131. itev. Po&tnina plačana r ffotovimi. Celje, pondeljek 19. novembra 1928. Leto X. Izhala v pondeljek, «redo in petek. Stane mesečno Din T — ra inozemstvo Din 20*—. ^osamesna stevltka I Dln. Račun poštno-Čekovnega ZHvnda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlatvo In upravnistvo i S«lj« Strossmayerjeva ulica pritličje. Rokopisov ne vračarno. Oglasl po tarlffu. Telefon Int. 5tev. 65. Dvoje neprijetnih časc- pisnih glasov. Na.rodna skupščina jo odobrila zu- stavo nawega vžigaličnega monopola /,a švedsko posojilo — gre za. okroglo. iniH.ja.rdo dinarjev — in v Boogradu je nastalo vslod tega v vladnih krogüi voliko veselje in zadovoljnost. Od vsoli strani so jo nagla.salo, ka.ko je država (lobila /a nizko obresti lopo po.sojilo, s k.iitorim se bodo znebila nekaterih ži' slarih in nujnih notranjih dolgov. Veseljo pa ni ostalo neskaljeno. \ bocgrajski »Politiki« z dne 13. nc- vombra je bil objavljen članok »Ken- tabilnost monopolskog zajma«, v k:\- tcrom so jo cybzalovalo, da je finanoni odbor to pasojilo obravnaval brez stro- kovne razprave, kot politieno vprasa- nje, tako da poslaneom vladno vooir.e ni preostalo nieesar druzoga ko nri- kimati, drugače bi izray.ili nezaupnnjo lastnenvu finančneimi lninistru. (To je tista nezdrava strankarska diktatura, ki povzroča toliko napak in gor ja v politioneni in gospodarskom življotija mnogih držav!) »Politika< jo pisnk nadalje, da so tega posojila ne smo coniti sanio po relativno ugodni obrestni niori (6Vi odnosno 0.94%, ka- kor so pae rai-una po kurzu ali po no- minalu), temvec tudi ])o njegovi pravi nntabilnosti za upnika in po bremo- nili zia našo držaivo in za našoga konzumonta. Kajti to posojilo ni po- sojilo v pra'vein poinonu bosedo, torn-- več država (odn. nionop'olska upra- va) daje tukaj švedskemu vžigalirno- in.u trustu (»Staibu«) koncesij-o za pro- dajo, proizvodnjo, nvoz in izvoz >/.'- galic na doibo 30 let. Po pogodbi s tni- stcm znaša j)rodajna cona za jodno ^katljo yzigaiic ,)i'i nas cclo to dobu jeden dinar, odnosno odgavarjatjoco valuto. Upraiva monopola dobi od to- ga ()() par takse (iz katoro vsoto phi- s'a 6.94% obresti), 34 par pa trust. Ako "odbijonio od lob 34 para dve pari provizijo za voloprodajo in. 5 par za liKiloprpda'jo. ostaiie trustu 27 par. Sedaj se porabi v naši državi do 200 milijcnov .škatolj. iz eegar so da iz- račiinati, da si. je trust zasigural lot'ii dobioek "od 35 do 40 milijonov dinar- jev. (Proizvodni stroški računa.ni po 17—20 par, ostalo f-isti dobiček.) Bi\- /.unio so. da bodo dobieek pri nairawca.- n.ju konzuma in prebivaistva še vo.eji. »Z-a trideset let«, kančujc članok v -Politiki«, »bode Stab zasluzil na tc»j oporaciji najinanjo colokupni iztnas vsoto, katora jo pod iuionom pasojila dana nasi drzavi (kajti i)osojilo se no vraca z onionjoniin oistiin dobii'koin trusta, tenivoc posebej). Pri torn pa k» ni vracunjon spocijalon dobicek i>i*i luksuznih vžiffalioaili-in uzlgailnikih, ki so ob skroinni kalkulaciji rax'una lahko tudi na 5 inilijonov dinarjov Irtno. Ha/.on toga jo treba inieti prod c^ini, da, se koncosija prične žo 1. do- rombra, doeim se bode pasojilo izpla- oalo v coloti so le v US imweoih.« Pod tako nouRadniiui |)Ogoji so lo- daj nasi hegcioonisti zakljunli to po-- sojilo. Vladni poslanci so morali zanj glasovati. opezicijo so ]»a nagnali iz pa.iiamenta. Vidi se, kako potrebna .!? v vsako-m takem zboru stvarna, čdudi estra kritika o]M)zi(ijo —- in vidi so, kako neprijotna jo bila luušini bogi>- nionistoin, kajti cola država io propri- ca-na. da se tako slabe kup(Mjo sklopalo samo takrat. kadar iina kdcrkoli n.-i njili svoj posolmi intoros. Ta kritika. je sicer ros neprijetn.!. pa ni tako ncvarna, kajti totka > Poli- tika« jo koncoin konoev vendar vlad- ni list. Voaisih pa mora zarolvnoti. y\,\ ji ostano nokaj naklonjonosti tudi iz opozioijskib krogov. Tn nio so no vo, C'o no gre za nevošoljivost ka-ko druge posrodovalsko skupino. Za na« poll- tioni in šo Jiolj finanCni uglod v ino- zoinstvu pa je veliko bolj neprijototi članok v pariškem »Onotidionu pel naslovcin: Skandal, kaitoroga jo ti1.;- ba objaviti. Ali so bodo Srbija vodno umikala svojim najsveoanojšiiu oltvo- Zivm?« List praivi, da so bodo kumlu v Haiagu rešovalo v])raÄa.nje srbsk'h ¦ pi'odvcjnih dolgov, ki so napravljoni na Francoskeni od 1. 1895 do 1913. Ta posojila jo kraljovina Srbija zagaran- tirala s srbskinii monopoli. Francoskl | upniki da so so smatrali toliko bolj aigurne, ker jim je tudi srbski zakoji dal že pri prveni posojilu ja»sno in foi'inalno zaigotovilo, da so monopoli no bodo nikoli zastavili za kako dru- go posojilo. In »Ouotidien« konstatii'a v nadalnjili izvajanjib, da jo svodski trust takoj dobil za svoijo pasojilo mo- uopolsko garanicijo. kar no korisli francoskim štedilooin. »Ouotidion« pravi po nekatorih hudih napadih ku- nonio: »Kar je nodolikatno mod i>ri- vatniki, je nedeliktamo tudi v od no- sib med narodi«. Ne venio, ce bodo doälo na vso to konstaitaioijo kako uradno poja.snilo. l)(>bro bi bilo. ako bi ga g. dr. Koro- wsec podal, da se mu ne bodo zoipot v isti »Politiki« očitalo nosposolxnasti. Položaj Nemcev v Slo- veniji. Nomci v naisi obhusti ne clajo iniru. Ne lo v svojean donmacem coljskom gla.silu, kateremu sta zadnji cas za- rcla sokundiraiti sicer neni»ko pisana, vendar pa. v slovenskih in b.rvaiškib rokab se nalwijajoca dnovnika »Mar- burger Zeitung« in zagrebski »Mor- genblatt«, tonivoo tudi v avstrijskib in noinskib listib vpijejo, kaj so vse v Slovoniji "Zgubili«. Öentiljski distrikt- Fii zdravnik dr. Morocutti, oegar mati jo bila notabono Slovomka, je naipisal coin knjigo »Urassdeutscbland und Jugoslawien« o zaitiranju • nasih Neincev in jo je raizširil, kolikor jo lo hiogel. |)o iH'insko govoreoom ino- ?.0'instvu. \ loj knjigi pravi, da so Noiucom v ISloveniji ne gadi nič boljo ko Neince.m na južnom Tirolskom. s;i':iio da evropej.ska javnost toga tako no pozna. Vsakomur je sioer znano, kako l)arbairski i)ostopajo Italijani z Nemci na južnem Tirolskotin, toda v Slovoniji ni po Morocuttijevi trditvi nil."1 bolj so! Dr. Morocutti pravi, da je stevilo Niincov v Sloveniji padlo od 1(K> na '!'.) (isoi1. Nouku da še sicer imaijo po- polnoma noumke razredo na osnovnib sc;!ab. toda to niso več sam'ostojne nom.ske solo (kjo sino jih imdi Slo- vonci prejo po ponotiKtMiih inostib kljub vocini v deželi), toiniveč samo paralolni i'aizrodi na slovenskili šolab. Nadaljo. da so zgubili Nemci vse me- sc-ansko sole,' sodom nonuskih srodnjih šd, gimnazij in realk, in tri no-mškv uc itoljišča. Potointaikom se more go- vcriti sannio o groblju ncinškoga sol- stvrj v Sloveniii! Tit je liclxi ~»o glaso- vitem »občevalnem jeziku«. Žal nam jo, toda pri nas je goitovo tudi Moro- cuttijeva ali dr. Skobernetova dekla v Celju pravilno vpisana za Sloven- ko, četudi morda še govori z gaspodo v nemskem jeziku. Toda ta docola naraven popraivek smatra gospod Mo- rocutti in z iijLni mnogo nepoučenili Nemcov v inozomstvu za krvavo kri- vico . . . Ali bi tu znova. nastevaili, kotliko svojib šol imiajo koiuimktno naseljeni koroški Slovenci? Kar so tiče srednjih sol, je stvar v nasi oblasti pac jako enostavna. Ra- zun stirih nižjoghnnaiziskih raizredov v C.olju, pa šo to »slovensko-nemNkib'T. in istotako »slovonsko-nenuskili« ])ara lolk« na gimnaiziji v Ma.riboru nismo nicesar inueli. Ce so potem državne srednje sole dobilo svoj nararvni slo- vonski znacaj, ni to ničesar slabega, najmanjo pa so je s tern zgodila krivi- ca Nomcom, ki na pr. v Celju in vsej okolici nimajo otrok niti za jeden os- nm-nošolski razred. kaniiali še za g-im- naizijo. Ako bi slo tu lo za obično lagan je sicer malostovilnib bujskačev, bi se človek zanj ne znuenil. Ama>ak gre tu za organizirano propagando, da med nami in sosodnim nemiškim nairodom no more priti do pravega miru. Zato j'O trcba biti vedno na straži ne le iz notranjepolitičnih, temveč tudi iz zu- nanjopolitičnib raizlogov. To bi mo- rale zlafsti upo^tovati oblasti na»e na- rodne države. Razširjajte „Novo Oobo"! OčeKoDdelik in žeDinUejvara Češki spisal Ignat Herrmann. 10 Z avtorjevirn dovoljenjem poslovenil Stajiko Svetina. -(josi)od Voskv, se je branil mladi možiček z naočniki, ; tak ton je proti \soin naicelonn ISagljov«! To je neko- logijalno: ,ne zlomite si jezika' . . .! Nase staro geslo je: jeden za vso, vsi za jednegai!« Orividno jo bilo, da sto tu dve stran- ki: en a, ki je bot el a obraniti cast pra- poru »Nagljev« in zajdovol'jiti vse da- mo — druga, ki jo hotela imeti pri politiki >proiste roke«. Prodsodnik so je odločil za naigol in «trasljiv cin. odpel je znak z leve ra- nie, zvil trak in jo vokol navidozno blad.no: >(jOSpoda, iioc'-tMii inli o'ti.mn m »Mi v:\ niibcn fiasko in nočem biti doložon toga! Ako nisnw) sol id ami. so odpoviVi toj funkciji in odidem!« Kazume se, da je imela ta grožnja ,svoj ucinok. Popadli so ga drugi istir- j(> odborniki, iztngiali so mu trak, pri- poli mu ga siloima na raimo (])roidsod- nik je vodol, da se ne zgodi drugaoe) in obrnivsi se k upornemu gospodu Vosku, so proglasili: »Gospoda, to je stvar prihodnjo od- borovo soje — ampak tukaj gre za so- lidarnost — razumoto. gospoda, soli - da most!« »Izvrstno!« ,iv zttklical mali mozi- cok z miočniki. ^Solidarnost!« In zadovoljen z zad'osc-enjem, ki ga je dobil ])redsednik, si jo dostojno vi- bal nepodložne, uporno brko. Vejvara ni pocakal toga konca. Žo proj jo odnesel pete, pribežal v dvora- no in skleni'l, da no stopi. v predsobo brez važnoga vzroka, da ga ne bi na- padli. Hotel je tudi biti solidaren, am- pak gla.vno, kar si jo vtcpel v glavo, jo bilo, da razdeli svoje plose tako, da bo naJA-ecji del pripadal ljubki miladenki v \ijolicasti obleki, s* kostanjevkni las- ini. s tiwni rjaviini očtni, prf katerib |)(.-.;1(m1u mu jo bilo tako čudno — pro- cud no . . . Odinor jo minil, i)ijajiist jo zopol imstopil in je s-edol h klavirju, in stroj. ,jo zaigra'l micno polko. Gospod Vo.j- \arä je iKvuveril korake k Pepici. Ampak so predno je prišel — je bi- la Pepica zo v kolu. Prehitel ga j^ mali možičok z naočniki. A'li je to na- l»ravil doklaniator »zemljo dedinsko< nala.šč, da bi botol s torn Vejvaro pri- .siliti, da bi so j)odvrgol dolžnosti osta lib vNagljev«? Gospoda. Vejvara jo skoro zbodlo v sreo. Danes je vidol Pepico prvič — - nevedoc, kdo je, odkod je — prvič je z ujo ])lesal, nekoliko besed z njo spre- govoril, toda sodaj, ko mu jo je vzel dro'bni mozioek, mu je bilo, kaikor da bi mu bil kdo ukradel drag, neprecen- !jiv zaklad. Vendar se je udal v usodo. Poklical jo najbližje dokle in se uvrstil v kolo. Ampak aib — kje je bila slast prvega valcka! In ko ,}e plosal, je vedno vpira4 oči , na stol, katerega je bila neznanka za- pustila, in vodno se je vrtel blizu njo- ga, da bi mogel takoj sebi vsi'Ljeno ple- sa,lk'N. odstajviti, kakor hitro tekrnec po- sadi »vijolirastoi«. In ko se jo tako zgo- dilo, jo bil Vejvaira na nmstu kakor strola, in cbraz se mm je svetil od sro- ro, ko jo zopot vrtel Pepico po dvora- ni. Tudi Pepici je bil Vejva;ra bolj všoč kot di'obni možiček . . . Polka se je koifeaila, Vejvara je pri- vodol Popico k nuiimci. A tu se gospa Kondelikova ni mogla /xlrzaiti, da no bi vprašalla: »Aniipaik, mili yi^pmi, kako je to. di je prišlo tako malo gospodov?« In dobrodiKsni Vejvara je razjas- njoval: »To je tako, milostljiva gas pa — pri tULŠib venckib moraijo gospodjo pla- (vati goldlnair vstopnine — za to jib jo toliko ostalo doma. Toda dame pride jo navadno vse, kor jim ni treba plavati uič vstoipnine . . .« Oblicje gospe Kondelikove se je po- kri-lo z neodlocnim izrazom in gospo- du VejvaTU se je zdeflo, dia jt> napravil ivoko norodnost. Bilo mu jo že dosti gorko od plosa, toda poglod gospo Kondelikove ga je so le polil s kropom. In Intel je, da bi pcxpravil, kar se mu je zaletelo: »Že lani je bil v odboru |)osta,vljen prediog, da bi tudi dam<3 plačale vstopnino — vsaj polovično — toda ta prodlog jo propadel z veliko vecino. zakaj vsi izkušenejši elani so ugovar- jali, ces, da bi potom dame zapet osta- jale doma, ko bi morale plaeati in —« (iospod Vejvaira ni dokončal. Zakaj kornaj je izrekel te besede, je čutil, da je zaga'/il še v gostejšo gnojnico. Na tihem se je stresal za u»esa in obupno je klicalo v njem: Zakaj pa jaz, ne- srecni Vejvara, splob razjasnjujem! Zaikaj ne molčim! Zakaj pa razkladam stvari, katorib me niliče ni vpražal! »No, no — ni men da bilo tako hu- do, mili gaspod. Ako žrtvujejo dame toliko za toalete in za izvoščeke, bi jib no ubila tudi vstapnina, in ako vedo, da gredo v po«teno družbo, bi gotovo plačale tudi ta gold in air . . .« Gospod Vejvara je raizumel in po- ljubil bi bil rok'o soeutno gospej, da inn je tako pomagaJa iz zadrege. Ka- kor clovek, ki se pota.plja, se je po- prijol iHinujeno bilke in je hitro go- voril: uSeveda, müostljiva gospa, to je tu- di nioje mnenje, ki sem ga zavzemal. Saj naš krožok vo, s kakim obcinstvom racuna, ker vabimo samo boljše rod- bine in vemo, kako delajo s svojo na- vzočnostjo naše večere prijetne in za- bavno, in ko bi nas deficit zrastel z vsako damo so za goldinar — zakaj Naglji« so imeli vedno le deficit od Stran 2. >NOVÄ DOBÄ« Štev. 131. Novi državni proračun je predložil finančni minister dr. Niko Subotič Narodni skupščini v soboto dne 17. novembra. Pioračun se deli kot lani na dva dela: jeden obsega sploSni državni proračun, ki izkazuje dohodkov 7.829,888.071, izdatkov pa 7.829,839.786. Drugi del pa obsega državna podjetja (žeieznice, pošte, rudnike, monopole, tiskame, gledališča, bolnice, razredno loterijo, Žrebčarne, banke itd.), ki izkazujejo dohodkov 6.631,478.385 in izdatkov 4.328,383.096 dinarjev. Prebitek gre v splošni državni proračun. Proračun je odkazan finanč- nemu odboru Narodne skupščine, ki ga bode obdelal predvidoma do konca februarja 1929. Fmančni minister iz- javlja, da ie proračun realen in da je v njem uvedeno načelo največjega štedenjd (kakor po navadi, za prečan- ske kraje narnreč). Letošnji proračun je skupno za cca 578 milijonov večji ko lanski. 0 podrobnostih bcdemo še poročali. — Seje Narodne skupščine so prej ko slej slabo obiskane in so sedaj zopet odgodene vsled ; pomanj- kanja materijala« do 26. novembra. Italijanio orqanizaciji naše armade. Milanski list »Sera« razpravlia ob- širno o jugoslovanski armadi in njeni organizaciji. V tem članku se pravi med drugim : »Na koncu vojne srbske armade skoraj več ni bilo(?). Začeiek reorganizacije jugoslovanske armade pada v l. 1923, vsled močne francoske podpore. Od tedaj se nahajsmo pred jako resno vojaško formac;jo. Skoraj vsak teden izkrcavajo francoske ladije v jugoslovanskih lukah cele ladije vojnega materijal?(?!) Tudi Čehoslo- vaška podpira z ozirom na svoje zveze s Francijo jugoslovansko oborože- vanje. Ker NemCiia ne sme izdelovati vojnega materijala, uvaža v Jugoslavijo na pol izdelan materijal. Na ta na<*in se je Jugoslavija brzo oboroz-la in je na sijajen način napolniUi svoja skla- dišča. Ta posel Se ni dogotovlien in se hitro nadal;uje. Da bi pa ne bila popolnoma odvisna od inozemstva, ustvarja jugoslovanska država vojno industrijo dorn?. Surovin ima -'ovoij, romunski petrolei in beruin je pred vrati. Generaini Stab se tudi zelo trudi, da te ugodnosti izkorist1. Nedav^o so bili postavljeni armadi na razpolago prvi jugoslovanski aeroplani. To kar je bil Krupp v Essetui za Nemčijo, hoče napraviti Jugoslavija v Kraljevu poleg N-Sa, v prircdni soteski, ki je nedostopna po zraku in po zemlji. Gre za pravo sokolsko gnezdo, s ka- terega lahko polete sokoli na vse strani. Zgrajena je odlična cesta od Kralieva do Beograda. prvi ^krasen primer za reorganizacijo cest. Zelezni- 5ki program glede zveze z morjtm je vsega — potem hi — tak l)i —« V'ßjvairu je odre.vonel jezik, lasje so so ni'U zjezili na glavi.. Bil jo po- polnoma pri koncu, ni vedol, »kaj hi^ in jo um.olknil. Vrsta misli so um jo pretrgala, jezik miu jo (xlpovedal --• bil jo g'otav. Pepica morda. se razumda ni, v oem je njcn plesa'lec obtičal, ni slutila, da hi. so sodaj najraijsi v zem-ljo pogrez- niL in pahljala. so jo hitro s pahiljačo. Gospa Kondolikova jo jo pofiledala in je preti'igala molk, za miadega moža tako neznose/n. »Tehi je vroee, kaj ne, Pepica? Kaj pa, all nočeš ill niailo na hladnojsi zrak, v predsoba?« In že je vstaila. Gas pod Vejvara je sprciuil daimi do zavese, nenio so je poklonil in se vrnil v dvorano. Ah, on hi so tudi rad na kak naičin ohladil, aimpak zanj ni z/>.~ dosti predsoiba — najrajši hi zlezel v restavracijsko klet nasproti. v ledoni- co. Zakaj bilo niiii jo, kakor hi hil v rgiijeni peči. Z vso slastjo hi so sodaj zm.uznil - - toda ni mogel. Sad mora plesati z gOr- spodirno 7^o])ico bösodo, ki jo jo ohlju - hil, in ta so za.čric za ironotok. in pa mazurko in polko, in kvadriljo in po kvadril.ji valček! Mora vztrajati! Obstal jo v kotu za. pijaninom, i>i*i — družil so tarn truniioi »hojeeih« in so jo trudil, ka.ko hi popravil »strašni iitis*, ki si ga jo slikal z na jgroznoj- šimi l)arva.m.i. Ni se domislil -- in L<> j(» za-zvenola prodigra hesede. Pepica jo bila. zopot na svojein niostu, gosimdn Vo.jvarn ni ustajak) drngega, kakor da jo jo o:l- IH'ljal k plosn. že deloma izveden, ostalo je odvisno od pričakovanega inozemskega posojila. Dasiravno to ni toliko znano, je pa vendar res, da se cestno omrežje v Jngoslaviji neprestano izpopolnjuje in popravlja za avtomobile in kamijone. Vsa ta dela požirajo milijone in mili- jarde . . .« Ne vemo, če je to pisanje toliko občudovanje kolikor prepariranje evropskega javnega mnenja, da se naši državi ne da zunanjega posojila, češ da bi se izključno uporabilo za oboroževalne svrhe. PERJE pravočeSko liigijciiiCiio CiSčeno.me- Satio48 Din, boljSc 74 Din, fi'io bco HO Din, naj- fitit'jSe belo 210 Din, puh sivi lHODiii, beli .%0 Din, žitna :W, 5:i, 100 Din, platno za prtiče 'M\ 38, 51 Din, g< tove 2iinnice 3'JO Din, pcrnici: 460, «70 Din, zglyvniki "38 Din, klot odcje 200, 2(.)0, 370 Din, fläncl odcjc 47, 97 Din, zastori madras 78,89, 102 Din, postcljne garniture 290, 420 Din, prcprogc m 2250 36, 48 Din, prodaja saino v soljdni dobri kvaliteti velctrgovina R. STERMECKI, CELJE Prevzame se urcditev hotelov, zavodov in bolnic. Oglejte si izložbo in ogromno zalogo. Nakup neprisiljon. Radikali med seboj.. . Za vceraj jo hil sklican v Prokup- ljo niaiiifestacijski shod pristašev ra- il ikalskega glaivnega odibora, ki naj bi zavzel svoje stališče naimim Vuikičevi- (•eveniu vladnonua krilu. Že v sohoto so odjiatovali najuglednejsi olani glav- noga adhora v Niš, z istim vlakain pa. so je vozil tudi minister dr. Dragiša (Ivetkovic s svöjimi pristaši, med ka- toriini je hil ]>oslanec Bojovic, polbrat niorilca Puniso Račiča, Včeraj zjutraj so se vsi odpoljali v Prokupljo. Ki ma- in po prihodu zunamjih udeležencev so je začel shod na prosteni. Navzočih jo hilo okrog 5.000 ljudi. Oho struji sta. hili skoraj enako nxocno zastopani in zo prod shod am je ])rislo nied njima do ostrega prerekainja. Že oh otvoritvi shoda so začoli nasprotniki pod vad- stvcin in\in\stra (AotkovLča in posl. Bojovira deiii'onstrira'ti. Napetost med obema taboironia se je stopiijevala od minute do minute. Cim se je pojav.il na govorniškein odru glavni govornik. hi vši ministrski predseidnik Nikola Uzunovič, je nastalo S))lošno preriva- nje, ker so začeli pristaši niinistra (Ivotkaviča pod vodstvom posl. Bojo- vica pritiskati proti odru. Ko je Uzu- novic uvidel, da ne more govoiriti in da ho prislo do ])retepa, se je umaknil z hosodanni: >, Brat jo, prišel ho dan, ko homo moigli zoi>ot svabodno giovoriti. ko ne ho več teh p'oliticnih razbojni- kov!« Nato je hotel gavoriti hivši pro- motni minister posl. Anta Iladojevic, a tudi on ni prišel do hesedo. Vukiče- vicevci so med silnim truščem priti- skali od vseh stra.ni in koncno zasedli govorniški oder. V tem jo skocil na odor doimačin Solmic in zaool gavoriti. a jo moral kmalu pronohaiti, kor so ga Cvetkovicevi pristaisi kratkomalo vr- gli z g'ovorniskega odra, Prislaži glav- nega od'bora so na/to navalili proti odru in ga skušali znova zasesti. Vnel so je protep, ki so je kmalu izprenienil v srdito hitko mod obeima laborama. Ohdelovali so se s kali, kaimenjein in golimi rokaitni; padlo je tudi več stre- lov. Pravijo, da je hilo v loj hitki ra- njenili okrog 50 ljudi. Konc.no je pri- spol sreski poglavar z oddolkom orož- ništva in razgnal shod. Pristaši vlado so seveda zadovoljni s potekom shod a, dof'im vlada med pristaši glavnega ad- hora, ki so hoteli s tem shodom pričeti ofenzivo proti Vukičevicevemii vlaidne- mu ki'ilu. silno ogoroenje. Obcinske voiitve v Splitu in v ijubljanski okolici. 1 *i*I občinskih volitvaili, ki so se vr- šilo v nedeljo v Splitu, je KDK sijaj- no zima:gala in dohila ogromno ver.ino glasov. Zveijor je nuinifestirala }>o lno- stu vclika množioa in vzklikala vodi- teljein KDK. V Splitu ( v niestu in okoliei) so dohilo: SDS 912 glassov (6 mandatov), HSS 1554 (10), HFSS 114» (7), lista. dr. Tartaglio 129.°, (8), radikali 413 (2), HSS sinjska 95 (0), gO'Sj)adarska lista 102 (—), republi- kanska dolaivska zvoza 1248 (7), HPS 233 (1), daividovicevci 113 (0). Ohoinske voiitve v Ijubljanski ako- lioi so izpadle sledeče (iz Medvod in Podgorico rezultati še niso znani): Moste pri Ljubljani: Napredna go- spodarska lista 282 glaisov (13 inan- datov), Krščansko-socijalna lista 430 glasov (20 inandatov). Od zadnjih vo- litov v Narod'no skupščino so napred- njaki porasli za 122, klerikalci pa pa- dli za 90 glasov. Komiunisti in veoina sooijalistov se vblitev ni udeležila. Vr Zcjornji Sinki jo dobila Gospodar- ska lista (SKS) 89 »lasov (4 mand;i- ti): Gospadarska lista g. Ivana Za- kotnika (SDS) 223 (11), SLS 114 (5), Splojsna delavska lista 114 (5). Od 735 volilnih upravičencev jih je valilo 540 V Derlei Marin v Polju jo izid na- slodnji: Gospodarska lista (SLS in drugi) 28() glasov (9 mwndatov); Kr- soafnskc-socijalna lista 5(i (2); List:i združonih delavoov in kmetov 110 (3): Delavska zveza (SLS) 120 (4); Soci- jalistiena lista 92 (3); SI\S 131 (4). /s7. Viri nnd Ljubljano: SDS 79 gla- sov (M mamdati); SKS 73 (3); Lista javnih name&čenrev (napredni) SI (A)- Dolavska lista (SLS) 150; Ohrtna (SLS) 00; Kmotska (SLS) 132 (skup- n'o zadnje tri liste 15 nia.ndaitoiv). V Grosupljew je dobila lista SKS 70 glasov (3 mandafte), klorikalna Kinerka zveza 28 (1), lista malih ohrl- nikov (SII)S) 43 (2) in Aidaiiniiceva (SLS) 200 (11). Volilnih upraivi.oencev jo 480. valilo pa jo 341. Domače vesti. d Pocmiek kraljevske dvojice iz Pa- ri?M. Kralj in kraljiea sta so v soboto zveoer cdpeljaila z orijonteksprewom iz Pariza. V nooi cd nedelje na pon- deljok ok rag pol 1. je prispel dvorni \iak, ki so ga formirali na Rakokn. v Ljuhljano. Na kolcdvoru so se zhrali predstavniki oblasti. vondair so vladar ni pojavil. Danes opoldne sta prispo- la kralj in kraljiea v Beograd. d Kksplnalacija Eadirevc .wirti .No- kaj mosocov sein žo neprestano hodijo starejsi in mla.jši ljudje tudi pri na.s od človeka do eloveka in pradajajo razne knjige, brošure, znake, slike itd . najver v spomin Radk'u. i)a tudi jn - nijskiin zrlv-am splah. Kor se nnrn zrli, da so lwnoffi. od toll r>vodn.in.lc'Ov' norcclni, celo židovski tipi, hi svete- vali vodstvu KDK, da hi ofi.cijeliio oznaoilo, katere knjige, slike aili zna- ki so prodajajo hodisi v prid družinair. padlih, hodisi v kak naraden ali kul- turni namon, da se bode vedelo zlasti slovensko obeinstvo, ki vseh teh stva- ri no pozna, ravnati. Da bi kaki jaj- tolosi ali drugi tenuni elementi izko rišoali Radii'ovo smrt v nelepe prido- hitne nanvono, to so nam zdi malo preveč. d Hazrieiiter (ircdiijcxolskili siipeii- dij. Kuratorij ustamov trgovca Anto- na Kolenra. v Celju je raizdelil v svoji soji, ki so jo vršila v petek, dne 10. t. in. zvoror, uslanovo za srodnjesolro. Od 80 pro.šonj jih jo hilo od.klonjonih 8. 72 lU'osiiloom pa so hilo podoljono stipendije po 100—150 Din. Stipendij so hili deležni učenci drž. realno giivi- naizijo, obeli lnesčanskih sol in. dvoraz- rodno trgovske solo v Colju.. S srodnjo- solskih zavodov v drugih niestih so prišli v ])ostev sanmo ani učenci. ki sn do'ina v gornjegrajskem otkrajai. d Stnrtna kosa. V saboto, dne 17. t. in. sta umtrli v celjski javni holniri ga. Marijana TTranovsky, soproga okrajnega zdraivnika g. Arturja Hro- novskoga iz Poljcaw, v sta/rasti 25 lei in ga. J'osipina Weingerl, soproga ])os(.ajenaoolnika iz Šoštanja, v stara- sti 27 lot. Ga, Weingerlova je umiia na škrlatici. To rodbirio je zadela tra- gicna usoda. Prod kraitkim jo umrl na skrlatici eden otrak, v bolnici pa so ležita rad'i isio holozni oce in drugi otrok. Obema rodbinania naze iskreno sozalje! cl »Die Buclihandhnui Slonišek« P°- niija v »Cillierc-i« vstopnico />a kon- cert »in der deutsch.en (Marion) Kirche«. »Noii olent« — grasi narn- reč, cetudi se jih na ta naicin lovi v — »Cillior Zoitung«. (*le si gospodjo ok row »Buehih:afndlun»' Slomsok« pro- čitajo natanono isto stovilko »Cillior- oo:<, hodo morda uvideli, kako sra- motno jo tako ponujanje . . . (1 S sprehda na Celjsko kočo nam je poslal izlolnik soipoik trohontio, vijo- lic, zajekov, ixleeih. jagod, encijana itd. Prijfltelji ])rirodo, potrudite se v ok raj. zdraK'iiika g. dr. Arturja Hro- c'ilo za izlot vaan ho soiwk zadnjih i'vetk |irod zimo. 11. Poročil ne je včeraj v nedeljo pri Sy. .ložefu nad Geljem g. Franc Leš- nik, mizarski poniiocnik pri g. Vren- ku. z gdc. Minko PeterneLovo, blaigaj- nicarko pri Ivrdki Ravnikar. Bilo sretmo! (1 Aeroklub Celje, Due 17. novem- hra se je vrsilo prapaiffandno proda- vaaijo \ di'z. dvoraizredni. tr^avski. soli v Clolju. — Due 25. Aovomihra se vrši pi'opaigandno predaivamje v Šmarju ]»ri Jelsa.li. d. Umrl je v celjski javni bolnici 10. novembra 73-letni prevžitkaT Jernoj Bevk iz Radeč. d Celjska obrtna nadaljevalna sola je začela šolsko leto 1928/29 v nedeljo, dne septembra in jo obiskuje 330 va- jencev ter 93 vajenk, skupno torej 423, izmed kater'h jih je iz mesta Celja 324, iz celjske okoliSke občine 86, iz teharske 11 ter 2 iz Ljubečne. Po na- rodnosti je 405 Slovencev, 9 Hrvatov, 6 Srbov in 3 Nemci. Po veri pa 416 rim. katolikov, 6 pravoslavnih ter 1 evangeljski. Pouk se vrši v 9 moških in 3 ženskih razredih in sicer v 2 pri- Dravljalnih razredih, 5 prvih razredih, 4 drugih razredih ter 1 (moškem) tretiem razredu. d PoskuSen samomnr v celjskem hoteltf. V ]ietek, dne 10. t. m. se je nn- stanila v hotol,u »Evropi« v Gelju 32- lotna privatna uradnica Danica Jo- niorsiceva iz Zagreba. Ker Jerwersice- va v nedeljo, dne 18. t. m. dopoldne ni zapustila svoje sohe, je sobarica opol- dne potrkala na njena vrata. Ker so in" nihčo oglasil, je odšla, a je prišla oh pol 2. uri popoldne v drugio trkat. Tudi sedaj se ni nihoo oglasil, samo vzdihovanjo je hilo slišati iz sobo. So- bari.ca se jo ob i)ol 4. popoldne znova vrnila in zahtevala od Jemeršičeve, naj odpre vrata. Ker ni bilo adgovo- ra. jo s'aharira paklicala ljudi, ki so vrata s silo ad pri i. Nudil se jim jo no- ohieajen prizor: Jemeršiceva jo lezaila. nopremieno na postelji, v kozarcu na nooni omarici pa je gorela večna luč, polog nje pa je ležaila svetinja Matero hozje. Na noeni omarici jo hilo še trn- jo ]ioslcvilnih pisom in 00 Din za sobo in kurjavo. V sohi so nasli tudi m:il kovrog a poriiom in elamsko ir^kai/.ni- !'o hrvatskega trgovskega drustva »Merkur«. Poslovilna pisma so bila naslovljena na Josa in Ružo Jemer- šic, na Sonjo Jemieršic in na Filipa Majorja v Zagrebu. Iz tretjega pisma jo ra^vidno, da jo Jermersiceva hotel a vzeti življenje zaraidi nesrecne ljubez- ni. Nozavestno so takoj prepeljali v holnico. kjor so ugotovili, da jo zavzl- la lirorojsnjo dozo veronala in ji iz- prali želodcc. Njeni svojci so bili br- zoja,vno obvešceni o ¦dagodku. Jomer- sireva se jo d'aaies zavedla in ji gre ye. na holje. (I »SVj eden poskušen samomor. V nedeljo, due 18. t. m. si je pognal v K a m on em pri Št. Jurju oh juž. žel. v pokojii živeči 57-1 et ni. prases or Ja- ki I) Kristan s samokresom kroglo v prsa. Kragla je oibtičaila tik pod sr- coin. Tožko ra/njonoga so propeljalli s popoldanskim vlaikom v Coiljo in gn oddali v holnico, kjor so takoj izvršili potrehn'o operaicijo. Ranjenec se je so le danes zaivedel. Njegovo stain je je tožko. upaiti pa je, da kljnb temu okre- va. V/.rok njogovega dojanja so ni. po jasnjon. d Požar na Ostrožnem pri Celju. V noči med petkom in soboto je zgorel kozolec posestnika Pajka na Ostrožnem. Posestnik je bil zavarovan le za p.izko vsoto in trpi precejšnjo Skodo. Pri ga- Senju je marljivo pomagala celjska požarna bramba s svojo motorno brizgalno. d Nezgoda na nov! stavbl. Pri stavbi mestne stanovanjske hi§e pri «Kroni» je padla na delavca Aleksan- dra BuČarja truga za malto in ga je precej poškodovala. Nepazljivost ali nemarnost? d Avtomohiiska nezQoda. V petek popolehio jo povazil tavarni avto tvrd- ko Krašovic iz Žalca na Kralja. T'etra costi v Celju sedoininpalletnega sincka Gjoka Bagda/novica. umir. freg. kap , stanujočega na Jožefovem liribu. Fan- U-k j(> prisel iz Aškerčeve ulice in je hotol čoz cesto. Ker se je hotel naj- ]>rojo izagniti nokega račnega voza in- poteni tovarnega voza z lesom, jo re- vož prišel pod avto. ki mm je tekel oez noge pritrebužčku. Imel je še toliko silo in pogiunra v sefoi, da se je saun i/.vlekel izpod avtomobila. na to ]ia je unoinogol. Spraivili so ga v balnišiiico. ocev. 131. »NOVA DOBÄc Stran 3. (I. Meatno parno in kadno kopališče v Celju, ki je na novo adaptirano, ie odprto: /. kadno kopalisče: vsak de- la vnik za uio&ke in žonske cud 8. do 19. lire; //• punio kopulime: a) za moške ob pondeljkih in četitkih od 8. do 19. ure; b) za ženske ob torkih in petkih od 8. do 19. ure. Maser in maserka sta na razp'olaigo otbcinstvu v casu, iiav(d(iioiii pul točko II. d Hotehki tat. Ko se je v petek zve- čer trgovski potnik Maiks Kornizter z Dunaja oddailjil za nekaj m/inut iz portirske lože v coUskem hotelu »Ev- ropi«, kjer je čakal na nekoga, mu jo neznani tat odnesel kratko zimsko suknjo, vredno 2.000 Din. d Trotoarji po mestu ni.so za slu- čaj pole-dice v idealnem redu in no- sreče niso izkljucene. Hišni posostniki lii naj napake že sedaj od'pravili. d Druzba sv. Mohorja v Celju šteje, kakor je raizvidno iz njenega koledar- ja za 1. 1929, 51.049 elanov (za 2.712 vee ko v 1. 1928). Na Primorskem ima družba le so 76 članov, na Koroškem 2.483 (za 176 manj ko v 1. 1928). ODEJE Sivane in flanelaste, posteljne garniture, zavese, dobite najceneje pri Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. d Ustanovitev rešilnega oddelka v Celju. Da se more dobiti pregled, je !i načrt za ustanovitev prepotrebne re- šilne stanice v Celju in za njega oko- lico izvedljiv, se bavijo nekateri člani «Prostovoljnega gasilnega društva celj- skega» z nabiranjem podpisov za pro- stcvoljne prispevke v gori označeni namen. Že sedaj se more z veseljem ugotoviti, da je med meščanstvom za ustanovitev rešilne stanice v Celju prav Živahno zanimanje. Danes si usoja gasilno društvo ponoviti, da se bo s pobiranjem omenjenih prispevkov pri- čelo Ie tedaj, če bo obči uspeh nabi- ralne akcije povsem povoljen in ures- ničenje plemenitega načrta zasiguran. Omen;eni prispevki se bodo v časo- pisih objavili in more vsakdo, tudi pod označbo «Neimenovan» darovati na- menjeni znesek. d Mlklavževa prireditev. Najrev- nejše učence okoliške deSke Sole v Celju (v prvi vrsti one iz Gaberja) bo letos obdaril Miklavž v necieljo, dne 2. decembra ob 3. uri popoldne v šolski telovadnici.' VelikoduSne darove je na- klonilo tudi letos «Podporno društvo za revne otroke v Gaberju», ki se vse Ieto trudi, da more obleči za zimo čim več otrok. Šolsko upraviteijstvo izreka tern potom svojo najlepšo zahvalo ime- novanemu društvu. — Poleg nastopa Miklavža, ki bo obdaril uboge učence, se uprizori igra «Napoleonov samovar», nastopi otroški pevski zbor in iz pri- jaznosti sodeluje tudi orkester celj- skega godbenega društva. Zato ?.e danes vabimo na to prireditev vse prijatelje uboge mladine, pridite, da z majhnim p.ispevkom pripomorete do Miklav- ževega veselja naši revni Solski deci. d Za Dijusko kuhinjo se je na.bra- lo v nedeljo 18. t. in. na gostiji gosp. Lesnika pri g. Vronku na Jožefovem hribu 100 Din. (I Odbor plesnih vaj maturantov vljudno naiznanja cenj. obcinstvu, da .se vrši zakljaični plesni venček /. fe- lt ruar in, 1029 in ne 2. februarja, kakor je bilo p'oniiotouiia jaivljono. Prosimo vsa drustva, da blagovolijo dijaško prireditev upostevati in naj ne prire- jajo na ta dan svojih prireditev. — Odbor. d Izžrebani porotniki za IV. red no porotno zasedanje pri okrožnem sodi- šču v Celju, ki se priene dne 10. de- rembra 1928. A. Glavni porotniki: Schnabel Filip, tr^ovec, Stražica 24; Ašič Ivan, pos. in župarn, Gorica; Ar lie Franc, posestnik, Socka; Petelin- sek Franc, kolarski mojster, Oplotni- ca; Zaingger Dusan, veletrgovec, Celje; Hönig.inn.nn Ivan, trgovec, Celje; Je- len Blnž, posestnik, Visnjavas; Pilih Jakob, posestnik, Trnovlje; Detioek Ivan, trg. in gostilničar, Pesje; Hov- nik Ivan, posestnik, Sele; Zagork'nik Vinko, posestnik, Podvin; Sotošek Al- bin, ti'M'. in posestnik, Podsreda; Cini- peršek Rudolf, pos. in gostilnicar, Sevnica; Rojnik Ivan, trgovec, Sl'o- venjgradec; Brinovc Ivan, posestn;k. Vransko; Cilonšek Frainc, posestnik, Kapljavas; Derca Frainc, posestnik, (lOtnilsko; Fleck Peter, trgovec, Loče, Čretnik Ivan, posestnik, Podgorje, Koschier Maks, pos. in kova€, Laško; Jennaaicnik Anton, posestnik, Var- polje; TischJer llihard, trg. in pos.r t Velonie; Kveder .Josip, trgovec, Ce- lje; Löschnig Ivan, trgovec, Rog. Sla- ' tina; Motoh Franc, kroj. mojster, Ge- j lje; Zore Franc, pos in trgovec, Ko- j njice; Kalan Frainjo, lesni trgm^ec, Celje; Jug Franc, trgovec. Celje; Len- ko Josip, posestnik, Sv. Peter v Saw dolini; Sinertnik Josip, ravnajtelj, Ce- lje; Grilec Ignac, inizar in pos., Ga- berje 140; Kač Ferdo, j)osestnik, Smartno pri Slovenjgradcu; Rauter Franc, naducitelj v p.. Planina; Turn- šek Jože, posestnik, Kapljavas; Natek Ivan, pos. in lesni trgovec, Taibor; Do- bovičnik Franc, trgovec, Gelje. — R. .\/iv in 15 obcin), kozjanski 8 (16.i7O prebivalcev in 25 obcin), gornjegrnj- ski 8 (15.873 pre-bivalcex' in 11 obcin), slovenjgra.ski 7 (14.179 prebivaleov in 18 obcin), ljutomerski 7 (13.884 prebivalcev in 29 obcin), marenberski 7 (13.608 prelnvaloev in 16 občin), šo- štanjski 7 (13.038 prebivalcev in 9 obcin), zagoxski 6 (12.127 prebivalcev in 22 obcin), vranski 5 clanov (10.850 prebivalcev in 9 obcin). (1 Obsnjen je bit nokdanji zna,ni nva- ribor.ski odvetnik dr. Mravhig v Ljub- nem na Gornjem Štaiierskem radi raznih manipulatej na tri tedne stro- gega zapora. d Zmaga napredne mladine na ljubljanski unlverzi. V soboto so se vršile na ljubljanskem vseučilišču vo- litve v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Od cca. 1400 slušateljev jih je glasovalo 920 Li sta enotne napredne omladine ie dobila 389 glasov (3 odb), klerikalci (skoraj polovica bogoslovcev) 340 glasov in 3 odb, napredni disi denti 114 glasov in 1 odb., socijalisti 77 glasov in nobenega odbornika. d S hmeljskega tržišča v Žatcu. Promet v Žatcu je bil minuli teden miren. Gene so nekoliko popustile. Po dosedanjih podatkih Hmeljarske zveze je iz prve roke prodanih že 75 od- stotkov letošnjega pridelka. Signiranih je bilo do 14. novembra t. I. v Žatcu 56.491 stotov (po 50 kg) letošnjega hmelja. Jugoslovanski tranzitni hmelj notira 600 do 900 Kč za 50 kg. Na- dalje omenjamo, da se je 10. in 11. t. m. vršila v Žatcu 6. razstava pivovarskega ječmena in hmelja. V Nürnbergu se je kupilo mnogo jugoslovanskega blaga po 70—100 mark (neocarinjeno). Za- loge se vedno bolj manjšajo. Poročilo tvrdke Sigmund Kohnstamm iz Nürn- berga pravi, da je v Savinjski dolini le še par tisoč stotov blaga, ki pa bodo hitro razprodani, ker je kupčija živahnejSa in so se cene tudi zviSale, za nkatere še vskladiščene boljše vrste na najvišjo septembersko višino. d Drzna ponevernika. Pred dvema mesecema sta v Osijeku poneverila tvrdki Radanovič zasebni uradnik Šte fan Kosamovič in poštni pripravnik Franjo Jel;čic 200 tisoč dinarjev. Oba sta pobegnila in sta sedaj pisala v Osijek karto iz Montevideja v Urug- vaju, na kateri pozdravljata Osječane. (1 (lospodinje — prepričajte se o izborni kvaliteti pražene kave — fino aromatičnih mešanic tvrdke A. Faza- rinc, Celje. Lastna, najmoderncje urejena pra»i.rna. 37 d Skrbna mati ne daje otrokom pra • ve kave, tcinvec jim kulia redno /iko. Ve, da je Žikn izdelana iz rženega sin- da, ki jo kot hranilo neprecenl.ji\e vrednosti za vast človeka. Pukovnik Purič ima krsnu slavu 21. t. m. d Vj hHinhrskeqn irzimi. V soboto je bilo pripeljanih na trg 10 voz sen a, 2 vozova otave in 5 voz'ov slame. Seno se jo ])rodajalo ])o 150—160. otava po 110—120 in «lama po 60—70 dinaT- jev za 1(K) kg. — Na svinjskem sejmu je bilo prodanih od pripeljanih 302 komadov 221. 5—6 todnov stari pre- šički 90—KM) Din, sedem do osem todnov 225—250, tri do štiri inescce 360—450, pet do sedem mesecev 480 do 500, osem do deset niesooev 550 do (550, enoletni 1000—1200; kilo žive te- y.q 10—12.50, mtrtve teže 16—18. Za erne suknje, obleke ter sporftne plašče dobite najceneje v ncvi manufakturni in rroini trgovini FRANC KOLBEZEM, Celje Prešernova ulica 3 Sokolstvo. Sokolskn proshivd Ujedinjenjfi v Ce- lju. 10-letnico Jugaslavije praznuje Sckolsko drustvo v Celju naslednje: Na j)r«lvecer pniznika Ujedinjonja, v petek, dne 30. novembra 1928 ob 20. uri so vrsi v celjskem mestnem gleda- liš-ču svw'ana sokolska akademija z nagovorom br. staraste in z izbranimi telovadnimi točkanii. Sodeluje celjsko godbe.no drustvo. — Druei dan, dne 1. decemibra dopoldne ob 10. uri .«(• /.berc v nu\stni sokolski telovadnici ce- lokupno clnnstvo, narascaj in deca (U'ljskega Sokola« k slovesni sokolski zaprisegi, ki jo polože novi člani v ro- ke br. stnroste ob razvitem društve- nom praporu. Zvečer istoga dne se udelezi clanstvo korporativno skuprie ?>rdvsla.ve vseh nacijonalnih orga.nizn- cij v (Celjskem domu. Sokoli in prijdteJji »rf.se orgmiizn- die/ V dnoh ^30. novomlmi in 1. (lo- cembra 1928 obhaja kakor astala so- kolska društva tudi stari »Celjski So- kol« na svečan način 10-letnico Uje- dinjenja. Pricakovali smo, da bo vsa J u g osl av i j a 10-leit n i c o u rosn i con j; i n;isih stoletnih sanj praznovala v pri- srenom bratskem objemu in v popol- noin sporazumu. Politični dogodki t(4- kočega Ma so to proprocili. Pripad- niki linšc edino /drave in najvecje na- c i j on a>l no j u g osl ova n sko orga.n i zaci jo čutijo gotovo najbolj vso težko l)olost, ki razjeda srea vsoh odkritih prija- tel;ev nase mlade države obpoglorla na nase razrnere ob 10-letnici Jugo- sliivije. Z veliko skrbjo gledamo S-okoli v jimoslovansko in slovansko bodoč- nost. Nasa organ i zaci.ja je postal a po protcklih 10 lotih še bolj potrebnn, naše sokolsko dol'o se mora še povo- čati, štovilo naših pripadnikov še po~ innožiti! Ko obhaijamo v bližnjih dneh nnš narndni praznik, da.imo izraza in duska svojernu stremljenju in navdu- šonjii za pnotno Jugoslavijo. Jugo- slovanski Sokoli, pokažimo vsej naši javnosti in vsemu svetu, da smo isti, kot smio bili pred 10 leti. Naj ne bo v Celjiu nobonega nasega prijatelja, ki bi se no udeležil sokolskib proslav 30. novembra in 1. decembra 1928 v na- šem mestu, ki je nestetokrat, ne le v svobodni Jug'oslaviji, temveč vedno tudi v prejšnjih težkih aivstrijskih ča- .sili. pokazalo svojo ljubezen do sloven- ske in jugoslovanske domovine. Miklavzevo obhaja letos Geljski So- kol na dveh krajih, v Gaberju in v Ce- lju. V Sokolskem domu v Ga.berju bo Miklavž obdaril 5. decembra t. 1. po- poldne ob pol 15. uri deco in nara- ščaj, v mestu pa se vrši Miklavžev vcičer za članstvo in naze prijatelje v Narodnem domu ob 20. uri. Vstopni- na v Gaberju za odrasle 4 Din, za otroke 2 Din, izvzemisi sokolsko deco in nairaščaj, ki iniaita prost vstop. V Narodnem domu ixi znasa zvečor vstopnina 5 Din. V$topnice za slavnostno sokolsko akadennjo 30. novembra zveoer bodo razprodajaile po mestu članice Celjske- ga kSokola. Prosimo clanstvo in naše prijatelje, da pridno posegajo po njih. Cene so znatno nižje kakor za gleda- liške predstave. IVAN SANCIN: Nekaj zapiskov iz dobe državnega prevrata v Celju. (Dalje.) Na kolotlvoru smo imeli tiste dni ja- ko neprijeten dogodek. Železniška straža, ki je drugače strogo, vemdap pa taktno in paimetno nastopala, se je vendar enkrat spozabila in zakrivila nehote veliko nesreco. ki bi lahko po- stak še usodepolnejsa, da nisem pra- vočasno posredoval. Kolodvorska stra- ža je zaplenila na nekem vlaku, ki je j)rihajal z nemskim vojaštvom iz Ita- lije, poleg drugili stvari tudi sodcek marsale. Stari in dobri major, ki je vsak dan nadzoroval stražo na kolo- dvoru, je opazil ta sodcek in ga je dal nabiti, naravno, da se poskuša, kaj je v njeni. Privoscil si ga je kozarček in ga dill piti tudi vojakam, Niso sicer izpili vsega, toda morsala ie marsala, veseli so bili in s tern tudi prokorajžni. Ok rog 11. ure zvecer je prisopihal vlak z vojaskini transportom iz Maribora. Transport — eel bataljon — je bil po- polnoiiM oborožen; v jednora ali dvel» vozeh so imdi nastavljene celo stroj- nice. Vlak je vozil proti Za^robu in je vozil doiuov vojake s sedanjega na- sega držaivnega teritorija. Vsled ne- razumeva»nja ali nesrečnega slučaja ali, kakor rečeno, vsled prevelike ko- rajie je nekdo od našili službujočih podčastnikov zaluteval, da mora trans- port izročiti orožje. Hrva/tje so se te- iiLU uprli, doslo je do ostrega prepira in i\RS podcajstnik je ustrelil z revol- ver jein v zrak, da alarmira straio. Da bi ne bil tega storil! V vlaku povelja — in strojnice so začele peti. V tern lnoinentu sem prispel pred kolodvor. Streljanjo se je nadaljevalo, ljudje so bcžirii na vse strani, Madžari, ki so bili tudi s transportom, so začeli izsto- pati. Zaletel sem se na peron s klici, naj ogenj ustaivijo. Trenutek ni bil posebno prijeten: kroglje so freak» okrog mene, potniki in vojaki so se skrivali za ogli ali pa lezali na tleh. Na moj krik so strojnice utihnile. I\e- zultat je bil žailoston. Na tleh je ležalo nokaj raflijenih itatfijanskih vojakov in mrtev italijanski stotnik. Vračal se je sir'omak iz ujetništva in je čakal s kakimi 30—40 italijalnskimi vojaki in castniki na vlak proti Trstu. Vsa sre- ca je bila, da ni bilo več mrtvih. Situ- acijo smo sedaj mogli pregledati in ugotoviti. Poveljnik transporta, na- rednik, se je izgovarjal, da vendar no gre, da bi se dali razorožiti doma, ker tegia poprej niti niso dovolili Nemcem. Kaj smo hoteli? Bila je še vojskai! Tiste dni se je že tudi vrnilo s fron- te veliko slovenskih častnikov. Neka- teri se niso takoj prijavili, hoteli so pač pogledati domu, ker so bili do- pusti za sloveinske castnike dostikrat redka in draigocena stvar. Drugi so zopet vsled krajevnih interesov ostall donna pri narodnih stražali. Kontrola za sprejem častnikov v naš polk je bila zelo stroga. Kdor se je prijav'l, je moral čakati, če ni bil že dLobro znan, da se mu preiščejo kosti in mo- zeg. Clastniški zbor je odlocai, kdo se sprejme in kdo ne. Kdor se ni pona- sal mpd vojno kot Slovan, ni bil spre- jet. Hvala Bagu, da je bilo takih po- turic vendar malo. (Dalje prihodnjič.) LIST NIC A UREDNIŠTVA: L a š k o : Brezplacno ponatiskuje- mo reklame saino za take prireditve, ki naroce v naši tiskarni potrebne tiskovine. Vidovdanska ustava. Poljudno-poučna razprava. (Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Dalje.) Oblastna saimouprava vrši svojo posle v obhistni skupMini, ki se izvoli na podlagi splošne in enake volilne prav ice za dobo štirih let. Na vsakih 1O.()(K) prebivalcev pride po eden po- slanec v oblastno skupščino. Tzvrše- valni orgam oblastne skupščine je od nje izvoljeni oblastni odbor, oitetoječ iz 5—8 odbornikov. Skupšcina ima se- veda tudi zase svoje predsedništvo. Oblastna skupščina ima pravico iz- dajati o vseh stvareh svaje pristoj- Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 131 v Celju V lastni pala&i Narodni dom Podružnici a Maribor^ Šoštanj Stanie hranilnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanie glavnice in rezerv nad Din 8,000.000—. Spreiema hranilne vloge. Izvrsuje vse denarne, kreditne in posoiilne posle. — Kupuje in prodaia devize in valute. Rocna dela! Dobili smo'.v zalogo zadnje no^sti za božična tla^ila kakor barvaste, risane in siikane bla- zine, Milieux vseh vrst in kvalitet, iz- gotovljene blazine iz klobučevine, na- rnizne letače, torbice za serviete, na- mizne prte vseh velikosli in kvalitet, stenske preproge, prte za šivalne stroje, garniture za kuliinjo, ročne torbice, predtiskana itd. Tkanine za ročna dela, Smyrna volno, Tauben volno, Nordisch volno, Dal- macija volno, bast in DMC prejce za ročna dela v vseh barvah. Velika izbira okvirjev in bobnjev za vezenje. L« Putan, Celje Oglejte si izložBe. lKxsti. ohhtfdne uredhe, ki sponiinjnio na deželne zakone v bivši Avsiriji. Obi lastni. voliki župan ima ))i;vv"u'O zadv- žati 1'a.ZiKla-si.tov oblatstnih nralk ki .iill ne Sinatra za ntemeljene v ustavi in ki se ne tl.ržo nie.i državnih zakonov tor pošlje take urodbo s svojim mno- n.JGin drž,a;viu-nm svotn v kciM~p.r r•¦ ločitev. Državnn upravna ohlnsl inulziri posle sanioupraivnili oblaslcv (udi vo oblastnem velikeni. župann. ki ima tu- di pra-vico Ziulrza.ti izvvsilcv vs;-vkeo,-i sklepa saimoupravnih or.L>a.no\\ ki r.o hi bil osnovan v ustavi. ziaikonili ali. v oblastnih urodbnh, proti vwnuv so siii^ oblastni od'bor pritožiti na cli'ža:vni svet, ki cxllora koncnoYcl.kwno. Oblastna skupscina inia tudi pra- vico sklepaiti svoj letni. proraenn, ki ga pa niora or.lobriti finamni mini- ster, pod čiffar nadzovfitvom sc nalva.ja sploli vso »ospodriTslvo samonpravniii odinic. V srozili ot ravl.ia skoro isle saunn- upravno ])osl.c. kakor v obiawti na enak iiar-in kot oblastna izvoljeun sres/r.'f akupscina in n.jni izvrsovalni ori>an we ski odbor. 'Na 1500 probivalcov pri- de ])o eden r-oslanec v srcisko skupšr¦- no. Sn-'ska .sknpsrina skler-a svoj letni proračun, no izdaja pa nikakib uredb, paič pa inia pra;vico izdaiiaiti. v mejah zakona pravilnike za upravljanio sa- rnoupravnib poslov sroza. Sreski po'Rlaivar inia rtroti .sreski skupscini in sreskemm (idboru isle pravioe kot veliki župain pro.ti oblastni skupscini in oblastneinu cd'horn. sa- mo, da je zoper njeffove cdločbo v tein oziru do|)ustna. prito^ba. na urd'avno sodišce. Priponiiii se, da obla«tna sa'iiio- niii'R'va. v drza.A'i ze del.ii.jo cd lanskr^a leta. niso pa. se ii'de.istvovaiie sreske sicu p.š(v"ino in ,sre,ski odbori. V za.knnii dtločenib i)i'iino- slnv sroskesa poiglaivnrja lor so podrc- jena. .C'lede sanvo.stoijne.i-a delokro^a ne- posrodno rblaistni sloipsi'mi oziroina oblaslnoinu odboni, ^lcdo prenesone.'ia dc'lokro^a pa velikcnvu žnparnu. 2. Vprarno smhirn. Kot nekaka kontrola in za«e>ta, da upravne (Iudi. saimnupravne) oblas'ri izdajajo svoje odlocbe naprarn po- cd in coin in udruzcMijem v skla'd'u z zn- kcmrin in z zakomito uired;l>o ter s pred])iši tiprarvne^a postopka. oibstoja- \r. v Tin si držaivi kci v skcro vsoh drn- liii; nirdrrnili (ir/.avab. itpranHi m- (il.šva in nad njiini držarni srci k^i vrlvovno upravno scdiscp. Dokler ne izide enotni zakon o ure- dilvi sedišr za vs drzaivo, je dolorenib (i npi'avnili srdisr: V BeeftTadu za Sr- bijo in Vojvodino, v Zia»rebu za Tlr- vaisko in »Slavonijo z M'ed'jimurjeni, v Colin za SI oven i jo s Prekmurjcm, v Sairajevu za Bosno in Horr-oKOvino. v '^koplju za Južno Srbijo in v Dubrov- niku za, Dalinaciio in Črno soro. Se- dož držaivneim sveta pa je v Beoyradu. Vsakdo. eigar praviea se je kršila z r.eznkonitiin aktom upravnrffa ol>ln.^t- va. inia pravico pritožbe na eno višje upravno oblastvo. Zoper odlocbo toüra visjo'ra upra.vne^a obl.astva sine vlo- žiii tožbo na n))raivno sodi«;e. ee je pa. rno u|)r;\Pi'no oblastvo minister, so pa v!( 7' t'c'-bo na državni svot. ki odlora tudi. o pritozbah zoper razsodb? upravnib sodišc. lla/sodbo drzavneya sveta in prnvo- r.irc'p.c ra/.sc dbc upi'a.vnib sodi.^r so za n\M"ai«a so'timeotnai VI HA vsth vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. mm^ßs iBfT** Vzorci na razpolggo ! Bfflleblovaeia s^ba solčna, 7. elektr. razsvctljavo in po- sebnirri vhodom se takoi ocida Zrinjsko - Frankopanska 3, I. nadslr. Stanovanje obstoječe \i 4 sob, kuhinje in piitiklin, 2 se takoj odda. Naslov v upravi. 2 Odda se velika prazna soba v centrurmi mesla. Naslov v upravi. PMÄttßftrt i/. vseh nuinikov in fPIIJlllJ najboijše vrste vliiY|J dobavlja in do- stavlia naicenei^e Frsnji® Jošt, Ccl'c-, Alotsandrova \\l I \?. tovrrne Edison Bcll-Pcnkala Ltd. kakor \u-s. i u'r( «His Master's Voice» in «Columbia- Watete vodi imenov?na iovarna na zalojii, sedotiij" itrot» goiovini in po zclo u g o d :i i h o b r o k i h pr> Mm 1 Lesliouše^ Celje za damske plašče, kosfume9 obieke itd. fer najveqo izbiro volnenih damskih nogavic mu«ii po Kioijni%jili cenah tnaiiiufčaRtuirria iki modna !rcjovartci Miloš PšesiIcmlR, Celje Mod^rtiL^ tislcovln^ vseh vrst: loijägje, lepake; lelake, pisem§ke grl€-*v