Zgodovina za mladost. (Konec.) Pred mladenčem naj se potem razgrinjajo zgodbe drugih evropejskih naroduv. Njegov duh ga žene naprej, in njegovo spoznanje se je toliko ojačilo, da more razumeti gibaoje in sukanje celih narodov in ljudstev, in da zapopada svet, kterega prehodi v svojih mislih. Ako je mladeneč pridno bral klasikarje, niogel se bo tudi povzdigniti do te stopnje, da bo razurael slališče, na kterem je stal in ravnal vsak narod. Ako se bo mladi človek tako primerno vodil do sedanje zgodovine, bode razumel samega sebe in prišel do nioškili Iet, in spoznal bo svojo nalogo; v svojem delokrogu bo delal samostalno in vse razmere bo po pameti sukal. Tako pripravljen mladeneč se vpelje v širok svet občne povestnice, ktera nam razodeva naj višje bitje v zgodbah našega rudii. \ahajamo dela, ktera se mladosti z velikim hrupom razglašajo; pa večjidel nimajo nič druzega v srbi, kakor suhe zamerke; naštevajo slavne može in dogodbe, popisujejo strahovite vojske in kervave boje, ter nakopičijo števila, kterih se spomin vstraši, ker ga po nepotrebneoi preobladajo. To vse še ni občna povestnica, in kratkovidnemu otroku se (udi ne more razgerniti, drugače naredi se v njegovi glavi čudna znies, ktera pravo spoznanje zgodovine le zaderžuje. Zgodovina afrikanskih in azijaškili narodov naj osiane decku prikrila. Bodisi da je bilo to ali uno Ijudstvo imenitno /a razvoj človekovega duha, vendar posamesno to se prikaže kakor nekaj odterganega, brez veselosti, kar mladega človeka ne more razveseliti. Sicer naj se vse to, kar se ima prednašati, prednaša tudi jasno, prepričavno in umevno, tako da bo posnemal vsakdanje življenje. Pri nerodovitnih oddelkih naj se kar mimo gre, in naj se hiti k temu, kar nam predstavlja velike in imenitne značajnosti, to kar mlado serce nagibuje, duh zbuja, kar značajnost vterjuje, kar podžiga serce v blago podvzetje.