št. 46.
V Trstu, v saboto 7. junija 1884.
Tečaj JLXi
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST«
leto je O gld., za po. dobivajo pri opravniš 0 kr. — Atirpr.ittne. rek
•* •iiMti t» M«
nt na teden vsako are d« in sabftt* o poludne. Cena za vse '•l., za četrt leta JI gld. SO kr. — Posamezna Storilke se tikah v Trsta po & kr., v Gsrlol in v Ajdovščini po serate prejema Opravniitvo, vit Torraata, »Nov« tiskarna*.
Vsi dovisi ae pošiljajo Uridilitva »vla Terrtata* »Nuovullpografla;« v»ak mora biti frankiran. Rokopisi tve7 posebne vrodnoati se ne vračajo. — /utirati (razne vrste naznanila in poslanice) sh zaraSunijo po pogodbi — pmv cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Temeljni pojmovi prave državne
politike.
x.
(Dalje.)
Da se Avstrija tako stalno ustanovi na Balkanu, kakor je želeti, temu je treba, da se ona sporažumć z Rusijo, kar smo mi uže večkrat poudarjali, tudi tistikrat, ko se je sklopila zveza z Nemčijo in Italijo in so vsi časniki pisali, da je ta zveza obrnena proti Rusiji. Mej Avstrijo in Rusijo se mora zvrgiti taka poravnava, da ima vsaka obeh vlasti prosto roko do nek« meje; tako na priliko bi se Avstrija ne imela prav nič vtikati v zadeve Črnega morja, Carigrada, Bul-garije in Rumenije, Rusija pa bi morala prepustiti Avstriji prosto pot do Soluna in upliv na one države, ki so za to črto. Naše menenje je, da bi se na tem potu doseglo trajno sporazumen je in to je posebno Avstriji silno potrebno.
Vidi se, da so v zadnjem času naši državniki tudi to spoznali, kajti približali so Avstrijo Rusiji in zadnji dogodki v podonavskih državah dajo sklepati na bližoo, ali pa uže izvršeno poravnavo mej obema državama. Že leti je na vsak način, da se to, kar mi le menimo, tudi v odločilnem trenotku obistini.
Avstrija bi se potem lehko dobro utrdila na Balkanu, kej bi se naslanjala na Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, in vse druge dežele ob jadranskem morju pa tija do egejskega morja postale bi sčasoma njene, ali pa od nje manj ali več odvisne. Tudi Albanijo, po kateri preži Iatalija. Avstrija ne sme spustiti iz rok, ker drugače bi ji Italija lehko prekrižala vse politične in trgovske cilje na
PODLISTEK.
Novi bronasti bratje.
Velik ponos imajo nekateri farani na svojo veliko in lepo cerkev. V drugem kraji se ponašajo s krasnimi orgijami. {Orgije, beseda Jatihska; po naščini bi se reklo: »Šumele«; majhnim na usta pravijo po nekojih krajih »Šumelice«.) Zopet kde v tretjej občini ne morejo prehvaliti svojih zvonov, ki milo pojo, kakor hi bili iz najčistejšega srebra zliti. Opazuje se v tem tudi prav živo tekmovanje.
Slovani sploh imajo posebno veselje do zvonov. A tofmatudi svoje opravičene uzroke. Največjih »šumel« ali orgelj pri nas ne slišiš dalje nego četrt ure; a lepo doneče zvonenje skrivnostno ti mrmra na uho v daljavo Štirih do petih ur. Najkras-nejša cerkev nema na te toliko časa močnega upljiva, dokler jo znotrej dobro in pazljivo nf premotriš. Človeško p^tje, Žvr-golenje i ŠČebetanje drobnih ptičic te gane samo takrat, kadar vse to bolj blizu poslušaš. A mili glas zvona te spremlja po vseh potih in krajih; slišiš ga po dnevu in po noči; o lepem in slabem vremenu; v sreči in nesreči; on te povsod spremlja kot božji zvesti prijatelj in dober voditelj. Domač zvon ti zapoje milo pesem ter vdahne pobožno misel i željo, da se zamakneš v gorečo molitev. Čestokrat te za-ziblje v sladko spanje — v sladko tola-
Balkanu in na jadranskem mogu. Zunanja politika Avstrijo pa mora biti v soglasju z notranjo in narobe.
Res je, da nesrečni Beustov dua-lizem mnogo zavira plodno politiko na Balkanu, kajti madjarski Šovinisti sanjajo o tem, da bi vse dežele, katere Avstrija pridobi na Balkanu, priklopile se Madjar-Orszagu; toda to bi bilo nevarno, in bi ustavljalo vsak napredek v tamoSnjih deželah. — A drugo prašanje je tudi to, ako bi Ma-djarom samim prehitro ne odklenkalo, ako bi si nakopali Se novih, njim sovražnih Slovanov na glavo, katera jih uže po samih Hrvatih boli. — Mi vidimo, da so odločilni krogi sami v zadregi zarad konečne aneksije Bosne in Hercegovine, ali iz te zadrege si bode treba prej ali slej vendar le pomagati. Vsa denašnja osnova Avstrije je potrebna spremenbe v federalističnem zmislu. — Namesto sedanjih delegacij naj bi se osnoval pravi centralni parlament sfe sedežem na Dunaju, v tem parlamentu naj bi se obravnavale vse skupne zadeve. — Celokup-nost države terja, da vodijo te zadeve tri ministerstva, namreč: ministerstvo zunanjih zadev, ministerstvo financ in ministerstvo za vojsko. Namesto dosedanje sisteme doprineskov (kvot) za skupne troSke bi se morali uvesti dvojni davki, državni in deŽelski; za vso Avstrijo pa bi moralo obstati le eno finančno ministerstvo, kateremu bi morale biti podredjene vse davkar-ske zadeve vse države. — Male dežele ali kronovine bi se morale združiti v veče grupe, kolikor mogoče na podlagi narodnosti, — Vsaka taka grupa dežel bi morala imeti svoj deželni zbor in svojega kancelarja v Beču pri skupnem ministerstvu, kateri kancelar bi imel glas v ministerskem svetu.
Sploh pa bi moralo veljati načelo: centralizem gledć financ, zunanjih zadev, vojaštva in trgovine in sploh gledć ustavnih zadev, ali popolna avtonomija dežel gledć njih notranje (uprave. — Deželni odbori pa naj bi I popolnoma nadomestovali sedanje politične oblastnije, kajti na tak način, kakor so sedaj ustanovljeni ti zbori, naraatlo je deželam lc breme, uprava je postala predraga, ker zraven tega avtonomnega aparata deluje Se ves vladni aparat iz poprejSnjih časov; vsa uprava je preveč komplicirana, težavna, deluje slabo in strašno dosti stane.
Ako bode kedaj ona znamenita komisija, ki ima staviti nasvete, kako bi se olajšala uprava in kako bi se dalo kaj prištediti na upravnih troških, res stavila svoje predloge, ne bode mogla prezirati fakta, da je denašnja politična uprava predraga in pre-okorna.
To vse je le površno in v glavnih potezah nasvetovano, natanjčneje o tem, kako bi se morala Avstrija uravnati, pisali smo uže pri drugej priliki in ponudi se nam Še prilika, da bomo pisali kesneje; le to hočemo še enkrat konštarirati, da se more Avstrija le na podlagi federalizma tako preustrojiti, da bode odgovarjala svobodi, narodnemu pravu in duhu časa, ker druge podlage za Avstrijo in njen varni obstoj ne more najti noben državnik. Ali Avstrija postane s tem, da si priklopi nekatere Balkanske dežele še bolj slovanska vlast, kakor je dosedaj, zarad tega pa mora posebno na svojem jugu in izrečno v Primorskih deželah Slovanstvo podpirati z vso močjo, da z njim prerene najnevarnejšega konkurenta na Adriji, kateri konkurent denes sili uže tudi
žilo; a prebudi te odpočitega i okrepča -nega za novo delo.
V človeškem živenji so ozbiljni tre-notki, v kojih bi vse muzike in vse petje na svetu ne moglo na človeško srce toliko vpljivatl, kolikor premore verni glas domačega zvona. Kadar človek odhaja z doma daleč tja v Široki svet, kako ga v srce gane, ako zasliši v slovo domači zvon v onem trenotk u, ko se zadnjič ozre z vrha gore ali hriba nazaj v domačo vas — nazaj Čez domačo zeleno dolino! Kadar pa se zopet vrača po dolgem času k svojim domov, kako prijetno mu doni prvi pozdrav raz domačega stolpa! Kadar umre komu drago srčice, za kojim krvavi ljubeča duša, n. pr. matere po zgubljenem detetu itd. aj, ajl kako tužno pesem poje takrat bronasti bratec, izžemajoč tužnemu gorke solzice iz očes.
Zvonovi so nam prava živa podoba soglasja in edinosti. Kadarkoli zashSimo glas zvonov, spomnimo se, da nam je treba težiti i živeti i vso dušo za narodno edinost i slovansko vzajemnost. V tem oziru naj zvonovi po vsem slovanskem svetu v prve j vrsti na nas vpljivajo.
Se nekaj. Rimski pregovor pravi, da ljudski glas je božji glas. Jaz pa trdim, da ljudski glas ni vselej božji glas. Ako n. pr. zalaja pes v tihej noči na konci vasi, vsa druga vaška pseta se takoj oglase neznajoč nobenega uzroka zato; hočem reči: ljudstvo največkrat premleva to. kar sliši, je li resnično ali ne. V srednem veku je ljudstvo naščuvano včasih prav jednoglasno zagrmelo: »Na grmado s
copernico! ker nam nesrečo napravlja doma in na polji«. No, in ta ljudski glas naj bi bil Bogu po volji? pravici božjej všeč? da zgori nedolžna žrtev na ognji?! Hu! Jaz pravim, da je zvonov glas bolj božji, aego je čestokrat ljudski glas. Zvon govori odkrito naravnim potom do človeškega srca; ljudski glas pa je lehko grda laž, lehko prava zmeda bolnih možgan in čudni metež spridenega srca. Zvon je živ božji glas!
Vsak zavedni rojak ima v spominu trojne zvooove. Najprvo domače, katerih navadno ne more prehvaliti; ako pa so na slabem plasu — najrajŠe krene z govorom na drugi predmet, kadar se začne razgovor o zvoneb. Drugi zvonovi so »tisti« Zagorski vnarodnej pesmi: »Bom šel na planine, Na strme gorć, Bom slišal od daleč Zagorske zvone« itd. Ta narodna pesem Zagorskih zvonov, ki »premilo pojo«, ni samo našemu slovenskemu ljudstvu sploh znana, nego smelo trdim, da ova krasna narodna popevka doni daleč po slovanskem svetu. Tretji svetovno znani velikanski zvonovi so tam v srcu svete Rusije — v belokamenaji Moskvi. Tu je največji xvon na svetu, »Ivan Veliki« imenovan; isti tehta 4000 (štiri tisoč) naših starih centov. Cital sem, da bi lehko pod njim 50 parov ljudi plesalo ali rajalo. Drugi zvon v istem mestu je »Novi zvon«, tehtajoč 1440, a kembelj njegov 42 centov. Ta zvon zadoni gromu jednako samo dvakrat v letu, namreč v božičnih i velikonočnih avetkovinah. Vsak istiniti Rus, zaslišavši veličanstveni glas tega zvona,
v Albanijo, vsled česar je jasno vsakemu slepcu, da namerava Italija sčasoma Avstrijo odrinoti od jadranskega morja, zatorej še enkrat: «Čuvajte ognja, ako nočete pogoreti.» Nastane pa prašanje l v kako razmero bi morale stopiti na novo prisvojene dežele na Balkanu k drugim deželam.
Mi menimo, da Ogerskej ne bi se imele priklopiti; uzroke smo malo više omenili; a naravno bi bilo njih združenje z Hrvatsko; a to le potem, ako bi bil uže uveden pravi federalizem v Avstriji in bi Hrvatska uže bila posebna grupa v tej državi. Južni Slovani, posebno pa Hrvatje so od nekdaj bili dobri Avstrijci, a nikoli niso hoteli znati za Madjar-Orszag; oni so 1848, 1859 in 1866 radi prelivali kri za Avstrijo, a baš spomini na 1848. leto so jim ostali globoko utisneni. Hrvat pozna le Beč in dvo-glavega orla in to ni slabo za državo, to menenje, to prepričanje je treba obdržati živo v interesu države in dinastije.
Kakor Hrvatom, tudi drugim Slovanom na Balkanu ne imponira Pešta, pač pa Beč, oni mrzijo na Ogre in prsv zato se na nje ne more vplivati moralno, ako ne s pomočjo sorodne Hrvatske. — A to se zopet ne more goditi, ako ni dognano in zaterjeno ono, da je Hrvatska del federativne Avstrije in kot tak uživa popolnoma vsa svoja zgodovinska prava in svojo popolno narodno neodvisnost. fKonec prih.)
Namesto županov — črednike*
Ko je naš poslanee, g. Nahergoj, v predzadnjej seji zavrnol g. Burgstallerja, češ, da kakor okoliški poslanec ne bi se
odkrije se, prekrsti ter pobožno moli za carja — batuško i otečestvo. Poleg dveh omenjenih zvonov ima Moskva matuška Še ceio vrsto velikanskih zvonov. Pripoveduje se, da ima to mesto toliko cerkva, kolikor je dni v letu; pri vsakej cerkvi pa je večje ali manje število zvouov. Kakšno li more biti šumeuje, kadar se o posebnih svečanostih in praznikih na je-denkrat oglase vsi ti bronasti pevci! Kako čarovit prizor tudi za oko, če se v istem trenotji zamakne v pozlačene glave toli gorostasnih zvonikov! O sveto slovansko mesto! čuvaj te Bog vBake nezgode!
Iz vsega rečenega se lehko spozna, da neguje Slovan prav v velikej meri bronasto petje.
S« posebno pri nas na Slovenskem je kaj živahno tekmovanje, katera občina s zvonovi druge nadkrili; temu je tudi največi uzrok, da se pri nas nahaja še precej novih zvonov. Če napravijo Ostro-žani nov zvon, Suhorčani ga tudi moi\»jo, le da bo mnogo težji od OstroŠkega . .. Neki prijatelj se mi je pritožil, da je vse to le ljudska trma; kupujejo si zvonove, kojih toii nujno ne potrebujejo, in to v slabih letinah, ko še davkov zmoči ne morejo.
Slovencem je največ zvonov ulil g. Samasa tam gori v belej Ljubljani. Poslednja leta pa je vdobil več konkurentov. Meni se to prav zdi; vsaj je bil g. Samasa svoje dni, kakor se je čitalo — pravcati uemškutar; zdaj pa se je baje poboljšal No da, z nami bodi, z nami hodi, kdor hoče prislužiti naš novec. Duh
EDINOST.
smel veseliti dovoljenja, da si okoličani smejo voliti svoje i redu tke, ko mu je vendar znano, da jim je mestni zbor vzel starodavno pravico, da si smejo voliti svoje župane, govoril je nam in gotovo tudi vsein zavednim okoličanom iz srca. Mi prašamo torpj: Ni li najveća ironija, da mestni zbor v denašnjem stoletju sklepa, da si morajo okoličani voliti črednike, ko je vendar znano, da so paše v okoliri tako majbne in omejene, da se živina niti ne more več
Easti in ko velja načelo, da se pašniki, olikor to ie gre, razdele mej občinarje ter spremene v vinograde, njive in seno-Žeti. Pravo gospodarsko načelo terja, da se v tržaŠnej okolici pozozde vse one go-ličave, ki so bolj oddaljene od vasi in so prekamenite za drugo rabo; vse boljše kose občinskih zemljišč pa da se razdele mej občinarje. — Naši okoličani rabijo pred vsem živino za mlekarstvo; krave pa dajo le potem dosti in dobrega mleka, ako so rejene se senom in hranjene v čistih hlevih. — Zatorej se jim ni toliko žanašati na pašo, ampak bolje bi bilo, ko bi vsak okoličan imel svojo senožet in se ne zanašal na pašo. S tem bi imel več gnoja in obče boljši dohodek. — Ali tudi v slučaju, ko bi kedo hotel pasti na jesen, ni treba v ta namen posebnih, izvoljenih črednikov; — gospodarji lehko sami skupno postavijo svojega pastirja in ga plačajo, kakor je to bila od nekdaj navada. — Namesto, da se gosp. B. poteza za črednika, bilo bi boljše, da bi se potezal za malo kmetijsko šolo s poskuševalnim zemljiščem kde v okolici, da bi se okoličani učili, kako bi se dala dobro izkoristiti mnoga zapuščena ali neobdelana zemljišča v okolici, in kako bi se dalo iz njih dob.vuti kolikor mogoče velike dobike. To bi bilo na svojem mestu v tem stoletju, a ne Črednik.
Da se pa v mestnem zboru v tem stoletju sklepa o črednikih, dokaz je, da se nagi mestni očetje pač razumejo pri kupovanji kave, pomeranč in cveb, ali pri jezdariji; a da niso nikakor na površju denaSnjega napredka v kmetijstvu. Sramota zarad takih rakovemu gibanju podobnih sklepov pač ne zadene okoličanov. ampak one, ki so kaj tacega skle-noli, in žalostno je zadosti, da se je našel le en Nabergoj, ki je protestoval proti takim sklepom, ki bijpjo v obraz pravici in pravemu in racijonalnemu gospodarstvu. Ako pa je uži iz praktičnega stališča omenjeni sklep zavrŽljiv, toliko bolj pa je za« vržljiv iz stališča prava in morale.
Ni lepo in moralno, da se mestni za stop, skoraj bi rekli, norca dela iz enega dela tržaškega prebivalstva, le zarad tega, ker so Slovani; češ: «ker zahtevajo zopet župane, dajmo jim jih v obliki irednikov. — Tako bezob/.irno postopanje dela zdražbo mej okoličani in noben resen zastop nema poklica, ni namena, da en del svojih vo lilcev zaničuje in draži. Tako postopanje se mora prej ali slej maščevati nad vsem mestom, ker po takem postopanju nastane mržnja mej enim in drugim delom prebivalstva in neti se hudo sovraštvo ene narodnosti proti drugei. — Zato pa oz biljno obsojujemo enako postopanje in kličemo gospodi, ki dela v Trstu Slovanom nasprotno politiko: Če nočete uie spoštovati okoličanov kot svojih someščanov ali sodeželanov, pustite rajŠe, da se ločijo od mesta; oni bodo materijalno in duševno boljše stali z lastno svojo upravo, nego na stoje zdaj. Tudi jim potem ta gospoda ne bode mogla očitati, da jim kaj daruje, kakor jim zdaj očita vsako kost, katero jim od bogate mize zaluča.
Gospodje, čas bi bil, da obračunimo dajte okoličanom lastno upravo, lastne
Župane, katere so imeli iz starodavnih Časov, črednike pa si obdržite sami, da jih postavite v prahistorični muzej.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Deželni tbori so s cesarskim patentom od 2. t. m. sklicani, in sicer istrski in goriško-gradišćanski na 9., dalmatinski in tirolski na 16. junija, moravski na 10. in bukovinski na 22. julija.
Nekdanji avstrijski finančni minister groj Zarii, eden najbogatejših avstrijskih kavulirjev, umrl je ta teden v Lamport Hullu na Angleškem.
Nemtlo liberalna stranka, ki je nedavno še bila v Avstriji vsemogočna, in ki se je po zgubi vladinega vesla tolikokrat prelevila, stoji ob jami, katero si je sama skopala. Nje pristaši v posposkej zbornici so jo zapustili, ker so v sejah zadnjega zasedanja drugače glasovali, nego zedinjena levica poslanske zbornice. Ta trdnjava, na katero so se toliko upirali, padla je tedaj. A to še ni vse. Vrste nekdanjih ustavovercev so v popolnem neredu, tako sicer, da jih nobeden več v red ne spravi. Starega generala Herbsta vojaki so pobegnoli večinoma v Schone-rerjev tabor, v katerem so vrgli pod klop ustavoverni prapor ter na drog privezali nemško zastavo, na suknjo pripeli plavice i pred vsem napovedali vojno — judom, najzvestejšim pristašem liberalne stranke. Judovska liberalna stranka tedaj nikakor ne more pošiljati svojih bojnikov Scho-nererju v pomoč, in Plener, rojeni finančni minister, kateremu pa se doslej še nobena finančna operacija ni posrečila, hoče zdaj ustvariti novo stranko, nek prastari nemški klub, iz katerega srede bi se prerodila Avstrija, to se pravi z drugimi besedami: postal bi Plener finančni minister. Zedinjena levica je tedaj podobna starega grada razvalinam, in kar Be s temi godi, to je zadelo tudi njo. Kar je pri teh razvalinah še kaj vredno, in vrednosti je marsikaj, to se porabi državi v korist, drugo pa čas in podnebje ugonobi.
Hrvatska narodna stranka je imela 4. t. m. pogovor ter sklenola, da bo v deželnem zboru zložno postopala, vsled česar je izrekel Krestič, da ostane načelnik deželnega zbora. K pogovoru je prišel tud' ban in bil z veseljem pozdravljen.
Hrvatski deželni tfor se je 5. t. m odprl; predsedoval je načelnikov namestnik Horvat. Poslanci so bili vsi pričujoči ter so kraljevo pismo stoje poslušali. Po čitanju tega pisma i napovedbi dnevnega reda za sejo dne 6. t. m. se je končala seja. Pri seji sta bila tudi ban in hrvatski minister. Kraljevo pismo izreka nado, da se deželni zbor posveti ustavnemu delu s tistim duhom, tisto zmernostjo in tistim mirom, kakor je to spodobno pri tuko oz-biljnem in domoljubnem delovanji.
našega časa je močnejši nego duh nem-čurske smole. G. Samasovi zvonovi so bili na več razstavah odlikovani, pa v tolikej meri menda ne, kakor g. De Polijevi iz Gorice in Vidma. Ne le, da uliva g. De Poli čisto ubrane veličastno glaseče zvo nila. nego on je, sicer kot Italijan, vendar odkritosrčen somišljenik s težnjami našega milega slovenskega naroda. On želi na šemu narodu dobro; vsak narod naj uživa enake pravice; in na narodnej podlagi naj se ljudstvo razvija — naj napreduje. Slo vane čaka velika Bijajna prihodnost. Tako pravi g. De Poli. Mož tacega političnega obraza je lehko tudi naš prijatelj. Mi ne zahtevamo od tujca, da nas podpira, le da nam ni nasproten —da nam napredka ne zavira. G. De Poli je uže marsikojej občini na Goriškem zvonove napravil Povsod ga hvalijo.
Nove zvonove je ulil isti zvonar prav zdaj tudi našej Lokavškej občini. Dolgo let smo želeli večjih zvonov. Ta želja se nam je spoinila. V dan 18. maja zjutraj ulil nam je tri nove v svojej Goriškej livarni. Vsi trije tehtajo blizu 45 starih centov. Ubrani so v D, E, in Fis. V dan 31. maja t. j. prav na binkoŠtno saboto opoludne so zazvonili prvikrat na neopisljivo veselje vse občine. Krasno je to zvo-nenje. Lokavčani so lehko na svoje zvonove ponosni. Veličastno pa tudi spremilo« pojo kakor »Zagorski«. Da imajo naši zvonovi toli izborni glas, temu uzrok je tudi dober materijal, iz kojega so uliti. Olti 1« naši zvonovi pa so tudi v drugem oziru znameniti: Vsi trije imajo slovenske
napise, za koje smo največ hvale dolžni vrlemu g. F. Frfili, ki nam je bil v tem oziru v pomoč.
Največ! z napisom: »Bogu in sv. Lo vrenciju v čast, napravili so me Lokavčani 1. 1884.« Srednji: »Sv. brata Ciril in Metod, kličita Slovane v sveto edinost!« Najmanjši: »Marija brez madeža spočeta prosi Boga za nas I« Smelo pravim, dušo LokavŠki zvonovi na Vipavskem prti z?i onimi Mamke božje v Logu ne le po teži in velikosti, temuč tudi po krasnem glasu. Ko so novi zvonovi prvikrat zapeli, ganoli so nekega Lokavčana prav do srca in zapel je novo pesem novim bronastim bratom:
Će a muzike* vse zaŠumijo,
Vse strune mej petjem brenčijo,
Nikoli tako ne done:
Kot orslje nebeške se milo glase,
Lokavgki zvonovi — oj bratje trije.
Bim bom bom, bim bom, —
Oj bratje trije.
Potoki tako ne šumljajo,
Skrivnostno tako ne mrmrajo
Gromovi in gorski vihar:
Kot živi glasovi iz line vsekdar;
Će «jezik» le vdari na bronasto stvar.
Bim bom bom, bim bom, —
Na bronasto stvar.
Le poj te preljubi zvonovi;
Odmevajte topli bregovi
V dolino vipavsko na glas.
Zvonite nam v cerkev pred bolji obraz;
In v srčno molitev zamaknite nas!
Bim bom bom, bim boiu, —
Zamaknite nas.
V	Splitu so več Italijanov zaprli, ker so provzročili zadnjič omenjeno pretepanje, katero je dalo zopet povod italijanskemu konzulu, da je italijanskej vladi o njem | poročil.
Na Ogerskem se god6 pri volitvah v državni zbor krvavi boji. V KoloŠvaru so bili 2. in 3. t. m. veliki neredi in pretepi, vsled česar so več osob zaprli. — V Gyorgy-Alfalu so se tudi stranke začele pretepati. Žandarmerija je hotela mir narediti, ali začeli so jo katnenati, da so biti štirji žan-darji hudo ranjeni, osem osob pa ustreljenih.
Iz Bosne v Malo Azijo po okupaciji izseljenim Turkom se strašno hudo godi Dali so jim tam majhen kos neplodne zemlje, na katerej je poljedelstvo tudi zarad silne suše skoraj nemogoče; razen tega jim ne ugaja podnebje in ker ne znajo govoriti turški, podvrženi so največjim neprilikam. Tamošnji mutiamedanci se malo brigajo za vero, posti druge običaje, turške gospć se sprehajajo z nepokritim obrazom po ulicah ter se rugajo naseljencem, katerim se to studi. Zdaj se kesajo, da so zapustili rojstveno deželo, katerej se jim je tako dobro godilo.
Vnanje dežele.
Ruska carica je na povratku v Rusijo prišla 4. t. m. v Berolin, kder jo je na kolodvoru sprejel nemški cesar z vso svojo obiteljo in spremil v palačo ruskega poslanstva. Ljudstvo je carico navdušeno pozdravilo. Potem je bil carici na čast pri nemškem cesarju obed, h kateremu so bile povabljene navzoče velike kneginje, udje kraljeve hiše in osobje ruskega poslanstva.
Ruska carica je bila zvečer pri operi, katera se je priredila njej na čast, potem pa se je poslovila od cesarja in kraljeve rodbine ter odpotovala v Peterburg.
Srbska vlada je zahtevala od bolgarske vlade v treh dneh zadoščenja, ker trpi srbske izseljence na mejah in dopušča, da ti delajo napade v srbsko zemljo In ker se je brezpravno prilastilo srbsko mejno stražišče. Ako se temu zahtevanju v omenjenem obroku ne ustreže, ima srbski po slanec Bolgarijo zapustiti. — To je odločno in hudo pretenje, upamo vendar, da se spor poravna, ker posežejo vmes velevlasti, ako ne bi se mogli mirno pobogati zadevajoči vladi.
Bolgarska vlada je pritožbe srbske vlade zastran nespoštovauja mej, kakor neresnične, zavrnola in zahteva, naj Srbija svojo stražo onstran Timoka odpravi
V	Srbiji se je ustanovila narodna banka in prične svoje delovanje 15. t. m. kateri dan izda bankovce po 100 dinarjev (frankov).
V	Albaniji dela italijanska stranka vedno večjo agitacijo za zedinjenje Albanije z Italijo. V južnej Italiji izhaja namreč list «Arnaut Bajragi« (Arbanaška zastava) v katerem se strastno zagovarja združenj«
Čuj vero nam sveti Lovreuec; Up ž&ri nam Prvi Slovenec; V ljubezni Kraljica nas vžgi. Tiojica v soglasji — zvonovi ste vi: Slovanom v edinost zvonite nam vsi t Bim bom bom, bim bom, — Zvonite nam vsi.
Če groza in strah nas navdaja, Ko silna nevarnost nastaja: Nam toča in ogenj preti, Zakličte v pomoč nam Boga, ljudi; Spod Čavna naj vsaka nesreča zbeži. Bim bom bom, bim bom, — Nesreča zbeži.
Ko zjutraj se zora napravlja, Opoldne naj zvon nas pozdravja; Ko zvečer pa mrači se dan, PoŠepni v tolažbo prijatelj glasan: Nad zvezdami dom je tvoj — ljubi zemljan, i Bim bom bom, bim bom, — O ljubi zemljan. Ko vgasne tu ogenj božanski, Ki gorel za narod slovanski Nam v srru je žarno ko kres; Z a poj te zvonovi premilo za re?, Dušico sprejmite do svetlih nebes! Bitu bom bom, bim bom, — Do svitlih nebes.
H koncu pa naj še vskliknem:
Slava in hvali vrlim možakom, čast Lokav&tnom, da so priskrbeli krasno zvo-nenje. S tem činom si je postavila občina najlepši in dolgotrajajoči spomenik.
Slovanski rojaki! kadar pa bodete si naročali novih zvonov pri tem ali onem zvonarji, ne pozabite slovenskih napisov!
Albanije z Italijo. Popisuje se v tem listu, kako dobro se godi onim Arbaoašem, kateri uže več stoletij Žive v Napolju. Turške oblasti so zapleoole več tisoč tiskov tega časnika ter je ta list v Albaniji zabranjen. Poleg t ga pa je ▼ Albaniji jako viharno, rodovi so si v vednih bojih.
Vskodnje Rune lij« novi governer Krt-ttovii je 5. t. m. prišel v Carigrad, da se pokloni sultanu.
V	italijanskej poslanskej zbornici je 4. t. m. poslanec Camporeale vprašal, ali je res, da se na Marokanskem pripravljajo dogodbe, ki predrugačijo politiško stanje dežele. Mancini je zagotovil, da na to ]prašanje odgovori v prvej prihodnjej seji.
V	Rimu so 3. t. m. zopet slavili Gari-balda, vendar ni bilo posebnih demonstracij zoper Avstrijo.
Tako poročajo italijanski vladi prijazni časniki, od druge strani pa glas drugače zvoni; trdi se namreč, daje bil velik sprevod, ki se je pomikal s trga del popola proti kapitolu; prvi so šli v sprevodu obrtniški učenci in poulična drhal, ki ,e neizrečeno kričala; za to petdeset Garibul-dincev v rudečih košuljah in umazanej; obleki, za temi okoli trideset društev s prapori. Dramatično vseučiliščno društvo, katerega ud je bil Oberdank, neslo je na drogu črn ovoj, namesto prapora. Na enem praporu so stale besede: »Društvo TržaČanov«. Bilo je povsod veliko kričanje, kričali so vse vprek: »Vrag vzemi sveto alijanco, živio Garibaldi«, tudi se je slišal ironični klic: »Živela Avstrija«. Pri palači avstrijsko-ogerskega poslanca so se čull glasovi: »Živelo Tridentinsko In Trst«, i nastalo je grozno kričanje in Čula se vsakovrstna zasramovanja in neusmiljeno žvižganje in brlizganje. Množica se jo vedla, kakor pijana poulična drhal, začela zasramovati s pomolov gledajoče gosp? s vskliki; »Vrag vzemi prijateljice Vatikana.« Došedši sprovod na kapitol, nastal je tak nered, da noben govornik ni mogel do besede priti. — Tako se česti Garibaldi 1
V	Barceloni na Spanjskem so 5. t. m. na sprehajališči Rambla užgali z dinamitom napolnjeno paklensko mašino, ki je enega sprehajalca hudo ranila in več poslopij poškodovala.
Francosko kitajska pogodba je sprejeta ter se v malo dneh podpiše.
DOPISI.
Izpod Voloftka 3. junija. — Sreča
te išče......Da uboga kraška raja,
tuai tebi veljajo te besede i srčno bolest čutim, ko zrem v tvojo bodočnost. Tebi, v času napredka, mrazijo se dnovi! A kde vzroka iskati? Dandenes obstojajo postave, koje kuje kmet po svoj h vodnikih. Ni li to dobro? Da predobro je, ako so njega voditelji možje pravega duha i preblazega srca. Javno mi je vendar obsojati mržnjo voditeljev kraškega roda. Visoki deželni odbor je pred nekoliko časom povabil županstva, da nasvetujejo, o čem bi se po-selski. red spremenil. O tem prevažnem prašanji bi umestno bilo, da bi naši župani napravili poseben shod, po vzgledu županov ajdovs .ega okraja. A zaman sem pričakoval tega probujenja. Se združenimi močmi hi se dalo doseči to, kar je posameznim nemogoče, kajti ko bode potrjena poselska postava, uiine zlati čas.
Poselska postava je z domovinsko v tesnej zvezi; iz teh izvira propad i blagostanje vasi, okrajev, dežel i celo držav. — Oni prevzročevujo našim posestnikom premnogo bede. osobito, kder tlači vaŠčane uboštvo, da morajo s trebuhom za kruhom, in kder biva popačeno ljudstvo.
Vsled domovinske postave morajo občine skrbeti za vzdrževanje svojih ubogih onemoglih i spridenih.
Dokler delavci složi jo, preskrbujejo se; čestokrat pogrenejo po grlu več nego treba; može se in se ženijo, veseli so in ukajo; a ko zbole, onernorejo, mora njih domovinska občina za vzdrževanje v bolnišnicah ali pa preživenje v domačiji skrbeti. da, mnogo doklad i stroškov plačevati. Oni, ki so v svojih mladih letih prislužili 1 do 2 f. na dan; oni ki so služili pri kakem bogatašu ko kmetje, osk-bniki ali delavci, pridejo v bolezni i starosti z vsemi svojimi otroci na breme občinam. Tako pride tudi marsikateri spridenec i spridenka na oguljeno ramo posestnika. Evo dokaza: V nekej vasi na Krasi provzro-čila je 22 letna »vesela deklina« v jed nem letu nad 200 gl (dvesto forintov) bolnišničnih troškov. — Ivo je bila po odgonu pripeljana v domačo vas, kristjansko poučeval jo je Župan; a drugim ljudem je
B D I N O 8 T.
javila' »N"j govori župan kar hoče, jaz zaslužim na dan tudi 45 gl. He! in zato »deklino« morajo ubogi posestni«! plačevati! — Tako raste uboštvo i trpi morala. — Kam zagazimo i kde obtičimo, ako ne bode pomagano Se o pravem času; ako naši voditelji ne omislijo nujne pomoči?
Ker ni če visoki deželni odbor pre-tresoval poselske postave, polagam na srce deželnim poslancem, da bi vso pozornost obračali na to, da bi v vsakej večej vasi se ustanovila obč. ubožna hranilnica; da bi vsak ud čioveStva, kateri je zmožen si Česa prislužiti, od zaslužka za bolezni i starostni slučaj odrajtoval občinskpj hranilnici neke letne *J, od svoje službe.
Kakor je vsaka občina postavna družba, ki more skrbeti za zgoraj omenjene, tako bi morali postavno tudi služabniki i nepre-možniki odrajtovati občini, katerej so pristojni, letne odstotke od svoj« službe.
V olajšavo tirjatve ovih *la morali bi gospodarji i gospodinje poslov in »gojenk« ko jih sprejmo v službo, občinskemu glavarju naznanitfo ve posle i . . . . kakor tudi odrajtovati zadevajoče ®[t. Iz teh dohodkov bi se bolnišnični troški plačevali i pre-manjkljaj bi pa občine zalagale.
Z davki je preobložen naš posestnik, mej tem ko dninar brezskrbno uživa svoj zaslužek z upom, da onemogle kosti i mozeg v bolnišnici posveti svojej rojstvenej vasi in njej izroči tudi deco v oskrbovanje.
Dandanes je plačevanje bolnišničnih stroškov prava butara, ako se temu ne opomore, onemorejo naši unuki pod njihovo težo.	_ Vanderček.
Iz Ilirske Bistrice* 5. junija. (Izv. dop.). — (Vode Prstu). Denes, mej tem ko to^pišem, je komisija zarad vode Bistrice tukaj in se dogovarjaj iz Trsta so prišli gg.: Candussio, načelnik magistrata, potem inžinirja Geiringer in Ric-4 chetti in pa simpatični Vipavec, slavofob asesor Pimpach. Tržaški inženirji so pravili, da so vse premerili in da ostane vode zadosti, ako Trst vzame vso vodo, katera prihaja po noči. — Ali vlada, in posebno naš skrbni glavar, g. Globočnik ni hotel tega verjeti in je pisal po dva imenitna geologa, dvauniverzna profesorja, eden je iz Dunaja, drugi iz Gradca; oba sta te dni na tihem prepotovala vso dolino In povsod merila ter se baje prepričala, da naše ljudstvo ne more pogrešati omenjene vode. Izrekla sta baje, da bi ob Suši prav težko bilo Trstu dajati ono množino vode, katero Tržačani potrebujejo. — Ali še druga ovira bo. — Recimo, da bi tudi to šlo iz geologičnega stališča, smemo vendar dvomiti na tem, da ima Trst, akoprem bogato mesto, toliko denarja, da bi mogel riskirati za to vodo blizo 15 milijonov gld., kajti kakor se vidi, imajo srenje od Kastve pa gori do Senožeč vse nek «jus> do te vode in torej vse skoraj bodo terjale ne male odškodnine; računi se, da bi te ter*
Iatve znašale od 5 do 6 milijonov gld. in le več; kde pa je potem drago napeljevanje, podzemeljska dela, kde inženirji, asesorji in &e neki drugi gospodje Tržaški, ki vsi bi imeli svoj zaslužek pri tej vodil Vse to bi požrlo gotovo še 7 do9 mil jonov.
Jaz torej menim, da Vaši Tržaški gospodje od magistrata ostanejo Še jutre tukaj, potem pa se prepričajo sami, da stvar ne pojde. Brezpotreben je torej prepir, ako damo ali ue damo vode, vse se go tovo razbije na finančnem prašanji. — Toliko za denes v naglici, v kratkem pa obšir neje poročilo.
Domače in razne vesti.
Našim naročnikom: Nekateri p. n. naročniki imajo še vse ali nekoliko plačati do konca I. semestra. — Prosimo jih, da zdaj store svojo dolžnost. — Vsem p. n. naročnikom, kateri so nain kaj dolžni, naznanili smo to v posebnih lističih, katere naj blagovolć dobro prečitati in se obirati na njih zadržaj.
Upravništvo.
Cesarjev dar. Nj. Vel. cesar je podaril 300 gl. samostanu Benediktinaric v Trstu za popravo šolskega poslopja.
Imenovanje* Sodnijski pristav v Komnu g. Josip Wallenhol' imenovan je okrajnim sodnikom v Komnu in sod.
Sristav v Tolminu g. Anton Gironcoli pl. teinbrun imenovan je okrajnim sodnikom v Cirknem. Akoprem nobeden obeh gospodov ni Slovenec, pa sta našemu nsrodu pravična in sta se naučila našega jezika tako, da ga govorita in pišeta.
Seja mestnega zbora v sredo, dne 4. t. m. Pred vsem je zbor sprejel predlog, naj se zadrugi Vallon & Comp. podeli koncesija, da sme napraviti železnice na vrv, (Drabtseilbahn) namreč na vrh Sv. Justa, na vrh Škorklje, na lovca, k Sv. Alojziju in na vrh Čarbole. Koncesija bode veljala za 32 let. Ali naše menenje je, da korisoroij Vallon težko kedaj izvrši to delo. Piojektov imamo na stotine, ali kaj. ko denar noče milijonarjem izpod palca. Ni to je asesor Pimpach prečital dolgi referat o tem, kako bi se Križanom pomagalo do vode; ali »parturiunt montes et nase tur — ridiculus mus« — konečno
predlaga, naj se dovoli gl. 330»— za n.i-
Kravo vodnega reservoarja v Križu. — laŠ vrli poslanec Nahergoj je vsled tega predloga gospodo od magistrata prav ostro bičal, rekel, da po tolikih prošnjah in tolikih obetih in študijah nazadnje Križani vendar ne dobe nič, da se 8 takimi pali-jativi prav nič ne pomaga ubogej vasi. — On je vsled svojega lanskega predloga pričakoval, da se bode stvar vendar tako rešila, da ne bo Sv. Križ več pri vsakej najmanj tej suši trpel pomanjkanja vode, a prevaril se je, Križani bodo Še morali hoditi uro daleč do morja po vodo in ko nastopi suša, bode moralo mesto trositi na tisoče gld. da Križanom preskrbi vsaj toliko vode, da ne umi d za žejo, naj nastopi zopet suša, pa bo magistrat moral potrositi za dovažanje vode do 4000 gld., kakor se je to zgodilo v letu 1872. Saj tudi letos, dokler ni biio dežja, moral je trositi mestni erar na dan 36 gold. za vodo za Sv. Križ. Tako gospodarstvo ni nobeno gospodarstvo in da bi se bila potrosila zdaj tolika svota enkrat za zmerom, bilo bi to boljše za mestni žep in za Križane, 'iako pa je še onih 330 gld. zavržen denar, ker kaluža, ki Be bode zbirala v nasvetovanem reservoarju, ne bo niti užitna,
Nabergojev govor 60 pohvalili sami zmerni italijanski listi, ker je bil istinito temeljit in zmeren, ali ker je le eno ital. besedo pogrešil, krohotali so se mu labon-ski njegovi kolegi in njih »mob« na galeriji. To je italijanska kultura I Ako Slovenec ne more italijansko govoriti tako gladko, kakor kak padovanski doktor, pač se temu ni čuditi, saj je uže to od naših poslancev preveč zahtevano, da morajo v tujem jeziku braniti pravice svojega naroda. Mi sploh nemamo potrebe ital. jezika in nemamo simpatije do njega, naravno torej, da je naša italijanščina prisiljena. —
Sprejel se je potem predlog, da se osnuje na Šoli v Skednju IV. slov. in II. ital. razred in dovolili sose dotiini troški v znesku gl. 877. — G. Nabergoj je na to predsednika interpeliral, kedaj in komu se odda<l6 učiteljska mesta na novo ustanovljena. Predsednik je zagotovil odgovor v prihod njej seji.
Na to se je odbila prošnja učiteljev mestnih ljudskih šol zarad povišanja plač in so se ustanovile plače za osobje otroškega vrta Manzoni.
Novi poreški Škof, kakor nam se piše z Dunaja, utegne biti te dni imenovan. Cesarju samemu je zelo veliko ležeče na tam, da pride na poreški vla-dičin prestol mož, ne le po božjej, temuč tudi po ljudskej volji, tak mož, s katerim ne bodo zadovoljni le Italijani, temuč tudi Slovani. Vsled tega je poklical na avdijenco goriškega vrhovnega pokneienega Škofa, ki utegne Še ta ali vsaj prihodnji teden na Dunaj priti.
Grški kralj se je pripeljal vtorek popoludne v Trst na krovu ladije »Amphi trite«. Grška tukajšna naselbina mu je pripravila slovesen sprejem ter najela Lloydove parnike «Danae», »Lucifer«, <iMars» in uArciduchessa Carlotta«, na katere je vkrcala štiri bande. Parniki so se odpeljali ob enej uri popoludne kralju naproti; ne krovih so bili: grški generalni kozul dr. Vitturi, vse osobje generalnega konzulata in odlični udje grške naselbine, pri «punta grossa« se je prikazala kraljeva ladija; ladije so potegnole na jambore grško narodno zastavo, bande so zaigrale grško narodno himno in vkrcani se za-orili grškemu kralju slavo. Kralj, ki je prišel z svojimi sinovi i nekaterimi go spodi svojega spremstva na most, zahva ljeval se je neprestano na vse strani za nepričakovani srčni sprejem« Ko se je «Anphitrite» pred molom S, Carlo zakotila, peljal se jeces. kr. dežel, namestnik baron Pretiš na krov, da je kralja pozdravil. Ob polu petih je prišel kralj na suho ter šel v grško cerkev Sv. Nikolaja, kder so zapeli «Te Deum» Zvečer pa je odpotoval na Dunaj, od kodar je uže včeraj v Peterburg odrinol. Kralja so spremljali vsi trije sinovi in obe hčerki,
Vabilo pekovskim pomočnikom. Podpisani uljudno vabi vse pekovske pomočnike v Trstu, da se vdeležč občnega zbora dne li.junija 1884. v dvorani gostilne »al Giardinetton na koncu starega akvedota. Začetek točno ob 3'/, uri pop. dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje in potrditev pravil, katera se imajo predložiti vladi, da se osnuje pekovska zadruga.
Začasni odbor zadruge. V Divačo novo Jamo ogledati si odpotujejo na praznik sv. reš-njega telesa, 12. t. m. mnogi tukajšnji Nemci, mej njimi tudi pevci nemškega telovadnega društva »Eintrachl«. — Nemci imajo se naravne lepote mnogo razuma.
Tržaške novosti:
Samomor. Štefan Botigec, klepar je prišel v sredo iz Reke, kder je delal, sopet domu v Trst. Ko pride zvečer domu, reče starišem, da je bolan in se poda spat. Drugi dan zjutraj se stariši niti ne zmenijo zanj in gredo po svojem delu v mesto, a ko se oče vrne in pogleda v kuhinjo,
najde sina mrtvega, obešanega na kuhinjskih vratah. — Prišla je precej komisija v stanovanje Via Cattedrale št. 14. in dala odnesti mrtvega v mrtvašnico k Sv. Justu.
V morje padel je iz neprevidnosti 7 letni Emil Z. pri ruoečem mostu, ali nek fakin je hitro skočil za njim in ga rešil ter peljal domu starišem.
Pijanca slekli so v ne kej krčmi ▼ ulici Solitario. Mož je zaspal za mizo, a nek nepoznan potepuh je sedel pri njemu in mu iz žepa vkradel 4 gl., a ne zadosti na tem, tat je našel tudi priliko, da pijanca sezuje in mu odnese tudi čevlje.
Opero Carmen, zdaj poj6 v gledišču *Politeama Hossetti« in prva pevkinja, gospa Frandin res dobro poje, tako sicer, da je gledišče vsak večer polno. — Včeraj je imela ta gospa svoj častni večer, krasnih vencev, šopkov, sonetov je kar deževalo, dobila je cel6 več dragocene zlatenine, a ko je pela nek komadič iz Fausta, je občinstvo ni hotelo tako gorko aplavoirati, kakor navadno, to je gospo vjezilo, in ko so jo prvikrat potem klicali na pozoriŠče, ni hotela priti in ravnatelj jo je moral se silo spraviti na oder; občinstvo to zapa-živfii je začelo neusmiljeno Žvižgati in tako je oboževana osoba v hipu prišla z nebes v pekel, kakor prevzetni angelji. Ljudska dobrohotnost hitro gine.
Splalil se je konj nekega majorja blizo bošketa, vrgel hlapca raz sebe in dirjal v mesto ter pohodil 2 fantička, 8 »n 11 letnega Emila in Ivana BuŽiČa, k sreči pa tako, da sta oba le malo ranjena ter se v kratkem ozdravita; a strahl
Policija je včeraj ujela v Greti hudodelca Jožefa Z. iz Klanca pri Komnu, ki je te dni pobegnoi iz zapora v Tržiču (Monfalcone) in je zatožen zarad mnogih sleparij in tatvin.
Nesreča. Delalca Jernej Kralj in Jakop Ferluga, sta včeraj v kamnolomu DeRin na novi cesti užigala mine, a eno mino sta preveč nabasala in užgala se je poprej, nego sta računila; vsled tega sta bila oba močno ranjena in odnesli so ju na pol mrtva v bolnico. — Previdnost s prahom!
Policijsko. Vtorek je policija zaprla necega 15 letnega trgovskega učenca zaradi tatvine. — Mlado Beme, kaj bo 8e? Nek potovalec iz Stirskega, ki je bil v po-stonjskej jami, prišel je vtorek ogledat si tudi Trst in se peljal popoludne na parobrodu tudi v M i ram ar, ali ta izlet je bil drag, ker po potu mu je zmanjkal Ustnik, v katerem je bilo 100 gld. in pa 3 železniške karte. Ubogi človek je bil v zadregi in je moral precej telegrafovatl domu, da mu pošljejo denarja.— Nekemu rokodelcu, ki stao uje v Riborgu Št. 10, prišli so tatje v sobo. tam zaboj šiloma odprli in rokodelcu odnesli zlato verigo z medaljonom in 31 gld. — V stanovanje nekega voznika v ulici S. Marco so se pritihotapili drzni tatovi; kajti znali so. da mož spi v sobi, katero so odprli; — a delali so tako Uho, da se ni prebudil in mu odnesli obleko, Ustnik z 300 gld., mošnjico z 15gld., uro, verigo, s kratka: pustili so nazega.
Izpred porotne sodnlje. Še vedno traja obravnava proti dr. Ciatto in Bechtingerju urednikoma »Šoloharde«. — Obravnava je jako zanimiva in podučljiva, kajti pere se jako umazano perilo. Prihodnjič kaj več o tem procesu.
Važno za starlŠe, ki imajo škro-fulozne otroke. V Gorici obstoji poseben odbor, ki nabira denar v namen, da vsako leto pošlje nekoliko škrofuloznih otrok v Grado, da se tam kopljejo v morju, kar je skoraj edino zdravilo za tako nesrečne otroke. Letos sprejmejo brezplačno 30 takih otrok iz Primorskega, ki bodo do 6 tednov brezplačno in pod nadzorstvom uživali dobrote morske kopelji. — Pravi začetnik in oče tega podjetja je preblago-rodni gosp. Paul pl. Biiiarro, odvetnik v Gorici. Kedor ima torej take otroke in jim želji pomagati, skoraj najboljše stori, da se obrne do tega človekoljubnega gospoda.
Slovenec iredentar. Onega gostilničarja v Pomjanu, kateri je rekel na dan volitve v Pomjanu, da nema vina za Slovence, in ki se zove Sturman, prignali so žandarji te dni trdo uklenenega v Koper. Zakaj pa? Mož je nagovarjal volilcetako-le: „Kaj boste volili one šklavarje, ki delajo za Avstrijo, saj v par letih ne bo več gospodarila Avstrija tukaj, arnpak pridejo Italijani in potem gorje Vam!« Tako agi-tujejo Lahoni v Istri, tako menenje cepijo posebno mladini v srce; potem pa jih Se božkajo! —
Slanovri vojnega brodovja so se pričeli vtorek v puljskej luki. Trajali bodo 50 dni in izvrši se devet toček, večinoma pomorske taktične narave. Napravi se bitev na morji, bojevale fte bodo oklopnice s torpednicami, brodovje napade trdnjavo na bregu, pri katerem napadu bode sodelovalo tudi vojaštvo na suhem. Cesarjevič Rudolf se vkrca še le v začetku meseca julija za nekoliko dni. Namen teh velikih vaj je ta, da se presodi veljava oklopov in mašin i da se izurijo častniki in mornarični inženirji, i da se določijo Še dvomljive točke, kako se je vesti pri napadih 8 torpedi in pri hrambi zoper
te. Ti manovri imajo posebno razjasniti prašanje, kako se je vesti še majhnej mornarici, katere prvi namen je btamba primorja, in ali so za b ambo boljše oklop-niče ali torpednice.
Bazoviška Čitalnica napravi v nedeljo 8. t. m. tombolo s prav lepimi dobitki. Kartele se bodo prodajale po 10 kr. v čitalničnih prostorih. Zadetek ob 4 url popoldne. Vstopnina je prosta. K obilnej udeležbi vabi	Odbor.
Cioriške novosti. Te dni se vrše v Gorici mestne volitve; v III, in II. razredu so izvoljeni vsi poprejšnji in tako bode menda tudi v I. razredu. Agitacij* je mlačna, deležitev slaba, Slovenci niti ne volijo. — Te dni so našli po goriških ulicah na zidih prilepljene iredentovsko plakate. — Kaj Čuki še vedno rogovilijo po Gorici ? — Soča vsako leto terja svoie žrtve; te dni je utonil 7 letni deček iz Solkana in so našli njega truplo še le pri Podpori. — Na Železniškem mostu čez Sočo se je na binkoštno nedeljo zgodila strašna nesreča. Nek delalec po imenu Kumar je šel pijan čez omenjeni most, najbrže je padel čez šine in tam zaspal; a kmalo predrda vlak in gre čez nesrečneža, ki je bil popolnoma razmesarjen in ostal v bipu mrtev.
Gledališki vlak lft LJubljane V Pravo. Nekoliko ljubljanskih rodoljubov se je združilo v ta namen, da napravijo gledališki izlet v Prago; pisali so vodstvu državne železnice, naj jim naznani dotične pogoje. Omenjeno vodstvo je takoj odgovorilo in so pogoji prav ugodni. Zato se je sklenolo, da se osnuje poseben odbor v Ljubljani, ki vzame to stvar v roke in stopi v zvezo z rodoljubi po Slovenskem, da se lep namen sijajno izvrši.
Telegrami „Edinosti".
Volosko, 7. junija, ob 103/ uri zjutraj. — Slavoj Jenko enoglasno izvoljen narodnim poslancem 67 glasovi. — Živeli vrli volilci! — Iz Kopra. Oddalo se je 49 veljavnih glasov. Spinčić izvoljen z 49, Križanac z 48 glasov. Od nasprotni strani so priSli 4 volilci, ki so podali protest, katerega je pa komisija zavrgla in protestantom nazaj dala. Na to so nasprotniki odšli in niso volili.
•Javna zahvala.
Vsled prebujenja dob i sem hudo i i smrtno nevarno oteklino dušnika, katera je tako naglo naraščala, da ako bi mi gospod doktor Emil F*bjani, zdravnik Ajdovski ne prišel naglo in pripravno na pomoč, bila bi me gotovo zadušila; — zraven tega polotila se me je bila tudi plučnica, katero mi je gospod doktor znal v najkrajšem času ozdraviti.
Za to izražam gosp. zdravniku tu javno zahvalo in ga toplo priporočani slavnemu občinstvu oziroma kot uljud-nega, postrezljivega zdravnika in veŠćaka svoje stroke.
V Ri/enbergu. dne 4. jun. 1884.
Iv. Učen.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupčija je postala sopet mlabova, cene slabše In se pomikajo polagoma nazej. Prodalo *»e je 1500 vreč Rio gl. 51 .to gi. 00.—, 1100 vreč Santos po gl. 57 do gl. 03.—, Java velja gl. 67 do gl. 69.—, Moka gl. 98 do gl. 110.—, Portorico gl. 86 do gl. 105, S. Domingo gl. 60 do gl. 66.—, CeyIon plant. gl. 78 do 122.—, Poper gl 80 do gl. 90.—,
Sladkor — mlabova kupčija, cene nespremenjene; prodalo se je 500 vreč po gl. 24 do gl. 28.
Sadje. — Pomeranče. limoni gl. 3 do gl 7.—. mandlji nI. 85 do gl. 88, roži« gl. 6 do gl. 6'/,, fl^e v vencih gl. U dO gl. 13.—, opasa gi. 11 do fl. 15.—, cvebe navadne gl. 10 do gl. 12, Eleme gl. 14 dO gl. 24.—, Sultanina gl. 18 do gl. 34. — Sadje je letos jako ceno.
Olje — srednja kupčije po stalnih cenah. Namizno gl. 76 do gl. 88.—, jedilno gl. 43 do gl. 48.
Petrolje — neznatna kupčija po trdnih cenah; prodajalo se je te dni na debelo po gl. 97* do gl. 9.90 — na drobno do gl. 10'/4.
Domači pridelki — fižol m a o iskan in ga ponuiajo mešanega po si. 7.—, belega po gl. 9.—, rndečega po 9'1, do gl.
10.—,	bohinca po 10'/,—> kanarina po gl.
11.—,	koksa do gl. 12. — Maslo gl. 85 do gl. 95—. po kakovosti.
Žito. — Pšenica ru^ka gl. 9.80 do gl. 10.—, koruza podonavska gl. 6.80.
£es — v dobrem obrajtn. — Deske colarce štajerske kranjske gl. 62 do I. 64., skurete gl. 50 do gl. o2.
Seno — je boljše obrajtano;v zadnjem času so cene poskočile za 20 do30soldov; denes stane dobro konjsko seno gld. 1.40 do gl, 1.70.—; in ta cena se bode vzdržala, ako ne bodo Notranjici preveč silili se senom v Trst.
EDINOST.
Borano poročilo.
Borsa mirna, malo prometa, pri vsem tem so kurzi dri. pirirjev jako trdni.
Dunajska Borsa
dne 6. junija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 30 »
Zlata renta......102 » 10 •
f>V, avst. renta .... 95 » 75 • Delnice narodne banke. . 859 » — » Kreditne delnice .... 309 » 10 • London 10 lir sterlin . . 122 . 05 »
Napoleon....... 9 » 67'/.»
C. kr. cekini...... 5 » 77 »
100 državnih mark ... 59 » 60 »
Poslano.')
Nekatere, moje sodelovanje proti oddaji vode Bistrica-Reka tako pete, da svoj srd uŽe očitno izjavljajo, češ kuj njemu voda mari. voda je naša. Kedor Želi izvedeti ta „mari" temu svetujem poeledati v deželno vodno postavo od dne 15. maja 1872 I., vzlasti naj pazno prečita §. 1. in § 5. imenovane postave. Sicer pa vedite, da ljudskega blagra niti za 40.000 gld. prodajal ne bom, ker moje načelo je in ostane: a ljudstvom delati za ljudstvo; z njim častno stati aH pa9ti.
Sploh bodi vam pa povedano, da me vaSe neslano zabavljanje ravno toliko briga, kolikor mačje mijavkanje.
Prem dne 5. junija i884
Anten Znidarilč.
V Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
v v Verlovlnl pri Ajdovščini.
Zago, mlin in stope za čreslo in za ječmen, kakor tudi dotični vrti okoli mlina z vinogradom se daj6 v najem s 1. avgustom. Pogoji se zv0<l6 pri podpisanemu.
Jožef Zlvlc v Skopem 3—1	(pofcta Dutovlje).
3 O
»m
*
O
OD
« :
H
Hedjunarođna linija
iz Trsta r MM naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeraaio blago in potnike po najnižjih cenan in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
Parnik «Eatt Anglia«, 3400 ton, a 5. dan julija. Parnik «6ermanla», 4200 ton, v 20. dan julija. Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pas&Žnega agenta.
Via deli1 Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld. vmesni krov 60 gltf.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano d9 Ant. Poglayen,
generalni agent.
MIRODILNICA (drogerija)
G. B. ANGELI-JA
ifC v Tmtu na lesnem trgu, 1
Ocenjena izdelovalnica čopičev;
zalopa oljnatih barv lastne priprave, (irneza angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro
mineralnih voda,
naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga
laka lirueia za kočije
li ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Parizu.
Žvepla I. vrete. 10—5
^52525252525252 SZ525Z5Z5252525%525^
Girolama Hirsch-a
"Via Ghega nasproti «L.une> Zaloga
romanskega žveplja I. vrste.
Lug «Fenlce» za perice po 20 kr. kilo. Barve, mlete z oljem in vodo. kakor tudi, barve suho-flno mlete I. vrat«.
Zidarski čopiči št. 8 po fr 2 — jeden: lirnež za kočije angleške fabrike Harland & sin v Londonu, konjski fluid od dr. Kvvizda itd.	5-10
^«5Z5Z525Z5Z5i
Najbolje in najcenejše
POHIŠTVO
v bogatej zbirki pri
IGNACIJU KRON
TRST
Vin al Teatro 1
(Tergesteo).	8t-l
Ilustrirani ceniki se pošljejo kamor koli brezplačno In franko.
Alojzija Nlayer-jeva
^trgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani
'priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 iu 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	8—'24
C. k. priviligirano društvo
Priporočamo tudi Slovencem, naj si ogledajo bodoče dni prezaniaivo
razstavo
tujih živalij
raznih vrlo lepih vr9t iz Indije in Japonskega ravnokar privedenih za tukajšno tvrdko
X
G. SINGER.
Odprta je od 10. ure dopoludne do 9. zvečer na velikem dvorišču nasproti
Giardino pubblioo.
BnAisla mm
Priporoča se od naj-prvih zdravnikov strokovnjakov tujih In domačih, kot najuspešnejo vodo grenčico vplivajoči) na čiščenje krvi in na 0110 želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 4—10
Listuiki
Bratje Loser
v Trstu.
Lekarnica Serravallo
v Trstu. •
Pirulc* Rrerlne oslobodujejo po malem emorojdnlh zaprek, zapora, trdin netočnosti, trebušnih bolezni, hudega riganja, histerične ga in hipohondričneea tolčenja srca. katero pride od lenosti sokov, glavnih bolezni in olajšavajo ženskam krvno čiščenje, dajajo trebuhu več snage ter poboljšavajo soke, zaradi česar so one koristne vsakemu brez izjemka. Siguren je pak lek proti hemoroidam.
Opomba. Da bode lažje gospodi lekarniča-rj'-m in inirodilničarjem austro-ogerskega cesarstva dobivati prave pirole Brerine in vse leke, kateri se delajo v mojem laboratoriju, utemeljil sem v Trstu pri svojemu pooblaščencu gospodu J. Seravallo občno skladišče ?a svoje izdelke • zato naj se odslej vsi obračajo za naročbe In cene na omenjenega gosp. Serravallo, kateri je pooblaščen utemeljiti tudi druge pomočne zaloge za to trgovino.
Carl« Caitotdi, lastnik Brerine lekarna v Milanu.
Coroti iz Bre$ij« star* in skušano sredstvo proti vsakovrstnim reumatičnim boleznim itd.
Annterinnka voda od F. Cor-tissia osobitost jako iskana, koja uzdržava usta zdrava in zobe bele. Ne da, da se napravi sreš, odjemlje slab duh, daja ustam sve-Žost in osnažuje zobno meso.	(8—8)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto In naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu n;ijtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranict, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(15)
Prodajajo su v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnioi Cristo/oletti v Oorict, v Trstu v lekarni E. Zanctti i G. B. Rovis, O. B. Farabosrhi in M. Ravasini. Etm steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go ljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per comaiercio ed Induatria
versamentTin contanti
Banconote: 3' (°/n annuo Interes«« veri« preavviso di 4 glornl
3'/»	» » » »8 »
3*/4 • a » » » »30»
Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-minuiera a decorrere dalli 27 eorrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a aeconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 annuo Intereioe verto preavviso di 30 giornl
31/«» « » » » » 3 meoi 3'/f •» ■ » » »6»
Banco Giro:
Baneonote 2'/,% *opra qualunque somma Napoleooi senza interessi
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Oraz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons Vt0/«
Antecipazioni
sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. ■ effetti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Triesto, 1. Ottobre 1883	(62)-
Prodaja se
iz proste roke
v Gabrovci poleg Prošeka
hi§u z hlevom, šupo In dvoriščem z vodnjakom. Hiša Ima I. nadstropje z Štirimi sobami v I. nadstropji in v pritličju prostorna kuhinja z stanovanjem, pod kuhinjo prostorna klet, vse to proda se po jako nizki ceni, več pove podpisani
Matevž Penkoi
3—2	lastnik pohištva.
Brez te varstvene tnamke. postavno zavarovane, ima seto zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. MaliCu,
ie odločno najboljše zdravilo zoper prolin ter revmalizem, trgavjt po	bolečine v
kriii ter lircih, oteklino, otrpnele vde in kite itd., malo faui če se rabi, pa mine povednem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo «cvetu zoper Varst v. znamka j trganje po dr A/aZn'čii» s traven stoječim tnamenjenem; 1 steklenica SO kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, liripavost vratobol
Ersne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr' [oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.	20—14
Pomuhljevo (Oorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite In bezgavne otekline 1 stekl. CO kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogijice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabadanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljumi 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše ?e takoj v lekarni pri „samorogu4*
Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgru v Ljubljani.
Velika zaloga
M1NEBALNIH VOD
najveijavnejih vrelcev
novi lekarni
MARKA RAVASINI
na trgu pred postajo.
NajDOvejfii lekovi odličnih laboratorijev, narodne in zunanje specijalitete, kemični izdelki in diSavine itd. Itd.	__5—6
Govori te talijansko, nemško, slovensko in francosko.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. ObreBtl na knjižice . 3®i, Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gla. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. t odpovedjo 5 dni. Eskompttue menjlce, domiciilrane na
tržaSkem trgu po.......3,ii"l,
Posojuje na državne papirje avstrijske do 1000 Rld. po ......4*/A
vile zneske v tekočem računu po .............4'1/u
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Gospodu
Gabrijelu Piccoli,
lefcaru
v L'-ublani.
Vaša uFranoova eienoa« je edino zdravilo, ki se mojemu Želodcu prilega. Po vsakem zavzitji mi je iozje in bolje.
Kam nje pri Cer-nici 1883.
Jostv Sovdat,župnik
Enajst let ze trpimua zabasanji in he-merojldah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša «Fran-eova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem.
Inrn Zehrou, Gorenje Ležeče. Kranjsko
Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne «Franoove esence" Alcksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883.
Marija Dolivsk.
Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Francove esence«, ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste.
Pulj meseca dccembra 1882 Josip vitez Srordtli, c. k. policijski komisar.
Vašo cFranoovo esenco« s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za steklenic na povzetje.	16—16
Trdnjava Ivanič na Hrvaškem avgusta 1883.
Josip Marničič, usnjarski mojster.
Franoova esenca je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje. hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, će se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.
Lastnik, druitvo »KD1NOST«. — izdatelj in odgovorni uredni*: AVGUST BREMIC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.