priprave ob poljsko-nemški meji. Vladni krogi so mnenja, da bo poslanica poslana v ponedeljek ali torek in bo naslovljena na gdanski senat. Poljska je opozorila Nemčijo, da bi wsaka sila, ki bi se dvignila v notranjosti Gdanska, ali pa prišla od zunaj, pomeni la vojno. Uradno se poroča, da so v Gdansku organizirali legijo prostovoljcev, ki bo dvignila vstajo in razglasila pri-klopitev Gdanska k Nemčiji. Časopisi poročajo o velikih vojaških pripravah v svobodnem mestu. Poljska bo s svojo poslanico vprašala, zakaj so bile v mestu postavljene protizračn«j baterije Ln zakaj mesto spravlja v 'svoje zaloge tako velike množine živeža. Listi poročajo o nenavadnem dogodku ke ^^ general Maurice t al sk inn napadi D Minister za:aa™eh,1> f odpotoval iz Par, obrambo pred letalskimi narpa- nadzira mejo ob Alpah, di. Mr John Anderson je i2ja.lpbiskal bo tudi Korziko, kamor vil, da vlada želi oskrbeti do.bo dospel v soboto. konca tekočega proračunskega| iwiny~I daiava leta 2 in pol milijona rodbin- z DULFIA KUJAKA jeklenimi zatočišči. Takih zatočišč je bilo doslej zgrajenih že 650,000. Dalje določa Rojaka James Musich in za- Jerry Corel iz Brooklyna sta konski načrt na'bavo 15 mili- (že več tednov bolna na svojem jonov plinskih mask za odra-1 domu in se jima zdravje obrasle in 1.250,000 plinskih m&sk ča na bolje. Želimo jima, da za otroke. 'kmalu popolnoma ozdravita. I RAZGLEDNICE Newyor&ke SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLASNARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK* 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c V »ot« lahko pofijet* T po » MlNM po 8 *Gt,Xe 1*1 — New YoiS Monday, July 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY M SS.'jO |z& lanriiitro m via leto .. 17.;*» H<9C'b pol lou YmHj i "GLASHAB0IM- IfHAJA fPAKl DAN OUZKICOV IKVSBlflil N1DIU W -UUkS NAHODA". ti« WEST 1Kb NSW YOU. N. V. NK: I—1141 PQ KO&FEBENC1 V BELI HlSl UMfUU M bUgovuil poiUJatt m u prktMaJeto. Denar m naročnino po Moore Order. Prl auremembl kraje nnrod-%m prejinjj btvallAto oaa^aai da dime najde- Prcyac iz Krčev ine, ker je .letos na velikonočni poherfeijefc po razburljivem spopadu v go-♦rtilmi pri Volfcetlu v Vinarjih um(oril na klancu pri bivši £$lavirevi restavraciji Ferdinanda Mlinarica, Gašparja Go-liTana pa hudo ranil. Prejae je v preiskavi zločin le priznal, vendar pa se j«* za- m m POUKEftNIKI % •K«r ima *k>veo»ki 'Cleveland vse, bi bilo skoro nepotrebno - , ... _ _ omenjati, da mu tudi sloven - g^rjal * .silohranoiiL Nov lsk}h pogrebuik„v Ue r U''P"" aVI, J" -na Jih j" v Cleveland P. »tal ^ /.ve-/., z raztelešenem I Q^rj, sp,n 1 trupla pokojnega Ferdinanda sen. 02IVLJENJE GOSPODARSTVA Po novem predsednikovem načrtu se bo ameriško gospodarstvo v prihodnjem poslovnem letu znatno izboljšalo. Iz Bele hiše poročajo, da bo poleg izdatkov, določenih v proračunu, porabljenih za izboljšanje gospodarstva tritisoe osemsto šestdeset milijonov dolarjev. Tega denarja ne bo dala vlada naravnost, ampak ga bodo priape vali v obliki posojil razne družbe in banke, ki so podrejene zvezal upravi. Denar bo porabljen le za take projekte, ki se bodo sami izplačevali in polagoma izplačali. To so predvsem mostovi, na katerih bo treba pleČati mostnino, bolnišnice, vodne naprave in ekspresne avtne ceste. . K temu je treba dodati še velike stanovanjske hiše, izboljšanje ielezniškega sistema in vnanje trgovske kredite. - Kot je iz tega razvidno, bo od te ogromne vsote odpadlo nekaj na /vse panoge gospodarstva. Načrt zahteva celo vnsto noviih postav, ki jih mora kon-*re» tekom tega aasedanja uveljaviti. Načrt 'bo nedvomno odobren, kajti kongresniki se drže starega načela, da je jemati težje nego dajati, ko se pojavi vprašanje: — Odkod bo treba vzeti denar T — Vlada naj da, če hoče, — pravijo, — le novih davščin ni treba nakladati. Ze iz tega raaloga bo predsednikov načrt odobren. Tu in tamfcosioer nekaj odpora, kar pa ne bo odločilnega pomena. V splošnem je načrt dober in zasluži odobrenje kongresa. Edino vladna vnicijatkv«, lahko nekoliko izboljša slab položaj na delavskem trgu. •Ugodne posWdLee tega ogromnega načrta se bodo zabele ;*>javljati šele leta 1940, torej v letu važnih volitev, kar — mL-mpf^Tede rečeno — nikakor ne bo golo naključje. Z leve na desno so: Claude Hamilton, pravdni svett*v*le<* 1* W f kr>ti£re*mk Haybwn, Pot Harrison; Jessie Jones, predsednik RFC administracije, in senator Brynes. — Slikani so bili po konforenci s predsednikom Rooseveltom. Posvetovali so se ž njim, kako (bi bilo najbolje porabiti skoro štiri tisoč milijonv dolarjev za izboljšanje go-.spodarkega položaja v Združenih državah. i Iz RIBNIŠKA DOLINA lih za košnjo. Najhuje je bilo K-AlvOK. JLZtLKU Davi smo šele videli strašno j opustoišenje, ki ga je povzročila voda. Vo« polja in travniki Iz Ribniške poročajo 15. ju nija: — Natsa dolina je tako , r>1 ... . . preplavljena, da ljudje kaj ta- fmano Bibmce pro- kega ne pomnijo. Neprestano tl <*oru?i Vafl f devežvje je napolnilo struge kl nOS1 * sebo-' les' vseh potokov in hudournikov, I in ^»ago. Vo- j ixi .. da se je razlila okrosr Nemške da so narasli v veletoke, kn . J . . . . • • ,. . ... l vasi, Prigorice do Dolge vasi. hrumijo cez polja m pustosijo m 6 „ , xt i • D i • - i lu je onemogočen vsak pro-vse. Narasla je Ribnica in! . J w j T • • * i v. j i o imet. Pred Jasnico ie stala vo- v noci od 13. na lo.ij , . , , I na meter visoko, da so se mo- - t Bistrica junij. (Ljudje >o se i]K>dali mirno k počitku. (>1> |>ol 12. pa jih je prebudil iz sna plat zvona, ki je oznanjal nesrečo, katera jim preti po povod nji. Plat zvona je klical ljudem, naj bodo čuječi in naj hitijo na pomoč ogroženim. Voda je pridrvela čez Mlake v trg, hučala ob zidovih hiš in uhajala v kleti, se razlivala in hrumela dalje po državni cesti, po lepih žilnih »poljih in travnikih, zre- tfiniiiitili.iHHMiiil|..iiiiiitiii||.,iiiiii!iiil ur. lUKiU1 "ii'iuii"^ r,Urini»,,,|««niH!i',',J»f>i SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA pSTAN-OVA Sprejema možke in ženske v letih od i 6. do 50, in otroke do 16. leta staroati. CLAKOTVO: pošiljatve Denarna nakazila iz-rriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu..... V Jugoslavijo: Za « 2.30 ....................Din. 1 <0 $ 4.50 ....................Din. 20»! $ 6.00 ....................Din. 30») fl0.25 ....................Din. 500 »20. - ....................Din. lOOO f3W — ....................Din. 2000 y Italijo: & -f «k3u 9 12.— I 2».-9 67 - LAr 100 Lir 200 Lih 500 Lir 1000 #11200 .......... Lir .2000 $107.— .......... Ur 3000 JEER SK CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CK NE PODV1IŽENB SPREMEMB] GORI ALI DOLI Isplatile vetjih zforaj na Jih M I Unh, develJaJflMe fe N3JNA NAKAZILA &IRMO PO CABLS . ZA PRJBTOJBINO |L— SLO VE.HIC PUBLISHING C O M P A N I (TKAVEL BVttAD) m W. mh mtn mim rali vsi vozniki in avtomobili vračati. Hudo je prizadeta zgornja, še bolj pa spodnja stran Ribnico. Najhujše pa je opustošenje okrog Nemške va-jsi, Upovca, Olaviee, Goriče vasi, Makuž, Prig-orice, zlasti pa Dolnja vas je vsa pod vodo. Kar ni* o unioile povodni pred dobrim tednom in kar ni oklei-tUa-toča pretekleorn tedna. je sedaj razdejala voda. Prebivalstvo se vprašuje, kaj bo. ko je letošnja 'žetev in košnja po teh krajih »anicena. MORILEC LAPUHO-VE ARETmAN Poročali snuo o grozotnem umoru 511-letne preužitkarice Marije Lopuhove iz Zakota. Od vsega početka so dejanja dolžtli Oirnski Franceta, posestnika v Bel ah pri DtVbovi. Gla-\mi povod tem sumnjam je bilo dejstvo, da je Cirnski pri krpžisču »cest Brežice—Globoko—Bizeljftko dohitel pokojni-eo, šel z njo nriimo dveh deklet, in nato dalje proti Zakotu. Ti dekleti sta šli za obema rn videli v polmraku, kako sta se posestnica in Cirnski na cesti ruvaila in kako «ta izginila v obcestni jarek, na robu Hraist-nice. Oimalti se je ves teden skrival pred orožniki, ki so strašili njegovo hišo v Sel a h in ga zasledovali. Bilo je očitno, da.rpride v poštev kot morilec le Cirnski, ki je pokoj-nico Lopuhovo .že večkrat zalezoval in ji grozil, da jo bo usmrtil, "ker sta Imela' etalne tožbe zaradi dajanja užitka, unji, OJLASl N&ROPA I i j oo*H jermo v staro f 4 movino. Kdor ga ho- ^ 5 Ze naročiti za svo/^ J ^ sorodnike ali pri jat*- S Jllje, to lahko stori. —^ Naročnina za e't artei nrecej velik duševni revček. ki je runogokrat tudi sred« noči hodil po vasi ter brez povoda budil in strašil vaščane. FRANC PREJAC JE PRIZNAL UMOR * * f ' U6. junija se je moral zagovarjati pred velikim senatom v Mariboru 26-letni Frane jVriinaričaJ Pri obdukciji so namreč ugotovili, da je Mlina-rič umrl zaradi tega, ker ga je nekdo stiskal za vrat in -ap-nik. torej zaradi zadušenja. dočim poškodbo na ^lav? , ki mu jih je prizadejal rPejac z dvakratnim udarcem z ročico, niso bile smrtonr^ne. Ta ugotovitev je pokazala potrebo poizvedb v novi smeri. K temu je daOa povod tu li izpo-vedga Gasp. Goričana, ki je dejal, da ga je napadalec poti pal, ko je ložal na tleh. s čimer se je hotel najbrže pre-ipričati, če je mrtev. Spričo tega je državni pravdni k za-\Ttel v olbtožbi stališč, da je Prejac ravnal na po Clevelandu tisoče in tisoče. Prvi slovenski pogTebnik v Clevelandu je bil Zakrajšek, ki je izučil svojega sina v svoji stroki. In česar ga oče ni mogel naučiti, mu je šola pomagala. Dandanes namreč ni več ta-ko kot je bilo ivča-si: človek je plačal tistih par dolarjev, pa je dobil licenco. Dandanes mora biti mojster. Od očeta Franka Zakrajška je menda dobil prve nauke tudi Anton Grdina, ki je sedaj nastarejši -slovenski pogrebnik v Clevelandu ter je v splošno zadovoljstvo sorodnikov umrlih oskrbel v svoji dolgi kari-jeri nad -sedem tisoč pogrebov. Ena najlepših lastnosti slovenskih pogrebnikov je, da v prvi vrsti nvažujejo finančno stanje pokojnika. Če ni ničesar zapustil, če ni bil v nobenen. društvu in če je treba pcfoiratl zanj prostovoljne prispevke, mu priredi slovenski pogrebnik, ne oziraje se na kakšen dobiček, ličen in dostojen pogreb. — Kako pa je vendar t — sem vprašal nekam boječe slo-100 j venskega pogrebnika, — ko do-,|bite mrtveca v roko. (> — Nič, popolnoma nič, — se je dostojanstveno nasmehnil, kot se znajo nasmihati le po-grebniki. — Vem le, da imam opravka s truplom, v katerem "Glas Naroda" ,311 Veit utfc StrtH . . New Ywk, N. I, (Lahko poSljlte vaoto t potit nib -*niiiptol»;po 2 oil roma, po8 eente) Pozor rojaki ! KAD AR namerava ta-po to vati v -stari kraj; KADAR hoeete poslati denar v stari kraj; se izai^pno obrnite na jias, in :postreže-ni boste točno in .pošteno. Dolgoletna -ekušnja Vam>to jaro^i. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na 5iOV£HIC fUBLISHING C0. xPQTW$m pDDELEK "GLASA NARODA":: M& West l&th Stroot .. Jfew Yori^, j »ni nobenega življenja več. ,Pred štiridesetimi leti smo jih ,"gori devali" v zaduhli -sobi I kar na postelji, na kateri je u j mrl. Takrat je bilo seveda bolj .nerodno. Danes je pa vse dru-.gače. V naših operacijskih so-jbah vlada največja snaga. Vse je tako nekaj preprostega, Ida bi se še ti lahko naučil. — Xe, hvala, — sem dejal, in kar malo zazeblo me je. — Šole, v katerih študira "o pogrebnik i, — 'posvečajo največjo važnost balzamiranju. Imeli smo slučaj, ko so nekemu bolniku v boliiišnici odrezali nogo. Zdravniki ?o odkrito po vedali vdovi, da ne bo žive! več kot šest mesecev. Vdova nas je vprašala za svet, in ir.i smo storili svoje. Iz bolnišnice smo dobili nogo, jo balzamirali ter jo hranili sest mesecev v hladilniku. Prav nič se ni iz-premenila. Po šestih meseciL' je dotičnik res umrl, nogo smo mu prisili in ga položili "cele ga " v grob. — Se večja umetnost kot balzamiranje, — je nadaljeval prijazni pogrebnik, — je pa "popravljanje" obrazov. Pogrebnik, ki se s pridom tega loti, mora biti že umetnik. Pred leti je huda bolezen razžtfla ne ki rojakinji polovico obraza. Mlad slovenski oogrebnik, ki je bas završil Študije na eni najboljših šol, se je lotil težav-hesra dela. Zroč v fotografijo pokoj nice ji je z voskom, mavcem in drugimi sredstvi tako popravil obraz, da je bila videti na m rti vaškem (*tru 'kot df. bi spala in se smehljala v »panju. 1— "Natančno takšno eino poznali pnart njeno boleznijo, — eo vzklikali ;p^eaB»ečeni dkropilci. . ■ ■ : O L A 8 NARODA" — New York Monday, July 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY KAMNITNO VESELJE nje lepote Ko nam je vrtnar obreza V sadna drevesa in le|n;tno ^r-iiučje, je vpraial, ali l>t ne hotela imeti (jay. in moja žena namreč) tuli skalna k na vrtu. l*»trašil sem s«>, •'-<•*, ta It* pre-prosti elovek hi nu* rail zavedel v borzne špekulacije, pa sem seveda smehljaj«' odklonil. Toda vrtnar ni odnehal, rekoč, da je treba z« to >aiiK» nekaj kamnov, -aj j«' na oknih dovolj kaktej, ki hi jih izstavila na vrt, on .-um l»i nama olje betonske prode) moja žena pa svojo jkwktejti Napravili smo gomilo iz zemlje, }wwaonoči tatovi pokradli najlepše, in najin I i drage rože. Fani, naša služkinja, jo brž hitela praviti, da je njen stric detektiv in da mu l»o koj vso sporočila. *4Pozor,'* sem vzkliknil, "nikar ne -looaite okoli, sicer i^e bodo vse *ledi zabrisale'* Proti večeru se je pojavil ja-ko debel in spokojen gospod. bil,-prav nič tako izsušen kot obraz Kherlocka Holmesn) in ni nič kazalo, kakor da b* si hc.tel ogledati pozor išče tatvine, češ, "Imuiio žetutli tako do-Mli tega tiča!" A jaz nUtf-nt odjenjal, trmo-uhtv;» sem zahteval ogled po-zorišča, in del>eli bine stopinj. Ni vzel iz že]»a nobenega povečevalnega stekla, ni našel nobene nitke na konicah bodeče žice, strmel je le nekaj časa predse in je nato dejal, da bo že začel po-zvedovati. "Kako pa — poizvedovati?* sem ga vprašal šopetaje. "Imam svoje mor.iceljne," je rekel «letekitiv tako glasno, da so ga mogli slišati vsi tatovi krog in krog, "vprašal bom pač svoje tuka jšnje zaupnike." Hotel sem nekaj reči, a moja žena jo že naredila znamenje križa čez izgubljene kakteje. Detektiv je odšel in nikoli nismo ničesar slišali ne o tem stricu in ne o kaktejah To je hi! vzrok, zakaj se je moja žena zdaj branila »lati kakteje na vrt. "Takrat** je rekla po tihem, "veš. takrat si imel priliko, da bi mi bil imponiral in izsledil tatu in mi vsaj kakteje prinesel nazaj" "To mi pa malo pozno poveš," som dejal, "pa kako naj bi bil sploh to dosegel?" 41 Tvoja -tvar," je odvrnila žena, "zakaj .si pa mož? Zdaj veš!" Ves sem bil strt in obljubil sem svoji ženi, da bom ^daj koj streljal, čim bo kaj slišati z vrta. "Pa ne pozabi prej okna odpreti.'* mi je svetovala in mi ki je stokal zararli soparne {prinesla kakteje, ki «em jih vročino (saj njegov obraz ni hotel posaditi n>ed kamenje. Tožbe za ražaafjenje casrfi so sni. ""tnserat je priporočal dovolj popularne, pač pa še ni namreč neko lepotno sredstvo bilo tožbe za razžaljenje lepo- in nad tekstom sta bili dve rdite. Takšen primer so imeli ne- ki, kakršne vidimo pogosto tu-ilavno v Riimi. Pri tej priliki di vnaših listih. Rna slika je se je izkazalo, da so tudi itali- prikazovala lepo Hekle in za-janski sodniki tako galantni, radi nje bi -se njen model seve-kakor na primer ameriški, ki da ne mogel pritoževati. To je *koro vrtelej-ctoswlijomoškega,bila namreč"fotografija gleda- , . . . ... ko ga tem -ženska. Pred sod-' ličke igralke, ki je za lep bono- mnenja ter jo obudil ., -___•__-i_____ .. __________i-. . . ,___, „ . Fzdaiateija «'a^opisa na jrlobu nikom se je pojavila znana ita K;jaj>ska igralia, ki je tožila zastopnike velikega ilustriranega časopisa, češ, da ji mora plačati odškodnino za njeno poLŠ-kodovnno lepoto. Toda le na fliki poškodovano lepoto. Prijateljica tožitoljico, filmska igralka, jo do»hila po naključju v roko ilustrirani Časo-nis v katerem jo bila reklama: Nobenih .gub več! V 15 minutah bonte zopet mladi in kra- -J. Klhot Židovski begunci v Palestini i^Morileo, me je poklicala moja žena,, "ali jih hočeš res vse umoriti? Zdaj ko se bile vso zimo v sobi, pa jih daš kar koj na pekoče sonce! Saj se morajo nekaj dni v senčnici na--v a jat i na ozračje," In postavila jih je lepo v vrsto in jih na to pokrila z rjuho. ^Vh Trija-eov ne bom nikoli pozabila. Pan k racij, Bonifacij,. Servacij so bili to leto jako milostni, niČ hudega se ni zgodilo. Kakteje smo posadili, napravile so popke in oba z ženo .sva jih ve-selo opazovala. Odkar imamo skalnak na vrtu, Mojiva oba z ženo vsa* blažena pred gomilo, držeč v eni roki škropilnico, a z drugo si podpri rava brado — in se posvetujeva: Kaj bova še posadila, ali je zemlja dobra, ko~ likor cvetov bodo pognale kakteje. Ta večerna ubranost prevzame tudi otroke, ki so se pri svojih vrižnjah ,s kolesom že povsod prevrnili, samo v kamnito divjino .^kainaka se doslej še nihče ni prekuenil Potem ko sva se o v^em strokovno pomenila, me vpraša zona: "'Katero (rožo seveda), imaš najrajwi?" Zakaj jaz imam svoje ljubljenke, moja žena pa tako strašno pri-resnici, toda kakšna je bila na zn a' drugi sliki! Druga slika jo .ZAPOZNEL GLAS namreč prikazovala ničemerno' "Evino« hčerko "pred uporabo] lepotnega sredstva". Uporab- Poštni urad švedskega me, Ijjena je bila sicer ena in tista ^^ Oagnbroja ima že neko-fotografija. toda primorno ro- i^ tednov nmogo nepotiebne-tnširana, tako da je bila na pr-|Ka (ieifli Vnuk dan dobiva cevi sliki kra«otica, na drugi pa le kaše pisem mi dopisnic z na-gubatsa starka. Prijateljica 'ročili za neko veletrgovino z' leta 1u Bkrajnofltl napet roman U modernega *lvljeaja. Oppeubetm Je znani anidedki ro-anoiflaee pocuan po čelen weta :ru Cankar. 23» str. MIMO ŽIVLJENJA. MED FADARJI IN ZDRAVNIKI - Spisal Janko'Kafi. UU strani. Cena........ M MOŽJE, spisal Eaterseo Bagk. M slranl. Cenal.M Zaotaolvo delo, M bo miajalo vaakemu «ta-telju. Prevod prav nl£ ne zaeataja za originalom. MRTVI UOSTAC............................ ŠALJIVI SLOVENEC (Anton B*ezovnik) ' Zbirka najboljših krdtkočasnic iz vseh stiinov — 292 strani.........60 NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garfila. 112 strani. Cea» Junak« tega romana blodijo ln t««»io temo Urljenja. Vzpenjajo ae kvišku, a aredJ pota omagajo. aptaal Milan PugeiL l», rtrwJ. — _____» Brei__________ Jt spisal Janke AGITATOR. wmm . . strani. Gena $1.00 (Karani* je pok« JnrHia naš najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jih Jurčič raled bolezni ln smrti nI mogel zavržlti. Je Kersnik uspešno dovrSU. "Agitator** rnp*^ ^ed ▼s najboljša dela. ANDREJ BOFER F. M. Da* BELE NOCl, ftULIjnUNAM, JLratke povesti is ilvljenjcpla piaatella. To ao prva knjUema dela davnega ruakega ro-asanoplaea. BBATIN DNEVNIK ^kiliiafaa Peajakeva. — jK strani. Cena__________—---------— Poleg PftTline Pajtore je LuUa Pesjakova .takorekoč edlao *naka, ki ae Je koncem praj-injega stoletja odejtrtvov,- la v slovenski ktjl-ievadetl. Njeni spisi »Mderajo čotečo len-Ao Mo. BELGRAJSK1 BISER BOJ IN ZMAGA _ UVfiTIMA 'BOKDGRAJSKA CVETKE (pravijiee za ritare In •JE PRAVIL fpravljlee) 112 Gaaeourtora dela so polita flnea in sanlml-voatL. slašu v riaanju značajev, ttjlb nekateri so mojstrsko podani ln Ima človek ssed branjem vtis, da posamezne oeeke sadijo araj nJega tn kramljajo g nJim. DEVICA ORLEANSKA---- nekaj mahovja — in moja ž*na y»toji pred to zbirko, šteje prihodnje cvetove, se ozira za oblaki. prebira vremenska poro čila v listih in je vsa en 5am vrtnarski ogenj: "»Pa to še nr vse,** mi pravi, "to je le majhen začetek. A ko se bodo razcveteli moji nageljni, ko se bodo razvile fuksije, in ko bo zatgorftl flok>. . . . 4''Pinitem, ljuba moja,** ji pra-v* m, "»potem, morava .vrtno klope-r* postaviti k skalnaku, ker se nama "bodo začela od prevelike krasote tre»sti kolena in je pač bolje--da %ova o- mamhila na klopoo kot pa na kakteje." —j ——— . i .J— Jive ftrld enega naitb najboljHb piaateljev ▼aebdje ta knjiga. "Njiva" ln "Stavka-. Obe sla mojstersko navrSeni, kot jlb more savriltl edlnole naš netoo-čotečl M« dovski -befpnsn iz Nemčije in Čediosiova^ke Židje izdelnje-jo nogavice in trakove. Tovarni sta v bližini me^ta Tej ire^a kraja, ao ls .naj Inčev ^dolgt Jn -teh" tajoHoA aego^ant Kosa je filrokn. Staae |S2JK> a podtnlno. Blnčka za ko-) stane 80 cis. Jekleno kladivo QTi eta; babica 75 ets; osla 25 cts; koaak s zohml ali sa klepanje $1.00. Pošljite naronto a tSenarjem na naalov: EUBOPEAH BAZAAR 170 tet fit, tforkOtty BWUBHW, iBČi BIRIRSKEGA JETNIKA ERA DIAVQLO ____________ GOSPOD rUDOUN tOLNA. Spiaal Trto LA BOBEME. Spisa: U. Burger. 402 str. Cena.. Knjiga opisuje JBv^»nje umetnikov .v Earl-Knjlga svetovno snano deio IBs. Baikal 144 strani ............ A U KLATEŽ (spisal Mark Twain) ----------' MALI LORD. spisala Frances Bejgeeea Bor- t nrft ittl JstraoL ^Osna -------------------------- Glaboko zasnovana povesi o, otrdkm^kl .gane odljadneca *odaka. Deček Je plod ameHSke vagoje. ki ne poana rallk med hogtftiid ln raTfti. pač pa zna razlikovati ls med dobrim Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F/ M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 itranl Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne ntruja kot nekateri drugimi romani Dostojeveke- Cena S2.25 NAfiA LETA. Cena vez. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pn-glja, ki Je poena I dušo doterj-k^ga kan ite kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Oaršin. 112 8tra«L Gena .... Junaki tega romana blodijo 1" tavalo akoal temo življenja. Vspeajajo ae kvlBso, a sredi pota omagajo. NA INDUSKIB OTOKIB-------------- NA RAZLlCNIB POTEH ------ NOVA EROTIKA, 115 ROEMAN: Knjiga vsebuje -miaU, ki ao sa rodila v veku v prvih letih svetovna vojna". PESMI V PROZL Ota* Varna aUka pestrega velUtomeBnega Bv-Oenja ln spominov nanj. P1NGVINSK1 OTOK, spiaal Aaataie Fraace. JK strani. Cena ----------------1-- To Je satira na traacoatoa pretekle in aada-nje razmere. V tej knjigi Je eiaval francoski pisatelj najbolj drasn In breaobalrsa v svoji eahavIjlcL ttl sir. KAKO SEM SB JAZ UKAL, spisal Jakab Ale-Aevec. kqjlge po IBt. l«i .ln U4 strani jN^vaak svesek. Val trt je. Plaatelj nam .v teb treh knjigah opisuje ln 41vlj»rfje kmetakega "fanta, ki so «s stsrl-m paeinU vSolB, kjer se je vsdrieval a lastnimi sredstvi ter adaj lažje, sdaj težje, lezel od šole do Sole ter al alednjlč priborll v življenju mesto, po katerem Je atremel. Knjl»* ao pisane Živahno. Ob tttanJo ae bo moral dta-*elJ vOCkrat od -~area ssssm Jstl .1JB PLAT Z^ D4A. Poleg naslovne povesti slavnega rnskega pisatelja vsebuje knjiga He dva, nas?« "Misel v meglT ln "BreadnoT*. PARIŠKI ZLATAR POZI GALEC ------ POSLEDNJI MOBIKANEC ________ PATRI A (povest la Irak« agsisvlne) POVESTI IN SLIKE, splanl Kaaver . » Knjig* vsebuje tri povesti nsšfga priljubljenega pisatelja, mojstra v opiaovapju. NJa-fov slog je lmaslt, nje-rre misli so globoka tn mehke. Mno ženske ao va«te.^» ««1111, materi TISOČ IN ENA NOC, g slikami, mite iadaja. Bpo«. 3 knjige. Ceno----. .S.25 Slevenic Pttbfishing Company ,? 16 W5ST .HkkSTRMET ^ , , NEW YORK. N. Y. n. '. * f. "GLXB KXBODX" —Naw Yoif Monday, July 3, 1939 BIiOYENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti is življenja — Za "(Has Naroda" priredil L H. £ Na-zabo mogla prihajati svetloba. Ob steni, nasproti oken, je tirok diyan, nad katerim širi slikovit baldahin iz krasnega pa starega brokata, ki ga je Stolberg našel nekje v falsi. Tako je nastal ta baldahin. Na steni pod njim pa je bil Erlachov Krb, ki ga je Stolberg našel pod streho, pred divanom leži velika medvedova koža, ki je tudi zaprašena in raztrgana ležala pod streho. Toda Htolberg jo je pustil (popraviti, kolikor je niso raz-jedli moli in je izgledala zelo lepa. Lepa preproga leži tudi na zelenem podu in ta atelje Senti nad vse ugaja. Smejo se in joka Obenem, objema in poljubu je očeta v veliki hvaležnosti in od samega veselja ne ve, kaj 'bi naredila. Francu j© -arno žal, da gospod Stolberg vsega tega ne more videti in «Iiiati.. Ko si vse ogledata, prosi Franc Sento, da bi si ogledala ie kuhinjo in »hrniifoo. Pravi, da bospoda to ne zanima in je ie truden i-n naj rajši v svoji *od demokratičnim režimom. Nič ne preti na£i narodni sigurnosti vsled dejstva, da se je ena t retina našega prebivalstva rodila v inozemstvu oziroma se je rodila od tujerodnih staršev. In s Francem gre doli. Franc ji pokaže omaro za posodo in perilo; Senta pogrne okroglo mizo, ki je bila namenjena nalašč za čaj in je *tala poleg okna. Narto gre v kuhinjo in v svojo veliko začudenje vidi, da je majhna električna peč. Voda že vre, ker jo je Franc pristavil. Senta skuha čaj, v shrambi poišče, kar je potrebno k čaju »n zopet se čudi, da oče ni ničesar pozabil. Senta nese čaj na mizo, Franc pa pok lir* Erlacha, tedaj pa pride tudi Stolb?-g, ki ni mogel več ostati v oddaljenosti. Senta ga mnogo 'bolj živahno in prijazno pozdravi. "Ali si hočete ogledati našo hišo, gospod Stolbergf Ravno smo hoteli piti Čaj in (prosim, da nam delate druščino. Šele potem vas bom peljala skoasi hišo. Oče je pretruden Čudili se bwte, kako krasno je oče hišo uredil. Prekrasno je in sem neizmerno vesela. Tako lepo in prijazno je pri nas, da — da vam veliko hišo prepustim brez vsake zavisti." z fie nikdar je ni videl tako zivaftme in ljubeznive, fcajti proti njetnn je bila vedno zelo rasna in dostojanstvena. Toda veselje nad prijaznim domom ji je razvozljalo jezik in je postala bolj domača. . Henrik se ne more dovolj nagledati njenega žarečega obraza. In ko vsi trije sedejo k mizi, vidi nanjej stari svoj šopek *4Za vaše prelepe vrtnice se moram še enkrat iskreno zahvaliti, gospod Stolberg. S tem ste mi naredili veliko veselje in reči moram, da ste zelo ski4>ni. In v tem vidim dobro znamenje, da m mi na pragu te hiše takoj prievetele cvetlice.. Pozneje jih lioiri nesla v svojo sobo, sedaj sem jih postavila tu, da krasijo mizo. Bedaj prvič jemo v novem domu. In imamo tudi takoj gosta. Več pač ne moremo zahtevati.." Senta govori živahno in vneto. Henrik jo vedno gleda. 44Veseli me, da :«em vam mogel napraviti majhno veselje." pravi in s nenavadnim veeelim občutkom prime skodelico čaja is njene roke. -1 {Nadaljevanje prihodnji*.) na skrivaj opozoril, ni mogla izslediti tatu in je stala sploh pred uganko, saj je bila blagajna le podnevi v pisarni, v katero ni mogel v odsotnosti omenjenega uradnika nihče. Denar je moral izginjati torej vedno le v navzočnosti prepad-lega uradnika. . Napravili so več eksperimentov, da bi ujeli zmikavca, Narobe, naša narodna sila se ?a Pri™er tako^ f> pustili oslanja ravno na to dejstvo.|eez n.°° ,de.nar.v. Mi smo narod majnšin — ple-P^1**1™"»»• Nlkoh 111 *T m enakih, vemkih, kulturnih,zmanjkalo ničesar, toda gospodarskih. Vsaka je pri- naslednji večer je pri kontroli snela svojo lastno bogato ded- ,9rPet ^injkalo nekoliko ban kovice v. Oudno je bilo to, da kovainci nikoli niso izginili, vedno samo papirnat denar, pri čemer pa tat ni razlikoval med bankovici višje ali nižje vrednosti. . Nekega dne pa je uradnik, Za gospodinje Kuharske Knjige... Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz v.seh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kak šne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: fNMKi LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 straui. broširana $1.25. . . vezana $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr — 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK VSE PARNIKE SL0VEN1C PUBL CO. TDOOfUV TRAVEL DEPT. «1« W. 18tfc 84, New V«i N. V. KUETANJE PAKNIKOV SHIPPING NEWS |mi"«»i|,|i|ii»,i,«|||,ij|i»,"|||,|.,1111111,,, .jiiih'iiii, .,111111.,,, .,,111111,,, .,,mm,,. ,„,ii,,„ zaslišal ob blagajni tiho ugriznil. Šele četrti dan jede- Škrabljanje. Pogledal je Ija in je videl majhno miš, ki je pravkar -bežala z bankovcem med zobmi v neko luknjo ob steni. Tako se je razodela ta skrivnost. Miš je odnašala bankovce, da je ž njimi gradila gnezdo za svoje mladiče. Ves 44ukradeni" denar so lahko rešili, čeprav je bil -seveda precej poškodovan. kle moglo uiti iz brloga. D zdeva se. da je bil ti.-ti medved nekoč medved, ki ga vodijo o-koli in ki pleše. Nemara je hotel biti občudovan, a ker za svojo unietno-t ni dobil nobenega .sladkorčka, je bil bržkone užaljen in je maščeval nad dekletom. ščino k zmesi, ki je inašo deželo napravila veliko in močno. Razlike, ki obstajajo, le poudarjajo kakovosti, ki jih vsi skupaj imamo — veliko ljubezen do demokracije in svobode, neomahljivo pripoznavanje državljanskih in verakih svobod in glcfboko udanost do one moralnosti in človecenstva, ki nas vodita k skupn«mu cilju. Mi ne uživamo blagoslovov demokracije edino radi tega, ker tako naša konstitucija veleva. Konstitucija, ki jo je do1 bila nemška repu/blika po svetovni vojni, je svečano proglašala pravice vsakega državljana 44 da sme svobodno izražati svoje mnenje ustmeno, pismeno ali na kateri drugi način," brez nikake cenzure in 44da se državljani ismejo neoborozeni zbirati." Ta svečana izjava je bridko razočaranje v dananš-mji NemiČiji. Konstitncija sovjetske Rusije sedaj proglasa, da smejo državljani uživati svobodo veroizpovedauja, svo-bodd govora, svoibodo tiska in svobodo demnstracije. Te besede so trpka šala ca mase, ki iivijo pod jarmom komunističnega diktatorstva. V naši deželi vlada duh svo- BIK NA STREHI. Tz Ajrnaša v Slavoniji poročajo: Rik, je last kmeta Jer-ka Malokoviča. se je pasel na obronku precej vi-okega gri-ča, ki ga imenujejo Kalvarija. Naenkrat je s strmine skočil 24.\vm»sta: na ntireho hiše Jo»ipa Lipovca.) n«* Frauce ▼ Havre Hiša namreč stoji lik pod brc- j26 XT , . . , . - V , Mauritania t Cherbourg goni. Na strehi, ki je 26 met- .h, av^Xsta: rov dolga, se je bik nekaj ča- Bremen v Bremen MEDVED JE UGRABIL DEKLETA. V Carigradu govorijo o Tunini dogodovščini kmečkega dekleta, ki se je jako- neprijetno seznanila z medvedom. Ko je delala na polju, se je nenadoma pojavil velik medved, in jo je iponesel v brlog. Dekletu ne je mogoče že kdaj sanjalo o ro- *a sprehajal. Lipovcev oče je » awi*«: pu kakega dekleta, a medved i hotel bika pognati s strehe. 4,riluin ®T se je vedel prav nekavalirsko (Bik pa je začel plezati na go-ž njo. Pobil jo je utusehland v Hamburg Aqultania v Cherbourg Normaudie v Havre 1». avgusta : Ctmni|»lain v Havre 22. avgusta: Euroi« v Bremen Vulcanla v Trst 2S. avgusta: Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg Aquitanla v Havre Cherbourg » ,f * ' jv »j ■ • . . • . — ' * Y _ in je t^esal po nje i, | Naenkrat pa se je streha pod. Oudno pa je, da se je takoj po-hip mislila, da ji.Mkom prelomila in bik je pa- (bral i «nmu nič ni bilo, le na eni ki je že začel misliti na duho- bije sadmja ura. Vendar je ni,dol na Lipovčevo dvorišče..strani je malce šepal. --- V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo Umetniških slik. Naročite jo še vi. ^L^SflHnaifBBMKfi^,^ |||||M "Naši: Kraii" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljnu Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — 1 C KNJIGARNA Bohinjsko jswro -GLAS NARODA** v * n 216 WEST 18th STREET. NEW YORK