Redek primer složnega uživanja iz iste sklede
D
V LJubljani 15. oKtobr
ito C. Kune, Ljubljana
Visa "j v	rwxr.i Vr *r-tkk *
ITB0Ì i '• — etafvraz «jrcMia speien/a. ki sss ekii j. m »seh Kr* ir ^raiir X sti -Ä Matffless pnui Kür	=
rifcÄ»*«» Li.MM	j».**«* mre;**
u Er-. te«- rrsrbs. lrvifc V« IT?*?---«
Lasni uki	C«JT- « iriv ^ "
tfre k-.li: -■ r: J~	itli Iii Sä—
rs T i_Li	'ha* ci-rSifcsjA t tik- nu£č-
- >. kaitxrsih xrfZfiì. m 1» kite rtäiti Asv-Bjš d ££•:■«	najresSfca.
t>:ča. t ti**-: dir*» fcr-a»» ie	J»
T40 Uk tói^^ li «cnàiT	»1**
Iii * ratrSki saesä mmwismmtv kikiwsci E«r:c« a n x; «i>:iK«r brata zcei«roisi Afr.-ki med -rj-i >£ irossJC Aa.-ài3a is pres-r:-KoRir trasršif« Laž j» arsi
i'jä * «Eli d r»? zsmSia. Vemr ju klici-(kll ii « bCa Aciji anasrt&t it itn*c 7<rei Err:a\ 1 - r-rr-dar sc duo àtirìe t tiraci. E»-;.:-: u i.:, kchame. «fSf hcij kafears« kal ••• ra ài-rie Viinčv. kier je sette i crrttói i- i > lilxi kakcr * Ho««!»».». » la&iü. m Grüens.
ùt .'•*- «rei e temi m. »e toow nati- zj. tkìì cxma »èra«* N« srasi .1 S-rrin-i — .-ir: IjMdaer. t «e Wi»? m?d IT barri. T-: »Mhri. s« značaju a pc razam-Ksh.
Pi radi r ri eoe® aarode je ìcjtoeo raiW-a£ìi Ijixfi. Nei «efik oàeaai ie rei ri- di nikoti moresK : S; ih.1i Lltm nirodi * crio?L Io '.ut'. ;e ;-«T Kijti t Ttekeas «inaia » dobri a siibi ljudje. V rsakem ni roda io divjaki. r*:-.sajeni. ai Poi kaitarai ijudie in kal tarai.
Veli učenjak je rekel: >Ni rretu »t» samo «ha sir -ii. V trrem so dobri ljudje, t drugem p» hudobni. t
Vei drar ačen.ak J>i je s*t rekel: »Vsa triii sv-Hovai poli lita. rsi filozofija in rsi r.in vere rr. njo Hi ra lem. da se dobri združi - oed sei»: -, ne zato. da bi pmranjali hu-d-t>ne in iih t rinfili, marveč zato, da pm po-Eü ii jo pri poboljšan ja.«
Ce obišče a» deirio n deželo, aajdemo m:.i il:■'• c4ii temena. V Evropi bivajo beli liudie Bri: ljudje binio prav tako t Ameriki, v scredeva dela Azije. t Avstraliji. Drugod so 5-r*-' dr-oii [Iranu ki « k»äk> od nas po iarri ta t>o	V večjem drin Afrike bivi
zamorsko »b òso pleme. Pripadnikom teca lik »i ni unim zamorci aH Cracì. V večjem dei- Anie h:ri rameno ab motuMsko pleroe. Vi e.:.!: itn-iii z»«opo.ü te*» piemeoa so Kitna is Jjkoc: Na otokih jniao od .\čje io qi c.:med Arsirai:» ia Ameriko brra tako izxori'i-: rubško pleme- ki ima nnneskis'.o hirro- V r.ii frri ie v malem iterila iodi-pmto piesK. ti ie Bebbi bčraio po «vi Ameriki. u ci irrimG Errtmejci Rua ko ber»» ZK nn± drmrik krsjik «emlje le drap». Tr.ir. Si ilini ki pa t veliki moaix> drugih r-krr^n lako r-toi izeiniaio.
Vsi U iMraeaa se med »ebci razlika ie jo po ranar «jsö. vai pa imajo koofeo iste tetì-predrsesu rtUko itn m! g« je po nipredka is cr sreči Ia tako bi. če hi ii z brzim Vrti-t»? krrsi enaiš. ršdeE Kitajca, ki se pre-be» u	:mte* «naia ia ikaša dohiteti
ire v e-trrcH-i» tekmece. Vrasca, ki je res po-tri-i^.xn r ru: -ei>k modemih Ted. zlasti *eh-oif Italiii&i- ki si eradi aa davni pretekiosti sevo. « sliroeišo hodoč»m(, Min ki knlr+t» zoeò	uetai kapami ia ratd moder-
nix. evtopiiiiei füonrfi. Japonca, ki kakmizžra ai rj.-v pridoUieae malie- Arjtraka. ki hiti ni kcc ;a	aeUev-taaa
pentox S«*! ki m tradì terno hodoteoat ai ranitaili driidiuikc «eiste. JkUtaca. ki 19 od časi do t»vi prime porast. Bobidca ki k»c rrojo ilrttfe pipe min vr—*-* t£ pa »n^di cretüftae erede Rasa. ki trs» oererje^? r-ooirr.kiB* tj i«ii»- r.kxaerra bat üerizsr a Amerika aa ki cnimS»' taS te aa Kit ttrvit- i ki'.eriiai i»	ca čisa. ter še
Bralci „Domoljuba"!
Tak al Mroflte „Dowoljwb"
w j,	rioren^ki tednik I Pr^dobiU aarpča kor med Vašimi cuad '
Veliko novost Vam pripravljamo!
C« par tedKT bomo zače« obj.vljaü mM*» «»OTeMko u*ro povest
MATAJEV MATIJA
■»ito »mi lati, tako, da carne ttc človeka ailijo ▼ «ek, rit* M*. Beraaek.
Vesela zgodba, t kateri nastopa z ma smetnim obložen »MaUjer Matija» b bi rsi lepo al aarjero Aočko za ženo, pa ae mora končno zadovoljiti z rdore Mjcc Kofcara ko, bo tik o iepo ia živo t iHkal: predstarij^ da baòc vsi bralci »Oomoijaba« zek) nejevoljni, ker je »Uomoijob« tednik ia se	da bi ®o*ti dnerao nživati veselje, ki Ja bo vztrajala beseda
U zfedbe ia do kra;a oživljale prelep« sike.
Clienti bodo prizori ia smejali m bomo kot ie nikoli, ko bomo brali fai fuedaü. kako je Mati a klical bniiča ▼ riso na kicsno noč — pr Ua sta kar dva — eden s nfovi ia repom, drofi kot vel ka zračea poiast — da b> debi cekraoT m z njimi lepo Anko; — da ne govorimo o čudovitih dofodoriäaah »MaU erega Matije« » Ljubljani, kamor je priiel, da bi pri-aesel lep« Aaki odpustkov, svileno ruto itd. ... Bol*, da molčimo, da bo reseije več?t. ko nam bo .Domoljub« prihajal vsak tede» t roke s vedno Borimi prelepimi, duboritÜBi prizori iz zfodt>e «Matejev Mafcja«. Prepričam wma, da aa motata storiti mič bottfefa za aaše časepisje, kakor to, da skesate pr dobiti čimveč aaročaikov sa »Doatoijub«, U s vso akrtjo pazi, dihi svojo vsebso BStregei rum ia vukns, koristil t masveti ia zabaval s primernimi napetimi povestmi Hd.
t*ü
ki
te Barate J«—«jW za teto teta 1M2 te »tetete
It ir tc s«d«il--»tritt vse. «■ m to ram m*4
ta rjuje te p«totet«. «a d »a Ma Rarefiti takti !
Vsak redea naroča k ^omoüaba-, ki plača aarcčatao za celo Ut» vmapreJ aajkani eje do 3L v*aaar>a, je za varo v aa po poaebaem prav Laika za primer požara* aesreče sa JM tir.
N« posatene t JXmoljab j* aa,bojn slovenski tednik — aaroäta si fa takoi. sai če ste ajefcv nar>čaik. dobite tadi prelep „Siovcacev koledar- sasso sa il tir, ko mos staae sa aeaato*«*« 21 Kr.
Marcite , D0M0tj«tea" takoi svoHai ia—cai «sai sa tu, fco
tee iihajaia v ajeae
Nekaj športnih dogodkov
Xs futerskea StadioBa e Ljubljani » se dr» dai borii aiteti Piiaiae. Ilirije in Benpesa a mio. ijahljtsikef» prvaka. Sa sporeda je bä «iiEf '.jsii iakkaaUetski program, pri katerem <• pokazali izredae Syosct^osti. Xajboi^t aed doč-riai je bil «oprt 214eSa Kofer. ki je zmagal v teka aa 1300 m v čais 4 mia wie. sa kar je
toiiko m tobko drueih aarodor. ki ra stremijo po teas. kako bi se äm boli pribiiiali hlae» tosja- ki je zemeljski smoter vseh ni rodo in vsake*» poed:r>ca.
Biaer«ii * h, jr satoter. po katerem stremi čkneitTo r« čaj n-oraa obstoja. BUc<>-itaaie pa bo takrat vl»dak) oa tem koiäu snev-•i ki jo isarr, tsxs aesnl so. kadar bodo dobri Imdie prevtadili rad slabimi, kadar bo do podleglo dobremu. AE « bo to kdii zcedJo r poectsem obsera* Tefko je prerokovati Go-tovr. pa je to. da od« cM od rseh ia od rsik<«a posebe. da sodriuc r tej bort» med àdxim in tìabèEi. Ma ter ti! oo btacastaaje kenčoo le ae di rseea. česar si Sortt irii človeško firlje-ie aekaj wč kakor	Razk« živ-
*	r5tv-. -r ri,. ■»■■ ~ Bn dr«
d.sMnise. dr drafiae. do M-i-r ~ct ò~ Mrne-zi »efct kr»- rtii to : n r* : jr ;	bjiesia
bo posilil trsi a r» r-r. «to? fmBftt.
doba Blikrr prvaka rseh siovesikik atletov Is
leto spoaaako dank». Prri waki toÄi je »»-stopilo po test atletov, uspehi pa sa ae oceajevxli v prid ki oboa. Posebne uprta j» bila borba ated PUaiaci ia Ilinjaai. ki s» se toeajsvali v vxxfctro. Kobčdo rnjfo to si priberih Plasinci s 1+S toaami. drugi so Ilirijiai s 135 toaimi, tretji pa Henneiaai s 111 točkaisL Sa tein tek-j»crrir;a je bik> dos^ieaik Kpet nekaj prav dobrih rerdtatev: id Sepiiaik je poraaJ kladivo » metrov daleč. Kof.r je tekel tt» a po premei Bea Ifkiiiiča * ž.-Ci set, »ega pa je skočil < palxo S.70 a v v-.i.ca
Preteklo aedeljo «a» iaseli v Ljubljas: kar tri tekme o	prrebstro I- razreda.
Ičd je bil tale: Ljubljana : Mars S I (0.-0). Herstes : jadraš 1:5 rJ:'A EU= : Srohoda 1:1 Po dkotu s^-oreeske^a anfometoer» prveo-ctva «i je SS Lfabljaaa ie akA» «trdili r^l vodiiai petoiaj.
SLOVENCEV KOLEDAR

P> V VSAKO HISOI
JM
JOŽE UAZOR
aza) t>ec ne gremo
Po Rožnem dolu je divjala prava bitka. Na-liujskano delavstvo se je z orožjem v roki uprlo orožništvu in policiji ter streljalo iz oken, izza voglov in plotov. Vsi so se čudili, odkod naenkrat toliko orožja. Zapeljani ljudje pač niso vedeli, da so le igračka v rokah dobro organizirane komunistične skupine, ki je vse dogodke naravnala na trenutek oborožene vstaje proti oblasti. Prve smrtne žrtve so začele padati. Zagrizenost je postajala vedno večja in večja. Delavci so se borili za vsako hišo, za vsako ograjo, za vsako ped zemlje. Nastopila je noč, in policija in orožništvo sta se umaknila. Po vsem Rožnem dolu je zadonel zmagoslaven krik. Prišli so sli s sporočili, da tudi po drugih mestih delavstvo z orožjem v roki obvlada položaj.
Vagnerju se je zdelo primerno, da stopi sam osebno na čelo oborožene vstaje. Razloga za skrivanje ni več. S puško v roki in s strelivom okrog pasu se je pridružil delavcem, ki so ga glasno pozdravili in mu vzklikali.
»Tovariši, naj živi naša proletarska revolucija!« je za vpil. » V boj do končne zmage!«
»V boj, v boj!« Zapeli so takoj komunistično internacionalo, ki je pošastno odmevala po ulicah, nastlanih i ruševinami in ogorki požganili hiš in poslopij. Celo noč se je po Rožnem dolu slišalo vpitje pijanih komunističnih miličnikov; vmes je večkrat izbruhnil nov požar ter večal nočno grozo, med katero so se slišali obupni klici deklet in žena, ki so jih pijani miličniki vlačili z njihovih stanovanj. Slišalo se je tudi streljanje pušk, znamenje, da komunistični partizani obračunavajo s svojimi nasprotniki.
Jutro pa je Kožnemu dolu pripravilo presenečenje. Se preden se je razkadila jutranja megla, že je šlo bliskoma od ust do ust sporočilo, da je ves Rožni dol okrog in okrog obkoljen od vojaštva, oroiništva in policije. Kmalu zatem se je javil v Rožnem dolu delavec, ki je prinesel zahtevo vojaškega poveljnika: vsi morajo orožje takoj posamič prinesti na določen kraj izven mesta, voditelje pa izročiti, drugače bo ukazal zavzeti Rožni dol z naskokom. Oboje naj se zgodi v roku ene ure.
Delavci so se posvetovali. Vagner je mrzlično vodil sejo ožjega odbora in iskal rešitve. Del odbora je bil za nadaljevanje odpora, del odbora pa je omahoval ln videl izhod le v vdaji. Vagner je sklical k seji širši odbor.
»Tovariši«, je spregovoril, »naša borba, začela s stavko, nas je privedla do zadnje stopnje razrednega boja, ki mu še nismo kos. Okrog in okrog smo obkoljeni od vojaštva, ki je oboroženo s strojnicami in ima na razpolago tudi nekaj topov. Na odpor ni več misliti Toda mi smo svoj namen dosegli. Razgibali smo ljudi, zaseiali vanje seme nezadovoljstva in revolucionarnosti, in to seme bo klilo dalje kljub vsem okoliščinam. Odstranili smo naše nasprotnike in naredili iz Rožnega dola našo trdnjavo, ki je ne bo pridobil več noben Orašič. Naše delo je končano. Vojaštvo zahteva odložitev orožja in izročitev vodstva. Podali se bomo. Toda mi se jim ne izročimo. Tovariši, naša stranka nas kliče v Španijo, kjer bo v kratkem revolucija nastopila svojo zmagoslavno pot ter odtod raztegnila svoj revolucionarni klic po vsej Evropi. V Španiji potrebujejo hrabrih borcev. VI ste te dni dokazali Bvoj pogum in svojo izvežbanost. Tu imam že popolnoma urejenih dvajset potnih listov za Francijo. Od tam bo lahek prehod v Španijo. Kdo gre z mano v novo borbo za ideje proletarBke revolucije?«
Marsikdo bi rajši ostal doma, toda vojaštvo je zahtevalo voditelie. Zato ni bilo niti enega iz širšega odbora, ki se ne bi prijavil za potni list-
Pol ure pozneje se je osemnajst ljudi spuščalo po podzemskem kanalu iz livarne, in prišlo na dan onstran Rožnega dola, kjer se steka kanal v strugo Koprivnika.	, ,
Istočasno je Slo zastopstvo delavstva k vojaškemu poveljniku in mu javilo, da so voditelji upora ušli in da delavci odlagajo orožje. Takoj nato je bil Rožni dol zaseden in uveden ie bil strog red. Ljudje so prihajali z grozo v očeh iz l
roman
skrivališč ter pozdravljali vojake kot svoje rešitelje.
Vršile so se takoj preiskave. Veliko število delavcev je bilo uklenjeiiih in odgnanih. V Rožnem dolu pa je ostala številna vojaška posadka, ki je pazila na red.
Medtem ko so bili delavci prepuščeni strogim predpisom zakona, pa so hiteli voditelji vstaje z Vagnerjem na čelu proti meji z napačnim potnim listom in dobro založeni z denarjem.
»Vse se je izvrstno končalo.« je rekel Vagner. »Kdo bi si mislil, da bo iz Rožnega dola mogoče narediti gnezdo revolucionarnih levov!«
Medlem pa so v Rožnem dolu objokovali izgube ljudi. Temu je padel sin, tam je bil ubit oče ali brat, drugje je zopet neznanokàm izginila hčerka. Jok je odmeval po Rožnem dolu; po ječah pa so zaprti delavci spoznavali, da so šli v borbo grdo zapeljani in da so bili le žrtve podlih načrtov.
»Vse se je izvrstno končalo...«
Grašič ie imel v preiskovalnem zaporu zelo težko stališče. Vso okoliščine, priče, zdravniški nož, vse je govorilo zoper njega. Sodniki so majali z glavami. Poznali so dobro Grašiča, zato jim je bil siučai res velika uganka. Toda dokazi so bili neovrgljivi. Šest prič je stalo zoper njega. Sodniki so obupali.
Vse je kazalo, da bo moral biti dr. Grašič obsojen. Čas mu je potekal strašno počasi. Obiski, ki jih je večkrat imel, so mu to enoličnost sicer motili, toda obupa, ki se ga je vedno bolj po-laščai, se ni mogel znebiti. Dan na dan je pričakoval sporočil od Marije, toda zaman. Župnik Lovšin mu je sicer večkrat izročil pozdrave od nje, toda Grašič je vedel, da to niso tisti pozdravi, ki jih on pričakuje. Zaman si je tri glavo a vprašanjem, kaj se je zgodilo.
Zadeva se je vlekla in vlekla. Orašičeva afera je stopila v javnost in se na široko obravnavala v časopisju. Bilo je takoj opazno, da se v nekaterih časopisih vodi naročena borba zoper mladega zdravnika. Ves slučaj se je izrabil v gonjo zoper katoliško skupino, ki so ji očitali nemoralo. Primer zdravnika Grašiča naj bi to najbolj dokazoval. Časopisje, ki se ni dalo vplivati od komunističnega denarja, pa je iskalo možnosti, kako bi dokazalo Grašičevo nedolžnost in zopet porabilo primer v Rožnem dolu, da je opozarjalo na nevarnost komunizma. Razvila se je srdita časopisna bilka, ki je našla močan odjek med ljudstvom. Duhovi so bili silno razgibani.
Tako je prišel konec meseca julija, ko je ves svet vznemirila novica, da je v Španiji izbruhnila državljanska vojska. Tudi pri nas so bile takrat razmere silno napete. Grašičeva zadeva se je nekako pozabila, pozornost vseh je bila obrnjena v Španijo, kjer se je začela smrtna borba med novo, boljševiško in med staro krščansko kulturo, kakor je izjavil že prve dni vojne eden izmed voditeljev španske ljudske fronte.
Grašič se je rešil obupa, v katerega je vedno bolj padal. Ko ga je obiskal profesor Brodnik, njegov prijatelj, ga je vprašal:
»Povej mi odkrito, kaj je mnenje sodnikov?«
Brodnik se je obotavljal.
»Gre za to, ker bom iz njihovega mišljenja izvajal posledice.«
»Sodniki mislijo na najhujše.«
»To sem hotel vedeti. Vprašam te kot duhovnika in kot prijatelja, ki je prepričan o moji nedolžnosti. Ali se smem poslužiti svojih pravic do življenja in zbežati?«
»Smeš, saj si nedolžen, ln ni upanja, da bi se tvoja nedolžnost dokazala.«	,„ , ,
»Dobro. Ali mi moreš v času petih dni preskrbeti potni list v Ameriko?«
»Bom preskrbe!.«
»Hvala ti I Preskrbi mi pod imenom Franc Do-llnar. Pusti ga pri moji materi. Pripravi mi tud nekaj stvari za potovanje. Cez pet dni bom prišel
ponje C	(Nadaljevanje sledi.)
$*ekoJicL &h&2> phjUn&io,
Odkar imamo železnice, kolesa in avtomobile, slisimo vedno manj o hitrih slih, kurirjih in t* kačih. Le kdo bi tekel na 50 ali 100 km, ko imamo pošto, zeleznice in avtobusne zveze? Znano je da prirejajo športniki razne tekme v tekih na kratke, srednje in dolge proge. Najtežje se nam zdijo maratonske tekme, na katerih mora teči tekmovalec na 42 km. Maratonce, ki pretečejo svojo progo v dveh in pol urah občudujemo, vendar je njihov uspeh skoraj neznaten napram naporom tekačev primitivnih narodov.
Seznanili vas bomo z resničnim primerom, ki dokazuje, da je človeško telo res zmožno neverjetnih naporov. Bilo je 1. 1888. ko še ni bilo v Južni Afriki niti železnic, pošte ali telefona. V mestu Omaruru je prebival nek nemški trgovec kot gost misijonske postaje. Nenadoma bi moral poslati važno sporočilo v Wallfisclibai, odkoder je odpotovala čez dva dni ladja v Evropo. Wall-fischbai pa je oddaljen od mesta Omaruru 250 km.
Trgovec je naprosil misijonarja, da bi mu našel zanesljivega hitrega jezdeca, ki bi naj odnesel važno poslovno pismo. Misijonar mu je odsvetoval sla na konju, zakaj na dolgi poti ni bilo vode. Ves presenečen pa je bil trgovec, ko mu je preskrbe! urnonogega tekača. Zdelo se mu je neverjetno, da bi bilo mogoče preteči 250 km v dveh dneh. Mlademu, žilavemu kurirju, ki je užival glas, da je najhitrejši med vsemi pripadniki svojega plemena, je bilo ime Kaupuka, to je »tekač«.
Ko je Kaupuka zvedel, da bo dobil za nagrado novo lovsko puško s patronami, če bo v dveh dneh prispel v Wallfischbai in se vrnil s potrdilom kapitana, da je izročil pismo pravočasno, je bil takoj pripravljen podati se na pot. Izprosil si je 6amo še vrečico kuhanega riža za popotnico. Opoldne se je pognal v dir na 250 km dolgo pot.
Ko se je ob petih popoldne trgovec vrnil z ježe, je ves razburjen očital misijonarju, da je prevaran. Kaupuko je našel spečega v hladni senci par kilometrov dal« od mesta. Tudi vreča s popotnico je bila prazna. »Ves ri ž je pojedel in sedaj lenari v senci...« Mjsijonar, ki je poznal domače prebivalce, ga je skušal pomiriti: »To so ljudje, ki rajši jedo vnaprej kakor da bi nosili seboj odvišno prtljago.«
In res, čez osem dni se je vrnil Kaupuka nazaj in prinese! presenečenemu trgovcu potrdilo, da je pismo oddal pravočasno. Pismo je dospelo na ladjo, Kaupuka, pa se je počasi vračal domu. Nobenega dvoma ni bilo, da ie pretekel 250 km dolgo pot prej kot v dveh dnen. Za nagrado je dobil lepo puško in niti ni vedel, da je postavil izreden športni rekord.
Nek mladenič se je Ustavil v gostilni v podeželskem mestecu. Gospodar ga je povabil k mizi, kamor so prisedli tudi žena, dva sinova in dve hčerki. Na mizo je služabnik prinesel pet pečenih golobov in enega piščanca. Gospodar je zaprosil mladeniča, da jih razreže in razdeli. Mladenič je razdelil prvega goloba med oba sinova, drugega goloba med obe hčerki, tretjega med gospodarja in njegovo ženo, dva preostala pa je pri-držal sebi. Gostilničar je bil zelo iznenaden zaradi načina pri razdelitvi. Vendar pa, ko so golobe pojedli, zaprosi mladeniča, naj razdeli še piščanca. Mladenič privoli. Da glavo gospodarju in njegovi ženi, vsakemu sinu po eno bedro in vsaki hčeri po eno perutnico. Vse ostalo pridrži
sebi	.. » ».
Gospodar je takoj zaprosil, da mu fant razloži način tega postopanja.
»Storil sem, kar sem pač mogel, da sem najbolj pravično razdelil na enake dele,« je odgovoril mladen" »Vi, vaša žena in en golob ste trije. Vaša sinova in en golob so trije. Vaši hčerki in en golob so trije. Jaz in dva goloba smo tudi trije. Kar se tiče piščanca, sem dal glavo vam in vaši ženi. ker predstavljata glavo vaše družine Dat sem peruti vašima hčerkama, kajti om se bosta poročili in odleteli od hiše. Jaz pa sem si pri-držal trup, kajti trup je podoben ladji, in jaz sem z ladjo prišel ter bom, kakor upam. tudi z ladjo odšel.c	g,
15.
i Tadi U*m «e k* po kato(3k*«i r»e«a aa	M^e!»» v o»totr*. 13. L
mM**** a«^ja. Ta daa naj ate-J^ kaUbčaa poaati Ba »4* kot m*fwir> «i k. i.1*. t* i» t* prUü do tpoonS;» itemi«, Ta4i afcweosii kalafKar.. " «taa oofiii ia danwaii ia aimpme. rože*'/L k r* k« lojr/ót, te tod«, Trl^c	me-
«rf* trwteerffie*. r>nrPsi ia Krjnsäe «r* bo » V>t Auiis ipr»j*:aaU B»** flat«, Ej*«> gi*š.o >bWÀi saia.-jet.' pa »o« &a:^teilus.
Sla»««tka paraka » Mgraia. Dac 23. L a da « pwo*U T e*rt»i Krattua *ra!ja » B'l-
gnàM r*. Mi—** »k«H. b&rta birj^a ttofje-tefte« fcjSBa. t p«rryj5!kcfi= g. SUaam Za«.r-Ikaa.fWìl pi ja t ir. Inka. Za pnco £ bil KWÜ baserà* i netCik g La'« Plaai-■a. fcmaa pa »et-ianp starofcAi iafan g. Aataa Bahrr gorfihcčar ea Trai »aderaa para med Minti in^jeari fctiaao w najboljše!
Obe»»«! « to itorwcoitjo j* praznoval svojo MfcwdMim ta tvoj god * krogu r*or drjii-a* T Velik»» OraJj« tu* oče ««veste *- Bale* i T-iWrl Imi* incaa » fikoTp Loki t»r velik p vai ieirmt » T»»)»» okraja. K milnemu tivijerij-■fcean jobtlcj« wn Hkreoo čeatiUa» ter mu fe-n z/iravp ia rrv-.A bedočanst' d Vim^ntro tri. klasič*« rnnaazije v Ljab-tftm iporoča, na mnoga vprašanja o zaàrthj UA-poaàa, da te bo mordi it 27. oktobri. Go»»o pa » začetku w/vonbra. Nitaaòa dan bo otvvtfcs » «torva** bri, bo g» bo mogoče točno fcatočm.
d Bliiaj« M dalji* ko Horek rad name * rok» lil irai to w»»»*t ia fi miri ob njej duha 1er poärtia «rte. Hoben draea pe»»st ram n« bo BarediU ve<jegi rezlja, kakor tlikana porr-?! »MaUr» Matij»«. ki jo ho ru4 list začel t kratki» objavljati. Povejte lo todi »sem tMim, ki fc aiitj/0 »DoMljoha«. kajti res »»liki »kodi bi hiia, če bi kdc t« pc«*ti ne »oeel brati in videti ijeclk «iik.
d La^itaKa d ril f LjaMjaai bo » bodoče predelovala tudi suro» ri
■■—ri.l"--nrrìPir-jrr — iTTT'i1"»
„Slooenčeo koledar"
bo veren dokument rseh dogajanj današnjih časov, zato ga takoj naročite.
d Zarentf» za dijakiajc v V; *aiuci v LjaWfaai taf«j adprio. Sovo iokito lrV3 ae je zaäcfc, »k ktij>« üitja dijaätva so sur« m vtsdno tsakt StakaU jih bo raogotera beda m doižacat vsakogar, ki k mort, jt, da jo olajša. Vzajtroca zavarcna^atca ae tq doiiaosk lepo ob-doiiuyc. Se vedoo daje veükoduioo prostore za »Don di^akisj'. da morejo tsste Urniat, ki sc bodo taf leiot vozüe od Vrboike, Zaloga, Logatca ia OroMiplaa, aa«a v ijtai «arno ia «opio zavetie. Ltpe «obe jih sabljo, naj pridejo in » »i* poftjcjo. IgTt in ka^iiaica jim kbčtjo: Na svidenje. Marija z Brezij jim s stene govori, da bodo v teh prostorih našle koiče-k prave doouč-aoati in toplote. >Dom dijakinj, bo odprt v tistih arah. ko bo oajboii potreben. Vse podroboosti bo vsaka obitkovaDca lahko zvedela v >Domu< samem. Uprava.
d Preberi!« zadaje knjižice: Dekleta na pol. Dvojni ud in Silce pelinkovca. Vsaka siane le 0-50 lire. Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana &
— V eie La novica za èebelarje. Slovensko čebelarsko društvo » Ljubljani «ta obiskala er. Arraanüo Vita, tajnik sekcije italijanskih čebelarje» v Rimu in dr. Solari, zastopnik tovarne za aiadkor v Bologni. Sporočila »ta, d« 3e pristojno ministr«l»o » Rimu dovolilo sladkor za krmljenje čebel in sicer za »sak A. Ì-panj po "i kg. za kranjič 2 kg in za prašilček
• K kg. Prvi vagon je ie na poti. Sladkor dobe
samo čebelarji, ki so člani društva Je v plo-
ačiceh in denatnriran t česaovim ekstraktom. d Arianabibka nesreča. Dne 1. oktobra se
£ odpeljal z avtomobilom iz Ljubljane proti D. v Polju ini Cirerle. da preizkusi novi avtomobil na pogon z ogljem Z inženirjem se je peljalo ie nekaj drugih gospodov. Poskuša ja je izborilo uspela. Na nekem ovinku se je hotel izogniti avlo kmečkemu vozu, da bi preprečil trče-
3chóvéga
nje in »e Ja pri le. P«obn.a M M^f hid» palkodbe \fA-.r, o«tali pa 10 ^ . b Sa», trg.'ska akadeawj» »	»
kanki /Ualmaeija).	__ .
b p«*ckca arad sa be^aaee to	pn
■uautntvu za k&fporari>e » Zagret a.
h FoJ	»Hnatska »aü » p*«« f
iziU v Zagrebu knpga aa#epfck hrvat^ih
pwv<čenih materi.	__
h V« rnbeiai prati krvatai» kmefm so za
trt m*»«* ustavljene.	. , , ..
h 33 aulijaB«» kaa je i« t»>*1 «pla^ hrvat-.ka država «»oje«"» pad"*, p<«reéanii> in ajetik vojakov.	„ _
b Ccac bateUkik »ak »o porgali za	»
Zagrebu, ker fi bilo menda	M U Si-m
povišati pLa^e hotelski »luiintadi. h Voiranji miiuter neodvisne Hrvatske je prekrstil občino Hraatovae » Slavoniji » Ebsdorf Tam prebiva skupina Xeroee»
h V te premila, in nepremi'ao premazcaje Sokola bivle kr Jugoslavije je preilo v Ust hrvatske države in ga z<laj upravlja hrvatsko ministrstvo za korporsrije in àruihe
h \«? način mletja aa Hrvatskem. Izila je nar»dtja. po kateri mora znašati odstotek mletja na Hr»abk»m U>%, * kg krmilne moke in 15 kg otrobov. 1» pa je dovoljen za kalo. Nadalje je todi do.-jeen način, kako izračunati cene nove
■x*e.	. . , ,,
b S». Hieraaim. hrvatski driavai Soluki prtt-nik. Po vwh hrvatskih ljudskih in srednjih io-lah » leto» prvrc praznovali novi driavai hrvatski praznik tv. Hierootma
h l>b«ezaa delavna »laiba te. bo zabela na HrvaUkem L aprila VM V državno »lužt^> bodo iDOgii miadeniči ieie ledaj. ko tA*iu opravili »vojo obvezno »luibo v deknraib taboriSäb. Tudi v»e-ufilišoiki bok» loora'i na obvezno delo.
s Slaveatki iakki vrtec v Belgrada. Skiveo-»k» 5oL. sestre v Belgrado bodo s 15. oktobrom ciprie, v Belgradu v uiiei Vojvode Mil^oka 48. šoliii vrt« za »lovensko mladino V vrtec sprejemajo sestre otroke «tare od treh let dalje. Razen Soškega vrtca imajo šolske «est'e tudi iolo za klavirski pouk.
6 Stareiiaitve Stavaacc« » Jagadiai. V prijaznem n,es>!u Jagodici, kjer je zelo razvila m«-s-ca industrija Kielii in ki siovi tudi po svojih puranih, živi med trbikim ljudstvom tudi okoli KlO Slovencev, ki se navadno zbirajo v gostilni Kleli.;, kjer imajo tudi tvoje društvene prostore. J agodi mik i Sioveoci imajo todi svoje starešinstvo, ki skrbi u vse svoje člane ter jim skuša ot> vsaki priliki pomagati.
s Prosimoljei » Srbiji prejemaj« tvoje palar piale. Srbska vlada je ra svoji seji sklenila, da prejemajo vsi prostovoljci, tako državni kakor saiboupravni in privatni uradniki in uslužbenci za službo » vojski vse svoje polne p'ače in se smatrajo, da so v tem času na dopustu.
s Pa bratavska. Srbska in hrvatska vlada sta ae sporazumeli, da bo Srbija dala Hrvatski na razpolago več tisoč ton tvojega »ladkorja » zameno za hrvatska drva.
K a js tare »rkska gledališče » Belgrado. V Belgrado je pričelo prirejati predstave najstarejše srbsko gledališče, kl je bilo ustanovljeno leta
Pojdimo na Zapi»
Z vsakoletnim zadnjim jesenskim shodom na roženvenško nedeljo smo nameravali romarske shode zaključiti Vse nedelje so jih častilci Ma-jim bili resnična potreba, saj so imeli toliko pro-jim bili resnična potreba, sa so imeli toliko prošenj. toliko želja do nebeške Kraljice, da so vsako nedeljo novi častilci prihajali k njej. Obžalo-, ! «>■ da bodo ti shodi prenehali in prosili, naj trajajo do konca oktobra. Tej splošni prošnji hoče župni urad ugodni in bo na Zaplazu Se naslednii
„II "k! " T ,oktobru p|uib» t»«!« ob 11. Morda nam bo mogoče v doglednem času pri zaplaški
«iV,.?krbe,!a '0-'ik0 rK)lrebne "«nove. Poma! gajte v ta vzvišeni name»'
! ».L »	Saia Za zai-iei ^
t, frto 4ixa<fA>#» »h'rtta ibfl»»»«. t	*	*■<-*»rtu» . ti,-j-
» «»»testi » Zek»»ta » l»'t V.^-
jr'.ikiat.	A »	■> h.l&i
tadi ni :*•»«=«"». »tfjr.«na à
0.	Ut. Po p»Äcia » W« krt/t w « .»Ujaomi
oiicr. as re«ia n» vp^i-a. « v- ^ t*jo aa ttovesok* i«a4a. Vi« a«voctm
fj "*rM sa priarö» po»i.-ai«.
>•«c t»«• mme. tiaaiai ia lfci.tr. , Bet^r,^-Dir j r- * »f«raz»M z aciarp <k»*& m. nero. tiacJti ia »aaU. O» t« atda, laaeahi». 1 kz fcrrcdiac 45 dia,	S» č.i,
asewv Éw dia. «oj iti d-a, sajì H, li/ot» ^
*"*»'Ja V*e » Miß ji S SU'»«»v k: ^ ik -pno kotuc/o. za fcvti p« akrtt Uxaajù ooc-.t-a tai mata «o »»s uaiai. »<ft-ia.- t tòt f«jw>r5 upajo prestati Vie» aaaacea ji tcijcis poiufijo uiLrta« poedrava dr_i.w. te v a. Lorgeri^ ia Goieieva u »aar^ f-, j^. iab. Metaniera a Pvtfča*. K srpe. , u é,^. tota u So»ta.àe batti-tee, p«oi. Griturjni a Maribora, Bentortkota la Kocjcca La ÜÄim ti Oi»a.
g v*c*ae<aa tekma iaed mofcv K.-taji a Jes»a:t k bila 26l septc«*e» Ea i?ri«a KJD u Je*er,.«h. Zmagaio je »oim» Kraaja t
g ,N*ti Ucjtki upu je «lai ie nawej Fa» X Joes«. V oUìmttem o.iboru pa te ie b,TÌ
1.'jpan	Vcrrk. ki je z<iaj podxufaa. Stiriti, F«. jaiačič ia Tniicr.
g S87» ljadi te )e odeleiìo aensfilh jeiiin. n.h tečaje» v Trbovljah. HraaJnika.	il
Zidanem jaosta, poročajo nemški lai
Vsak Slovenec, ki ie nore naj naroči »alovenčevo kajižnico«. — To j« njegova kultoma io «ocijalna dclìxort. knjige lahko plaiajete meteiio
g Pet irta» BMre^a. V Breien.«, pr. Mi.-v boru te je oni («tek pripeljal » koroike t^ui 5-tooski avto. ki je ttraJK>vito treÄl v a-1, n-ioj-ii voz. übe vocili tU te zvrnili [O fobočfi » Dravo. Pooesrečdi so te: Franc Smrečnik u Miri bora je dobil hude notranje pošk.jdt*. Vajen Ahej z Bofa »i je zlomil roko. Srečko Strblia tt Selnice ob Dravi ia Jaaez Uriioik u S'.esuitft tU ti zlomiU aoge. Neki delavec je dobil laije poškodbe. Vozača tovornega avto a»* ila so updi g Zda čadaa iraMaaa dva jartka jt piik te dni » gozdu gobanca Minp Kern i< Ii večjega. 13 cm vUoie gobe. iz raiel M »I«-govem klobuku 8 cm visok dvojček.
g Xad 167.000 kg jagod to nabrali to jese« Gorenjci in jih oddali po 30 nakupovala*» kranjskega okraja.
g Vii, ki rede kaka« ali race na .'tijerstea morajo v določenem času oddali najmanj po jajce na vsako kokoš.
g Trgaviaa a taanUaanl tavraiaih irUvj od 4. oktobra dalje prepovedana v üemrip-sovražnimi državami Ua navedena tudi Egipt " Irak.	t , „
g Kontert petre» is Beljaka. Ono soWo K prišli na obisk » Ptuj pevci u Beljaka. Pred «e stno hišo jih je pozdravil župan, zvečer pap ptujsko pevsko društvo priredilo zabaven J«"' na katerem je vodil pevtki del dirigent Bučar, orkester pa glasbenik Erjavec. Kor«£ pevci so potem v nedeljo priredili svoj katerega so se ptujski Nemcjj udeležili » kem številu.
g Batne aesgod«. V Studencih si je Pf> Pf*" polomila več reber zasebnica Marija Filipi"^ Odvodno žilo si je močno poškodoval 20-letni b sarski pomočnik Lojze Jureš iz Zg. Kad™» enaka nesreča je zadela zaradi nareza s »ip» letnega poštarja F. Sevika.
Ljaloiaersko okrožje obsera le Je oW» • Apače (Ahrstal), Slatina Radenci (Bad Ha<* Mala Nedelja (Klein Sonntag), Ljutomer t*-^ tenbergj. Negova (Negao), Gorenja K«* (Oberradkersburg). Sladka gora Sv. Jurij ob ščavniei (StaiaitaD. f^V .Lit see), Cezanjevci (Zeaendorf) Pole? •«'»T sem še občina, ki ji zdaj pravijo Rossa«.-
IZ TRŽAŠKE IN
t
Novica iz Borita
Trgatev 6irto srečno končali. Naše vasi so sedai polne opojnega vinskega duha, sladek mošt vre v sodih, glasno brbota, kakor bi se 6odi med seboj pogovarjali... Sladkor 6e izpreminja v alkohol, letošnja kapljiica je pričela počasi zoreti, kmalu bo • prekuhana«, za pijačo pa je že sedaj dobra m že kaže svojo moč. Letošnja trgatev nam je prinesla obilo vina, tako da mnogi niso imeli niti dovolj posode ter jdm še sedaj mošt stoji v škaJih in bretv-lah. Novo vino bo imelo 9—10 stopinj alkohola. Se pač pozna, da je grozdje pozno dozorelo ter si ni moglo nabrati toliko sladkorja, kakor ponavadi. Toda zadovoljni smo tudi s tem, 6amo če bomo še dosegli primerno ceno za naš p-idelek. Mnogi so vinski mošt kar od stiskalnice že prodali, kupci so 'a odpeljali,za ceno pa se bodo zmenili pozneje,
ge ho določila skupno za naše vince.
Sredi med trgatveno veselje je udarila v naših vaseh tudi žalost. V Borštu ie umrl posestnik Jurij Petaros, ki je dosegel visoko starost nad 70 let Pridnega in poštenega moža so cenili vsi sova-ščani, kar je posebno lepo pokazal njegov pogreb, iti je bil v nedeljo, 5. oktobra. Velika množica ga je spremljala na zadnji poti. Tudi v sosednji Dolini so imeli žalosten dogodek. Smrt je ugrabila pridno gospodinjo, vzorno ženo in dobro mater Anico Kocjanéic, staro komaj 30 let Njen mož je pri vojakih ter je prišel baš na dopust, ko je našel ženo težko bolno. Nekaj dni nato je umrla. Tako sta se oba veselila svidenja, sedaj pa j« kruta smrt uničila 6rečo. Vsa soseska sočustvuje z žalujočimi. — Svetila obema pokojnima večna luč, preostalim naše globoko sožalje.
V prvi letnik bogoslovja v Oorici je bil sprejet naš domačin g. Angel Kosmač, absolvent semenišča v Kopru. Vsa naša fara se veseli, da bo v par letih dočakala spet slovesnost nove maše. Zadnjo novo mašo j» v naši lari pel poznejši tržaški škoi Oiavina in od tega je že mtKtgo, mnogo let Mlademu, idealnemu bodočemu delavcu v vinogradu Gospodovem želimo, da bi ga Vsemogočni utrdil in usposobil za težkt> življenjsko pot, ki si jo je izbral.
p Stanovska romanja k obršljanski Materi boiji pri Komaa. V septembru smo imeli tri stanovska romanja k obršljanski Materi boiji. Prvi so prišli možje in fantje v noči od sobote na nedeljo po prazniku imena Marijinega. Prišli so v tako lepem številu da je bilo res veselje. Pobot-nost Be je začela z govorom g. lup. upr. Zaletela iz Vojščice, ki je lepo razmišljal o najboljšem Prijatelju, ki zasluži vse zaupanje in ljubezen vseh mož in fantov. Po čudovitem sv. rožnem vencu je sledil drugo govornik, g. Mirko Humar, kaplan komenskl. Govoril je prav učinkovito o srečanjih Gospodovih z možmi in fanti. O polnoči so zabučale orgle in začela se je slovesna sveta maša, pri kateri so peli pridni velikodoljski pevci, katerim so se pridružili številni drugi, zlasti organisti. Za slovo je toplo spregovoril še g. dekan Kos o povišanju sv. Križa, ki naj bo tudi naše upanje. Ob eni popolnoči je bilo romanje zaključeno in so se lantje in možje vrnili na svoje domove veseli, da so preživeli, noč v zbranem miru prijaznega svetišča, ki s senco svojih kostanjev in akacij nudi svojim romarjem blagodejen od-počitek na trnjevt poti v večno domovino. Nasiere dni so sledila romanja deklet in otrok. Dekleta so se zbrala ie ob šestih. Govoril jim je lepo, kakor pač on zna, g. župnik Delpin iz PU-skovice. Otrokom, ki so s svojimi dušnimi pastirji prispeli takoj po osmi uri, je govoril g. Mozetič lz Temenico. Otroci so tako zvesto poslušali, da se je res izkazal kot dober govornik za otroke. Dne 11. oktobra bo romanje za žene. Kakor so
Prva knjiga »Slovcnževe knjižnice« — prekrasna lovska povest »Trop brez zvoncev« (spisal Janez Jalen) je že izšla — velja samo B lir._—
Ali ste piatali 11 lir za »Slovenčev koledar«? Ce še ne, storite to takoj po položnici ali pa pri našem zastopniku!
se obnesla prva tri romanja, se ba gotovo tudi to zadnje in bo zopet podan dokaz, da so stanovska romanja nekaj lepega in priporočljivega.
p Kostanjarji so se pojavili na tržaških ulicah ter že prodajajo vroč, dišeč sad naših gozdov. Kostanj, ki se prodaja v Trstu, je debel, sladek maroni, ki vabljivo prasketa nad ognjem v železnih pečicah ter še vabljiveje diši in vabi. Letos je precej drag, za 50 cent. ga dobiš komaj slabo pest.
p Obvezno Izvrševanje verskih dolžnosti. Prosvetni minister je te dni spopolnil dosedanjo šolsko zakonodajo na Hrvatskem z novim predpisom, po katerem mora vsa hrvaška šolska mladina ob nedeljah in zapovedanih državnih praznikih izvrševati svoje verske dolžnosti in se udeleževati božje službe. Neizvrševanje teh dolžnosti kaznuje razrednik z ukorom in se zaznamuje v razrednici kot izostanek od celodnevnega pouka.
Ali ste že nakazali U lir za »Slovenčev koledar«? Ce še ne, storite to takoj! Zadnjič ao bile priložene tudi položnice za nakazilo 11 lir. — Naj naroče »Slovencev koledar« tudi Vaši sosedje. — Vsak naj atori vse, da bo družina »Slovenčevega koledarja« čim večja! Kdor koledarja ne bo v naprej naročil in plačal U lir, ga potem, ko bo izšel, ne bo dobil več za prej omenjeno ceno, ampak bo moral zanj plačati v trafiki 20 lir.
p Banjšiea. (Olepšanje cerkve.) V teku tekočega leta smo notranjost naše župne cerkve prav lepo olepšali s tem, da smo obogatili njeno opremo. Dobili smo tri nove zastave. Eno je oskrbela vas Krvavec, drugo je poklonila neka zasebnica iz Podlešč, tretjo — zastavo farnega patrona — jo daroval spodnji konec duhovnije. Sedaj zbiramo za stranski oltar sv. Jožefa. Stranski oltar, ki že stoji, je prosil in kar klical, naj mu postavimo tovariša. V kratkem se bo ta vrzel izpolnila in prikupnost naše cerkve se bo močno dvignila.
p Jelšane. Letošnje leto smo imeli v Jelšanah kar dve novomašni slovesnosti. Prvo novo mašo je imel 13. julija g. Anton Surina, doma iz No-vokračin, podružnične vasi jelšanske. Drugo je imel g. Ivan Bernetič, doma iz druge podružno vasi Lipa, dne 21. septembra. Obakrat so domači fantje in dekleta okrasili cerkev ter prostor pred njo z rožami, venci in slavoloki, tako da je bilo treba zares pohvaliti njihovo podjetnost in požrtvovalnost, ko so sredi največjega dela (za prvo
Paznato Knjižica?
»Knjižice«? Kaj pa je zopet to?« boste rekli. »Nov časopis ali kaj?«
Nove ravno niso, saj gredo že v deseto leto. Časopis pa so, ker izhajajo ob določenem času, vsakih t4 dni. Vendar pa »Knjižice« niso tak časopis, kakor so drugi časopisi, kjer v vsaki številki najdeš več različnih člankov, poročil, novic in podobnega, posebno pa še kakšno povest. ki se rada vleče skozi ves letnik. V »Knjižicah« je vsaka knjižica, ki obsega redno 32 strani v žepni obliki, zaključena enota in celota zase. Tako se lahko v kratkem dobro in teme-| j i to poučiš o tem in onem vprašanju.
Doslej je izšlo 187 knjižic. To je že kar knjižnica! Tu najdeš poljuden odgovor skoraj na vsa verskoprosvetna in družabna vprašanja, ki tarejo današnji svet. Zaradi «voje po judne in sodobne vsebine so se »Knjižice priljubile povsod, kjer koli jih poznajo. Pohvalno so se o njih izrazili najvišji svetni in cerkveni do-
St°1'Med* zadnjimi priporočamo te knjižice: Zakaj. Dekletu na pot, Dvojni sad, Za srečo, Mu-čeniška Španija in za otroke: Dobri otroci, An-eelčck varuh moj, Moli. Mnoge knjižice so se-vedapošle, dobi se še okrog 95 raznih številk Vse te knjižice lahko naročite in dobite prt svojih Kg. župnikih. - Cena in naročnina: Cena vsake posamezne knjižice fc 0.50 lire, naročnina 12lir, ker izide 2* fuuficletno. -Naslov: »Knjižice«, Rakovnik, Ljubljana 8.
novo mašo ob košnji, drugič pa prav ob času po« spravljanja poljskih pridelkov, dekleta vztrajala do polaoči in čez ter pletla vence). Za obe novi maši niso prišli ljudje le iz domače fare, ampak tudi iz sosednih, celo tja od Matulj. Posebno zato še, ker je bilo obakrat sijajno lepo vreme. Za prvo novo mašo je imel pridigo gospod iz Poigraj g. Simonič, drugič pa g. Grlj iz Harij. Tudi pevci so pri prvi kakor pri . drugi slovesnosti sijajno peli ter izvrstno rešili svojo nalogo. Ob« gospoda novomašnika sta dovršila svoje študija, kakor vsi reški bogoslovcl, v semenišču v Benetkah. G A. Surina je nastavljen sedaj za kaplan« v reški župniji sv. Nikolaja, ali kakor vele Rečani, na Torreti. G. I. Bernetič oa je v službi kot ka« plan v Klani. Obema želimo mnogo sreče in uspe« ha v sveti dušnopastirski službi.
p Oktober je prinesel izpremembo vremena. Zadnjih 10 dni septembra smo imeli pravo trža?< ško jesensko vreme — sončno in toplo, nebo bre* oblačka, ozračje skoraj brez vetra. Veseli so ga bili meščani in kmetje v okolici, saj je bilo sonc» potrebno vsem, najbolj pa grozdju, ki šele prav, zori, in ajdi, ki je še vedno v cvetju, dasi bi pa pravem morala sedaj zoreti. Oktober pa je prinesel izpremembo vremena, barometer je nagla padel ter je pričelo pomalem deževati. Upati je, da se bo vreme spet uravnalo ter bo omogočilo' trgatev, ki se je v obmorskem pasu že pričela, na Krasu pa bo sledila čez dober teden.
p Smrt v tujini. Iz Južne Amerike je došla vest, da je tam 26. avgusta umrl Anton Pipan s Planine pri Vipavi, 'miad mož v najlepši dobi 38 let. Bil je prvi, ki je iz planinske župnije šel is'.tat zaslužka v daljnjl Južnoameriški svet, in je tudi prvi, ki je izmed planinskih rojakov tam T, tujini odšel pred večnega Sodnika. Naj mirno počiva v prekomorski argentinski zemlji!
p Klanje svinj za domačo uporabo je dovo-ljeno s 1. oktobrom. Lastnik sme zaklati eno svinjo za družino do 6 oseb, za družino od 6 do 12 oseb sme zaklati dve svinji, od 12 oseb naprej pa tri. Pred zakolom morajo dobiti dovoljenje svoje pristojne občine.
p Po 14 letih se mu je vrnil vid. Napolitano« Gustav Smith je bil ie 14 let slep zavoljo tega, ker se je na očesih naredila debela mrena, ki je tako močno prerasla vbe očesi, da SniHu «pioli ni več zaznal niti najmočnejše svetlobe. Po 14 letih slepote se je mož odločil, da bo šel na operacijo. Operacijo so izvršili zdravniki na neapeljski kliniki in se je popolnoma posrečila. Smith vidi sedaj na obe očesi.
p Posvečenje cerkve Srca Jezusovega v Dret* niči. Dolgo zaželeni in težko pričakovani dan posvetitve cerkve Srca Jezusovega v Drežnici je padel na delavnik 1. oktobra. Ker je tudi vreme bilo bolj cmerikavo, prejšnjo noč je skoraj nene-homa lilo in tudi jutro je bilo nič kaj obetajoče, šele proti enajsti ure se je Krn otresel kape, se niso natekle v Drežnico izredne množice sosedov. Ko je po dolgih, pomembnih in slovesnih cerkvenih obredih posvetitev bila končana, se je obsežna cerkev, iz katere so morali odnesti tudi klopi, vendar močno napolnila. Farani so bili zbrani polnoštevilno in tudi sosedov, zlasti Kobaridcev, je bilo mnogo. Vas si je bila nadela praznično obleko in ie glavne poti okrasila z zelenjem. Tudi mogočna notranjščina cerkve je bila prepletena z zelenimi kitami. Nadškof se je pripeljal v Drežnico iz Gorice že pred 8. V toplih domačih besedah ga je pozdravil g. župnik Ante Cešornja, belooblečena deklica pa mu je z dobro govorjeno deklamacijo poklonila krasen šopek. Koj nato so se pričeli svečani obredi posvetitve. Da bl ìzred-nost dneva tem boli poudaril, je stopil na priž-nico v polnem ornatu e škofovsko palico v roki in z mitro na glavi. Izjavil je, da ga veseli, ker ie danes posvetil veličastno novo cerkev, katero je on proglasil za romarsko svetišče. Pohvalil je Drežnicane, ki so se za zgraditev nove hiše pre-svetega Srca tako neutrudljivo žrtvovali, pohvalil ziatomašnika g. Kalina, ki je skoraj 80 let nesebično vodil dela za postav.tev cerkve o kater so lahko reče, da e n egova, in končno lzresei Driznanie tudi njegovemu nasledniku, sedanjemu župnik" g. Cešornji, ki je pripravil svečanost m ki si je naložil nalogo, da bo vodil novobožie-potno cerkev in skrbel za njen podvig. Po sve« maši je bila birma, pri kateri je nadpast r p^ delil zakrament sv birme 85 otroltom. S sloves nim popoldanskim blagoslovom, ki ga je oprav i nrevžv. nadškof, Je bila izredna svečanost zakliu-C pri ev. opravilu dopoldne in pri vjernlcah je neutrudno fn ubrano prepeval drežniškt cerkveni pevski zbor, ki zasluži naše priznanj^
HUJE
Poskasi zdravljenja taberkaloze z zlatimi preparati so pokazali viden uspeh pri tuberkulozi koie, a so jih morali pri pljučni tuberkulozi zaradi nevarnosti zastrupljenja z zlatom opustiti.
Ali sle piatali 11 lir za »Sloveafev koledar«? Ce ie ae, storite lo lakoj po polozaici ali pa pri aaiera zastopnika!
Zmazal se je. On: »Pa sem bil res neumen, «la sera le vzel za ženo.« >Pa. Janez! Nekoč si »e narival «vojo največjo srečo, sedaj pa tako govoriš o meni.« »No, Jenka, pravilno me rasami: čim nenmnejši je kdo. tem večjo ereco
'"'slabo je raro mei. Pred «odnijo. Sodnik obtožencu: »Odločite «e. kaj Tam je ljubke dva »j»; »apnra ali 50 lir?« Obtoženec: »Potem bi ie rajši prosil za 50 lir. gospod sodnik'«
Pri vražarki. »Gospod Br.c, karte kažejo, da se boste t kratkem poročili.« »Tako? Pa povedo tudi, kako se bo pisala moja iena'?« »Seveda' Gospa Brie.«
Zaaesljiv zaak. Moi: »Ali. draga ženka. kako rioreš urliti, da sem pri-el včeraj pijan dosso*? Sai si vendar slišala, da m1 m bil čisto trezen in 3a seni celo še navijal gramofon.« — »Navijal si. samo si namesto gramofonske pk> šie vzel pokrov posode za mleko.«
Profe««r Joia aa potovaaja. Profesor Jo/a je znamenit geograf. Nedavno si hoče pri kolodvorskem okencu kupiti vozni listek in zahteva takole: »Prosim. Tozni listek v Rim. mesto, ki ima okoli IJttl.OtlO prebivalcev, le/i na levem brega reke Tibere. je glavno mesto Italije ter ga imenujejo tečno meslo ia zibelko kulture. Prosim, povratni vozai lislek.«
„StOICuCCfo nalunna"
24 knjig je najleoša in najcenejša zbirka knjig izbrane vsebine. Vsaka knjiga stane le 5 lir. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« takoj.
Kesaaje. Sodnik: »Tožitelj je pripravljen, da svojo tožbo umakne, ako ga prosite, da vara zanšnico odpusti.« Toženec: »Tristo medvedoT — če bi bil K> Tedel, bi mu jih bil fre par priložil.
Kako ga ie karirala pijača. Eva šiletič iz Bjelovara ie kaj odločna iena Ni in ni mogla trpeti, da bi ji bil njen moi pijanec. Nedavno se je spet vračal domov precej natrkan. Doma mu iena da kozarec z vinom, v katerega je natrosila paprike in luga. Moi se je vzradoščen ozrl na družico in kozarec v dušku popil. Kmalu pa so ga napadle hude bolečine, začel je silno kričati in na pomoč prihiteli sosedje so ga takoj odpravili v bolnišnico. Tam so mu iz-prali želodec in rešili življenje. Žena je morala pred sodnika, ki jo je obsodil na b00 lir kara i, a lo samo pogojno. Mož se ji je kmalu vrnil domov dvakratno ozdravljen.
Kratkovidnost Naša stara mama je zelo kralkovidaa. Tudi v postelji nosi očala. Pa smo
f" > nekoč vprašali. čemu rabi v spanju očala, ako je odvrnila: »Da lahko spoznam ljudi, o katerih se mi sanja.«
1W ie ai a». Cenčanov Janez in Tolkačev France si pripovedujeta zanimive in kratkočasne zgodbice.
France: »Neki profesor je imel konjička in koleselj. Kakor veš, so profesorji zelo raztreseni ljudje. Ko ae je nekoč ta prolesor hotel odpeljati z doma, je konja posadil v koleselj, sam se pa »pregel in vlekel. V prvi gostilni je M učenjak 7 «lev, konja pa je pognal v gostilno. To je vsekakor višek raztresenosti.«
»To le ni nič,« pravi Cenčanov Janez. »Matejev Matija, U ga je šele biksaU
»Kaj pa Je naredil?«
»Va, tega ti pa ne morem na kratko povedali. Naroči si »Domc-ljuba«, U list bo v kratkem safel priobčevati va» Matejevo zgodbo, ki bo š* •likaaa povrh.'
Tisač traktorjev «a »Mrl««]« Hi» » ku »
rabljaio v Nemčiji že nekaj casa *°to	.
VVlik lav aa aetarae I,«di je naredila »i pariška policij»;	v *nem «""»I« * "PrU
62 Hrta» k*iea .. vsak. »ab.taia. fejaaj» je
odobrila slovaška zbornica.
Prodaj, kraba aa karte je uvedla te dni tudi
^Xsooo smrtnih in«» je ie zahtevala kolera, ki je začela divjali te dni v Indiji.
V Rim« j» «mrl kardinal Lorenzo Lauri, ki je bil camerlengo sv. kolegija.
«90 km dolg «ot prekop, ki bo vezal Simen s Tientsinom, bo zgradila Jaj>on-ka. _
4S3S ta jih št«de»ler je v trimeserjn od januarja do marca ltMl vpisanih na nemških vseučiliščih in visokih šolah.
Atlolobilske ceste p« nemškem ttore« so začeli graditi v Španiji.
Saeieni piai je pridrvel pred kratkim iz višine 300 m na vas Cararoles v ameriški republiki Cile. Hiše je pokrila 30 m debela plast sne-„'a.
KRATKE^;,""
Zdravnika S«eyd«r ia Datidto» «ta preiskala več slo rodbin in ugotovila, da se («dedujejo tudi motnje v okusu.
Öd ribelle do groba porabi človek povprečno toliko lesa. kakor ga je v 3W) srednjevelikib drevesih. so izračunali te dni ameriški letopisti.
Te dni so i «spehoni operirali na Danskem dečka, ki je imel tri leta žebelj v želodcu.
Na Ijabljanskeru velesejma je bila razstavljena trpežna naprava, s katero je mogoče vsak sod temeljito očistiti, če im« le še dober les.
Velik potar je iibrabail v tovarnah za izdelovanje zdravil v ilelunu pri Parizu.
Neaavadso število jastrebov se je pojavilo letos na Koroškem.
Stiiij kt sivi wì.riaik Federico Munii je umrl pred kratkim v italijanskem Casalu.
V nemškem Stangarti so priredili nedavno razstavo, kjer je bil tudi okostnjak ovčarskega psa. živečega pred 2W10 leti.
17 milijonov črncev livi po najnovejših podatkih v Združenih državah Severne Amerike.
Največja taačaa «ra svela je v Milanu: ura je obenem tudi koledar.
Mesta« «prava v ladijskem Bombay» je razglasila. da l>o — z ozirom na ftrašno razširjanje miši in podgan — sprejemata mišja trupla kot vrednost ta plagilo davkov po določeni lestvici, nedeljo na Bahamskem otočju.
Nad 210000 Nemk je že zaposlenih v uniformi pri nemških železnicah. poŠtah, tramvajih itd.
Krajevne oblasti v madiarskem (iomoru in Kishontu so prisilile 12.000 bretpošelnih ciganov k delu; najrajši pletejo slamnate klobuke iz koruznih listov.
Orkan s 16« km bifronti aa uro je divjal ono nedeljo na Bohamskem otoOju.
Novo saov. ki blati bolečine kakor morlij, so iznašli pred kratkim nemški raziskovalci.
Popolaoma je ima«jk»lo mila v Švici
Prolesar Stellati je «patatai ob Bosporju lei ptic-selivk; v nekaj urah je naštel več tisoč orlov.
532 cm visoko proso je zraslo letos na nekem polju v bližini portugalskega kraja Reguencosa imetje so prihajali gledat v tropih.
Poldrag kilometer je ie iirak telelak late, ki jo meče it sebe tloglasni javanski ognjenik Semernja v Nizozemski Indiju	"
riieve i®^ "j*™ fa	Tcreiii* Molin*-
Cest. t višini &300 u »«d morjem so uročili
n	najvifje ležeča cesta na svetu
kakor višek r»ttresenosli.«
Li JL?". ^la*?' ^"*tUk »» Salamanca-^raÄ"'	8	»bilih,
Polhove kole
L «or, krzitarstvo
DUBDANA. Mestni trg 5
ČLOVEK IN zmJm
Nekaj aavwffl za sladko spanje
Preden se pod«»te k počitku, a,.
knjige ali časopisa v postelji. k6JIj' ■■"'« vam razburja možgane, osobiio čitanie ifc.'l6 ti tik ih povesti.	' wuk"
Ko hočete zaspati, ugasnite luč t sobi Pred počitkom prenehajte nusluj 0 ( ' ,. onem. Skuhajte zaspati z zavestjo, da u- k, 1 v postelji dobro odpočili.	*
Ne jemljite zvečer kakih omamljivjj,
l ;
da vlada v vaši spalnici popolna tihoti'te
stev «Ii tako zvamb uspavalnih t«! :,-> ..„jjJ^" primešana gotova količina strupa. kar ,'„ij!' na vaše živce.	"
Ne poslušajte, ko bo ura bila: najholiL:,
— I — J a. _ »X«	I«*	I_	' ■ rI
vas tudi močno tiktakanje ure ovira v sp^j?
Ne u/ivajte neposredno pred spanj^n it, koholnih pijač, kajti iste vam razburjajo ;„ ce, srce in možgane.
Ako sploh ne morete zaspati, rij va, j, nič ne vznemirja Mislite samo na »panje u odpofitek. pa se boste premagali. Poskn^It ^ di z molitvijo.
25 let » kro«U v »na. Prokurist Hans W. j, Hanoovra v Nemčiji je bil v januar u 1M6 kol lfc. letni pro»4ovolje< pri nlancih na norreni ;i«iruir nem potiodu na Poljskem. Busi w> patruljo opiaii in so začeli nanjo streljati » šrapaeii. I)rot*t it strelka je W. tadel v arce. Več mesecev je kial v vojnem lazaretu, rana »e je dobro zacelila. Ua zdravnikom ni uspelo, da bi mu kroglo noiejtili iz nje. Prebila ie srce in prirasla nati). Bivši slane« nosi zdaj že 25 let kroglo v srcu. ki mu i» ne povzroča nobenih težav.
Smeh je za sdravje kwittea. Včasih se jc pa težko smejati, ko človek ni razpoložen u kaj takega. Berile >Matajevega Matijo«. -lAano fevest, ki bo v kratkem začela izhajati, in se U»te gotovo naužili veliko smeha.
Hicijeaska ia sgravila» moč »ončnih i>rk« je zelo velika, a tudi tu ne smemo pretiravali Koža »e nam lahko vn»me, nervozni poi-Ubhm, spati ne n»or. mo itd. vse, kar je preveč, Hodujc.
„Slovenčev koledar" boste vsltd njegove vsebine na ino potrebovill vse leto — stane pa za na/očniit naših listov le // Lir
2T? litrov krtL Raymond B ricuse ponoru nosač na p«r:škem Centralnem trgii. je re-il i teku zadnjih t2 let veliko bolnikov s tem. di ie otldal 7« prelivanje 27? litrov lastne krvi. 1)» leta 1924 ni vedel ničesar o trm za»lu/ku. Vkl zdravnik je nagovoril rdečelunega korenj«" na cesti, ker je nujno potreboval kri /a opc"-ci jo. Nosač je pristal ia «al tedaj oddaja «kori) redno po 500 gramov krvi dta do trikrat »« teden. Vedno je vesel in idra t. Pri k isilu pcpijf steklenico rdever« vina. češ da n»ivei m'«i /a kri. Same enkrat ie skoraj omedlel, ker J« moral v teku enega dneva post ret i pel-m W' nikom in oddal vrf kakor poldrugi liter km Takrat je moral počivati 15 dni. \odstvo te like pariške bolnišnire je priporočilo muul" zdravstva nosa ta za red Častne legije.
Rast »oktav. Pri eni i» isti osebi ne popf njajo vsi nohti enako: desnica je splošno W<»j nejia od levice, kazalec pa na priliko boljši «« mezinca. Na dragi strani pa zavisi rast oil i ne dobe. od rdravja ia hrane. Povorek se ■*>»" na roki povečajo za približno 0.w»:9 cm M £ den. torej dobre 4 ca aa leto. Človek 7« w £ po takem priredil t>5 metrov roieTine na k«" »vojih io prstov. Slekerai izmed nj-h se jt lek u etojega življenja 186 krat doust» I» notiL	m
Ne poljabljaj! Učitelj je razlagal ufe»«JJ kako prenašajo Kvali premaogo bolerni i» jih zato ni dobro poljabljati. Razlago je ^ nazoril z zgledom, kako j« nekje st«''1!" okaiil vso dražiao. Nato se obrne do «aj mu navedejo sltčae primere- K ^ oglasi mali Gasperfek: »Naša leta ie ^ ^ Habljala črno belega mačka'« Cčitelj: »N«.,B Gašperček; »Maček je porinil!«
Edmund de AmM>
Pred mnogimi leti ie neki trinajstletni deček odšel iz Genove v Ameriko, da bi poiskal avo io mater.
Njegov« mali ie pred dvema letoma odšla v Buenos Aires, «lavno mesto Argentine. Odšla je v upaniu. naide službo pri kakšni premožni družini in tako v kratkem Času zasluži toliko denarja, da bo mogla rešiti svojo družino iz dolgov, v katere ie zašla zaradi raznih nesreč. ki so prišle nad njo. Marsikatera pogumna ženska ie le odšla tako daleč z istim namenom. Ker so bili v tistem času posli v Buenos Airesu zelo dobro plačani, se ie marsikatera vrnila no nekai letih a precejšnjo vsoto denarja. Uboga mati ie strašno trpela, ko ie morala zapustili svoia otroka, katerih eden ie imel osemnajst let. drugi pa komai enajst. Toda bila je pogumna in polna zaupanja. Potovala ie srečno. Takoj ko ie prišla v Buenos Aires ie našla s pomočjo nekem trgovca iz Genove, ki je bil bratranec njenega moža in ie že dali časa bival v Argentini, službo pri neki premožni družini, ki ii ie dajala zelo lepo plačo in lepo ravnala z njo. Nekai časa ie redno pisala domov. Domenjeno je bilo, da bo njen mož pošiljal pisina bratrancu, ki jih bo doslavljal njej. Tudi ona bo svoja pisma dajala njemu, ki bo skrbel, da jih čim prei dostavi. Zaslužila je osemdeset lir na mesec in ker zase ni nikoli nič porabila, je vsake tri mesece poslala domov lepo vsolo. Njen mož ie s tem denarjem polagoma odplačeval dolgove. Obenem pa se ie tudi sam trudil, da bi kaj zaslužil in tako čim prei dvignit posestvo na prejšnio višino. K omni ie že čakal, da bi se žena vrnila. Sai ie bila hiša brez nje lako prazna. Najbolj pa jo ie pogrešal njen najmlajši, ki je svojo mater tako silno ljubil. Nikakor se ni mogel potolažiti zaradi njene odsotnosti.
Toda po enem lelu. odkar je odšla, so prejeli doma le kralko pismo, v katerem ie poročala, da se ne počuti bogve kako dobro, nato pa ni bilo od nje nobenega glasu več.
Dvakrat ie mož pisal bratrancu, toda tudi ta ni odgovoril. Pisali so družini, pri kaleri ie bila v službi, toda ker niso vedeli natančnega naslova, ae ie pismo izgubilo in tudi od tu niso dobili nobene vesti. Obrnili so se tedai na ilali-ianski konzulat v Buenos Airesu. Po treh mesecih nestrpnega čakanja so prejeli odgovor, da kljub skrbnemu poizvedovanju ni bilo mogoče izslediti dotične osebe in da se tudi na oglase v časopisju ni nihče oglusiL niti poslal kakšno •poročilo.
Nič čudnega nI bilo, da le konzulat ni mogel izslediti. Ker ni hotela, da bi tudi drugi vedeli, da ie poslala služkinja, je svojim gospodarjem navedla napačno ime. Zopet ie minilo nekai mesecev, loda od nje ni bilo nobenega glasu. Družina je bila obupana. Posebno mlajšega dečka je materina odsotnost in njen zagoneten molk lako potrt, da ie začel hirati. Kaj storili? H komu naf se obrneio? Oče ie že mislil na to. da bi odpotoval in šel iskat ženo v Ameriko. Toda kdo bi doma delal in kdo bi pazil na otroke? In tudi starejši sin ni mogel oditi. Pravkar ie začel služili in tako pomagali družini. In tako so prelekal tedni in meseci. Vsak dan se ie med njimi ponavljal isti razgovor. Nato pa so žalostno gledali drug drugega in molčali.
Nekega večera ie mlaiši sin Marko odločno izjavil:
»Jaz grem v Ameriko Iskat mater.«
Oče ie žalostno zmnial z glavo in molčal. Bila ie to velikodušna misel, toda nemogoče io ie bilo uresničiti. Da bi deček trinajstih let sam odšel v Ameriko! Za to potovanje ie treba cel mesec.
Toda deček ie vztraial. Vsak dan ie znova Prišel s tem svoiim predlogom in očetu zelo modro dokazoval, da -ie ta njegov načrt izvedljiv. Niegova dokazovanja so bila tako modra, kakor da bi jih govoril odrasel človek.
»Sni so šli tudi že drwgi.< ie dejal, »in se manjši od mene. Ko sem enkrat na ladji, do-
spem tja, kakor drugi. Ko dospem v Buenos Aires, nimam druge naloge, kol da najdem trgovino tvojega bratranca. Saj ie tam mnogo Itali-j a nov. Brez dvoma mi bo kaleri znal pokazali pot. Ce najdem njega, sem našel tudi mater. In v primeru, da bi njega ne mogel najti, odidem na konzulat ali pa poiščem ono družino, pri kateri ie mali služila. Nai se zgodi kar koli, tam )e dovoli dela. V najslabšem primeru boni znal delati, da zaslužim toliko, da se bom mogel vrniti^ domov.«
Polagoma se mu ie posrečilo, da ie prepričal očela. Njegov oče je vedel, da ie bil razumen in pogumen, da ie bit vajen težkega življenja in pripravljen na žrtve. Vse te lastnosti pa so v njegovem srcu še bolj zrastle zaradi svetega namena, da bi našel svojo mater, katero je tako silno ljubil.
Poleg tega pa ie neki kapetan, prijatelj nekega njegovega znanca izvedel za to zadevo in mu obljubil, da mu priskrbi brezplačen listek tretjega razreda za Argentino. Oče se je sicer še nekai časa obotavljal, nato pa je s težkim srcem privolil.
Napolnili so mu nahrbtnik z obleko in nekaj živili. Oče ma je dal nekaj denarja in bratrančev naslov.
Nekega lepega večera v aprilu sta ga oče in brat spremila na parnik. Preden je ladja odplula iz pristanišča, je oče še enkrat objel in poljubil dečka. Imel je solze v očeh, ko mu je dejal:
— Pogum, otrok moji Namen tvojega potovanja je svet, zato te gotovo Bog ne bo zapustil. Ubogi Marko! Bil j« pogumen iu pripravljen ludi na najtežavnejše žrtve na tem potovanju. Toda ko je na obzorju izginila njegova draga Genova in je videl okoli tebe le brezkončno mri je, ko te je znašel tam na velikem parniku, «redi neznanih ljudi, po večini kmetov, ki so se telili v Ameriko, tedaj je nenadoma postal malodušen. Dva dni je tičal na krova v nekem kotička Jedi se skoraj ni dotaknil Najraje bi bil zajokal. Vse polno žalostnih misli mu je rojilo po glavi in najžalottnejša se mu je največkrat vračala. Bila je to mwel, da je njegova mati mrtva. V njegovem nemirnem snu se mu je vedno znova prikazoval nek neznanec in mu šepetal na uho: »Tvoja mati je umrla.« In tedaj se jc prestrašen zbudil.
Toda ko je parnik prešel Gibraltarsko ožino In so potniki prvič zagledali Atlantski ocean, se je nekoliko umiril in novo upanje se mn je zbudilo. A le za malo časa. To neskončno, vedno enako morje, vročina, ki je postajala vedno hujša in žalost vseh teh ubogih ljudi, ki so ga obdajali, vse to je moreče vplivalo nanj in mu jemalo pogum. Dnevi, ki so si sledili prazni in enolični, so se ma zdeli brez konca Občutek je imel. kot da je že celo leto na parniku. Vsako jutro, ko se je zbudil se je znova začudil, da je še vedno sam na brezmejnem morju. Vse čudovite stvari, ki jih Je videl na tem potovanju, leteče ribe, ki so od _ česa do časa padale na krov, čudoviti sončni zatoni ob ravniku in ono nočno svetlikanje Oceana, ki naprav-lja na človeka vtis, da je ves v plamenih, vse to se mu ni zdelo resnično, ampak da «o vse to Ia čudovite sanje.
Toda prišli so tudi viharni dnevi. Tedaj je skupaj z ostalimi potniki ostal zaprt r spalnici, kjer se je vse premetavalo in preobračalo, kjer ni slišal drugega, kot stokanje in kletve Mislil ie, da se mu bliža zadnja ura. Prilli so pa tudi dnevi popolne tišine. Morje je bilo mirno, toda vročina je postajala neznosna. Ure so se vlekle v neskončnost. Potniki so kakor brez moči ležali negibni na krovu in so se zdeli, kakor mrtvL Potovanja ni hotelo biti konca. Morje in nebo, nebo in morie, danes kakor včeraj, jutri kakor danes — Se in še — v neskončnost. Cele ure je slonel ob ograji in začuden strmel v brezkončno morje. Mislil je neprestano na svojo mater in upiral oči v daliavo, dokler se mu od trudnosti niso zaprle in mu ie glava klonila na prsi. In tedaj je zopet videl oni neznani obraz in nek glas mu ie tiho šepetal: »Tvoja mati je umrla!« Ob teh besedah se ie hi-
poma prebudil ia znova začel sanjati z odprtimi očmi ter hrepeneče gledati preko širnega morja*
Potovanje je trajalo celih sedemindvajset dni, loda zadnji dnevi so bili nekoliko boljši. Nute« pi o ie lepo in hladno vreme. Marko te je seznanil a nekim starcem iz Lombardije, ki je potoval v Ameriko, da obiMe sina, ki je imel veliko {armo v bliàm mesta Rosaro. Pripovedoval mu je o domu in o svoji materi. Starec ga je večkrat potreolisl po ramenu in mu dejal:
»Pogum mali I Naiel boi svojo mate«, zdravo ia veselo.«
Druiba tega starčka mu je vlivala novega po« guma. Nič več ga niso morile zle slutnje. Začel je upati, da bo kmalu videl tvoj omater.
V noči, ki to jo osvetljevale zvezde, je sedel poleg starega kmeta, ki je kadil svojo pipo. Okoli njiju so izseljenci v gručah veselo prepevali i« se veselili, skorajšnjega k one» mučnega potovanja. V, duhu je gledal svoj prihod v Buenos Aires. Pred« stavljal si je, kako bo zavil v ono ulico, kjer sta« nuje očetov bratranec, kako bo naš^l njegovo tr« govino in stopil pred sorodnika: »Kie ie moja ma« ti? Ali je zdrava? Pojdiva hitro k njej!« Io obal bosta tekla proti hiši, kjer ona stanuje, skupaj bosta šla po stopnicah, neka vrata se bodo od« pria... In tukaj se je njegov samogovor ustavil. Neizrekljiva nežnost je napolnila njegovo srce, Skrivaj je potegnil izpod obleke malo svetinjico, katero mu je mati pred odhodom obesila okrog vratu in začet moliti.
Sedemindvajseti dan po odhodu iz Genove, jd ptrnik končno pristal v Buenos Airesu. V zgodnjem majniškem jutru se je parnik zasidral ob obrežju velikanske reke Rio de la Piata, na katerem bregil se razprostira obširna prestolnica argentinske re« publike.
Marku se je zdelo, da mu krasno vreme napo« veduje srečen uspeh njegovega potovanja. Bil je! ves iz sebe od veselja in nestrpnosti. Njegova mati je bila le nekaj milj oddaljena od njega! Že čez nekaj ur jo bo videl! Bil je v Ameriki, v noveng svetu, in imel ie toliko poguma, da je čisto sam prišel temkajl Vse dolgo in mučno potovanje sel mu je zdelo, da je minilo v hipu, da so bile le tanje in da se je Šele ta hip zbudil k resničnemu življenju.
Bil je tako srečen, da se ni začudit niti nei razžalostil, ko je opazil, da mu je izginila iz žepa) polovica denarja. Bil je namreč tako previden, dal je tvoje imetje razdelil na dvoje, da bi ne izgubil vtega. Ukradli so mu polovico; ostalo mu je le še par lir. Toda ni mu bilo več mar za to. Saj je bil v bližini svoje matere!
Z nahrbtnikom v roki je skupaj z drugimi pot« niki prestopil s parnika na manjšo ladjo, ki jih jei prepeljala k obrežju. Nato so morali stopiti v čolne, v katerih to dospeli do pomola. Tu se je po« slovil od starega kmeta iz Lombardije in naglih1 korakov krenil proti mestu.
Ko je dospel do prve ulice, je ustavil nekega moža in ga prosil, da bi mu p ivedal, kje je ulica de lot Artet. Mož, katerega je astavil, je bil ita« lijanski delavec. Začudeno ga je pogledal in vpra« šal, če zna čitati. Deček je prikimal.
»Pojdi torej naravnost po tej ulici,« mu ie de« jal delavec in mu pokazal cesto, po kateri je> pravkar prišel. Preberi imena vteh ulic, ki se križajo t to in našel boš tisto, kacjščeš.«
Deček se mu je zahvalil in odhitel v naznačend smer. Ulica, v katero je zavil, je bila zelo dolga« toda ozka. Na obe hstraneh so se vrstile majhne! bele hišice, ki so bile podobne vilam Sreča val jei mnogo ljudi, kočij in velikih vozov, ki so delali neznanski trušč. Tu in tam je videl velike «stave, na katerih so biH napisi, ki «o naznanjali odhod ladij v razna neznana mesta. Od časa do časa je zagledal na desni in levi ulice, ki so se izgub!|a!e( v daljo In kjer so se tudi vrstile na obeh straneh nizke bele hiše. Bile to prav kakor ta, po kateri je hitel polne ljudi in vozil. Mesto se mu je «delal neizmerno veliko. Mislil je, da bi mogel hoditi tedne in mesece in bi ne videl drugega, kot sam«' ulice podobne tej, po kateri je hodil. Domišljal si je, da je z njimi pokrita vsa Amerika.
Pozorno je gledal imena posameznih ulic. Bila: so tako čudna, da jih je le s težavo mogel preči« tati. Ob vsaki novi ulici mu ie začelo trce močneje biti, ker je mislil, da (e že dospel do ti»te, katero! ie IskaL Vsaki ženski je pogledat v obraz, v upa« nju, da ugleda svojo mater. Neka ženska i« ho« dila pred njim. Srce mu je zastalo. Prehitel jo £ in pozorno pogledal; bila je zamorka. In ki |J vedno naprej. Njegov korak je .P°8t»l»' f.t'f'* hitrejši.	(Nadaljevanje prihodnjič.)
Velik« rek« Donava izvira t badcnskem Črnem lesu (Schwarzwaldu) » višini 1000 m ■ad morjem. Njen« izvirka aosit« ime Brejo Ia Brigach. Združil« »e pri mestu Donaueschm-»en, nakar nastopi ml«da Donava pot po Svab-ski Juri. V poletnih in jesenskih mesecih Donava na apnenčevih tleh Jure popolnoma izvine v zemljo. Njena struga je brez vode do TO dni v leto in Se vet
Kakšnih 12 km od omenjenega vsiholišč«
frivre Don«v« zopet na dan kot močan vrelec, ri Scheeru zapusti Svabsko Juro in teče po predora Frmkovske Jure mimo Ingolstadt« i«
^oTeTelo0*"110 Pre8k>,ni00 Bndi» i" <®«loli| Ob »•daljnem toku zdaj le veletok, rw »«ve srečamo tudi sledeče važnejše kr.i. . lin. Novi Sad in Belgrad. Na meji Jugoslavijo in Romuni» občudujemo [w* v njenem teku skozi divjeromantična jj?" vrata bliža Oiiave.	m
Silistrija, utrjeno mesto ob
egensburga v višini 528 m nad morjem. Do egensburp«, ki je eno najvažnejših bavarskih industrijskih in obrtnih mest. in kjer doseže Donava najsevernejšo točko svojega toka, je Eporab'jirs sasso za spiare, od tegs mesta dalje Da ie obratujejo po njej manjši paroli rod i.
Med prvimi pritoki naj omenimo reko Lech, ob kateri leži mesto Augsburg (Bitka na Le-Ikem polju). Pri Passau-u se izliva v Donavo Inna, ki je večja od glavne reke. Sele Inn« napravi s svojo vod*, iz Donave reko, sposobno za plovbo velikih ladij.
Ko teče Donava «kozi Wiirtemberško in Bavarsko, ni kaj zanimiva. Pri Regensburzu spominja s svojimi brzicami na (rednje veliko gorsko reko. Skozi Z«or. Bavarsko in Zgor. Avstrijo (glavno mesto Linz) teče dolgočasno, vsakdanje in neromantično in je vsa siv« in ilovnata. Sele malo pred Dunajem spremeni Donava svojo umazano rumeno barvo in postane zelenkasto modra. Tak« je potem skoraj ve» ča« do izliva v Črno morje.
Med važnejšimi kraji od Linz« do Dunaja §o ob reki Donavi Grein, Melk in Klosterneu-
dolenjem toku Donate.
burg, nakar sledi prestolnica bivše Avstrije: Dunaj.
Ni prostora, d« bi tu našteli vse zanimivosti tefa velikega mesta. Nai omenimo le veličastno cerkev sv. Stelana. bivšo cesarsko palačo, bogate dvorne muzeje, razne umetnike spomenike, parlament, magistrat in ne nazadnje zabavišče prvega reda, svetovnoznani Prater.
Z Dunaja nas pripelje parobrod kaj kmalu v Bratislavo, stolno meto današnje Slovaške. Dato pa pridemo po daljši vožnji skozi ogrsko nižavje v prastaro mesto Marije Terezije, v Budimpešto, glavno me*lo Madžarske. Naj omenimo mimogrede, da ie bilo to mesto let« 1241— 1244 razdej «no od Mongolov, let« 1926 pa pongano od Turkov. Do let« 1686 je bila takratna Budimpešta sedež turškega paše.
Južno od Budimpešte »o ob Donavi razni važni kraji. Naj omenimo samo Mohač zaradi zgodovinske bitke leta 1526. Tedaj je turški sultan Soliman VeKki po zavzetju Belgrad« premagal madžarsko vojsko, ki se je bojevala pod vodstvom Ludvika II. Mladi kralj je na begu padel s konja in utonil v potoku. Sultan
Bratislavo,
Plovba po Donavi med Železnimi rrnfi f
ll^lMMMigM^
; Dvrwisr •{■•«Pš.
iiiiiiis^v'c-wT
I.M.,,11......"llil|lillV,&£
.......................
'elgradu.
ladnje teže Donava proti vzhodu med jo in Bolgarijo, zasuče čez Dobrudžo •veru do Brade in Galatza. Od tam kremno z reko .Prutom proti vzhodu k črne-frju, ko je prebrzela in prevalovila več g) km dolgo pot.
lava ni samo politično najbolj razgibana larveč je tudi jezikovno najbolj mešana.
iKi&ta


stanilko mesto ob Donavi CZJ.Gibfe^Bfc^
Ob troizlivu Donave v Črno morje
Dunaj PrVa mCSta' Pr" Vindobona ~ današnji Po razpadu rimskega cesarstva so divjali £ k?/8 l/8™"" Hlilni.,in P" tem napajali svo-ieJ'ie .koBJ« ,v "lovh našega veletoka. Obe-nn^„^upadül1 T. sosedne d^ele, ropajoč in
T nr šli ut a"	» roke. Za Huni
®o prisil tja Avari, ki jih je voiska Knrl. V»
l.kega potolkla ob valovi Donavi Po em £
zasedli blagoslovljeno obdonavsko zemljo Ma^
teludl °P 80 i bregov Donave nipadali Vzhodno marko in Bavarsko, dokler niso bi i leta 955 od cesarja Otona Velike« ".^„a
Most preko Donave v Budimpešti.
Ob Volgi n. pr. govorijo le rusko in nekoliko kavkaško, ob Renu nemško, francosko in ho-landsko. Ob bregovih Donave pa je več kot tucat jezikov, in sicer slišimo ob veletokovem toku in porečju: slovensko, italijansko, hrvatsko, nemško, srbsko, slovaško, madžarsko, bol-arsko, romunsko in ukrajinsko; pa tudi tur-\o, grško, albansko in judovsko govorico.
Ta jezikovna in narodnostna zmeda, vse te, od desetletja do desetletja menjajoče se nove meje, vsa ta zvrhanost narodnih manjšin in jezikovnih skupin, to je vtisnilo Donavi svoj poseben žig.
še nekaj zgodovine! Gor in dol ob Donavi so korakale starorimske armade in našle od Keltov in Germanov obljudene bregove. Dolgo dobo je bila Donava severna meja mogočnega rimskega cesarstva. Blizu obdonavskih utrdb so
Leškem polju pri Augeburgu. Ob Domavi so se nato naselili Bavarci.
200 let pozneje je ob Donavi navzdol korakala križarska vojska na pomoč Sveti deželi, zasedeni po Turkih. Po križarskih vojskah so ob Donavi in po njej začeli prevažati razno blago iz vzhodnih dežel
Za turških vojn so bile mnoge bitke ravno ob Donavi, n. pr. krvave bitke pri Mobaču, Dunaju in Belgradu. Celo nepremagljiva Napoleonova armada je bila prvič poražena — na obalah Donave.
Važnejše dogodke polpreteklega časa, ki so se odigrali ob Donavi, bomo našteli ob drugi priliki. Za danes naj navedemo samo domnevanje, da bo igralo v novi Evropi, ki jo pripravljajo, pomembno vlogo mesto, ležeče ob zgodovinski sinji Donavi.
Splav na Izari, velikem pritoku Donave.
Cerkev sv. Stefana na Dunaju r zvonikom, visokim nad 100 m.
DOMOLJUB«, dne 15. oktobra 1W-X1X.
fTVrutitu zamejena obstane; bčeftiaa vprašaja 1 to spoBMjo ma mtk dogodek iz prete«««: oi idtod*ap«ice dri*« iz npaega rodcega kraja, ki ao o(Mie c karavano. da bi j* prodali kot sužnje turškim trgovcem. Nekateri start«, ki » prismi zaradi pomanjkanja žrtvovati svobodo s*o-jih hčera, prisajajo tu odurno ta^iòfo.
Poraat • kavkalklh plaalm. 8pU«l II. O« Ctrnac.
ki si ga j« ixbral za tarfo, Tamara pa ae je ta tat igrala s dvema pomarančama, ki jih je metala v zrak. Z nazaj nagnjeno glavo in s pozornimi očmi ja je metala drugo za drugo tako, da ita ae v zraka kriiali in padali spet na tla; kadar pa ae je katera zakotalila po travi, ae ja kričoč vrgla za njo, da bi jo ujeta.
Deklica je vzela a seboj na paio praznične opanke v košari in jib je takoj obuta, bri ko je prišla aa travnik.
»Milja,« je dejala, k» Je vrgla pomarnaSo pra-eej visoko, »poskušaj jo zadeti!«
Pastir je napel lok, pomeril v «mer naročene tarče, spratti ia zadel pomarančo v padcu.
»Se, èe,< je klicala deklica, ploskajoč z rokami in hitela pobirat sadei. »Počakaj maio, poslušaj moj predlog!«
Našla je dve tenki paličici tal vsako zasadila v «so pomarančo; nato se je postavila nasproti pastirja in z rokama dvignila obe palici nad glavo,
rekoč: »Najprej zadeni desno, potem levo!«
Mitja, ki ga je ta igra očividno veselila. Jo Je ubogal; puščici sta zdrseli druga za drugo in ae zarili v sredino pomaranč.
Tamara je smejo« se potegnila paličici Iz pomaranč, stekla pod bližnje drevo, se naslonila nanj, položila eno pomarančo na desno ramo. drugo na levo, narahlo spustila ob bokih obe roki tako, da sta pomaranči tiurno obstali na ramah.
»Tam ne bosta stali, ker ti ne boš vzdržala,« se je zasmejal Mitja.
>Boš videl, ali bosta stali ali ne,« Je odgovorila deklica, skušajoč obdržati v ravnoteiju pomaranči »Pomeri in glej, da zadeneš!«
Ne da bi dosti premišljeval je mladenič prislonil lok in se postavil nasproti njej. Toda kmalu se je premislil in dejal: »Ne, Tamara, neumno je, kar mi predlagaš «
>Zakaj?< se je začudila mala in na Široko odprla modre oŠ. »Ravno nasprotno bo: edinstvena tarča je to m mene veseli.«
»In če zgrešim tarčo in zadenem tvoje nežno telesce?«
Tedaj je zazvenel jasen smeh. »Kdaj pa 5e nisi zadel tarče, Mitja? Ali mar nisi prejel prve nagrade na tekmi?... Jaz se ne bojim...«
Pastir je začutil, da se vdaja skušnjavi, a bi kljub vsemu želel vztrajati pri svojem sklepu. »Ne, ae... dovolj je le malenkost, pa bo ena puščica
ustvari praWjüno podobo lepega mladeniča z Iz-razom, polnim miline, totao nameri puàòioo na desno pomarančo, zanašajoč ae nase in ne meneč ae u
nevarnost.
»Ali si pripravljena?... Glej, da se niti n spoznanje na premakneš!«
Prijeten ameb ma je odgovoril na njegove skrbeče besede.
»Pozor! Pripravljen sem.«
Lok se napne... usloči... nato nastane kratek premor, kmalu pa zdrsi puščica proti tarči.
»Kaj sem storili«
Ves prevzet od strahu zažene Mitja lok po tleh.
Pretresljiv vzklik je odgovoril na njegove besede. Tamara sa io zrušila na tla in se zgrabila z rokami za nogo. Pomaranči sta se zafcotalik Mitji
pred noge.
»Ali sem te ranil? ... Pa saj to ni mogoče!...« je zaječal prestrašeni pastir in se z eaiai samim korakom približal Tamari.
»Kača me je pilila, Mitja I« Je stokajoč pove. dali. deklica. »Oh, kako ma boli in kako ige! Poglej, kača se je priblSala moji nogi in se ovili okoli nje. Bii, bri, Mitja!«
Mladenič se Je z napetim lokom oddaljil, po. meril na kačo, ki se je plazila proti njemu, in ji s prvo puščico prestrelil glavo.
Nato ae je nagnil nad njo, ki se je zvijala v bolečinah, in jo v hipu sezuL Na goli nogi je opazil dva ubodljaja strupenih zob; ranjenka krvavi, rana jo peče >n oteklina ae veta od trenutka do trenutka. Deklica joka: »Mitja, tako slabo ml je, zelo slabi sem.«
Predwem Je potrebno, da Milja prepreči, di bi ie zastrupljena kri širila naprej po telesu. Tega se zaveda in mu zato ne kaže drugega, kot da rano izsesa. Najprej natančno pregleda rano, nato izreie iz opank primeren jermen, ji preveže nago nad vbodljajem, da se kri ne bo mogla širiti, končno pa brez obotavljanja začne izsesavati zastrupljen« kri.
»Zakaj delaš Ia Mitja, zakaj?« sprašuje mala, skušajoč mu izmakniti nogo.
»Pusti me, da ti to naredim, pusti me, prosim, moja mala. Rad bi spravil proč zastrupljeno kri, ki te ige: bočem te ozdraviti Druge pomoči ni; boš videla...«
»Toda strup bo prišel v tvoja usta in ti boi umrl,« tiho pripomni deklica.
Toda fant je še dalje sesal rano in skušal odstraniti vsako sled strupa.
»Bodi mirna, Tamara, nič mi ne bo Škodovalo,« pravi končno is se skloni, da bi izpljunil strup.
»Tako me boli, Mitjal Ne čutim ve« noge. Od-veii mi obvezo!« jadikuje Tamara ie vsa bleda ia oslabela.
Milja poloti deklico na mah, prav nalahno, kakor da bi bil njena mati, in ji s tesnobo reče:
»Nič ni hudega, moja mala Tamara. Ostani tukaj, grem po vodo na bliinji potok «
Oddaljil se je in prišel do potoka Tam je pomočil posodo in zajel vodo ter se vrnil k ranjeni deklici.
»Tamara, daj mi svoj robec!«	„
Deklica izvleče iz iepa robec. Mitja ga namoa v svežo vodo io ga potofi na bolno nogo, ki je b"» ie zelo otekla Vidi, da Tamara še vedno bolj sla« in bledi. Tedaj ji zmoS tudi čelo in ji drgne rok* Potem ji pravi;
(N«Wjevanie sled».
Milja je napel lok.,,
zgrešila tarčo. . Sam nase ae sicer zanesem ... toda lahko ti storim kaj hudega... Neumnost bi bila k», ti pravim!«
Toda Tamara je vztrajala pri svojem. »Mitja, Mitja, prosim te... ta igra me tako veseli Ne bom se ganila, to ti obljubljam!«
6e tesneje se je stisnila k drevesu; obe poma-ranči ata Ji mirno stali na ramah, oči so se ji svetile in nnleeno tresoč ae je z njimi prosila Mitjo, naj ji vendar nsliši prošnjo.
Mitja je napel lok... tako silno se je zanesel
S*"B ' M.K 0niSD0 p* ^ tkkl1' <•« i® je mogoče brez skrbi zadeti... zgrešiti ne more... osebno ne vidi nobene tveganosti...
Lok je napet... Mitja se opre na levo nogo, nagne trup nazaj, nasloni glavo na ramo in taka
ES ML€>METE0¥
Dandanes io že skoraj vsa zemlja prepredena z železniškim omrežjem. Skoraj ne bo več k raju na zemlji, ki ne bi bil bolj ali manj v območja železnice, ki je postala najbolj običajno prevozno in poštno sredstvo v civiliziranem svetu. Toda preden ae je ta mreža mogla razširiti čez širno zemljo, je morala premurati nešteto ovir. Povzpeli se je morala na najvišje hribe, ter iti navzdol v najbolj nizke predele zemlje. Znano je, da teče v južni Ameriki železnica tudi 4000 m visoko, knr je gotovo naj-Jj„lj visoka progu na svetli.
Največja ovira za vsako železnico so visoka in strma gorovja. V Evropi predstavljajo Alpe, ki ločijo Apeninski polotok od ostale fvrope, zelo veliko oviro za razvoj železniškega prometa. Veliko časa je bilo treba, da se je ia ovira premagala. Kako sc ie to zgodilo? /,|pC so previsoke in prestrme, da bi mogi; po ni i'h speljati železniške tračnice. Zato so že pred kakimi sto leti začeli misliti na predor skozi to največje gorovje v Evropi. In res se je delo začelo I. 1857. Trinajst let so nepretrgoma kooali delavci v osrčju visokih gora; dokler ni oilo 25. decembra 1870 delo uspešno končano. Predor se je izvujal pod hribom Alon-cenisio.
Da dobimo sliko o tem velikanskem delu, jinj omenimo, do je predor «lolg dobrih 12 km. Gmota, ki so jo delavci izkopali, presega 800 tisoč kub. metrov. Da se je zgradil trden obok v predoru, je bilo treba uporabili 120.000 kubičnih metrov rezanega kamna, 16,000.000 kosov opeke in 12.000 kvintalov apna. 1,000.000 kg smodnika so uporabili delavci za mine, za ka-t. re so morali izvrtati 3,500.000 lukenj ter porabiti 4,500.000 m vžigalnih vrvic. Ce pravijo, <lu sta se llunibal in Napoleon proslavila s tem, da sta z vojsko prekoračila Alpe, «o se toliko bolj proslavili drzni graditelji, ki so prodrli kar skozi gorovje, čeprav šele v trinajstih letih.
H a/en tega predora, ki ve/e železniško omrežje Italije in Francije, je bilo zgrajenih še več drugih predorov, ki vežejo Italijo s Švico in po njej z ostalo Evropo. Največji izmed njih je tako imenovuni simplonski predor, ki
je dolg 18km. Veliko težav je bilo treba premostiti, proden so pogumni graditelji dospeli s svojim delom do zaključka.
Simplonski predor je. vužen zaradi tega, ker odpira pot na vse strani: v Švico, v Francijo in v Nemčijo. Pri delu ie bilo znjioslenih 10.000 delavcev. Delo je veljalo v tedanji vrednosti nad 75,000.000 lir. Na obeh straneh predora sta se polagoma dvignili tako ,-ekoč iz nič dve mesti, Iselle na italijanski ter Briga na švicarski strani. Že to kaže na veliko važnost predoro, obenem pa na velikopoteznost dela. Treba je bilo zgraditi na obeh straneh stanovanjska poslopja za delavce in njihove dra-žine, gostilne, bolnišnice, zabavišča itd. čeprav so bile hiše po večini lesene, so bile vendar najmodernejše urejene. V nobenem drugem podjetju niso imeli delavci toliko ugodja kakor pri kopanju predora. Imeli so posebne de-
¥ ©iMOJUI
lovne obleke, mrzlo in toplo kopel vedno na razpolago, doma vedno srednjevisoko temperaturo, da se niso prehladili, ko so prišli iz vročega osrčja gore na mrzlo alpsko ozračje. V notranjosti predora so bili montirani različni aparati, ki so vskrkavali strupeno ozračje ter zopet drugi, ki so dovajali dovolj svežega zraka. Kónj so uporabljali zelo malo, da ne ni njih duh onesnažil zraka v notranjosti. Posebne priprave so imele zopet to nalogo, da so sproti spreminjale v blato prah, ki se je dvigal pri delu. Delovni pogoji so bili torej kar moč odlični, in to po pravici, saj so bile okoliščine silno težke in nevarne.
Delo se je istočasno začelo na obeh straneh. Na švicarski strani je delalo 4000 ljudi, na italijanski pa 6000, ker so bile tukaj predvidene večje težave. Vrtalni aparati »o vrtali v skalo luknje, kamor so potem delovci polagali močne eksplozivne mine. Ti aparati so delovali na vodni pritisk, prav tako tudi stroji, ki so drobili odtrgane skale. Dolgi vlaki so vozili zdrobljeni material iz predora, uvažali pa vanj material, ki so ga rabili delavci pri grad-dnji trdnih obokov, zlasti tam, kjer je bila zemlja zelo drobljiva. Delavci so delali noč in
BMLJB
dan ter se izmenjavali v treh ekipah. Vsi stroji so se morali zgraditi nalašč za to priliko in a njih pomočjo se ie dalo napredovati vsak dan za kakih VA m. Italijanska skupina je kopala proti Svici, švicarska proti Italiji, tako da bi se morali obe skupini srečati nekje v sredini predora.
Nekaj časa je delo napredovalo brez več-jih ovir. Nenadoma pa so vstale na italijanski strani nepričakovane ovire.
Prišli šo namreč do mehke zemeljske plasti ravno tam, kjer so upali naleteti na trdo skalo. Postavili so tedaj velike lesene oboke, da bi ustavili nižanje mehkih plasti, toda oboki so se vdali pod silno težo. Naredili so nove oboke iz jeklenih traverz, toda ogromen pritisk je upognil tudi te traverze kakor da bi bile tenke žice. šele takrat, ko so postavili močne železobetonskc oboke, 6e je nižanja mehkih plasti ustavilo.
Komaj so premagali to oviro, so že naleteli na drugo, mnogo bolj nevarno. V predor je vdrla reka zelo mrzle vode in tekla z brzino 84.000 litrov vode na minuto. Delavci so morali tedaj nadaljevati delo kar v vodi. V ta namen so imeli visoke, nepremočljive škornje. Voda jim je često segala nad koleno, in mnogo« krat so bili v smrtni nevarnosti, šele po dol« gern trudu se je posrečilo, da 6e je teren izsušil. šest mesecev je trajalo, da so prekoračili to točko.
Komaj so začeli znova z delom, ko so skale začele postajati bolj in bolj tople, dokler niso postale naravnost žgoče. Končno je začela vroča voda vreti od vseh strani v predor. Po predoru je začela divjati vroča reka, ki je tekla s hitrostjo 1,000.000 litrov na uro. Hitra so postavili nove stroje, ki naj bi ostranili to oviro. Tudi na švicarski strani so nastale iste ovire, zato so postavili mogočne črpalke, ki so sesale od zunaj hladni ziak ter ohlajale stene, istočasno pa tudi ohlajale vročo vodo, ki je vrela iz sten. Na ta način je bilo delavcem omogočeno delo, dokler ni izbruhnila v tistem kraju
(Nadaljevanje na 14. strani.)
Smola barona Dorivala
Četrti dan je že prejela Ruta od ravnatelja pismen odgovor, da je dobil uradnika, ki se je v marcu tega leta spopal z gospodom Samostre-Vendar gospod Samostrel ni bil zločinec, temveč so ga zamenjavali. Kljub temu je sprejel, kar sem mu naročila, in opravil nevaren posel. Kar je bilo zelo bedasto zanj. Podal se je v vse mogoče nevarnosti. Ker je tako zlobno ravnal, je bilo dami nemogoče, da bi mu pokazala, kako mu je hvaležna. Uhko bi bil našel prilike in pota, da bi bil dami pojansil zadevo. S tem bi ji bil prihranil boje in boli, kajti — dama «e je za viteškega zločinca bolj zanimala kakor bi prav za prav smela ...« »Kaj?« zakriti Dorival. »Ne vpadajte mi v besedo. Prav surovo ste ravnali z menoj. Ne maram imeti z vami nobenega posla več. Mkl va sva bot. Za dragoceno uslugo, ki ste mi jo izkazali, »te odkloniti plačilo v denarjn ia zahtevali dva poljuba. Od te ungrade ste prejeli šele polovico, ln zdaj vam moram povedati —«
»Prizanašajte prosim, prizanašajte!« je«
Dorival.	. , ..
»- da želim plačati, ka* sem še dolžna.
Prosim, poljubite me I«
Dorival spravi, kar mu je bila Ruta Be dolžno.
»Kdaj si pa vedel?« vpraša Ruta. »Takojl Pri priči!« »jaz tudi!«
»Mojdun, je lepo! Saj, vse je bilo tako neumno, pa vendar lepo. Stokrat in stokrat sem si mislil, da bi šel k znani dami. nesel s seboj izkaze, izkaznice in priporočila, kdo sem in kaj sem, in ji povedal: Jaz sem ta in ta in te imam rad — se mi pa tudi dozdeva, da me imaš tudi ti rada —«
»To bi bilo že več ko predrzno.« »— je pa višek neumnosti, da igram jaz poglavarja roparjev, ti se pa mučiš z mislijo, kako bi prišla do zločinca, ki ga imaš rada?« »Nikar preveč jezika ne steguj!« »Lepo je pa le bilol Veš, nekoč je bil grof. ki je svoji kraljici razgrnil svilen plašč čez lužo, da si kraljica ni umazala podplatov svojih čevljev. Na to storijo sem mislil, ko «cm sanjal o tebi. Skrb za očeta bi ti bila prihranjena. Ce je žrtvoval oni grof svilen plašč, - zakaj bi jaz ne doprinesel večje žrtve in igral nekoliko
zločinca —«
»Ti -I Ti -t!«
»Med štirimi očmi povedano, zabave sem pa le dosti imel, ko sem se podal v zločinsko pn-sfolovSčiiio. Kar bojim se, da sem odkril skrite talente, ki nič dobrega ne obetajo. Bržčas sem
s prednikom v žlahti, kaj vem, v katerem kolenu, ki je moral biti roparski vitez. Zločinska nagnenja so se v meni zbudila. Pazit; boš morala name!«
»Pa še kako!«
»No, zdaj mi pa še povej, kako si odkrila, ktlo sem in kaj sem!«
»Na to sem precej ponsna,« se je zasme-jala Ruta. »Kar sem sama vedela in kar mi j« povedal Potokar, sem lepo zvezala in šla v Carski dvor, kjer sem iz vratarja izvlekla, kaj ve o pohajkaču, ki so ga takrat hoteli prijeti. Vratar me je napotil k ravnatelju Zobcu — odličen človek — in h gospodu Krvini, pa sem imela vse kakor na dlani.«
Iz kavarne sta šla z roko v roki na Trato v Božičevo vilo. Mesta so dolgočasna, ker ni v njih drugega kakor sama ljuba kupčija. Tisti dan se je pa dozdevalo Dorivalu in Ruti, da jo spremlja tisoč in tisoč pomladnih pesmi, ki jih
prepevajo ptički iz mladih, čistih grl.
*
Dan pred poroko z Ruto Rožičevo je dobil Dorival Samostrel pod križnim ovitkom časopi« iz Amerike. V njem je bila vest, obrobljena a modrim svinčnikom:
»Včeraj je prodal prijatelj in dolgoletni naročnik našega lista Billy Johnson svoj« j farmo, ki leži ob Borrego Ri-eri. Lepo po-TI sestvo je prešlo v roke Emila šepca in nje« *| gove zakonske žene Marjete rojene Lenič.« : In Dorival je svečano rekel nevesti:
»Draga moja I Na poročni da» spijevaskri* vaj kozarec vina na zdravje in srečo pobajka« v pokoju Emila šepca!«
konec.
Ä'

>
Blökt Nedavt» j« prwpd k um mehanik m je urstlri pri aas potrebno rariumvan jeu.asco. k ma m dobimo nidi bnvm-oo.
Osmi« pn Nore« «es«. 23Setni Aadrija Se-
jakovič li OŠtr.ž pn Soitcab je poprav ijai jr*.i-iarko. Pr. '«n Jeäu je imel sesraio. Ja se j« z rotto preveč približal sobčastemu koiesu. Crkaunt» mu jo je zagrabil ter mu odrezati tri prsie.
St. Irapert. V siarodavtKvzgoüoiriosk: grad ge. Poòoónsko»t t škri;eveai so s< pred kratkim u-seiiii iz Radoe prspo; saiez:,ono. z vecim številom «i^eocr.. — P rt; šop teden je biia po župtaji aačur^itu «kcil 8. K. za naše jboge rotaie, k; je nau \s< jgocn» aspeia. — Letina je srednje Jobra. SadM je maio, grozdje boijše kaže. Obeta s« Joori kapiMd. sama da bi jo pošte» spraviti v denar. — št. Rüper", med vinskimi gorcami a znam» poij: posavljeaa >R je že od nekdaj priviačtu točki raznih izletnikov in ietovščarjev. letos je po še prav posebno privlačen. — Kaj pa 'ilovenčev koiedir-? Večina ajš-h naročautov gl je že turo-àia. K Jor ga še 31. tako» stopi Jo oos.h stopoiko* Gospodarica Ji Kostesca. kjer boste Jo-bti; rudi lepo n rumnrvo -Siov. knjižnico«, po kater; je :o«»x) vpraševanja -n zaattnuna.
Ali ste že plačaii 11 lir za »SJoveačtv koledar«? Ce ie se. storite te takoj po potočna ali pa pri aosetn zastopniku'
Svemje pn Dobra k-«. Pri podiranju drevja je bila pred krajem raposieaa '4 ietna dmaarci A<u 2apaačxevi. Pri -em Jeiu jo je veti padiioče bukve tako opuu.j po aogi. Ja e 3»rau pooebrecetu v aovomešfco boiaäotco.
Semič. 22 cai posestniški sra Janez Maiesšes iz M iìne pn Setrac-j se e ;z Kočevja, kamer e pei.ü Jni. vračai z vozom proč ;io«nu. Pn àe-mk-u » ü 3» sptoštii konji .n se pognati v òr.» beg. Di se ie izogne iuniraosu. ki mu je prertia ni vlečem .orx e itoci u ia. pn em pa ia*io uesreč^o paJei. Ja » t	nogo.
Sticaa. V potiede-. ,ek. jne septembra smo potopni sa tukajšnjem potopaiišču Jaieč naokrog spoštovMio gič. Manco Mesatatovo. sestro stjske-£i žjpana. Pcacojuici je ori joìgo vrsto let irati-nici v svečtrni -Pix« v Liubijam. kjer je kot izredno zvesti m dobra moč xrrrxi .«e zaupanje sJesodajaicTv. 7adaja ieu ,e bùi ìxxenai s je ii-veii pri svoji sostn *dč. Fraioc: v Sačat. V soboto. 27. septembri ie zdihniia. zadeti od srčne kapi. Kako pni;ubijena je bùi v Stičm ■ pn svottfc zannili v L,ubijam, je oijiepše pokazat ajen po-Uvieieiito se gi >e res «po stento ijudi. med njror. jo ie spreroio več Jnhnvtitnv s stiaitvn i-opiiotn tu Mu. Naj svet: aiigi krščinsiu Juši večna Ibč. žaiuiočnn oše iskresn sožaljef
Rtbmik pn CnaMajtok. Ko je Dopravlj») žigo ctrirukariK». « 2 ietnenai strojorita Feiàcu Hericu aesadoou pnšia roka pod ctkjuxxo, iu 3m je odrezala dva prsa.
Ooroji vrh pn Dokraičak. [z jozda je vozil domov bukova drvi « ienn potesmik Anion Su-šieršič. Ko §e mu je Mižal ivromobti. je uosesm.k afeoòjzvoza tako nesrečno. Ja » je zWw aogo.
N®v» aesto. Pnj»)tj .jbiast bo tudi ietos pre^seoosij poseke. Posesan« zjnemanemh posek m nezadostnih gozdoth pircd bodo kazaova-ni. — Koncert sanniiišiJi jčeocev glasbene šole. ki je bd oni pooedeijek v P-osvemem Jotnu. e «po uspei. — Osebm iv*> je potki in hudo Mškodovai Marrjana L jamam, petletnegi mu trafikanti. — Sest do «edem tednov «tir praäiö so se nrodaiiii ■» zadnjem žrvtasnem sejmu po 13) do l«0 :ir.
Mokroaof. V našth gosnimh ao ooo sedetio re postregli z novo porrjgiitaj. — V Sp. f llktn je aašei 13 'etm lože Kos-rrvc voiiško granito v bi ižn tem otz*i. Ko w >oikd po a;i. ee je sev eda razpasti. Močno iwskodovan je podie?ei noam v kaminski botn;šnto.
Mirna peč. Zi komisarja v usi občim « bil imenovan posesrmk n miioar Lojze Po» i e. e e že prevzel svoje posle.
Kaadiia pri Nove« oesra. Ker je od posün-wvi L strni H?mn bratov v Kjodtu zaradi n«tieh razmer adpadb hiša v 2aicu. sta ji o«taä le h»i v Kindn. m v Seat Petru, kar p« je za samo»to;oo
Najenajboljši in najzanimivejši tednik je brez-drmnno »DOMOLJUB*: 5»
Na ždj« Rifili zastopaiktv ii aafife aarafaikav
podališaiemo las za naroSlo „Slot, tote-daria" nepreklicno do 5. novembra L I.
Naročite „Slovencev koledar" na vsak način čimprej ! Povdar-jamo, da bomo tiskali ie število naročenih izvodov.
Koledar bo izšel letos v tistem obseyu kakor lansko le'o. to je na 257 straneh lanske velikosti. Vsebina bo skrbno izbrana in skrbno urejena. Poleg gospodarskega del«, t katerem bo zbranih toliko imen svetnikov, kakor jih nima in ni imel ie noben slovenski koledar, bodo v koledarja običajni pregledi t. j. notranje-politični, zonanje-politični. gospodarski pregled in in pregled iz življenja cerkve. Zanimiv« bo študija prof. dr. Odarja o sorodstvenih zvezah ter o zakonskem pravu v Italiji. V koledarju bo nazorno pokazan namen papeževe okrožnice „Rerum novarum" o delavskem vprašanja, kar je spis«! naš znani sociolog Dr. Ivan Ahčin. Nadalje bo v koledarju mnogo koristnih nasvetov za krnela, spis o steljnik h v Belikrajini. o sadjarstvu ter o zdravilnih rožah, nešteto z« gospodarja nujno potrebnih nasvetov, pripomočkov, tabel itd. Ves koledar pa bodo poživljali lepi spisi, pesmi, zlasti bo odlikoval koledar prevod 32. 33. in 34. spev« Dantejeve „Divine komedije", ki bo tudi bogato ilustriran in ki ga je uspešno dovršil dr. Tine Debeijak. - Poleg vsega bo p« v koledarja še prelepa povest naše znane pisateljice Lee Faturjeve. Povest prikazuje življenje naših znamenitih mož v Ljubljani v začetka 19. stoletja.
VsaMa bfl doba s koledarje« I eoo barn» sliko Zaiearittf&e
gaSsre fcsžjt, kako? M !ess ste?, «asine, deks kiparja serietà,
Koledar naročite takoj, ker ga boste nujno potrebovali! Le do 3. oktobra t. L imate še čas.
Zastopniki!
* Vafifari. * nati
■mfl vsak
I Z'
Hi
posiinstvo premala Zaradi trgi sta bik preotstili hiši pnkijučeai pokrajini Lsenijenki brwoir v Milanu. iz regi rizjogi so v kjDdrfsin hiš tustaie oi-sietinie oeeoae spremembe: zi pnocia je tcneacrvia p. Mario Trirapuš. p. Leopoid Dur: pa je odš« m urno službeno mesto « Benetke. Pošte atšoegi duhovnika opravi ji zdaj { župnik Aio; z i j Sürä-keij. Dotedanji predstoiaik :a poeiinec p. Poltkarp Vivpooč je bat razrešen s-.oje službe. V rm'mskó pokra-rtio « že odšlo sedem brnov, v Karvi o pa ;ih ie pršio pel
Bril j ta pn Nave» «està. T« je nisjoj» deske 41 letoi jože Kotčč. dešavec u Noveji mesto. Pri trn so se 3» Jeske zrašiie tu aogo in tcu jo zio-
Ftra pn Karerja. Zi nošo taro bo osMli desìi dne 11 otfoori poseooo iman ni il Niše vne dan ice Jeki&ke Manj ine Jražbe » st ijdeie za mesec september naicgo. spraviti po že?ti pre-vzvtscDegi Škota novo žeta» izdajo sv. pisma v vsako Jrjžino. Ta se jim ie udi posr-čiki. Pit dnj-Ja je odgtivonio. da bodo md: oni narooti. samo se ie Ittoi. Za» «namo ?v. msmo popravi *no rodi nat da ae bo nofcenih izjem.
Sv. Grejw. Poročili se je Anita Oontip iz _\adoii. dotgoietna cerioetu pevka, s Stritarje» Ivanom, kraaškim mojstrom *r deUvuini prosve-" *** L^č- — Ko je jesen Jeiita «o te pori« darov* ter e c,e*eki po.-io esenco cvet t je A «mogoča, poklical k sebi Frantóio Adamič iGosptnove-i	krščinski Jeni 3ai bo Sog
atmen putait. Qsiarän pa 3aš« bkrao sožajje' _
Da bo bočičoa radost lem večja, poskrb-ae pru-o-čtsoo. ii boste rji vt deieitu t>jv*	kfert
brezpUčao dobijo aoročatki .5ioveočr>«gi koie-darja«. Poiwwe!
Miribor. Karbt Joo svtulko je rxzyua« JeUv-cu Assoou Pcčcntiira. Dobit je hude pcši»ibe n» č!a<ri a je izpjbti desoo oko. Pn nesreči ,«e W w ajen Sni njegov Kniriš Stetm Prosen.
Ooraji grad. Pri na« je umrla t. oktobri Josi-pttu z.-pkm. Pok opak SO jo v petek. 1 oktobra po-poi&t ob t Pokojnxa ie Ma večtki dobro-ntrt revežev in otrok v Gornjem gradu, kser * b^aii zivhija leta. \ ei* dei žmjen^ je prežr»eia v Carigradu. kjer je biia poročna t irawns«jm T^ovctni preprog. Sioveoc;. ir. «o pršil v Carigrad, so bik vedno ajeoi et»ite. Tako st je pruloöiia vei* kro« znancev > Carigradu, v Beigradu. pa tudi v Ljub-!;ooi- Znali je armensko, turška francosko m lif Jiešfco m tnia žem širokegi obzorja. Ptroo^il» je ne samo Ev-opo *tmeč fidi Aj-no. sai te bit* wtrat v Perzta. dalie v Kami ia A^iiit. Dobri ooi i bodi ptiča*, ajeao tr-jpkj pa poč^i v Jo-3uo gnidi.
Razočaranje. Mimica pride dotoov. Marje-t CS Ji pade okoli vratu ia jo začne ni vse o4" čine ljubkovali. Jaae.-ek pa mamico kotnaj po* z!edi. Mamica. »Vidiš. Janezek, kako je MJr" jetics dobr« :n kako vesela. H« sem se vrai.J-Ti pa me aiti ne vidiš.« — Janezek oJirnf: » Va mica. Marjetica je svojo belo obleko polu« s črnilom, jaz pa ne!«

Kopanje dojenčka
Eden izmed najvažnejših pogojev, da bo tvoje dete zdravo je, da paziš na snago. Zato je kopanje dojenčka silno važno. Marsikatera mati misli, da io ni potrebno, posebno še, ker se pri tem dete mnogokrat joka. Zato se ji zdi, da mu j« kopel neprijetna. Pa je ravno nasproitno res. Ce ti je le mogoče, kopiji svoje dete vsak dan. Pri tem pa moraš zeio paziti posebno na dve stvari: na pravo temperaturo in da kopel ne bo trajala predolgo. V prostoru, v katerem dete koplješ, ne 6me biti manj kot 20 stopinj Celzija. Glej, da bo posoda 6ttažna. Vodo za kopanje moraš dovolj segreti. Ne sineš 6e zadovoljiti s tem, da z roko poskusiš, če je dovolj topla, ampak jo izmeri 6 toplomerom. Imeti mora od 35—37 stopinj Celzija. Vse, kar pri kopanju rabiš, moraš postaviti čisio blizu, da lahko vse takoj dosežeš. Kopanje ne sme trajati več kakor pet minut. Brisačo, srajčko in tudi posteljico pogrej, da se dete po kopeli ne premrazi. Ce boš dete redno kopala — prav je, da to storiš vedno ob isti uri, da se otrok navadi reda — se bo dete temu privadilo m ne bo več kričalo, pač pa bo jx> kopeli, ko ga položiš v posteljico, mirno zaspalo.
Ženske roke
ženske roke so bile, ki so v raju prve segle po prepovedanem sadu. toda bile 60 tudi ženske roke tiste, ki so nosile Rešenika sveta. In vedno, skozi vsa stoletja, so ženske roke blagodejno ali usodno pcsegade v življenje posameznikov in v uso,lo narodov. Z nežnimi prsti so spletale zanjke ali pa 60 ljubeče reševale zamotane spore.
Blagoslov in prekletstvo leži v ženskih rokah. Kolikokrat ženska 6 svojimi rokami raztrga življenjsko srečo drugih, ker misli, ',4 60 na poti njeni lastni sreči! Mnogo je tudi takih, ki s trdo roko pahnejo od sebe reveže.
Ženske roke bi morale bit: kakor daritvena posoda. Vedno polne in vedno odprte vsem potrebnim. Koliko dobrega morejo storiti vsak dan v družini, v svojem okolju. Koliko 6oiz lahko obrišejo, koliko tolažbe in pomoči morejo deliti drugim!
Nieo največ vredne tiste roke, ki so najbolj lepo negovane, niti niso zaničevanja vredne tiste, ki so postale trde od dela. Najlepše in največ VTed-ne so one roke, ki 60 raztrosile okrog sebe največ dobrot.
Važno vprašanje
AM sva drug za drugega? To vprašanje se pred poroko le redkokrat et a vi ja. In vendar je od tega vprašanja odviena sreča dveh ljudi. Kajti zakon zahteva prilagoditev dveh značajev, dveh osebnosti. Osebnost pa je nekaj zelo zamotanega Ljubeči se mladi ljudje vidijo vse tako rožnato in sončno, saj je ljubezen prej slepa kakor pa jasno-vidna. Zakaj je odkritost pred zakonom tako redka? Fantje m dekleta se hočejo pokazati v čim lepši luči, 6 kri ti hočejo vse svoje slabosti in napake. Toda brez teh ni noben človek. Majhne slabosti je mogoče prezreti in tudi marsikatero napako 6e da prenesti. Toda so nekatere slabe lastnosti in na-
Sake, katerih ni mogoče prenašati in zaradi katerih o zakon prej ali slej posta! nesrečen. Zakon je nekaj silno resnega in kdor lahkomiselno stopi vanj, se bo moral zato bridko pokoriti. Sele v zakonu postane različnost značajev še bolj očividna in dovede zakonce do nesoglasja, celo do spora, čemu torej potvarjanjc in hlinjenje? Zakon mora trajati vse življenje, zato se mora vsak dati takšnega, karšen je. Znanje in zaroko pa je še mogoče razdreti.
\ Premisli, kaj delaš!
Potrudi se, da boš vsako svoje delo izvršila • premislekom, to se pravi: ne polagat ključa od omare ali denarnico ali kakšne druge stvari kamor koli, ne da bi pri tem mislila na to, kar delaš. Ce boš vsako svoje delo vršila zavestno, če boš dobro premislila, kai delaš, ti bo prihranjenega mnogo truda, kajti ne bo ti treba cele «re in včasih celo cele dneve iskali stvari, za katere se ne spomniš več, kam si iih položila. Vsaka gospodinja bi si na ta način prihranila ne samo mnogo truda, ampak marsikatero sitnost in celo škodo.
Opekline
Ce se opečeš, si nikar ne pomagaj z mrzlo vodo ali z mrzlimi obkladki. Bolečina ti bo kmalu ponehala, Se na opeklino položiš platneno krpo, katero si namočila v olju. Mehurje, ki se naredijo od opekldn, je treba pretrgati. Pri tem pa moraš paziti, da je igla razkužena. Pomoči jo v alkohol ali pa jo drži nekaj sekund v ognju. Tudi krpica, s katero si opeklino zavežeš, mora biti snažna.
3Ite3 štirimi očmi
M- R. — Vprašate, če bi Vaš zaročenec bil upravičen Vam zameriti, če v njegovi odsotnosti hodite na izlete ali sploh med svoje sovrstnice in sovrstnike. — Mislim, da toliko zaupanja lahko zahtevale od njega. Gotovo ne morete ostati 6ami, posebno če njegova odsotnost traja dalj ča6a. Seveda morate biti previdni posebno v občevanju 6 tovariši.
Moderna pletena jopica
Za izdelavo je treba 30 dkg volne z vozlički. Pripravi si kroj po meri. Posamezne dele začneš na spodnem robu. Pleteš eno vrsto desno, drugo levo, tako da so na zunanji strani 6ame desne. Glede oblike 6e moraš ravnati po kroju. Rokavi morejo biti tudi dolgi. Napravi si kroj za rokave in dejal po njem. Tudi ovratnik in žepi se delajo na enak način kot drugi deli. Prav tako pas.
Madeži likerjev se dajo izbrisati s krpico, katero smo namočili v bencinu.
Madeže loia in voska odstraniš iz blaga, če nanj položiš kos pivnika in no vrhu polikaš z vročim železom. Nato pa še zdrgni z bencinom.
Madeže krvi namaži s pšeničnim ali krompirjevim škrobom pomešanim z vodo. Ko se posuši. izgine ludi madež. Ta način snaženja ne škoduje niti naibolj občutljivim barvam.
Madeže krvi izpereš iz perila in iz volnenega blaga, če jih namakaš najprej v čisti vodi, nato v vodi, kateri si dodala malo sode. Sele potem smeš proti z milom. Krvavih madežev ne smeš nikoli takoj prati z milom, ker postanejo s tem manj raztopljivi.
Madeže trave odstraniš iz vsakega blaga z vodo, kateri si dodala nekoliko amonijaka. — Tak madež opereš lahko tudi v vreli vodi, toda brez mila, ker zaradi rabe mila ostane navadno še umazan madež. Tudi se lahko uporablja go-rak šnirit ali razredčen salmiiak.
Madeže plesnobe odstraniš iz blaga in perila. če ga namočiš v jesihu ali v raztopini citronove kisline (20 gr na 1 liler vode).
>2e več mesecev 6e poznata in niti tega ne vešl« — »Sram me je. da bi ga vjjrašala. Najbrž bi se mu zdela smešna.« — »Kako si potem zamišljaš dolgo življenje ob možu, ki ima z bistvom tvoje duše tako malo skupnega. Vajin zakon bi bil pravo duševno nesoglasje.«
Štefko so polile solze. Proseče je pogledala teto: »Kaj naj vendar storim, kako naj se rešim ljubezni, katere je prepolno moja srce? Prosila bi Boga, naj mi jo vzame, a si ne upam.«
Teta Ana je objela ubogo dekle: »Razumem, dragi otrok, da je za to težko inoliti. Prepusti se rajši božji Previdnosti in prosi: »Ljubi Bog, stori z menoj, kakor hočeš.« Vneto se loti zopet dela, hodi na izlete, nekajkrat na teden pojdi plavat, krepko telo bo potem tudi bolj odporno. Najvažnejše pa je, da se ne boš prepuščala praznemu sanjarjenju, ki človeku jemlje razsodnost. Bengaličen ogenj bo hitro ugasnil in zopet boš našla mir v sončni luči svoje mladosti!«
VII. Ne bom se možila !
Štefk i na ljubezenska zgodba se je kmalu raz-vedela, dasi je mislila, da je vse skrito. Srečanje dveh src vzbudi vselej nmogo radovednosti in prerokovanja.
Staršem je Stefkino znanje povzročalo mnogo skrbi, posebno še očetu. Menil je, da i« njegova roka premalo 6pretna, da bi mogls iazvezaii gor-dijski vozel, zato ga je z odločno kretnjo kar presekal. Dragu je naravnost povedal, da mu je hčerino srce predragoceno, in ne dopušča, da bi ga kdo zlorabljal za Ijubimkovanje. Ta se je opravičeval, da ima resne namene, a oče mu je dokazal, da niti njegov poklic, niti njegovo življenje ne dajejo upanja, da bi si lahko ustanovil družino
Štefka bi se bila ukrepom staršev lahko uprla, če bi hotela posnemati moderno mlad'no, ki sama 6ebe precenjuje. Ali njeni pošteni naravi so se upirali 6krivni sestanki. Cut,la je da vse, kar ne prenese luči, ni jx>šteno. Svoji volji, ki je bila že v oblast čustev, tudi ni mogla več zaupati.
Vse 6e je uprk) v njej, ko se je spomnila pogovora v cerkvi. Ne, ljubezni ne bo prodajala za ljubimkanje. Ljubezen je zaklad, ki ga je dal Bog človeku, da služi za temelj novi družim.
Trajalo je nekaj tednov, da se je v Štefki polegel boj med razumom in 6rcem. Čas in resno delo sta ublažila dušno trpljenje.
Poleti je modri oče posla! hčer na daljše študijsko potovanje, ki je Štefko noiranje popolnoma uravnovesilo. Ob bogatih zgodovinskih spomenikih, mojstrskih umetninah in ob novih šegah je njen duh zahrepenel po novem, bogatem znanju. Potovanje ji je dalo novo življenjsko vsebino. Izostrilo ji je oko, da je tudi v domačem kraju opazilo marsikaj lepega; z bogatejšim duhom je ožar-jalo svojo okolico.
Nekega dne je srečala Draga. Roko v roki je je šel z ivaličeno gospodično. Ko sta se srkala, ;e malomarno zamahnil s klobukom Šiefka se je lahno priklonila. Ničesar več ni čutila ob tem srečanju. Kje je njena ljubezen — in njegova? Tudi Drago je bil očividno ravnodušen. Torej je bila bila njuna ljubezen res bengaličen ogenj. Kako da je zaradi ljubezni, ki tako hitro izgine, toliko trpela?
Domislila se je tetine razlage o čutni in duhovni ljubezni. Sedaj jo je šele docela razumela. Njena čustva res niso imela nič skupnega z njenim duhom. Iskreno hvaležna vsem, ki so jo rešili življenjske nesreče, je stopila v samostansko cerkev.
Doma sta jo na pisalni mizi čakali dve pismi. Prvo pismo je pisala Marija, ki je nedvomno stopila v samostan.
»Veliko bojev in truda je bilo, preden sem uspela,« je pisala Marija. »Vem, da mi tudi v samostanu pot ne bo posuta s cvetjem, tudi redovnice prinašamo v samostan svoj sebični jaz. Ob zaključku pisma Ti obljubljam, da bom prosi« Vsemogočnega, naj Ti po dvomih in dušnih bojih, ki j.h prestajaš, nakloni srečno in bogato življenje.«
Drugo pi6mo ji je pisala sošolka Magda.
NAŠI VELIKI MOZ]E
FRANC PIBC Ott UMHE SIDIEBEIE _
Preveč je pri nas SJovencih ustaljeno mišljenje. d> so veliki sarao pesniki in pisatelji. Slovenci imamo velike moie iz stanov in poklicev. Vsak stan je spoštovanja vreden. in kdor ca izpolnjuje junaška je velik in rasluza pnznaaje. Velik je lahko kmet in čevljar. velik duhovni* in delavee, velik pisatelj in politik. Tako >e bua pri na« doiga vrsta taslužai& ki «o ^u-o storili ta povzdiso izobrazbe in kulture, zlasti pa ta napredek raznih kmet.jskih pauog. pa je n» njih ime zgodovina nekako pozabila, ner pat: mso bili iz vrst pesnikov ali pisateljev. saior da bi j bili edini, ki morejo raniti svojo veličino. Eden zmed takih zasiučiih mož je bü tod; rraac Pire.
France Pirt se je rodü Ä v Godhču in obiskoval v Mifajem	soio.
katero so oskrtovali frančiškani. Lit-isie iole ia bogoslovje je dovrš.l v Ljubljani. kjer se .•? vprav ob lem časa pričela goditi poi tranoKfco vjio tudi siove&ščina. ia j* imel pač ta-i. pniiio. privati se francoščine Leta 1613 je bil pesvewa " mašnika in je služboval do leta :S19 v Beli peči
6ri Kranjski gori. palo do leta IS» v Pecah pn ioravčah in do leu 1835 v Podbrezjah pri Pod-nartu. Pod vplivom misijonarja Barage se je od-ločiL da zamenja — dasi že petdesetletni k — pripravno župnik) na Gorenjskem s težkim misijonarskim poklicem Junija meseca 1835 je zapustil Pire Kranjsko, odpotoval v Ameriko in mi-eijonaril med Indijanci, dokler so mu to dopu-ičale telesne moči. Leta 1864 se je za kratek čas vrnil v domovino ter pridobil vrsto sotrudnikov, duhovnika Josipa B u h a in sedem bogoslovcev, ki so ìli z njim v Ameriko. Leta 18T3 se je — starček 86 let — za stalno vrnil na Kranjsko in iivel nekaj časa pri frančiškanih v Kamniku, nato v šenklavški duhovniški hiši v Ljubljani, kjer je umrl 22. januarja 1880.
Kot misijonar je bil Pire neutnidljiv in neustrašen delavec. Ce je z velikim trudom uredil misijonsko postajo, jo ie kmalu zapustil, izročil drugemu duhovniku, sam pa šel drugam ozna-njevat krščansko vero in dosegel skoraj povsod prav lepe uspehe, ki so bili deloma tudi plod Pirčeve izredne praktičnosti Si se namreč zadovoljil, da je Indijance poučeval v krščanski veri in jih krščeval, skušal jih je omikati (civilizirali) in jim pridobiti iste pravice, katere so imeli belo-kožci. A za to je bilo treba, da so si uredili oni rodovi, ki so se preseljevali kot pastirji iz kraja v kraj. stalna bivališča, kar je dosegel Pire s tem, da jih je učil kmetijstva in jih tako privezal na grudo, iz domovine si je priskrboval semena, jih razdeljeval med Indijance, zasajal sadne vrtove, učil Indijance, kako je treba sejati, orati, kositi, ieti, mlatiti in opravljati vsa druga kmetijska dela. Seznanil jih je turščico. grahom, fižolom in drugimi rastlinami. Lastnoročno jim je kazat kako je treba rabiti plug, srp, koso in cepec. Učil jih je iivinoreje, kupil veliko mrežo za ribolov, drugod sestavil mlatilni stroj in prigovarjal Indijancem, da so si gradili namesto šotorov iz lubja lesene hišice. Na ta način so nastale naselbine, bilo je možno ustanoviti šole. kjer so se učili otroci in odrasli pisanja in branja, in stalne misijonske postaje. Kjer so bili poprej pragozdovi, so nastala prijazna sela in rodovitna polja. Indijanci so se civilizirali in si polagoma pridobili iste pravice, katerih so bili deležni belokožcL A Pire se je brigal tudi za njih telesno stanje. Zdravil je bolnike s homeopatičnimi sredstvi, in ko so ee Širile koze, je Pire sam cepil 900 Indijancev. Mnogo si je prizadeval dobiti potrebne denarne in druge pripomočke za uspešno delovanje med Indijanci semena in druge za kmetijstvo potrebne stvari je dobival od svojih prijateljev na Kranjskem. Teže je šlo menda v denarnimi podporami, akoprav se je trudil, da bi se v Združenih državah ustanovila dobrodelna bratovščina sa misijone med Indijanci. Kakor Baraga se ie 8»
tudi Pire kmalu naučil jezika rdečekoicev in napisal v narečju Ota» a-Indijaneev Veliki	_ katekizem i obširno razlago in zbirko .0 pridig za nedelje in praznike. L 18T2 pa je še sestavljal >Knj:eo zmernosti«, s katero je nameraval usj-novitf v državi Micesoti bratovščino zmernosti. Ali so vse te knjige izile v tisku, nismo mogh
SÜTOiC^ii!
Ša Slovenskem si je pridobil Pire velike zasluge za povzdigo saJjereje V letih 1830 in 1834 je ^zšel v dveh delih knjigov »Kranjski vrtnar«, ki 2i je založila Kmetijska družba v Ljubljani in ki zavzema mei maloštevilnimi slovenskimi kme-!i sko strokovnimi knjigarni one dobe odlično mesto. ker vsebuje prvi sostavni (sistematični) pouk o sadjarstvu Pako potrebna je bila knjiga Liiim kmetovalcem, dokazuje dejstvo, da je izšla pozneje še dvakrat (1845, 1363) in bila je tem bolj koristna, ker je izdajala Kmetijska^ družba svoje spise v nemškem, ogromni večini Kranjcev nerazumljivem jeziku. Leta 1834 je izdal Pire še droben spisek v slovenskem in nemškem jeziku. Leta 1S34 je iidal Pire še droben spisek v slovenskem in nemškem jeziku: »Podučeuje, kako se morajo škodljive gosenice končati«. Še iz Amerike se je zanimal za napredek kmetijstva na Kranjskem in bil med prvimi, ki so zahtevali, naj izdaja Kmetijska družba v slovenskem jeziku časnik, ki bi poučeval ljudstvo v kmetijstvu, obrt-niji in rokodelstvu. Malo pozneje so res pričele izhajati pod Bieiweisovjm uredništvom kmetijske in rokodelske »Novice« (julija 1843), kjer je sodeloval tudi Pire in vnovič nagovarjal kmete za umno sadjerejo. Na svojih službenih mestih pa je Pire nazorno poučeval ljudstvo o sadjereji in zasadil v Podbrezjah lep sadovnjak Njegove zasluge za sadjerejo je priznala tudi Kmetijska družba, ki mu je poslala leta 1843 v Ameriko srebrno svetinjo, in leta 1846 s tretjo izdajo »Vrtnarja« pohvalno pismo.
(Nadaljevanje z 11. 6trmi.)
V osrčja zemlje
zelo huda nevihta, ki je povzročila, da se je sesedla zemeljska plast in odrezala stroje od potrebne vode. Znova je vdrla v predor Trela voda. ki so se je inženirji ubranili na ta način, da so zadelali predor z jeklenimi vrati ter na la način obvarovali vrtalne naprave. Tako so preprečili dotok vrele vode, in delo se je nadaljevalo v že načetem predoru. Vendar se je delo na švicarski strani zaradi tega moralo pretrgati, nadaljevalo pa se je na italijanski strani. Tukaj so delavci pogumno prodirali proti zaželeni sredini, ki se je bližala z vsakim dnem Natančno «o poznali kraj, kjer bi se njihovi krampi morali srečati s krampi njih švicarskih tovarišev. Mnogo let so že kopali, sledeč natančnemu načrtu Kaj, če ta načrt ni bil pravilen, in obe skupini bi šli vsaksebi? — Vsen se ie polastila velika tesnoba. Končno so Švicarji le zaslišali ropot vrtalnih strojev, ki so jim naznanjali bližanje italijanskih delavcev. Ločila jih je le še 5 m debela skala, nato 4, nato J, nato vedno manj in manj, dokler ni zadnji kos odletel pod neizprosnim pritiskom strojev. Tedaj je zadnja eksplozija odstranila skalo in odprla 2 m široko luknjo, skozi katero so si podali roko italijanski in švicarski delavci. Oba predora sta se zlivala natančno drug v drugega. 18 km globoko v osrčju Alp so se srečali delavci in odprli pot najdaljšemu predoru na svetu. Kmalo nato. maja 1906. sta se srecaa v predoru italijanski vladar in predsednik švicarske republike. Osem mesecev pozneje pa je začel skozi predor sopihati že prvi TlaJt-..?.5eln ,et .Potem, ko so delavci prvikrat zasadili svoje krampe v trdo zidovje gorskih
Pol skozi stoletja I
--—^--J
Politične koristi posameznih narodov so večinoma prevladale nad skupnimi koristmi krhati-ske Evrope. In tako se je zgodilo, da je mollame, danstvo prodrlo s »vojo močjo že v srednjo Kvropo pod obzidje Dunaja. Lahko z gotovostjo rečemo, da bi ob tistih usodnih časih krščanska Evropa pro-padla, če ne bi papeštvo organiziralo skupnega odpora.
To prizadevanje papešiva je umevno. V jme. nu krščanstva in krščanske kulture se je moralo postaviti v borbo proti mohamedanstvu. Toda ka. ko naj sodimo o križarskih vojskah? Nekateri ia. nes zelo zmanjšujejo veličino teh vojnih pohodov. In v resnici, če se oziramo samo na politično obiležje, na mnoge politične razprtije, ki »o iz. bruhnile na daa ob priliki vojska ia na nered, ki jih je ■ sabo prinašala vojska, je treba reči, da ni bilo vse pravilno. Toda križarske vojske mo. ramo gledati vedno v luči njih glavnega cilja, ki je bil izrazilo verski. Dve glavni zaslugi so si pridobili križarski pohodi: dvignili so v Evropi sami krščansko zavest in krščansko skupnost, isto-časno pa zelo zrahljali silo mohamedanstva ia za-kasnili njegov prodor v Evropo. Tako se je zco. dilo, da je našlo prodirajoče mohamedansUo Ev. ropo že pripravljeno in sposobno sprejeti nase stoletno borbo, ki se je končala s porazom molia-medanstva. Z razpadom turške države je molia-medanstvo dokončno izgubilo svojo politično moč.
Križarske vojske pomenijo eno izmed najslavnejših dejanj v zgodovini Cerkve in papeštva.
Vüek papeske noči
Leta 1198 do 1216 pomenijo višek papeške moči v srednjem veku. Do tega je vodil sam razvoj dogodkov, nedvomno pa je. da ima pri t<m velike zasluge lnocenc III, veliki papež in veliki politik.
Na treh črtah je zlasti do takrat papeštvo pokazalo na zunaj svojo moč: v borbi ta popolno osvoboditev od svetne oblasti v obrambi Cerkva proti vsem notranjim in »unanjim sovražnikom ter pri moralni obnovi duhovščine in vernikov. Pod Inocencein se je papeštvo utrdilo na vseh treh črtah.
Se nikoli prej pa tudi pozneje ni papeštvo doseglo tako velike moči kakor prav za časa Inocenea III. Inocene je bil sin fevdalnega plemiča in plemenite Rimljanke. V njem sta se torej družila rimska veiepoteznost s svežo, napajalno silo novega fevdalnega sistema.
Vsa njegova dejanja dokazujejo silno politično moč. Tako je osredotočil vso upravo Rima v papeževo osebo samo, osvobodil je italijanske pokrajine nemških graščakov, ki so se vrinili in tam zatirali italijansko prebivalstvo, se izjavil proli Filipu Svabskemu. ki je kandidiral za nemškega cesarja, ter prodrl s svojim kandidatom Otonom Brunšviškim, in ko je ta pretrgal sklenjeni dogovor, ga je izobčil ter postavil na njegovo mesto Friderika IL Proglasil je interdikt nad celo Francijo zaradi obnašanja francoskega kralja Filipa Avgusta, ki se je končno moral ukloniti cerkvenim zakonom. Prav tiko je proglasil interdikt nad Anglijo zaradi obnašanja kralja Ivana brez dežele. Na isti način si je uklonil španskega kralja; Portugalska, Češka in Madžarska so se mu uklonile kot vazalne države. Tako se je položaj od časov Gregorja VII. bistveno spremenil.
Papež lnocenc III. je znan tudi po tem, ker je opredelil razmerje med Cerkvijo in državo. -Cerkveno in svetno oblast je primerjal soncu m luni. Sonce je oblast papeža, luna pa oblast cesarja. Kakor dobiva luna svojo svetlobo od sonca, tako dobiva svetna oblast svojo moč od cerkvene oblasti. Vendar je treba pripomniti, da je bil la nauk le nekak izraz takratnih političnih razmer in da se danes nikakor ne bi mogel več zdržati. Obe oblasti, tako svetna kakor cerkvena, sta * svojem delokrogu nezavisni, obe predstavljata vsaka samostojno družbo. Ko torej slišimo o posebnem nauku Inocenea III., ga moramo razumen kot časoven izrai tedanjih političnih razmer.
Inocene III, se je moral boriti proti tre™ sovražnikom krščanstva. Proti muslimanom■ » Vzhodu, proti Mavrom v Španiji ter pioti AIW" gencem v južni Franciji. Proti muslimanom vzhodu je zbral dve križarski vojski.
(Nadaljevanje »MU
ga naše mlajše
STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET
Otroci 6o bili ^vznemirjeni k obenem ogorčeni. Da bi cigani ukradli njihove ncet...
•Pripravimo jim zasedo!« je vzkliknil Stanko. »Lahko jih ujamemo. Saj nam je vrtnar dejal, da niso I večji od Francka.«
Verica se je takoj navdušila za ta načrt Tako zelo rada je imela pi-K&nčke, saj jih je 6ama krmila, odkar so 6e iz-yaäiü. Tudi rraneek je bil zadovoljen. Veselil se je že, kako se bodo igrali detektive in bodo imeli opraviti z resničnimi tatovi!
Skrbno 60 še preiskali gozd ln tudi drugje našli sledove, ki 60 pričali, da 60 cigani bih v bližini njihovega dvorišča. Našli so ob poti, ki je vodila na dvorišče zelo pripravno skrivališče m sklenili, da se bodo naslednjega dne skrili tukaj ž« navse zgodaj in da bodo vzeli s seboj močne vrvi. Ujeli bodo tatove, jih zvezali in odvedli k vrtnarju, ki jih bo sodil.
Zvečer eo odšli spat vsi prevzeti od misli na jutrišnji napad. Sedaj so spali zopet v hiši, ker je prejšnje dni precej deževalo in jo ponoči zrak poetai Maden.
Francek si je od kuharice izposodil budilko in je obljubil Stankotu in Verici, da ju bo poklical ob pol šestih. Kmalu so vsi trije zaspali in sanjali o ciganih in Indijancih.
Osmo poglavje.
Kaznovana divja lovca.
Ob pol šestih je budilka začela zvoniti in zbudila Francka iz sladkega sna. Hipoma 6e je spomnil na cigane, katere so nameravali danes ujeti m skočil iz postelje. Po prstih je odšel v Stankovo spalnico. Ta pa je spal tako trdno, da ga je moral zelo močno potresti in ga spomniti na cibarne, da se ie popolnoma zdramil in vstal. Se težje pa je S.a.totu bilo zbuditi Verico. Končno 60 bifi vsi trije oblečeni. Sklenili so, da se bodo kopali pozneje, ker eo se Bali, da zbudijo Brigito in tudi preveč bi se zamudili.
Tiho eo se splazili po stopnicah in odšli Iz hiše. Zunaj je bil krasen dan. Vrt se je bestel v jutranji rosi. Ptički so prepevali lepše kakor niffoli čez dan. Vse ie bilo tako lepo, tako praznično, da so otroci bili kar prevzeti.
»Ali nd čudovito!« je vzkliknil Stanko. »Slutim, da se bo nekaj zgodilo,« je pristavil Francek.	, , ,,
»Nekaj strašnega, Francek?« je vprašala Verica in se stisnila k njemu.
»Nikakor ne!« ji je smej« ee odvrnil: »pač pa nekaj zelo zanimivega.«	.. __
Krenili so proti kraju, kjer so prejšnji večer pripravili zasedo in 6e skrili v grmovje. Vse naokoli je bilo tiha Minute so le počasi potekale m nič zanimivega se ni zgo-iilo.
Začelo jih je zebsti ir skoraj so se že nave; bčaii čakanja. Nenadoma pa so zaslišali v blizmi rahel šum, nato pa tihe korake.
»Cigani so!« je zašepetal Stanko. Vsi trije so pogledali v smer, odkoder so prihajali koraki, toda niso zagledali ciganov, ampak Toma in Alfreda Byngal
Otroci so se spogledali.	,
»Tiho!« je zašepetal Francek. »Počakajmo! Videli bomo. kaj nameravata počet!.« , a
Oba brata sta se ustavila kakih petnajst metrov od skrivališča. Tedaij je Tom dejal tiho, toda
dovolj razločno, da so otroci v skrivališču mogli slišati:
»Olej tial Ali si jo videl? Prišla je iz one luknje na drevesu. Brez dvoma je tukaj gnezdo, llitro! Požuri se!«
Alfred je dvignil puško. To ni bila navadna lovska puška, ker se je zaslišal samo tih žvižg, ko je sprožil.
»Zadeta 1« je vzkliknil Tom.
Oba sta planila proti drevesu. Mala rjava kosmata kepa se je 6trkljala skozi veje na tla ter ostala negibdna.
»Dobro si opravil 6voje delo,« je dejal Tom, medtem ko je Alfred pobral malo trupelce, ki je bilo vlažno in še toplo. Bleščeči oče sci uboge ži-valice sta že postali megleni m njena bela dlaka na trebuhu je bila vsa krvava.
Verica 6e ni mogla premagovati več. Skoraj na glas je zastokala. Stanko je stiskal zobe in le s težavo dihal
»Samec je,« je medtem dejal Tom. »Takoj moram splezati na drevo, da mi samica ne uide.«
Pograbil je za nizke veje in začel plezati proti duplini.
»Okrutnež, grdi okrutnež!« je nenadoma zakričal Stanko. Njegov glas se je tresel od jeze, tako da ga je Verica komaj še mogla spoznati.
Planil je iz skrivališča, stekel po mahu proti drevesu in se vrgel na Alfreda, ki na ta napad ni bil pripravljen. Deček je navalil e takšno 6tlo na Alfreda in ta je bU tako zelo presenečen, da ni utegnil postaviti se v bran. Padel je po tleh kakor snop in pri tem potegnil za seboj še Stankota. Bil pa ie toliko na slabšem, ker je njegova desna roka ostala od spodaj. Stanko ga je začel brez usmiljenja biti po obrazu. Tudi z nogami ga je pošteno obdeloval. Toda Alfred ie bil mnogo večji in močnejši od Stankota in dečku bi 6e bilo slabo godilo, če bi mu ne bil pritekel Francek na pomoč.
Saj so etali na preži, da ujamejo divje lovce in ta dva dečka sta bila hujša od ciganov, ker sta taiko hladnokrvno umorila ubogo mak) veverico. Francek se je torej pridružil Stankotu v boju. Verica pa je prinesla vrvi. Z veliko spretnostjo je eno izmed teh ovila Alfredu okrog nog in jih trdno zvezala. Francek je medtem rešil Stankota in ujetniku zvezal še roke. Alfred je klical Toma na pomoč, toda ta je imel dovolj opravka s plezanjem, mi se ni zmenil za njegov klic. Tudi je bilo listje na drevesu tako gosto, da ni mogel videti, kaj se godi na tleh.
»Oh!« je zaklical »Prismojeni Indijanci so tu? Lepa reci«
Ne da bi se zmenil, je plezal naprej.
Alfred je bil medtem že dobro zvezan in ker ni mogel ničesar drugega, je začel vse tri obkladati e takimi priimki, da je Francka bito sram zaradi Verice. Vzel je Alfredu robec Iz žep m mu zamašil usta. Fantu to najbrže ni bilo bogve kako prijetno, ker je bil robec ves umazan od jajc, ki eo se mu zdrobila, ko se je boril s Stankom.
Toda Verica ni niti utegnila poslušati Alfre-dovega zmerjanja. Oklepala se je drevesa m vsa prepadena gledala navzgor.
Tom je dospel do votline.
»Ohl« je zaklical svojemu bratu, »trije mladi« so v gnezdu in samica je pn njih!«
Duplina ie bila ob strani debla, gnezdo pa, ki je bilo narejeno iz malih vejic m iz bstja, ]e bilo nekoliko nižje. Tom je iztegnil roko, kolikor je le mogel
•Av!« ie zakričal in naglo umaknil roko. »Vražja zverina! tJgriznita me ,e v p«. Kako
^ krlaviT AH^l Kaj naj storim? Pndi vendar
X tepec Res ne vem, kako na to zverino.spra--
Šta iz mezda. Ne upam si več seči vanj. Ah iz gnezoa. i f	zaniko za
Lila &hito zadavil če ji vržem zanl Ä, tlÄ ven? Mislim, da bo tako
^jettiÄ vrvice in začel de-
M Verica je divje cepetala z nožicami ob vznožju
francek, Francek!« |e z^ela klioati v svojem obupu. »Pridi hitro. Tom
hoče zadrgniti ubogo veverico. V gnezdu so tnje
mladiči! Oh, ne pusti, da bi storil takšno grdo* bijo!«
Francek je nemudoma pritekel na njen klic in pogledal navzgor skozi gosto vejevje. Tom ni bil zelo visoko na drevesu. Toda bil je mnogo večji od njega. Kljub temu pa 6e je Francek po kraitkem obotavljanju odločil. Vsa njegova plemenita narava 6e je uprla proti krutemu Tomovemu počenjanju. Ni ga privedla do njegove odločitve samo Veri-čina prošnja, ampak je tudi hotel za vsako ceno ]x>magati pogumni mali veverici, ki se je tako neustrašeno postavila v bran. Cez par trenutkov, je že bil v vejah.
Ko je dospel do veje, na kateri je stal Tom, mu je zaklical:
»Pusti veverico pri miru!«
»Kaj!« je dejal Tom in pogledal navzdol. »Kaj hočeš, smrkavec?«
Francek se je povzpel še nekoliko višje.
»Pusti veverico pri miru in pojdi dol! Oe tega takoj ne storiš, te bom prisilil«
»Ne govori vendar neumnosti!« je dejal Tom io zopet pogledal v duplino.
Francek se je dvignil še više in je že mogel doseči Tomove noge.
»Ali jih hočeš pustiti pri miru?«c
»Ne!« je odločno odvrnil Tom.
Francek ga je prijel za nogo in ga skoraj pO» tegnil z drevesa.
Tom se je šele sedaj zavedal da gre zares. Oprostil se je iz Franekovih rok in ga brcnil naravnost v usta.
Za hip 6e je Francku stemnilo pred očmi. Zar-čutil je strašno bolečino in se krčevito oprijel veje, Cirtil je, da mu teče kri po bradi.
Tom pa se je medtem trudil, da bi dosegel veverico.
•Moja boš!« je dejal sam pri 6ebi in bezal s palico v gnezdo.
Francek je bil ves divji. Za vsako ceno je hotel rešiti uboge živalice. Pograbil je Toma za gležnje in 6e z vsem telesom obesil nanje. Tom 6e je oprijel zgornje veje, toda Franckova teža in njegova lastna je bila prevelika za njegove roke, zato sta oba zdrknila skozi veje.
Padec ni bil zelo hud, ker nista stala zelo visoko na drevesu in je pod njim rastel mah, Francek je bil takoj na nogah. Tom pa ni mogel vstati. Ostal je na tleh in se začel zvijati od bolečin.
»Joj, jojl« je stokal s stisnjenimi zobmi. »Kak« to boli!«
Sedel je in se prijel za gleženj.
»AK je zlomljena?« ie v skrbeh vprašal Fra» cek. »Zelo mi je žal Tega gotovo nisem hotel. Toda drugače te nisem mogel potegniti od veve-ričjega gnezda.«	(Nadal,mnje sledi.)
A.


IMKi
a tii«aa aoxha
f mm ndij^ami nr-*n r	r"'"r-
3««su vrr-m. r.ma nr tua: miumn. "t «s m« naiinw^E» »m«a. t » l'ai '
«r*šnK» « mr'.g ut «r» rfr-uta. » 3 w ironia, truvz ej »• «.inaia. r*»'.a la 13 -ir~v,.ar:.a a »»aiBi» • k»i«ìo ' zirk.1 ®»r-» !« » ra-f a>ti	»•. * s »! i
n uj»w— Li e aao ii!i*r. ut nn e:—«ima u »U ìaiii- l'if-i n e an« m	a».i
t»l srfrw jwsmo n-icn arar ut w^tl
K-tsma n» ja » • m wiüri rrT.i ÄCUlaj : tnteim nv.iisfi. "ito « ir:—«! ar*» a mkkf t «vnw»u a «am. " «h t—-- c
: - -	ti ->E»-a K.W- ìrp» sai -nr:-
e « «-n»**» tm*a i wittifia. «ai* » : -la üi p» «m 5r~nc .»> «uè»*"!«* w»r-
-	-nir T i,m « <• ir--ir-.ua »vika tara. 4J
-al -TV v-iar-.-kim nn irutì a	-
ime:», r» p arua« n jr-if-ü e tr-veast «r-
mitra. VMC 31UM11 a m>»(-j 3a
r 2;jpglit-	i"- - 3 par aM "il ir*—:
mt>l a as2 tesa tar«. t ? "la » „roi; ia	.a i-a trioiaa. e ai«''
tam n ST". . . 3 iwaa. i*a » — » i* .a ; -«i *w; «--n ltei tü.1« -"ara <-.-—m_i_a s	itbulju ziftin». »
lg.. ian jrn* tu —•	a '
■a« neu- la afüüj uäsuM a s- a nr »«S—J-mr?a. - ja/s-' tf'*;« lafifctta uia a m.ia — e 3w-1 at~a. lata e io»tóa il - uka j« o e mia«,.— ü «n-'. u u 5 - '^j • :-m »rittaim »»e. au tu "» t«	n -n.
-sima -.1 " — n—s* .»»-»- "»'«ia
^ ìac^tr" ^-vt. irrT z	*
ss j-j :• trui*; «fai ■=» paf-i a ?i u. l !.. va
-	aü.» a r	- >> -ti i- n • I mm "na>-
£_naiu zi «i .ri	t--
^.iii.'»« -i ir.-" f i"lit—n atrsa ^'at	- - -
«a i*r »ljÄrt Sfea. i. —	»m« ù "e a.ü.	li«;'
a . ih - ì. — r -:i •	.—-
Tiai u» nur »-mu. Ln - .-* * t.;, r-ia.: -- ia jr» a ■ ;•_.:; v n «aa.	•• i», u
■>r;7i(i 1	il .. 3j--iatlt. " '--a -t -
*k -..Et: -ti -i rT—" fflüsn«. irv 1-r.l na'-' r	p	ia: im ta	t:- -L
<!3TT<---n-ie ^ t 12 n "	—'——■ i
«maa.	- r»» a--ria n nctia
ta j« im. v tt-'-ü-i e	i	j —ni
: mhcìi er 3»i p a>-n twi «Bt"^"
» majB» »ii fm>imi n»"k-5.	j» e ula
i »ffifvi	e. <ii ime: ia im »ni
i-n«	a a o •arr" i gnu. ima mi
v.»- i» e ii.tstn» M- i« -cr -n. »r^mj. >	r <i no»a	in-	a ^ont
» tuia. "~ut ut iri«» z vHT-vi.fltr: i«. «o<i-laa	a a iru-1 tai»ir h «»
iu au * uii-Ttf l-o aa i in.-iu »«ič ir^'.-lij Bite 13 -trama. » ia <• ni -trr.ai-p-i nii uxmäu. ti jh n« ia wt.-i.i- am t» wi-niì n« a «s»-lk i«<i ra^i- f.i/u h ia t.-i lt*-n	ta e	-a c—t-o. ia
n jnci«i«i >» Hin«, r riu»- -nnKM larnrtii m tt a ir t anwit:. »irTii n * rr lair.	nn imu. ti a «i 2" sin-' n <•
flina «nt.	rai s i^ru. äeni n -i**
noi. im vtK^a. la tctb'i tarä Tr ---i.-:
-^vcfetft. lime. w-üo tati n s.n«a ltiiv "ti latma ir.-Tjia. Tuta	n n	a ta<-i f
Ima. i a n »nr-ia. ta im a= niti i="t>m jj«. n (• *snt a	las—ia ii.-is.i-
i.a «rn t	n «a Fmci in-	amc
»sa. tir imi «ro-i. k i> m niirä» >ik.it-1 -d^a nrae- '
ti a «	»? t*	w tmai. -c-
i-B» w»a miariia cr	r utnimt. i« a» u. •
jjacH-iat ie B»»eaa sna u» üw» ime.
tj	* mer-ni»r* ia sirarn
»■ •n t m-t. • U*-* '!'	i'"-«' "••"■"T***"
J.^.'. j atom M J.uiar ««ta. - ' -iu» m • ari». . «t« «' "Ätr^w-t.
i^-in ra~<t ntxSi ia— - ; * > '
a ;.iat»e.—"i,Jtf"Jiu i.iCJi l.-uaa.	JOK".« *
mri:
„ ^ „ _	1 »ta! «i f»
taanf	♦'•'C-" ^
ia. m	"-tier^i k ; --wr».
--_... e '-artlt. ^atrM? «T-	»u**:
e ner-a	: iistity.™ »i-._ taf ia- «
n Uli 3TH k iaar I»MK»ittlia e -ai J I^zos-x yr-T.—A. vi a« e caau untür tr e r>i ur» e um* k. ta«t., t « ' a tma» u. ■ »ta» J* e	'■ "■ ■ Tn;i*e a «..r a
V-, UT canati ^ aa..» n itüü« asssaisa ^ n s ia m aap: aal..
»esn. VUB >- pai ■ -'■ » m -».ay a . in jmr ao- lartmaiu* ae . sr u «an« o-	M	_ - ; -a-
_ ; * ar' K» - B" »m»i au . -. » ter*	111 1 w m»u mil t	;
t« aeift ja atm*»i» » ♦ r i » ^
-fue w • ir-tir-wi<» k... ; -j.'" ™
JASLIH
•z» n - f^s' 'i imerat Mcavw l	t
B trm« »kthb	41 >■ >a«t —	- i
w _ I ar« * 1* S-3»-M^g-ia i—
e jrtr-:ia -.na : m» Tff^ta. r f üny • «nati- araasa:rn tic—t jb er a. an tt-a. -5-tai	rn . "»-«-n _»>.	jt : iinti. rr
?? im nr- -; --T12 - Äccfi ijvj-j»:* ! ' anoB »— iu «	ar..- .-»»e >\rr
•iFrnitE
nrfra	t iS" '.anac a»
Mati oglasnik
T	« strur-mai'i naj	.A
a misse sum* im *.
" » taurwau . . a
■	—_• * fi—ur i a^.
■	I Ü ^ »«n twa/a ^ jr—* itateli or»*«, fa. ca: -»^j
L *•— a i'311'mi! acta»» _ - ì.-ax ^iraroi'Lrw»« iia'iuiat nt; -»n j«
_li- if» 1	-g —.. i
Ion* pat	Krek zm
Jiria a .auita UBI t
«•«aaa i-i .11 >n a.-	^
-i.; taani «no. «H»- L x a-	A i
La	'-jpk-I^J» • j, .,
» Ti«
ST..1P <	-«iiTta. - m 7* ca« »OT
«u-aie. — ~ a.- ^ - »A-, jr-«^ tr. jr Liurjt x
ir-ntiiia trn::sn:.	-.aJ»; -ajfi. TJ-®
• jji.T<t ia ia:t s -riti: tit »«! r- ina tcatktm a .	- 3r. nft n ZITT II
liriH ena Err'ti /<n rOb
sa j . .
n-aO;
tat
newn» * Itimi
I i.Tsàa
t ari
» i;-<i uEt»3i wiri it.i-CU a aimti «PraH.tu t nau:m n-irur-r a«™. uuKfao n *jrwi»*naarn viarx * —ra : BHät. a i»t iin» Z- " i»'. Ml	^	1 ?n«:mic:
t -tatiKaiot i« j«Ä; 1. C—
WM _ ET—
K* OBÖsi ia tatiu^t'e	ir 1 tr»—n
iti taima. « **■ b irunaira la^minu.
äCCTIKt * e t VSE SJtUi-
ni Jta: 2?tiaia GL* «S!»-~11.	—tr e
MEta nun i eia ani «uie i.arr-i rotn. -e t U-1E3 i«=Ljr irupa arr» m^aa Tr^rr
ut »u7r--i f-mii'u. um « arne man. ■ ficai. c«r sfci—t «e « -i^aitfà •"»Ä 'jrvora e ijemn s. nnniraii. iura m: --naj. ri	aa tr. -ritai. «t^aj
^r rat rr-faa nc an. T— e m t mer -w, n ta nesu a e ni awi> rr^jtr.an ' natnrsr.r-! i Ntwi rnstrt. e air awat r"",<=r;L	e tut«? -r«! imm ip-
f-rrate:—cm iiaiena ca- «c : up arrm irireni lutar Te	ca	itaür iai.ar<i
ti«i a-ar«.	anaer^ a aac tr-.vr i.i-
lilttlll
ÄtföCm uunwr

t JMmanu	uni — • * ijsn» cri-
1 e t? ot zsia t tanar rwwtaasme alnp « I.iaaiani. t^ires. t e sanate > «m anfaTaa. t.:.tr-in5,- B a^oa
re«twi r»-im:t tran« „ ra. r^-tr.» -s mä ^^	^^ ^^
^ör« « terana	3 e« na..
k^c. »jiu-ia «aa. „4 ir ^nm
rH
j	1—«r. tirnic»
? "f T 1 t l
rT'"" Ü« -«HBBtafc l«1-las-fgj-ni iimr-
Üu
—— rmt
i-i.- .a ? *i»!ii an?. Sm-
xxjmrzn - a	a.	.naa
liik SSL.		trša.
		
-.» <		M K-
bmn m		
■1 SEL .		
ira. 1		
ira. J.-		_ tf
		
nmé[„ j	•na..	
«-» ms»-.	li.«. 5	
		MM
tt-verix *	n- v-	
ttsnrman	1 tfat	-T >
ta 3—«	Is -	'a*
JE2 »•	>r r.	- n B
.miaiiiai t	nf	r e-t-
c	ts ta:	
Fwr« -	-lO.	
=1 »		a r-
-sna
tono; st*
*
n nt -ma» f mm.M.	-
ti mi Tt -sr ^ «
«tu-T*»"- tt rita tii - "	-trt., -a-
«.- ». : j» « w«aaa ■ Ta t-c..-: »•"»R-» T—ti:* F-ia«.
«üttf.-.c» i. 11—	^ W-.Jui.

rf»»
kt
-icKi
i fcjser.
3» i1
>w i»i.t«n
N* irtji im «»Aa. — T« Za L.<a»«a i
Inairii.