fissa
•zna Številka stane 1 din.
listu: Celo leto 80 din., pol leto # din., Žetrt leto 20 din., mesečno 7 <&». itfpes Jugoslavije : Celo leto 160 din. Inse-r«d eU oznanila se zaračunajo po dogovoru;

in reklamacije.^
Poštnina plačana v gotovini
.Naga Straža* izhaja v pon del jek
petak. Uredništvo In upravnIŽtvo bora,
5;7fci
Spravnišivo sprejema naročnino, Inserate Steodoisen političen tisi za slovensko Ijndsloo
ara, Koroška ceste H S Z uredništvom e« more govoriti vsaki dan samo od 11. è» tl ure.	Rokopisi se ne vra&de.
Nezaprte reklamacije so poštnine prode. Telefon interurban 11115.
15. številka.
MARIBOR, dne 23 marca 1925.	Letnik L
Zaplemba listo. j
Zadnja številka je bila zaplenjena s sledečim odio ' kom:	t
Po v. štev. 325 39-25.
Maribor, dne 20. 3. 1925. i
»Naša Straža«, perijo dični list, prepoved razširjanja.
Uredništvu lista »Naša Straža«	■
v	s
Mariboru. j
Prepoveduje se razširjanje in prodajanje št, 14 v Ma- j ri boru izhajajočega peri jo d ičn eg a časopisa »Naša Straža« z dne 20. marca 1925 radi članka »Po sklepu verifikacijskega odbora.«
Vsebina tega članka zamore izzvati k plemenskemu razdoru in izziva mržnjo do države kot celote. Radi tega se mora v smislu člena 13 in 138 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izreči .prepoved izhajanja in razširjanja te tiskovine.
izvršitev zaplembe je poverjena gospodu polic, oficir jalu Lavoslavu Li.puš.
Vodja kr. policijskega komisarijate policijski nadsvetnik: Kerševan m. p.
V	članku »Po. sklepu verifikacijskega odbora«, radi katerega je bil list zaplenjen, se je podalo nekaj odlomkov iz beograjskih listov, ki se bavijo s sklepom verifikacijskega odbora o. razveljavljanju hrvatskih in odigoditvi slovenskih štajerskih mandatov. V Mariboru se je torej nekaj .zaplenilo, kar se je tiskalo in svobodno ratzširjalo v Beogradu ter je svobodno preromalo lepo število listov po državi. Iste odlomke, ki so nam bili zaplenjeni, je neovirano priobčil dva dni .poprej tudi ljubljanski »Slovenec« (štev. 63 oid 18. 3. t. L). Na prvi strani ima odlomke iz »Politike« in »Novosti«, radi katerih se je naš list .zaplenil.
Iz tega sledi, da je v Mariboru prepovedano, kar se v Ljubljani in po drugih mestih države lahko svobodno, piše t in čita, V Mariboru je torej čisto, posebna j cenzura, ki pleni in prepoveduje stvari, ki j so z navedbo vira posnete iz drugih neza- j jp I e n j e n i h listov. Zaplemba zadnje številke ni edini primer in dokaz za to, poleg zaplemb so namreč še tožbe in ovadbe na sodnijo radi stvari, ki so se svobodno, širile .po veliki večini listov v državi Proti odgovornemu uredniku je v teku dobrega mesca dni vložena cela kepica tožb •od .policije radi. člankov in odlomkov, ki1 so bili že neštetokrat tiskani po drugih listih, a še nikdar in nikjer obtoženi v celi državi. Obtožbe se glasijo na, paragrafe 103 in 104 srbskega kazenskega zakona (žalitev oblasti, oblastnih, uradnih oseb rtd.), do njih pa pride na sledeči način, ki gotovo nima primere v celi državi:
V	političnih člankih in noticah se govori! o radikalni stranki in o njeni, politiki' tor se pri tem seveda ne more «pustiti ime Nikole Pašiča kot šefa stranke, kakor tudi vladni listi nikdar ne napadajo opo z kr i jonal n ah strank brez imen voditeljev. Ker so pa Pašič, Pribičevič, Žerjav itd. oblastne ali uradne osebe, se list kratkomalo obtoži. To je čisto posebna in čisto mova praksa. Lani pod Davidovkrevo vlado so bili pa Korošec, Davidovič, Spaho, Sušnik itd. oblastne in uradne osebe, a raddcalski in samostojno demokratski listi' niso samo udrihali po »klerikalcih«, »Turkih«, separatistih, radičevcih itd., ampak tudi p>o Korošcu, Đavidoviču itd., ker tedaj še ni bilo tako ganljive skrbi, in zaščite za uradne osebe.
Predmet obtožb lista od strani cenzorjev v Mariboru so nadalje tudi stvari, brez katerih listi, Id se količkaj' bavijo s politiko, sploh ne morejo izhajati. To so izjave posameznih politikov, voditeljev, političnih skupin itd. Take izjave so povečini še imunizirane, preidejo nespremenjeno vse liste., tudi vladne ali nasprotne v s vrbo polemike, v Mariboru se pa radi njih — vlaga tožba proti, listu. V primer bodi navedeno, da je predmet tožbe tudi znano pismo, ki ga je Davidovič po volitvah pisal Pašiču. To pismo, kdkor ga je Davidovič spisal in podjpisaè, je .prešlo do malega vse liste v državi, za povod obtežbe proti listu se je pa gotovo vzelo samo tu v Mariboru. Enako je z raznimi političnimi' objavami ,ki se priobčujejo natančno z navedbo vira in katerim bi cenzor sam moral videti, da so imunizirane in da so jih tudi drugi listi polni.
Čisto posebne cenzorske metode v Mariboru bomo z natančnimi podatki in dokazi predočili centrali Jugo slo v. novinarskega udruženja, da podvizame vse 'potrebne in mo gote korake ter da obvesti' svoje člane, kak novinarski raj je v Mariboru, potem pa predložili vladi, naj se že enkrat odtoči, ali se bo glede tiska cela država ravnala po Mariboru, ali pa Maribor po celi državi.
Ob sestanku skupščine.
Včeraj se je sestala narodna skupščina, ki ima kot prvo nalogo razpravljati o sklepih verifikacijskega odbora. Najprej se bodo obravnavali »nesporni« mandati, to so mandati radikalov in samostojnih demokratov ter oni opozicij ona Ini mandati, (dr. Spainovi, zemljoradnički, nemški itd.), ki so se tudi v verifikacijskem odboru gladko potrdili, na zadnje pa pridejo na vrsto hrvatski mandati in odločitev mora .pasti glede sklepa verifikacijskega odbora o razveljavljenju 61 hrvatskih mandatov in dveh Davidovicevih v bregalniškem okrož- ! ju v južni Srbiji ter o odgoditvi 11 slovenskih manda- j tov v okrožju Maribor—Celje.	i
Za kaj so se radikali odločili, danes še ni znano in . najbrž tudi ne bo do zadnjega trenutka. Če imajo svoje sklepe že gotove, jih bedo tudi nalašč prikrivali ter do zadnjega zatrjevali, da se sklepi verifikacijskega od- j bora še lahko popravijo in spremenijo pod pogojem ; gotovih izjav, katere bi seveda oni narekovali Hrvatom.
To je .navadno izsiljevanje. Radikali bi hoteli hrvatsko stranko idejno onemogočiti pred narodom ter obenem tudi razbiti opozieijonalni bk)k. Potem bi -pa zopet storili, kar bi sami hoteli in kar bi jim šlo v račun iz strankarskega in taktičnega, a nikdar in nikakor ne iz moralnega in pravnega vidika.	j
V tem so si radikali na jasnem, da jim abstinenca opozicije močno skrajša obstoj, na oblast, na položaj pa v glavnem gledajo takole: Ge se opozicija abstinira od dela v skupščini, ko bi bili mandati razveljavljeni in odgođeni tudi v plenumu skupščine, ostane dvoje: ali se s Pribičevičem nadaljuje delo v parlamentu ter-skle-
nejo nekateri zakoni, ali se pa po preteku par tednov tudi Pribičeviča nažene v opozicijo ter sestavi samostojna radikalna vlada. V obeh slučajih bi se pa seveda kmalu začel pripravljati teren za nove volitve. Raz-< misija in govori se tudi o ponovnih volitvah za raz-\ veljavljene hrvatske mandate. Te volitve hi se pa vršile po novem volilnem zakonu, ki bi se na hitro sprejel ter bi v mnogem naravnost predpisoval, kdo sme kandidirati. Radikali mislijo, da bi prav lahko opravili z novimi ljudmi, katere bi bili Hrvati prisiljeni postavili za svoje zastopnike.
Jasno je, da radikali rajši sami vodijo volitve, kot pa z zavezniki samostojnimi demokrati, ki so jim samo v nepriliku in škodo. Če bi opozicija ostala, kakor je izšla iz volitev, bi radikali ne mogli izhajati: brez samostojnih demokratov, če se pa opozicija zmanjša na tretjino, pa lahko odslovijo svoje zaveznike, kadar hočejo. Silno ironična je usoda samostojne demokratske skupine! Strupeno in zagrizeno sovraštvo do opozicije, zlasti pa do predstavnikov Slovencev in Hrvatov bi rado vriskalo ob nasilju in uničevanju mandatov hrvatskih, slovenskih in sploh vseh opozicijonalnih, pa ne more in ne sme v strahu pred izgonom iz vladnega raja — —.
Ta bridkost in nesreča za Pribičevičevo skupino pa ne bo izostala. Kakor vse kaže, jo bodo radikali tako dolgo obdržali na vladi, da ji naprtijo največji del odgovornosti za vse v največji naglici sprejete zakone, potem jo pa brezobzirno zavržejo ter pustijo, da jo pri novih volitvah zmeljeta mlinska kamna: radikalski in opozieijonalni.
Vsebini sporazuma opozfcljonalnega bloka.
Nekateri beograjski listi objavljajo naslednjo vsebino sporazuma in temeljnih točk cpozicijonahiega bloka, ki pa ni niti natančna, niti definitivna:
1.	Blok narodnega sporazuma in ljudske, demokracije zahteva, da mora biti temelj za ureditev države ljud ska suvereniteta. Ta pa je mogoča samo v parlamentarni monarhiji po načinu kakor je v Angliji.
2.	Blok priznava državo kraljevine SHS, njeno celokupnost in njeno stalnost mej in monarhijo po vzgledu v Angliji.
3.	Blok bo zahteval, da naj se vse samoupravne enote kakor skupno skupščinsko delo osnujejo in ustvarijo na temlju samouprave. Na tem principu se morajo urediti vse enote od skupščine do občine.
4.	Blok bo vodil v svojem delovanju politiko ljud- j skill in političnih interesov. Vse zveze z inozemstvom se j prekinejo, tudi z Moskvo.
5.	Blok smatra, da je naš narod ljudsko demokratičen. Z ozirom na to mora gospodarsko življenje ščititi kmetski stan. Celokupno kmetsko življenje naj se organizira na zadružnem temelju. Blok priznava razredno solidarnost.
6.	Blok bo zahteval, da se z zakonom določi stroga kazen za državne uslužbence, ki so zlorabljali svoj položaj ob priliki volitev v narodno skupščino. V istem smislu bo zahteval, da se verifikacija poslanskih mandatov izroči kasacijskemu sodišču namesto verifikacijskemu odboru narodne skupščine.
7.	Blok sprejema popolnoma delovni program Da -vidovičeve vlade, ki je bil prebran avgusta preteklega leta in ki zahteva najširšo konsolidacijo in politiko sloge Slovencev, Hrvatov in Srbov, obnovo zvez z Rusijo, borbo proti korupciji, izboljšanje uprave, izvedbo široke samouprave, čuvanje državljanske svobode, sprejetje zakona o invalidih, zakon o davčni reformi.«
Slika verifikacije.
Dopisnik zagrebškega »Jutarnjega lista« je prav dobro opisal verifikacijski odbor, ki je odločal o veljavi glasov, ki jih je dalo ljudstvo pri zadnjih volitvah.
Prej so verifikacijski odbori na kratko potrjevali, kar je bil pravi volilni izid, sedaj je pa to drugače. Takoj se vidi, da ima večina odbora posebne namene in na vodila. Odbor ima 21 članov, drugi poslanci sicer lahko poslušajo, a ne smejo govorili. To je bilo doslej, sedaj so se pa vmešavali v verifikacijo tudi drugi.
Zbor enajsterice
Večino tvori deset radikalov in en samostojni demokrat. Ta večina se obnaša razposajeno, bahavo in silovito, ko jo pa opozicija tolče z argumenti, se pa cinično smeje. Debate z neumestnimi medklici se zato po navadi slišijo od blizu in od daleč kot prepir v kaki kavarni in gostilni ali v najboljšem slučaju kot spor za odbor kake podeželske čitalnice.
Predsednik odbora
bosanski radikal dr. Milan Srskič, dijak avstrijske prav ne fakultete*- okrogle glave, precej visok in debel, se trudi kazati objektivnost v razpravi. Mirno sedi, posluša posamezne govornike, često pa vzame liste in čita ter se zdrzne, ko je preveč hrupa, — in zakliče z močnim glasom: Prosim gospode, da pustijo govornika in ga mimo poslušajo. Stvar razprave je tako resna, da je treba več resnosti — —. Nato se žbor enajsterice umiri, pa seveda samo za kratek čaš.
Kričači.
Enajsterici pomagajo neprestano kričači od zunaj. To je predvsem bosanski radikal Stjepo Kobasica, bi v odboru nima ničesar iskati, a dela vedno neslane medklice in krike, če govorijo opozicijona lei. Drugi je neki Brankovič, ki se tako neumno dere in zaletava, da
se smejijo samo člani večine. Večkrat so že rekli drug
drugemu: Reci mu, bre, naj ne moti!---------Brankovič,
Kobasica in drugi vpijejo seveda naprej.
Značilni tipi večine.
Tu je najprej Bora Milovanovič iz Skoplja, Črni, po madizirani lasje na prečko, izpita bleda lica zagrizenih potez, črne, pristrižene brke ter neprestano šviganje sem in tja, kakor natakar kakega tretjevrstnega lokala. Referent večine je bivši profesor Jovan Radonjič. Po ble-do-žoltem licu, vzbočenih kosteh in srepem pogledu bi izgledal kot kitajski doktor Tokeramo iz »Tajfuna«, ko pa zagrizeno razlaga, kaki komunisti so Hrvati, je pa prava slika beograjskega čiluta v kaki menjalnici. Beograjske »Novosti« pravijo, da Radonjič že ve, zakaj je tako vnet za režim. On je namreč — član monopolske uprave v Beogradu, član uprave fondov v Beogradu, član upravnega sveta tovarne za vato, član upravnega sveta sladkorne tovarne v Čukarici, član uprave vici-nalnih železnic, član uprave tovarne v Novem Vrbasu, član upave podjetja Neimar v Beogradu, član uprave vodne zadruge v Pančevu, član upravnega sveta banke v Senti, član upravnega sveta kanala kralja Petra, član uprave tovarne za špirit v Vel. Bečkereku, član upravnega sveta vojvodinske svilarne, član upravnega sveta društva za eksploatacijo šum in rud. itd, itd.
Državni odvetnik večine.
To ulogo igra Milan Simonovič, beograjski advokat in znani posredovalec med advokati in ministri. Bil je j že minister agrarne reforme ter je vse svoje prijatelje pretvoril v »vojne dobrovoljce«, da so dobili zastonj: zemljišča. Zagrizeno dokazuje, kako prevratni in ko-: munistični so Hrvati, ko pa pride na program HRSS,
1 se pa zaleti ob besedi »mirotvornost«, kakor ob jedi, ki peče.	. „
Malo humorja.
Moč opozicije ni samo v dobrih govornikih, ki z elanom in dokazili tolčejo enajst or ico, ampak tudi v hitrih in duhovitih odgovorih. Debeli in zaspani vojvodinski radikal Grgin vedno nekaj godrnja, rad se pa tudi oglasi z latinskimi izreki, ki niso v nobeni zvezi z govori opozicijonalcev. Tako se je enkrat nenadoma zadrl: »Pa če niste boljševiki, zakaj ste pa šli namesto na drugo internacij onalo v Amsterdam, na tretjo v Moskvo!« — ter dostavil: »O tempora, o moreš!« — Dr. Ni-kič (Hrvat) mu je odgovoril: »O asini, o boves!«------
Vinski duhovi
V nedeljo, ko je trajala seja pozno v noč, se je v ministrski sobi, kakor je najprej 'poročalo režimsko Vreme«, točilo tudi vino. Enajstorica je postala glas-neja, v kolikor je bilo to še sploh mogoče, slišale so se tudi popevke in tako so tudi vinski duhovi sodelovali pri verifikaciji.
Zavednost poslancev.
Posamezni radikalski poslanci v razgovoru niso proti sporazumu. Vsak pravi: vem da imate prav, za vas hi bil, pa ne morem, strankina disciplina in pa da se mi tako ne zgodi, kakor Protiču, Petroviču itd. — Jaz bi, pa — ne smem, pravi vsak, ko pa pride od posvetovanja iz kluba, je pa čisto — drug človek. Hrvatski poslanec pa pravi srčno in odločno: Pošteno smo prišli in bi ostali, če se nas pa meče ven, potem pa nikdar več!
iTMinm—i—him iiwmwwi
Po svetu.
Odgociitev konference Male antante. Konferenca Ma le antante se je za gotovo nameravala sklicati koncem tega meseca v Bukarešti. Sedaj je pa nenadoma preložena na mesec maj in se širijo radi te odgoditve razne cesti. Rumunski zunanji minister Duca je sedaj izjavil, da se konferenca ne odlaga radi notranjih razmer v Jugoslaviji, kakor se je od gotovih strani naglašalo, ampak samo radi tega, ker je Grčija prosila za pristop k Mali antanti in ker je potrebno, da se poprej končajo pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo, ki so sedaj v teku. Dogovor med Grčijo in Jugoslavijo bo podpisan aprila v Beogradu in potem se še le lahko skliče kon- : ferenca Male antante.
Združenje evropskih držav. Francoskemu vladnemu predsedniku je predlagal češki zunanji minister dr. Beneš združenje evropskih držav na dve skupini — na zapadno in na vzhodno. Qbe skupini bi stali pod varstvom Lige narodov ter bi bili organizirani kakor neka vrsta združenih držav v Evropi. Zapadno skupino bi tvorile pred vsem Anglija, Francija, Belgija in Nemčija, vzhodno pa Češka, Poljska, Avstrija, Rumunija itd. Italija bi se lahko priključila zapadni ali pa vzhodni skupini
Pred padcem Bratiamijeve vlade. Sedanja romunska vlada, je že davno izgubila vse simpatije med ljudstvom. Oslanjala se je edino na dvorske in kapitalistične kroge, j Radi raznih gospodarskih odredb in zakonov se je vlada ! osovražila tudi v inozemstvu ter tako silno škodovala u- | gledu in interesom Rum unije. Rumunski tisti, razven vlad- j mih, pišejo o skorajšnjem padcu kabineta Bratianu. Zame- ! njai ga bo skoro gotovo voditelj opozicije, general Ava- j resou.
Državno-predsedniškc kandidature v Nemčiji. V
Nemčiji nastopa že sedem državno-predsedniških kan- j didatov. Kot skupni kandidat desničarjev se imenuje dr. Jarres, če tudi skrajni nacijonalisti in monarhisti še niso pustili načrtov svoje posebne kandidature. Kan- ! didat Jarres je izdal že svoj proglas, ki je izzval veliko ogorčenje v republikanskih krogih, ker je podpisan tudi : od zastopnikov organizacij in posameznikov, ki so so- j delovali pri političnih umorih in monarhistčnh prevrat j nh poskusih. Tako so na Jarresovem proglasu podpi- j sani tudi člani organizacije »Wikingbund« in med nji- ; mi kot prvi bivši kapitan von Killinger, ki je bil obto- j žen in tudi zaprl radi sokrivde umora Erzbergerja. Tudi j ljudje, ki se smatrajo za soudeležence morilske zarote j proti Rathenau-u. so podpisani na proglasu kandidata ; ■Tarresa.
Smrt znamenitega angleškega politika. Dne 20. t. m. je umrl v Londonu glasoviti angleški politik lord George Nathaniel Curzon, bivši dolgoletni državni tajnik za zunanje zadeve v kabinetih Lloyd Georgeja, Bonar Lawa in Stanley Bald vina. Lord Curzon se je rodil leta 1859. Po dovršenih študijah se je začel pečati s političnim vprašanjem in njegova marljivost ter dobre zveze so mu pomagale do sijajne politične karijere. Leta 1886 je bil izvoljen v parlament kot član konservativne stranke. Pozneje je bil dolgo časa podkralj Indije, med vojno pa je vstopil v kabinet Lloyd Georgeja kot državni tajnik za zunanje za- ; deve, V poiznejših konservativnih vladah, ki so sledile 1 Georgjevemu (kabinetu, je obdržal isti resor ter prevzel britansko zunanjo politiko popolnoma v svoje roke. Njemu . se pripisuje 'tudi protiboljše viška akcija v državah zapadne Evrope. Gurzon je bil do skrajnosti nasproten vsakemu • zbližan ju z Moskvo.
Francoski premjer in angleški zunanji minister. O sestanku Herriota s Chamberlainom, Id se je vračal z Ženeve v 'London, je bilo izdano sledeče uradno poročilo: »Na svojem povratku iz Ženeve je Chamberlain po dogovoru znova obiskal ministrskega predsednika Herriota, V dolgotrajnem razgovoru sta si povedala svoje misli o raznih problemih zunanje politike, zlasti o problemu varno- . sti, hoteč soglasno najti za obe državi sprejemljive rešitve. Uspeh pogovora je bil, da sta glavne točke obstoječih problemov natariko označila. Pogajanja se bodo nadaljevala diplomatičrdm potom v duhu prijateljstva in sodelovanja
■■■■«■■«■■■■■■■■■»■■■■■■■■■a
Za spomladi
Originalno angleško sukno
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr. Mustek, Glavni Ira 16.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
z zavezniki.« Zastopnikom časopisja je Chamberlain naknadno še povedal, da sta se s Herriotom razgovarjala v prvi vrsti o vprašanjih varnosti in o sprejemu Nemčije v Društvo narodov, ker je obnova Evrope nemogoča brez sodelovanja Nemčije v Društvu narodov. O ženevskem sporazumu ni bdo govora, ker je pokopan. Nasproti tej izjavi je ugotovil Herriot, da ženevski sporazum ni pokopan, ampak samo odložen do septembra. Pogodba o varnosti, da katere bo gotovo prišlo, mora biti registrirana pri Društvu narodov -in bo temeljila na istih principih, kakor ženevski sporazum. Poljska nima vzroka za vznemirjanje, ker je Francija lojalna zaveznica. Glede pristopa Nem čije 'k Društvu narodov pa Sta s Chamberlainom istega rneneja,
Brantingov naslednik. Umrlega Brantinga bo nadomestil kot predsednik švedske socialistične stranke Thorsson, ki je tudi eden od ustanoviteljev stranke. — Thorsson, ki je star že blizu 60 let, je bil v svoji mladosti čevljar ter ima velike zasluge v delavskem strokovnem gibanju. V prvem kabinetu Brantinga je bil finančni minister.
Katastrofalen požar v Tokiju. Komaj leto dni po strašnem potresu je zadel japonsko glavno mesto Tokijo zopet enako strahovit udarec. Nastal je strahovit požar, proti kateremu se je borilo prebivalstvo z vsemi močmi, da ga je zadušilo. Velik požar je objel cele dele mesta, ki je zgrajeno vsled nevarnosti potresa večinoma iz lesa in papirja, ki nudi ognju izborno hrano. Upepeljenih je na tisoče poslopij in škoda bo naravnost ogromna. Človeških ' žrtev je obilo.
Dnevne novice.
Prihodnja številka »Naše Straže« izofstane radi praznika.
Srbija in začetek svetovne vojne. Radikalski prvak ! Ljuba Jovanovič, ki je bil leta 1914 prosvetni minister ! v srbski Pašičevi vladi, je napisal -pod naslovom »Krv Slavenstva« nekaj svojih spominov. O času tik pred vojno piše: »Ne. spominjam se več, ali je bilo koncem maja ali začetkom junija, ko je nam (članom vlade) g. Pašič povedal, da se »neki« pripravljajo iti v Sarajevo in tam umoriti Franca Ferdinanda, ki da bo 28. junija (na Vidov dan) prišel tja in bo slovesno sprejet.« Dalje pripoveduje Ljuba Jovanovič, da je pozneje zvedel, da pripravljajo atentat neki prtrijotični dijaki iz Bosne. Takratni minister za notranje zadeve Stojan Protič je sicer ukazal obmejnim oblastem ob Drini, naj mladim ljudem, ki so se »za to« (da umore Franca Ferdinan- ! da) napotili v Sarajevo, prehod na avstrijsko ozemlje onemogočijo. Toda te oblasti so bile same v organizaciji in niso izvršile Protičevega ukaza, ampak so mu javile, da je povelje prišlo prepozno, ker so mladi l judje že prešli na ono stran. Zato se je poskus srbske vlade, da prepreči atentat, ponesrečil. Ljuba Jovanovič opisuje nato svoje občutke, ko je prejel 28. junija popoldne telefonično poročilo o umoru, in pravi:	»Če-
prav sem vedel, kaj se lam pripravlja, se mi je vendar zdelo, kakor da me je nekaj udarilo, in ko so mi prvo (poročilo potrdili tudi z druge strani, se me je lotila težka skrb.« — To in drugo se popolnoma krije s tem, kar je pisal srbski zgodovinar Stanojevič o sarajevskem umoru in o revolucijonarni organizaciji »Ujedinjenje ali smrt« v Beogradu, ter dokazuje, da so nekateri člani . srbske vlade morali vedeti za atenlatske priprave. Zapiski Ljube Jovanoviča so dvignili sedaj kar na enkrat mnogo prahu v mednarodnem svetu. Angleška pisatelji ca Miss Durham je že na nekaterih preda vanj ih označila Pašiča kot vojnega krivca in celo Seton Watson je objavil v londonski »Times« razpravo z naslovom »Senzacionalna snov«. V tej razpravi se očita, zakaj srbska vlada ni uradno obvestila avstrijske, ko je vedela, kaj se pripravlja v Sarajevu. Da je tedanji srbski poslanik na Dunaju nekaj svaril pred potovanjem v Sarajevo ni bilo dovolj. — Beograjska vlada namerava sedaj izdati posebno knjigo o dogodkih pred in ob začetku svetovne vojne v dokaz, da Srbija ni bila kriva vojne, temveč, da je bila njena žftev. Iz Beograda se pa tudi sliši, da misli en del radikalov in to pred vsemi Velizar Jankovič in Laza Markovič začeti gonjo proti Ljubi Jovanoviču, češ, da je on s svojimi zapiski spravil v slabo luč Srbijo in njene državnike.
Že zopet en zamahljaj po Nastas Petroviču in občinskem premoženju. Finančni zakon, kakor je .predlagan od 'vladin ovce v, bo dobil posebno odredbo, po 'kateri se bodo morali izmenjati- vsi -dosedanji člani državne Hipotekarne banke in izvoliti novi, Ta odredba -je predvsem naperjena proti Nastasu Petroviču, ki j« član ravnateljstva državne Hipotekarne banke. V zgoraj omenjeni predlog bo uvrščena tudi naredba, po kateri- bodo občine prisiljene naložiti 'svojo gotovino pri Hipotekami banki. To naredbo tolmači beograjski list »Balkan« takole: Kar se tiče občinskega imetja na Hrvatskem, v Slavoniji in v Sremu, se mu mora •dati -malo -več sigurnosti, kakor ga je imelo dosedaj. Občinska gotovina ravnokar omenjenih pokrajin je po večini
v rokah zagrebških bank, ki se spuščajo večkrat v spletkari je, ki so kritičnega značaja m banke in za vse one, ki so jim zaupali svoj imetek. Mi pozdravljamo to naredi» vlade, pravi »Balkan«, da bodo namreč občine .prisiljene, 'svoj denar in iroetek nalagati v državni Hipotekami banki v Beogradu. Iz velesrbskega stališča bo ta naredba zares hvalevredna, a pretežna večina našega naroda vendar le ni v rokah velesrbstva.
Občine, pozor! Te dni so dobile vse občine vabilo dr. Spiller-Muysa, agrarnega komisarja v Ljubljani, da pristopijo k Zvezi slovenskih srenj in sosesk. Opozarjamo občine samo na to, da je dr. Spiller-Muys, ki to Zvezo slov. srenj in sosesk pripravlja, samostojnež, ki bi rad naše občine potegnil v liberalni krog.
Kdo je vršil nad volilci v mariborskem volilnem okrti-žju teror? G. poslanec dr. Hohnjec je v verifikacijskem odboru navedel o volilnem terorju žerjavovcev ta-le vzgled: E. G., učitelj v Murski Soboti, je kot predsednik voline komisije na volišču Št Jurij II v Prekmurju v začetku volitve votilcem, ki so čakati pred voliščem, prigovarjal, naj volijo dr. Pivkovo listo, če hočejo, da se bodo znižali davki ter da se bo v šolah učilo tudi madžarski in nemški. Volitev j-e začel šele ob 8. uri, v volilni lokal je spuščal samo po enega v olii ca, vsakega je dolgo in brez potrebe podučeval o vo-litvi, vsled česar nad 240 voli-lcev ni moglo vršiti svoje volilne pravice. Slično je ravnal učitelj C. H., predsednik volilne komisije na volišču Krog v Prekmurju. Puščal je samo po enega volilca v volilni lokal ter šel za pojedinimi voKlci k Skrinjicam, da bi mogel videti, v katero skrinjico glasuje. Na šolskem poslopju v Krogu, kjer so se vršile volitve, je- dal nalepiti agitacijske letake za naoijonaku blok. Ko so- na dan volitve dne 8. februarja -voltici* sklicujoč se na čl. 196 zakona za v obrt e narodnih poslancev, zahtevati, naj 'se ti plakati odstranijo, jjm je zagrozil: »Ako jih kdo odtrga, ga dam takoj zapreti!«
Letošnje birme se bodo vršile v naši škofiji po sledečem redu: v dekaniji Velika Nedelja: v soboto, 9. maja 1925 pri Veliki Nedelji, nedeljo, 10. maja v Ormožu, pondeljek, 11. maja v Središču, torek, 12. maja pri Sv. Bolfenku na Kogu, sredo, 13. maja pri' Sv. Miklavžu, četrtek, 14. maja pri Svetinjah, soboto 16. maja pri Sv, Tomažu in v nedeljo 17. maja pri Sv. Lenartu blizu Velike Nedelje. V dekaniji Zavrče: v nedeljo 14. junija v Zavrču, pondeljek, 15. junija pri Sv. Barbari v Halozah, torek, 16. junija v Leskovcu v Halozah, sredo, 17. junija pri Sv. Vidu in četrtek, 18. junija pri Sv. Trojici v Halozah. V dekaniji Maribor desni breg: v nedeljo,
21.	junija pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pondeljek, 22. junija pri Sv. Mariji v Puščavi, torek, 23. junija v Rušah in sredo, 24. junija v Limbušu. V dekaniji Maren-berg: v soboto, 4. julija na Muti, nedeljo 5. julija v Ma-renbergu, pondeljek, 6. julija na Remšniku, torek, 7. julija v Breznem in sredo 8. julija na Kapli. V dekaniji Staritrg: v nedeljo, 19. julija pri Sv. Martinu, pondeljek,
20.	julija pri Sv. Vidu nad Valdekom, torek, 21. julija v Doliču, sredo, 22. julija pri Št. liju pod Turjakom, četrtek, 23. julija pri Sv. Miklavžu, soboto, 25. julija v Podgorju, nedeljo, 26. julija v Slovenjgradcu, pondeljek, 27. julija v Staremtrgu, torek, 28. julija pri Sv. Roku na Selah, sredo, 29. julija pri Sv. Danielu v Razboru, četrtek, 30. julija v Pamečah, soboto, 1. avgusta na Kronski gori in nedeljo, 2. avgusta pri Sv. Janezu blizu Dravograda. — V mariborski stolnici se zavoljo romanja v Rim, vrši birma namesto na- binkoštno nedeljo že na praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 21. maja 1925.
Orjunski sprevod v Velenju. V nedeljo, iko je šlo največ ljudi skozi velenjski trg k ranemu sv. opravilu, se je pomikal od Bizjakove gostilne proti Žižefkovi hiši čuden Sjprevod. Na čelu j-e korakal g. zdravnik z lampijonom, za njim ravnotako vsi tukajšnji orjunci. Posebno je bilo opariti rudniško uradništvo in večino učiteljstva. Povorko je -spremljal od zadaj godec s harmoniko. Začudeno smo se Vprašati, ali je šele sedaj pokop pusta! Tukajšnja or jun a je imela takozvane plesne vaje. Vodil jih je -učitelj Furlani, ki se posebno razume na politiko v šoti. V soboto- je pa 'napravila japonski večer, ki se je spremenil v japonsko noč iii japonsko jutro, ko jih je malo pred sedmo uro nagnal gospodar in so šli nadaljevati veseljačenje k g. (zdravniku. Ni tudi dosti manjkalo, pa bi se bila čedna 'družba stepla. Te plesne vaje po dvakrat v tednu so trajale do enih, pol dveh, do dveh po polnoči in nazadnje celo noč. Ati -z višjim dovoljenjem? Čudimo se le sicer poštenemu gospodu Bizjaku, da hoče trpeti -tako družbo v svoji hišk Odkod imajo ti ljudje toliko denarja? Nedavno so naši' šahtove! -celo noč -prekrokali na šoštanjski orjunski pustni maškeradi. Huda jim je potem predla v uradu, zato So sedaj prestavili postno maškarado na soboto večer, da komedijo lahko nadaljujejo čez dan v nedeljo. Tisto -ogabno popivanje med rudarji (je precej ponehalo* ko so jih toliko -odpustili, orjunski del «radništva je pa sedaj še le prav začel. Tukaj bi pač bilo potrebno, jih nekaj odpustiti! 'Saj se pri delu gotovo ne ženejo tako ket pri plesu in pri 'kozarcu. Ali vas nič' ni sram -takega počenjanja, ko toliko družin strada- in je tolik ootrck raztrganih? In kaj si bodo mislili naši odreci, ki so to gledati sredi -posta! ? Ali morejo take učitelje spoštovati, (ki jih vidijo- na maškaradi!
Razmnoževanje direktno rodečih grozdnih vrst. Z ozirom na nevarnost, ki preti slovesu in cenam naših znamenitih vin s prodajo ali mešanjem z vinom od direktno rodečih trt, je izdalo veliko županstvo sledečo odredbo: Vsa županstva in žandarmerijske stanice imajo nalog, da ljudstvo opozorijo ter primerno podučijo, da je razmnoževanje in prodaja takozvanih neposredno rodečih, tudi samorodečih grozdnih vrst ali direktnih produktorjev, 'kakor šmarnica ali noah, rivira, othelo, delavare, horbemont, olinton, jaues, izabela itd., strogo prepovedano. Državni ekonomi naj ob priliki raznih
23. marca. 1925.
»NASA STRAŽA«,
•ir
Stran S.
sejmov in na običajnih tržiščih redno pregledajo v na-kup ponujeni trtni materijal in povzročijo, da se sadike j šmarnice in drugih samorodečih trt zaplenijo in uniči- j jo, oz. da se postopa po čl. 52 pravilnika proti, proda-jakem. Obenem je opozoriti vse vinogradnike in last- j nike privatnih trsnic, da se bo začel zakon v tekočem . letu točno izvajati, ter je trgovanje s tako trto kažnjivo po par. 319 in 326 kazenskega zakona. Sploh je vsakogar svariti pred saditvijo šmarnice. Posestnike nasadov šmarnice ali drugih neposredno rodečih amerikank je podučiti in opozoriti, da dobe v slučaju izkrčenja teh nasadov za obnove potrebno število cepljenk evropskih žlahtnili vinskih trt iz drž. trtnih nasadov brezplačno na razpolago. Orožništvo ima nalog, pri svojih službenih potovanjih opozoriti vse gostilničarje in trgovce, ki se pečajo s prodajo vina na drobno, da mora jo na podlagi par. 54 lil. 2 obrtnega reda v obrtnih prostorih, kjer bi se hotela prodajati ali točiti šmarnica na vidnem mestu izobesiti tablo, na kateri je označeno, da se tam toči šmarnica ali kaka druga vrsta direktnih produk-torjev in po kaki ceni. Proti neposlušnim se hode .postopalo z vso strogostjo zakona. Omenjeni pridelek se ne sme prodajati pod splošnim imenom »vino« ali .pod kako drugo označbo s katero bi se hotelo prikrivati, , da izvira pijača od neposredno rodečih grozdnih vrst. — Glede mešanic navadnega vina s šmarnico ali kako drugo neposredno rodečo vrsto velja isto in se smejo take mešanice .prodajati le pod imenom šmarnica, odnosno pijača od dotične, neposredno rodeče vrste. Ta odlok je s strani občinskih preidstojništeV običajnim potom prebivalstvu javno razglasiti.
To je verska strpnfost! V Bugojni v Bosni je precejšnje število katoličanov. Že pred Božičem je izbrala oblast iz šole katoliškega župnika Čuturiča in mu prepovedala katehezo. Ta prepoved -kate-hezacije je bila izdana iz še danes nepojasnjenega vzroka in mržnje do katolikov in iz osebnega sovraštva' do župnika Čuturiča. Župnik .se je dogovoril s cerkvenimi starešinami in namesto v šoli je začel deco poduče vati veronauik v cerkvi. Kateheziramje v cerkvi je prepovedala župniku, policijska oblast, češ, da je treba za poduk veronauka v cerkvi posebnega dovoljenja od strani policije. Oblast je nato imenovala za poduk katoliške dece v vero-nauku dve učiteljici, od katerih je ena pravoslavna Srbkinja. Bugojnski katoliki so nato vzeli svojo deco, iz osnovnih mestnih šol. Ä ko je zvedela o tem koraku staršev politična oblast, je začela ljudi kaznovati z denarnimi, globami in jih zapirati. Med drugimi so vtaknili v zapor neko ženo, Od ima sedem majhnih otrok. Bu~ gojinski katoliki sedaj vprašujejo: Kaj neki bi. napravili pravoslavni Bugojinčani, ako bi se lotil poduka veronauka pri njihovi, pravoslavni deci, kak katolik!
30.000	din. nagrade za poslanca. Staro in Bosansko Gradiško, koje loči Sava, veže pontonski most, katerega so postavili leta 1922. Poleg mosta stoji spominska plošča, ki vsakemu kaže, da je bil mest zgrajen »pod vlado Nikole iPašiča in po zaslugi narodnega poslanca Dušana Subotiča.« Subotič se je zdaj zopet spomnil svoje zasluge in ker mu spominska plošča več ne zadostuje, je zahteval od občine 50.000 din. nagrade. Občina je siromašna ter se je ^branila na vse kriplje, toda g. Subotič je narodni poslanec radikalne stranke ter vpliven mož, kateremu se je nevarno zameriti. Dr. Kujundžiča,. ki je v imenu vseh meščanov protestiral .radi izsiljevanja, je napadel Subotič na ulici ter ga neusmiljeno pretepel s palico in s pestmi. Končno je z raznimi šikanami svojo občino vendar prisilil, da mu je izplačala 30.000 din. nagrade, samo da ima mir pred nasilnežem.
Goriška Mohorjeva družba. (Vabilo na navočbo.) Od vseh Mohorjevih knjig so goričke od najmerodajnejših mest priznane kot najlepši -Mohorjev književni dar. Prav posebno Koledar je po svoji opremi in vsebini prekosil vse dosedanje slovenske Koledarje. Družba izda za prihodnje leto poleg Koledarja, ki ne bo zaostal za letošnjim, vsaj še troje knjig. Druga knjiga bo zgodovinski roman: »Mučeniška kri« Snov je vzeta iz -dobe krščanstva. Roman je enakovreden .s svetovnoznardm romanom »Quo vadiš.« Spisal ga je francoski pisatelj Bertrand. Tretja knjiga bo vsebovala pripovedno snoy5 zajeto iz domačega kmečkega življenja v poljudni- obliki. Četrta knjiga: »Socialna čitanka« bo obravnavala temeljne probleme socialnega življenja s sodelovanjem priznanih veščak-ov. Vse to prejmejo člani za neverjetno nizko ceno: 5 lir, to je 15 din. (všteta poštnina in carina). .Naroča se do konca marca pri poverjeniku Ljudevit Zorzut, Maribor, Wildenrainerjeva ulica, 6 H.
Žigosanje vstopnic. Dosedaj je žigosanje vstopnic za zabave, koncerte itd. vršil vedno oddelek fin. kontrole in se je veselična taksa- plačala na pošti potom čeka ali pa pri davčnem uradu. Od sedaj naprej pa bodo to delo izvrševali davčni uradi m okoliš onih občin, ki spadajo k oddelku fin. kontrole na sedežu davkarije. Vsi prireditelji (društva itd.) na sedežu davkarij naj se torej obračajo radi plačila veselične -takse naravnost na pristojni davč. urad. Kontrolo pri prireditvah samih bodo tudi v naprej izvrševali, organi fin. kontrole, radi česar mora biti pristojni oddelek vedno o prireditvi obveščen. Za območje fin, ravnateljstva, v Mari-, boru stopi ta sprememba s 1. aprilom t. 1. v veljavo.
Velika dobrodelna tombola nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Dne 10. maja. 1925 priredi podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev na Glavnem trgu veliko javno tombolo z mnogimi lepimi dobički. Vsaka tablica stane samo 2.50 din. Prodajajo jih vsi pismonoše in tobaksme. Nihče naj rte zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svoj osrečo, Čisti dobiček je namenjen -bolnim in podpore potrebnim članom, pjih vdovam in .sirotam. Začetek točno -ob' 15. uri-. — Odbor.	«
Zamenjava uradništva v Črnigori. Te dni je sklical na Cetinje črnogorski veliki župan Djskovič konferenco vseh
srezki-h načelnikov. Pri tej priliki, se je sukal razgovor te vladne gospode krog uradništva v dobi zadnjih volitev. Črnogorsko uradništvo, p pri zadnjih volitvah ni volilo in delalo za radikalijo, pričakuje vsak -dan premestitev.
Neobičajna kazen. V črnogorskem selu Struga se je -zgodil te dni zločin in kazen, ki je za te kraje nekaj neobičajnega. 181etni d-evojki Mileni Karadžič je doslej še neznan človek odrezal nos. -Nesrečno dekle je porodilo pred meseci nezakonskega otroka, katerega je imela- z nekim oženjenim, moškim. Oblast je začela preiskovati zločin in kot krivec je .osumljen teat onega seljaka^ ki je označen za očeta otroku Milene Karadžič. Ravnokar omenjeni zločin je .izzval v -črnogorskih krajih občno 'Ogorčenje in to še prav posebno radi tega, ker ga ne pomnijo naj-stareijši Črnogorci. V vaseh in 'krajih stare Čmegore so se dogajali zločini z odrezanjem nosa ženskam kot največja kazen, ako so se spozabile, postale nezakonske matere, ali pa prelomile zakon.
Sneženi viharji v južnih krajih. Zadnje dni so divjali silotiti snežni viharji- po južnih predelih naše države., V Južni 'Srbiji- je vsled visokih zametov promet na mnogih mestih ukinjen. Sneg je.zapadel tudi ,v Beogradu. Posebno iznenađenje je- zadelo Dalmacijo. Po krasnih pomladanskih dneh je pred par dnevi nenadoma nastal mraz in pričelo je celo -snežiti. Sneg je zapadel celo v Dubrovniku, kjer ga niso videli- že več let.
Iz Celja-
IZ MESTNEGA MAGISTRATA CELJSKEGA.
Dne 13. t m. se je vršila redna občinska seja, pri kateri so se -reševale tekoče zadeve.
Pokojnine.
Z ozirom na moro službeno pragma,tiko je bilo treba urediti tudi pokojnine mestnih upokojencev izza časa pred novo službeno pragmatiko. Sklenilo se je črtati svoječasni 25% ni povišek, zato -pa so -se zvišale draginjske doklade v inozemstvu živečih upokojencev za 50%, v tuzemstvu živečih pa za 100%. Temeljna pokojnina ostane v prejšnji višini. Celokupni povišek pokojnin bo obremenil mestno občino- z zneskom po prilično 48.000 din. Vdovi Tereziji Farčndk po bivšem dolgoletnem mestnem grobarju se zviša podpora od 10Ó do 150 din, mesečno, ker je res nesposobna za delo. Mestnega vrtnarja se nastavi definitivno. Pobiralcu cestarine Bučarju se zviša nagrada na 1800 din. od 1 .1. 1925, pri čemur pa nagrada za nadurno delo odpade. Uradnikom stanovanjskega urada se zviša nagrada od 1. 2. od 200 na 300 -din. Vdovi Jurija Lupše, ki tee je ponesrečil v mestnem gozdu, se ne more dovoliti podpora, ker se ni ponesrečil -v mestni službi,.
Občinski svetnik Janič predlaga, -da se v bodoče vse personalne zadeve, ki -predvidevno obremenjujejo mestno občino za več let naprej, odkažejo iz personalnega odseka tudi. finančnemu, da zamore tudi finančni odsek zavzeti svoje stališče glede potrebnega kritja. Umesten predlog pa je bil z večino glasov odbit.
Referent pravnega odseka je predlagal rešitev raznih navadnih domovinskih zadev.
Na njegov predlog se je pritožba -Franca Nerata, stavbenika iz Gaberja> radi predpisa tlakarinske kazni odbila, ker so poizvedbe -dognale, da pritožba n-i utemeljena.
Občinska avtonomija.
V nasprotju s tozadevnim sklepom o priliki proračunske debate je odbor soglasno sklenil resolucijo, glede vrnitve občinske avtonomije v svoječasnem obsegu, i^vzem-ši policije. Pri proračunski, debati so baš gospodje iz samostojnih demokratskih vrst glasovali proti: takemu predlogu, očividno le radi tega, ker je bil ta- predlog stavljen iz vrst Slov. ljudske stranke.
Proračun za leto 1925.
Finančna delegacija je vrnila proračun, ker želi nekatere spremembe. Radi lažjega zaračunavanja davčne oblasti in davčnega urada želi, da se razne -doklade na obrtni davek .poenostavijo, da se zahteva pri vseh vrstah 2^0%. Sklenjena hišna najmarina se bo odobrila. Tinkarina se bo odobrila z izpremembo, da morajo biti davka proste pošiljke do 50 kg in .z malimi spremembami pri sporovoznih pošiljkah; oprostitev davka pri doriačnicah pa naj odpade. Ker se za proračun zelo mudi-, je občinski svet tej želji finančne delegacije ustregel,
Kaldeimina.	. U ;
Ker nam še dosedaj carinska uprava ni -plačala kai-dermine, se sklene pddvaeti skupne korake z ostalimi avtonomnimi mesti, kjer se pobira carina, da se že vendar enkrat izplača v zakon« nam, pristo ječi prispevek iz carinskih dohodkov,
Stara vojaška bolnica.
-Stara vojaška bolnica- se po izjavi vojaške oblasti ne bo mogla za občino pridobiti, ker baje namerava vojaška -oblast na istem .mestu starniti hišo za vojni, okrug.
Obresti zastalih mestnih doklad
se sklene tudi v bodoče pobirati le z 6%; stroški izvršbe potem naše -občine z alastne in prenešene eksekucije pa se določijo po vzorcu, kakor jih pobira Ljubljana.
Cvetličnjak v mestnem vrtu
je popolnoma v nevzdržnem, stanju in ga bo treba podreti; za vrtnarja pa bo treba dobiti stanovanje drugje. Tozadevno se naj županstvo sporazume s predsedništvom okrožnega sodišča v Celju, da bi se v .pritličju z malimi preured-baroi dobilo primemo stanovanje za vrtnarja.
Za konjušnico
se proda vojaški upravi mestnega sveta 1,60 m* po IX D. Stavba bo morala odgovarjati stavbenim in zdravstvenim predpisom.
Popravila.
Tlak -v veži mestnega magistrata se mora najnujnejše popraviti z malimi stroški. Okna in vrata mestnega gledališča se naj prepleskajo v oikvirju proračuna.
Tržno nadzorstvo
poroča, da so okoličani preteklo leto donašali vedno dovolj živil na trg. Svinjski sejmi so se vršili vsako sredo in soboto ter je bilo celo leto- pripeljanih na. sejm 2165 svinj. Slabo so se obnesli živinski sejmi, ki so se vršili trikrat na leto, a je bilo na nje prignanih komaj 316 glav goveje živine. Te sejme, bo treba na vsak način z vsemi možnimi sredstvi poživeti. Kramarskih sejmov se je udeležilo celo lečo okoli 180 do 190 tujih kramarjev. Obnesli so se srednje dobro. Tržne in sejmske pristojbine so nesle mestu po odbitku stroškov okoli- 90.000 din.
Konjušnico
za Narodnim domom je vojaška oblast postavila brez vsakega vprašanja mestne občine in sosednih interesentov. Mestni magistrat je napravil pritožbo na velikega župana, ki je interveniral pri divizijski oblasti. Konečno je vojaška oblast vendar sklicala komisijo na licu mesta. Zastopnici mestne -občine in prizadeti sosedje so soglasno protestirali -proti stavbi -iz zdravstvenih in obče stavbenih ozirov, ker konjušnica nikakor ne spada skoro sredi mesta na tak prostor .ter so zahtevali, da se mora ta baraka -odstraniti. Občinski svet je to postopanje soglasno odobril.
Mesnice.
Pritožba mestnega oskrbnika zoper .postavitev paviljona na mestu mestnega oskrbništva se zavrne. Zaprošena preuredba gostilničarja Bregarja v svoji hiši v svrho ureditve mesnice se bo ev. dovolila po ponovnem posvetovanju stavb, odseka.
Prošnji Jelenca za dovoljenje postaviti skladišče za kože za gostilno pri »Zelenem travniku« v -bližini mestne klavnice se iz zdravstvenih ozirov z ozirom na običajni smrad, ki se širi iz takega skladišča, ne more ugoditi.
Elektrika.
Tovarni »Pirotta« se javi, da mesto samo ne bo napeljalo elektrike v tovarno, lahko pa si to napelja direktno iz tovarne Westen.
Prošnji Čeplaka, da se dovoli za mestni kino električni tok po 4 D, kakor se računa- za pogon vobče. se dovoli.
I	•
Vodovod:
Gasilnemu društvu v Škofji vasi se dovoli napraviti tri hidrante, koje sme rabiti le v natanko določenih slučajih, osobito v slučaju požara.
Pogrebnemu zavodu
se dovoli naročiti par krst, za. vzorce, ako bi jih mogli naši mizarji po isti ceni in kvaliteti napraviti. Načelo-. ma se sklene, da se z naročevanjem krst od drugod ne sme oškodovati domačih obrtnikov. Občinski svetnik Šviga pravi, da -si upa izdelovati konkurenčne krste.
Razno.
Potrebščine gospodinjske šole, ki se je zaprla, se naj dobro branijo do nadaljnega. Justična uprava se naj pozove/ da čimprej dozida na prostoru bivšega okrožnega sodišča novo justično hišo. Stranišče v samostanski ulici se mora čimprej osnažiti in popraviti. Treba je napraviti načrt in proračun. Po par kratkih interpelacijah v manjših zadevah se je občinska seja zaključila.
q%i8a%aatta>ggigaaaaa«aBaye^
Iz Maribora.
Omladinska prireditev. Na praznik, dne 25. marca, se vrši slovesna blagoslovitev društvene zastave. Blagoslovil jo bo mil. g. -dr. Janez Tomažič v baziliki Matere Milosti Vsa društva se tem potom še enkrat uljudno vabijo! Zbirališče v Vetrinjskem dvorcu do tri četrt na devet Nato odhod v cerkev po- Ta-ttenbachovi in Frančiškanski ulici ' Po cerkveni slovesnosti obhod po mestu v društveno dvorano v Splavarski ulici — Popoldne ob 5. uri priredi, naša Omladina veliko prireditev v Narodnem domu, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Dramatski odsek vprizori dramo »Na dan sodbe.« — Vsi prijatelji in dobrotniki društva, pridite v najobilnejšem .številu k tej izredni slavnosti! Odbor.
Nova cerkev sv. Magdalene v Mariboru. Društvo za zidanje nove župnijske cerkve sv. Magdalene v Mariboru priredi razstavo, konkurenčnih načrtov v dneh od nedelje, dne 22. t. m., do vštevšdi nedelje, dne 29. ti m, v veliki kazinski dvorani- v Mariboru. Razstavljeni -bodo vsi došli načrti, 34 po številu. Občinstvu je dostopna v delavnikih od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob nedeljah dn na praznik od 8. do 12. ure in od 14. do 17, ure. Vstop je prost, prostovoljni -denarni -prispevki se pa hvaležno sprejmejo.
Pobiranje milodarov za bosanske cerkve. Dva katoliška Bosanca pobirata te dni po Mariboru milodare za zgradbo katoliške župne -cerkve v Bočit v Bosni, kjer živi 1800 ubogib ljudi -brez vsake cerkve. Imata za pobiranje oblastno dovoljenje od notranjega ministrstva, kakor tudi cd naših oblasti-, velikega Župana, «rezkega poglavarja in
policijskega komisarijata. Priporočil jih je za pobiranje v celi škofiji naš škofijski ordinarijat.
Odlikovanje pri mariborskem gledališču. Z redom sv. Save 4. stopnje sta odlikovana gg. policijski komisar dr. Brenčič kot gledališki intendant in operni ravnatelj i .. Mitrovič. K odlikovanju se častita, ljudje pa le vprašujmo: zakaj; ravno ta dva in nihče od ustvariteljev slovenskih gledaliških tal v Mariboru, ter pravijo, da bi bilo boljše in potrabnejše, če bi bili gledališču dali nekaj že davno obljubljenega denarja.
Občni zbor PTL. Na občnem zboru PTL, ki se je : wjtil v petek, se je izpopolnil odbor tako, da je bil mesto pokojnega g. dr. Medveda izvoljen preč. g. Moravec, mesto prestavljenega g. dr. Vončine pa srezki načelnik g. dr. Ipavic. Pokojnega soustanovnika g. dr. Medveda se je v toplih in hvaležnih besedah spominjal predsednik . g. dr. Ploj. A' počastitev spomina blagopokojnega so . vsi zborovalci vstali. — G. docent dr. Matico je imel zelo zanimivo predavanje o golši, ki se mogoče ponovi. Udeležba občnega zbora ni bila ravno zadovoljiva, kar se je različno komentiralo. Pogrešali so se dijaki, ki po osmi uri nimajo izhoda. Mnogi so se tudi čudili, da »Jutro« ni objavilo njeni podružnici v Mariboru posla-. nega vabila.
Ljudska univerza. V p on d el jele, dne 23. t. m.: Arhitektura, plastika in slikarstvo na -Slovenskem. I. del, z mnogimi skioptičnimi slikami, predava g. konzervator Stele iz Ljubljane. V '•četrtek, dne 26. marca: II. del. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina običajno nizka.
Sldoptična predavanja, združena s prosvetnim: večeri začne prirejati Prosvetna zveza v Mariboru. Predavanja se bodo vršila ob petkih zvečer v dvorani Zadružne gospo-danske banke (pri frančiškanski cerkvi) in bodo nudila vsakokrat najpestrejši spored. Opozarjamo- ,na to vse-, ki so pogrešali doslej takih prireditev, kakor vse druge, ki si želijo resne izobrazbe.
Slovenski dom, I. del, Prekmurje, bo glavni predmet . skieptičnega predavanja in prosvetnega večera, ki ga priredi v petek, dne 27. marca ob -pol osmih zvečer Prosvetna . zveza v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predaval bo g. Marko Kranjc, ostali spored bo objavljen v prihodnji številki. Opozarjamo: na to vsa naša društva v Mariboru, da poagitirajo med svojim članstvom za, udeležbo. Za 'kritje stroškov se bo pobirala mala vstopnina in sicer za sedež 2 din., za stojišča 1 din., dijaki pa plačajo 50 par. Vstopnice se bodo dobile zvečer pri blagajni.
Društvo katoliških katehetov za lavantinsko škofijo ima v četrtek, 26. marca -popoldne ob 2. uri v društveni sobi; Gledališka ulica drugi širši sestanek. Predava g. prof. Vreže o učnem načrtu.
Orjunska proslava. Včeraj krog poldneva so na novem delu Glavnega trga orjunaši, ki so se zbrali od daleč naokrog, razvijali svoj prapor. Uniformiranih je bilo ca 60 četverostopov, civilistov pa približno tudi toliko. Gledalci in radovedneži kakor običajno ob vseh paradah, pa bi jih bilo gotovo še več, če bi bilo ugodnejše vreme.
Koncert »Drave« dne 4. aprila t. 1. v Götzovi dvorani. Poleg moškega pevskega zbora pod vodstvom profesorja Hladkyja sodelujejo iznani solisti gdč. Radova, g. Živko Avgust in Rumpre, ki poj enalašč za koncert »Drave« komponirane Adamovičeve skladbe.
še v svoji postelji nisi varen pred zločinci. V soboto, dne 21. t. m., popoldne se je izvršil v Lirzerjevi hiši, to je 'Cvetlična ulica 39 in Loška, dlica 25, v Mariboru, drzen napad na 601etnega, v -svoji postelji spečega delavca Fr. Sturba-ja, človeka, katerega ljudstvo hvali, ker je bdi priden in zelo pošten delavec. Pred -par dnevi je dobil 3500 din. za prodane prašiče. V -soboto popoldne se- je čutil slabega in se vlegel v posteljo -in je zaspal. Okoli štirih popoldne je slišala sosedinja 'v njegovi sobi neko stokanje. Sluteča kakšno nezge-do, je odprla vrata in se prestrašila ko je videla Sturbaja v postelji v krvi ležečega. Vprašala -ga je, kaj da se je zgodilo, in on je odgovoril, da. ga je nekdo udaril s sekiro večkrat po glavLda je vstal in sta nato zločinca pobegla bogve kam. Rekel je pa tudi, da ju ne .pozna, ker je spal, ko sta ga udarila. Pcklica-li so takoj rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Zakaj sta -ga zločinca napadla, se doseda-j še ne, kajti njegova srebrna ura je ležala na mizi in itu-di denarja mu -nista oropala, bržkone zato ne, ker sta se zbala, ko se je Stnrbaj- dvignil iz postelje in sta zbežala, da jima ne pridejo na sled. Kakor pravijo drugi, sta se baje nad njim le maščevala. Policija je sicer že prijela dva deiomržneža, toda do nedelje popoldne se še ni ugotovilo, dali sta ona dva to storila ali ne. Vsekakor dela mariborsko policija, pridno na tem, -da izsledi prave zločince. — Goti -omenjena hiša je graje vredna, kajti hišna vrata se ne dajo zapirati, temveč ostajajo tudi ponoči odprta, tako da se stanovalci sami ne cepajo stopiti, ponoči iz sobe. Stanovalci bi bili tudi pripravljeni, da bi si napravili ključe za -hišna vrata, -toda gospodar, ki je posestnik več hiš, jim ne da priložnosti, ker ne da napraviti ključavnice.
Smrtna obsodba dvignjena. Najvišje sodišče v Zagrebu je dvignilo smrtno obsodbo proti posestniškemu sinu Josipu Benkotu iz Lahonc pri Ormožu, ki je bila izrečena pri porotnem sodišču v Mariboru dne 19. decembra lanskega lela..
Trgovina z dekleti. V razni-h mestih se je pojavila trgo vina z dekleti. Tudi v Mariboru ni nič boljše, kajti tudi sem prihajajo taki ljudje, ki se radi bavijo s tako kupčijo. 451etni Vinko Staler iz R-izice, ki je sedaj posestni-k javne hiše »Pri zeleni lampi« v Sarajevu, je zvedel, da se nahajajo v mariborski bolnišnici tri krasotice. Dogovoril se je z njimi- pismeno, da jih sprejme v službo, s čemur so bile one zadovoljne. Vsled tega se je pripeljal dne 6. septembra -1. -1. v Maribor, prinesel s seboj tri ženske -obleke, jih vtihotapil -v -bolnišnico in je -izročil tem dekletom razven teh treh oblek tudi- še 1200 din. za vožnjo do Sarajeva.
Dekleta Paria Dobaj, Ana Pangari in Ana Pek so se preoblekle ter so izginile iz bolnišnice, kjen so se nahajale pod zdravniškim nadzerstvom. Peljale so se z že naročenim izvoščekom v Hoče, odkoder so se odpeljale v Sarajevo, kjer so stopile pri Štalerju v službo. Ko je pa drž. pravdništvo to izvedelo, je obtožilo Štalerja po § 512 -kaz. zak., vsled česar je bil ta pri okrajnem -sodišču 'v Mariboru obsojen na štiri tedne zapora, poostrenega z dvakratnim 'postom, z dvema trdima ležišča-ma in z dvema tamnici. Staler se je nato pritožil, češ, da ga je opozorila na te tri dekleta neka -Dunajčan-ka, da so se- one same ponudile, ker niso imele druge službe in da okrajni sodnik v Mariboru ni- pristojen za to zadevo. Okrožno sodišče v -Mariboru je zavrnilo njegovo pritožbo kot neutemeljeno ter je potrdilo prvotno sodbo.
Gluhonemega slepca je prejela dne 1. novembra L 1. policija, ko je razcapan in bos -brez sredstev taval po mariborskih -ulicah. Obstoja sum, da ga je privedel v mesto Wo iz dežele, ki je bil po zakonu dolžan skrbeti zanj, p-a ga je tukaj hotel prepustiti na milost in nemilost ljudi, oz. naprtiti mestni občini v -breme. -Njegova istovetnost se do danes ni mogla ugotoviti Kdor bi mogel dati o njem kaka pojasnila, naj to javi pri najbližnji orožniški postaji, obč. uradu ali politični oblasti, da sporoči podatke velikemu, županu mariborske oblasti. Slepec je srednje velik, okrog 60 -let star, zelo starikavega obraza i-n razmršenih las kostanjeve barve.
Tečaj za kleklanje. Mariborsko slovensko žensko društvo, odsek -za (pospeševanj edomače .obrti, priredi;, ako se priglasi dovolj udeleženk, dvomesečen tečaj- za kleklanje. Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje do -28. t. m. gospa Zlata Brišnik v Slovenski ulici.
Občni zbor SPD, podružnica Maribor, se vrši- dne 26. t. m,, ne ob 9. uri, kakor pomotoma .javljeno, temveč db sedmi uri zvečer v Narodnem domu v Mariboru. — Odbor.
Državna borza dela v Mariboru. Od 15. do 21. t. m. je bilo pri tej -borzi -prijavljenih 159 prostih mest, 171 oseb je iskalo službe, v 44 slučajih je borza -posredovala uspešno in 16 oseb je od-p-otovalo; od 1. januarja do
21.	marca pa je bilo 1417 prostih mest prijavljenih, 2540 oseb je iskalo službo, v 625 slučajih je borza posredovala uspešno in 116 oseb je odpotovalo.
Gospodarstvo.
ZASAJAJMO VEČ NAMIZNIH GROZDNIH SORT.
Živimo v časih, lc-i stavijo z ozirom na eksistenčni boj na vsakega poedinca mnogo večje zahteve, nego je bilo to leedsj poprej. Vsak stan stremi za svojim napredkom in vsaka stroka se stalno izpopolnjuje. Pred vsem pa je potrebno, da napreduje kmetijski stan, ki je temelj vsem drugim stanovom.
Eno važnih kmetijskih panog tvori v Sloveniji že od nekdaj vinogradništvo. In ravno vinogradništvo je tista kmetijska panoga, kjer smo v zadnjih letih doživeli marsikatero trpko izkušnjo. Pomanjkanje sposobnih delavcev in zastoj v vinskem (prometu v povej-nem času je mnogega vinogradnika spravilo ob dobro voljo. -Posledica tega, je bila, da so vinogradniki- .zanemarjali celo najvažnejša vino-gradna dela, kakor, zatiranje nevarnih trtnih škodljivcev in bolezni in neobhodno potrebna opravila glede obdelovanja vinogradniške zemlje, drugo i-n tretjo kop itd. itd-. Tudi sajenje direktno rodečih trt (šmarn-ice, krihtona i. dr.) je pojav, katerega je pripisovati ne toliko neznanju posameznih vinogradnikpv, kakor nezdravim, razmeram v vinogradništvu- sploh.
& Z žalostjo moramo tedaj konstatirati, -da smo v vinogradništvu v zadnjih letih prej -nazadovali, kakor pa napredovali.
Da bi- prišli tem nezdravim pojavom v o-kom, so^pri-poročali razni vinarski- strokovnjaki omejitev vi-noreje le na najboljše lege 'in najbolj pripravne zemlje, kar je pač povsem pravilno. Zemljo, ki bi- lahko služila poljedelstvu, ali je boljša za: sadjerejo, pritegnimo, -ako le mogoče, tem kulturam. Izdelali so tudi- zakon, po katerem je prepovedano saditi nežlahtne sorte, oziroma spravljati vino teh sort v promet.
Imamo pa še en razlog -za preorijentacijo v vinogradništvu. Če pogledamo v široke konsumentne kroge, opazimo, da se alkoholnih pijač porablja vedno manj in manj, -in da se vrši — bržkone pod, pritiskom slabih socijalnih razmer — nekako splošno iztreznjemjd delovnih ljudskih slojev. Ljudske mase, ki so tik pred svetovn-o vojno, živele udobno, skoroda razkošno življenje, se obračajo k treznemu, tuintam celo k skrajno solidnemu življenju.
V -očigled temu je pričakovati, da bodo ne neo-bhodno potrebne življenjske potrebščine, t. j. vino, zlasti slabejše kvalitete, zgubilo svoje častilce in odjemalce i-n grozdje, ki nudi človeku več ali man-j redilnih snovi za njegovo prehrano, bo pridobilo v svoji vrednosti-.
Pil zasajanju novih vinogradov bi- bilo .potemtakem treba vpoštevati to okolnost ter se nagibati k sortam, ki veljajo kot dobre namizne sorte.
Namizne sorte, ki pri nas -prav dobro uspevajo, so: beli in rdeča žlahtnina, muškatelec, muškatna žlahtnina in muškatni silvanec. Navedene sorte so proti trtnim boleznim seveda dolca-j občutljive, a jih bo treba zato tem skrb-nejše negovati. ,
Ko bodemo proizvajali -večje količine grozdja poprej imenovanih sort, bo mogel izostati izvoz italijanskega grozdja, katero je napolnjevalo dbsedaj naša tržišča, delovni človek pa bo zavžival domači vinarski proizvod v svežem stanju ter s tem kre-pil svoje mišice.
Za umnega vinogradnika je važno edinole to, kaj naj ukrene, da mu bo vinorodna zemlja donašala kar največ dobička. Zategadelj se bo radevolje preorijentiral v navedeni smeri, ako- bo uvidel, da mu bo s tem zajamčen večji *- uspeh.
Stvar merodajnih vinarskih činiteljev je, da razmotri-vajo -takšna- in enaka vprašanja, ki- utegnejo postati za l novodobnega vinogradnika- velevažnega pomena.
Vekoslav Štampar.
Književnost.
Nova knjiga za obrtna učilišča. V zalogi šolskih učil in knjig v Ljubljani je izšla knjiga »Slovenska čitanka za obrtna učilišča.« Sestavil Henrik Podkrajšek, profesor na i tehnički srednji šoli v Ljubljani. Z 20 slikami. Cena vezani I knjigi 50 din. — Ustroj obrtnega šolstva je tak, da je do-
Ibro urejena čitanka pri, pouku nekaj neobhodno potrebnega. Dočim pripravljajo posamezni učni predmeti vajenca špeoijelno za, njegovo, stroko, naj mu nudi- čitanka v' ^ kratki in lahko umljivi obliki v-se to, kar mu je neogibno , potrebno vedeti tudi iz drugih obrtov in iz življenja spldh. , O Podkrajškov! čitanki lahko rečemo, da ustreza ivsem tem , zahtevam in zato naj bi ne bilo- brez nje niti šole niti zadruge. Po- njej naj -bi segli -osnovnošolski učitelji, ki pou j čujejo ali se pripravljajo -za pouk na obrtno-nadalje val-nil j šolah, -imel naj bi jo pa tudi v-sak vajenec in vsak obrtnik < Bogata je lepega čtiva, k-i bo pri vsakem čitatelju obrodile j svoj sad.	j
Dr. Andrej Gosar: Socialna ekonomija. Splošne 1 knjižnica, znanstvena zbirka zvezek V. V Ljubi i an >
1924.	Založila zvezna tiskarna in knjigarna, 8°, stran j 297 + XII. Cena broš. 85 D, vez. 95 D. Znanstven s zbirka plodovite Splošne knjižnice je obegatela zope na novem znanstvenem delu v panogi, ki je med Slo , venci in v splošnem med Jugoslovani, malo ali nič ob; i ravnana. Dr. Gosarjeva Socialna ekonomija je zlasti a 3 naše razmere, lo se -pravi, če sodimo po teoretični, go 'j spodarski literaturi, ki jo pri nas nasp-lošno poznan« l popolnoma novo delo. To se vidi- že iz njene vsebine, k iti se strogo sistematično zaokrožena dela v pet delov: i | »O gospodarski vedi«, II. »O gospodarjenju vobče«, Ili v »Pravila subjektivnega- (zasebnega) gospodarjenja«, P fi »O menjalnem mehanizmu« in V. »Subjektivno (za sebno) gospodarjenje in splošno blagostanje«. Če pri ij merjamo s lem običajna, splošna, teoretično-gospodai ii ska dela, ki se vsa- več ali manj delijo v poglavja t proizvodnji, kroženju, porazdeljevanju in porabi (kon sumu) dobrin, tedaj je na prvi pogled jasno, da gre t i? v resnici za spis, -ki se od običajnih teoretičnih gospo s darskih del bistveno razlikuje. V tem pogledu -bo d 1: Gosarjeva Socialna ekonomija brez dvoma zanimala t s le teoretike, marveč tudi praktične, gospodarske stro kovnjake. To pa tembolj, ker se zaključki, do kateri I] prihaja avtor glede najvažnejših gospodarskih poja vov, kakor so n. pr. cene, mezde, obresti, kapitali-zen t tvorjenje in -porazdeljevanje dohodkov itd. tako očivirf i no skladajo z modernim, gospodarskim življenjem, d morajo zaniinati vsakega gospodarja, politika in pose bno še vsacega sociologa. Zlasti slednji bo našel v t j knjigi- novo teoretično osnovo za modernemu gospe darstvu ustrezajoče socialne reforme. Tudi v jezikov nem, oziroma terminološkem pogledu utegne knjiga n nimati, ker je avtor moral poiskati za svojo teorijo \’f 51 novih pojmov in izrazov. V splošnem je to novo sle „ vensko izvirno, snigularen pojav, ki bo gotovo vzbuei 3
»
širšo pozornost ne samo ožje interesiranih krogov, juristov, sociologov, ekonomov in sorodnih strokovnjakov nege vobče najširših intelektualnih krogov. K temu je v razmerju jz jednakimi tujejezičnimi spisi cena te knjige, ki se odlikuje tudi po lepi, okusni zunanji opremi, _ stane broš.185 D, vez. 95 D — neprebrana, skoro bi rekli, skromna. Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigami, Ljubljana, Marijin trg 8 in v vseh drugih
knjigarnah.
LISTEK.
Qrad jlrastovec.
' ■	Spisal dr. O. Haunig.
(Konec.)
To je parcela 208 katasterske občine Zamarkova v črnem lesu tik za vasjo Lormanje. Vidi se krog in krog izkopan jarek. Kraj je označen v mapi z Tičnica in je tudi med prebivalci tamošnjega kraja ta označba obče znana. Bržkone so imeli tam pripravo za lov različnih ptic, posebno sokolov, s katerimi so lovili tedaj divjo perutnino. Tudi pri vasi 11 eher ca na Koroškem, nad katero je stal nekdaj grad, je kraj, ki se imenuje Tičnica.
Značilno je, da je ta parcela še dandanes last graj scine, četudi so okoli in okoli drugi že lastniki.
Pripovedka o grajščakih na Hrastovcu.
Dejstvo, da so tedanji grajščaki in njih nameščenci kruto ravnali s podložniki, ohranilo se se je v različnih pripovedkah. Ob takozvanem Komamiku pri črnem lesu, kjer je bilo nekdaj malo jezero, videti je dolg, nekaj metrov širok nasip. Ljudje vedo povedati, da so delali ta nasip podložniki. Grof je jezdil v diru po tem nasipu gor in dol. Če se je poznala v zemlji podkev, so morali še enkrat pobijati s kiji po zemlji tako dolgo, p da so bila tla trda kakor kamenita cesta.
V Pučenci blizu cerkve Sv. Barbare so širni gozdovi večinoma v stimi legi. Če je bil grof slabe volje, je ukazal podložnikom grabljati tam listje, a od spodaj navzgor in če je južni veter zanašal listje nazaj, je stal grof za ljudmi in jih priganjal z bičem.
Nekoč je padel grof, ko je tekel za obstreljeno divjačino, v ribnik pod Hrastovcem. Mimoidoči podložnik je priskočil takoj na pomoč in potegnil grofa, ker drugače ni bilo mogoče, za njegove dolge lase iz vode. Grof ’ je podložnika -pogostil v zahvalo. Ko pa mu je kmetič priznal tekom pogovora, da je potegnil grofa v sili za lase iz vode, je začel la divjati, češ, kako si upa potegniti i svojega gospodarja za lase. Zagrabil je puško in ustre-I J il kmeta, truplo pa'vrgel1 v ravno tisti ribnik, iz katere-; ga ga je prej rešil ubogi kmetič.
i V svoji prevzetnosti je dal tisti grof nekega dne poklicati vse žene svojih podložnikov, jih postaviti po vrsti, jim zavezal obličje, drugače pa jih je pustil v ta-s ki opravi, da bi noben mož ne mogel spoznati svoje že-J ne, komur bi se to pa le posrečilo, temu je bilo zagotov-3 Ijeno, da je od sedaj naprej oproščen davkov. Ženam je c bilo tudi strogo prepovedano, da ne smejo cel čas spre-I govoriti niti besedice, 'kar je bila baje za nje itak naj-1 večja muka. Le en mož je bil tako srečen, da je spoznal / svojo ženo in sicer po brazgotini od stare rane, katero je i prizadejal svoji ženi z oliko od pljuga, ko ga je razjezila [h na polju pri oranju, ker ni dobro vodila živine. Kmetič ■- in njegova -žena sta bila pa vesela, ker nista plačevala d več davkov.
Vsak popotnik, ki je kedaj hodil po okrajni cesti Maribor—Sv. Lenart, je zapazil na mestu, kjer se zagleda Hrastovec, ob cesti zidan križ. Na vrhu raste mali borovec, ki je, kakor vedo ljudje povedati, davno črez sto let star.
Iz napisa na križu so povzeti tri letnice: 1210, 1815 in 1887.
Križ je tedaj silno star. Leta 1887 ga je dal popraviti lastnik Ivan Breznik, posestnik v Zamarkovi in napraviti napis:
O Jezus Ti mili Usliši me v sili Vem, da pomoči Pri Tebi dobim.
Razumemo je, da pripisuje ljudstvo okolnost, da raste iz križa borovčič, nekemu posebnemu dogodku.
V gradu Hrastovec je bila zala deklica, ki je imela za ženina lepega kmetskega fanta. Vsled velike lepote pa je zalezoval deklico hrastovški grajščak. Ker vse sladke obljube niso zapeljale 'Stanovitne deklice, jo je dal grajščak skupno z njenim ženinom živo pokopati Pred smrtjo je rekla deklica, da bo vzrastio v znak, da je bila nedolžna in stanovitna, na tem mestu neko znamenje. In res, ko so pozneje pozidali sorodniki na grobu križ, je zrasel na vrhu borovec, ki se vidi še dandanes in kljubuje ob pičli zemeljski brani vsem vremenskim silam ter priča o značajnosti slovenske deklice.
Dotičnoga grofa pa je doletela tudi zaslužena kazen. Lotila se ga je strašna bolezen. Ni megel ničesar zavžili, v prsih ga je peklo, da je od same vročine molil jezik iz ust, a vsaka hladilna kapljica ga je spekla kakor žrjavjea. Se dandanes se vidi pred glavnim vhodom moška glava, ki kaže jezik. Ljudje 'pravijo, da je to glava tistega grofa. V strašnih mukah je tulil tako divje, da se je na sosedni hrastovški grajščini v Ženjaku splašil bik v hlevu, odtrgal močno verigo in zbežal proti Št. Petru.
• Ko je nazadnje grof umri, je postal na celem telesu črn. Ležeč na mrtvaškem odru, je nastal naenkrat velik sum, sveče ob odru so ugasnile, na stropu pa je nastala razpokbna, skozi katero je švigal ogenj, tako da so straž-
niki pobegnili samega strahu. IKo šo se zjutraj vrnili, ni bilo na odru grofa več, na stropu je bilo videti ob razpok-lini vse črno; raznesla se je kmalu govorica, da je grofa vzel zlodej, ker je še dolgo časa po sobi smrdelo, kakor po žveplu. Postelj, v kateri je grof ležal, je razneslo in nobenemu človesu se ni posrečile, jo zopet zložiti.
Še dandanes govorijo ljudje, da straši v đotičnem delu grada. Okoli 11. ure nastane šum in piskanje ter praskanje, tako da niti najhrabrejši fantje niso vzdržali v teh prostorih več, ki so se nalašč nastavili tam, da bi pokazali svojo korajžo.
• Na visetkem hribu stojim in gledam na Hrastovec. Od Sv. Lenarta odmeva večerni zvon, v vinogradih se vzbuja veseli čriček in naznanja vinogradniku obilno in sladko trgatev. Iz dimnikov belih hramov se dviga dim proti nebu in vabi gospodarja, ki obdeluje polje, k dobro zasluženi večerji, vmes pa ti veselo prepeva pastir na zelenem travniku.
Solnce se je nagnilo k zatonu, zadnji žarki odsevajo v čarobnem svitu iz številnih oken visokega gradu. Zdi se mi, kakor bi bil to odsev nekdanje slave tukajšnjih grajščafkov. A minilo je vse, kakor je ugasnil zadnji žarek »olnca, ki je ravnokar zatonilo za sinje vrhove zelenega Pohorja.
Ti slovenski red pa si prestal vse težave in bridkosti, na svoji zemlji, si sedaj svoj gospodi
Skakači pri Sv. Lenartu v Slov. goricah-
(Spisati dr. Ilaundg.)
V	zgodovini .slovenskega naroda je postal trg Sent Lenart v Slov. goricah znan po skakačih — Springer —, ki so imeli tu svoj glavni sedež.
* Skakači, 'tudi štifta-rji ali zamaknjenci so smatrati kot verska -zabloda in ta pojav je upoštevati -kot -odpor priprostoga ljudstva proti razdirajočemu protestantistvu. To gibanje je pričelo na Tolminskem, se je razširilo od tod preko Notranjskega in 'Gorenjskega na Koroško in na (Štajersko.
Kakor sem že omenil, je bilo v Sv. Lenartu glavno mesto za skalkaške sanjarije.
Ta verska sekta se je ustanovila koncem šestnajstega stoletja.
Ivan Ripser, mestni župnik v Ptuju, poroča o teh skakačih, da so postavili leta 1599 leseno kapelico, pokrito z listjem dn sicer blizu Sv. Lenarta -ob okrajni cesti proti Radehovi.
Ljudje so si namreč ubili v glavo, da ’bodo prenesli angeli božji grob iz Jeruzalema ik Sv. Lenartu in ga tako rešili iz oblasti- nevernikov. Ako -pa ne zidajo cerkve, pri-' dejo velike nesreče in bo konec sveta. Shajali so se zlasti ob večerih na mlade sobote, zbijali različne burke, skakali, se čudno zvijali, imeli razne prikazni im prerokovali, zraven pa uganjali gnusne razuzdanosti.
Ker so skakači pripovedovali, da se jim je prikazal Bog s Kristusom, 'Marijo in vsemi svetniki in jim naročil; naj pridiigujejo ljudem, da 'bo sveta konec, če ne zidajo cerkve, so nosili prebivalci sosednih krajev tem skakačem denar, zrnje dn druga živila, privedli- celo živino m darovali, kar so sploh mogli.
Ko je nadvojvoda Ferdinand ustanovil reformacijske ali verske komisije, je prišla ta tudi v ,5v. Lenart.
'Prišel- je sam škof Martin Brenner s svojimi komisarji dne 5. prosinca 1600 od Radgone v snegu in dežju pozno zvečer v Sv. Lenart.
Per je bil trg itak katoliški, je imela opraviti komisija santo s skakači in je dala kapelico sežgati. Tri skakače -so ujeli; in jih. odvedli v zapore gospoščine Radgona. Komisija' je Odpotovala na dan Sv. Treh Icraljev v Maribor.
Toda skakačem ni skočilo srce -v hlače; že leta 1605 so se obrnili župijani šentleniartske župnije do sekovskega knezo škofa s prošnjo, da smejo zopet postaviti- -kapelico dn naj da preiskati čudeže, ki- so se zgodili- na tem; mestu. Ker je bila njih prošnja odbita, ìso vložili drugo pri deželnem knezu, vsled česar je 'dal tknezoškof po 'ptujskem mest nem župniku celo zadevo preiskati. Na podlagi tega poročila je bila prošnja zopet odbita.
Leta 1609 so prosili skakači celo nadškofa v Solno-gradu, da jim dovoli zidanje cerkve.
V	tej prošnji so navedli 13 slučajev, v katerih so bili bolniki ozdravljeni, ker so se zaobljubili h kapeli pri božjemu grehu v Sv. Lenartu. Kot zadnji slučaj se navaja, da je prišlo leta 1609 več tisoč prej neznanih miši iz zemlje, ki so napravili ina polju -mnogo- škode; ko so se pa ljudje
zaobljubili k tej kapelici in darovali svečo, je poplavila voda miši in vse pokončala.
A tudi ta prošnja je bila odbita Vsled tega s» se obrnili šentlenartski župljani na papeževega nuncija v Gradcu v daljšem prsmu z dne 30. prosinca 1613, v katerem pro-: sijo, da se sme postaviti cerkev božjega groba in se sMh I orjejo na daljnih 15 čudežev, ki so se zgodili, ker so se ; dotični, oziroma njih sorodniki zaobljubili tej cerkvi e j darili.
Tako je bil neki Kolman Scheff že mrtev m so ga ho» i teli pokopah, ker pa so prijatelji obljubili celega junca, je i mrtvi naenkrat oživel.
Kot priče so podpisani župani različnih gospoščin, ta-; ko Hrastovec, Negova, Maribor, Cmurek, Biltovž, Velik* j Nedelja.
A tudi sedaj niso nič dosegli; pač pa so jim podrli j kapelico v tretjem tednu po Veliki noči leta 1614.
A že dne 20. sušca 1615 so sestavili skakači v Ptuju - zapisnik, v katerem navajajo vse čudeže, ki so se do tedaj I zgodili.
To prošnjo je sekovsld ordinarijat zavrnil. Kljub temu j pa so postavili ljudje kapelicto in uganjali v njej svoje spa-:! karije.
To je napotilo sekovskega knezoškofa Jakoba Ebertein pl. Rottenbach (1615—1633), da se je obrnil na cesarja i Ferdinanda II. V dotičnem pismu popisuje dosedanje dogodke in da so ljudje kljub temu, da je dala oblast kapelico porušiti; le-to zopet postavili, vsled česar se naj kapelica sežge.
Cesar Ferdinand II. je temu ugodil in dal dne 4. junija 1622 kapelico sežgati in postaviti vislice. To drastičn« sredstvo je učinkovalo, kajti leta 1625 že ni bilo več nobenega pristaša skakaške sekte.
Pot spomin na skakače je ostalo še do dandanes ime »prka fara«, s katerim imenom označujejo mali holmec ob okrajni cesti na severni strani; proti1 Radehovi; kjer je stala ndedaj kapela skakačev, parcela št. 546—550 k. o. Sv. Lenart.
Sekta skakačev je bila tudi pri Sv. Benediktu in v Ruperčah, župnija Sv. Marjeta ob Pesnici.
Minulo je tedaj ravno 300 let, odkar je prenehala ta sekta. Zgodovinarji omenjajo, da je bilo. to neka posebnost za Sv. Lenart. Je pač že tako. Sv. Lenart je imel že nekdaj svoje posebnosti in jih ima še — sedaj.
Dva pisarniška praktikanta s primerno šolsko izobrazbo, se sprejmeta. Predstaviti se je v svrho nadaljnjega dolgov or a v pisarni inž. Rudolfa Pečlin, Maribor, Trubarjeva ulica 4.	118 2—I
Majerji far hlapci, pridni in pošteni ljudje, se sprejmejo. — Prosek-dvor, občina Brestemica pri Maribora. 106 3
Iščejo se viničarji z 3—4 delavnimi močmi, pošteni in pridni ljudje, vešči v vino- in sadjereji. Samo taki, ki razpolagajo z dobrimi spričevali, naj se javijo pri »Prosek-dvorc, občina Brestemica pri Mariboru.	107 3
Oves sa seme se dobi najceneje pri Josipu Rosenberg, Maribor, Slovenska ulica.	85 10
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna dražba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št 1—I.	107
Belolakirana spalna soba, postelja, skladna miza in stoli iz pobranega hrastovega lesa, Skobeljnik z nekaj orodjem se proda zaradi selitve. Naslov v upravništvu.	121
Kupi se vsaka množina jesenovega lesa v hlodih od 20 cm m več premera ter v dolžinah od 2.10 do 4 metrov, franko vagon Radovljica. Reflektira se samo na absolutno zdrav les brez vej. Cenjene ponudbe na inž. Rudolf Pečlin, Maribor, Trubarjeva ulica 4 .	119
Otročje vozičke
po zelo ugodnih cenah priporoča Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ulica 26.	123
:: Angleško in češko blago za spomlad ::
po vseh cenah in obleke po meri od 1500 din. naprej se » 'dobijo pi
Aleks, Starkel,
Trg svobode 6.	Maribor.	Trg svobode 6.
?
Ali sem že obnovil naroftiino?
I
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni modemi brzo-pisalni stroj. Večletno iamstvo.|,Brezkonkurenčai pisalni stroj sedanjosti je edino
STOHMER-RKORD
X-.TT3D- BAEAG
Ljubljana, Selenburgova ulica
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.
Klobuke.dežne platte
od 300'— D. naprej, perilo, čevlje, dežnike, nogavice i.t.d. priporoča najceneje
Morska trava (Afrik) najboljše vrste nudi vsako množino najceneje »Fruktus«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov trg TO.	760 10—1
Prevajanje in prepisovanje spisov oskrbuje »Posredovalec«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Kolje cepano, žagano, okroglo, prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	115 2—1
Prima Diirkapp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Maribor, Krekova ulica 14.	103
BBBBES2flUB3i3£2g3ü&HUaiiBBi!UBBBttRillB
N a znamlo
Načelstvo Posojilnega društva za župnijo Sv. Lenart v Slov. gor., reg. zadr. z neomejenim poroštvom naznanja, da obrestuje hranilne vloge po 11% in daje posojila upnikom po 13%. Uraduje se vsako nedeljo od 8. do 9. ure.	98 3—1
BBBBBBBBBBBBBBBBBUgRUB3ISil5&UaUUB
Pozor!	Pozori
Tvrdka
L UHLER
Slavni trg
delikatesna trgovina
Maribor
Glavni trg
priporoča svojim cenjenim odjemalcem svoje prvovrstno blago po najnižjih cenah:	111
kg Trapistovskega sira polnomasten	la .	.	din.	35
kg Pol-ementalskega sira . .	. .	.	.	.	.	din.	50
kg švicarsko-ementalski sir..................din.	80
kg Italijanski parmesan (3 leta	stari)	la	.	.	.	din.	110
kg domače gnjati (šunke) Vel. noč . . . din. 42—44
kg salame (GavrHovič)........................din.	130
par domačih klobas (prekajene) ...	. din. 6
Preprodajalci dobe znaten popust.
: Najboljše klobuke :
r mirih iiiimwieMurauim ■iPwrm iiramnw*niii miibiiuumnimlip,’
domače izdelavevseh vrst za moške in 'otroke dobite zaradi visoke valute z 20%nim popustom pri, tvrdki
Anton Auer, Mobiliar
■ 'S,
Vetrinjska ulica 3 Maribor Vetrinjska ulica 3.
§ lipove, jablanove, vrbove In smre kove cepljenke.
J	[Ponudbe na:]
S DRtfINJE D D. ZAGREB, Iliča 3/11. «
lBBBBBBBflBBflBBflBBBfeBBBBBBBBBBI
BBBBBBBiflBBBBBH
CEMENT
APNO la. TRAVERZE
in vse vrste železnine po najnižji ceni se dobi na drobno in debelo pri tvrdki
Uan Kor«žij»
trgovina z železnino
: Maribor :
Aleksandrova cesta 42 Meljska cesta 1.
UtaiRBRIBliSi
YeMa zaloga
vs-h vrst čevljev za strapaco, lo,v in pro------ menado. ------
la gojzerci
(hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji)
saio Merite, Korosia g,19
Lastne delavnice, najboljše ročno dtlo!

Poizkusite enkrat s terpentinevim „GAZELA" milem !
Vara tv.
znamka
vrtna- |
kmetijska g
cvet?iena- b
semena g
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta in sina, gospoda
JOSIPA COPETTI
izrekamo tem potom vsem našo gk-hokočutečo, srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo komandantu mesta Maribor, g. polkovniilcu-briigadirju Mikoliču, komandantu 45. pp.7 pukovniku Spasoviču, gg. oficirjem, podoficirjem in moštvu za udeležbo pri pogrebu, vojni muziki, precast. g. stolnemu župniku Fran Moravecu za tolažilne besede ob odprtem grobu, slavnima pevskima društvoma »Jadran« in »Frohsinn« za- v srce segajoči žal os tin ki, darovateljem krasnega cvetja ter vsem, ki so našega mnogo prezgodaj .umrlega ljubljenca v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 18. III. 1925.
Globoko žalujoči ostali.
t RaaRRBiRRHRRBHRj
Zadrtižiia gos
banka d. d.
Podružnica ▼ Mariboru.
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko eerkvijo,
I Izvršuje vse bančnofposle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog nafknjižiee in v tek, računu.
Pooblaščeni itrodnjaicef mrcèk državne r»*r.loicri|«.
N Iv H i K i Ki Hi H iK IKIK i KI KìKlK j K i R IHjHlKlKjK1 w Wl ^