LUt a* koristi d«lftv-•k*ga lluéatva. Dalav- ci »o opravi¿«ni do vaaga kar producirlo. Thé« papar i« d« v otad to th« intaraata of th« working class. Work* srs srs entitled to all what they produce. KiHfrn.»- •^i'4r, Da«'. • IWT. at «»• pa*< off!-. • • Cí,,. »t< II) und. th- *rt c(r»mr»i» o' M.rob H.» za priznanje unije. Štrajkarji pred vojnim sodiščem. — Delavski boji drugod. Država Colorado je v stanju ei-vilne vojne. V trinidadskeni atav-karskem okrožju gospodari voja-ška oblast in na ukaz guvernerja Ammonsa je namesto civilnega stopilo v moč vojno pravo. Vsi štrajkarji, ki so obtoženi raznih "zločinov", morajo se zagovarjati pred vojnim sodiščem, ki obstoji iz devetero častnikov državne milice imenovanih v to svrho po generalu Chaseju, glavnemu poveljniku štrajkarskega okrožja. Premogarji stoje trdno kot ska la za svoje zahteve, za priznanje unije v prvi vrsti. Guverner Am-mons je zadnji teden predložil zastopnikom unije nekak načrt, na čegar podlagi naj bi se premogarji zedinili z operatorji za pogajanja. Zastopniki štrajkarjev so pa načrt zavrgli, ker ni bilo v istem ničesar omenjeno glede priznanja unije. To je baje razkačilo guvernerja iu izjavil je, da ne bo več storil nobenega boraka za poravnavo stavke. Preinogarjem je vseeno, če stori ali ne; znano je, da guverner zastopa v prvi vrsti koristi kapitalistov. Vse drugače se zanima za stavko coloradski kongresnik Keating, kateri št vedno upa, da bo sprejeta njegova resolucija za kongresno preiskavo stavke na rednem zasedanju kongresa ta mesec. Strajk je občutno zadel celo državo. Več kot 20.000 mož je brez dela. Med temi je okrog 12.000 stavkajočih premogarjev in blizo 10.000 delavcev v drugih podjetjih, ki počivajo radi stavke. Med zadnje je šteti v prvi vrsti železnice, ki prevažajo premog. Primanjkanje premoga je vedno večje. Vsled tega se siri po Coloradu kampanja za javne pre mogokope. Kakor je znano, drža va Colorado poseduje 100.000 akrov zemlje, katera je zelo bogata na premogu. Vrhtega ima zvezna vlada v mejah Colorada 300.000 akrov premogovih zemljišč. Naravnost škandal je torej, da ljudstvo strada na premogu, med tem ko ima pred nosom ne izmerne zaklade svojega premoga. Iu ljudstvo v Coloradu to ve, zato na zahteva, da mora država z dviganjem premoga na svojih zemljiščih. Seveda po sedanjih za konih nima država te pravice, da bi operilala eno ali drugo industrijo. Toda Colorado ima ineiati vo in referendum in predlog za državno operiranje preinogoko pov je že iniciatiran in prihodnje leto pojtle na splošno glasovanje v državi. Predlog bo brez dvoma sprejet in to bo najboljše zdravilo za sarnoopašne kapitaliste, ki si domišljajejo, da nad njimi ni nobene moči. njihove zahteve v par dneh in j sprejela nazaj na delo vse odpuščene linijske delavce. Carji bakra nadaljujejo s krvoliljem. stično mestno upravo na čelu iu vsledtega je zmaga delavcem zagotovljena. Zadnje dni se vrše pogajanja in zastopniki unije izjav-1 ^ _ , ..__.. „ jajo. ,1« 1,0 družba privolil« v *opet eden Strajkar P^Jrf.Vf" sk„0.z ' 1 1 banda v službi kapitalizma na krvavem delu. , ihebov „ hitro pota»! Kl|ub temu so *tra|kar|l neupogljivi. Glasovi , . h i(1 Iz vrst naSlh bo|evnlhov. Stra|kar|l solidarni. | ' . .,„ ,10 bi hotela svoje majhne otroke dostojno rediti. Njeni otroci so že vsi sključeni, ker se morajo vedno vlačiti po tleh. Ko je Jure slišal, tla ima polno hišo grin- Mine rs Bullctin iu izvirna poročila.) Calumet, Mich., 27. nov. — Včeraj zjutraj so puškarji v službi Calumet & llecla Co. napadli vel■ je število štrajkarjev prav pred stanom ealumetske rudarske unije na 6. cesti in eden puškarski Stavka voznikov v Indianapolisu. Organizacia voznikov v Indianapolisu, Ind., je glasovala za | štrajk, ki se je najbrž pričel že včeraj, to je 1. dec. Župan Shank je v petek resigniral županstvo vsled pritiska podjetnikov, ki so zahtevali, da jim mora on jamčiti ; T . . ........ . M. .. , ' * i l ««. i lopov po imenu Lovd Lineman je lcijsko zaščito za skebe. Shank, * 4 .. 4 . . . . . , , . . ustrelil trikrat skoz vrata na stop- ,, . r. , * niichiganske narodne game, ka- „ • „ t mg Review" iz Greensburga piše nedavno odpoklicana Calumet, Mich., 26. nov. — Mi- neJ° eM*.; . . . z dne 28. nov. o tem sledeče: r^olrConutrv Ltovenu šte Hca. ki ,straši,v Mohawku, obstoji , t "'i ,i.n t.. Kil ,.„«,.1 itun oppei y ouim\. uoio\< mu sic- » r so neznani z očinci (najbrž je s Zahval, . tlan je bil dan ^ tolpi imel biti obešen in ker je par 1 napadli parado stavkarjev in njih 1 ' na procciju .»os. nenn i_____i x_____i___. _________- * 1 . .T , ... i t/crieveira »aluna. Skoraj zane- bil zapor. Puškarji, ki so napadli štrajka-joče rudarje, so bivši vojaki iz niichiganske narodne garde, ka-! tera je bila nedavno odpoklicana Poslovili so se čisto po francosko, še "good bye" niso rekli svojim domov gros! misleč si: "Zdaj pa bo Pozneje j«1 videl, da je Ae več skebov brez stanovanj, zato rck svoj,m, ^ {{ & „ /a |)()ma>?a. dobrim bosaom. Calumet and harak /a Hk<.be< Hecla j,, izgubila 200 skebov v hq K()twvo. Ker nisem Ju- zadnjih desetih dneh. Mnoge teh \ /(i (|o| vidf|f ||e V(MH Rli skebov je pribezalo v umjske | Rr|(|j barak(, Zft gkebe ali ie, nazaj treinst v ruduik. Jure je tudi bolj delomržen. Včasih je šel,namesto v jamo v salun. kjer je igral na "pool table". Seveda je zgubil vsak "game", ker je kratkoviden in ni videl žepov, kamor bi pognal kroglo. Ko je bila ura šest zvečer, je pa Jure vzel prostore, kjer so pripovedovali grozne reči, kako se jim je godilo v rudnikih. Z domačimi skebi postopajo bossje bolj milo in jih v večini rabijo kot "inštruktorje" za zelene importirauce. Ali vse nič ne pomaga Skebsko delo ne nosi nobenega dobička. Veliki bog McNaughton je nekega večera po MciNaugnton je nekega vecera P"- L.(1¡m.r pHÍ,".iu ¿el domov kakor zval vse svoje kapitane in bosičke j b| ^ .y de,a kar jc tU(H mi. "na karpet" ter jih nemilo oz-; ... -nvm Tako h;lo merjal radi slabega dela. Nazadnje jim je zabrusil: "Ako ne hote boljše delali, šli bomo v unijsko dvorano in dobili može, ki bodo." Tolovajstvo milice v Mohawku Calumet, Mich., 26. nov. — Mi- slila njegova žena. Tako je bilo večkrat. Zato pa je mož zalezel v dolg, katerega zdaj misli plačati s pomočjo grintavcev. Le naprej, Jure! Tojra glej, da ti; grintavi " pudingarji" ne izmaknejo česa (ilasnik" je pisal 21. t. m., da za bi don board že parkrat zavrgel nje govo prošnjo za .pomiloščenje od smrtne kazni, izgledalo je sedaj J da bo Joe res moral umreti. Toda | njegovi prijatelji, ki verujejo v njegovo nedolžnost, so neumorno na delu in potom odvetnika | l)enna C. Ogdena so ponovno apelirali na guvernerja Johna K. Tennera, da bi dovolil preložitev do prihodnje seje pardon boa rda. Guverner je ugodil prošnji in Joe je Uil včeraj obveščen o tem. Krja-vec je dobil v zaporu izvrstno kosilo na Zahvalni dan obstoječe iz purana in drugih dobrih jedil." Ta vest mora razveseliti vsakega sodruga in prijatelja "Prole-tarca", kateri neumorno deluje na tem, da reši rojaka Erjavca barbarske smrti na vešalih. To je že tretja preložitev od kar je pri padli parado stavkarjev in njih, . m . ' , n, i ¿* ^ „u; gerjevega »aluna. Skora.i za nežen ter otrok. Tolovaji so rabili1 ,..J . . . .. . .. .. . ... i sljivo pa le, da le sipo razbila orožje m nevarno ranili nekega J,' . , a . . ■ salunarjeva hci, ko je premeta stavkarja Ženske in otroke soi . ' J nabrulili z nesramnimi psovkami vala steklenice na oknu in je z .... i! . ■ .. 11,«I ist o trčila ob steklo. Mo cenjeni list to le: — Z delom ae je pri naa obrnilo malo na boljše, tako da ae dela povprečno vaak dan. Tudi zaslužek &e ni tako alab kot po enih krajih. Ali gairati [m je treba kot nemi živini, aieer kapita-liatom ni všeč. Semkaj ne vabim nobenega, ker bi ne mogel garantirati komu dela. Delo ae dobi prav tcško. V kratkem poteče moja naroč nim na list in zato Vam kar tem potom pošiljam $2 /a nadaljno naročnino, da ae mi list ne uata-vi. Želel bi, da bi tudi drugi, ki jim je ali bo potekla, storili isto-tako. Če je kateri list vreden, da se ga vzdržuje in agitira zanj, d«a postane večji, odnosno da bo več kitat izšel, je Proletarec gotovo! Zaveden delavee gotovo ne čita žolietskega anierikanskega sro-viaca niti ealumetakegm Glasnika skebov. Pozdrav fem našim zavednim! Val. Tavčar. Biwabik, Minn., 20. nov. Cenj. uredništvo Proletarea: — V nedeljo IG. t. up. smo kolektav li za micniganske Mrajkarje. Na-kolektali smo $57.00; to je že nekaj, toda nakolektali bi lahko še več, če bi se ljudje malo'bolj zavedali, da to kar dajo, gre indi-rektno tudi njim v prid, kajti če zmagajo michiganski štrajkarji, zmagai z njim vse delavstvo. Na tej kolekti sem imel priliko opazovati, kateri narod bolj simpa-tizira s štrajkarji. Z mojim tovarišem sva trkala na vsuka vrata, naj so bila slovenska, hrvatska, ali taljanska. Iz izkušnje moram konštatirati, da so v tej okolici Slovenci najbolj radodarni, kadar se gre za pomoč delavcem, \ kljub temu, da je raznih kolekt na vseh koncih in krajih. So ko-lekte za dvorane, za cerkev, za štrajke itd. Dobe se pa seveda tudi med nami ljudje, ki pravijo, da če bi kolektali za cerkev, bi dal par dolarjev, za štrajk da pa le kvoder, ker misli, da itak ne bo nič pomagalo. Pri Hrvatih je lod* okrog drugače. Večina jih je, ki ne dajo za štrajkarje niti eenta, pa če še tako govoriš. Kajpak so izjeme; tudi pri njih so možje vse pohvale vredni, toda teh je le malo. Najslabši v tej okolici za naši stvar pa so polentarji. Le ti so večni skebje, pa naj bo v času štrajka ali pa v pomoči za štraj-kujoče. Pri teh nisem* našel nobenih izjem. Marda so izjeme kje . . /i , drugje, ali tod okoli jiii ni. Čudno se mi zdi, kako morajo biti taku zakrknjeni. Saj morajo v klerikalni Italiji tudi prosjačiti. Klerikalno časopisje — vzemimo n. pr. Amer. Slovenea — vendar pripoveduje na široko in dolgo, da je treba v hipni potrebi hipne pomoči, a jim je to vendar tuje. Kaj neki poreče Kranjski Janez k temu, ki se vedno laska, koliko dobrega je že storila n delavstvo klerikalna stratika. Že na stotiso-ee dolarjev s«' je nabralo za štrajkarje. a od takozvanetfa katoliškega časopisja ni prišla niti besedica v prilog zbiranja za podpore štrajkujočini, a Amerikanski Slovenec bo še vedno trdovratno trdil. kako velik prijatelj delavcev da je. Jaz pa mislim, da dokler Amer. Slovenec ne bo tega dejanski pokazal, rnu delavci ne hotne nikdar verjeli. Tega pa seveda ne bo storil, ker bi se zameril stricu CVanegiju, ki n»u je dal orgije. Nobena stvar ni Kranjskega Janeza in vse katoliško časopisje bolj razgalilo kot Carnegijeve orgije, ki jasno pričajo, da dela roka v roki s kapitalisti. Po tvojih delih in zadržanju ¿e bomo sodili, Amer. Slovenec! Do zdaj si bil vseh 21 in pol leta ponižen hlapec ameriških kapitalistov! H koncu pozdrav vaem zavednim delavcem širom Amerike z apelom: pomagajmo štrajkujočim v njih boju! Vsem darovalcem pa, ki so objavljeni na drugem me atu. iskrena zahvala! Frank Mahnič. Da je Proletarec v resnici delavski list. se najlaglje iapozna iz poročil, ki jih prinaša o štrajku. Listi kakor G. N. A. S. in Cl. A. poročajo vedno samo tisto, koliko delavci zgube, češ, da ne bi štraj-kali, bi bilo boljše za vas. Ni dolgu tegw, ko sem čital v Glas Naroda. da so zgubili štrajkarji v Michiganu že nad dva mlljona dolarjev, ne |K)ve pa nikjer, kako so bili delavci izkoriščani po koin-paniji. Živel sem dvanajst let v deželi barbarizma — v Braziliji, vendar je Brazilija proti Michiganu, kakor se glase splošna poročila, ki so nepristranska, svobodna dežela. Delavci, trpini, zbudite se in dajte krepko brco vsem takim listom, ki zagovarjajo sedanji družabni sitem, ki je krivičen. Naravno je, da skebski list ne bo zagovarjal unijeev, pa štrajka, ker * svoji kratkovidnosti računa, da če delavci ne bodo brezpogojno delali kapitalistu, je on oškodovan, ker ne more poslati toliko šifkart v stari kraj. Ne računa pa. da bi poslal laiiko več kart v sta ri kraj. če bi delavci zaslužili več novcev v ki\.jšem času kakor pa zdaj. Delavci v Mjcfc.ganu ! Vstrajaj ti* v štrajku. Ce boste trdili. N as ne premaga ftoben hudič! Ne dajte se tako dolgo, dokler kralji ba kra ne priznajo vaših pravic. — Poglejte v K«usas, kjer je premog nizek — pri delu ovirajo ta-kozvani kospveki.in druge ovire — kaj bi .počeli premogarji*. da niso tako organizirani kakor so. Če bi posameznik zahteval pravice, bi ga delodajalec zapodil, tako je pa diugaèe. Delodajalec ni-mi opraviti h posameznikom ain-iak s celo organizacijo. Žal, da ie še mnogo naših rojakov tako nagnjeuih do skebarije. Tako vsaj uosuamem iz časopisov. Brezdvoiu »h» leži krivda v tem, ker čitajo slabo — ne delavsko časopisje. Zakai bi si delavec ne vzel vzor ca po kapitalistih, ki se lepo or ganizirajo. da drug drugemu ne tekmujejo; pa tudi proti tlelavst-vu so si edini kakor butara palic. Ali vidite slovenski skebje, da vas kapitalisti izigtavajo proti n šini organiziranim tovarišem Ne dajte se! Bodite možje in vstopite v delavske vrste, kajti vse to vam bo potem. ko. ne štrajk konča. povrnjeno tisočero. Luku Klopčiču in njegovemu hlapcu Svvajgecju dajte pa potem, ko se štrajk konča pik pa lopato v ro ke, ne pa tla bi vas farbala še v naprej o nebesih in podložnosti napram kapitalistom. Mnogi delavec — nezaveden delavec, pravi: kaj mi pomaga to pa to, delat bom moral zmiraj pa naj spadam kamor hočem; boga tinci bodo imeli vedno vsega do volj, delavci pa nič. Vidiš, to vac se ti prikazuje pred oči samo v sled tega, ker boljšega ne razumeš, ker je še precej takih kakor si ti, ki tako govoriš. Zakaj ne bi govoril drugače, pa delal na to da se to prednigači. Delati seveda bo treba vedno, toda to delo bi bilo treba drugače deliti. kakor s»» deli danes. Nikdo se ne bojuj« zato. tla bi mu ne bilo enkrat tre bs delati ne od zavednih delav cev; ampak bojujejo se zato kapi talistično misleči delavci, nikdar *»a ne socialistično misleči. Kapi talist se bojuje r\ to, da bi mu nt bilo treba delati, socialist se bojuje pa zato, tla bi poleg nJega de !al še kdo drugi: bori se torej za »krajšanje delavnika in boljši plače, ne pa za odpravo dela. Ke lor govori drugače, bi rad sam sebe i/.pekel posebno klobaso. Čitajte Proletarea. pa bo .vsak Hi ga če sodil o delavskem giban ju kakor sodi", ko čita delavstvu nasprotne liste. Socialistični pozdrav ! Frank Smerdu. ar opravičuje, češ, da je nek učeujak na nekem katoliškem aho du dejal, da se mora katoliško časopisje postaviti v bran proti svojim sovražnikom. "Bran", to jc [>oj; kat. cerkev pa uči ponižnost. Kako se to strinja / nauki, ki bi ;jih moral zastopati katoliški li*t? Sicer pa: kdo pa je nje sovražnik t O, jes, veda, zavednost! Proti edi iu zavednosti se je treba pa inštituciji, ki se vzdržuje od nevede in mračnjaštva, že boriti. Torej le brcaj drobtinčar v svoji agoniji ob svitu prihajajoče zavednosti in splošne vede! Pozdrav socialistom' Naročnik Amer. Slovenca. > Oroaa. Kana. Cenj. uredništvo Proletarea: — Priloženo vam pošiljam $2 za ponovitev naročnine in 50 c v ti akovni fond za dnevnik, z željo, da bi Proletarec postal dnevnik vsaj v polovici drugega leta. E. Palestine, 0. cilje ne uredništvo:— Zopet so miuli politični boji, i so se vršili pred nekaj tedni. Kakor znano, so se vršile v raznih krajih Unije volitve za mestni zastop. V enih krajih je bila agitacija zelo živahna. Tudi pri nas je biki huda borba za mestnega župana. Dasi šteje mesto komaj štiri tisoč prebivalcev, smo meli vendar kar četvero kandidatov za mestnega župana. Zmagal je kandidat na Citizen tike-tu, Rev. H. A. Shafer, pastor od United Brothers Chureh. \a.jsla-hejše so jo vodili progresisti, do bili so samo deset glasov. Iz tega se vidi, kako na glasu so Rooae-v c i t o v c i. K*»r gotovo jc bilo. da bo zmagal reverend, kajti mestece, v katerem je le malo tujezeiueev, ao skoraj sami cerkveni ljudje. Poleg nekaj Taljanov je 50 Sloveiv cev,to vse. Med našimi rojaki je že mnogo državljanov, posebno so m» začeli zanimati nu državljanstvo zadnji čas.Sprevideli so, da je najbolje, da se lo stori pri prvi priliki, kajti zakoni za to so čez-dalje bolj strogi. Tako je prav. Preti kratkem se je tukaj tlogo-lil slučaj, ki jasno prioa, kolike vrednosti j»' državljanstvo. V na ši naselbini imamo sobrata. rodom Slovak, ki je bolehal dalj časa na revmatizmii; imel je še nekaj drugih bolezni, kakor so izjavili zdravniki. Zadnji ras se je nahajal v bolnišnici, kar ga pripeljejo en dan domov in ga izreče njegovi ženi, češ tla je blazen, blazneža pa nemorejo imeti v bolnišnici, da s|wtla torej v norniš-nico. Kmalu nato me je prašal nek Amerikanec, če je dotičnik ameriški državljan, na kar. sem mu odgovoril, tla ni. Mnogo boljše bi bilo zanj in za njegovo družino, če bi bil, tako bo teška stvar, je odgovoril Amerikaiiec. Kdor ni ameriški državhau, pa se mu kaj nenadnega pripeti, ga po tem gonijo od poncija do pilatuža kot inozemskega podanika. Nihče se zanj ne briga. Ali se bo v teiu slučaju dobilo kaj od že itak do vratu propale Avstrije? K m j še! Lepo je. da so naši rojaki zavarovani pri raznih podpornih jed-notah. li tista podpora dostikrat poteče, in v tem slučaju mora nastopiti nekdo drugi na pomoč. Slu čaj sobrata J. S., ki ima ženo in otroke, nas dobro poučuje o tem. — Delavci, or-ganizirajoio se p o ti p t» r n o. strokovno iu politično. Postanimo državljani in z glasovnico v roki odfriasujmo za boljšo družbo, kateri nebo treba skrbeti ka.i bo, če s»' losj takega pripeti, kakor s«« j»* našemu sobratu. Jak. Istenič. bratcev! Z vami so vsi zavedui slovenski delavci! 43ociali*tičui pozdrav ! John Verdinek. Springfield, IU. Kot čitatelj priljubljenega lista Proletarea, si štejem v dolžuost, opisati nekoliko tukajšnje delavske razmere. Kar nas je Slovencev delamo po večini v tukajšnjih premogokopih. Delavni tiis je sedaj prav pičel; dela ae le po tri do štiri dni v tednu. Vsled tega ne morem nikomur svetovati semkaj. Na društvenem polju pa napredujemo lepo, vkljub slabim gospodarskim razmeram, linamo razna društva o'd raznih jednot iu zvez, kakor društvo Illinois, št. 47 SNI M in društvo st M SSPZ. V teh organizacijan se lahko vsak zavaruje za slučaj bolezni ali nesreče, tako da je deloma preskrbljen in da. mu ni treba takt) s strahom gledati iz dneva v tlau, če bi ga zapustilo zdravje ali če bi prišla nenadna nesreča. Poleg teh organizacij imamo tutti polit ično-aocialistično organizaciji), štev. 67. spadajočo Jugosl. socialistični zvezi. Za to delo je pri lias ie precej navdušenih agitatorjev. Veliko pa je se tudi takih, ki so oopolnoma brezbrižni za vsako sttar in spe spanje pravičnega. Tem potom naznanjeni vsem članom kluba št. 67. da se bo v bodoče vršila vsak mesec enkrat kupna konferenca vseh socialističnih klubpv v Sprmgfieldu. da si postavimo kandidate za volilno borbo. Cas in kraj teh sej se do-loči vsako sejo pravočasno. — O-pozarjam vae člane kluba tudi na sejo. ki s«* vrši dne 2N. tlečembra, to ie četrto nedeljo v mesecu. Na tej sej i bo. volitev odbora za leto 1!U4 iu je potrebno, da bo vsak «"•lan navzoč. Socalistični pozdrav ! Chas. Welletz. tajnik božuje jih, ampak ji m daje tudi pot uho iu vzgojo. Bratje, ne silimo nazaj v auž- nost, ampak iz aužnosti ven. v boj za izboljšanje ginotnin razmer za ae iu za svoje otroke. V Coloradi in Michiganu se delavci bojujejo za boljše delovne raz* mere in malo boljši košček kruha. Boj jc hud, a je junaški. Le držite se, kajti pravica je na vaši strani! Ravno danes sem se vrnil s pota, kamor sem se podal da nabe-rem nekaj tiskovnega fonda za našega Proletarea. da postane čimprej dnevnik, da bo čim la-glje in vspešnejše zavračal laži kapitalistom naklonjenih cunj, ki blatijo zavedne slovenske delavce. Nabral sem $8.05, katero svoto vam pošiljam v priloženem Money ordru. Dali so kakor sledi: po 50c: A. Kaška, L. Brio; po 30c M Smolich; po 25c: A. Bla-sič, J. Oblak. J. Vozel, J. Sega, F. Hribar, L. Zupančič, A. Goltz, J. S post a, M. Crdane, M. Derzanich, J. Sem, F. Smolich, L. Molka. M. Zaletel. J. Molka, J. Bistan. J. Kemetz, M. Požešnik, J. Slivnik, M. Vodišek. F. Jager, M. Hren, V. Pugelj; po 15c: F. Drenač; po 10c: L. Dola ne; po 5c: J. Sadler, J. Jeseničnik, J. Mirtieh. — Vsem isjfrena zahvala,! «Louie Brie, Naznanilo ! Vsem čl.nom društva Zaveznik. št»\ 3. S. I). P. Z. spotlaj podpisani odbor naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 21. decembra, to je tretjo nedeljo točno ob deveti uri zjutraj. Na omenjeni seji bomo volili novi društveni odbor za leto 1914. valedtega naj se vsi člani polnost cvUno udeležijo, da se zainore volitev pravilno izvršiti. Vsak član. kdor se ne udeleži prihodnje seje, plača 25 c v društveno blagajno, izuzeti so le bolniki in zelo oddaljeni člani. ODBOR. Y. Little Falla, N Cenjeni list Proletarec: — Pošiljam vam naročnino za list, ki je v resnici pravi-delavski. Le Škoda je samo to. da ni dnevnik Berem pridno tudi Amer. Slovenea in tistV drobtinice, v katerih se napihujejo fez socialiste. Droh-tinčarju bi nekaj avftoval: mašu-ie naj za vae socialistične vodite- Birmingham, Wash. Cenjeno mi uredništvo:— Pisali ste mi, tla mi boste po-šiljajli list en čas na vero in res g;* tudi redno dobivam. Nemo-rem Vam popisati, kako mi je tcško pri srcu, ko čitam. kako drugi darujejo za bojujoče se štrajkarje, a jaz pa še Proletarea ne moreni podpirati. Toda vzlic vae j moji mizeriji sem sklenil, in če lakote poginem, tla poravnam naročnino za list. Ta list bom čital in podpiral dokler boni živ. Zato Vam pošljem $1.00 in kakor hitro bo mogoče, pošljem še zaostalo naročnino. — Pridno čitam o razmerah v Michiganu in naših bojuiočih se bratov, ki so res vsega občudovanja vredni. Posebno občudovanje pa vzbujata seveda tudi skebec Lnkec v Glasniku skebov in Kranjski or-rel Janez Srovinen". v " Amerikanskemu K temu lahko še prl- Ije po eno mašo, za na« na, ki ae štejemo Toneta s Šiške in troji-, Job. Helabijati» a, Jo». Mohor, Aut. Hvetek, Fr. t'ča-kar, Jo«. Apetalar, Aut. Heitv, Jak. Huloh. Mary (iuua, Mik«* Tureu»ek, Št if |)«>ruoviek, Fr. Kobue, Jobu Kohue, Paul Kole«a, Job. Co», Alb. 'Ile, Alb. Hey I tu au, Val. MariiiAek, or. Terdin, AI». Alebin, Aut. Mleku*, >ne, Lud. Je»euAek, Mike Ateru. Po 25e: Jo». Barlié, Mat. Košir, r. Ost er man, Jo». dradiAek, Jo». Hol-kH, Fr. Kakalj, Val. l'rba», Fr. Tro-bev»ek, Flor. Pi»ek, Kozi Kolar, Fr. hira/, Kari Žibre, Luk. , Starovu»nik, Mat. Krovéek, Al». Henéina, Al». Kra-iovii, Jo«. Voliek, Joh. Kožel, Pet. Kožel, Mat. Ko/.mar, Joh. MlekuA, Ant. idmar, Ant. Oxrii-, J. Hlunf-iAar, Fr. AuÄtarSii", Fr. Trobevfcek, Val. Žagar, Fr. (¡radtôek, M rt. Veber, And. Maj-it'-, Ant. Au bel j, Fr. ()»olnik, Jo«. l>o-dekave, Mat. KemAak, Mi k Žagar, r. Jainnik, Val. Zamler, Jak. Htenko. Mar. <)»olnik, Fr, Verhovnik, Jo«. Knt-ga\e, Joh. Flaeif«, Fr. (îruden, Joh. Kau«, Ant. Kando, Joh. Kau», Toni. Ml«-kuž, Andr. Mrakit', Andr. Kravu u ju, .loh. K ravan ja, aZb;3Ž ,.,AH nja, Ant. Klovara. Pel. Aullin, Pet. Kenda, Jo». (Jovdat, (tabr. Capi, Kari Žuderv, Fr. Černuto, Fr. Mleku*. Heur. .eonard, Joh. Hai», Jo«. Mlekuä, Gr. Leonard, Joh. Kuharif, And. Kosovee, ab. Sokol, Flor. Piiek. Po 20e: Fr. Krebernak, And. C'estnik, Mart. Mer un, Joh. Kravanja, Mat. Mihelit-. 'o 10e:Jo». Klabora, rtlip Zakon&ek. Mike Tori, F. Co», Jo«. Zu/., Jo». Pev. Mat. lleferlle 50c, tgna«- Kolar 50e, Fr. Bedek 30e, Neimenovani ♦ 1.30. Skupaj $47.05. V »en» darovalcem i/.rekau^ na tem mestu iskrena /.ahvala! Živeli na*i bojujoèi »e bratje v Mi-chigSBu! Ignac Kolar, taj. jugoal. »o<\ kluba it. ZA MICH ŠTRAJKARJE z Biwablka. Mlnn. Svota poslana v Michigan. Nabiralci: Frnnk MnhniA, Ignac IV lok, John Kari«, Jakid» Hucar, Anton Hurja. Frank Kariž. Po $1.00: Frank Mahni?, Frank Južna, John Ileni?, Alojz Ko/man, John Mlakar, John Jančar, Neimenovan, Frank Heniginan. Po ."»Oc: Frank Hucar, Anton Polii1, Tomo Violas, Ludvik S. Milixh, Frank (ilobokar. Alojz Ora iliiar, .l<»/ef Iiragicevič, Nick Magij \ec, Blai D.int, Frank Orebrijan, Steve Mahnich, Andro Hrada«'-, Ignac Miklan čič, Frank Hren, Anton Mahtiich Steve Stark, Jožef Može. Alojz Koro Aee, Jožef Brleti»-, Valentin H«'rek, Jo zef t i i lac h, John Strah. Vinko Vida» KranV. Kngina, Math Vida», John Ru zich. Trank Kariž, August F1tii»#ii Ignac Delak, Mike Ki»?e\ar, John Sjir š««k. Frank Kovacir, Frank Može, John Kadi>«ev Filip Tometic, Anton Hur.ja Jakob Hucar, .lozef Hoc, Frank Snilnik (Jeorge f'oph, Ivana Kariž, Anton Gru nadnik, Zeko HobrinoviJ1, Kade Pavi či«*', Nick Hlatovich, Ilija Nikolik. llija Hanovii1, Filip Mnoanovich. Andro. Hu zinka.i, Peter Satnič, Alo.jz Delak, Lu ka Uarit1, Peter Kroflič, Peter Mihtdi? Frank Maurin, Peter Držaj, Frunk Kovačevih, John Aarič, Frank Kamnek Slav Županfi«'*, Ignac ZnidarAic, Mar tin Ateblaj, .Tozef Kadune, Anton Tra tar, Anton Mohar, Math Oerrin, Jofcef K nap. Po 25c: John Kariž, Juro Mi tovec, Jožef Kuret. Anton Kadosevi? Sa\t» Perovii, Anton Purket. Mike Zevkovič, Math DolinAek, Valentin Vodnik, Juro lva»evii\ Vinko Habja nee, Frank Fi»cher, I^eopold Oeeina Frank Sižen, John Meoli», Jožef I^osč Jožef Tahija. John Habtf, John Spe har, »Simon Rukovina, Blaž Hafnar lohn Butala, Mike KauW, Frank Be rek, John PanojerSii, Matt Tekavee Anton Žnidar*if, John Setnikar, John Adami?, Martin Spolar, Frank Čamtu la, Karol Mežnae, John Skrjane, Frank Marolt, Jernej Antonicar, .Tozef Hab jao, Frank Auaee, Jožef Ailr, Jožef Zakula, Frank Stajner, A. Calomb Luka Ribi?, Anton Veber, Xick Papi? lohn Aerek, Marv Atajner, Mike Ker *ek. Frank Pezdir. Po 30c: Frank Se ver. Lovro Vragiievi?, Matt Dragi?e vi?, Anton Pnrket.-^John Atrukelj 40e Po 20r: Frank An*tar, .Tozef Serek Frank Petrlin. T«azar Mak«imovi?. — ' MILWAUKEE LEADER" TARČA "NESTRANKARJEV" MilwauSke "nestrankarji", ki gospodarijo v mestni hiši, so se spravili nad delavski list "The Milwaukee Leader", kateri je največji socialistčni dnevnik v Ameriki. "Leader" je bil zadnji teden obsojen na denarno globo znesku $17,500, k?r je pred enim letom pisal, da je 'nestrankarski' mestni klerk Peter F. Leuch osle-paril mesto za $1200. Leuch je namreč izplačal omenjeno svoto svojim pomožnim klerkom za nad-čas, to je za delo, ki so ga opravljali čez uro. Zakon v Wisconsinu prepoveduje plače za nadČas občinskim vslužbencem in sam sodnik Reid jc v tožni razpravi izjavil tla. mestni klerk ni imel pravice izplačati denar ja r.a nadčas Do kler so bili socialisti v mestni upravi, niso nikdar plačevali za nadčas. Tu se vidi. kdo boljše gospodari. Zabeljižili smo dogodek, da spozna vsak, s kakimi sredstvi hočejo kapitalisti v Milwaukee odvrniti "rdečo nevarnost", ki jim preti pri bodočih volitvah. "Leader" so bo pritožil na višje sodišče. — Uradno je potrjeno, da je ruska policija najemala dvomljive značaje, ki so izvrševali provoka-torična dejanja, da so se polnile ječe in je imel rabelj dosti dela. Ruski senat je kot najvišja sodna instanca ugodil predlogu najviš-jegtt državnega pravilnika, da se naj oprosti vsake krivde gospo Sornikovo, ki je svoječasno hodila na tajne shode vojakov in je bila v zvezi s socialistično frakcijo druge dume. Kot vzrok za svoje zveze z vojaki in socialističnimi poslanci jc Sornikova navedla, da je bila v službi tajne policije. Najvišje sodišče je preiskalo dokaze za njeno trditev in jih našlo v redu. Zato j a je tudi oprostilo vsake krivde. Rusko časopisje sedaj konstatira. da je ftornikova vodila vojaške dcputacije k socialistični frakciji druge dume, kar je povzročilo, da so aretirali vse poslance. S tem je pa tudi dokazano. tla je bila igra dogovorjena z vlado, da se je znebila nevstra-Senih zagovornikov ljudskih pravic v dumi. Sebičnost je oče kapitalizma, samoohrana je pa oče socializma. P KOLETARKC ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA U»t*Mvli«M dn« 16. «v0«miU kSHL lnkorpwrlrana Tt aprila 1K* v drtevi tVnn, • Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOV01Č, bo* 703, Coueoiaugh, Pa Podpredsednik: J08IP ZORKO, R. F. D. 3, bo* Ulj», West Newton» Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Canemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: J081P ŽELE, «108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Po mo in i blagajnik: J081P MARINCiC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VI DRI H, box 523. Conemaugh, Fa. NADZORNIKI: VILJEM 81TTKK, 1. nadzornik, Lock box 57, Coueiuaugh Pa FRAN TOMA2IC, 2. nadzornik, Gary. Ind., Toleston, Sta'., box 73. NIKOLAJ POVèE, 3. nadx., 1 Cra»b st., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORAEK, I. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARL1NGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86. # VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. — POMOINI ODBOR. r Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh, Pa. (•ačnik Ivan, R. F. D. 3, box 54,-Johnstown, Pa. Zaman- Franc, box 275, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Ckestuut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238. Soth Fork, Pa. Oabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa. Delegat je za zdruitveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivau, Giencoe, Ohio. Stefan Zabrie, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Glass a ve.; Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati v»a dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj sa pošilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Ali po dokaze, da ao rimsko-katoliški fai^ji v službi kapitalizma nam ni treba hoditi ua Irsko. Dokaze imamo jjued nosom v Ameriki. V ('al timet u nosi rimako-katoli-ški far znak pomožnega šerifa. Ako nosi hiriški znak, je tudi gotovo oborožen s samokresom. Pametni ljudje sicer ne vedo, kako ae to strinja s peto božjo zopo-vedjo»"ne vbijaj" in. z izrekom K lista "kdor z meceni končuje, bo z mečem končan,' ali vedo pa, da samokres in biriško znamenje prav dobro soglaša z nenasitno 1'aiško bisago. Treba je citati (le oba slovenska farška lista v Ameriki — "Am. Slovenca" in "Glasnika " — kaj prinašata o štrajku rudarjev v miehiganskem bakrenem okrožju iu zopet smo na jasnem, da so farji podrepniki kapitalistov. " Vzlic teiu jasnim dokazom je prišel rimsko-katoliški far na zborovanje "Ameriške delavske zveze" v Seattle, Wash, in tam predrzno lagal, da je rimskokatoliška cerkev zaščitnica delavcev. Temu predrznemu lažnjivcu je sod r lig Arnold, delegat unije pleskarjev in sobnih slikarjev v <'hi-eagi, povedal take« v obraz, da mu bodo še dolgo po konvenciji donele po ušesih. Conemaugk, Pa., Nov. 21, 1913. ZAPISNIK. Predsednik Frauk Pavlovčič otvori sejo ob i^s uri zvečer. Navzoči »o sledeči odborniki: Frank Pavlovčič, A ša gorje štrajkujočim družinskim očetom, so napredni delavci na Angleškem izjavili, da so pripravljeni za dobo štrajka vzeti otroke lois Bavdek, VViliarn Sitter, Andrej Vi i ^ ^i. drih, J ar k Rujiert, Josip Dremelj, I\an i Nekega dne koncem oktobra so prišli otroci štrrajkujočih delavcev v dvorano, kjer so jim delili obed. Nad petdest otrok je takoj izjavilo, da gredo radi na Angleško. dokler traja štrajk. Peljali so jih vkopeli. kjer naj bi se kopali iu preobleki i v čedno obleko. Koiuaj so farji /a to iz^deli, so pričeli vplivati na matere obrok, češ, da svoje otroke izpostavljajo veliki nevarnosti, ker lahko pogube svoje duše. Pripovedovali so jim, da bodo otroci nastanjeni na Angleškem v hišah bogotajcev in socialistov. Sodruginja Montefio-re, ki je vodila to akcijo, je izjavila, da je pripravljena položiti visoko varščino, da ne bo nihče skušal otrokom vzeti njih versko prepričanje. Ali farji niso hoteli slušati o tem besede, marveč so ščuvali zaslepljeno ljudstvo, posebno pa ženske, da hoče sodrugi-nja Montefiore ukrasti otroke. Večina zaslepljenih mater je vzela otroke s sabo domov in le peščica otrok je prišla nazaj v dvorano, ki ie bila pripravljena odpotovati lin Angleško. V dvorani je sodrug l.arkin , rodom Irec in vodja štraj ka v daljšem govoru pojasnil, da farji radi tega nasprotujejo, da bi otroci odšli na Angleško. ker so nasprotniki zavednega delavskega gibanja in bi radi' to gibanje uničili. Izjavil je„ da je mnogo katoliških farjev, ki so del ničarji, torej direktno prizadeti v tem gospodarskem boju. in imajo direkten interes, da štrajk konča brez vspeha delavcev. Mejtem so (hu- nik. Mart. Klinar in Frank Zaman. Zapisnikarjem izvoljen Frank Zaman. »Zapisnik sej z dne 18. oktobra in 2. novembra se po kratki debati sprejmeta. Sobrat tajnik )H>ra«a radi bolni ških podpor, iste *o ne rešile po sklepu seje, kar jih je bilo predloženih na gori MMljsiil H,. jah. Sobrat Wiliain Sitter i nadzornik poroča, da jr i«tili 5.000 «lol. ko.fi so bili dvigneui iz Prve Narodne Banki» v Conemaugh pod bondom in nicer v Conemaugh De|»osit Bank. V Prvi Na rodni Banki je Ae sedaj $3,536.93 na toženega, od kujeta denarja se tudi /.a-hteva poroštvo, če i*- se prenese na drujto Banko ktija da bond. Sobrat tajuik |*>roča glede Marije Bačnik, članice društ. H2, koja je bila sus}>endirana in je prejela pomotoma ♦44.00, se sklene, da mora društvo o-menjeno svoto povrniti, v slučaji, da istega ne stori, sc ji u računa v seda nji bolezni oziroma o|>eraciji. j Zadeva društva 62, članica Kany Trbeinik, h»* sklene počakati boljših informacij. Zadeta druitva -"t. 52, glede sobr. n * Ant. Asredkar, bolniška naka/nica pri-sta prepozno v glavni urad', kar «e tiče operacije se ne more ugoditi. Društvo 5tv. 67 je poslalo meseca a prila za društveni jiečeat in knjige ♦5.50 na Zvezinega blagajnika, ome njeno svotjo dolguje Zveza sobr. W. ¡sitter |U. , Sklene se plakati. Sobrat tajnik poroča, da .je treba'v najkrajšem času dokončati zadevo v le de lestvice, da zadostimo postavi dr/.a ve Ohio in etc. Po kratki debati se sklene soglasno, da se reši zadeva prihodnjo sejo dne 30 novembra. > Zaključek seje ob >¿12 uri zvečer. Frank Zaman, z» č. zapisnikar. s»* farji pripravili, da s silo pre- Katoliška cerkev v družbi kapita- \ ^ lizma. ♦ Že uckaj navadnega je, da rim-sko-katoliški farji denuncirajo v gospodarskih bojih nevstrasene voditelje delavstva kot socialiste in brezVerce pri svojih vernih ovčicah. To kar sc jc zgodilo pri vseh narodih, ki so po sili katoliški, se je zgodilo tudi pri Ircih, ko je prišlo do resnega boja med delavci in kapitalisti. Katoliška duhovščina jc namreč tega mnenja, ako gre delodajalska avtoriteta rakom žvižgat in žabam gost, da se prične tudi kmalu krhati cerkvena avtoriteta. Kjer se krha cerkvena avtoriteta, tam pa malo odpade za nikdar sito far-ško bisago, iz katere sc vzdržuje papež, njegov dvor, špehasti fra-tri in patri, lene nune in vsakovrstna druga farška golazen. To je napotilo farje na Irskem, da so pod krinko vere nastopili proti interesom ifcrajkujočih transportnih delavcev. V vsakem Strajku trpijo največ družinski očetje. Da se olaj- Angleško, ('clo krdelo farjev s< je podalo v" Kingstovvif, v luko Dublina in so tatn ustavili gosrio Raind. ki ie imela s seboj 10 dečkov. da jih sp.t-mi na Angleško. Že na vlaku so skušali farji pregovoriti matere, da bi sc z otroki vrnile domov. Ker to ni pomaga lo, so pričeli groziti v Inkom tonu. da so matere in otroci jokali. V King*to\vnu se je posrečilo farjem toliko vplivati na gosposko, da so gospo Randovo aretirali in pridržali otroke. Varok. v katerim so farji olepša val i svoje podlo dejanje, jc tako ničeven in smešen, da napram pametnim ljudem ni treba o njem gnbiti besedice. V vsakem najbolj zapuščenem gnezdu na Angleškem, bi bili boljše skrbeli za (lune otrok kakor v "ljubem, u-mazanem Dnblinu." Kako izgleda morala v DuMi-nu, pa dokaruje dejstvo, da se tam pogrezajo deklice v močvirju prostitucije še predno so do polnile štirinajsto leto. — Frančiškani, abstinenca in alkoholizem. Prebivalcem viškega farovža v kutah se dobro godi: Imajo polne čebre vina in kamro polno plečet ,doklad pa ne plačajo nobenih iz svojega žepa. Rede se in pasejo "čisto v zmislu pravil sv. Frančiška Šaleškega". Kaj jih torej briga, kako urejujejo občani svoje posvetne stvari. Bog vendar ne bo vprašal patrov frančiškanov, kake so bile doklade na Viču, marveč kako so vršili svojo dušnopastirsko dolžnost. K tej na spada tudi delo, ki jc kazen za greh; molitev za 6dpuščanje grehov in hvala za prejete dobrote, ter post kot pokora. Ali vsega tega ne opazi nihče pri viških oo. frančiškanih. Tako ponižni so prišli na Vič, zdaj, ko so se razpasli, pa rujejo in sejejo setne hudičevo. Ni jim všeč, da je ob činski odbor sklenil znižanje do klad na pivo in žganje. Kaj pa to briga špehaste fratre in patre; saj pijfjo boljšo pijačo.kof drugi ljudje, in cenejšo od niih. Ti debe luhai ji vedoma ležejo: ko pravijo, da se bo poslej pijančevanje s« bolj razširilo. Računski zaključek občine pove, da se ni konzuni piva in žganja prav nič znižal, ko se je bila povišala doklada, temveč je še narastel. Vrag naj razume logiko, ko na eni strani trdijo, da bo vsled občinskega sklepa občina oškodovana, na drugi strani pa, da se bo poslej pijačevanje še bolj razpaslo. Visoke doklade prav nič ne omejujejo konzuma alkoholnih pijač, temveč samo d raze delavcem dozdevni užitek. To lehko opažajo debeli in lepo rej'1 ni fratri in patri na lastnem telesu. Farovske kleti so danes prav tako polne sodov vina, ko se morejo basat i s priberačenimi soldi, kakor so bile takrat, ko jih je polnil kmet še 'zastonj zgolj iz strahu pred gospodi, ki delajo tp-čo in zagovarjao krave, panajo ogenj in hudobce. Leta 1911 so krošnja ril i državnozborski kandidati klerikalne stranke S. L. S. po deželi z obljubami, dd^Vio kmet lahko kuhal žganje za domačo potrebo brez finančne kontrole — če bo volil klerikalno. Dolenjska in Gorenjska sta bili kar v ognju spričo teh obljub, pa sta kar z obema rokama volili gospode, ki so robantili na sitne financarje. obljubiti in storiti pa je preveč. Gg frančiškanom, gre pač le za to, da uveljavijo svojo pest, ki doslej še ni našla prilike, da bi se praktično izkazala na Viču. Ampak ravno glede abstinence in alkoholizma lahko postrežemo z argumenti kntarjem, da jim ne bo všeč. Do danes Se ni noben slovenski delavec pil tinte mesto črnega vina v pijanosti, kakor je to izvršil rimski doktor Marinko v Novem mestu pri fttamburju. MAKAB CUDRA * Maksim Gofkij: (Dalje, i Toda Danila mu je odgovoril: "To delajo aamo pani, oni prodajajo vse od svojih svinj do svoje vesti, a .ja/. sem bil na vojni aku-paj * Kolutom in z ničemur ne trgujem!" Tedaj je oni zarjul in segel (hi sablji, toda nekdo izmed nas je vtaknil tlečo gobo v konje-vo uho, in ta je zdirjal proč s svojim junsikoiu. Tudi mi smo ne dvignili m šli dalje H taborom. Hodimo eu dan, dva dni, in glej ga spaka —• dohitel nas je! "Hej, ljudje ', je dejal, "pred Bogom in pred vami je moja vest čista, dajte mi deklico za ženo: v«1 bom < le lil z vami, bogat sem silno!" -1- Ves je gorel od vznemirjenja iu kot bilka v vetru je trepetal na sedlu. Mi smo začeli preudarjati. "No, hčerka moja, govori!" je z: mrmral Danila v svoje brž*. ''Cv bi šla orlica radovoljno v gnezdo k -vranu, kaj bi bila te-, daj I" na.s jc vprašala Radda. Danila se je zasmejal in mi vsi z njim. "Dobro, hčerka! Si li slišal, ho-spoilar! Stvar noče iti izpod rok! Golobic si lvoišči — te so bolj popustljive." In odšli smo dalje. In tedaj je zgrabil hoapodar svojo šapko, in vrgel ob tla in je poskakoval tako, da se je zemlja astresla. Vidiš, taka je bila ta Radda. sokol moj! "Da! Tako smoaedeli neko noč in iKislušali — muzika je plula po stepi. Krasna muzika! kri je zagorela «hI nje v ua.ših žilah in zdelo se je, kot bi nekam vabila. Vsem nam, kar nas je culo, se je zahotelo po nečem takem, vsled čeaar bi nam ne bilo treba nič več živeti ali pa da bi živeli kot vladarji nad celo zemljo, — glej, taka je bila muzika — aokol! "A Ona je prihajala vedno bližje. Nenadoma se je prikazal iz temine konj, na njem je pa sedel človek in je igral, jahajoč proti nam. Obstal je pri grmadi, nehal igrati in nas je smehljaje |H»gle-dovak "Oho. Zobar, saj si ti!" je radostno vzkliknil Danila. Glej, tak je bil Lojko Zobar! Itrfc« to mu padale na pleča in so se pomešale z njegovimi kot ieklo temnoinodrimi laami, oči so mu žarele kot jasne zvezde, a njegov smehljaj kot celo solnce, za Roga! Kakor da bi bil izkovan iz enega kosa železa 011 in njegov konj. Stal je kot ves preplavljen od krvi pri ognju in zobje ho se mu blesketali, ko se je Miienljal! Ah, u*j bodeni proklet, če ga nisem vzljubil tako kakor samega sebe, še preden je i/pregovoril z menoj kako besedo ali sploh opazil, da poleg njega tudi jaz živim na belem svetu! Glej sokol, taki ljudje živijo! Pogleda ti v oči iu zatužni Vvojo dušo, in ti se tega niti najmanj ne sramuješ, ampak si Ae ponosen ua to. V občevanju s takim človekom takoj tudi sam posta m š boljši. Malo je takih ljudi, prijatelj moj! \o, tudi dobro, da ji)i je malo. (V bi bilo veliko lepega na svetu, bi nič ne veljalo za lepo. Tako je! A poslušaj da! j». • Radda jc govorila: "Krasno igraš, Lojko! Kdo ti je naredil tako zvonke in lepo doneče gosli?" A 011 se je nasmejal: ".laz sam sem jiii napravil! In nisem jih.naredil iz lesa. ampak iz grudi mlade deklice, ki sem ljubil silno, a strune sem si spletel i/ žil njenega srca. Se nekoliko lažejo gosli, toda jaz utncjeni držati lok pravilno v rokah! Vi-•> • * Kaj je bilo to? Ali kaj! Konj ga je bil udaril s kopitom, ko je *paL . ir K, e, e! Dobro smo vedeli, kasen konj je bil'to, iu smo se muzali v brke; tudi Danila se je muzal. Kaj-li ni bil Lojko vreden ltaddef Ne, to ne! Naj bo deklica še tako krasna, je vendar njena duša ozka iu majhna, in če bi ji obesil pud#) zlata okolo vratu, bi vseeno ne bila nič boljša, kakor je v resnici. Da, tla, tako je! Tako jc uaše življenje in tako smo tudi živeli na onem kiraju; naša tsvar je &la dobro izpod rok in Zobar je ostal ori nas. To ti je bil tovariš! Bil je moder kakor starec in je znal ogrsko in rusko citati in pisati. Kadar je začel govoriti, nam je bilo, da bi rajši celo večnost nič ne spa li, samo da bi poaluiila njega! In igral je tako — ubij me strela, kot še nihče »kug na svetu! Ko je v prvič potegnil po strunah z lokom — ti je vztrepetalo srce, ko je potegnil še enkrat — ti je zamrlo srce, a 011 je igral in se je smehljal. Plakati in smejati bi ae ti hotelo zaeuo. da hi slišal njegove pesmi. Zdaj je lilo grenko ječanje izpod loka, jeea-lo je in prosilo pomoči, da ti je rezalo prsi z nožem. A zdaj zopet je pripovedovala stepa nebu bajke, tihe, otožne bajke. Nato pa je plakala deklica, poslavljajoča se od svojega ljubega —hrabrega molojci! Dobri molojee je klical deklici nasvidenje v stepi. In nenadoma — hej! Gnneče je zabrnela svobodna, živahna pesem i h zdelo s«- ti je, da inora samo solnce na nebu začeti plesati po melodiji te pesmi! Glej, tak je bil. sokol! Vsaka žila v tvojem telesu je razumela to pesem in ves si postal njen suženj. In če bi nam v takem trenutku zaklical Lojko: "k nožem tovariši!" — vsi bi stekli z noži proti onemu, ki bi ga. nam bil pokazal. Vse je mogel narediti s človekom, in vsi so ga ljubili, silno ljubili, shiiio Kadda ni pogladala mladca —■ junaka : pa kaj, če bi bilo samo to, — «ona se mu je še celo posme-hovala. Globoko je zadela v srce Zoba rja, globoko! Z zobmi je škripal Lojko in močno je sukal brke; oči so mu gledale temnejše nego prepad in v časih je za-žarelo v njih nekaj, da se je groza polotila tvoje duše. Ponoči je odšel v daljno stepo smeli Lojko in do jutra so tam plakale njegove gosli, plakale in pokopavale Zobar jevo svobodo. A mi smo ležali, poslušali in premi- Ej, hej! V sramoti bi tedsj s teboj Sc v ognja, plAmenu zažgal!' "To je pesem", je dejal Danila, "se nikdar nisem slišal taj^e pesmi; vrag si naj takoj napravi pipo iz mene, Če sc laženi!" — Stari Nur je zamigal z brki in skomiznil z ramami. Nam vsem je segala do duae smela pesem Zobarjeva! Samo Raddi ni bila všeč. "Tako je nekoč cvilil komar iu jc hotel sponaaati orlov kjrik \ —je dejala; bilo je, kot bi nam vrgla sneg v obraz. 4 Morda hočeš-li. Uadda, okusiti bič?" je dejal Danila in se je sklonil k njej, a Zobar je vrgel svojo šapko ob tla in je govoril ves teman kot zemlja: "Stoj. Danila! Ognjevitemu konju je treba jeklene uzde! Daj mi »voje liecrko zh ženo!" "To je bila pametna beseda!" — se je nasmehijal Danila,—"le ' vzemi jo, če io le moreš iu hočeš!" "Dobro!" je dejal Lojko in je rekel Raddi: "\o, deklica, poslušaj me malo in ne bodi prevzetna! Že mnogo tvojih sester sem videl, ej mnogo! A niti ena mi ni tako razvnela mojega srca kako»r ti. Ej, Kadda, zasužnjila si mojo duAo! In kaj sedaj? Kar mora biti, to se bode zgodilo, in... e j! Ni takega konja, na katerem bi bilo možno pred samim seboj bežati!... Vzamem te ¿sa ženo pred Bogom, svojo rastjo, tvojim očetom in pred vsemi temi ljudmi. A glej, da me ne ovi-ra£ v svobpdi moji, ker jaz sem svoboden človek in bom živel tako kakor sain hočem!" — in sel je proti njej. stisnil zobe in za. hlisnil z očmi. Videli smo. kako je stegnil roko proti njej'— mislili. smo, da je obrzdala Kadda z uzdo stepnega konja! Nenadoma i>a smo videli, kako je zamahnil z rokami in padel s tilnikom na tla !... "Kakšno čudo je bilo to? Kot da bi bila svinčenka vdauila v srce mladca. A bila je Radda, ki mu je zapletla jermenasti bift okoli nog in ga potegnila k sebi, — zato je padel Lojko. I11 deklica je zopet ležala nepremično in se je le tiho muzala. Gledali hiiio kaj se bode zgodilo, a Lojko je sedel na tleh in je stiskal glavo z rokami, kot bi se bal mu takoj poči. Nato pa je vstal tiho in je šel v stepo, ne da bi koga pogledal. Nur mi je šepnil: "Pazi nanj!" I11 splazil sem se v 3tcpo za Zobar jem v nočni temini. Tako je bilo, so- šljevali: kaj je storiti? In vedeli kol!" smo, da. kadar drvita dva ka- j Makar je iztrkal pepel i pipe uma drug proti drugemu, ne in jo je začel znova basati. Jaz smeš stopiti med nju, sicer be —'sem se zavil v čekmenj in leže zmečkata. Tako je bila stvar. ; sem opazoval njegovo staro obli-Nekoe smo sedeli vsi skupa.i in čje, očrnelo od solnčnih žarkov in smo se pogovarjali o svojih o- vetra. Resno ¡11 strogo je majal pravkih. Kmalu ie postalo dol-j z glavo in je nekaj mrmral.pred-gočasno. Tedaj je poprosil Da- se; goste, sive brke so se mu trenila Lojka: "Zapoj nam. Zo- sle in veter mu je rnzmršil lase bar. pesmico, razveseli našo du- na glavi. Bil je podoben stare-šo!" Lojko je pogledal na mu hrastu, ki ga je bil zadel Raddo, ki je ležala nedaleč proč blisk, a je še vedno močan in oil njega z navzgor obrnjenim o- ( krepak ter ponosen na svojo si-Ut a zoni ter gledf.la proti nebu, lo. Morje je šepetalo kakor po-in je začel ubirati strune. Tedaj prej z bregom, in veter je še pa so začele gosli govoriti, kakor! vedno raznašal njegov šepet po da bi bile v resnici dekliČje srce!!stepi. Nonka že ni več in In Lojko je /apel: ' • J po nebu se podeči oblaki so na- redili jesensko noč še temnejšo . ■ . t __1 i 'Lojko je stonai korak za ko- A stepa te tako široka! 1 , J . ' 1 . 1 1 . ; L.«* lakom s sk on leno glavo ;n s po- ln eil moj vrani konj je kot vihar . . In trdo jeklo mi je roka 1 J^nmi rokami kot l.ec; ko je Radda ie okrenila glavo, vata- Prepada ob potoku, je la pokonci m se nasmejala pevcu. ^^ 111 Jeca" Kapitalistična profit : politika je —■ Družabna potreba ne pozn-a zakona. Kakor kdo seje, tako zanje. Kakor delavci volijo, to imajo. Kapitalizem je edini resnični pekel, kateri je 11a zemlji. Proč s peklom I j hop! Takoj napoči jutra soj. A jaz s teboj bi naj *e spal Pud 40 funtov. premaknil. Tudi jaz sem ležal nedaleč stran. Noč je bila svetla, mesec je oblival celo stepo s srebrom in daleč naokoli se je vse razločno videlo. Nenadoma sem zapazil: od taborišča je urno prihajala Radda. Vzradostil sem sc. zelo v/rado-stil! — pomisli — bila je ainela. krasna deklica ta Radda! Stopila je k njemu, on ni slišal. Položila mu je roko na ramo; Lojko je vztrepetal. zmaknil roke od obraza in je dvignil glavo. In kako je naenkrat skočil pokonci in zgrabil na nož! Oj, zabodel bo deklico videl sem in sem hotel poklicati tabor na potno", teči k iijima« kar slišim. (Dalje pride.) proletarec LIST ZA INTKHESk l»H AVSKLCA UUUiTVA. IZHAJA VSA!*! TOK Eli. - L**ln.k in t*4«)*l«lji — Jugoslovanska dslsvsks tiskovna družbi v Ckioago, Illinois. Naročnina: Za Anitruo $2.10 ta celo letu. $1.00 za p«l leta. Za Evropo $2.60 za celo teto, $i.tt sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi " bti uhiCa je poleg novega naznaniti tudi Stari mu > ioi< GImII* ili»»«ik> oriiaiuKii« JvimI. — «ocIdlititM «'•»» v AtMrikl. — Vat* pritožbe friede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednowti, je |*oAiljati predsedniku družbe rt. Podlipcu, 5039 W. 25. PI Cicero. Ul. PROLETARIAN OwMd and publith»«! «v«ry TuHday by South Silvio Vorknon s Pubisking Company C' icifco. Illinois._ Subacription rate»: United State« and Canada. $2.00 a year. $l.C0 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year. -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 400« W. 31. STREET. CHICAGO IlilNOIS. Telephone: LAWNDALE 9677 KDO SE TEPE ZA MEKSIKO, Slika izza kapitalističnih kulis. (Konec.) Nasprotno je pa Anglija takoj pripoznaka Huerto in njegovo nasilno vlado. Zakaj? Zato — kar je že povsod javna tajnost — ker ima lord Cowdrav. glava Pearso-novega sindikata, vplivno besedo v britanski politiki. Cowdrsyevi interesi olja so zelo blizo britanske admrralitete. Cowdray je kakor Jay Gould, kateri je bil republikanec med republikanci, demokrat med demokrati, neodvisnjak med neodvisnimi, tbda vselej in povsod za Erie že~ leznieo. Cowdrayia niti malo ne briga, katera politična stranka vlada na Agleškem. On je prepričal sedanjega mornaličnega ministra lorda Winston« Chruchilla, da je najboljše, ce še na drednot-kah in lorižarkah angleške mornarice vporablja petrolej za gorivo. Toda, kje dobiti petrolej! To je bilo lahko. Cowdrayev sindikat v Meksiki ga zamore preskrbeti. V* Meksiki je petroleja za stoletja. Na olje v drugih državah, recimo v Zediujenih državah ali kje v Evropi, se Anglija ne more zanašati, kajti tam gospo-dairi z oljem Rockefeller jev trust. Ziato mora angleška vlada podpirati Cowdraya in njegove koncesije v Meksiki z namenom, da si osigura stalno zalogo goriva za svojo morn£rieo, ki bo neodvisna od ameriških interesov. Ali ni to jasno f Churchill je seveda podpisal Cowdrayev načrt in mu dal privilegij, da sme zalagati mornarico z oljem. Obenem je angleška vlada pripoznala Hufefrto in imenovala za Meksiko poslaniki», kateri je intimen prijatelj Cowdraya in Huerte in nasproten stališču washingtonske vlade. Tako je nastala vojna as olje v Meksiki med Co draveni in Waters-Pierce Co. Zadnja je bila po-'inžnica Standard Oil Co., toda ko je lani vlada "nszpuatila" trust olja. je Henry Clay Pierce postal neodvisen gospodar petto iejskih posestev v Meksiki in glav-ni konkurent Cowdrayevega sindikata. Standard Oil aeveds tudi poskuša prilastiti si čimveč nio-gofr oljnatih vrelcev v Meksiki. ampak do sedaj je moč Rockefcl-lerja tamkai še neznatna. Pierce je bil prijatelj Madera, a sedaj — kakor se čuje — podpira Car-ranzine konstitucionmliste. Pierce in Rockefeller dobro znata, da bo Cowdray vodilna figura v kontroliranju petrolejskih »vrelcev v Meksiki, Če zmaga Huerta in oeta-ne predsednik. In nikjer na svetu ni tako bogatih petrolejskih vrelcev, kakor ravno v Meksiki. Ttoko se torej vrši velika mednarodna igra za carstvo olja. An glija igra za neodvisno zalogo oljA za svojo mornarico in Zjedinjene države nasprotujejo Iluerti in s tem Cowdrsyevemu sindikatu. Razumljivo ie, zakaj se Nemčija v tej igri bolj približuje Zedinje-nim drŽavam, kakor Angliji. Nemčija namreč ne mara. da bi diplomatiČnim potom pomagala povečati že itak veliko moč britanske mornarice. Vprašnnje še ostsne. dali v tej igri za olje predsednik Wilson in državni tstjnik ßryan na prvem mestu podpirata Standsrd Oil iu Piereeve interese ali pa delujeta na prvem mestu — kakor se zdi na hip — za pouiirjenje Meksike. Niaj bo eno ali drugo, ameriški magiiatje olja imajo korist od washingtonske politike v tej zadevi. Dokler Wilson podi Huerto. tako dolgo dela ravno ta. kar hočeta Pieree iti Rockefeller. In če tudi Wilson vodi meksikanako politiko zgolj i t stališča humanitete, da bi prinesel Meksiki mir iu redno vkado, tega le ne marat/da bi se onkraj Rio Urämie vgnezdil angleški kapitalizem na škodo a-meriškiin kapitalistom. Wilson je namreč kapitalističnega mišljenja — dasiravno si razlsga kapitalizem bolj primitivno — in kot tak je dolžan zagovarjati interese a-nieriških kapitalistov. To je istinita slika is/a kapitalističnih kulis. Pred kulisami gle-iki svet revolucijo za revolucijo. .. večne zarote, zavratne umore, požige — gleda Huerto, Carranzo, Diaza, Zapato in ostale pritlikavce tain doli. Toda za kulisami se pa skriva britanska mornarica, cesarstvo olja. Cowdray, Pieree, Rockefeller in ostali veliki bogovi pred oltarjem moloha profita. In kakor ti veliki bogovi za kulisami vlečejo "šp»igiee", tako plešejo gori omenjene figure pred kulisami. bolj zavedim. In tako bo Atseui-gan Fedration of Lsbor enkrat — v IjJiznji bodočnosti — morda ne bo treba čakati deset let — mogočna industrielna unija a političnim programom socialistične stranke — hrbtenjača delavskega gibanja v Ameriki, ob kateri *e bodo razbile vse kapitalistične st rauke. RAZVOJ AMERIÖKE DELAV SKE ZVEZE Yv» velika telesa se razvijajo počasi, toda razvijajo se le. To velja tudi 7w American Federation of Labor. Zadnji zbor v Seattle je ponovno pokazal, da je ta velika organizacija v zdravem razvo-ii: pokazal je tudi. da ta r«zvoj ►ed pritiskom kapitalističnih razlite: ne more drugam kakor v tisto smer. kamor stremi razredno zavedno delavstvo. To je čisto naravno in v danih razmerah ne mo-r<- biti drug.(V — saj za sedanjo lobo ne. Da-Vie bo kdo mislil, da s tem odobravamo taktiko Gomperss iiti njegir>vih t rs ban tov ali da se mor-! v raznih industrijah. In te razprtije bodo vedno večje in ostrejše čim *9n — štirideset odstotkov imajo man; in imeli bodo vedno manj. To so torej tiste razmere, ki jiii imenujejo spologisti in drugi zagovorniki sedanjega sistema "da so nekaj čisto naravnega, tla drugače ne more biti, da je tako po božji volji itd." — To si tiste razmere, ki povzročajo Štrajke, izprt-ja. dekaviske boje. izgrede, masa-kriranje delavcev in vedno silnej-ši klic po socialni revoluciji. To so tiste razmere, ki so rodile, še rodijo in bodo rodile socialiste in ki pripravljajo zla socializmu. Naši nasprotniki to sami priznajo. Večkrat ta ali oni blekne: "Da bi sv le izboljšale razmere, tedaj bi lahko uničili socialistično gibanje". Kdo bo izboljšal razmere? Ali jih zamorejo kapitalisti izboljšati? Ne! V mejah sedanjega sistema je nemogoče izboljšav« te razmere. Ako povišajo kapitalisti plače tako visoko, da bodo dosegle visoke cene živil, bo trpel profit, zato kapitalisti ne'bodo nikdar storili tega. ( e kapitalisti zvišajo plače, povišajo na drugi strani v dvojni meri cene živilom in delavskemu produktu v obče, tako da dobijo nazaj kar žrtvujejo pri plačah. Tako delajo kapitalisti vedno in bodo delali, dokler bo obstal kapitalistični sistem. Delavske plače vedno capljajo za cenami živil in drugih potrebščin. To je videl K«rl Mark« že pred tridesetimi leti, ko je zapisal, da kapitalistični sistem je nezmožen nahraniti svoje lastne sužnje. Današnje razmere so take. da čimveč delavci produeirajo. tem mmnj dobijo in tembolj stradajo. Modemi kapitalizem je s pomo«' io gigantne in čudežne mašinerije izboljšat proizvajanje v vsaki naj manjši stvari, toda distribucija ali razdeljevanje produkt« se pa ni izboljšalo niti za pičieo. Kaj nam delavcem pomaga, če imamo danes mašino, katera izdela v eni uri ravno toliko p«rov čevljev ko likor jih je moglo 20 čevljarjev v enem dnevu, če pa čevlji romajo v skladišče in tam leže cels leta čakajoč na ugodno ceno. Delavci v splošnem seveda tc- reč odgovor: Roke proč od delavskih unij!*' Prvič v zgodovini delavskega gibanja v Zediujenih državah se je letos rimska cerkev ofieijelno vmešala v to gibanje. Cerkev je poslala na »adnji zbor v Seattle svojega reprezentanta v osebi škota Carrolla iz Helene, Mont., kat«-ii je formalno kot gost zastopal Federated Catholie Soeie-ties of America. Ta škof je v svo-'em govoru ua zboru grozil delegatom. «h» bo rimska cerkev v Ameriki organizirala svoje katoliške unije če A. F. of L. ne ustavi socialističnega narašT-aja v svojih vrstah. Zbor je škofu takoj odgovoril m sicer v obliki resolucije, katero je predložilo zastopništvo prista-niščnih unij v svrho preiskovanja takozvanii» krščanskih unij v Evropi. Resolučni odsek je resolucijo priporočil in izjavil med drugim sledeče: "?)dsek je prepričan, «la nič bi ne bilo bolj škodljivega za delavsko gibanje kakor vmešavanje verskih uprašanj." Emil Arnold, zastopnik unije »; rvarjev v Čhicagi. kateri je go-voiil v imenu resolučnega odseka, je rekel: "Cerkev je organizirala svoje unije v Evropi zato. da skebajo kadar so bona fide strokovne unije v stavki. Takozvane krščanske unije niso nič drugega kakor skeb ske organizacije za delodajalce. Ob času štrajka premogarjev v Ncmčivi so katoliške unije prevzele mesta štrajka:jev pod zaščito vojaštva. Ravno to poskušajo tudi na Angleškem. V Dublinu na Irskem je rimska duhovščina branila štrajkarjem odposlati otroke v druga mesta, samo da bi razbila stavko." Zbor je sprejel resolucijo z od-sekovo izjavo vred in s tem je odgovoril rimskim škofom, duhovnom in apostolom "Kristusove milici'". da naj drže svoje prste proč od delavskih unij. Seved« na zboru je bilo nekaj delgatov, ki bi bili škofu Carrollu najraje oblizali čevlje, toda niso dobili besede. beležke Kardinal Gibbons je dal "znst" zadnji teden, da mora biti ljud«t-vo Zed. držav hvaležno bogu, ker imamo tako lep mir iu pa prospe-riteto! Kardinalu ni zameriti. Star je že, gluh iu slep; iz ifvoje palače v Haltimore ne vidi nikamor. Med tem pa divja civilna vojnafv Michigunu iu v Coloradu. Ameriški kozaki nabadajo in streljajo neoborožene delavce iu one-čaščajo žene in dekleta. Kapitalisti ošabno gazijo delavska prava iu ol>sojajo delavce na brezposelnost in stradanje. Draginja raste. Cene živilom lete v nebesa in žene delavcev organizirajo bojkot želodca . . . Lep mir in prosperi-teta! Staremu kardinalu tli zameriti. Slep je in gluh ! Zameriti pa je tistim proletarcem, ki mislijo, da kardinal govori resnico. V Denveru, Colo., je neki lokalni list prinesel sledeči oglas: "Potrebuje li kdo sužnja?.Zda j ima nriliko, d»a ga dobi. Jaz moram jesti in delal bom pridno." — Oglaševalec se piše John Niemand in povedal je, da že 14 rtiescev išče dela. pa ga ne more dobiti, "('e bi bil konj" — pravi — "imel bi hlev in vsakdanjo hrano. Tako pa, ker sem človek, ne dobim nič. Seda i i»a hočem biti človeški konj iu delal bi tirdo kolikor moreni, samo da dobim košček kruha in prostor za prenočišče!" Prosperi-teta! Kapitalistično krščanska prosperiteta! Kranjski Janez je po navdihnjen ju brezverca (Varnegija postal materijalist in zdaj poje božansko slavo dolarju. "In (¡od we tu ust" stoji na dolarju, da je dolar bog in bog je dolar! To je namreč vera kapitalist«, 'vera Carnegija in vera Kranjskega Janeza, Sedaj priznava tudi senator Tiiomas iz Colorada, da socializem prinaša svetovni mir. V svojem govoru v zveznem senatu pred par dnevi je dejal sledeče: "Vladarji napovedujejo vojne, toda ljudske mase nasprotujejo vojnam. Razširjanje socializma med narodi in protest socialistov proti armadam in mornaricam nudi najvažnejše posredovanje za svetovni mir t sedsnjem stoletju. Ako socializem ničesar druzega ne stori, pridobil si je že s tem praga ne razumejo. Zato štrajkajo in vico do obstanka." Janez bi rad prikazal svojim "bravcem". da so Zedinjene države že od svojega rojstva papeževa kolonija in guvernerji ter predsednik so mu "junaki, učenjaki in slavni možje" — hahaha! —zato ker v svojem formalnem razglašanju nekaterih narodnih praznikov rabijo besedo bog. O, kniko si ti Janez majhen! Take termine rabijo tudi protestantje ■ Wilson je protestant — in pristaši drugih ver. Kaj pa je s tem potnagano rimstvu? Ali pravzaprav: kaj je s takimi predsednikovimi razglasitvami pomagano lačnim želodcem delavcev? Ali jih to nasiti? Janez, pojdi se solit! Washington! Lincoln! Kako se more bedasti Janez sklicevati na ta dva slavna moža, ki sta sc proslavila s čini, katere rimska cerkev preklinja? Washington je bil revolucionar, kateri je -vodil krvavo revolucijo proti britanskemu monarhku. Rim je bil tak?*t kakor je še danes proti vsaki revoluciji ljudskih mas. Lincoln je razlastil sužnjedržce zasebne lastnine v obliki zamorskih sužnjev. Rini je bil takrat kakor je še danes proti razlastitvi: Rim zagovarja zasebno lastnino kot sveto in nedotakljivo. Skupna vrednost črnih sužnjev ob času civilne vojne se je računala med sužnjedTŽci na pet milionov dolarjev. Lincoln pa jim je teh pet milionov odpihnil v nič. Washington in Lincoln sta bil« največja prekueuha in radikalca svoje dobe. ('e bi danes živela, bila bi socialista in borila bi se za neodvisnost tlačenih in zasužnjenh mas kakor sta se boril»! takrat. Seveda, če bi živela danes, napadali in psuvali bi ju rimski hlapci a la Janez kakor napadajo socialiste, ki nadaljujejo Lincolnov boj za gospmkarsko neodvisnost tlačenih in zasužnjenih proletarskih mas. Washington in Lincoln bosta žrvela v spominu raznih rodov, ne zato če sta i-tnela kako vero v božanstvo ali ne, temveč radi svojih velikih in sVav-nih činov. In dokler bo živel spomin na Lincolna, ne bo tudi pozabljeno, da je bil slavni osvoboditelj zamorskih sužnjev zavTat-no umorjen od roke katoličana Boothal Meggora! Janez še vedno psuje - škofa. Ponavljamo, kar smo že |rekli: ovrzi, ovrzi, Janez to, kar je škof govoril v dotiČpi debati, imena so v tem slučaju postranska stvsr. V Msriboru na štajerskem izha-js list "Slovenski Gospodar", ljudstvu v pouk iu zabavo. V štev. 44 otl .'tO. oktobra poučuje in zabavlja svoje čitatelje o «meriški socialistični stranki tako-le: Socialna demokracija v Ameriki nazaduje: Iz ameriškega rdečega časopisja se izve, d« so izgubila socialistična društva v Ameriki tekom enega leta 4.'» tisoč članov. V tem času so prenehali izhajati 4 rdečkarski časopisi. Tudi v Ameriki prihaja delavsvo počasi do spoznanja, da je as i bolj sleparske« tranke. nego je socialistična. Da bi le tudi naše delavstvo kaj kmalu to uvidelo!" Ameriška socialistična stranka je po zadnjih predsedniških vo.litJ vali v resnici padla na članstvu, toda kdor trdi, da je članstvo padlo vsled tega. ker delavstvo ne mara socializma , se korenito va-ira. Tako mnenje samo dokazuje, kako malo poznajo ljudje pri Slovenskem Gospodarju politične ii^ gospodarske raz.mere v Ameriki. Socialistična stranka v Ameriki ni biki kvalitativno nikdar boljša kakor je sedaj, ko šteje nad 100.-000 dobrostoječih članov. ' Toda "Slov. Gospodar", ki bi rad videl, da bi "naše" delavstvo kaj kmalu uvidelo, da v socializmu ni rešitve, ima poleg te note še eno drugo, ki jasno k*že. kako so ljudje pri S. G. poleg nevednosti tudi nedosledni. List piše: Slovani v Ameriki. Po najnovejšem poročilu se nahaja v Ameriki več kot 4 m il jo ne Slovanov. Poročila pravijo, da se nlovanski dehavci ' neusmiljeno izrabljajo. Na Ogrsko. Hrvatsko, Knanjsko, Štajersko in Češko se vračajo delavci iz Amerike ki so popolnoma izdelani, premnogi tudi pohabljeni. Amerikanski delodajalec se je izrazil: "Hočem popolnoma sveže ljudi iz starega sveta. Kadar so do umiranja izmozgàni. lalikq flo bitn novo blago." Kaj so hoteli steni povedati ljudje pri Slov. Gospodarju! — V prvi noti so opsovali slovenske dflavee v Ameriki, ki sc bore za predrugačenje gospodarskih razmer. o kiaterih sam piše v drugi noti in stem prizna, da obstoje. Ali more ljudstvo takemu listn kaj verjeti, ki govori o delavskih interesih dvorezno? Mislimo, da ne! — Seveda, mi razumejo Slov. Gospodarja: on misli reči, da slovenski podjetniki niso taki ko amerikanski,- Oh sankUa simplicités! Al so Kranjski — odnosno slovenski podjetniki v resnici kaj boljši od amerikanskih ? No sir! Tisočkrat slabejši «o, kajti ameriški kapitalist je v primeri s slovenskim podjetnikom velik žentle men. ki kar odkrito prizna kaj namerava z delavci, med tem ko starokrajski podjetnik izžema ljudstvo pod krinko vere in na rodnosti. Mariborski ljudje nimajo prav nobene pravice zabavljati čez amerikanske kapitaliste, dokler v drugi koloni zabavljajo čez slovenske zavedne delavce doma in v Ameriki. Slov. Gospodar je stem razkril samo svojo jezuitsko hinavščino! Fej ! Za Janeza v Jolietu bi bilo dobro, da bi podučil svojega soured-nika-greenhonia alias Drobtiničar ja, da jepredsednik Roosevelt dal odpraviti na cekinih napis "In God we trust", ker ta napis pro-fanira božanstveno misel, in da so takoj zarjoveti farji, da ta napis mora ostati na cekinih, ker verjamejo le v tolar, da ga ne bo v vsaki številki tako dosledno bla-miral. Drobtiničar piše, da sta Washington in Lincoln verjela v boga. Seveda! Ali verjela nista v takega boga kot verjameš ti, ker po naukih tvoje cerkve sta bila krivoverca in če bi živela v dobi, ko je tvoja cerkev imela neomejeno oblast na svetu, bi bila plačala vero v svojega boga z življenjem na grmadi. Ali ni res tako Janez? "Amerikanski Slovenec" piše in poroča, kako socializem propada v Evropi. Njegov bratec "Slovenec" v Ljubljani pa poroča, ka ko propada socializem v Ameriki. Zakaj se neki oba bratca tako strašno trudita in pobijata socializem, če je povsod propadel? O mrtvih se ne govori! ( "Ven na farme!" se glasi re-j Silni klic. Zakaj pa fsrmerski sinovi hodijo v mesta za delom? PBOLETABBC Jugoslovanska socijalistična Zveza v Ameriki. BUKUTIfAl Filip Oodina, B. R Savič, Frank Patri t, M. Lučič, Fr. Alei,, M. Polovina, ' J Krpan. t. Bajakič, M Vrkljan, Alex Dubravac, Frank Hren. mja Suinjar, gl tajnik, 111 Market 8t., Chicago. Hl. Seje ekaeksth'je »o vsaki prvi četrtek v mescu ob M uri zveter. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrich, Chicago, lil., Frauk Novak, Milwaukee, Wie., Johu ivanut, Chicago, 111., Nick. Hi nie k, Milwaukee, Wie., Dimiter Ekouoiuof, Gary, Ind. ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TI8KARNE. O. Berger, Joe. Za\ertuik ml., H. H. Sa v ich, I. Steiner. — Vie informacije o tiskarni Maje tajnik tega odbor^ Jo«. Zavertnik ml., 1 So. Crawford Ave., Chicago, III. w Klubi, ki tele govornike, naj ae obrnejo na gl. tajnika. ARKANSAS: — 83. Jenny Lipd, Ark.—Jugoal. »oc. klub, ta j. Anton Pečar, K. F. D. 3, Box 147. 107. Hutiugtou, Ark.—Jugosl. aoc. klub, tajuik Fr. Senger, H.F.D. 101. • ^^(Uk^u^^an Francisco, Cal.—Jugoal. Soc. Udrui., tajuik B. Markovieh, 846 Jackaou St., W. Oaklaud, Cal. ILLINOIS: — Ate v. 1. Chicago, III. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Podlipec, 5030 W. 25th Place, Cicero, 111. La Salle, 111. — Jugoal. aöc. akupina, tajnik John Kogel, 1037 — 2nd St. Chicago, III.—Jugoal. 8oc. Udruienje, tajnik Blaž Jakopec, 1830 So. Centre Avenue. Chicago, III.—Jugoal. aoc. udruienje, taj. Petar Kokotovich, 2206 Clybouru Avenue. Ogleaby, 111.—Jugoal. aoc. klub, tajuik Fr. Alauf, Box 67. Waukegan, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Zakoviek, 427 Belwedere St., organizator J. Petrovčič. Seje vaako zadnjo nedeljo v meaecu ob 0 uri dopoldne v dvorani John Straiiiarja. » 4« Panama, 111. — Jugeel. see. klub, tajnik Jee Ferjančič, bex 10. " Virden, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 631. Seje so vsake 2. ia 4. nedelja v mesecu eb eami uri zjutraj v Umen Hali. Eaat St. Louis, 111. — Jugoal. aocialiatično udruienje, tajnik John Badalick, 211 Exchange. 4. 6. 20. 30. 45. 50. 66 60. 64 67 84 92. Cicago, 111. — Jugoal. aocialiatično udruienje, tajnik S. Sekulieh, 3247 F.meral ave. Livingston, 111. — Jugoal. aoeialiatičen klub, tajnik Frank Krek, P. O. Springfield, III.—Jugosl. »oc. klub, tajuik Karl Welletz, 431 W. Madison St. Witt, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Tavornik, Box 135. Zeigler, III. — Jugoal. aoc. udruieuje, tajuik M. Vidakovich, Box 166. 106. l)e Pue, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Joa. Omerza, Box 651. 109. Granite City, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Atef. KgeduAič, Box 110. Staunton, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Jak. Koučiua, Box 658.. Orga nizator Fr. Jerk&ič. 115. Buckner, 11L—Andrew Barnich 120. So. Chicago, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frauk Pretnar, 11256 Fulton Av. 121. E. St. Louia, III.—Jugoal. aoc. Udrui., tajnik K. Viiintiu, 3217 Louiaiana Bl 126. Peoria, 111.—Jugoal. aoc. udruž., taj M. Markiič, 2006 So. Adama St. 128 Nokomia, III. — Jugoal. *oc. klub, tajnik Matt Skriner, Box 607. 125. Mullân, Ida.—Jugoal. aoc. klub, taj. John Mohorich, Box H. INDIANA: — fö. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Markich, 731 N. Warman St. 41. Clinton, Ind. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Vietor Zupančič, b<»x 421. Organizator L. Praànikar. Seje so vsako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne. 63. Gary, Ind. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik Ant. Juki, Box 401. KANSAS: — 30. Breezv Hill. Kana.—Jugoal. aoc. akupina, tajnik M*Smolinik, R. R. 2, b. 20S. 81. Weat Mineral, Kana.—Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Goràek, box 211, W. Mineral, Kana.—Seje ao vaako 2 in 4. nedeljo v meaecu ob 2 uri popol dne v E. Mineral, dvorani it. 6. 34. Frontenac, Kana. — Jugoal. aoc. akupiaa, tajnik Thom. Kopiič, box 163. 80. Franklin, Kana. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38. 81. Skidmore, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Cemaiar, Box 34. 82. Carona, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Blai Mezori, Boz 162. 91. Stone City, Kana.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484. MICHIGAN: — 48. Calumet, Mich.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Joa. Ozanich. 407%—5th St. 61. Detroit. Mich.—Jugosl. soc. udrui., tajnik S. Mirosavljevich, 1208 Rivard 8t. 88. Detroit, Mich.-^JugosL lldrui., tajnik Vaso Perinac, 542 Monroe St. 114. Detroit, Mick.—Jugoal. soc. klub, tajnik Thoa. Petrich, 333 Hendrie St. MINNESOTA: — , 22. Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Maurin, box 223. 54. Aurora, Minn. — Jugoal. aoc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251. 119. Biwabik, Minn. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Mahnieh, Box 332. MISSOURI: — v 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Filipovich, 15Î0 Destrahan 8t. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Çajnkar, 2213 Graveis Ave. MONTANA: — , „ u 73. Red Lodge, Mont. —Jugozl. soc. klub, tajnik Geo. Forstner, box 615. 96 Bear Creek, Mont. — Jugosl. aoc. klub, tajnik A. Krmenc, Box 19*. 101. E. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201 8eje «o vsakega 2. v meaecu ob 8 uri zvečer. 111. Butte, Mont.—Jugosl. aoc. udrui., tajuik Sim. Fabianič, 12* S. Shields Ave NEW YORK* — 124. Albion, N. Y.—Jugozl. aoc. udrui., taj. Petar Putnik, Box 55. OHIO : — 8. Gleneoe, O. — Jugoal. eec. ekupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Bex 43 —Reda« mesečne seje so vaako 2. nedeljo popol. pri eedr. N. žlembergerju. 18. E. Youngatown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Jos. ftestak, 1004 Caldwell 8t., Youngstown, O. ..... 26. Neffa, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Rud. Gradiimk. Box 437. 27. Cleveland, O. — Jugosl. «oc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5901 Prosser av. Jos. Rauch, organizator. — Seje eo vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu eb 9. uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave. 38. Eaat Palestine, O.—Jugoal. aoc. akupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje ae vrie vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hostnik. . 49. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajaik Gus. Kabaj, 424 E. 157th St., Cleveland. O. «8. Youngstown, O. — Jugosl. »oc. klub, taj. Math. Urbaa, Boz 431, Youngstown. O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik 8. öpoljarec, 5327 Standard St. _ *2 Collinwood, O.—Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspen walle av. 7«. Euclid, O. — Jugoal. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. A G old ar 8t., organiaator Karol Kotnik. 86. Akron, O. — Jugosl. socializt. udruienje. tajnik Branko ftolié, 117 f». Higk 89. Lorain, O. — Jugoal. zoe. klub, tajnik Geo. Petkovlek, 1794 E. 29th 8t. 95. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P O. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Mart. Akoda, Box 750. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272. OREGON:— 47. Portland, Ore.-^Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. 8t. PENNSYLVANIA:— ^ , . • , „ , 3. N. 8. Plttaburgh, Pa. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Ferdinand Randa, 722 Emlin Alley. Conemaugh, Pa. — Jugosl. so<\ akupina, tajnik Frank Podboj, Box 21*. Forest Citv, Pa. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Frank. Ratais, box 106, E.*Vutsbvrglî, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik S. Blagič, Box 388. John Gračanin, organizator. 8ygan, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B. 155. Farrell, Pa.—Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Prank Buyer, 1051 Hamilton av. Sest Newton, Pa. — Jugoal.. aoc. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box 91a. onessen, Pa —Jugoal. soc. udruienje, tajnik 8tef. Pogledič. box 329. 8o. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St. Detroit, Mich. Članom jugoal. socialističnega kluba štev. 114 naznanje 1 Naznanjam vnem ¿lanom kluba, da h«- v bodoče vrše seje klulni na 1TC8 Russell St., in siceg dva o sklicevalo m» m o izvanredne seje. Pozor torej na to! Slovenci v Detroitu! (»ori o-menjen prostor vam je vedno od-i>rt. na razpolago so vam knjige in časopisi v razniu jezikih. Pridite in oglejte si jih. Dobite tudi done — ne opojne pijače, kakor vaj. kavo, amodke itd. — Ves dobiček za gori navedene predmete gre za zgradbo socialističnega doma v Detroitu. Slovenski delavci, potrudimo se, da doprineaemo tudi mi gmotnih koristi k tem važnem pod vzet -ju — delavskemu domu v Det rotil! Naprej /a delavski napredek! Thoa. Petrich, taj. kluba št. 114. 5. 10. 12. 13. 16. 19. 82. 61. 57. 63. Herminie, Pa — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, R. F. D. 3, Irwin, Pa. 65. Johnstown, Pa. — Jugoal. »oc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad 8t 6fl! Herminie Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73 Large, Pa. — Jugosl. soc. udruienie, tajnik Nick. Jajcrlin, Box 102. Ilock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajni 70. r4. 75. 77. 78. 87. 90. 98. 97. WilFock, Pa. —"Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklanèiê, L. Box 8. Braddock. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Mihalich, 22 — 5th ave. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Anton Radanovich, 106 Ella 8t. Ambridge, Pa.-Jugoal. soc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. 8eje vsake tretje nedelje v me«, ob 9. dopoldne u prostorih 8oc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje se vsako zadnjo nedelje ▼ mesecu. Primrose, Pa. — Jugosl. soc. udruienie, tajnik Pet. Backer, Box 707. Browndale, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik F. Verbaj«, box 140, Forest City. Homer City, Pa. — Jugoal. soc. udruienje. tajnik Stevo Janfč, Box 421. Oarrett, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Krall, box 227. McKees Port, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik J. Boinjak, 606 Manning AT«nu«. 100. Ellsworth, Pa. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Jo«. Puikarlch, box 161, Ellsworth, Pa. 104. Woodlawn. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik M. Jovanovich, Box 692. 105. Marianna, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Primolift, Box 818. 118. Lemont Furnace, Pa.—Jugozl. »oc. klub, tajnik Frank Grame. je, ker je danes še največ takih, ki se boje, da bi vsled socializma ksj izgubili, a ne vidijo, ds je to prazen strah, kajti kapitalizem že skrbi, da nimajo kaj izgubiti. Delavec nima kaj izgubiti; ker nič nima. pridobi pa ako hoče, vse. Seveda ne posamezno, ampak v organizaciji. Na eni naših sej se je razpravljajo o ustanovitvi socialističnega kluba v (jirard, O. ('ulo se je tudi mnenje, da če bi se klub ne mogel tamkaj ustanoviti, da bi pa kar tega prestavili tjekaj. O tem je treba seiimj skleniti kaj odločilnega? Zato pa je treba, da pride na to sejo kolikor mogoče pol-noštevilno članov. Darovalcem za inichiganske štrajkarje bodi naznanjeno, da bodo svote izkazane v enem bodočem Proletareu. S socialističnim pozdravom. M. Urbas, tajnik. Tiskovni fond. Zaduji Izkaz v Atev. 324......$288.69 F. Smerdu, Groas, Kana....... .50 Iioum Brie, Jonatou City, III., nabral med sodrugi in semii- Ijeniki ................... Geo. BrimAek, 4'hisholm, Minn. .25 Jugosl. soc. klub st. 4h; Collinwood, »)............*....... 4.10 Skupaj do 2. dec.........$301.59 Fond za mliiganake itrajkarje. Zadnji izkaz v At. 824..........$51.20 Jugoal. «oc. klub št. HH. Hermi* uie, Pu..................... 45.05 Jugoal. aoc. klub št. 31, W. Mineral, Kana................. 13.(KI Jugosl. hoc. klub št. 110, Htaunton, lil................ 14.40 Frontenac, Kana. Jugoslovanski socialistični klub štev. .14 pozivi je vse člane, da se vdeleže kar v največjem številu »rihodnje s»'ie.ki se vrši v Avstrijski dvorani dne 7. decembra 1913, očno ob treh popoldne. Na tej seji bodo važne reči na dnevnem redu. Poleg teh točk, »odo na dnevnem redu tudi. volitve uradnikov za leto 1914. Tem potoni apeliram tudi na vse čitatelje Proletarca, da pristopijo k socialističnemu klubu, da pripeljejo seboj tudi svojega tovarišu ali prijatelja Socialistični pozdrav! Thomas Kopsič, tajnik. - Chisholm, Minn Naznanilo. Jugoslov. socialistični klub št. 22 ima svojo redno mesečno sejo Ine 7. decembra točno ob nol deveti uri zjutraj v prostorih sor Fr. Medveda (Up stairs). Na se ji bodo važne stvari na dnevnem redu. Vabijo se torej vsi člani in tudi tisti, ki mislijo pristopiti klubu. K nam, v bojne vrste! Socalistični pozdrav! Matt Mavrin, tajnik. 8.05 BBSS rojaki v mestu in okolici! Poskusite Bernardovo Kapljico! NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. mir 'Hitn« Ako iivite izven Chicage, piiite po nai cenik za dobro vino in iganje, na: vAr nrnaT a nff\ 1903 BLUE ISLAND AVENUE. JUS* DLKI\/VKUf (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS. ..........................................................................I t _ Skupaj do 2, dec.........$128.55 Agitacijaki fond za pošiljanje Proie tarča med mliiganake itrajkarje. Jugoal. soc. klub št. Herini* nie, Pu.....................* 2.00 Jugosl, soc. klub Št. 31, W. Mi ueral, Kans................. 3.00 Jek Wupert, So. Fork, Pa......50 Primanjkljaj 25. nov..........4:I.!*4 700 i r trnov Proletarca št. 325... 7.00 Današnje pokritje . ... 49.94 5.50 Primanjkljaj dne 2. dec......$44.44 CoUinwood. O. Cenjeni ao«lr. urednik;— • Priloženo Vam pošiljati. *4.lO za tiskovni fond. . To avoto smo nabrali pri nabiranju za mič. itrajkarje. Na birala sta Louia Stegovec in sodr. A. Pozareli. Dali »o: po 2">c: I/ouis Stegovec, A nt. Pozareli, L. Bartiol, Ant. Dolinar, Gua. Kabaj, Mike Erjavce, Andr. Koboti-na. Dom. Blumell. Pet. Matüna, Val. Sabalich; po 20e: Jos. Kunčič; Andr. Fortunat in J. Cernovič j»o 15c; po lOc: Podgorelec, Fr. Stiglič, John Potočar, John Juh. J. Springer, J. Fende, Val. Prlerea, F. Tram|»uš, J. Ooatorin, A. Pausa; po 5c: J. Zupane, J. Klink.— Sku|»aj $4.10. Veern hvala in pozdrav! L. Stegovec. t^ADAR potrebujete druitvene po-* trebičine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka * F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. KO TOGRAF1JE najfinejšega dela, najaibo ienitovanjske, druitvene ali druiinske, vedno dobro in okusno izdeluje IVAN VČEUK9 prvi hrvatski fotografist 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul., Chicago. Z vsakim tvcito* slik damo kritne darili. Tilifoi: Caul 259!. Youngstown, 0. Članom Jugoslovanskega socialističnega kluba atev. 62 naznan jam tem potom, da ae vrši prihodnja seja dne 7. decembra t. 1. v prostorih sodruga Kikeljna. 1116. Franklin Ave. Začetek točno ob 9. uri zjutraj. Želeti je, da se te seje vdeleže vsi člani, ker bo volitev odbora za leto 1914. Poživljajo se zaeno tudi vsi delavci, ki simpatizirajo s socialistih nim gibanjem, da pridejo na sejo in nostianejo člani kluba. Do-liro bi bilo, da pridejo v klub zlasti tisti, ki imajo o socializmu na pačne pojme. Nekdo je baje go-oril, da ko pride na površje socializem. bo moral vsak tisti, ki ima dve hisi, eno oddati drugemu, ki je še nima. To bi ne bilo sicer nič napačne««, toda to ni nauk socializma. Žalostno od delavcev Za mič. itrajkarje iz W. Minerala, Kaa. Nabiralec John Ooriek. Po $.": Jugosl. soc. klub St. 31, druit. Sokol it. 21 S. I). P. Z.; po 25c:'joe. Jenčič. J. Podržaj, M. Kainuta. A. Bu-kele, P. Preael, K. Taufer, J. Stopar, J. Spawer, J. tieriek; po 15o: A. Sa lemon; po lOc: A. Rauker, F. Stimae, M. Kotnik; po 5c: F. Denjevic,—Skupaj $13.00. Vsem iskrena zahvala in pozdrav! J. Goriek. Naznanilo. Članom izobraževalnega društva "Vihar" naznanjam, da ae vdeleže prihodnje druitvene seje, ki se vrši dne 21. decembra t. 1. v lastnem domu na Dunlo. Pridite vsi! Odbor za Izobr. društvo ' Vihaj- \ Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža" 1830 S. Cen tre ave.; srbskih godtugov pa: "Narodni Glas", 2318 Clyboum Ave., Chicago. Prvi stane $2, dru gi pa $1 za celo leto. lift. Johnatown, Pa. -- Jak Kocjan, 409 Ohio St. 117. Lloydell, Pa.—Anton Stražiiar. . 118. Mekdow 1.4»nd, Pa.-^higoal. aoc. klub, tajnik Viktor Lenaai, Box 216. 127. Dunlo, Pa.—Jugoal. aoc. klub, tajnik I. P«ternel, 'box 2/5. 130. Beaaemer, Pa. — Jugoal. aoc. udruž., tajnik R- Babic h. Box S«. 131. E. Pittahurgh, Pa.—Jugoal. aoc. klub, tajnik B. Novak, fi.»^ Roman A\<< WASHINGTON' — 2S. Roalvn, Wash.'— Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Mike Ozanich, Box^905 102. Buckley, Wash. — Jugosl. aoc. udniž., tajnik John Barber, R. I\ I*., Hox s. WISCONSIN* — P. Milwaukee.' Wia.-Jugoal. aoc, udrž., tajnik Thos. Stepich 4l2 Viriinia St 11. Kenoaha, Wiz. — Jugoal. aocializti«ao udruienje, tajnik M. Udbljanee, 33 N. Main 8t. Organizator M. Cubrilo. — Seje ao vaako zadnjo nedeljo v meaecu ▼ na Socialist, gl. atanu. ra.i. 35. Weat Allia, Wik.-^Jugoal. aoc. udruienje, taj. T. Pataloviča, 42« — !Wth A\e. Mu'waukee, Wia.—lugoal. soc. akupina, tajnik John Rezel, 381 Gre-nbuah at. Seje ao vaak drug petek v meaeu. Kacine, Wia.—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Mark Pavlov, 1219 — Sth St. ______ WVOMTNil • kateri pridete na Auroro, ae poi VWL^mJ* r .Tugo.lovan.kLaoc;_k,ub. M^Verčič, box 232. ^JSLlVj 44. Superior, Wye. - Jugoal. aoc. akupina, tainik Lukaa Oroeer Bex ML Seje ae veake drugo nedeljo v meoecu popoldne eb 8. uri v Hali K. PeruSka 85. Sweetwater, Wyo. - Jugoal. aoc. klub, tainik Jernej Bajda; organiaator Paul Hribar. — Seje ao vaako zadnjo nedeljo v meacu ob 0 uri zvečer v stanovanju Paul Hribarja. J 108. Cambria, Wyo. — Jugoal. «oc ddrulenje, tajnik Nik. Praeetina, bo* 25. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Edravnlk sa netranje Meaal - in raaecelaik. .adravaiika preiakava breaplalaa—pla fAti jt I« adravila 1M4 »Ine Ialaai Ave., Oklcago. Ureduje od 1 de 8 pe fei ; ed 7 de • aveier. Izven Ckieaga lve4i belaiki aaj pileje aleveaake Delavci na Aurori, Minn., la tleti, ~zabita vam _ r_____ hladno la evefto pljaio in uafjekiiai amodkami. Delavci. podpirajU avoje orgaaizira-ne tovariie. ANA KOVAÄ, lf«i«i nllca, Aurora, Mlnn ANTON MLADIÖ moderna gostilna. Toôi pila enako pivo in vina. Kegljišče. Tel. Oanal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111. * - JOS. A. FISHER Baff et Iaia aa ras^elage vaakeTTatae five, viae, «»eika, U'- I arrêtai proeter m ekrepèUe. W. Mtk «V. Okletfo, m- Tel. Lawadale 1T81 Mich. štra)k. (Nadaljevanj« a prve strani.) id uami pa deputiji peš kot čred-niki kadar gredo na paao. Zaprli pa so samo nase ¿enake, ki jih je bilo enajat, nas ao pognali uaxaj in odkorakali smo po Houghtonu čez most na llanoock. ženske so izpustili še tisti dan in tri so stavljene pod vraščino $200. Z živino ne dela nihče tako grdo kakor delajo ti puškarski tolovaji z nami iu a našimi ženami. V nedeljo smo imeli veliko parado na- Hancock mimo Quincy rudnika. Bilo naa je okrog tri tisoč mož, žensk in otrok. Nosili smo protestne napise in na čelu je igrala finska godba. Pri tej priliki sem videl, kako so kompanijski hlapci podili skebe v hiše, da nas n^ bi videli, kako korakamo v velikem številu. Iz ene bajte jiii je pri-lezla ven cela gruča, ali deputiji, ki so atrsžili naokrog bajte, so jih potisnili noter in vrata zaklenili. S skebi torej postopajo kakor s pravimi sužnji ali jetniki. Nikamor ne smejo kakor v jamo na delo in v baju* spat. V Isle Royale Board House je neki skeb izmaknil deputijem puško in ugnal v strah vse deputije, ker mu niso pustili v mesto. - Pozvali so šerifa, kateri je upornega ske-ba odgnal v zapor. 17. t. m. so deputiji nauadli štrajkarje pri Quincy rudniku in obležala sta dva štrajkairja ranjena in eden deputy. Istega dne je neki t skeb streljal ua štrajkarje pri Superior rudniku in jednega nevarno ranil. Tako delajo z nami kapitalisti, ker se nečemo podati. Ali to nas ne plaši. Borili se bomo do zmage. Slovenske skebe na Baltiku pa svarim, da opuste skrha rijo dokler je še čas. če ne. bom objavil njihova imena čeprav so Belokrsnjci. Iz prvega ste se držali. da ste možje, a zdaj pa vidim. da ste babe, ker vam žene nosijo hlače. Zatorej grinte grintave delajte pokoro, dokler je še čas! l^ep pozdrav vsem štrajkarjem in zavednim delavcem širotn Amerike. Štrajkar. Vojno stanje v Keweenaw County? Lansing, Mich., 28. nov. — Šerif v Keweenaw County, kjer se nahaja Mohawk, Ahmeek itd., je apeliral na guvernerja, da naj tamkaj proglasi vojno stanje. Serif podpira svoj apel z dejstvom, da je bilo prešnjo noč z di-namitom razdjano neko rudniško poslopje in krivdo meče na štrajkarje. Guverner Ferris je danes izjavil, da ne bo dovolil vojnega stanja. Calumet, Mich., 27. nov. — O. urednik " Proletarca"! Da ne bote mislili, da so me new-yorške barabe spravile v Klopčičev koš ali naši garjevci in garjevke (Crackers) v "špehkamro", oglašam se zopet, da sem še vedno na zdravih nogah in v vrstah naše organizacije W. F. of M. Oglašam se toliko rajši, ker vidim, da opravičeni dopisi v "Proletarcu" glede našega boja dobijejo med na šimi skebi kot bomba, tako da bodo zadnji še znoreli od same jeze, ako se prej ne spreobrnejo. Tukaj sledi zopet nekaj fctogra fij naših skebov: John Weiss stanuje pri skebske-ruu " boa rd in g bossu" .lohnu Mu-bsvcu ns Teliov Jacketu. Ts gr i nt avec je pred štmjkem pnstil delo v Red Jacketshaftu rekoč,"da je teško. Dejal je, da gre v stari kraj v Poljane, kjer bi pomagal očetu ptiče loviti na limanice. Zgubil se je nekam v canadske lože, kjer je čakal, kedaj bo Lu-kecf urednik skebskega "Glasnika" poročal, da je štrajk končan, da so ubijski delavci vsi izgnani iz Michigana in da so kranjski skebje Jimovi "fomani". Ko je torej slišal nekaj takega, prišel je nazaj, ponižno oblizal Žimovo škornjo in šel za skeba. Zim je vlovil Weissa na limanice kakor lovi njegov oče divje ptiče v po-lanski grajščini. — !>riiga tfarjev ca sta dva Šeringarjeva zeta. Ce bi .laka Štrigelj priVl kaj na okrog, imel bi dovolj "špasa" s tema skeboms, da bi sc smejali bogovi. Prvi zet John ftute je kakor podlasica v Žabji koži. Očem njegove žene mu je zažugal, da mora poljubiti Žimovo škornjo ali pa ločiti se od žene. Šute je se v cd s ubogal. Njfgov o*c je dolgo let kandidiral za župana v Polja nah, a vselej mu izpodleti. Sedaj si ps sin misli, da bo on calumet-ski župan Če se prikupi Zirnu. Ali skebsj kolikor hočeš, nsš 'purger-msjster' le ne boš. Istotako je z drugim zetom Rumenega Martinom fiterbencem. Tudi temu je Rumeni zagrozil, da mora v ske-barijo, če ne, izgubi ženo. In Martine je ubogal. — Na Lauriumu ima ¿eo. Koče s svojo slabšo polovico toliko posla iz iinportiranimi skebi, da pri tem pušča v nemar svojo deco, ki so vsled zanikrne uzgoje ohromela, da morajo biti v želez ju. — Math PrebiliČ iz Yellow .Jacketa je skeb od prvega dne. Imel je miličarje, ki so stra-žili njegovo leno polovico doma, dokler je on skebal. Bilo je več slučajev, da so vojaki pomagali ženam skebov obleko prati. Na nesrečo skebov so pa vojaki odšli in sedaj so skebske polovice brez "soldatov". — Dragi skebje pridejo prihodnjič na vrsto. Naš boj je drugače nespremenjen. Delavci, ki se zavedamo na ših pravic, stojimo čvrsto z našo Western Federation of Miners. Zadnjo nedeljo smo zopet imeli veliko parado, ki je vzela skebom koražjo. Na shodu je govoril naš brat Sušnjar iz Chieage, katero je ožigosal kapitalizem in navduše val rudarje k vstrsjnemu boju pod praporjem W. F. of M. belimo, da bi nas brat Sušnjar še obiskal. Končno priporočam bratom delavcem po celi Ameriki, da naj z vso vnemo razširjajo "Proletarca", kateri se v resnici bori za delavska prava in kateri nas vodi do zmage. Pozdrav zavednim delavcem. Clan W. F. of M Fran Milost. Trst. POT V SOCIALIZEM. Različne so poti, ki peljejo človeka v socializem. Učenjaka, ki trezno'inisli, globoko raziskuje in presoja socialne pojove, privede v socializem pot razuma. Sentimentalen človek, ki ima usmiljeno srce in trpi ob trpljenju drugih, ker čuti gorje ljudstva v današnjem krivičnem družabnem redu, pride v socializem iz - čustvenosti. Mnogo se jih pridruži iz gole radovednosti, ki šele pozneje prehajajo do spoznanja in zavednosti, da so na pravi poti. Toda prava gonilna sila. ki ustvarja vsak človeški preporod je in ostane — človeška nezadovoljnost. Ideal, hrepenenje in stremljenje navzgor, po lepšem, po boljšem. po resnici, po pravici; kopr-lienje po enakosti, po svobodi, po slogi, bratstvu, blagostanju, po popolnosti, to je tista moč, tista privlačna sila, ki ustvarja novi duh, novo etiko, novo človeštvo. Človek je dandanes nezadovoljen to je globoka resnica. In ni je teorije, ki bi dokazala na sprotno. Tudi politične stranke ni na svetu, ki bi imela pogum trditi jasno in odkrito — "človek, dobro ti je. nič več ne zahtevaj, dovolj imaš!" — Tako se sicer marsikatera stranka pretvarja, ampak le prikrito, zlobno, tiho-tapno. Toda življenje stremi navzgor iu ni je sile, ki. bi to ustavila. Tudi delavec ne pride v socializem le iz egoizma. Tudi njemu ni želodec vse. Vsaj na sebi sem to izkusil. .laz seui prišel v socializem — čadu o in neverjetno — po poti narod ujaštva. Okoliščina in razmere, v katerih človek živi, imajo nanj globok vpliv. Sin aloveuskilu stsriiev v Gorici sem odpiral oči spoznanju ravno takrat, ko je divjal največji narodni šovinizem Dva dogodka sta mi še danes globoko zarezana v spominu. Vider sem, ko so morali neki goriški italijanski izletniki v goriški okolici poklekniti pred slovensko trobojnico, jo poljubljati ter zavpiti: "Živjo Slovenci!" Jn bili so tepeni, opljnvani, zasmehovani. Videl sem v goriški gostilni tri slovenske fante, ki so morali poklekniti in vpiti: "Kvviva Ciorizia italiana!" In bili so tepeni, opljnvani, zasmehovani. Ta dogodka sta bila tako gnusna in protičloveškn, tako blazna in podla, da se je moralo gabiti vsakomur, ki ga ni bog vdaril s slepoto. Dobiti pot, po kateri se odpravi Inka podivjanost, se mi je zdela takrat najnujnejša in najsvetejša potreb«. Iskal sem jo najprej v cerkvi, pri oznanjevalein krščanskega nauka, da «o vsi ljudje bratje. Ampak kmalu sem se prepričal, da je verstvo na tem polj" že davno uapodevslo bankrot. Ne morda, ker noče resnične nsrodne enakopravnosti, marveč vsled drugih globokejših vzrokov, ker je zgubilo duh časa, ker je zastarelo in pada iz vrhunca navzdol. Tudi delavcu je ta notranji hoj težak in hud. Materini sveti, nauki, s katerimi se ga je napojilo v detinski dobi, predsodki, ki jih je takorekoč podedoval, i0 okovi, v katere je človeški duh vkovan tako močno, da samo tisti, ki so ta notranji boj izvojevali, poznajo vso težavo tega boja in vso moč preteklosti nad sedaujostjo in bodočnostjo. Ustvarjal sem ideal narodne enakopravnosti sam v sebi. željan miru sprave in pravice mojemu slovenskemu narodu. — Našel sem socializem, ki sta ga takrat prinesla v Gorico sedaj pokojna sodruga Učekar in Dfo-fenik. Odprle so se mi oči. Zagledal sem svet v vsej svoji strašni, realni podobi. Videl sem trpljenje milijonov, zapazil ogromno bedo in siromaštvo, izkoriščanje in zatiranje, muko in glad. Iskal sera pravice mojemu narodu in videl, da je nima noben narod, da div-, ja krivica vsepovsod, da tare bol Vesoljno človeštvo. Ni čuda, če je v mojemu mladem srcu takrat vskipelo z vso silo hrepenenje po nekaj vzvišenejšem. In vrgel sem se z vso silo v agitacijo za splošno blaginjo iu zagledal v naiodnjaštvn oviro temu mojemu koprnenju. Prepričal sem sc. da Lassallejev rek "povej ljudstvu, d« trpi, ker je tako bedasto, da tega ne vitli in ne čuti samo — glofioko odgovarja resnici. In nepreni oma, ob vsaki priliki sem to propovedoval delavskim sotrpinom. , V tej agitaciji sem našel najhujše nasprotnike v narodnjakih in naravno je, da sem se marsikdaj zaletel v nje tudi takrat, ko niso iskali drugega, kakor pravičeno narodno enakopravnost. Na oltar gospodarske enakosti, na oltar popolne svobode in človfške emancipacije bi bil rad žrtvoval tudi vso narodnost! Toda tega — ko pregledam danes nazaj pot, ki smo prrlfodili in delo. ki smo izvršili —- se zavedam. da ni treba. Nasprotno. Ravno ista pot, po kateri smo hodili, prinaša tudi malemu narodu kot je slovenski največje koristi. Uvedba splošne volilne pravice je koristila tudi Slovencem. Razširjenje čtiva in kulture, demokratizacija v vsem javnem življenju, izboljšanje delovnih in plačilnih razmer, postanek močnih socislističnih strank napr. med Italijani in Nemci—vse je prineslo koristi tudi Slovencem. Sploh vsaki politični, gospodarski in kulturni napredek je bil Sloven-cem. Sploh vsaki politični, gospodarski in kulturni 'napredek je bil Slovencem, morda več kakor drugim narodom, koristen. Politika, agitacija in vsako delo. ki smo ga vršili je bilo strogo revolucionarno in radikalno. Marsikdo je očital, da je bilo jenje socializma med Slovenci in naše delo negativno. Toda razšir-njegova današnja moč, ki nimajo pogum podcenjevati niti najhujši nasprotniki, ker morajo biti nami boj vsaki dan in ®e zaletavati v nas 'med tem,-ko so nas popolnoma ignorirali še pred desetimi leti) nam dokazuje jasno. — in to hočemo pribiti '— da prinaša tudi radikalna, uegativna politika pozitivne uspehe. Poti v socializem so različne, gotova pa je pot, ki revolucionar nO, brezobzirno vodi naravnost do cilja emancipacije človeštva. GROZA OKRVAVLJENEGA BALKANA. gib iu tatu popolnoma uničiti čuvstvo za resničnost in pravičnost. Mi imamo o ljubezni do naroda drugačne pojme. Dober glas srbatva ae ne čuva z zatajevanjem očitnih grdobij in hudobij, temveč z brezobzirnim razkritjem vnebovpijočih grehov in s tem, tla sc pozovejo na odgovornost oni, ki ao resnično krivi. Zaksj če se to ne zgodi, pade krivila, ki sc nrejslislei izkaže, resnično na vch narod. Nevarnost za dobri glas srbskega ¿mena je velika. Grozote, ki so se vršile tekom balkanskega klanja, prihajajo na dan, se raz-našajo po svetu iu se dokazujejo kljub vsemu oficielnemu utajeva-nju. In če se ne bo v Srbiji delalo nič druzega, kakor kričalo: "Ni très", ostane ves narod Črn vpričo onih, ki vedo, kaj da je res. Brezobzirno priznanje resnice, je prvi pogoj, d« se odvrnejo od naroda grozni grehi, ki jih ni zakrivil narod ter se dokaže, da ie tudi v Srbiji še pravičnost doma. Vjjs čas, odkair se j«- na Balkanu vnela vojna, ki so jo patriot je hinavsko nazi val i boj za osvoboditev, so se. polnili predali evropskih časopisov z vestmi o grozotah, kakršnin pozna zgodovina le malo. N'es čas pa so oficiclni faktorji balkanskih držav tajili, tla bi bili njihovi vojaki počenjali kaj barbarskega, pa so s tem močnejšim poudarkom. dolžili nasprotnike vandalizma in hunskih dejanj. Žalostna resnica pa je ta, da je vojno, ki je bila sama po sebi zločin, spremijevalo toliko pobesnelih krvavih zločinov, spominja iočih na največja hudodelstva starega iu srednjega veka, da je bil ves Balkan skoraj leto dni pozorišče nečloveškega, blaznega, strašnega razhojniŠtva. Molčati o divjaštvu, ki se je pojavljalo v teh bojih in poleg teh bojev, je nemogoče. Govoriti bo treba v Narodni skupščini, in vlada ima le dve poti. Ali uvede brezobzirno preiskavo proti krivcem zločinov, ali pa se izjavi solidarno z zločinci. Leto dni ie minilo, odkar je izbruhnila vojna na Balkanu. Tekom tega leta sc je prelilo veliko krvi po klavnieah in poljanah širnega balkanskega razhojišča. Ali to kar označuje balkanske vojne za izredno barbarske in nečloveške, niso potoki krvi, preliti iz žil oboroženih ljudi, ki so bili pognani ua bojišče; z brezmejno sramoto barva te vojne kri pobitih u-morjenih, neoboroženih ljudi, nedolžnih žensk in otrok po Stari Srbiji, Albaniji. Macedoniji in Traeiji. pobitega prcbivalstva. ki ni zagrešilo nič druzega, kakor da drugače moli, da govori drug jezik, da ima drugo ime kakor njegovi morilci. ADVERTISEMENT Avstr, Slovensko Ull*n«vljMM> M. jtnuvti i« ua. Bol. Pod. društvo lakorvoriimn« «4. f.br»»«r* i«« v dri*v i luM Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predstninik : MARTIN OBERŽAN, Boz 72, Mineral, Kan«. Podpred* : FRANK AUGUSTIN, Boz 360, W. Mineral, Kan«. Pajuik: JOHr ČERNE, Boz 4, Breezy HiU, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČlC.Boz 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR. L. Boz 38, Frontenac. Kans. nadzorniki: t'ONufiAt' .M:ršK. Boz 357, W, Mineral, Ksu» ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Boz 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: .losip SVATU. Woodward. lowa. JAKOB MLAKAR. Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša sani« eden Dolar. Vsi dopisi «e naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse densrne pošiljstve pa gl. blagajniku. SOCIALISTIČNO GIBANJE. — Nadnljna poročila o volilnih vspehih socialistične stranke z dne 4. nov.: Wadsworth, O. — Sodr. Thos. Lucas izvoljen marshalom. New Boston, O. — Socialistični župan izvoljen in en član v šolski svet. Beaver Falls, Pa. — Vsi kandidat-je na soc. tiketu izvoljeni. Stone-boro. Pa. — Socialisti zmagali na celi črti. liiachenridge. Pa. — So-bili izvabljeni v dtwego artilerij- j eialistični mirovni sodnik in šolskega ognja. "Takoj nato" —!ski nadzornik izvoljena. Murray, Naj govori namesto naših besed pismo udeleženca te vojne, euo onih pisem, ki prihajajo sedaj v javnost in kažejo vse drugačno resnico, nego ao jo risala oficielna in oficiozna peresa. Še sedaj — pripoveduje pisec— po tolikih krvavih prizorih, ki razgrizujejo živce, mi je ži'vo v spominu prvo poročilo o spopadu srbske vojske z Arnavti. Do tega spopada je prišlo, preden je bila napovedana vojna. * Arnavti so opisuje očividec — "so naše kar-teče povzročile najstrašnejše uničenje med njimi. Albanci so padali trumoma. Kriki besa in bolesti so se skoraj izravnavali z grmenjem topov. Po,zraku so letele roke, noge, glave in kosi mesa In ko se je ustavilo artilerijsko streljanje, je bilo bojišče pokrito ne s trupli, ampak z raztrganimi udi. ki so izgledali kakor nekašno z rdečo barvo polita masa." In ua vsako znamenje gnusa in protesta sem dobival od oficirjev, med katerimi je zavladala psihologija komitaških band, odgovor. da ie tako treba postopati z izdajalci! Še sedaj, po velikem izprehodu uo pogoriščih od Ristovca do Le-rima in od Drača do Carjevega sela, ne morem pozabiti na vtisk. ki ga je name napravila rdečica neba od prve zapaljene vasi. Prve tedne vojne s Turki nismo imeli noči, ker smo se gibali, taborili in sc tepli, kakor nam je kazala sve-tlolat gorečih arnavtiskih vasi. Ti požari so bili edini signali, s katerim so si posamezne kolone srbske vojske naznajevale, kako daleč so dospele. Arnavtsko prebivalstvo, kolikor ga ti i bilo pobitega in kar ga je moglo bežati, smo pehali pred sabo in ga nagna Utah. — Izvoljena sta dva soc. komsarja. V Hamiltonu, O., so so-eialisti izvolili župana, blagajnika. sodnega elerka, socilicitatorja, dva aldermana "at large", tri wardne svetovalce in municipalne-ga sodnika. Soc. glasov je bilo 2798. — V Oklandu. Ca L, so socialisti iniciatirali splošno glasovanje ali referendum za državno vposle-vauje brezposelnih oseb na podlagi osemurneg« delavnika in u-uijskih plač. Socialistična stranka na Švedskem ima 64 poslancev v spodnji zbornici in 13 v zgornji zbornici. •V preteklem letu je stranka narasla za 4000 članov «in danes šteje 60.000 članov. Na Švedskem Ke ni splošne volilne pravice. — V Pragi ua Češkem je bil pred kratkem izvoljen prvi socialist v mestni svet. Tam tudi ie nimajo splošne volilne pravice. Stranka na Finskem ima danes .">1.7i*8 članov v 1680 krajevnih organizacijah. 82 organizacij tvorijo same ženske. Pri zadnjih volitvah je stranka dobila 310.503 gla-sove izmed 725.171 in v parlamentu ima 00 poslancev, med katerimi je dvajset žensk. — A' Švici je stranka narasla za 10.000 članov v preteklem letu. T. 7.lo*m»tva ui»o .1.1« po*. (|f( st. „„„ ■ k„kor obupnik.ISt.vilo krajevnih organizacij je meznikov hI. „osled.ee oaebnejta kako m„ eori hiia. upr- razpoloženja, ampak sestavni del , tl . „ . , ,, ..... ... ... lo na Bujanoveu in ne potem s "nacionalne politike balkanskih .. . , , . , . ,, , , . . . t rusko vojsko po levje bojevalo držav. Srbska vojska je iztre- „ • u , . " . 0 . ... Ha Kumanovem. 10 barbarsko poli hevala Airnsvte po Stari Srbiji .... . , , , ■ . - u i i x. I litiko srbsk«' vlade in vrhovnega in Albaniji, bolgarska Turke po . , . . , urw«L.; „, ... .. «T , 4 . povcljnistva je poplačal srbski I raciji, grška I urke m Armrte . .. .. . . , ■. . iiv i i nanod z življenjem neštetih svo-na Devolu. In to so dHali s hutio- delskim prepričanjem, da izvršn-, jejo s tem "nacionalno" delo. da jih Poročila "Zarji". Belgrad, začetkom novembra I. Patirifitičn« dolžnost po mnenju naših šovinistov nalaga vsakemu Srbu, da hvali brezpogojno vse. kar je srbsko, da zakriva in zatajuje vse grehe, izvršene v srbskem imenu, da pretvarja zločine, če so storjeni pod srbsko zastavo, v zasluge. Ta ceneni in hinavski patriotizem je sedaj pri nas v cvetu, in če človek nima s slepim šovinizmom prepojenih možganov, se mora začuditi, da jé mogla ta lieeinevska morala zavladati v na šili takozvanih merodsjnih kro- se rešujejo sovražnika, s katerim b; imeli v bodočnosti b-hko preveč opravka. Z obratom, ki je nastal vsled vojne med zavezniki, ni prenehal stari sistem, ampak je le izmenjal materija! za klanje: Namesto Turkov in -Amavtov so zdaj pod bolgarskim nožem izdi-havali Grki ifi Srbi, pod grškim in srbskim pi Bolgari, in ko so se Turki vrnili v Tracijo, so klali, kar jim je prišlo v pest. Balkanski narodi so bili /edin jen i — v kirvi. Usoda albanskih plemen ni bila izjemna. Vendar je v enem o-ziru še težja od usode ostalih balkanskih mučenikov; albanska plemena so namreč padala ne le brez branitelja, ampak ne da bi se bil dvignil v njih zaščito in v protest proti uničevanju takorekoč )c en glas. Edino znamenje sočutja v tragični usodi teh ne-srečnih gorjanov je bil glas srbskega proletariata, glas srbske socialne demokracije^ To da «o ie zanje zavzemala ^vsttrijska in italijanska diplomacija in časopisje. jim ni le nič pomagalo, ampak ie le povzročilo, tla je bil pravičen protest kompromitiran v očeh neprednega sveta in da je pravična stvar propadla v umazanih rokah. vojakov. To padcu Kumano-va je vse to arnavtsko prebivalstvo, ki ua j«' srbska vojska, prodirajoča od severa, gnala pred v lio', navalilo v Skoplje, kjer je iskalo /avetja, pa je večinoma našlo smrt. Kakor da je vstal poskočilo od 4i)."> ua 603 in Članstvo od 21.5$0 na 31.384. Stranka v Švici kontrolira deset dnevnih časopisov in devet tednikov. V zveznem senatu sedi en socialist, a v spodnji zbornici jih je 17, med tem ko je stotine socialistov v raznih občinskih zastopih. Mladinska organizacija ima čez tisoč članov in 1060 članic je v ženski organizaciji. — Pri zadnjih dezelnozborskih volitvah v Badenu na Nemškem so socialisti izgubili pet manda- iz grolu« srednji vek, ko se je des- tov in padlo je tudi število glasov pot u ¡i Demit Kapijl zabaval y pijančevanju s tem, da je dal metati ljudi strmoglav v Vardarje- ' ve valove. /a več tisoč. Vzrok tega začasnega poraza je menda to, ker so se socialisti v zadnjem badenskem zboru družili v block z liberalci in --radikalei vsledčesar je.trpelo gi- Veleueeni Janez razloži nam ko- i h»nje stranke, liko ie razlika med listom .v mo- ~ V Xovl ^ izvoljen ralnem pogledu, ki oglaša sdisv- Prvi socialist v parlament pri po-nike ki zdravijo na dištanco, in I sobnih volitvah enega samega za okrožja. .meti list oni. ki oglaša delnice oljnate poljane, na katerih se mo goče ne pridela niti toliko olja,I^ljučena strankina nominacija V Milwaukee je pravkar za ds bi se izplačalo zabiti cevi v zemljo. Zakaj ni nobene razlike med smrdljivim ameriškim "sknn-koin". Kranjskim Janezom in Drobtiničarjem ... Od vseh treh prihaja enaki duh! Pijanstvo ie v večini slučajev postranski produkt dobičkolovst- vs. Delavec, računaj koliko v res-niči zaslužiš in koliko — dobiš. Po računu boš prišel do zaključka koliko je tvoja pamet vredna. Če jo prav rabiš. kandidatov za mestne volitve, ki se vrše prihodnjo spotnla«f. Kandidatom za župana je soglasno no-mitviran bivši župan sodrug Seidel. Sodr. Mehns, organizator za eoun-tv, izjavlja, da socialistična kampanja v Milvvaukec ni bila še nikdar tako živahna kakor je sedaj. Proti socialistom bo seveda zopet nastopila republikansko deniokia ška fnzija, toda socialisti trdno upajo, ih bodo topot nadglasova-li 4'nestrankarje" in zopet osvojili mesto. _ Kapitalist si predstavlja pro-speriteto takole: nizke plače, visoke cene in tedne dividende. Pismo Jaka Štrigcloa. Ibukv»'-v1a Tone spet začeu: Usi ste bi' ua veselic, pa tud usi ate tih. Tu je dokaz, d' nisem nobeuga tku udaru, d* b' biu po noč vidu sonce na neb. Obnašejte se še naprej tku vorng, kt do zdej in use bo dobr za iw»a. Potem se je Tone prklonu, pa je zginu skuz ena mejhna vrata not v ena mejhna kamra. Jez sem šou tud hit r vn, d' b' biu s Tonetaiu gavuru. Kmal za mana se je prguneu tud Tone in sm je že od deleč smejau. K' je pršou bliz je pa tule reku: "Vid* Jaka. tkula jh morS znat potegnt. Al ga boma spet pr Hismark. Janez je tud oblubu, d* ke pride. Za v tork sina a«« /gavurl. Prid še ti Jaka ke, tu bo spet hee. Tku se boma luštn imel, kt buli na Francoskem. Zdej pa serbus, nimam eajta, mor jt še k en star cuprnc. Tla» maš en tolar, pa ga rukn na moj zdravje, k' je use tku fajn vn izpadi. Serbus Jaka!" Potem je pa začeu tku hitr stopat, d* sa njegov škric letel na use strani. Jez sni pa mislu. Na. Jaka. V Sikag je luštn. Dokler pojdc tkula. ne boš hodu po švelarjih in kurja učesa niazou, s pasja žav-l»a. Obrnu sm se prek ta bližnm salun, pa sm zazvižgou tista stara: Sem Šiško vas hodu Tvoj Jaka Štrigelj. — Jesenice. Po dalji? in mučni bolezni je umrl ua Jesenicah so-drug Mrakič, vrl bojevnik socialne diuokracije. Bil je dolgoleten člau železuičarske organizacije. Kako je bil priljubljen med tukajšnjimi sodrugi, je pokazal njegov pogreb. Kljub skrajno slabega vremena je prišlo vse polno sodrugov, da so spremili sodruga Mrakiča na ujegovi zadnji poti. — Gospa Ida M. Flaglerjeva, ki je neozdravljivo bolna, biva že pet let v senatoriju MeDonalda. V tej dobi se je njeno premoženje pomnožilo za $1,506.748 . . . J a ur z v Jolietu, odgovori, ako si je ta nesrečna ženska pomnožila svo-jep remoženje s avojo pridnostjo in inteligenco! Po tvojih naukih so kapitalisti pridobili svoja o-gromna premoženja le s svojo pridnostjo in inteligenco. Janez govori! K. Kristan. Po njegovem poročilu k* okul govori, d' sm vas jez te- se je debate udeležilo mnogo šopu Povejte 1'dem, k' nas pobožne drugov, na kar je bil sprejet pred-lMi, k' lubma resnica, tku grdu log. da socialistična stranka po-okul. opravla. d' je tist Človk še stavi svoje kandidate v vseh ve-vee kt socialiat, d*, je brezvrnik lilnih okrajih splošne kurije in in d' ga m« satan že zspisnga v ta mestnih kurijah. Razno. — Sodnici na Kranjskem so obdrzavali svojo .doželno konfe-reneo radi deželnozborskih volitev v Ljubljani, katere so se ude-Težili zaupniki iz vse Kranjske. Na konferenci so postavili naslednje kandidate: 8plošna kurija: Ljubljana: Etbin Kristan, urednik v Ljubljani. Ljubljanska okolica: Ant. Kristan, ravnatelj konsumnega društva v Spodnji Šiški. Kadovljiea Kranjska gora-Tržič Jože Pintar. železničar in posestnik v Kranjski gori. Kranj-Škofja Loka: Anton Kristan, ravnatelj konaumnega društva v Spodnji Šiški. Kainnik-Brdo: Sajevic Valentin, krojaški pomočnik v Ljubljani. Postojna-Senožeče-Ilirska Bistrica-VTipava-Lož: Ivan Tokan, urednik "Rudarja" v Ljubliani. Vrhnika^Logatee-Idrija-Cerknica: Ivan &travs. župan v Idriji. Litija-Višnja gora-RadcČe: Etbin Kristan, irrednik v Ljubljani. Novo nigrio-( .'rnomelj-Metlika: Melhijor C obal. ravnatelj konsum nega društva v Zagorju ob Savi. Kočevje-Velike Lašee-Ribnica-Zužemberk: Ivan Tokan, urednik "Rudarja" v Ljubljani. Krsko-Kostanjeviea- Mokronog-Trebnjc: Melhijor fobal. ravnatelj konsuninega društvi* v Zagorju ob Savi. Kurija mest in trgov: Ljublana I.: Št. Jakobski okraj, Dvorski okraj in predkraj: Ivan Mlinar, korektor v Ljubljani; Fr. Bartl, upravnik v Ljubljani. Ljubljana II.: Šolski okraj, Kolodvorski okraj in Vodmat: Ster-mšek Gašper, železničar v Ljubljani; Zupan Jožef, mizar v Ljubljani. Tržič-Radovljiea-Kamnik: Ant. Kristan, ravnatelj konsumnega društva v Spodnji Šiški. Kranj-Škofia Loka : Ant. Kristan, ravnateli konsumnega društva v Spodnji Šiški. Dojenjska mesta in trgi: Melhijor (''obal, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi. Kandidata za notranjski kurijo mest določi dež. zastopstvo pozneje. Kandidati za kmečke občine, kjer postavi stranka kandidate, ae določijo nozneje po predlogih dotičnih volilnih konferenc. Poročal ie na konferenci sodrug — Iz Duala na Francoskem poročajo. da velika stavka prenio-garjev v severni Franciji je končala z zmago delavstva. Deloda-ialei so izjavili, da bodo uvedli oaemurni delavnik. Na to so delavci izjaviti, da se vrnejo na delo. Prizadetih je bilo do 100.000 delavcev. — O joj, svet se podira! Iz New Yorka poročajo, da je šest rimsko katoliških duhovnikov obrnilo rimsko katoliški cerkvi hrb«»t. Dva sta bila celo redovnika. In eden izmed šestih je imel mastno faro v bližini New Vorka. Pasel je nad tisoč ovčic. Vseh šest je prestopilo v protesta litovsko vero in bodo oostali pridigarji. Kj Pollak, ali je to tisto znamenje, o katerem si pisal v "A S"!, da dokazuje, da sam bog podpira rimsko katoliško cerkev! Odkrij se kroničnemu trampu Kajti mogoče bi bil ti t ra ni p če bi on delal. ZASTOPNIKI PROLET A EC A. Arona, Pa.: Jo*. Zeleznikar. Aurora, 111.: John Blaschitz, R. P. D 4, box 63 A. Aurora, Miun.: Frank Oraiem. Barberton, Ohio: Frank Levstek, 817 Wooster Ave., in John Balant, 311 So 4th ave. Boar Creak. Mont.: Frank Danitek. Bessemer. Pa., John Popetnik. Blwablk, Minn.: Fr. Mahni£. Black Diamond Wash.: Martin Pod pefhan. Braddock. Pa.: Mike Bambich. Bridgeport, O.: John Zabkar, box 375. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181 Butte, Mont: Louis 8porar, Frank Zaje box 882. Buxton, Iowa: John Kraievec. Oanonabnrg in Meadow Lands, Pa.* John Koklich, box 876, Canonaburg Pa. Carona, Kans.: Biaft. Mezori. Carroll ton, Ohio: Anton W id mar. Chicago, 111.: Frank Wegel, 460 N. Halsted St.; Frank Ale*, 4006 W. 31 St.; Ant. Viiii, 458 N. Haisted St. CMaholm, Minn.: Math Rikter, Anton Mahne, box 152. Claridge, Pa.: Jaeob Okorn ft John Mia kar, box 68; Frank turtnan, box 255 Cleveland, Q.: Anton Pozareli, 2554 E. 82nd St.; Anton Gradisher, 1158 E E. 6!st 8t.; Rose Kolar, 7618 St. Clair Ave.; Jos. Marintich, 3536 E. 80th St.; Math Pstrovtifc 8901 Prosser av And. Miiko, 1158 E. 61st St.; L. Ste-jiovee, 1119 Addison Rd. Cliff Mine, Pa., Moon Bnn Pa. in Im perial, Pa.: Math. Petrich. Clinton, Ind.: Viktor 2upan2i£, box 421 R. R. CoUinwood, O.: Dominik Bliimmel; Ant Kuinik. Columbus, Kans.: Martin Jureiko, H R. 3, boz 60. Oonemaugh, Pa.: Andrej Vidrieh. »>••> 523; Frank Pavlovil, Frank Podboj hot ¿IS. Coulters k Robins, Pa.: Jernej Kupnrt Dfcrraugh, Pa.: John Matelko. De Pue, IU.: M. On'.erza. Detroit, Mich.: t\ C. Oglar; Joe Prei mer; Thos. Petrirh, 1184 Kussell St. Dodgeville, Mich.: Valentin Krall, Box 49. Dunkirk, Pittsburg, Kans.: Anton Tom Aieh. Dunlo, Pa.: Frank Kauii?, box 73. East Palestine, O.: Frank Bogataj. Ely, Minn.: .»ohi. Teran, J. Akerjanec Louis Ferkol. Eveleth, Minn.: Jaeob Ambroiich. Export in Pennsylvanijo: John Prostor box 120. Pitt Henry, Pa.: Frank Indef. Forest City, Pa.: Anton J)rasler, Fort Smith, Ark.: FrankxGorenc. Franklin 4 Oirard, Kans.: Fr. Wegel Frontenac, Kans.: Anton Katzman John B*den«. Oarret, Pa.: St. Zabrii. Gilbert and Mc Kinley, Minn.: Joe Grahek, box 183. Oirard, 0.: Anton Strah, box 372. Oirard, Ohio: Frank Ban, box 365. Glencoe, O.: Nace tlemberger. Oreensburg. Pa.: Frank Matko, Kot »tone Hotel* Frank Steiner, 4!5 Grove St. Hermlnie, Pa.: Jos. B*ie. Hlbbing, Minn.: Frank Hitti in Henry Delias. Huntington, Ark.: Karet Petrieh. Imperial Pa.: Ig. Murshetz. Indianapolis, Ind.: J. Markieh. Irwin in Wendei, Pa.: Louis Brie. Jenny Lind, Ark.: Frank Gortac. Jjunston City, 111.: John Slivnik, Louis Brio, box 183. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenia, Jaeob Kocyan, 409 Ohi St.; Bern. Dobli-kar, 803 W. Raym St. Kenoeha, Wis.: Frsnk fcerovee, 22 How land ave. C Dobiti zvizik Suéroitgi Alaiialii zi Slovenci il viini likiriir|a, ill pi gl lantiti %4 W. F. Siviri, Cedar Riplis. Iwi. Zoper kašelj, - prehlad, hripavoat, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davieo in razne druge pljučne neprilike priporočamo Severov Balzam za pljuča (Siviri't Balsam for Lings) katero se že rabi od leta 1881, iu ki se je med tem časom izkazalo kot zelo uspešno zdravilo zoper kašelj. — Cena 2!» in 50 centov. Na|>r(»laj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severov u zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od na«. ) W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA VABILO NA VELIKO PLESNO VESELIGO - katero priredijo - DRUŠTVA STEV. 1,19, 47, 100 IN 104 S. S, P, Z. V CHICAGI IN OKOLICI V SOBOTO DNE 6. DECEMBRA 1913 v Sta lirikov i Dvorail, ia 215 E. 115 cesti, Pollmaa, III. Zičitik ob pol 8 uri zvočor. Vstopnin 25c: dam v spremim pspodoi prosto N. B.: Pri White City vzemite "W. Pullman" poulitno karo in se peljite do 116. ceste. Tam istopite in hodite dva bloka proti jugu do dvorane. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa n vsak lazili specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sob« 1059 1S3 W MfASHINCTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno pranočiMe in rtsU racijo, domačinom pa sroj laloo». vsem skupaj p« vse. IG. KUŠ LJAN 229—lat Av«. MILWAUU1, WIB Klein, Mont.: M. Meznarieh, box 127. La Salle, I1L: John Rogelj, 121»—3d »t. Martin Novlan, Veneel Obid, 438 Berlin 8t. Little Falls, N. T.: M. Penieh, SO Johns Street; Livingston, 111.: Fr. Krek. Llojdell, Pa. in okolica: Anton Stra t liar. Manor. Pa.: John Metelko, box 71, Claridge, Pa. M ari an na, Pa.: Frank Primoii*, Box 213. McDonald, Pa.: Anton 8kafar. McMeecfeo, W. Va.: John Merzel. Milwaukee. Wis.: Val. Rasbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljan, 22« — 1st A?.; John Kraine, 317 Klorida St. Minnesota: F. uitto. Morgan, Pa.: John Kvartich. Muddj, 111.: Lonis Furlan. Mulberry, Kans.: Aunton 8ulsr. Msrtin Smolshnik, R. R. 2, Box 208. Mullan, Ida.: Anton Bambich, Box 280. Murraj, Utah: Vencel Branisel, Box 1. New Dulnth, Minn.: Albert Hrast. Nokomis, IU.: Msth. Skriner, box 607. North Chicago—Waukegan: Paul Bar-tel, 1400 Sheridan Rd., Waukegan, 111. Oregon City. Ore.: Frank Sajovic, 131 —18th St. Orient, Pa.: Louis Verinik. Panama, 111.: Jos. Ferjan£i£. Piney Fork, Ohio: Louis Qlaser. Pittsburg, Kans.: Jacob Selak. Pittsburg, Pa. in okoUco: Anton Zidan- iek, Blaž. Novak, 6568 Roman ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec, 508 Mof- fet in Jos. Hočevar. Pullman, 111.: John Levstek, L126? Stephenson Ave. Reading, Pa.: John Pezderc, 343 RiveT Street. Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, boi 47 Call. Reliance, Wyo.: Jernei Ver^ii, box 152. Rock Springs, Wyo.: 1*. S. Tavcher, 440 7th St. Roslyn, Wash.:. John Zobec, box 10; O. Janneek. Roundup, Mont.: Martin Mežnaršič. St. Louia Mo.: Val. 8ever. Sharon. Ta.: Jos. Paulenich. R. F D. 57, Box 44. 8mithon in Westmoreland Co., Pa.: Joseph Kadisek, Central Hotel. South Fork in 8t. Micheal. Pa.: Jakob Rupert. Springfield, 111.: Frank Bregar. Stauton. IU.: Anton Ausec, L. B. 158 in Jos. Mostar. Steelton. Pa.: F. N. Ribarich, 110 N Front St. Stone City, Kans.: Mihe Fine, box 406. Stone City, Mineral ter W. Mineral, Kans.: John Gsriek. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117 Superior, Wyo.: Luka Olosser, box 341 Swsetwster, Wyo.: Pavel Hribar. Thomas, W. Va.: Frank Kocjan, Lad. Bewedek, box 117. Tonopah, Nev.: W j9. fltefanac. Vandling in Forest City, Pa.: Anton D rasier, box 0; Frank Rataic, box 106. W. Newton, Pa.: Jos. Zorko, R. F. P. 3, box 91 A. WalkerviUe in Butte, Mont.: Peter M Barich, box 1315. Waukegan k North Chicago: J. Zakov- ftek, 427 Belwedere 8t. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. Willeck, Pa.: Fr. Sede j Winterquarten, Scofleld in Blear Creek, Utah: Peter Zmeralikar, Box 35. Witt, DL: D. Sanuftkar. Youngstown, O.: John Petri«, box 680; M. Urbas, box 431, Yukon, Pa.: Katarina Klari«, Ant. LavriP. Sodruge v tistih naaelbinah kjer fte nimajo stalnih sastopnikov, prosimo, da se tglasijo aa sastopniitva Prija vije nit) se kar potom dopisnice ns uprava iitvo *«Proletarea na kar jim polijemo vse potrebno. Upravntftve. LOUIS RABSEL moderno urejen ealun IA 411 8RAID AVE.« IEI0SNA, VIS Telefon 1199 M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Bfilwaukee, Wts PRODAJA fclTKAKTE Poiilja denar po poiti in brsoja* no. Izdeluje: Obveznioe — Po oblastils — Prepovedi, potrjene po notarju in oes. in kr. konzulatu. EDINA HBVA&KO — SLOVIM 8KO — 8RBSKA AGENCIJA ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc, mineralne vode In runih neopojnfh pijač. 1837 8o. Pisk 81 Tel Tanal 14«* s A i^oorc i biljardom In ktgl|iitui Poleg saloona dvorana ra društvene aeje, veselice itd. John Stražiiar 611 Msrket St.. Wsskegsa. iii. f%omm »t. 17». AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENE. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vite zastonj, kabine tretjiga raz ¿reda na parniku E. BACHMAN 1719 8. Centre Ave., Chioago, BI je najreija ' československa delavnica zastav, znakov, čopic# in vseh društvenih potrebščin. .Zahtevajte takoj po poiti moj veliki cenik, ki ga Vam poiljem — popolnoma zastonj. ZAPEKA PRI OTROCIH je zelo navadna neprilika. Otročja örreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim morali dati kako odvajalo. Nekateri otroci nimajo radi tekoče odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Sevrove Tab-Lax so sladko odvajalo, katra ima prijeten okus; učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešne za odrasle kakor za otrose. Priporočajo se zoper zapeko, zoper dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčnico. želodčne neprilike pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprilike. Cen« 10 in 25 centov v vseli lekarnah. Zagoaovite se. da dobite Se vero vili Tai) Lax. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas. W, F. Severa Co., (YJar Rapids. Iowa. Advertisement. Skoraj zdravi. Vi prav gotovo poznate veliko ljudi, ki igledajo popolnoma zdra vi, dasiravno so safho skoro zdravi. Oni se ne počutijo kakor se bi morali in kakor so se enkrat počutili. Oni nimajo tistega apeti-ta kakor so ga enkrat imeli, se h! tro utrudijo in niso več tako ve seli kakor so enkrat bili. Vse kar rabijo je to. da izčistijo svoje telo, ne da bi ga oslabili. Takoj bi mirali rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki bo napravilo prebavneo rgane čiste in močne. Za bolezni v želodcu, je-tirati in drobju, kjer je izguba apetita in zaprtje glavni pojav, ima to zdrsvilo jsko dober uči nek. V lekarnah, Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Otrpli členi in miSiee rabijo drgnjenja s Trinerjevim Linimen tom. Vaš lekarnar ga bo za Vas naroČil. (Adverrtisement.) Mnoge laži so že tako stare, da jih veliko ljudi iz reipekta pred starostjo spoštuje kot resnico. Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Argentina ... - 28. ma|i Oceanic .... 7. |uQa Martfia Washington .. II. |ul|a Za vse iaformacije se -obrnite aa glavne zastopnike PHELPS BROS. & C0. Gm'I A|t't, 2 WisimtM St., In Yak. ali pa na druge uradne zastopnik« v Združenih drža vab in Canadi. POZOR! SLOVENCU POZO SI 8 A L O O N • modernim kegljftteo •vuAs pávo v eodékik ia tvteijtoa* ia druge rasMnsta* pija4e ter aaijsfc* Pelaáki dobe teduo ¡ba Mu ta isl Teeas Aeveaeeas ia drngiai ee topio MARTIN POTOK AR, 1620 Se. Centre Ave ChieAg« M. A. Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldue in od 7—9 zvečer. V sredo in ne deljo večer ncuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawrndale 8936. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse atvari, ki spsdajo v grocerij *ko ali mesarsko obrt. Vse po nsjntfjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co., 331 Oreeve 8t, Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. yVfctno upraianj jQ Q mi opravi H J« C ÄiWiP vojaJke107 11 ^¿Milwaukee DOBRODELNI PLES. prolktarec POZOR EOJAKI! ... in beda raste. — Zima je okrutna, in dela ni; a siromakov trop 2 otroci, ženami zmrzuje, strada ... in vsako uro odpira grob. Debela plast snega pokriva zemljo in vedno več ga aiplje siv oblak. A mikaj tajnega se meša s snegom — skrivnost usodna napolnjuje zrak . . . Kotla bi plavale po zimskem vzduhu prikazni čudovite, ki groze, iztegujoč nevidni svoj kazalec. Zemljanom z novim, hujšim zlom prete Nad mestom begajo poštastne sence, ¿epet po gosti megli plava tih ... ko da bi jokale se bolne hiše. ko da šuštel bi pogubljencev vzdih. In nekai čudnega se v srca vlega» v ponosna srca rajskega sveta, kjer zima izpreminja le zabave in kjer ni najti nizkega gorja. Sočutje se je v dušah obudilo usmiljenje vzpelo v srcih dam ... Saj vidio, kako zmrzuje raja — te tuje bede jih j« skoraj «ram. Sešel se žen je venec plemenitih: to diei stan a to visok naslov, prvakov naroda soproge svitle. d poleg njih trop dražestnih cvetov. In vse so složne: treba je pomoči. Ubogo ljudstvo! Beda mu je gost. Usmiliti trpinov se mrjočih je nam, ki smo srečnejši, res dolžnost. Usmiljenje cvete v teh im-kkih srcih in mnoga solza sveti se v očeh ... •oh, saj bi plakal spričo take groze brezčutni les in kamen tam na tleh. Raz srce jim je padlo težko breme in gin jene so segle si v roke, ko so sklenile, d« v korist ubožcev zabavo dobrodelno prirede. Večer teman je širno velemesto povil v skrivnosten» neprozoren mrsk. Po ulicah brjilo medle luči, snežinke goste padajo na tlak. Turoben je večer, prav kot bi nekaj mrtvaškega napolnevalo vzduh; turoben dvakrat siromakom bednim, ki ne vedo, kaj je vsakdanji kruh. Temina pa ne sega tja v dvorano, kjer tisoč lueicčarovno žari. kjer godba svira, kjer duhte cvetlice-kjer kupa radosti »umi, kipi. Seher»*zadin svet je tu obnovljen, tu pravljic zlatih oreaničen čar; /. narave in umetnosti bogastvom druži se tu lepote mladi žar. Zlato, srebro, smaragdi, diamanti, baržun in mramor, barve» luč in vonj labodji vrati, prsa, cvetna lica — Atene tu je, Apolona tron. In tu kraljuje blažena ljubezen, plamnena tukaj vtripljejo srca; življenje, oj življenje tukaj polje in nihče ne pregleda ga do dna. A v sreči vse so roke darežljive — odpirajo se mošnje in roke; vesela družba pleše, da oblaži trpinom vsaj najgroznejše gorje. Oj, mnogi siromak bo jutri srečen in hvalil bo dobrotniike glasno. Oko premnogo» zdaj od boli rosno, bo jutri od hvaležnoati solzno. • v Oj blagi Čut! Usmiljenje nebeško — v kako oplemenjuješ vsa srca! Kadost čistejša napolnjuje duše, kjer ogenj tvoj visoko plapola ... ..A čuj! Kaj to?.. V glasove plesne godbe se meša Čuden, nedoločen šum; od ulice se čuje sem teptanje, korakanju podobno vojnih trum. Kaj to pomenif Kaj se ljudstvo zbira? Čemu doni po mestu plat zvona t... In tukaj... ravno tukaj, pred palačo?... Kako ta lačna truma sein zija! Mojže in žene, tu in tam otroci — v očeh sovraštvo, na obrazih glad — obsevajo jih bakljc temno rdeče,' ohseva plamen ves ta grozni jad. In votel glas nadvlada to šumenje: * — fiospoda, krasno! Ljubite nas res!... Sramote smo že dovolj navžili — prišel je čas» drugačen zdaj bo ples! Usmiljenje obuja naša beda! Zalivate se, plešete zh nas •in z miloščino, sramotite revo. ki strada, mre, zmrzuje radi vas! Zahtevali smo kruha, dela. prav^,-r-Heraški lahko ži vi iz tega kar dobi za le«« in da mu da lastnik zemlje skoz zimske mesece delo v tovarnah v mestu, katerih je 16 ali pa v tri milje oddaljeni parni žagi. Kedor je se.laj brez dela v mestih »n se misli naseliti na farme naj stori to sedaj d« mu ne hode potreba »stati brezposeln celo zimo. Do se16 do SIR. Kedor se misli naseliti na farme naj se takoj oglasi, ker ta priložnost bode le Ae mato rasa. Pilite po pojasnilo tatfoi. Na ILIRIJA COLONIZATION CO.. 908 Michigan a ve., Sheboygan, Wis. (Advert.) Frank Novak, upravitelj. Za $300.00 kupite veliko posestvo na Blue Isl. ave. blizf» McCormikove tovarne. Posestvo mora biti prodano v kratkem; ima 5 stanovanj za oddajo. Ostala svota se splačuje mesečno na lahke termine. Celo posestvo se splačuje samo. Oglasite se pri Karel J. Hruby, 1322 W. 18. cesta, Chicago, Tli, (Advertisement. BELL PHONE 1J1S-J FISK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler SI. Pittsborflh, Pa. SLOVENSKI SALOON , LOUIS BEWITZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. 1 zborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. JOE POLOVICH do danes najmoderneili Ako želite slovenske gramofonske plo5Če, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite ae na nas! A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 28, Denver, Colo, KROJ lernet Nered v prebavi dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi fakat«. T e 3129 Broadway, SI. Lonls, Mo. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th Bt. Ohl rag« II. Lm vat)« aaJofo ar, venti«, yr»-.-aoT ka affih drafotia lavrta)* »»ti popravila v tej stroki r> aiaki Mat TRINCRS BITTER-WINE t«in|h«V« norkeviho ^'■«kiOU'M T»>«tS H »Si % «,»<•»« **• CHiCACO. tj Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v nafti prebavi, ker to je vedno znak ka ke bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojftnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu pri-¡•orečamo dobro znano, za-»efljivo in hitro delujoče Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali drugo težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se alabo počutite. Imejte to Zdravilo vedno v hiši in ga rabite za zaprtja, glavobol, bolečine v drobu. slabost, nervoznost, slabo prebavo, zguba apetlta, zlatenre, slabosti po obedu. Nikar ne odlaAajte radi tega, ker ai mordn mislite, da bo ta stvar sama od sebe odftla. Ako se pravilno ne zdra . vite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljie zdravilo v vaih takih alučajih je Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino. v lekarnah. Na sprejemajte ponaredkov. JOS. TRINER Vvaževalec In lzvaielavec. 1333 1339 So. Ashland Ave. Chicago, III. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. VLOŽENA' GLAVNICA $1,900,000 00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEP1NA BLAGAJNIK NaAa pod jat ji ja pad nadaoratvoai "dearing Housa" tikatkik baak, toraj ja denar popolnoma aifaroo naloian. Ta baaka preraam» tadi oia g« pofttne hrauilniee ZdT. driav. Zvrtajo tudi denarni promat 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto is baaka odprta do 0 ura zvečer; v nedeljo od 0 ura dopoldne do 11 ara dopoldne. Denar vložen v na*o banko nosi tri procenta. Bodita ura J areni, da je pri naa denar naložen varno in dobiCkanono. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2144-50 Blue laland Avenue. Chlcago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgrovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni l Edini slovenski pogrebnik || MARTIN BARETINČIČ j! 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN. PA. j! Conemauflh Dcposit Bank 54 MAIN STR. C0NEMAVGH, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne ulopre plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima avoje novce v tej banki. cyrus w. davis, predsednik. W. E W1SSINC.ER bla ijnik. Pozor slovenski gostllnlčarll! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira ftganje naravnost ia Kranjskega. Poskuaite en zaboj 12 steklenic, od vsaceffa S steklenice brinjevca, slivovca, tropiajevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pitati. Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, kar ne plačujem drazih agentov, Prodajem aamo aa debelo. A. HORVAT, Ml N. ChlttflO, Si., Jollfl, (11.