List 31. Tečaj XXXIX. ? obrtniške zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol eta 2 gold., za cetrt leta 1 goid.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. f Ljub li anl sredo ê avgusta 1881 O b s e g : Nekaj o kmetijstvu na Dánskem, Švédském in Norvežkem. da Ljubljana nehvaležnim Topčidercem pošilja gnoj ? Vrbar, rojar ali lesni črv. (Konec.) spodarske novice. Ali Kako stojí z vipavskim sadjerejskim društvom? je prav Go- vice. Naši dopisi. Matica slovenska in pa slovenske šolske knjige. Novičar. Slovansko slovstvo. Mnogovrstne no Gospodarske stvari Nekaj Tukaj na severu se kaže obča ljudska omika, ka mor koli pogledaš; těžko najdeš tù kmeta, ki bi brati kmetijstvu na Dánskem, Švédském in Norvežkem- Ali ne Pogled v tujo deželo je kos nauka domači. , pričakovali iz Kri- bi, častiti naši čitatelji Norvegije, vse drugaČnega do- stianije, glavnega mesta pisa nego poročilo o kmetijskih zadevah? Res bi jim od ondot o mnogoterih drugih rečeh pisati mogel, in pisati ne znal in pa o zgodovini in razmerah svoje zemlje, svojega naroda ničesar ne vedel; uže od davna skrbni duhovni pastirji na to pazijo in odločno zahte-vajo, mora fi r m da dečko ali deklica nekoliko teh vednosti imeti ? o kedar se za y jkonfirmacijo* i protestantsko ven- dar prav kmetijstvo se mi med druzimi znameni- tostmi zdi predmet ; vati ki čitatelje „Novic" utegne zanimi- oglasi; drugače mladine ne konfirmujejo. ta nordiška mladina se v priprostih selskih šolah ne uči samo gori omenjenih vednosti, temveč napotujejo se tudi po okolnostih za vsakatero umno gospodarsko dober nauk uže , naj jim tedaj o njem kaj povem. Ko sem iz velike Nemčije na majhno Dansko došel, vzbudil mi je prvi pogled na to prekrasno kultivirano zemljo najprijetnejše občutke; naravno je toraj bilo , da sem brž v razmere in življenje obdelovateljev te zemlje svoje oči vprl. življenje. Ker domá pri svojih stariših dobivajo, kar pa jim od doma pomanjkuje, v šoli do-polnujejo in zboljšujejo , zato ni čuda, da poleg energične in vstrajne volje ti narodi vkljub mnogoterim ne-ugodnostim njihovih dežel vsestransko napredujejo. Nekateri deli Danske in Švedske so res jako ro-doviti in plodni, zemlja je njivam in travnikom ugodna, lz DanBkega sem šel na Švedsko, in tudi ondi se da si ni boljše želeti, cele pokrajine se kažejo kakor mi je oko razveseljevalo na najlepših prizorih v vsem, veliki prekrasni vrtovi, vendar največi del Švedske in kar se kmetijstva tiče, a tudi Norvežka, kolikor sem posebno Norvežke za kmetijstvo ni tako pripraven ; bodo sedaj te zemlje videl, se primeroma vredno uvrstiti riti se imajo dotični prebivalci z neusmiljeno divjo na- more Danski in Švedski. Kmecki stan je v teh bratskih treh kraljestvih prav za prav merodajen, vladajoč faktor; on je jedro, in to stíranému pečovju in močvirju. Kako prijeten zdravo in čvrsto jedro dotičnih narodov. Kmecki stan mil se tukaj nikakor ne za kakošen inferioren (nižji) od- ščave ravo, a borijo se kolikor le mogoče vspešno, tako proti dolgotrajni zimi, kakor proti na dolgo in široko razpro- kako ko popotnik v sredi, rekel bi, divje pu-velike goščate planjave, ki je doloma s y je prizor, to je 7 7 delek ljudstva ne smatra, ampak deležen je popolno kamenjem vse ? časti, katere je vreden posuta, deloma 7 zato pa, da je časti vreden, obče je tukaj med kmeti zena, kmečke dvore zagleda z močvirji in mužami prepre- katerih rudeče barvane > stene, zelene ali tudi rudeče strehe in bela okna te uže zato se on sam vrlo briga. toliko blagostanja, kakor se ga malo kje drugod na- od daleko prijazno k sebi vabijo! Nikjer še nisem tako IVU Uk UlU^ VUbb« J JA M JUk VI U O / V4i tl^vu Ai VVi VA u v^ «. • j w m v/ v w» w iv^r w • * J ^ • ^ — —w — —— haja; to blagostanje pa ravno tukajšnjim kmetom toliko prijaznih , ^snažnih in ljubkih kmečkih bivališč videl veljave daje, kakoršne drugod kmetje imeti ne morejo. kakor na Svedskem. Hiše so sicer vse lesene, tudi v je naj več poslopij lesenih, vendar le kaj je vzrok temu blagostanju? provincialnih mestih Na to vprašanje celó kratko odgovoriti, bilo bi so tako okusno in praktično izdelane, da ko leseno težko, kajti mnogo je in različnih za to pogojev, dar glavni in najvažnejši vzrok so kmetje sami. ven- kmečko stanovanje z dvema nadstropjema vidiš, bi mi- slil > Neumnost, nevednost, nemarnost je^troje gospode. da je poletno bivališče kakošne odlične mestne najvećih nesreč na svetu : kmetje na Dánskem, Sved- Ti nordiški kmetje lepo prebivajo in dobro živijo; skem in Norvežkem pa niso niti neumni, niti nevedni, da pa to zmorejo, zato tudi vse s voje skrbi na to obra- niti nemarni; mati narava jim je podarila mnogo prak- cajo obče imajo vsi germanski narodi, nekateri bolj y tičnega razuma in vstrajne marljivosti ; njihove šole pa nekateri nekaj manj, za takošno po vsem praktično živ- razvijajo ta naravni dar na vsakateri mogoči način, tako, ljenje eminentno mnogo razuma, kar se o slovanskih da se tudi malokje toliko izvedeni in poúčeni kmetovalci plemenih ne more reči. Nordiški kmet si natanko vse nahajajo, kakor v teh deželah. Kolika razlika med temi svoje dohodke in potrebe prevdari in proračuna, kmetovalci, in pa, na pr., gornje-ogerskimi tere sem še junija meseca opazoval! 7 ka- te r se po tem proračunu vestno in konsekventno ravná : on torej niti časa niti denarja za nepotrebnosti ne troši, 246 temoč vse tako obračati vé, da si svojo korist in ve-ljavne ugodnosti za življenje zboljšuje; v vsem njego-vem mišljenji in dejanji je nek trezen, razumen red, povsodi neka konsekventna metoda, katera ga ob vstrajni volji najbolje k zaželenemu cilju vodi. Nordiški kmet je po tem načinu umen kmetovalee, bodi si, da se je v odličnih agrikolnih akademijah, ali v prosti vaški soli izšolal, in pozná svoje potřebnosti ter primerne in do-segljive mu ugodnosti življenja, pa tudi način, si jih gotovo in pošteno pridobivati. Zato pa, da si jih pridobiva, mu veljá njegova možata in vstrajna volja. Kar našemu kmetu najbolj škoduje, so po mojem mnenji ravno tem nordiškim kmetom nasprotne lastnosti. Naši ljudje živijo večidel prelahkomiselno ali brezmi-selno, neredno, brez vsega proračuna za najbližo bodočnost, brez poznanja svojih pravih potreb in ugodnosti za življenje. Žalost me obhaja, ko mislim na nekatere naših vasi, v prekrasnih, od narave bogato na-darjenih pokrajinah, kjer je sicer še primerno zidanih hiš, ki se od daleč precej lepe kažejo; vendar ko bliže stopiš, uže brž na dvorišču povsod neprijeten nered vidiš, nemarnost te pika iz vseh kotov; če pogledaš na hišna okna, so gola in zaprašena; če stopiš čez smet-ljiv prag, najdeš zaduhlo, zakajeno, neprijazno sobo, postelja te nikakor k počitku ne vabi, in ponujena jed se ti s posodo vred gabi. Na to se mi poreče: „Ljudstvo je ubožno, ne more drugače." Ne, to ni po vse res! ljudstvo bi moglo drugače, ako bi znalo in hotelo : ne zmožnosti, ne sred-stev, temuč boljše znanosti in boljše volje mu treba. Tu ne more biti moj namen, bolj natančno popi-sovati kmetijstvo v gori omenjenih nordiških deželah, omenim pa le še, da tukaj se upotrebljavajo vsa naj-boljša izkustva, ki so dotičnim krajem primerna, tako, da je poljedelstvo in živinoreja v najlepšem razvitku. Z živino se tukaj tudi mnogo bolje in po človeško ravná, nego pri nas. Takošnih surovosti pa, kakoršne se, na pr., na Ogerskem proti^živalstvu vidi, bi tukaj si nikdo kar misliti ne mogel. Se nikjer na Dánskem, Švédském in Norveškem nisem videl izdelane in stepene živine, samo v mestu Jankoping-u sem zapazil ob priliki nekega tedenskega sejma nekatere jarme iz bližnjih bregov, ki niso bili v dobri reji. Kakor je v obče goveja živina tukaj lepa in dobre reje, tako so posebno tudi konji; lepim droškarskim ali fiakarskim konjem v Kjobenhavn-u (Koppenhagen) , Stockholm-u in v Kristiánij i se Člověk kar čuditi mora; tukaj še nisem videl slokega in izdelanega kljuseta. Ti vrli nordiski ljudje poznajo pravo raero za delo in počitek, za trud in ugodnosti tako samim sebi, kakor svoji živini — najboljši podpornici v težavah življenja. Poleg omenjenih vzrokov blagostanja nordiškega kmetijstva se ve da je še mnogo druzih, kateri so iskati v državnih razmerah dotičnih dežel. Niti Danska, niti Švedska in Norveška se z vojaško silo ne šopiri in za neproduktivne svrhe pridelkov svojih žuljev ne zame-tuje. Davki so toraj v primeri z druzimi vojaškimi državami zeló majhni, in kolikor se jih plačuje, obra-čajo se za občni prid, za produktivne namene, za povzdigo in prospeh občnega blagostanja. Pač srečne so države, srečni narodi, katerim ni trebabit i vojaškim! Kristianija 15. julija. Dr. Ahasvérus. Ali je prav, da Ljubljana nehvaležnim Top- ćidercem pošilja gnoj? Donava, ki ima velikánsko ozemlje v svoji oblasti, nabira na dolgi poti mnogo gradiva, zemljiščem tečnega. Prod in pešek pušča v gornjem teku, na prostoru v spodnjem pa plodnega blata nanaša. Velik del Ogerske. Srbské , Bolgarske in Rumunské je ta reka sè svojim splavom pokrila. Ondi so kraji, kjer se zemlja samo z brano nekoliko zrahlja, pa potem žito čudovito plenjá. Odveč bi bilo v teh krajih zemljo gnojiti, vzlasti ker se leto in dan le enkrat žanje ter se njive zaradi obilnosti sveta tudi večkrat neposejane v prahu pu-Ščajo. Gotovo bi zrno tako težko in jedrnato ne bilo, ako bi s živalskim gnojem polje gnojili. Tù je svet redilnih tvarin sam po sebi uže tako poln, da se kraj, kjer se kup slame sožge, v rasti ne loči od tacega, kjer slamnatega pepela ni nic ležalo. Od tod pride, da krompir na močni zemlji z živin-skim gnojem (gnjilcem) zeló pognojeni njivi le stébla in perje delà, zrna pa ne; pesa gre v perje, fižol divjá in ne obrodí zrna; strn je pomladi na moč lepa, a kedar ima cvesti, poieže in stare jo rija, pridelajo se pieve mesto zrna. Topčiderci torej po razumljivih vzrokih ter po pravih naravnih vodilih živalski gnoj zametujejo. Nespa-metno pa je postopanje ljudi v krajih, kjer zemlja brez gnoja nicesar ne rodí, a vendar le najboljši gnoj, v reke ga spuščajoči, zametujejo, ter vodé s človeškimi odpadki ognjusujejo. V velikih mestih v Londonu in Parizu začeli so v novejših časih premišljevati, kaj bi bilo ukreniti, da bi gnojnico iz stranišc v zboljšanje polja rabili. Naredili so v to svrho pod zemljo široke žíebove, v katere so tekočo vodo napeljali. Le ta pomiva in od-naša vso priteklino v velike jame zunaj mesta. Od tod razpeljavajo posebni, v ta namen narejeni stroji gnojnico in napajajo po rôvih polje v bližini mesta. Velika ravnina pod Londonom, poprej pustota, spreminja se po tej napravi v rodovito polje, za gnojnice vrača se pa Londoncem mleko in razno sočivje v veliki obilici. Tudi Parižanom se taka naprava od dne do dne bolje splačuje. Tako umno delo pa ni osamljeno ostalo; začela so Londonce in Parižane tudi druga mesta, kakor Berolin, Dancig itd. posnemati, kajti vsak se rad smrdljive gnojnice znebi, da dobi za-njo ceno okusno mleko in sočivje, surogatno kavo, sladkorja in mesá. Da bi se to, kar mesto povžije, zopet polju vrnilo, podstavljajo zopet v nekaterih mestih kiblice pod stranišča, ki so tako narejene, da se polně těsno zapró in s praznimi nadomestijo. Take kiblice napolnene z najboljšim gnojem spraznujejo na primernem prostoru zunaj mesta ali jih pa naravnost na polje vozijo. V poslednjih letih se je ta naprava zaradi težav-nosti pri premenjevanji kiblic tako predrugačila, da s cementom trdno narejena jama pri vsaki hiši od-padke na-se vleče, skozi luknjo na oboku pripravljeno izsrkava se gnojnica v pripraven sod, ki se vozi od hiše do hiše, dokler ni poln. Odpadki se speljajo v veliko gnojnišnico, potem pa na polje. Ako je pa treba ta gnoj v daljne kraje voziti, delajo iz tacega blata kosce v podobi opeke, ki ga na sapi posušé (poudrette). Cistenje stranišc na ta način imenujejo pnevmatično kidanje (pneumatisches System). Slednjega čina poprijel se je ljubljanski mestni odbor. Želeti bi bilo, da bi ti dobri nameni mestnega odbora mrtvi sklepi ne ostali, vsaj ni dvomiti, da bi se ta stvar praktično izvršiti ne dala. Kaj ima naš mest-njan in kmetovalee svitlih zgledov na Posavji? Po-savci kupujejo gnojnico iz mestnih stranišc po primerno visoki ceni (vojašniška pri sv. Petru jih stane na leto in dan čez 100 gold.) in jo marljivo po polji razpeljavajo. Mestnjan ljubljanski pa rad v mleko in v sočivje spremenjeno gnojnico kupuje. Takemu kmeto-valcu pa tudi kruha ni treba stradati. 24Ï Zato Ljubljana, ne pošiljaj gnoja v tujino nehva- drevesa blizo poti ali ceste, ne bos ob tem času in tudi pozneje ravno redkokrat videl posamezne gosenice čez Uth\é\J y J-JJ UUJjftUa , fVOl XJCJ ^UVJU ležnim Topčidercem, temuč privošči ga domaćinom vsa] bogata okolica tudi bogati mesto! pot brisati jo; če so pa taka drevesa blizo hiše ali Lipah meseca julija. M. Peruzzi. druzega poslopja, opazil bodeš jo tudi tukaj si Prirodopisne stvari skrbno poišče pripravnega prostora — se zabubiti. Tudi ta mrčes napravi si iz razne primerne drobne in suhe ropotije dobro zliman gornji mešiček, v katerem, kot Vrbar * rojar ali lesni crv gosenica še celih pet tednov počasi svojo prvotno barvo v vedno bledejo spreminjaje — počiva. Po preteku tega casa spremeni se v se (Konec.) v pravo v vui. uuigu , icuu'i u* Spodaj na bubi opazuje se pet gladkih, ob cm javo dolgo lep Mesto sku p bubo jih robih lepo-rujavih, a na ušencih pa svitlo se o.v,, je gosenica (ali pa če jih je tudi več menih f belkasto lisastih obročkov bilo) drugo spomlad na deblu glodala, spozna takih 0bročkov vidnih, od katerih > hko po nekoliko vdrti in bolj crni skorj ) ob kateri naše precejšnja kopica debelim lesnim opilkom po mlajših drevesih) z veliko luknj haj podaj pod krilišče skrivata, da jib na spodnjem delu videti mogoče ni. Cez obročke in pa ob zadnjem koncu ima L.__1__O ___y•__î _ y__i ______• v• • « ' • /w • • da jih na hrbtu je pa prva sprednja dva podnjem delu videti dobneg glodanega lesá z drevesnim sokom nameša buba z večimi. a šest pa nega fa prostor avadno velikosti dlana človeške roke mora se do živega lesa izrezati, da se tako dalj > rov ce več vrbarjev bilo na enem prostoru, tudi drug rovi) gosenice v les jde Ce ta rov naravnost gor zvrtán, more se mrees z močnim, zadosti dolgim manjšimi zobci (žagici po dobnih) obrobkov, kar delà njeno površje za tip oštro in močno rapavo; bubini zadek previđen je z dvema trdima in kratkima špičkoma. Kljunčku podobna bo- rogomentno ; od tega buba dica delà njeno (bubino) gl častim dratom v njem prebosti in pokončati da se je gosenica na ta način umorila, je, da m spi-Dokaz, ko se kljunčka do mm še majhen špičast izrastek oddalj ima na oprsj Buba i^uua, katera meri v premeru 15 do 18 mm., po stane pozneje rujavo črna in se nekoliko sključeno drži po se iz nje sliši neko ,,žekanjea, z dratom v roj o drega , na kar se iz luknj rov na eno ali drugo stran zaokrožen, ali pa izpod dre javkast sok pricedi ; če je pa vesne skorj tom nič ne opravi proti strženu umerj se dra kot god meseca vrbarji, kateri se v prvi polo meseca julij maja kot metulji v prvi polovici na dan , na kar se oplodijo in nekoliko předej zlezej mora se pa vzeti ozko in dobro « « * « % • ur po oplodbi pričnó babice na zgoraj opisane kraj nabrušeno, zadosti dolgo dleto, s katerim se po roji skorj a in les toliko časa izrezuje, da se do Črva sa- mega pride, kateri Tako napravlj se potem brez pardona umori svoja jajčica polagati Med ptici so vrbarj vsakovrstnega plemena, mali brgl in moraj potem obrezati in osnažiti, ter skrbno in dobro z dre lepo obvezati, da gladk vesnim (cepilnim) voskom zamazati in se zopet dobro in čisto obrastejo in zacelijo, a drevo samo pa pogina obvaruje. Na ta način se je tukaj lánsko leto na sadnih sosednih vrtih več jabolčnih in hru jhujši sovražniki žolr jeziinplezaL skrbno obirajo jajčica iz skorjinih razpok; detalj ga pa tudi sè svojimi kljui 1 in č 1 f iz drevesnih debel dolbij in temu Tomaž zkljujejo Kdor bi bil naj ševih dreves v premeru od do dm s prav dobrim sadno in drugo listno drevje če je tudi mlado in po žolnah tu in tam izdolbljeno skrbno preišče, pa bode kmalu na koži zapazil vrbar 3 v dre ) i vspehom pogina otelo, katerih (tudi vmes nekatere prav velike in globoke) rane so uže zdaj dobro obtečene in jevi vhod in vežo pred njegovo gl vesno deblo luknj u Doraščena, dve leti stara gosenica dolg od In tako smo zopet z enim prav navihanim sadnim govih potezah da do 10 cm.; njene živo crne rožene čeljusti so jako močne "a, ploš- škodljivcem domači sadjerejci v in posebnostih po praktičnem opazovanji pri kràji, ga bodemo ložeje zasledovali in ga gotoveje pokončevali in 03tre; ravno take barve je tudi njena krepk Prem dne 21. jul nata in trda kov: Ves život njen obstojí iz 12 obroč Matij Rant > narodni učitelj JO dregutîb, B&uiaj vou giavu onaijuj picvxucu liso klobuku čez sredo preklane štule podob prvi na obglavji (obglavje samo), pod katerega, ako skoraj vso skrij previđen je s črno • 0 .dalj trije obročki so ob stranéh brez gub, a na zadnjih os- merih se pa ob vsaki strani nahajate po dve nekoliko se na vsaki strani Kako stoji z vipavskim sadjerejskim dru poševni grbi , nad katerima haj stvora? Da za to društvo se zanimajoči gospodje kmeto- po ena bolj temno-rujava, nekoliko podolgasta pika > brez takih pik sta pa drug in tretji obroček od válci zvedó, pri Čem da deče pojasnilo podati : smo, počastuj em se i jim sle- Sprednji del gosenice in pa obrobka na životu SI. c. kr. deželna vlada je z odlokom od 7. julija obnožje je v podolžj umazano-rumeno-voščene barve : društvena pravila potrdila. Zdaj gre pred vsem skrb barva hrbtišča je pa do prvega obročka na obglavji mesnato-rudeča. Ves život ob stranéh in po hrbtu je z redk o in rujavo, do mm dolg dlako poraščen > spodaj na životu je pa popolnoma gladka. Nog ima na obglavji 6, na obsredji života 8, in prav na zadnjem za to, da se za potrebni dve dreveanici, namreč za eno veliko, za severnejše ude društva namenjeno na Raz-drtem na Pivki, in za drugo manjšo za južnejše ude Vipavce, Primorce, Uremce — namenjeno na L o žicah v Vipavi, denar dobi. Svet za drevesnice se bode ali koncu 2; zadnjih deseterih nog ljastih in z ostrimi krempeljci prav dobro previđenih. Gosenica je jako čila in živa, ter v hoji naprej in poritensko zeló brza Ko je gosenica v dveh letih se popolnoma razvila in dorastla , zleze iz drevesnega debla, da si poišče v kupil, gotovejše pa le v nájem vzel. Skrb gre zdaj tudi za to, da se za tri- ali štiriletno plačo društvenega vrt-narja in pa za tri- ali štiriletno režijo društva sploh potrebni denar dobi, kajti tega ne more nihče zahtevati, da bi udje društva tri ali štiri leta to je toliko let, trobljivem lesu ali pa v kaki drugi šari pnmernega prostora in suhega kraja za zabubovanje. Prve pridejo na dan v prvi polovici meseca maja; če so napadena dokler prvo za oddajanje namenjeno ali proračunjeno drevje ne doraste bi pa za to po en forint na leto plačevali, da eno drevesce dobili. Kakor hitro bode * za vse to denar preskrbljeh, to je v prvi vrsti pri si. ti ven glas rodoljuba i i i!« i____ __• * i.___i.____ •_____Lli.: x~ M \T~. ki c. kr. kmetijskem ministerstvu, in pa znabíti kje drugod, pričelo se bode ude nabirati da pričela nasproti onim, katerim je se se » » v u gioio luuuijuua j 1X1 - u Matica", kakor Nemec pravi, le „Príigelknabe" , po katerem z besedo aii v pismu udrihajo kakor se jim ljubi, ali pa stvar preklicana, katero sme ubijati kdor koii Matično literarno delovanje tako sodi, kakor mora hoče bode društvena delavnost. Udje plačevali bodo po forint pristopnine za društveno diplomo, za tisk društvenih pravil, za društvene tiskovine sploh; potem pa to- sodba nepristranskega, pravičnega in pošte-liko let nič, dokler se ne bode pričelo sadno drevje iz nega so dni ka biti o zavodu, ki je prvi slovenski drevesnic razdelovati. Po pričetku razdelovanja dreves znanstveni zavod, kateremu so mnogi najodličnejši pisa- plačal bode vsak ud po gold. na leto ) dobil bode vsako leto vsaj 10 lepih, krepkih, plemenitih sadnih dreves iz društvene drevesnice. in za ta znesek telji žrtvovali in še danes žrtvujejo svoj trud. venski Nam čisto neznani pisatelj članka ,.o Matici slo- u. _x__________i _ . i i v SI. vredništvo „Novic" je naprošeno naj bi » Edinostiu je pač pravo zadel ko v pri- na Slovencem nesreČno dobo „dvojne stranke" Je kazal ko je hodnji številki „Novic" blago volilo pravila (štatute) po kruhoborstvu dvojne tiskarnice celó se prikazal sra-„vipavskega sadjerejskega društva" tiskati. *) motni „chabrus", in le v povratku složnega delovanja Vse prijatelje sadjereje in gmotnega napredka slo- na poiji znanstvenem in politiškem vidi korist naše do-venskega naroda sploh, osobito pa naše velečastite in mače stvari. Zato tudi mi ne govorimo dandanes veČ velezaslužne duhovne gospode prosim uže danes naj- o nesrečnem razporu, nadejaje se, da je sloga postala uljudneje, da blagovolijo, se za pridobitev mnogih udov društvu uže koj zdaj potruditi. resnica in da ostane resnica. Naj zdaj čitateljem našim kažemo kaj o Matici l/vu y\ij\j rvv^j jjkjlc*j ^uuuuiti» "" j j j «^«jaixi ikwliv./uiu y yj Toliko za danes v pojasnilo. Najodličnejšem spo- slovenski" piše „Ediuost" v navedenem listu. Tako-le štovanjem R. Dolenc ) zacasni predstojnik vipavskega sadjerejskega društva. Gospodarske novice. * Trtna us v Istriji se tako grozno sin, da se je bati, da bode ondi kmalu vse vinograde uničila. Ubogi Istrijani ! * Letina na Hrvatskem se more, kakor „Gospod. se glasi ves článek: „Izobraževalnim zavodom bi morali Slovenci jako nakloněni biti, vzlasti onim, kateri poleg splosne omike tudi za razširjenje in krepljenje naše materinščine skrbé. Ti zavodi so slovenske šole in naši literarni zavodi. Na čelu poslednjim stojite slovstveni društvi: „Slovenska Matica" in „družba av. Mohora". nam je kratko besedo izpregovoriti. prvi Do socutje nekako do Slovenske Matice" je imel naš narod splošno 1872. 1873. WVVUVJV MVttMOV V4V/ A. -L W % ĆJ . y XU « tJ • ]Q 10 Y ICil ICllUj ko smo se bili Slovenci tako nepotrebno razdelili v 1874. teh letih Slo- List" v Zagrebu poroča, poprek med bolje srednje dve stranki, dregali so nekateri tudi v odbor „oiu- šteti; ozimina bolja je od jarine, katere pa je bilo malo venske Matice", nekoliko radi nedostatnosti, ki so se sejane zarad neprestanega dežja spomladi; sená so pre- kritikarjem tam pokazale, nekoliko pa iz politične na- cej nakosili; koruza ne more nič kaj naprej; sadja ne gajivosti. Ta vihar se več let ni mogel popolnem poto- lažiti in nekaj nezadovoljnežev, katere peče spomin na bo veliko, samo slive so v bregovitih krajih lepo polne. * Za zasledovanje in pokončevanje trtne uši se je v prejšnje čase, nahaja se še dandanes. Brežicah na Štajarskem ustanovila postaja (Station); Kdor pa z objektivnim in domoljubovim vodstvo tega zavoda je izročeno gosp. Juliju Han s 1-u, oč es o m opazuje delovanje „Slovenske Matice" v po- adjunktu mariborske vinorejske šole. Velika zasluga kmetijskega časnika » slednjem času , misliti mora drugače, ali bolje rekoč, Wien. landw. govoriti mora o tem našem prvem znanstveno-slovstve- Zeitungí(! Ker mora južna železnica zdaj dohod-ninski davek tištim deželam odrajtovati, po katerih se vozi doide deželi štajarski, to je, deželnemu odboru štajarskemu, nič manj ko 400.000 gold. To je pač ve- likansk dohodek deželi štajarski, katera bo, kakor omenjeni časnik poroča, s tem denarjem ustanovila zopet podkovsko šolo v Gradcu, na ondašnjem politehniku pa nem zavodu previdnejše, nego se je to nedavno godilo. Resnica je, da se je ste vilo udov pri „Matici" precej skrčilo, ker je bilo mnogo neplačevalcev treba izključiti. Tajniki „Slovenske Matice" so bili pač to sami največ zakřivili, ker so bili na to praktično pravilo čisto po-zabili. Ako hočeš število odjemnikov skrčiti, dajaj jim Ko je blagó na upanje! In tako se je tudi godilo. nauk za kmetijstvo in gozdarstvo. Zeló radovedni takozvani likvidacijski odbor začel pridno i z ter je- smo, koliko bo južna železnica kranjski deželi onega davka odrajtovala. vati, izstopilo je bilo obilo udov, ki so postali potem > z ozirom na , Matico" iz Pavla Savli. Znanstvene stvari. Matica slovenska in pa slovenske šolske knjige. Ker sta „Slov. Narod" in pa „Slovenec" uže ne- Kdor je v poslednjem času pobližje opazoval delovanje glavnih odbornikov pri „Slov. Matici", kdor je s temi možmi v novejši dobi v dotiko přišel ter s paz-ljivostjo in nepristranskim domoljubjem čital poslednje poročilo o zadnjem občnem zboru in poslednji odborovi seji, * aatbi.1 O^Ž JO Ut UOIT U UUI IiMJUIA j v * v letno plačo 600 gold, imenoval, mora priznavati, da se odbor trudi, pripraviti naš prvi literarni zavod v potrebno veljavo pri slovenski inteligenciji in povzdignoti ga na stopinjo, s katere mu bode mogoče vedno vspeš-nejše delo vati na korist slovenski vedi. Od strani ob- v kateri se je društvu nov tajnik Or ešec > z katerikrat govorila o šolskih knjigah Matico slovensko > treba kazaj se je zdelo „Novicam , na da spisu tudi one povedó svoje. Pripravljajočim se pa o tem predmetu došel nam je 30. list „Edinosti" od" 27 julija ter nam prav v tem slučaji tako dobro došel, da celi njegov článek, ki o delo van ji „Mat govori rekli nosti" činstva naj bi oc JU VWIIU1LU udov podpirala, a od strani odbora na ta način skuša ozirati na vse opravičene želje družabnikov. Da v poslednjem času „Matica" več knjig ni mogla iz- temu pritrdi vsak, kdor vé, koliko tisek stane kar Matica" skoro v taki meri, kakor veči za se Matica" pač z obilnim pristopom ; da se naše ) sprej memo v naš list. Dobro došel 9 nam je in to zato prav v tem y ker je slučaj článek >> smo Edi- pristransk in objek- dati vzlasti, ako je treba pisateljem i nagrade dajati delà i > naša i * Se bode zgodilo. Yred. u^ia uaoa jjiuau^a oaviu v "ívi* j ^wavi ložniki nemških knjig. Na drugi strani pa se je treba na pičle dohodke „Matice" ozirati. Veliko, veliko domoljubov in sploh izobraženih Slovencev „Razna delà, pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega" z njegovo podobo. bami.) „Nauk o telovadbi" Drugi del. je, kateri bi samo kritikovali domaco stvar, za njeno duševno ali materijelno podporo pa ne bi ničesa storili. To veljá tudi o mnogih kritikovalcih „Slovenske Matice", katere čaka velika naloga še v bodoce. Moja želja bi bila, da bi po- coskega prevèl Dav. Hostnik. leg znansteno-zabavnega berila izdajala „Matica" tudi 164 podo- „Telegrafi j a". Spisal dr. Sim. Subie. Potovanje okolo sveta v 80 dneh". Iz fran- >> slovenske šolske knjige za srednje šole. Takove stvo". Spisal J. Verhovec. Germanstvo in njegov vpljiv na Slovan borao potřebovali, ako se v naše srednje šole le kolic-kaj slovenščine uvede. Ako se pa to ne zgodi naj bi Cigale. Matica" siromaški in pridni slovenski mladini po srednjih učilnicah brezplačno slovenske knjige preskrbovala. Mnogo dijakov bi potem slovensko knjigo, namesto nem- Samec, ške, venščini. Oko in vid". Spisal Jakob Žnidaršič. „Znanstvena terminologija". Spisal Matej Vpljiv vpijanljivih pijač". Spisal dr. Maks pri domaćem učenji rabilo in se tako urilo v slo- Marn. Kopitarjeva Spomenica". Vredil prof. Jos Nekaterim Slovencem ni morda sestava „Matičnega" odbora po volji. Ako pa natančneje pregledujem vse odbornike in v duhu naštevam ostale slovenske du- Da ne žalimo nobenega pisatelj „Matica" na svitlo dala, knjige, ki so: „Zgod i, čegar delo je naj imenujemo tudi še druge ševne kapacitete, ne morem po vsem pritrjevati spisal prof. Trdina, „Zgod nezadovoljnežem, kajti vidim skoro ves cvet slovenske • . 1 * . 4 P^i 1 1 1 • A • 9 inteligence tu zastopan. Ce „Matici" na čelu, prav vsaka glava, ki stoji po slovstveni izobraženosti ni vredna monarh tvo Kranj sk u (i lovenskega narod trij sko-og it 9 9 spisal Janko Krsnik, „Voj v od f V oj vodstvo Korošk SI tega odlikovanja; vendar se člověk ne more spodtikati Tom ki S taj „ » V, j . KJ VI o v v y JJ». V X u o rw V , X dva snopića, „Životopis dr. Lovro " ^ Cost---- nad odborniki „Slov. Matice". Res Je 9 da so vzunaj l M J i , UYO OUUUl^ , X 1 s podobo", ,»Životopis dr s odbora še nekateri odlični pisatelji in uČenjaki ; a ti dobo", „Olikani SI po knj drugod prav vspešno delujejo. Pri novih volitvah v vati strastnega žolca „Matični" odbor bi bil ta način najboljši, da se od ni- Tudi to so menda nad katere ne bi smel noben rodoljub razli- (Ko prih.) ali da oni možje , naj se si po svoji misii m kakoršne strani ne nasvetujejo prepusti vsakemu družabniku, želji odbornike izbira. Na ta način bi se dala morda doseći nova večja in živahnejša udeležba pri tem našem prvem literarnem zavodu, kateremu mora vsak slovenski domoljub najboljši vspeh želeti." Zdaj pa se nam treba zdi, svetu pred oči postaviti Cerkvena glasba. * Zbirka slovenskih masnih pesmi na Čast slovan skima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. V spomin na dan julija 1881., sestavil in zložil za sopran, alt, tenor Ljubljani tiskali in in bas P. Angelik Hribar. delà, ki jih je ,,Matica" v tisku dozdaj na svitlo dala. založili Blaznikovi nasledniki. Poleg Le to pis o v", ki tudi marsikatero dobro in lepo zrno v sebi imajo, in poleg nekaterih druzih knji- manjše veljave sme „Matica" z zadovoljstvom in de- v • z1c loma ponosno kazati na sledeča delà, katerim naslovi so snopičev „slovenskih zemljevidov" Velecenjeni skladatelj cerkvenih pesmi gosp. Pater Angelik Hribar, čegar samo ime je uže porok od-ličnega delà, je tudi sv. Cirilu in Metodu na proslavo svoj delež posvětil, katerega bodo orglavci gotovo ve „Atlant", vredil Matej Cigale. 9 99 Slovanstvo" I. del. Spisali: Jan. Majciger, M. Pleteršnik in Bož. Raič. seli. V čednem tisku na 6 pôlah nahaja se namreč 49 raznih jako lepo zloženih napevov, večidel za vse dele Naročila na to zbirko zgodovinskega po- gold. sv. mase. mena kateri je cena 1 gold. 50 kr. (po pošti 9) Prirodoznanski zemlje pis", spisal prof. 55 kr.) sprejema tiskarna Blaznikova. Janez Jesenko. „Prirodopis živalstva" s podobami. Po Po-korniju poslovenil Fr. Erjavec. (V dveh izdanjih.) „Prirodopis rastíinstva" s podobami. Po Po-korniju poslovenil Iv. Tušek. „Rudninoslo v je" po Fellôckerji spisal Fr. Er- Slovensko slovstvo. * Obcne zgodovi del >> Novi vek( Spisal m za ložil J tiskarna 1881 J esen k Ljubljani natisnila narodna javec To je naslov novi knjigi, katero je ravnokar na > ,Š t i r j e letni časi". Po Rossmásslerji predelal lastne stroške na svitlo dal profesor J e s e n k m Iv. Tušek. njo dovršil bč 9y Schoedlerjeva knjiga prirode", I. snopić: katerih prva delà stari Hi povest in dnj v treh delih vek 9 (i 9) Fizika". Poslovenil Iv. Tušek. iiatcrm piva. ucia 111 „OICU.XJJX vca j davno zagledala beli dan. Ker prof. J e s e n k sta uze o je v 99 Schoedlerjeva knjiga prirode" II. snopiô: obče přiznán strokovnjak o zgodovinaki vedi in pa 99 Astronomija" in „Kemija". spreten pisatelj slovenski, ni nam treba še več govoriti 9) Schoedlerjeva knjiga prirode" III. snopič: o izvrstnosti njegovega najnovejšega delà, zato rečemo v Mineralogija" in „Geognozija". Poslovenil Jan. Zaječ. „Schoedlerjeva knjiga prirode" IV. snopiô: Botanika" in „Zoologija". Poslovenila Iv. Tušek in Fr. Erjavec. to y da 9 ker je velecenjeni gosp. profesor uže davno , so po takem zdaj 9> na svitlo dal tudi „občni zemljepis vse k n j i g e gotove, da se more v slovenskih sred y> Slovnica českega jezika « z berilom. Spisal jib lah predavati zeml j ep is in povest sè prof. Fr. Marn. 99 Hrvatska slovnica za Slovence". Spisal slovenskim učnim jezikom, in da povestnica z zemlj pisom vrata ne t dal berač kat na kralj ga ministerst b prof. Fr. Marn. P trka za to, da sm topit v šole » M ajar. Slovnica ruska za Slovence". Spisal Matija Ker pa prof. Jesenk ____l^U r,« )9 Vodnikove pesni". Uredil Fr. Levstik. uptiales" za naše srednje ki bi si jo moral omisliti zgodovina nima samo „vestes sole temuč je tudi knjiga, k naših ljudi v mestih 250 in na kmetih, ki se prišteva bolj omikanim našincem dijakov. Veliko •U UM uuivwu ^ OW J/IIOI/UTOI UUIJ vuitaauiiii uaoiuucuij • uijwavr. ▼ oíijDlV VeC —— it & V LIČILI J i LU t* Où - )tj UI1V zato jo toplo priporoôamo vsem Slovencem kot berilo maturaotinj na ženskem izobraževališci. To učilišče pa z vnanjima 32 je bilo za poúk in zabavo. Cena 1 delu dělu 50 kr pa gold i godovine je 80 kr., ni še nikdar sporočila izdalo. Mikavno utegne biti to, > za pa tudi 80 kr., občnemu zemljepisu da med letošnjimi osmošolci gimnazijskimi je gold 10 kr. dobí tedaj omikani Slo- kov od 60 > ki so pred leti stopili v 1. razred. dija- venec lepo poučno berilo v svojo bukvarnico. Gospod poduk tištim pa, ki so v ,,Slogi" stavili predlog, da naj profesor je uže toliko truda in stroškov žrtoval domo- se obe srednji šoli sko z in vini naši povrnejo da pač zasluži, da se mu vsaj stroški tiska vemo to da v skoz paralelizujete, naj po- razredu više realke ni nobenega Slo- venca ) v ostalih razredih pa po > v enem samem Mnogovrstne novice. * znano ) Nekaj o nemški )}weltsprachei(. Našim bralcem bo da v Monakovem na Bavarskem je ravno zdaj shod nemških strelcev , h kateremu je šio tudi več av-strijskih Nemcev tožit bratom, kako so zdaj v Avstriji zatirani. Kako se pa med sabo razumijo, kaže sledeča prinaša monakovsk list pod naslovom Lustiges vom Schiitzenfest" in katera bodi tù nave- smesnica, katero )) dena 9 kakor je Svicar: ,,Weils bigott an so famos ischt bi tich in Dûtschland ussa, so will ich mim Harz kei7 Gewalt mer anthue und offa auspracha : Diitsehland soil laaba hoch! Rede Berolinec: Ick j lobe, dat Ihre famos war, aberst wann Sie jloben, dat ick och nur 'ne Sylabe verstanden, so sind Sie man uff dem janz jih je 11. — Novega kapelnika za prvostolno cerkev in za meščansko godbo uže imamo: Konrád Car-tocci mu je ime. Izučil se je, kakor rajnki Mugnone, v konservatoriji v Neapolji, služi pa zdaj v Palmi (Pal- manuova). Notranjskega 18. julija. (Vsakemu svoje!) Kjer se s zvijačo in netaktnostjo postopa , poleg tega pa še samopridno špekulira, ondi je temu konec — osramota po kateri, hočeš ali nočeš, slednjič resnica na dan pride. Nekaj enacega pripetilo se je slavnoznanemu „Demo-stenu" pri sv. Petru na Notranjskem. V svojem „poslaném" v 27. listu „Slov. Naroda" odgovarjaje dopisu 22. dne istega meseca v navedenem časniku z debelim, v oči dregajočim podpisom potrjuje, da občinske odbornike in krajnega šolskega sveta možé — z njihovo ved-nostjo y podpisuje. ker se pa vé, da ravno glavne Holzweje. S vab: Jetzt hent boid a Red' g'halta aber verstanda han i au koi Sterbenswortle. 9 Tiro sie lec: Da hoscht jetzt die Sakra! Hab's aim g'sagt, lad'n koant Welsche ein, do sitzt glei a ganzer Tisch Tako se godi 9 voli, wo Koaner a Wort deutsch kann. Nemcem z njihovim jezikom. Da se toraj potem z drugih jezikov norčujejo, je pač odveč. * Shod gluhonemih je bil 23. in 24. u. m. v Pragi. Obravnavalo se je le z znamenji, kakor je to gluhone-mim edino mogoče. Prišlo je okoli 100 ljudi iz vseh krajev Avstrije, pa tudi iz tujine. Zborovanje je odprl gosp. Vlček, profesor na pražkem zavodu za gluhoneme, potem se je zbralo predsedstvo in perovodje. Med raz-nimi gluhonemih tikajočimi se zadevami se je obravnavalo tudi vprašanje, ali se gluhonemi pri občevanji imajo držati metode glasov ali z name nj. Sklenilo se je, da se pridrži zadnja metoda. Magjarske Šege. Nek Samuel Klein (gotovo jud) osebe v zadnji njegovi nameri o vsem nič vedele niso, moral je ta „velikanski pritlikavec" vso reč na svojo roko osnovati, ter jo nekako v imenu občine in krajnega šolskega sveta — po njegovem sedanjem mnenji — med nehvaležni in hudobni svet spraviti. v Kaj bode rekel temu Demostenovemu poslanému g. Sentpeterski župan? Kaj porekó drugi občinski svetovalci in odborniki? Kaj pa poreče g. župnik in vsak drugi ud (razen „velikana") * krajnega šolskega sveta pri sv. Petru, ker nekako potrjuje, da jih je z njihovo vednostjo podpisal, dasiravno vsak pravi, da bila mu je ta kombinacija čisto in popolno neznana, dokler je ni „Slovenec" objavil? Ker dobro poznamo vrle Sentpeterske može obČinskega za-stopa uže od nekdaj , ravno tako tudi gospode soude krajnega šolskega sveta tam , da so značajni in nepre-makljivi narodnjaki, in se dosedaj še nikdar niso na pogubna nemčurska pota zapeljati dali, zato vprašamo le: kako bodo to zaušnico „Demostenovo" sprejeli? Uže samo krajno ime „Sveti Peter na Notranjskem" je svetu iz Maroš-Vasarhelya je s silo prignal 181etno deklico 0čiten dokaz, kako tam z narodnim značajem splošno Marijo Bogdan iz Karlsburga v Veliki Varadin v gostil-nico ,,k črnemu orlu" na prodaj in tu jo izlicitiral člověk, ki barantá z ljudmí, za 190 gold. Policija pa je to zvěděla in Kleina zaprla. „Pest. Journ." pravi, da stoji. — Kje neki je toraj logiko in pravo naravno mišljenje pri spisovanju „po3lanega" „Demosten" popustil, Napo- če je kdaj sploh kaj imel? Njegovi zagovori v 99 roduť in v „.Slovencu" so si pravi kontrasti in je na južnem Magjarskem trgovina z ljudmí v najlep- trjujejo njegovo hrepenenje po Antekristovem denarju „schulvereinovem", čeravno se ga sedaj, ko mu je pot šem cvetu. Naši dopisi. 9 z všemi „štirimi ( kot lisica v znani basni 1 Gorici avgusta. preprezena, grozdja stva narodnega bode „Demosten od sv. Petra" neizbris- brani. A prepozno je! Liso znamenja izdaj- Iz srednješolskih letnih sporočil naj posnamem a je učeča se mladina ! ljivo vse žive dni po svetu nosil. — Resnično : kar kdo to le: Gimnazij je imel o začetku leta 361, konec leta 336 učencev zasluži, naj se mu tudi dá 9 vsakemu svoje! Sentpe- 9 po narodnosti Italijanov 125, Slovencev terski občini in njenim vrlim možem ponos 9 slavo čast 164, Nemcev 47. Učiteljev (brez učiteljev za petje in telovadbo). JL LC111J > Demostenu" pa nekonsekvenca, mevžavost in in in II. razred dolenjega Logateca. Resnicoljub. nedeljo 7. avgusta 1.1. sta bila po narodnosti razdeljena. Naslov znanstvenemu napravijo notranjski rodoljubi združeni na čast prvega sestavku je: „Aquileja zur Romerzeit", spisal H. občnega praznika slovanskih apo3tolov sv. Cirila in Me- Maionica. — Viša realka spripravljavnico vred toda veliko narodno svečanost v prid „Jurčicevi usta- je štela 193 učencev; 139 Italijanov, 26 Slovencev in 26 Nemcev. Pripravljavnica je imela 51 učencev novi" v tedaj Učiteljev z ravnateljem in učiteljem za telovadbo je 16. Znanstveni sestavek „Te o de Dolenjem Logatci. Program: realka sama 142. Slovesná sv. masa ob 10. uri dopoludne. II. Zabavni del prav točno ob popoludne: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko 99 rich der Grosse in seinen Beziehungen zum byzan- lja moja Naprej", zbor. 3. Slavnostní govor. 4. Jenko ic tinischen Reiche" je spisal proí. K. Kleissl. lostno preskušnjo je opravilo na gimnaziji Zre- > 9 zbor. £-Jl \J, Zajec --U17J , et UUi . XIX. 1UUJUU1C* O OlUU^'viLUl realki dobitki: 1. Terna, prve tri številke v eni vrsti: 4 zvezki ,u boj Hajdrih zbor. I ■■■^^^■■„Sab- ,,Jadransko morje", zbor. III. Tombola s sledecimi 11, na 251 Jurčičevih del. vrsti : dragocen eni vrsti: umetno oralo. 4 Tombola prt Kvaterna, prve štiri številke v eni nižno prošnjo, da bi se ubogih pogorelcev na Dobračevi Kvinterna, prvih pet števiik v usmilili ter jim z milimi darovi na pomoč prihitel 4 Tombola, vse številke na eni dar bo z veliko hvaležnostio sprejet. *) Vsak karti : junica za pleme. Kartica veljá 20 kr. Na prodaj dar bo z veliko hvaležnostjo sprejet SI. vredništva ..Slovenca' i Slov. Naroda amv.. j«u,v« «u. v^f - - «... r----J V 1 UUUIOIV C* j.tJiUYÇUbai , XlrtlUUrt. in ,, so pri raznih poverjenih domoljubih ; dobivale se bodo nice" naj blagovolijo to prošnjo natisniti in mile dai Da tudi v dan veselice na nje mestu od 1. ure popoludne sprejemati Jožef Vidmar dalj godba Med posameznimi točkami svira izurjena ldrijska y upnik Roj pokažimo svetu z obilo udeležbo in ra- Dobrove 31. julija se nam poroča, da je dobila dodarnimi doneski, kolikor mogoče, da nas druži blagi duh naših sv. slovanskih blagovestnikov, da v nas živi tamošnja cerkev nov kinč domaČ podobar AmbrožiČ križev pot, kateremu je v narodna zavest, narodni ponos zaupanje v svojo moč naj gleda svet, da spoštujemo svoje velemože in s tem sebe in da smo vredni svojih duševnih velikanov Ako je 7. avgusta neugodno vreme, izvrši se slovesnost Kranji prav okusne Dobrovskému župniku gosp. B a foni ku pa gre hvala, da je krasno malane slike križe- okvirje izdelal. vega pota, veliko let spravljene prihodnj Knežak l deljo 14. avgusta Odbor v hruševski podružnici, zopet svetu vrnil, in tako dobrovski cerkvi, ki je letos tudi uže lep nov tlak dobila, dodal res krásen kinč. začelo 38 avg in i 2 11 uri goreti, in prej Danes dopoldne ob kakor v eni uri je pogorelo 38 Ljubljane. Dan na dan dohajajo nam zadnje z vsemi gospodarskimi poslopji, vsem senom in mnogim hišnim orodjem itd. Skoda, ako se malo ceni, je čez 50.000 gold. — Preljubi rojaki, in vsi, katerim dojde ta žalostna novica, usmilite se nas! je samo okoli 12 Bližnj nam Zavarovanih edje pa podelite nam kaj sená! Naj ga dobra srca po bližnjih vaséh zbiraj in potem semkaj naznanijo, da pojdemo po seno. Naj blagovolijo to žalostinko ponatisniti *) tudi drug dni iz dežele poročila o silnih po žar ih; une dni je ogenj uničil v Cerkljah blizo Kranja 38 hiš in vec druzih poslopij ; gospoda župan in župnik prošita milo-darov za nesrečne pogorelce. Isto tako gosp. župnik v Žireh trka na duri dobrotnikov za pomoč svojim pogo- relcem. Predvčeranjem je v Knježaku na Notranj- skem razsaja! grozen ogenj , ki je vpepelil 38 hiš in druzega poslopja več vceraj se je gosp. deželni pred- naši listi Novomesto 26. julij (Iz Anton Ponikvar, župnik odborové seje novomeške kmetijske podružnice.) Pri tej seji določil je odbor dan za prihodnji izvanredni občni zbor novomeške kmetijske podružnice in ob enem sestavil tudi dnevni red. Podružnica imela bode svoj občni zbor 18. avgusta točno sednik Winkler sam z brzovlakom peljal na to po- žarišče. velikim veseljem je moralo vsacega domoljuba napolniti to, kar se je te dni zgodilo. Gospod deželni predsednik Winkler je namreč sklical župane ljub- ljanske okolice v posvetovanje, kako bi se dala napra Dnevni red zborovanj Je Poročilo o delovanji odborovega ob dveh popolud vor predsednikov odseka za ubranitev vsakovrstnih trtnih bolezni, poseb onih tega odseka Go viti posojilnica za kmetovalce in posestnike v tej okolici. Veliko radost in upanje je zbudila ta no vica povsod V se posebno zato, ker se na čelo postavlja deželna vlada sama, toraj je po pravici nadjati se naj- ki učiniti jih more trtna uš; poroča predsednik založnic log poroca Ogul Derg osnovanji kmetijskih boljšepa vspeha. V Kamnikuje enaka posojilnica uže gotova reč, napravila se je po prizadevanji župana Posvetovani o pred i zarad razstave grozdja in raznih vinskih posod v Novomestu, in sicer v zvezi s kmetijskima podružnicama v Krškem in Metliki; volitev udov razstavnega odseka. Ob enem posvetovalo bode se o predlogu, da sklenj bila bi z razstavo tudi tombola v korist dr. Samca. Bodi to v dober zgled tudi drugim okrajem in občinam. (V seji mestnega odbora 25. dne julija) je bil gledé stavbě vojašnice za deželne brambovce sklenen odgovor deželnemu odboru , da mestu ne kaže , da bi se spuščalo v to napravo, katera bi stala mnogo novcev, kmetijsk e podru^uiv^, ^uiuuft jla. vgunu. ty. vitvi kmetijske šole na Dolenjskem, poroča dr. Poznik poroča Ogul ustano donašala pa maj hne obresti od kapitala. Pac pa se deželnemu odboru poroči ? da > ako dežela hoče zidati osnovanji vaščanskih družeb t poroča Derg Posvetovanje o potrebi in ustano vitvi dolenjske že- vojašnico na katerem mestnem zemljišci, mesto za to dá brezplačno potrebni prostor leznice, poroča dr. Poznik Poročilo o letošnj letini poroča Mehora zver Motnika olk" si Nasveti posameznih udov avg isti seji je bila tudi prošnja nekaterih prebivalcev poljanskega pred-mestja, naj se odpravi tamošnja podružná bolniš-nica za kozave, o vržena, kajti potem morala bi tudi Komaj nam po imenu znana velika bolnišnica iz mesta ven. je čez več ko deset let zopet pokazal v Tuhinjsko-Špitališki planini ter je pokončala uže nekaj O m ah en Umrl je v Ljubljani 28. dne t. m. gosp. Franc ovác. Danes napra vij o lov na nj o Križnik Zireh 20. julija. (Prošnja.) Grozna nesreća je dne julija t. 1. prebivalce vasi Dobračeve v Zirovski fari. Ko so ljudje bili ravno pri službi božji zbrani v podružní cerkvi sv. Ane na Ledinici, nastane Lj ubij ani. ) upokojeni c. kr. sodnik in zdaj beiežnik v zadela ogenj v sredi Dobračeve ter se z ko hitrostj Gospod inženir Ferd. Klemenčič se je podal za več časa v Gali ci jo, ker je od ravnateljstva državnih železnic imenóvan za stavbenega voditelja Sta-nislavo-Husjatinske železnice. (Prizivna obravnava) zaradi Vesteneckovega raz sir j a po vasi. Hlastno divja plamen po hišah in tudi kazinskega škandala bode 19. avgusta pred c. k. ljub- cerkvi ne prizanese. Zgorelo je 15 posestnikom skoro vse hiše. hlevi. kozolci 11. UIV » „ ^v^v-iw*, • — --J. r ' \ delki in nekoliko živine. Tudi bolan mladeneč se rešiti odj obleka ; letošnji pri ljansko dežeino sodnijo. m mogel Le crno ) vse vov štrlí zdaj ondi pokano zidovj hiš m hie slovó in zahvalo svojemu predtelovadcu in učitelju telovadbe g. Jos. Ginterju, ki zapustí Ljub- bila poprej čedna, s pridelki ljano so „Sokolovci" v soboto napravili na vrtu čital- obilno previđena vas. Škode je gotovo med 30.000 do 40.000 gold. Zavarovani so sicer vecidel bili za prav majhne zneske. Pri toliki toda ničnem ve černi co, ki se je vsestransko lepo izvršila vpričo obilo zbranega občinstva. Gospod Kajzel je v nesreći nov se obraćam zaupljivo do blagih Človekoljubo ojih fara po * Vredništvo „Novic" bo tudi rado sprejemalo milodare ) katerih so pogorelci silno potrebni, pa tudi vredni zato > ker * Tudi v Novice" bodo rade prejemale milodare za siro- so sè zavarovanjem kazali, da niso nečimurni. make pogorelce. Vred. Vred. jako šaljivem koupletu slavil g. Pirkerja „den Veredler der Gottscheer Raçe". Po naključbi v Ljubljani oni večer bivajoči glavni vrednik časnika „Tribune" gosp Novičar Dunaja. domaćih tujih dežel. 28. dne julija je bil pod predsed- Skrejšovsky je radosten opazoval národno gibanje stvom cesarjevim ministerski zbor, v katerem je bil do- glavnega našega mesta. vama (Ljubljanski postarji pa slovenski jezik.) Buk-Giontini-a je 3. dne julija dala na ljubljansko ločen čas, kedaj naj zbor in pa delegaciji. se skličejo deželni zbori, državni Presvitli cesar se je imel včeraj podati na daljše pošto pismo z adreso: „Gospod Anton Furlan, pismonos potovanje. Iz Išla gre namreč v Solnograd, kjer v Colu pri Vipavi". Ljubljanski poštar ali poštarica biva zdaj cesarjevič Rudolf s Štefanijo. Potem gre s pa sta to adreso brala za Coin in ga poslala v Kôln Solnograškega še v Go s tin obiskat pruskega cesarja na Nemško. Od ondot je pismo priromalo 25. julija v Viljema, ki zdaj tam biva. Od tam se podá v Mona- Ljubljano nazaj s prilepljenim listkom : „Ohne richtige kovo Wohnungsangabe oder sonstige nahere Bezeichnung ist Empfánger in Coin am Rhein nicht zu ermitteln. selo. serliches Postamt « Kai- Taka prikazen ljubljanske pošte pač ne potřebuje nikakoršnega komentara!! Kd or je ne verjame , kouvert ogledat. naj pride k vredništvu „Novic" „Nemški schulverein" je svoje delo začel prav preozka, obrnil se Je za na debelo. Avstrija mu je uže pomoč zoper „poslovenjevanje" Nemcev v unanje nem- se res uže nabirajo judeževi srebernjaki ške v dežele, kjer za brezznačajne učitelje po slovanskih deželah in za To je uže vendar preveč, da in nove ponemčevalne šole. so začeli zunaj v „rajhu" iskati pomoci zoper nas to celó zdaj, ko se jim nikjer še nobena sila ne godi. Za Kranjsko imajo svoje „ortsgruppe^ v Ljubljani ) y , kjer bo obiskal svojo hčer nadvojvodinjo Gi-Iz Monakovega pojde na Bodensko jezero, kjer se snide s kraljem virtemberškim, saksonskim in vélikim vojvodo badenskim; od tod se vrne preko Pred-arelskega in Tirolskega nazaj v Išl. Gotovo si bodo časnici ubijali glave z raznimi kombinacijami. Deželnim zborom bo vlada podala v obravnavo postavo, katera namerava o razkosovanji zemljišč, več prememb. Namen te postave je v prvi vrsti tudi ta , da se zapreci razdevanje večih vrejenih gospodar-stev, na drugi strani pa razkosavanju kmetij ne bo stavila nič zaprek tam, kjer je razdeljenje potrebno. Za nadškofa dunajskega je cesar imenoval opata Benediktinskega samostana v Kremsmunstru gosp. Cele- stina G a n gl b a u e r j a. — Ustavoverski časniki sipljejo mogočni dr. Schrey ji je načelnik; na Štajarskem pa na njega toliko hvale, da se nam sumljivo zdi, ali novi knezonadškof dunajski ne bo preveč v vrsi ttiste stranke stal, kateri so sedanje šolske postave v srce priraščene. Novi nadškof dunajski je bil predsednik družbe kme« i so take podružnice dunajskega „schulvereina" v Mari- boru, Laškem in Radgoni. Kakor „Slov. Gosp. u poroca, sta ptujski nadučitelj in učitelj dobila po 10 gld. Bosta pač odebelela od njih! Učitelj Tom. Kunstič v Št. Iliji tlPke v Lincu- pri Velenji na Štajarskem je dobil 30 gold. To je uze Iz Gorice. Nova volitev deželnega poslanca za nekaj več. — Iz Manheima na Nemškem so uže po- tolminski, cerkljanski in bovški okraj je razpisana na slali 1000 mark (okoli 500 gold.) temu društvu na Du- 10. dne t. m. „Soča" volilcem toplo priporoča gosp naj. Treba pozornosti 9 rojaki ! Iz Sofije nam vesela novica dohaja > da Josipa Ivančiča, c. k. notarja v Tolminu, a se boji ; se je da ne „Jugoslovanski Stenograf" utrdil, ker ga hoče tudi vlada litiško društvo ,,vjiuBo, ui oc ugiaonu ^ ivauuiu«»u«i bolgarska izdatno podpirati. Od meseca septembra na Edinost, edinost je pri volitvah glavna stvar in disci prej bo izhajal v večem obsegu in bo donašal razen se- plina prva zapoved. stavkov o bolgarski, hrvaško-srbski in slovenski steno- se čepili glasovi na drugo stran. Kako da po- Sloga u ni se še oglasilo o kandidaturi? Iz Rima. — Nepopisljivo sramotne reči je uganjala tropa 200 rimskih vlačugov 13. dne t. m., ko so truplo grafiji tudi literarne vesti iz vseh teh pokrajin. Služil bo toraj tudi^ za medseboj n o izpoznavanje jugoslo- papeža Pij a IX. iz cerkve sv. Petra prepeljavalí v cerkev sv. Lorenca zunaj Rima, katero si je rajni pa- vanskih narodov. Cena lista znaša za vse leto samo gold. 9 dijakom 1 gold. 50 kr. Naročnina se lahko pež sam izbral za svoje počivališce, m je slovesni spre- pošilja v avstrijskih bankovcih v novčanih ali priporo- vod spremilo kakih 3(XK> odličnih Rimťjanov v 900 ko- v • i • • i a n v i n • i J čenih pismih g. A. Bezenšeku v Sofijo. ,,Q(uellenstudien". Alte und neue Cultur-bilder von Oesterreiclrs Alpenlàndern und Alpenseen von P. v Radies — je ime knjižici, katero je ravno-kar c. kr. dvorni in vseučiliščini knjigotržec V. Brau- čijah. Ona najeta druhal pa je kamenje metala na rakev papeževo, žvižgala in tulila: „proč z vatikanom" y 97 smrt farjem a 7 9) proč s Francozi". kompaniji vojakov ste skušali miriti razuzdano druhal, izmed katere je bilo 14 razaajalcev ranjenih, več sto pa ugrabljenih. — Taki miiller na Dunaji na svitlo dal kot zabavno berilo to- gr0zni škandali so cvet današnjega liberalizma. Bog pličarjem , ki radi kaj več zvedó o toplicah, kjer bi- Poleg^druzih avstrijskih kopelj so opisane tudi Koroškem, Goriškem, Tržaškem vaj o kopelje na Štajarskem, in Kranjskem, med katerimi pripoveduje gosp. pisatelj o nekih novih toplicah, ki se utegnejo odpreti na Krasu blizo Trnovega v vasi Topole, češ, da uže ime Topole kaže na toplice. Mi sicer še nismo nič slišali o napravi ondotnih toplic, vendar mu verjamemo, da pomozi! Iz vseh dežel katoliške Evrope dohajajo papežů Leonu XIII. pisma, ki izrazujejo gnjus in stud nad onim divjaškim škandalom. Iz Amerike. — Pa le zopet nova repata zvezda! Ponoći od 15. na 16. dan u. m. je zvezdogled Schâberle v Anu Arbour v Ameriki zapazil novo repatico, neki bode videla tudi pri nas. ki se Je on to zvedel o etimologiji besede Topole smo druzih misli tako dolgo , dokler nam kak Trnovčan ne Turcija. — Zavoljo umora sultanovega smrti ob pové 7 da se 9 motimo, ako mislimo, da vas Topole (To- polec) v sredi Krasa je ima dobila od topola pel 7 kateremu slično je topolje ali top o lovec Pap sojeni Midhat-paša in njegovi družniki so bili po dolgih obravnavah pomiloščeni na ječo, ker stari Turki ne marajo privoščiti svojim vernim smrtne kazni. Po Eropi je pomiloščenje napravilo slab utis. Pappelwald (po Janežiču napačno Ulmenwald) v do kaz 7 da Je nim drevjem. sedanji goli Kras nekdaj bil gozd z razlic- Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. Tisk in založba : J. Blazmkovi naslediiiki v Ljubljani.