Pottntna plačana v gotovini Stev. 79 V Ljubljani, sobota 6. aprila 1940 Posveti o bodočem nastopanju Anglije in Francije na Balkanu V pondeljek se bodo v Londonu začela izredno vazna posvetovanja angleških poslanikov z Balkana z vojaškimi in gospodarskimi strokovnjaki vlade London, 6. aprila, o. Spomenici, ki ju je včeraj izročil angleški zunanji minister lord Halifax švedskemu in norveškemu poslaniku, obisk francoskega ministra za blokado Monneta v Londonu ter njegova tajna posvetovanja z angleškim ministrom za gospodarsko vojno Crossom, prihod angleških poslanikov iz Turčije, Grčije, Romunije, Bolgarije, Jugoslavije, Madžarske in Italije v London, vsa ta dejstva dokazujejo, da je Anglija že začela z obsežnim delom za poostritev vojne proti Nemčiji in da se je poostritev začela z angleškim gospodarskim ter političnim pritiskom na nevtralne države. Po sodbi angleških političnih krogov je glede odločnejše akcije proti Nemčiji najpomembnejši dogodek sklicanje angleških poslanikov z Balkana in južnovzhodne Evrope. V ponedeljek se bodo v Londonu sešli poslanik Campell iz Belgrada, Pa- lairet iz Aten, Reginald Hoare iz Bukarešte, O' Malley iz Budimpešte, Rendell iz Sofije, Knatch-bull.Hugessen iz Ankare ter sir Percy Lorraine iz Rima. Poslaniki so še pred prihodom v London poslali angleški vladi obsežna poročila o gospodarskem, političnem in vojaškem položaju držav, v katerih zastopajo Anglijo ter o stališču teh držav do Nemčije, o tem, koliko bi bile z orožjem upreti se vsakemu poskusu za razširitev vojne in o tem, koliko bi druga drugi pomagale. V ponedeljek se bodo v zunanjem ministrstvu začeli posveti teh poslanikov z zastopniki zunanjega ministrstva ter s strokovnjaki ministrstva za gospodarsko vojno. Sldepi, ki bodo sprejeti na teh posvetovanjih, bodo uravnavali bodočo gospodarsko in splošno politiko Anglije na Balkanu. Gospodarski sklepi bodo imeli dva namena: 1. Z nakupi v balkanskih državah onemogočiti Nemčiji preskrbo z važnimi vojnimi surovinami. 2. S poživitvijo trgovine med Balkanom in Anglijo dati balkanskim državam gospodarsko zaslombo, da se bodo tudi politično lažje upirale nemškemu ali kakemu drugemu pritisku. Čeprav ne bo po posvetu v Londonu prišlo do nobenih demonstrativnih dogodkov s strani zaveznikov, pomeni ta posvet vendarle začetek načrtne gospodarske, politične in s tem tudi vojaške akcije zaveznikov na Balkanu. V angleških krogih vlada prepričanje, da je položaj za zaveznike v balkanskih državah zdaj dosti ugodnejši, kakor pa je bil takoj po sklepu miru med Rusijo in Finsko. Šele po sklepu miru sta Anglija in Francija pokazali, da lahko pošljeta pomoč vsaki napadeni državi, ki bi jo zaželela in tudi kakšen bi lahko bil obseg te pomoči. Sodijo pa, da bosta morali Anglija in Francija pri svojih novih akcijah na Balkanu ra-.unati z italijanskimi težnjami na Balkanu. Utegnilo bi priti pri tem do spora, zakaj zdi »e. da je predsednik italijanske vlade osebno vedno manj naklonjen zavezniški stvari, čeprav je italijansko • mnenje nasprotno temu, da bi Italija dejansko po- * segla v sedanjo vojno. Nov zakon o državljanski mobilizaciji in organizaciji obrambe v Italiji Rim, 6. aprila, o. Zakon o vrhovnem italijanskem odboru za državno obrambo vsebuje tele podrobnosti: Vrhovni odbor za narodno obrambo je organ italijanske vlade, ki ima dolžnost vzporejati preučevanje in sklepe, ki se nanašajo na varnost italijanskega naroda. Vrhovni odbor mora uporabiti vsa sredstva, ki eo potrebna, da se najboljše brani italijanski narod. Pod vrhovnim odborom italijanske narodne obrambe je posvetovalni odbor, čigar predsednik je Mussolini. Člani tega odbora so člani vlade, posvetovalni člani pa so državni podtajniki ministrskega pretkedništva, vojnega minstrstva ki ministr- Vrhovni poveljnik angleške vojske dvomi o sposobnosti nemškega vojnega vodstva London, 5. aprila. Reuter. Včeraj je sprejel zastopnike tiska poveljnik britanske vojske general Ironside in izjavil naslednje: »Zavezniki so od vsega srca hvaležni naključju, da so mogli celih 7 mesecev posvetiti svojo pozornost pripravi svojih vojska in da so jih popolnoma izpopolnili. Jaz se še sedaj bojim misli, kaj bi se bilo z nami zgodilo, če bi bili Nemci izvedli napad tedaj, ko mi dejansko še nismo imeli organizirane vojske. Lahko pečemo, da smo šele pred dvema tednoma končali vse potrebne priprave in da se sedaj pripravljamo za nove naloge in nove dpgodke. Meni ]e znana zavezniška vojska na bojišču in znana sta nti njen dah in njena vzgoja. Ni treba pozabiti, da naši vojaki niso imeli zado»4i vojaške vzgoje in da nam je bilo za to potrebnih 6 mesecev. Velika nemška vojska, ki stoji proti nam, predstavlja izreden stroj, toda ob njej ni niti enega mlajšega častnika, ki bi se bil udeležil pretekle vojne, medtem ko je v francoski vojski cela vrsta izkušenih poveljnikov iz svetovne vojne. Lahko so geniji v nemški vojski, vendar pa se da v to dvomiti. Osebno poznam precej nemških poveljnikov in sem prepričan, da se bodo zmedli tisti trenutek, ko bodo dobili ukaz, naj udarijo. V teh 6 mesecih so se mogli tudi v tem pogledn izpopolniti, vendar pa dvomimo o tem. Sedeli so večinoma na meji s četami ter brali časopise, polne netočnih vesti.* Zavod za italiiansko kulturo v Ljubljani Ljubljana, 6. aprila. Prihodnji torek bo v Ljubljani slovesno odprt Zavod za italijansko kulturo, ki ima svoje prostore na Napoleonovem trgu 6. Slovesnosti se bodo z ne.lc strani udeležili najvišji zastopniki oblasti z banom g. dr. Natlačenom na čelu, zastopniki slovenskega kult urnega življenja in itska. Z italijanske strani bodo pri slovesnosti sodelovali: senator Ralbino Giuliano, ki je prišel nalašč za to prilko v Jugoslavi jo, dalje italijanski poslanik v Belgradu Mamcli, italijanski generalni konzul v Ljubljani Guerrini-Maraldi s sodelavci, prof. Giovanni Maver, predsednik italijanskih kulturnih ustanov v Jugoslaviji, ter prof. Gasparini in Grillo, ravnatelj in podrav-natelj Zavoda v Ljubljani. Slovesnost bo v torek ob 18. Senator Giuliano bo imel pri tej priliki predavanje »Oris italijanske kulture v 20. stoletju«. Odhod naših ministrov z Budimpešte Budimpešta, 6. aprila. Nekaj po polnoči sta jugoslovanska ministra dr. Cubrilovič ter dr. Konstantinovih, ki 6ta bila v Budimpešti na poljedelski razstavi, odpotovala skupno s pomočnikom poljedelskega ministra Budo Cvijanoviča, bivšim poslancem Milanom Badžakom in šefom kabineta Aleksičem iz Budimpešte v Belgrad. Jugoslovanska ministra je pospremil na zahodni postaji, ki je bila ob tej priliki okrašena z jugoslovanskimi m madžarskimi zastavami, madžarski poljedelski minister grof Mihael Telet?, pomočnik madžarskega poljedelskega ministrstva z višjimi uradniki, jugoslovanski poslanik Svetozar Rašič, osebje jugoslovanskega poslaništva, zastopniki jugoslovanske kolonije, osebje urada jugoslovanske rečne plovbe, jugoslovanski dijaki in dr. ** ^ ^ ^ ^%>■ Nemčija dolguje Romuniji zdaj dve in pol milijardi lejev za blago, ki so ga Romuni prodali Nemcem, Ti bi radi ta dolg poravnali nekaj s svojim industrijskim blagom, nekaj pa s tem, da bi 6e zvišal tečaj nemške marke do leja in bi dolg obračunavali po novem tečaju. V Budimpešti se zaradi tega mudi nemški strokovnjak za trgovske pogodbe dr, Glodiua. Uradno francosko pojasnilo o zemljevidu nove Evrope Pariz, 6. aprila. Reuter. Včeraj so bili zastopniki tiska povabljeni v zunanje ministrstvo, da se prepričajo na lastne oči o dozdevnem Reynau-dovem zemljevidu, ki je povzročil vihar v čaši vode. Angleški, ameriški in francoski časnikarji so si lahko od blizu ogledali originalno sliko in fotografijo, posneto ob času razgovora med Reynau-dom in Sumnerjem Wellesom. Ta zemljevid je bil objavljen leta 1919., Reynaud pa ga je uporabljal, da je na njemu risal gospodarska pota. Na tem zemljevidu je bilo ozemlje, ki ga je Nemčija imela ob koncu svetovne vojne, natiskano z rdečo barvo, Avstrija, Češkoslovaška in nemški del Poljske pa je bil narisan v črni barvi, ozemlje Sovjetske Rusije in ruski del Poljske pa v rumeni barvi. Cenzor je opazil, da so fotografije ob tiskanju ostale temne. Retušer pa, ki mu je bilo naročeno, naj zariše meje, je naredil to po spominu. Francosko zunanje ministrstvo ni hotelo govoriti o tej zadevi, toda nazadnje je bil sprejet sklep, da se opusti rezerviranost z ozirom na veliko zanimanje v Ameriki in evropskih državah, ki ni popustilo. Zadnje tri dni je Nemčija vodila v Ameriki veliko propagando ter to fotografijo spravljala v zvezo z odkritji glede dela ameriškega veleposlanika Bullita v Parizu, o čemur je govora v nedavno objavljeni nemški »Beli knjigi«. stva za Albanijo. Razen tega so člani odbora italijanski maršali in admirali ter vrhovni poveljnik letalstva, šefi generalnih štabov, poveljnik milice in generalni tajnik vrhovnega odbora. Ustanovljeni bodo oddelki, ki bodo sklepali o važnih vprašanjih narodne obrambe in izdelali predloge. Delovanje obeh odborov bo vodil Mussolini, ki je tudi predsednik vrhovnega narodnega odbora. Zakonski predlog o mobilizaciji r primeru vojne, ki ga je ministrski svet že sprejel, vsebuje tele določbe: Italijanska vlada mora pripraviti v mirnem času vse, kar je potrebno za mobilizacijo in kontrolo mobilizacije. Mobilizacija italijanskega naroda je splošna ter obsega vojaške in civilne enote. 2ene in otroci po 18. letu, ki jih mobilizacija ne bi zadela, tudi sodelujejo pri narodni obrambi ob vojni in državljanski mobilizaciji. Mobilizacija in demobilizacija se razglasita s kraljevim ukazom m predlog predsednika vlade. Tudi francoski poslaniki z Balkana poklicani na posvet Prvi Istrski večer bo danes zvečer ob 20 v Delavski zbornici Ankara, 6. aprila. Havas: Francoski veleposlanik v Turčiji Massigli je odpotoval dane« v Paru, kamor ga je poklical predsednik vlade in zuiisi minister Paul Rayneud. Kakor je bilo že preje sporočeno, bodo prišli vsi francoski poslaniki v balkanskih državah v Pariz na konferenco s svojim šefom. Massigli Je včeraj imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Saradzoglom, nakar je bil sprejet pri predsedniku republike Ineniju, s katerim je imel tudi dalj-& razgovor. Angleži ustavljajo jugoslovanske ladje Rim, 6. aprila, m. Iz Londona poročajo, da so angleške bojne ladje ustavile v Sredozemskem morju 3 jugoslovanske ladje, ki so bile natovorjene z boksitom, katerega so vozile v Italijo, italijanska javnost je to vest sprejela z velikim presenečenjem, vendar pa precej mirno in tudi časopisje ne kaže posebne nevolje nad dogodkom. Dobro poučeni krogi pravijo, da dogodku ni treba pripisovati prevelikega pomena, ker so prepričani, da se bo tudi to vprašanje rešilo. Prehod tulih vojnih ladij skozi Dardanele Carigrad, 6. aprila, m. Snoči je odpotoval angleški veleposlanik iz Turčije v London, kjer se bo udeležil konference angleških poslanikov iz vseh držav južnovzhodne Evrope, katero je sklical zunanji minister lord Halifax. Na vprašanje časnikarjev, kaj je z načrti za poostreno blokado, je veleposlanik odgovoril, da so vse vesti o neki poostreni blokadi na jugovzhodu Evrope pretirane in da ne prihajajo iz uradnih angleških krogov. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj je z vestmi o prehodu zavezniških bojnih ladij skozi Dardanele, je veleposlanik odgovoril, da ne bo izgubljal besed, ker je na to vprašanje najboljše odgovoril že sam predsednik turške vlade Refik Sajdam. Tuja vojna mornarica more pluti skozi Dardanele zgolj v primeru, ko je podan pogoj, katerega določa pogodba v Mon-treuxu. Vse druge vesti pa so netočne. * Na prihodnji gospodarski konferenci Balkanske zveze bodo razpravljali o vedno hujšem gospodarskem in političnem pritisku vojskujočih se držav na Balkan in o korakih, ki jih morajo balkanske države storiti, da bodo lahko ohranile svojo samostojnost. Drugi napad angleških bombnikov na nemško luko Wilhelmshafen Vesti 6. aprila Snofi Je depotevai v Budimpešto italijanski poljedelski in gozdarski minister Tassinari, ki bo obiskal ramtavo v Budimpešti, razen tega pa bo imel posvetovanja z nemškim kmetijskim ministrom Darrejem. Pariška potieija je odkrila skrivno komunistično organisacijo v severnem delu Pariza. Policija je prijela vodstvo p«riške komunistične organizacije za ta del. Med 19 prijetimi osebami se nahaja tudi vodja propagande za pariško pokrajino Barthelem, ki je bil preje konstruktor v tovarnah tvrdke Renault. Dalje je bil aretiran vodja komunistične sekcije v Auber-villiersu Raoul Gausset. Policija je zaplenila tudi tiskarno in veliko količino letakov. Angleški veliki parnik »Mauretanija« (3;5.000 ton), ki je v četrtek prispela v Honolulu, je odplula včeraj potem, ko se ie preskrbela z gorivom in življenjskimi potrebščinami. Kapitan ladje ni hotel dati časnikarjem nobene izjave o cilju potovanja. Rooseveltov posebni odposlanec Sumner Welles je zaradi hrušča z znanim zemljevidom o novi Evropi dal izjavo, v kateri pravi, da je vse nemško govorjenje o tem zemljevidu neumno in da « predsednikom francoske vlade sploh nista razpravljala o kakih vprašanjih glede razdelitve Nemčije ali o čemerkoli, kar bi bilo v evezi s takim zemljevidom. Francoska vlada pa je izdala uradno pojasnilo, da je vse reči kriv fotograf tednika »Illustration«, ki je retuširal sliko tako, da je potegnil po zemljevidu nekatere močne črte, ki so jih potem vzeli za nove meje, nekaterih mej pa sploh ni nič ojačil. Vrhovni poveljnik poljske vojske v Franciji ter predsednik vlade general Sikorsky je imel daljši posvet e vrhovnim poveljnikom francoske vojske na Bližnjem vzhodu, generalom Weygandom, Zdi se, da sta razpravljala o sodelovanju poljske vojske v Weygandovi armadi. Predsednik belgijske vlade je za včeraj sklical važno sejo, katere so se udeležili razen ministrov še belgijski poslaniki iz Holandije, Francije in Anglije ter voditelji belgijske državne obrambe. Posvetovali so se o korakih, ki jih bo morala storiti Belgija, če bi se vojna zaostrila. Nemika vlada je zaradi pomanjkanja bakra sklenila vzeti iz prometa ves bakreni drobiž ter novce, ki so iz neke aluminijaste zmesi. Naš kmetijski minister dr. čubrilovič ter minister dr. Konstantinovič sta si včeraj ogledovala madžarska državna posestva in žrebčame v Baboljni, Tišvaru in Kissbergu. Nemške podmornice so morale skoraj prenehati z napadi zaradi tega, ker ne morejo izuriti zadosti moštva, trdijo angleški vojaški strokovnjaki. V Berlina ao včeraj slovesno ustanovili nemško-mad-žarsko društvo za širjenje kulturnih stikov. Tej novi kulturni ustanovi predseduje general Glai-se-Horstenau, pokrovitelj pa je 6tari maršal Ma-ckensen. Predsednik Združenih držav Roosevelt bo 15. aprila, na »Vseameriški dan« imel velik govor, v katerem se bo najbrž dotaknil tudi položaja v Evropi ter zadnjih ameriških poskusov za pomiritev. Oster nastop Združenih držav proti Mehiki zahteva skupina senatorjev, češ, da je mehikanska vlada protipostavno oškodovala ameriške gospodarske in politične koristi in da bo dala zadostuje samo, če jo Amerika prisili. O tem nastopu bo razpravljala ameriška zbornica na prihodnji seji. Vesti o večjem številu nemških ladij na Jadranu so pretirane, pravijo zdaj v angleških krogih, od koder so te vesti najprej prišle. Pravijo pa, da bo Anglija na vseh morjih ukrenila svoje, toda ne bo tega razglašala v naprej, ker bi s tem samo koristila Nemcem. Nemški napadi na predsednika ožje angleške vojne vlade Churchila dokazujejo, da se Nemčija nikogar tako zelo ne boji kakor tega moža, o katerem ve, da ne bo nikdar sklenil z njo kake polovičarske pomiritve. To tudi kaže, da Nemcem poostritev vojne, katero zagovarja Churchil, ni po godu. V tem smislu razpravlja švedsko in norveško časopisje. Znani bolgarski slikar Pančo Georgljev, ki je bi! zadnja leta uslužben pri sofijskem gledališču, je podlegel poškodbam, ki jih je dobil ob priliki svojega padca. Georgijev je mislil stopiti v dvigalo, pa je odprl napačna vrata in je strmoglavil v prazno odprtino. Pri tem se je hudo pobil. Zaradi niegove smrti je odstopil ravnatelj sofijskega državnega gledališča. Uradno glasilo nemškega zun. ministrstva pravi, da hočeta zahodni velesili pogaziti pojem nevtralnosti. Nedavni posveti ined francoskimi, angleškimi in turškimi generali in generalnimi štabi so veljali vprašanju, kako bi bilo mogoče takoj uveljaviti tiste člene pogodbe med Anglijo. Francijo in Turčijo, ki govore o vojaškem sodelovanju ob morebitni potrebi. London, 5. aprila. Reuter: Včeraj popoldne so britanski bombniki prišli nad ustje Labe in leteli nad VVilhelmshafnom. Bombniki so napadli nemško ladjo zraven pristanišča. Severneje od Wilhelmshafna so spet napadli štiri torpedne rušilce in se zdi, da so vse ladje poškodovane. Britanska letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. To je od začetka sedanje vojne drugi bombni napad angleškega letalstva na nemško vojno pristanišče Wilhelmshafen. Prvi napad so Angleži izvedli takoj drugi dan po napovedi vojne. Drugi napad je potekel v redu in so se vsa angleška letala nepoškodovana vrnila domov, tudi ni bil nihče od posadke ranjen. Nemci ne računajo več na trojno zvezo s Sovjeti in Italiio Berlin, 6. aprila, m. Po zadnjih :*ap&dih italijanskega časopisja na Sovjetsko Rusijo, ki so bili posledica Molotovih napadov na Italijo, v Berlinu sploh ne govore več o kakem trojnem političnem paktu mod Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo, kakor tudi ne o gospodarskem tesnejšem sodelovanju med imenovanimi velesilami. Prenehale so tudi govorice, da misli Molotov ali pa kateri od njegovih sodelavcev priti na obisk v Berlin. Pač pa pravijo, da se gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo stalno ojačuje. Milanska opera v Belgradu Belgrad, 5. aprila, m. V Belgrad so prispeli člani italijanske opere Scala iz Milana, ki se bodo belgrajskemu občinstvu predstavili s tremi predstavami v tukajšnji operi. Italijanski umetniki bodo nastopili v operah »Andrea Chenier«, »T*a-viata« in »Trubadur«. KINO UNION Talafon 22-91 Predstave danes ob 16. 19. in 21. uri — jutri v nedeljo ob 10U0 dopoldne (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. Uspelo nam je predvajanje podaljšati še za danes in jutri I Vsem v mestu in v okolici Ljubljane je dana prilika, da si ogledajo ta senzacijonalni filmi Izredna pustolovščina, akrobacije in borbe kralja džungle ter njegovega čvrstega malega sinka! Edini film v zgodovini kinematografije, ki si ga jo v Ljubljani ogledalo v 7 dneh nad 18.000 ljudi I Ta film navdušuje staro in mlado in zasluži, da si ga ogleda vsak človek. Ne zamudita zadnje prilike I Pridite, privedite svojo deto, svoje prijatelje in znance! Tarzan in njegov sin Jubilejna razstava slovenske upodabljajoče umetnosti Za štirideetlolnloo prve slovenske umetnostne razstave, ki je bila odprta v Mestnem domu leta 1900., je Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani priredilo jubilejno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Na tej umetnostni prireditvi razstavlja svoja dela 70 umetnikov in umetnic s 122 slikami in plastikami. Društvo slovenskih likovnih umetnikov se jo potrudilo in zbralo tudi dela tistih umetnikov, ki so razstavljali že na prvi slovenski umetnostna razstavi leta 1900. in tako najdemo na tej razstavi dela že umrlih (Grohar, Gvaje, Kobilca, Ažbe, Franke, Berneker, Grilc, Žmitek, šantel Henrika) ter še živečih umetnikov (Jakopič, Sternen, Vesel, Jama. Vavpotič in Zajc). Kakor koli so se prireditelji potrudili, da hi za jubilejno razstavo razporedili dela čim boljše in Čim spodobnejše, se nam skroji, ko se oziramo po napolnjenih, majhnih razstavnih prostorih, nehote vsili misel, da skromni Jakopičev paviljon za tako pomemben dogodek ni najprimernejši. Ali je slovenska umetnost res takšna pastorka, da se moro celo za svoj veliki jubilej skrivali v zasilni, prav nič reprezentativni zgradbi? Ali ne bi bilo primernejše, če bi Društvo slovenskih likovnih umetnikov za to priliko uporabilo lepe prostore v Narodni galeriji, če bi že na ven podčrtalo ma-nifeslativni značaj prireditve z dostojnim zunanjim aranžmanom, z nekaj vonci ob vhodu nemara, z vidnejšim napisom, z jugoslovansko in slovensko zastavo? Ali tega morda niso storili iz pretiranega, abotnega strahu, da ne bi vzeli umetnostnemu dogodku dostojanstva in pieletnosti? Če l>i bili razstavili v Narodni galeriji in prireditvi tudi naven dali značaj vseslovenske pomembnosti in slovesnosti, ki je ob priliki kot skupno obču-teva ves naš narod, bi prvič vzbudili v javnosti za prireditev neprimerno večje zanimanje, drugič pa bi tudi lahko podali jasnejši, izčrpnejši in lepše razporejeni pregled slovenske umetniške tvornosti in razvoja v obdobju štiridesetih let. Tako pa je bilo treba razvrstiti in namestiti gradivo v skromnih, dokaj temačnih prostorih Jakopičevega paviljona. V osrednjem, največjem prostoru so prireditelji namestili izvečine dela že I»okornih adi pa še živečih starejših avtorjev, ki so razstavljali že na prvi slovenski umetnostni razstavi. Prostor pa je bil za sestavljeni izbor nekoliko veMk, zato se tem pridružujejo tudi še dela nekaterih drugih avtorjev brez posebnega tovrstnega utemeljevanja ali kriterija. V drugih prostorih so razstavljena dela, dejali bi nekako avtorjev srednje generacije. Tudi to seveda popolnoma pri rodno ni moglo biti izvedeno popolnoma dosledno, posebna soba pa je izpolnjena z deli Kluba neodvisnih. Razstava sicer v celem priča o pomembnem trudu, požrtvovalnosti in ljubezni ljudi, ki so jo izvedli v okviru danih možnosti. Razstavljene slike starejših na jasen, navdušujoč način, ki človeka prevzema s ponosom, govore -o sijajnem znanju in višini, ki jo je imela slovenska umetnost že ob času edinstvenega Groharja, čigar slika »Krompir« si še danes išče kvalitetne primere, rahločutnega, finega Vesela, Fran-keta, čudnega, genialnega vizionarca Ažbeta, mogočnega tvorca Jakopiča in drugih. Kakšni veličastni slikarji so bili ti ljudje, kakšen božansko razvit smisel za barve in za kompozicijo očitujejo dela njih in njihovih tovarišev, samotarskega častilca prirode, Jame, ter kultiviranega, skoraj filozofsko snujočega, pa s sijajnim umetniškim čutom oblikujočega Tratnika — in še drugih, ne tako izrazitih osebnosti, ki pa kljub temu ne ostajajo predaleč za njimi! Razstava teh del nam dokaže, da je bila med temi velikimi umetniki-slikarji in med njihovimi tovariši-kiparji močna razlika, ogromno v prid slikarjem. Od kiparjev te generacije je brez dvoma daleč najmočnejši Berneker. Gledamo umetnost Gorjupa Tineta, Jakca Božidarja, Draga in Nandeta Vidmarja, obeh Vavpotičev, umetnost Piščančeve, Pregljeve, Remčeve, Kralja Toneta in Mare, Jakoba Karla, umetnost Mežana, Zupana, Dremlja, Globočnika, Gasparija, Goloba, Dorcta Klemenčiča. Kavčiča, dela Franca Koširja, Kosa Ivana, Smrekarja, Santlove Avguste, umetnost Sodnikove-Zupančeve, Slapernika, Zornika, šušmelja, Šantla, Šubicev in Uršiča — to umetnost, ki je tako različna po hotenjih, znanju in po darovih, ki jih izpričuje, in navdaja nas ponos. Najboljši med temi tvorci presegajo sicer svoje tovariše v pomembni meri, vendar tudi po-v prečnost šibkejših dosega dostojno višino. Dela dobrih kiparjev, Dolinarja, Goršeta. Kogovška, Tineta Kosa, Ivana Sajevica, Smerduja ter ustvarjalke malih plastik, Dane Pajničeve, gledamo s prijetno, ponosno zavestjo, kako odlično se je od skromnih i/i poznih začetkov razvilo slovensko kiparstvo in kakšno višino je dosegla Oh ogromnem številu pri tej razstavi udeleženih avtorjev, moramo vsekakor posebej odločiti »Klub neodvisnih«, ki je svoj razstavni prostor uredil nadvse okusno, ter z velikim razumevanjem dosegel jasnoet in preglednost v razporeditvi del. Ta mlada skupina, ▼ kateri je nekaj izrednih talentov, se i* teta v lerto uveljavlja uspešneje in lepše. V njej najdemo odličnega Staneta Kregarja, ki kaže s svojo »Sonato«, da prehaja na druga, konkretnejša pota, čeprav je še obdržal polno razkošnost in lepoto barv in čeprav je v poetični nemirnosti zraka še vedno nemir z njegovih surrealističnih kreacij, temnega, skoraj nekoliko demoničnega Miheliča, res odlično se razvijajočega Omerso ter neverjetno napredujočega Evgena Sajevca, barvno čvrstega, kompozicijsko spretnega Marija Preglja, jasnega, natančnega, z razporeditvijo prostora in s trdnim postavljanjem oseb v ta prostor razpolagajočega Maksima Sedeja ter še Mušiča in Didka ter sijajnega, edinstvenega Gabrijela Stupico. V tej skupini mladih je tudi kipar Putrih, ki je zaradi svojskega, močnega razvoja in zdaj že docela samostojne poti brez dvoma največji up slovenske kiparske tvornosti. Prav tako oba že priznana in upoštevana kiparja. Na tej razstavi pa ne najdemo nekaj imen, ki bi jih vsekakor ne smelo manjkati. Pavlovec, G. A. Kos, Bulovčeva, Miha Maleš, F. Kralj in še nekaj drugih (Čargo). V bodoče naj bi prireditelji že priznane umetnike ne klicali pred žirijo, ampak naj bi jim rajši samo določili število del. Jubilejno razstavo si bo ogledal brez dvoma sleherni kulturni Ljubljančan. Nevarnost večjih poplav v Vojvodini je zaenkrat pojenjala Reke so začele upadati Belgrad, 6. aprila, p. Po vesteh iz Vojvodine je začela Donava od meje pa do Bačke Palanke upadati, kakor tudi vse ostale reke. Stanje v poplavljenih krajih pa je navzlic temu nevarno m kritično. V Srednjem Banatu je samo okrog Vršca poplavljenih okrog 120.000 arov orne zemlje. Samo tu znaša približno ocenjena škoda okrog 20 milijonov dinarjev. Včeraj je Donava v svojem gornjem toku upadla približno za 10 centimetrov. Pri Novem Sadu in Zemunu pa se je reka spet dvignila za 3 centimetre. Tudi reka Tisa je na Madžarskem začela upadati, pri nas pa se je dvignila zaradi pritokov. Potem ko je Donava predrla nasip pri Bezdanu, se je oblastem posrečilo poplavo ustaviti ob starem pregradskem nasipu, ki so ga stalno ojačevali. Da bi preprečili prehudo izliva- nje vode iz Tise, so pri Starem Bečeju odprli zapornico v prekopu Kralja Petra in tako izenačili gladino vode Tise in prekopa. Po drugi strani pa so ljudje ojačevali stalno nasipe, obenem pa noč in dan delujejo črpalke. Ko je nekoliko pojenjala nevarnost večjih poplav v Vojvodini, pa se je Donava začela dvigati pri Smederevu. Pri Bezdanu je Donava predrla pred dvema dnevoma nasip in porušila tudi štirideset hiš. Znano je, da so hiše podrte, ne vedo pa, koliko je človeških žrtev. Oblasti so poklicale na delo vse moške od 18 do 60 leta starosti, ki morajo noč in dan utrjevati nasipe, da jih voda ne bi predrla. Nevarnost je očividna, če bo ogrožen tudi Sombor in če bi Donava raztrgala vse ta-mošnje nasipe in bi dobila zvezo s prekopom kralja Petra. Maribor je imel »univerzo" za vlomilce ff Policija je prijela Hdljake" in »profesorje ir Maribor, 5. aprila. Veliko senzacijo vzbuja v Mariboru razkrinkanje vlomilske družbe, ki so jo sestavljali sami mlečnozobi fantje — najstarejši ima 18 let, nai-mlajši pa 15 let, katere pa sta vodila dva odrasla okorela zločinca. Fantiči so vlamljali in kradli, oba stara grešnika pa sta spravljala blago v denar ter sta fante učila, kako morajo vršiti svoj donosni posel. Vodja te tolpe je bil 41 letni tapetniški pomočnik David Mauko, ki je stanoval na Betnavski cesti 3. Mauko je zbral okrog sebe mladoletne fantine, ki so se stalno shajali pri Slovenski in hrvaški delavci so si edini glede decentralizacij soci jalnega zavarovanja Današnji »Hrvatski dnevnik« posveča svoj »vodnik zahtevam d o venskega in hrvatskega delavstva, da je trebt. Osrednji urad za zavarovanje delavcev ukiniti in decentralizirati delavsko zavarovanje. List pravi takole: »V uredbi za j>reno6 poslov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje je rečeno, da so bo s p osmino uredbo rešilo vprašanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Od tedaj je minilo že več mesecev, pa nova uredba še ni bila izdana. Hrvaški in slovenski delavci in zasebni nameščenci so večkrat forsirali uvedbo samostojnega socialnega zavarovanja za Hrvaško, odnosno za Slovenijo. Razlogi, ki jih navajajo hrvaški delavci in zasebni nameščenci, so znani naši javnosti. Zaradi tega bo zanimivo, če navedemo tudi razloge, ki jih navajajo na slovenski strani. Ti razlogi so zanimivi tudi zavoljo tega, ker 6e v glavnem strinjajo z razlogi hrvaških delavcev in nameščencev le s to razliko, da bi morali Hrvatje dobiti samostojnega nosilca socialnega zavarovanja po uredbi iz 26. avgusta lani, med tem ko taka uredba za Slovenijo še ne obstoji. Toda vsakemu je jasno, da bo tudi Slovenija dobila analogni državnopravnl položaj kakor Hrvatska, razen tega pa se da likvidacija centralizma izvesti tudi pred uredbo o ustanovitvi slovenske banovine.« List nato navaja razloge, katere je na zborovanju zasebnih nameščencev v Mariboru podal predsednik Trgovske in bolniške blagajne Ivan Martelanc. Končno pravi list: »Podali smo to stališče slovenskih delavcev in zasebnih nameščencev, da 6e vidi, kako niti Slovenci, ki 60 6icer zelo previdni pri denarju, ne vidijo nobene nevarnosti 'za koristi zavarovancev. In tisto, kar velja za Slovenijo, velja še v večji meri za Hrvalsko. Če 6e povrh tudi upošteva, da bodo hrvaški banovini potrebni krediti za gradnjo splošno koristnih ustanov, potem .je razumljivo, da žele hrvaški delavci in zasebni nameščenci, kakor tudi delodajalci, da 6e njihovi prispevki vloie pri nas, ker bo od tega imelo koristi tako naše delavstvo kakor tudi naše gospodarstvo.« njem v stanovanju. Tja je prihajal tudi 67 letni Alojz Pichler, ki ima za seboj burno življenje. Bil je vlomilec mednarodnega kova, ki je sedel v vseh mogočih kaznilnicah. Sedaj pa je že star in nadložen ter je opustil svojo nekdanjo obrt. Zato pa je sedaj uporabil svoje bogato vlomilsko znanje ter je učil svoje nadebudne učence. Dosegel je lepe uspehe, saj so fantiči izvršili v treh mesecih nič manj kot 14 dokazanih vlomov, verjetno pa je, da ima na veste še neke druge večje tatvine in vlome, katere pa še tajijo. Mladi vlomilci so izvršili največ vlomov v pisarne trgovcev s kurivom, plen pa ni bil kaj obilen. Le iz trgovine Mirka Lebna v Kopališki ulici so enkrat odnesli 1108 din, ko pa so v isti lokal drugič vlomili, pa so odšli praznih rok. Največji plen so dobili v čistilnici Nedog v Razlagovi ulici, kjer so odnesli 250 din gotovine ter obleke in perilo v vrednosti. 18.000 din. Plen so nosili Mauku, ki ga je spravil potem v denar. Policija je sedaj aretirala Mauka, Pkhlerja in pet mladih fantov. Hrvatfe zopet zahtevalo volitve Zagreb, 6. aprila, j. Čim jc bilo urejeno vprašanje finančne samostojnosti hrvatske banovine, so se takoj spet oglasili hrvatski časopisi z zahtevo, da je treba izvesti volitve v narodno skupščino. »Jutarnii list«_ pravii na primer, da so vsi ugovarjali razpisu volitev zaradi težkega mednarodnega položaja. Pravi pa, da je bil jeseni ali sedaj zgodaj na pomlad čas za volitve mnogo bolj ugoden in da je bil notranjepolitični položaj mnogo bolj jasen kakor Je sedaj. List pravi dalje, da se je začela maščevati napaka, ker volitve že niso bile iz-vedene.*Ni nobena tajna, da je sedanji volilni položaj slabši kakor prod pol leta. Vladavina je ostala prav za prav v bistvu enaika prejšnjim avtoritativnim režimom, katere je ljudstvo Ljubljana od včeraj do danes Vse kaže, da se bo zdaj tole kislo vreme držalo dalj časa ka.kor bi si bil človek utegnil prve dni aprila, ko je tako lepo sijalo sonce, misliti. Sjirva, ko smo dobili oblačno nebo, so udarjali z nebesnih višav le posamezni curki, krajši nalivi, pa se je kmalu spet zvedrilo. Zdaj pa se je pusto, čmerno, oblačno vreme kar nekako ustalilo. Nikamor'ne more, ne naprej, ne nazaj, ne mara se zjasniti, pa tudi deževati noče, kakor bi človek pričakoval. Oblaki vise mirno ali pa sc prav leno proteza jo in vlačijo jx> nebu. Prav dolgo to ne bo moglo več trajati, nemogoče je, da bi sc tako vreme držalo dneve in dneve. Prej ali slej gotovo vselej prevlada kakšen veter, potem pa se že napravi ali lepo ali pa začne deževati. Pri nas v Ljubljani in menda tudi tja okrog po Sloveniji je bilo zadnja leta v »modi«, da se je vreme kisalo in cmerilo ves teden, ali boljše rečeno, od srede naprej, dokler se ni skisalo nazadnje v soboto ponoči tako, da je bila nedelja deževna. Na ta način je imelo zlasti v poletnih mesecih mnogo meščanov, ki so se ve« teden veselili na prijetni nedeljski daljši sprehod ali na izlet ali na kopanje, nedeljo docela pokvarjeno, je že tako, človek »upa in se boji« med tednom, da bo vreme vendarle vsaj za silo vzdržalo tudi še v nedeljo, pa se mu navadno sponese, kakor nalašč se sprevedri šele v soboto. Nemara bo tudi letos tako. Zadnje dni se napravlja stalno k dežju, tu pa tam tudi nekoliko porosi, pravega pa se ne mara nič narediti. Danes je spet oblačno, oblaka se pridno zbirajo v močnejše grmade, do večera se lx>do nemara že zbrali in jutri utegnemo imeti deževno spomladansko nedeljo. Prav vesel bi tega ne bil nihče, saj se skoraj vsak, kdor le more, odpravlja zdaj spomladi, ko je v prirodi tako prijetno, ven, na prijetne izlete. Pa tudi tisti, ki ostanejo čez nedeljo v mestu, ne vidijo radi, če se morajo dTŽati doma in kadar morajo ven, nositi de/mike. Med tednom človek še nekako potrpi, v nedeljo pa ga taka stvar kar ujezi. V nedeljo je rad gosjrod, ki ima proste roke in se lahko udobno obrača, kakor mu je milo in drago. Včeral so spet prijeli nekaj sumljivcev in »prestopkarjev" Včeraj je ljubljanska policija priredila celodnevno, obsežno racijo, pri kateri je polovila približno 40 raznih manjših »prestop-karjev« in grešnikov. Stražniki so jih ves dan pridno vodili na policijo in v policijske zapore. Nekuteri bodo izgnani v domovinske občine, ker niso mogli dokazati, s čim se preživljajo. Popoldne je prišlo pred policijo do,„no-koiiko razburljivega prizora: stražnik je tja pripeljal mladega fanta, ki mu ta reč. prav gotovo ni godila. Fant je popolnoma nepričakovano sunil stražnika vstran, sc mu izmuznil ter mu ušel kljub trem drugim preganjalcem — civilistom proti Tivoliju. širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« prav na volitvah stalno obsojalo. Medtem ko je na Ilrvatskem urejeno življenje tako, kakor si je ljudstvo želelo, pa je na drugi strani v Srbiji ostalo v glavnem pri’starem. Po mnenju liista to stanje najbolj koristi tistim elementom, ki jim sporazum ne gre v račun. Prav ti krogi izrabljajo sedanje stanje v državi in pravijo, da je vse ostalo le pri željah in obljubah, dejanj pa ni nikjer. Ti ljudje tudi pravijo, da je vseh težav v državi kriva ne evropska vojna ali gospodarske težave, temveč edinole sporazum. Če bi pa bile volitve izvedene pravočasno, bi bili vsi taki intriganti onemogočeni, ker bi se pokazalo, da je vse ljudstvo v državi za sporazum. Last končno pravi, da mednarodni jKilozaj prav nič ne ovira razpisa volitev, saj se je drugod pokazalo (Romunija, Bolgarija), da se morejo volitve navzlic vsemu izvesti. Zopet novo gnezdo tihotapcev ljudi razkrinkano Maribor, 5. aprila. Pred nekaj dnevi smo poročali, kako so orožniki pri Sv. Juriju ob Pesnici razkrinkali družbo tihotapcev, ki je spravljala pri Sv. Križu nad Mariborom ljudi čez mejo v Nemčijo. Sedaj pa se je posrečilo mariborski orožniški postaji odkriti drugo takšno organizacijo, ki je opravljala isti posel. Voditelja teh tihotapcev sta bila posestniški sin Franc Terglavčnik in delavec Franc Namestnik, oba iz Bresternice. Svoj posel sta opravljala od lanskega poletja. Terglavčnik je sam hodil v Maribor ter iskal po zakotnih gostilnah žrtve, ki bi hotele čez mejo. Bili so to največkrat Hrvatje, ki so prihajali v Maribor zlasti iz dalmatinskega Zagorja v nadi, da se jim bo posrečilo dospeti v Nemčijo brez dokumentov, misleč, da bodo dobili tam delo ter bodo imenitno zaslužili. Skupaj z Namestnikom sta potem vodila cele trope teh ljudi po Bresterniški grapi do Sv. Križa in tam če mejo. Terglavčnik se je hvalil okrog, da ima denarja kot toče ter je posojal ljudem velike vsote. Orožnikom je priznal, da je trinajstkrat peljal ljudi čez mejo, ne ve pa, koliko oseb je bilo vsega skupaj. E. Helsejri Ubiti so Finsko! Helsinki, v marcu. In zdaj je mir... Pokrov nad grobom se je zaprl .., Bitka je trajala 100 dni. Sto celih dni se je majhen, nedolžen narod držal pokonci, z visokim čelom, s čistim pogledom pod besnimi udarci svojih morilcev. Finska se je borila brez slabosti. Kremelj, satansko žrelo je lahko brez pretanka bruhal goreče valove divjaštva, pa ni odnehala. Prestala je vse, ne da bi se uklonila. S svojo krvjo je v knjigo zgodovine zapisala blestečo stran viteštva. In zdaj je mir. Kakšen mir, pri kate-tero je premagani narekoval svoje pogoje zmagovalcu! Česar moskovske tolpe navzlic hrušču svojega števila in teži svojih strojev niso mogle uresničiti, temu so pomagale do cilja nekatere lopovščine, nekatera izdajstva Vi nekatere slabosti. Finska se je uklonila molče, bila je preponosna, da bi v trenutku nesreče zavzdihnila. Svoje krvaveče rane skriva pod zastor 6lave in ža- losti. Iz te žaloigre je izšla okrnjena, pa vseeno povečana. Omikana Evropa lahko skloni glavo. Sramota zločina v veliki meri pada nanjo. Samo njeno soglasje in njena nemarnost 6ta krivi, da je treba danes poslušati Stalina. Toda navzlic razpletku postaja kratka finska epopeja vzgled in nauk. Čeprav je vojskovanja konec pa vseeno ni prepozno, da prepiše beležke iz svojega popotnega dnevnika. Niti ne bom spreminjal ničesar. Treba je zakričati na ves glas: mala finska armada je vse do konca onemogočala uspeh neizmernim sovjetskim tolpam. Ob uri, ko 60 zatrobili premirje, je bila na boljših postojankah kakor sovražnik, ako govorimo po vojaško, 6amo, da ji ne bi bili takorekoč zlomili orožja v roki. Finska ni padla v neenakem boju. Zabodli so jo v hrbet. * Kot romar v enajsti uri, prepričan, da se naša meja od zdaj začenja severno od Ladoškega jezera, sem z veliko nagljco hitel, da bi prišel v državo, ki ji je usojeno, da postane legendarna. Mudilo 6e mi je, da bi bil sredi njenih vojakov. Finska ni tako daleč, kakor bi si človek mislil. V Parizu sedete na vlak za Bruselj, ali pa naravnost za Amsterdam. Tam stopite v veliko letalo, ki je podobno lepenkasti reklami za neko vrsto oranžade. Po treh urah mirnega leta nad Severnim morjem, čisto oblečenim v led vzdolž Jutlandskega obrežja, pa sem v Kiopenhagenu. Bežen' postanek v eni tistih čudovitih letališčnih restavracij, kjer se gnetejo potniki, ki 60 najmanj ustvarjeni za medsebojno srečavanje, pa se že spet dvignete skoraj ob istem času kakor enokrilnik s kljukastim križem, ki odbmi proti Hamburgu in Berlinu. Nekaj manj kakor šest ur potem, ko sem začutil letališče v Amsterdamu, sem že mogel na lastne oči ugotoviti, da kažejo toplomeri v Stockholmu ta dan 18 6topinj pod ničlo. Stockholm! Še bomo govorili o njem. * Ves nepotrpežljiv, da bi čimprej dosegel cilj, sem takoj povprašal za prostor v letalu, ki V6ak dan v manj kakor v pol-j drugi uri plane iz Stockholma v Abo. Sve-| di to ime izgovarjajo Obo, Finci pa pišejo i Turku. Abo loči od Helsinkija samo 200 kilometrov železnice, Uradnik mi pove: »Pred soboto ni nič prostega. Potniki morajo čakati. Zveza je bila večkrat odpovedana, 6aj veste, bombe.« »Bombe?« »Da, bom, bom! Veliko bomb. Kadar torej radio naznani alarm, se vrne letalo sem, ne da bi pristalo v Aboju.« Obiski ruskih bombnikov nad Abojem 60 bili zares kaj pogosti. Sicer sem imel pravilno vozovnico, toda v 6oboto zjutraj so me odložili na popoldne, potem na večer, potem na drugi dan ob osmih, potem na po kosilu, potem na mrak, potem pa spet na osmo uro zjutraj. Po kakega pol ducata teh odlogov 6em izgubil potrpljenje ter sklenil iti z vlakom. e Potovanje čez Švedsko in Finsko po obeh bregovih Botniškega zaliva, iz Stockholma v Haparando, iz Haparande v Helsinki, kakih 2000 km daleč, bi v navadnem času zatrdno nudilo veliko veselja, toda vojna nam kvari vso zabavo. Toda vseeno je bil vlak poln prostovoljcev. Zdelo se je, da vso Švedsko giblje drget vzajemnosti. Petnajst dni pozneje bom vedel, kaj je treba misliti o pravih čustvih te držav«. Bilo je enajst živečer, ko me je po 27 urah enoličnega ropotanja vlak nazadnje odložil na postaji v Haparandi. Pri postaji je sicer bil hotel, a zame v njem ni bilo postelje. Odšel sem torej proti mestu g kovčekom v roki. Moral 6em iti čez zapuščeno predmestje. Nikjer znamenja o življenju, razen pridušenega šklepetanja oddaljenih sani. Trd veter mi je gonil v oči vrtinčast sneg z gostimi snežinkami. Začel sem opažati, da 6em na Severu. V mestu nobenih odprtih vrat, nobenega razsvetljenega okna, nobenega razločnega napisa in nobenega človeka na cesti. Sem in tja mi je straža v visoki kožuhovi-nasti kučmi pokazala bajonet in ni marala odgovoriti niti besede. Nevidna ura je začela biti polnoč in krenil sem spet proti postaji. V hotelski veži sem iztaknil pleten naslanjač. Zavlekel sem se vanj kakor izgubljen maček in začel dremati. Pozen gost me je zapazil, ko se je vrnil ki opozoril na me gospodinjo. Potem sem se lahko 6tegnil na trdo zofo, zaradi česar sem se prihodnje jutro lahko še kolikor toliko dostojen oglasil na mejni stražnici. (Daljo). Od tu in tam Med ljudstvom se še vedno širi strah zaradi državne trošarine na vino in žganje, kakor jo je uvedel finančni minister dr. Šutej. Se zmerom Prihajajo v Belgrad destilacije, ki skušajo pristojnim ministrom dopovedati, da je tako odrejena trošarina škodljiva &a razvoj vinogradništva in da prizadeva kmetu odnosno vinogradniku samo škodo. Tako je nedavno obiskala deputacija kmetijske zbornice iz Niša predsednika vlade dr. Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka in ju Prosila, naj bi se odredila revizija trošarine na alkoholne pijače v skladu z njihovimi željami. Dedegati so naleteli na prijazen sprejem, vendar jim je bilo povedano, naj se ne puste razburjali od neresničnih vesti, ki jih širijo zgolj špekulantje. Pač pa naj upoštevajo višje državne interese. Rečeno jim je tudi bilo. da bo vlada takoj omilila določbe, če bi se dejansko pokazalo, da uvedba nove skupne trošarino obremenjuje zgolj kmeta, odnosno pridelovalca alkoholnih pijač. Obračunavnaje s pasjim korobačem med JNS-prvakom dr. Vojislavom Došenom in odvetniškim pripravnikom Jocičem v Petrovgradu je dobilo v časopisju veliko prostora. Na dolgo in široko govorita oba nasprotnika drug o drugem. Jocič potrjuje, da je dr. Daš en a napadel z bičem rekoči, da taik obrekljivec kaj drugega ne zasluži. Jocič je bil prepričan, da je članek v listu »Dan« napisal dr. Vojislav Došen in ne njegov brat Mirka Najbolj ga je raztogotilo, da mu članek očita, da je bil on, Jocič, vržen iz državne službe. Jocič je pokazal dokument, da je odšel iz državne služile na lastno prošnjo. Obljubil je javno dr. Došenu, da mu bo vsako obrekovanje in vsak napad poplačal vselej s korobačem, ker kaj drugega ne zasluži. Dogodek je značilen, ker meče kaj slabo luč na ljudi, ki ne znajo poravnavati svojih političnih računov drugače kakor s pasjimi biči... _ Hrvaški listi so odločno za izvedbo ločitve v socialnem zavarovanju. Tako piše »Hrvatski dnevnik«, da bodo Hrvatje na vsak način dosegli, da bodo svoje stvari urejali doma. Prevzeli bodo iz Osrednjega urada za zavarovanje delavcev tisto, kar jim pripada, in bodo sami uredili novega nosilca socialnega zavarovanja. Hrvatje imajo 34% članov. List zavrača nato očitke belgrajskih krogov, češ da Hrvatje ne bi mogli sami vzdrževali socialnega Mvarovanja, ker so nekateri okrožni zavodi na Hrvaškem pasivni. Baje znaša letna pasiva teh zaivodov ©krog 50 milijonov. »Hrvatski dnevnike pa pravi, da je ta številka napačna, ker znaša letaia izguba nekaterih pasivnih hrvaških zavodov le 9 milijonov dinarjev. Navzlic temu zahtevajo Hrvatje ukinitev Suzorja, ker hočejo pokazati, da znajo tudi sami pokriti izgube svojih pasivnih okrožnih uradov in bodo tako tudi storili. Oni hočejo podati drugim, namreč Srbom, dober zgled, da hočejo svoje in da so za to pripravljeni doprinesti tudi žrtve. Tudi če se to zgodi, bo socialno zavarovanje na Hrvaškem aktivno, ker imajo aktivni zaradi več prebitka kakor pa pasivni zavodi izgube. Potrošniki vseh slojev §e stalno pritožujejo nad draginjo. Ugotavljajo tudi, da nadzorstvo nad cenami ni tako agilno in učinkovito, kakor bi potrošniki pričakovali. Potrošniki so najbolj prizadeti, ker samo plačujejo, ne dobivajo pa zvišanih plač. Potrošniki razumejo, da cen mesu in moki ni mogoče maksimirati, vendar pa menijo, da bi bilo mogoče ustaviti cene drugih potrebščin. Treba,.je urediti tako, da bodo tudi pridobitniki prevzeli del bremena draginje, ne pa da bodo vsako podražitev takoj prevalili na ramena svojih odjemalcev. Zato zahtevajo potrošniki, da se son-troia nad cenami ostreje in hitreje izvaja. Kar na lepem je izgubil svojo ženo musliman Hasan Čazovič iz Kosovske Mitroviče. Bil je delavec, in ko je odšel za tri mesece na sezonsko deJo, je poslal svojo ženo k njenemu očetu. Ko se je pa vrnil domov, žene ni bilo več nazaj. Napisal ji je pismo, toda odgovoril mu je tast rekoč, da se žena Melila ne bo več vrnila, ker si je ta cas izbrala drugega moža. Hasan se je obrnil na novega moža, ki mu je pojasnil vso uganko. Melilin oče je hčerko enostavno prodal njemu za sedem iurjev. Mustafa pravi, da bo z novim možem obračunal, ker mn je vzel ženo, ki je v blagoslovljenem stanju. Novi mož pa pravi, da mu bo otroka vrnil, čim se bo rodil. Ni pa nemogoče, da se bo ta zgodba končala s prelivanjem krvi... Breivesten mazač je »akrivil smrt delavca šandorja Mikuliča ra Bjelovarja. Delavec je šel iskait pomoči mesto k zdravniku k vaškemu mazaču. Po starem receptu mu je mazač puščal kri. Dva dni je delavec ležal pri njem, nato pa ga je maaač poslal v bolnišnico, ker je uvidel, da je delavec oslabel. Naslednjega dne pa so delavca našli mrtvega sredi ceste. Mazač je Mikuliču od-vzeč preveč krvi, nakar se je revež od slabosti zgrudil in umrl. Strahotne poplave v Vojvodini so prisilile oblasti do izrednih ukrepov. Večino moških so pobrali in jih « avtomobili prepeljali do Adamičevega sela, kjer je voda povzročila največje opustošenje. Poslali so tudi vojake, da so • civilisti vred delali nasipe. Ker je v mestu ek or o začelo primanjkovati kruha, je oblast odredila zaplembo vseh zalog v pekarnah. Na ta način skušajo zagotoviti hrano revežem, ki so ostali biez strehe in brez hrane pod milicn nebom in navezani egolj na podporo oblasti. Ponekod je voda zalila tudi pokopaliifia. Novih mrtvecev ljudje niso mogli več pokopavti na poplavljenih pokopališčih in za. so jih začeli metati kar v globoko vodo. Uradno glasilo Hrvaške kmečke stranke »Selja-člri dom« je toplo poedravil govor predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča na zadnjem sestanku senatorjev ■IRZ. Takrat je Dragiča Cvetkovič podrobno razlagal delo njegove vlade za sporazum 6 Hrvati in naloge, ki jih je po padcu Stojadinoviča on sam prevzel. Potem je razložil tudi svoje in svojih sodelavcev poglede na nadaljnjo ureditev države. »Seljački dom« pravi, da so bile Cvetkovičeve besede iskrene in to se sme reči, ker je Cvetkovič iskreno deloval za sporazum in je tudi iskreno sodeloval pri izdelovanju uredbe za finančno samostojnost banovine Hrvatice. Banska oblast v Zagrebu bo kmalu začela izvajati svoj obsežni program javnih del. Tako je v proračunu določena vsota 103 milijone dinarjev za nove ceste, 16 milijonov dinarjev je namenjenih za izboljšanje zdravstvene in higienske službe na vasi, med tim ko je za prosvetne namene določenih kar 394 milijonov dinarjev. Baroka oblast namerava zgraditi 200 popolnoma novih šolskih poslopij, povrh tega pa misli z vsemi silami podpirati delovanje prosvetnih društev, ki se bore proti nepismenosti v podeželju. Dalje je v proračunu tudi 11 milijonov din za razvoj živinoreje. Dohodki banovine pa bodo sledeči: od neposrednih davkov z dopolnilnimi davki vred 625 milijonov, od zdravstvenega, cestnega in šolskega davka 70 milijonov, na banovinskih pristojbinah in sodnih pristojbinah 270 milijonov, od vozarinskih taks 15 milijonov, od trošarin 190 milijonov in od banovinskih gospodarskih podjetij ter od gozdov in sličnih virov 100 milijonov dinarjev. Težaven položaj kranjske industrije Kranj, 5. aprila. Več tednov sem so se širile po mestu in zlasti med delavstvom vznemirljive novice, da bodo tovarne v Kranju prisiljene zaradi pomanjkanja surovin skrčiti obrate in odpustiti veliko število delavcev in delavk Že lansko jasen ob pričetku vojnih sovražnosti v Evropi je nastopila precej huda kriza zaradi pomanjkanja surovin. Vendar se je položaj sčasoma zboljšal. Sedaj pa je nastopil nenaden zastoj v dobavah in tovarne so pričele omejevati obratovanje. Najtežavnejši položaj je dohitel tovarno gumija »Jugoslovanska tvornica gume Kranjc, Kateri je pošla zaloga surovega kavčuka. Vodstvo tovarne je že precej časa občutilo omejevanje dobav, vendar se je z vso vztrajnostjo skušalo izogniti, kolikor je to bilo v njeni moči, reduciranju delavstva in okrnitvi obratovanja. Tovarna je nakupovala stari gumij in ga predelavala ter na ta način skušala deloma kriti porabe surovega kavčuka. Vendar pa je nastopil popoln zastoj v dobavi surovega kavčuka in vodstvo tovarne je bilo prisiljeno, da je odpovedalo na 14 dni okoli 240 delavcem delo z motivacijo, da je zmanjkalo surovin in da bo vodstvo skušalo tekom tega časa dobiti nove pošiljke. Upamo, da se bo to vodstvu tovarne tudi posrečilo. V kočljivem položaju so tudi kranjske tekstilne tovarne, ki jim tudi zmanjkuje surovin. Tovarna »Tekstilindusc v Stražišču, katere lastnik je Ileller, je morala skrčiti obratovanje samo na 3 dni v tednu. Vendar pa je vodstvo bilo toliko uvidevno, da plača za ostale 3 dneve, ki se ne dela. vsakemu delavcu po 20 din dnevno, kar znaša 60 din tedensko. Mod ostalimi tovarnami «e je moralo skrčiti obratovanje v »Jugočeški« tako, da delajo delavci na manj strojev kot je to v normalnem obratovanju. Tovarni »Jugobrunac se tudi obeta redukcija, kajti zaloge surovin zadostujejo le še za kake 4 temnil: »Treba je lake nagnusne zločine, ko gre za človeško življenje, strožje kaznovati, posebno v tem primeru, ko je družina izgubila svojega rednika in glavarja.* Na obtoženca je sodba na 4 leta ječe vplivala zelo porazno. Kar okamenel je. Predsednik: »Sprejmete kazen?« — »Ne!«... Obtoženec se je zapuščajoč dvorano zelo opotekal. Maribor Ure, zlatnino in srebrnino nabavite najceneje z garancijo samo pri Jakobu Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. Vajenca takoj sprejme Jakob Mulavec, urar, Maribor, Kralja Petra trg. Športne vesti SLOVO OD LIGAŠKE SEZONE Ljubljana : Split. Zadnjo preizkušnjo imajo naši fantje, da nam pokažejo, da so bili vsi dosedanji porazi neupravičeni z ozirom na nogometno znanje, ki ga imajo. Dokazati je treba, da slovenski nogomet ne nazaduje, temveč je bil le v časovni krizi, katera je pustila z ozirom na rezultate neprijetne sledove. Naš nedeljski gost je moštvo splitskih delavcev. Tudi Hajduk je pred njimi moral pustiti orožje in jim priznati enakovrednost na zeleni trati.. Moštvo odlikuje žilavost in volja do zmage, kar pa na žalost pri naših fantih pogrešamo. Belo-zeleni morajo zmagati! V predtekmi nastopita Svoboda : Mars v borbi za prve spomladanske točke. Začetek ob 14 in ob 15.30. V hrvaško-slovenski ligi sta potem še dve tekmi, ki bosta vsekakor izredno zanimivi in napeti. Srečanje Oradjanskega s Hajdukom v Splitu in pa gostovanje Concordije v Sarajevu proti Sašku. Domače prvenstvo. Prav zanimiv bo tudi že jutrišnji začetek domačega prvenstva. Najzanimivejša bo gotovo tekma Hermes : Bratstvo. Kot otvoritveni par v Ljubljani se srečata prva, stara tekmeca, enajstorica ljubljanskega Hermesa in jeseniškega Bratstva. Hermes kot nekak nestor — stare garde našega nogometa, ki pa je v teku lanske sezone močno pomladil svoje moštvo — in pa Bratstvo, klub tipičnih gorenjskih korenin, ki tudi vedno predstavljajo borbeno in tehnično dobro podkovano enajstorico, ki je že marsikomu bridko prekrižala račune. Zato bo jutrišnja borba jako zanimiva. Tekma se začne ob 9 dopoldne na igrišču Ljubljane. * Poleg tega bomo gledali v Ljubljani še: Igrišče Jadrana: ob 9: Grafika Adrija; ob 10.30 Reka:Disk; ob 14: Slavija jun.Moste jun.; ob 15: Slavija:Mladika. Igrišče Ljubljane: ob 10.30: Svoboda:Mars; ob 14.30: Ljubljana jun.:Mars jun. Igrišče Korotana: ob 10.15: Korotan:Moste. »Gledališče mladih«. Dne 12. aprila bo v frančLkanski dvorani ob 20 uprizorilo »Gledališče mladih« Cankarjevo igro »Lepa Vida«. Režiser Zv. Sintič bo pri tej predstavi pokazal svojevrstno rešitev in tolmačenje tega dela. Ker bo predstava zanimiva že ko* problem, bo prihodnji petek gotovo zbranu pri predstavi vsa kulturna Ljubljana. Tudi pri tej predstavi bo dobil vsak obiskovalec anketno polo, na kateri lahko napisal svoje mnenje o predstavi. Jesenice Jeseniška postaja je postala premajhna za današnji tovorni promet, ki se je zelo povečal. Ker so se dvignile cene staremu železu, katerega kupuje K ID, se je močno povečalo tudi število vagonskih pošiljk. Čeprav ima jeseniška industrija moderne naprave za razkladanje železa, vendar delavci ne zmorejo sproti vsega materiala razložiti, zato je postaja prenapolnjena z vagoni. Tovorni promet poteka z največjo težavo in ovira tudi osebni promet. Tudi tranzitni promet z inozemstvom se je v zadnjem času zelo dvignil. Da je jeseniška obmejna postaja veliko premajhna, je razvidno najbolj iz tega, ker morajo pošiljke, namenjene na Jesenice, čakati na vseh postajah do Ljubljane in do Bohinjske Bistrice. Ves ta zastoj v prometu neobhodno kliče po razširitvi jeseniške postaje, ki že zdavna ne odgovarja potrebam današnjega časa. Tudi »visoka« gorenjska je dobila sončne spomladanske dneve. Oživeli so vrtovi, na katerih gospodarji opravljajo prva pomladanska dela. Sončno pobočje Mirce, na katerem je v lanskem letu izpeljala^ sedanja obč. uprava novo gozdno sprehajališče, je postalo prav živahno. V opolaanskih urah hodijo po tej edini poti ljudje najrazličnejših stanov, da bi ▼ prijetnem soncu uživali opoldanski odmor. Popoldne pa prihajajo upokojenci, da si v razgovoru krajšajo čas. Za Jesenice je to edina pot, ki je obvarovana pred voznim prometom in prahom, obenem pa nudi lep razgled. Občina namerava postaviti na več primernih mestih klopi, ki bodo sprehajalcem prav dobrodošle. Žalosten doilvliaj dveh klatežev Maribor, 5. aprila. Na orožniško postajo v Št. Petru pri Mariboru sta prihitela sredi noči dva mlada moža v samih spodnjih oblekah ter prosila za pomoč. Pripovedovala sta, da sta zvečer v Metavi zaprosila neko gospodinjo za prenočišče, ki jima je dovolila, da lahko prespita noč na hlevu. Sredi noči pa da je prišel v hlev gospodar, začel robantiti ter se kregati, nazadnje pa je planil s kolom na oba gosta ter ju najprej silovito pretepel, potem pa je šel po verigo, kakršno se rabi za privezovanje živine k jaslim, ter je oba zvezal, odgnal iz hleva ter ju vlačil po dvorišču sem in tja in pretepel. Končno se je siromakoma le posrečilo, da sta pobegnila ter v samih srajcah in spodnjih hlačah ušla. Orožniki so se podali naslednjega dne v spremstvu obeh moških v Metavo, kjer se je ugotovilo, da je dovolila posestnica Marija Krepek tujcema, da prenočita v hlevu. Ponoči pa je prišel Vincenc Duh, ki je bil nekaj dni Krai Barometer-sko stanje Temperatur f v C‘ -S *o C 4-» e C ŠJ Veter (smer. Ib knut' Pada- vine . « n 03 4 '3 c °S m/m s E Ljubljana 755-2 106 5*8 69 10 0 — — Maribor 755*8 111 5-0 80 10 NW, — — Zagreb 752-4 9-0 3-0 90 10 0 1-0 dež Belgrad 754*4 16-0 7-0 81) 10 BSE, 1-0 dež Sarajevo 755-3 15-0 3-0 9l 11 0 — — Vis 752-3 9-0 7-0 90 10 SE. — — Split 755-3 12-0 8-0 80 3 E, — — Kumbot 754-7 12-0 7-0 80 10 SE, — — Rab 752-6 8-0 5-0 90 10 NE, — — OuUFOinil' 754-2 13-0 8-0 70 10 SE, — — kot dninar zaposlen pri Krepkovi. Duh je znan kot nasilen ter se ga vse boji. Brez vzroka je na omenjeni način pretepel oba tujca, ki sta spala v hlevu, ju zvezal z verigo ter hudo mučil na dvorišču. Ko je videl, da prihajajo orožniki, je pobegnil ter ga še do sedaj niso mogli izslediti. Vremenska napovedi Spremenljivo, večinoma oblačno in toplejše vreme. Koledar Danes, sobota, 6. aprila: Sikst. Nedelja, 7. aprila: Herman. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrieva c. 41; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Šelen-burgova ul. 7. »Sneguljčica« na odru trnovskega Prosvetnega doma; V nedeljo, 7. aprila ob 3 popoldne vpri-zori Prosvetno društvo Tmovo C. A. Goemerjevo pravljično igro v petih dejanjih »Sneguljčica«. Vabimo vse prijatelje društva k obilni udeležbi. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu. Vrstni red simioničnih skladb, ki se bodo izvajale na ponedeljkovemi simfoničnem koncertu Orke-> 6tralnega društva Glasbene Matice ljubljanske bo naslednji: 1. Saint-Saens: simfonija v a-molu; 2. Škorjanc: Suita za godalni orkester v osmih stavkih; 3. Faure: Ouvertura k operi »Penelopa«; 4. Rahmaninov: II. klavirski koncert v c-molu. Solist: pianist: Iv. Nqč. Dirigent skladatelj: L. M. Škerjanc. Simfonični oik ester: Orkestralno društvo pomnoženo s člani Ljubljanske filharmonije. Koncert bo prihodnji ponedeljek, 8. t. m ob 20 v veliki Unionski dvorani. Predprodaja v Knjigami Glasbene Matice. Redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo vršil v torek, dne 9. aprila t. I. ob 6 zvečer v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Člani se vabijo k obilni udeležbi. — Odbor. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 6. aprila: »Županova Micka«. Varli. Izven. Nedelja, 7. aprila: »Asmodej«. Izven. Znižane cene od 16 din navzdol. Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. OPERA - Začetek ob 20 Sobota, 6. aprila: »Figarova svatba«. Red A. Gostovanje Vere Majdičeve. Nedelja, 7. aprila ob 15: »Lunipacius Vagabundu««. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. - Ob 20: »Balet Hrestač«, »Bajazzo«. Tz-ven. Gostovanje tenorista Kolarova iz Zagreba. Znižane cene od TO din navzdol. Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. Repertoar Narodnega gedali&a v Mariboru Sobota, 6. aprila, ob 20: »Neopravičena ura«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 7. aprila, ob 15: »Cigan barone. Znižane cene. — Ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Znižane cene. Križanka |l L '6 4 M i 6 7 J b 10 11 12 1 $$ 13 14 15 l# 17 18 STO 19 20 SKB 21 22 u 23 24 Ss 2i> 26 21 M 2o 20 otrto 3U 31 sms ss 32 33 S« 34 35 šg 36 37 M SKB 34 3U M sra I4 41 SH8 42 43 44 m 45 1 Bisede pomenijo: Vodoravno: 1. Lesena prečnica, podstavek. 5. Središče in doba starogrške kulture. 10. Glavno mesto litvanske republike. 12 Druga beseda za prijeten vonj. 18. Trojanski svečenik, znan iz zgodbe o trojanskem konju. 15. Velelnik franc, glagola aller. Ib. Kratica za trgovski izraz, ki pomeni »tekočega leta«. 17 Italijan teniški igralec. 19. Očisče-vališče grešnih duš. 21. Zensko krstno ime. 23. Zemeljski vdor. 25. Veznik, ki nadomešča in. 26. Član starega naroda, ki je pridrl iz Azije. 28. Najmodernejše napadalno orožje. 30. Barva. 32. Rodoviten kraj v puščavi. 34. Tuia beseda za gospodarstvenika, upravitelja 36. Ld. 37. Kratica za tujko, ki pomeni mlajši. 38. Slavnosten nastop. 40 Športni čoln za vožnjo po hitro tekočih rekah. 4ž. Tuje žensko krstno ime. 44. Drobec, košček (tujkaj. 45. Druga beseda za tišino, molčanje. Navpično: 2, Poštna kratica za priporočeno-3. Starogrško pleme. 4 Števnik. 5. Zmleto žito. 6 Moderno strelno orožje. 7. Nemški osebni zaimek, tudi pogosta končnica franc, glagolov. 8. Ljub. Ijanski časopis v Bleiveissovi dobi. 0. Žensko krstno ime. 11. Drugo ime za beležnico. 14 Morska riba. 16 Oče literarnega dela. 18. Zelo tanka stvarca. 20. Oblika tekoče vode. 22 Clan stare ogrske dinastije. 24. Grška boginja 27. Druga beseda za čuječnost, nespanje. 29. Človek nižje kulturne stopnje 31. Vrsta kokoši. 33. Draga, bleščeča se kovina. 35. Kralj ptičev. 37. Srbohrvaška beseda za nesrečo, obuo. 89. Zelo lahka stvar, ki se ne da prijeti. 41. At. 43. Stara ljudska vprašalnica. Rešitev sobotne križanke. Vodoravno: 1. Kozerija. 8. Vaza. 9. Eter. 10. Koral. 11. Laze. 12. Udar. 13. Peka. 14. Materija. Navpično: 1. Karat. 2 Ozare. 3. Zal. 4. Relej. 5. Ilaka. C. J, za. 7. Are. 8. Voda. 10. Kum. 13. Pi, Stran 4 »SLOVENSKI DOM«, dne 6- aprila 19-10. Štev. 79. Umetnostni spomeniki zavarovani Notre Dame! Najlepša cerkev Pariza, znamenje tega mesta, znamenje gotske stavbne umetnosti, edinstveni spomenik človeškega uma in njegove stvaritve! Zvoki orgel done med stebrovjem in po cerkvenih ladjah, kadilo omamlja misli in čisti glasovi deškega zbora se razlegajo po cerkvi. Ln kljub vsemu temu ni več tako. kakor je bilo prej, ni več tako, kakor je bilo pred šestimi meseci, preden je izbruhnila vojna .. Že od zunaj je vse drugače Pred vrati z najlepšimi okraski, ki so posebno mojstrsko delo, so nakopičene nepregledne množine s peskom napolnjenih vreč, da bodo branile te umetnine, če do treba, pred drobci granat. Množice kipov, slik in oltarno okrasno okovje ni več na svojih mestih. Največja sprememba pa je v tem. da ni več one skrivnostne, mistične polsvetlobe, ki vlada v vseh gotskih cerkvah. Cerkev je sedaj oblila dnevna svetloba, kajti veličastnih barvnih oken, ki so ji bila dajala oni mehki mrak in tistih znanih »rozete, ni več; te umetnine so nadomestili z navadnim steklom, ki pušča dnevno svetlobo v vsem razkošju v prej tako temačno cerkev. Kipe, slike, umetnine vseh vrst so kar v začetku vojne »evakuirali«. Francoski državni urad za umetnost, kateremu so podrejeni razni odbori za muzeje, umetniške zbirke in galerije, je opravil ogromno delo s tem, da je vso to dragoceno umetnost odpeljal iz Pariza in okolice, iz Alzacije in Lotaringije. Odpeljal je na milijone teh umetnin v oddaljene pokrajine, kjer so jih shranili v betonirane kleti, varna zaklonišča in podzemeljske shrambe. Za večino predmetov. zlasti za velike slike, so morali napraviti posebne zaboje. Kipe, porcelanaste predmete in starine, so spravili v obložene kovčege, ki so bili narejeni natančno po velikosti predmeta. Najtežja pa je bila prepeljava dragocenih gotskih barvastih oken iz cerkve Notre Dame, iz stare kraljevske kapele Saint Cha-pelle. kakor tudi iz cerkva v Reirasu, Strass-liourgu in Chartesu. Ta dragocena okna, katerih deli so tudi po 1000 let stari, so morali nositi navpično in paziti, da niso izgubili nji- hovih svinčenih zakovic. In res, niti najmanj; šega delca niso izgubili ali drugače pokvarili kako dragocenost. Lahko so ponosni na izvr- šeno delo. Svetla dnevna svetloba je v Notre-Damski cerkvi. Prazna puščoba je v največjem in najslavnejšem muzeju sveta, v pariškem Louvre-ju, katerega prostrane dvorane in galerije so še do nedavna krasila dela in umetnine Tiziana, Botticellija, Watteauja in Rubensa. Pot ¥ skrivnostni grad Še močnejši dojem samote in zapuščenosti se loti človeka, ki stopi v Versailles, v to staro kraljevsko mesto severno od Pariza, v dom največjih baročnih umetnin na svetu, kjer vodi pot po najlepšem, res umetniško zasajenem PaF'CU- T,- • , Grad Ln park sta prazna. Visoka okna so zadelana z vrečami peska, le posamezna so ostala taka kot prej; to pa zaradi tega, da bi ob nevarnostih lahko gasilci prišli činuprej v notranjost poslopja. Vrata so sneta iz tečajev Ugotovitev učenjakov o opicah Med raznimi pasmami o-pic se more smatrati šimpanz najbolj inteligentnim in se v svojem vedenju in življenju najbolj približuje človeku. To ugotovitev je izrazil nedavno na zborovanju zveze za pospeševanje znanosti dr. R. M. Yerkes, profesor na Yale univerzi. Take zmožnost pripisuje ta mož šimpanzom, da pravi, ako bi imeli še domišljijo razvito, da bi lahko celo govorili. Kakor pa so, občujejo med seboj z raznimi kretnjami in gibi in se pri tem prav dobro razumejo ter so zmožni celo sodelovati med 6eboj pri raznih podjetjih ter si pomagati, kar se pri drugih živalih ne opazi. Za mladega šimpanza skrbe njegovi starši več let, toda dognalo se je, da se ta mladič, podobno kakor človeški otrok, več nauči od drugih mladih šimpanzov kakor pa od 6vojih staršev. Da imajo dobro razvito zmožnost misliti, se izprevidi iz tega, ker v pretepih ne igra vloge samo nagonski obrambni čut, marveč, da skušajo drug drugega prekaniti z raznimi samostojnimi triki. . in spravljena, dragoceni lesorezi s sten kra-I Ijevske sobe ter velikih dvoran so odstrunjeni. { Neokrašene stene, mrzlo zidovje in gole stene — samo to vidi lahko obiskovalec. Slike, oprava, porcelan, umetniška dela vseh vrst so odnesli na varne prostore. Slavno »lepotično omarico« Marije Antoniette, ogromno rokokoj-sko omaro, so morali razstaviti na posamezne dele, da so jo lahko odpeljali, in še tako razstavljena je napolnila šest velikih zabojev. Vse predmete, ki so jih morali razstaviti, pohištvo, stenska okrasja, štukature, parkete itd. so pred prevozom natančno fotografirali, da jih bodo po končani vojni lahko spet obnovili v prvotnem sestavu. Zrvalna galerija in zgodovinska dvorana, v kateri je bil 1. 1871 pruski kralj proglašen za nemškega, je ostala temna. V tej isti dvorani je bil leta 1919 podpisan tudi versaillski mir. Nobeno okno ne prepušča svetlobe v te dvorane, kajti vsa so zadelana. »Miza miru«, na kateri je ležal 28. junija 1919 izvirnik versaillske pogodbe, je zdaj shranjena v betonski kleti. Tam čaka dneva, ko bo spet postavljena v predsobo zrcalne dvorane, kjer bo na ogled nedeljskim obiskovalcem. Hladen je, ta nekoč tako pestri Versailles. In prav je tako. Odločujoči činitelji so za vsak slučaj resno vzeli pomen besede »totalen«. In če se bodo rušile stavbe, podirale tvornice in vse padalo v ruševine, kar je ustvaril človek, bodo ostale nepoškodovane te premnoge umetnine, ki so plod človekove delavnosti in ustvarjalne sile. Zgodovina poznih vekov in tisočletij bo pa le priznavala, da je v teh krajih živel rod, ki je visoko dvigal prapor kulture in umetnosti. / Kdo je hitrejši: Lastovke ali letalo? Večkrat ®o že razni znanstveniki poskusili dobiti dokončen odgovor na to vprašanje, pa vedno le 6 približnim uspehom. O najnovejšem takem poskusu poročajo iz italijanskega Turina, kjer so štirje naravoslovci napravili ta poskus na treh lastovkah. Ker so pri tem ravnali z vso točnostjo in vestnostjo, bo najbrž izid ostal za daljšo dobo kot dognan. Vzeli so iz gnezda tri mlade lastovke, ki ©o se ono leto prvič preselile preko morja in so bile torej baš v polni moči. Vsaki so pritrdili na nežne nožiče majhne pločevinaste znamke, po katerih so jih ob povratku spoznali. Nato 60 jih v zaboju z avtom prepeljali proti jugu. Ob 3 in 3 minute so zaboj odprli in lastovke so se takoj vzdignile v zrak. Ko so dosegle višino 200 m so nekaj časa krožile nad krajem in ko so 6e znašle, so se spustile v smeri proti svojemu domačemu kraju. Ob 3.49 in 3 sekunde so planile v svoje domače j^iezdo. Ker znaša oddaljenost med obema krajema točno 158 km in so lastovke preletele to razdaljo v 46 minutah, so povprečno letele 6 hitrostjo 218 kilometrov. To pa je hitrost, ki tudi pri letalu pomeni lep uspeh. Papeževa violina Malo kdo ve, da sed cin ji papež Pij XII. ni samo dober govornik in najbolj goreč zagovornik osnovnih človeških pravic in pravic narodov, ampak tudi dober igralec na violino, ki jo že iz zgodnje mladosti vneto goji. Sedaj, ko je na težkem in odgo-vmem mestu najbrže nima preveč časa, da bi kaj dosti igral, toda ko je bil še kardinal Pacelli in pe-pežki nuncij v Monakovem, je rad igral priznane klasike in se rad sukal v družbi glasbenikov. O tem bi vedel povedati Bruno Walter. Ko je bil še nuncij, je večkrat rekel, da je tudi igranje molitev za tistega seveda, ki hoče moliti, (d) Vsak mu ne bi bil kos V Ameriki imajo vedno kaj posebnega. Enkrat rodijo mimogrede peterčke, potem že napovedujejo zopet druge petorčke, enkrat imajo zopet razne čudne tekme in vse polno drugih stvari. Zadnja taka originalna tekma je bila v Lakewoodu, kjer je šlo za naslov »kralja kave«, kdo namreč bo spil v naj-krajem času največ kave. Pa 60 se udarili za tak imeniten naslov. Zbrali 60 se tekmeci od vseh strani pred ogromnimi ta6ami, na katerih so stale skodelice s kavo. Začeli so in vsak je hitel, kar se je dalo. Vsak je požiral, dokler se želodec ni uprl. Tekma 6e je končala čez pol ure in 6vet je obogatel za enega rekorderja več. To je bil Albert Goodman, ki je spil osem in šestdeset skodelic kave. To je opravil v 31 minutah in 52 sekundah. Pogoji so bili kar zadosti težki, kajti kava je bila vroča in paziti je bilo treba, da se ni pošteno opekel, (d) Šah v Italiji Modema Italija ne zavzema v šahovskem 6vetu tako vidnega mesta, kakor ostale romanske države. Nekdaj so imele prav latinske države pri šahu prvo besedo. Prvi svetovni šahovski prvaki so bili izključno Romani. Španec Riy Lopez, Italijana Leonardo in Greco, Francoz Phulidor itd., so bili najboljši igralci 6voje dob;. Razni šahovski pisatelji otvarjajo z njimi listo svetovnih prvakov, čeprav v tistih časih še ni obstojal ta naslov. Splošna dekadenca šahovske igre v romanskih državah našega časa je zadela tudi italijanski šah. Italijanska šahovska zveza šteje samo okrog 40 narodnih mojstrov, kar je relativno majhna številka. Med temi mojstri so posebno vidni gg. Bom, Calapsso, Giullimenti, Elman, Marotti, Miliani, Mon-ticelli, Rosseli dal Turco, direktor velikega šahovskega lista »Italia Scachistica«, Romi, Sacconi, Stal-da itd. V zadnjem času pa je Italija pokazala veliko aktivnost na polju kombiniranja problemov in študij. »Rjoveča močvirja«. Mrzli val je imel za posledico, da so ono zimo zmrznila tudi neka močvirja v območju nemškega Eifela. Pri tem je prišlo do svojevrstnega naravnega pojava. V jasnih mrzlih nočeh je slišati na kilometre daleč neki trušč, ki sliči z bobnenjem pomešanemu rjovenju. Znanstveniki si razlagajo ta pojav z zračnimi toki pod ledom. 1 Lovsko letalo »krmijo« s strelivom. Nemško enosedežno lovsko letalo Messerschmitt Me 109 se je vrnilo s poleta. Zdaj pregleduje mehanik motor, drugi vojaki pa vlagajo v letalo dolge pasove streliva za strojnice. K odkritjem v nemški Beli knjigi: poljski poslanik v Washingtonu grof Jurij Potočki. Najmočnejša mornarica sveta Ameriška revija »Current History« je 1. februarja letos objavila številke, koliko mornarice premorejo največje države na svetu. Velika Britanija 2,005.000 ton Združene države 1,754.000 „ Japonska 1,150.000 „ Francija 800.000 „ Italija 710.000 „ Nemčija 520.000 „ Ta revija pristavlja, da kar se tiče tonaže modernih ladij, pride Francija na tretje mesto. Poskus je napravil. Pri Tratarjevih je silno razburjenje. Mamičin ljubček. Dore, kriči na vse pretege. V ušesu mu tiči zrno fižola, ravno pravšno, da ga ni mogoče potegniti ven. Zdravnik seveda to z lahkoto opravi. Dore pove, da mu je zrno zataknil v uho njegov bratec Miško.Ko mama Miška zaradi tega pokara, ji pravi Miško: »Ves, mama, samo poskusiti sem hotel, če je res, kar ti vedno praviš, da gre pri Doretu vsaka stvar pri enem ušesu noter, pri drugem pa takoj ven.« Radio Program radio Ljubljana Sobota, 6. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Poročda — 17 Otroška ura: a) Slovenske pripovedke in pravljice (bere ga. M. Boltar-Ukmarjeva) b) Pavliha na Turškem — Lutkovna igra v 3. dejanjih, priredil Niko Kuret Izvaja Pavlihova druščina (prenos iz velikega študija) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Samopomoč ob letalskih napadih v okviru hišne zaščite (g. inž. Franc Dolenc) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Psihološka prednost »Gorskega venca« (Sinica Kordič, Belgrad) — 19.40 Objave — 20 Zuna- Sodelujejo člani radijske igr. družin žet, plošče — — Jožek in Ježe 22 Napovedi, pi j ... j --- r............................ pu ročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Radijsk orkester). Drugi programi Sobota, 6. aprila: Belgrad: 20.40 Ork konc. — Zagreb: 20 Opera. — Bratislava: 20,20 Pi san konc. — Praga; 19.25 Vojaška godba — Sofija 4*50 Lahka gl. — BeromuDster; 20.05 Mandoline Budimpešta: 20.10 Madžarske pesmi. — Bukarešta 20.15 Ork. in vok. konc. — Stockholm:Horby: 20.5( Zbor in orkester. — Trst-Milan: 21 Filiasijeva ope ra: »Jutro v Aesissiju«. — Rim-Bari; 21.40 Variete Florenca: 21.15 Plesna gl. _ Oslo: 20.25 Pomladan eki večer. — Sottens: 19 Ork. koncert. Kadarkoli sem pisal o usmrtitvah — in pozneje sem prisostvoval osmim drugim v različnih delih sveta: obešenju, streljanju in sekanju glave — vsakokrat se me je polastila ista razburljiva predstava. Vsakokrat sem moral misliti: »Videl bom Človeško bitje, ta trenutek še v vsej moči in posesti vseh sposobnosti — razuma, vida, sluha — naslednji trenutek pa bo že mrtev, truplo brez življenja, in njegove sposobnosti bodo ugasnile. Videl bom, kako bodo s premislekom izbrisali enega človeka.« Zgoraj zjutraj se je kakih 100 uradno povabljenih in poročevalcev zbralo v ograji. Brzojavni vodi so nas vezali naravnost z uredništvi v Chikagu, oddajniki, oskrbljeni z dušilci glasu so stali na pisalniku pred vislicami. Poročevalci so marljivo vnaprej pisali poročila in stroji so tiktakali. Okoli osmih je vse potihnilo. Jetniški uradnik je še enkrat pregledal težko loputo. Padla je s hruščem in pustila na odru zijajočo odprtino. Potem so jo spet potegnili gor. Bila je pripravljena, da pošlje Spencerja v smrt. Vrata v plotu so se odprla in prikazal se je Spencer med dvema uradnikoma, ki sta ga držala za roke. Bil je čisto v belem in je nosil nad srcem zataknjen rdeči nagelj. Bil je bled, toda zletel je po stopnicah do odra med uradnikoma, ne da bi se bil opotekel. Potem jč stopil na rob odra, se odkašljal in začel govoriti. Enajst minut je govoril pred sto obrazi, ki so zrli vanj. Poročevalci so mrzlično pisali in brzojavni stroji so tipkali. Spencer je govoril s stisnjenim glasom, ki je mejil na histerijo. Dejal je, da mu svet nikdar ni dal dostojne možnosti in da ga je družbeni red gnal na pot zločina. Navajal je 23. psalm, si snel potem naočnike in jih izročil sodniku. Uradnik mu je zvezal noge in roke, mu nataknil zanko okoli vratu, tako da je bil vozel za levim ušesom, mu pokril obraz z belo prevezo in stopil od lopute. Loputa je padla. Bela postava je šinila navzdol s strahotno za molklim glasom ter zabingljala v krčevitih tresljajih na koncu vrvi, petnajst čevljev od poročevalske klopi. Prešle so minute, nekateri izmed gledalcev so vstali in obrnili glave stran. Slišati je bilo vzdihujoče dihanje. Dva zdravnika sta se približala truplu, odpela srajco in nekaj šarila s slušali. Potem sta se umaknila in čakala nadaljnje minute. Spet poslušanje, potem sta zdravnika pokimala. Uradnik je prerezal vrv in postavo brez življenja so odnesli. Ta doživljaj mi je pretresel dušo, mi pustil slab občutek v želodcu ter zmedo v duhu. Ko sem se vrnil v Chikago, sem si skušal v splošnem priti na jasno o svojih občutkih glede smrtne kazni in nasilja. Svojemu glavnemu uredniku, Hectorju Elwellu, sem dejal, da bi rajši prevzel kako drugo nalogo, ker sta mi nasilje in boj neznosna in ker imam za te vrste delo pretenko kožo. Razumel me je, toda je dejal: Ravno zato ste dober poročevalec za take primere. Čim bolj vam je stvar zoprna, tem boljše bo vaše delo. Kmalu nato sem doživel nekaj, kar je najpomembnejše od vseh doživljajev, ki so me doleteli v štirih letih razburljivega dela v Chikagu. Tisti dogodek je povzročil, da sem si v Chikagu pridobil znaten sloves zlasti med tovariši. Bilo je to tedaj, ko me je znani solni milijonar Mark Morton napadel in me zaprl. Njegova hči, Helena Mortonova, ki je bila v družbenih krogih znana prikazen, je izginila z nekim uradnikom z ene od Mortonovih pristav. Prikazala se je spet nekje v Virginiji, ko so listi po vsej državi bili dneve in dneve polni njene zgodbe. Rodbina jo je pregovorila, da se je vrnila, jaz pa sem dobil nalog, naj Heleno najdem in izprašam. Motonovi so imeli veš hiš v okolici Chikaga. Posrečilo se mi je izvohati, da je Helena na pristavi pri Whcatonu. Ko sem prišel v Wheaton, sem šel, da bi si izposodil avtomobil, ter sem povedal varuhu shrambe, kam se bom peljal, toda branil se mi je prepustiti voz, če mu ne dovolim, da bi poklical Mortona, mu povedal moje ime in nalogo ter dobil njegovo dovoljenje. Po- vedal mi je, da je Morton obema garažama ▼ vasi prepovedal, da bi brez njegovega dovoljenja kogar koli peljali do pristave. Varuh mi je dejal: »Če ste časnikar, potem se rajši ne peljite. Morton je razglasil, da bo slehernega poročevalca, ki mu pride v roke, povaljal v katran in perje.« Meni se je to zdela prazna grožnja. Šel sem v drugo garažo in mladega voznika pripravil do tega, da bi me peljal, ko sem mu povedal, da bi si rad ogledal pristave v okolici. Ko sva se vozila, sem mimogrede pripomnil, da bi se morda lahko peljala mimo Mortonovega posestva, ki je bilo oddaljeno kakih pet milj. Ko sva se približala ogromni pristavi, sem videl na dvorišču tri osebe. Po videzu sem jih imel za kmečke in nadzornika. Dejal sem mlademu vozniku, da moram govoriti z njimi. Pa se je branil, da bi zapeljal skozi vrata in je ostal pred ograjo. Zadel sem članek na moža s pasje hudim videzom. Bil je srednjih let, v delovnih hlačah. Začel sem ga spraševati po Heleni Mortonovi. Ne da bi me kaj opominjal, mi je prisolil tako pod brado, da sem se takoj sesedel. Ko sem se spet zavedel, mi je sedel na trebuhu in me obsipal s poplavo psovk ter zapovedal delavcem, naj prineso vrv. Prišli so s kakimi 30 čevlji dolgo vrvjo, me od vratu do gležnjev zvezali v snop, da so mi roke ležale trdo ob straneh, ter me zavlekli v skedenj. Njihov voditelj, ki ni bil nihče drugi kakor sloviti solni velikaš Mark Morton sam, je zapovedal delavcem, naj za skednjem zakurijo in zavro kotel katrana. Ta nepričakovani obrat dogodkov je delavec očitno preplašil, da niso hoteli pomagati pri tej reči. Umaknili so se v kot skednja, poklicali Mortona k sebi, potem je prišlo do razdraženega prerekanja. Potem je prišel Morton k meni, me vzdignil in me odnesel na dvorišče, kjer me je vrgel na dvosedežni in odprti ford. Še zmeraj je kar naprej preklinjal in se z menoj odpeljal v Wheaton. Ko sva pri vhodu vozila mimo mojega šoferja, sem mu z glavo pomigal, naj gre za nama. Morton je vozil kakor zlodej. Nekako na pol poti je zavil na izvoženo poljsko pot. Izgubil je oblast nad vozom, ki je skočil s ceste in švignil v ograjo iz bodeče žice. Zletel sem kakor krogla petnast čevljev daleč od voza ter izgubil zavest. Ko sem se zavedel, sem ležal v zmedi raztrgane žice. Morton je stal sklonjen nad mano. Z njegove ranjene rame mi je kapljala kri v obraz. Voz je bil čisto razbit. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ue vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6-II1. Telefon št 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica *