Pettnfim pavMNMi Leto i!., štev, 8 V LJubljani, nedelja dne 0. januarja (92f. Posamezna štev. f K hh«|> rt 4 sJurtj&J, Rum mtaufe« .. tx t B8!6iM>...... IS . M zased eaeseOs B9 0 ©ffe* E» vsak as t ' -■ Cel". Avstrijci, Nemci, Italijani, vsem in pri vsem, kar delamo, dobri Francozi. Seveda prihaja vsak v pr-tocijalni političarji. Tudi kot mini- V1 ^ti zaradi sebe. In velike oprez-gter za trgovino in industrijo hočem nostl nam teb3. saJ bi marsikdo ostati zvest načelom, ki sem jih sl u- rad postopal z našo državo kot ne-sal uveljavljati kot minister za soci- bode dobro dosla in nam je potreb-felno politiko. Pred zborom naših na svoboda kretanja na to smer, da narodnih gospodarjev odločno po- kako kolonijo, glede drugih pa vemo vdajrjam, da nočem "biti minister tr- iz predvojnih časov, da so s svojim govcev, industrijalcev in obrtnikov, velikim gospodarskim angazmanom kmveČ minister za važen del naše- pri nas postali nevarni politični svo-ga narodnega gospodarstva, ki se bo bodi - našega in drugih narodov, blagono&no za narod razvijal le v i Vendar pa osamljeni ne smemo m skladu 7. našo državno in splo- ne moremo ostati, ker vsled razmer sno socijalno politiko. Naj tudi & do]%° časa pri nas v mnogih jasno povem, da vladah ©žirom na strokah ne bode mogoča produkci-opravičene interese najširših Jjud- ja vsakdanjih in drugih potrebščin «kih~sldjev niiakor ne niore v polni; Pod j^0 ugodnimi pogoji kakor pri tteri - uvelji tfJjati načelo umetne za- sosedih, kjer je takorekoc sama po-gčite posameznih gospodarskih eksi- sebi odpisana od stroškov produk-stenc. Načelo svobode prometa pri- i c,Je vsa investicija, obstoječa tamkaj fcaja čim bolj se oddaljujemo od voj- že iz predvojne dobe. ne in vojnih razmer, tem bolj do ve- j Najboljše sestavljeni dogovori Ijave. Vem, da je to tudi Vaše stali-:nam seveda maI° Koristijo nasproti šče in da želite v prvi vrsti odpravo J sosedom, ki sami kličejo pokridi, da ovir slobodnega razvoja trgovine in sanirajo. Pn vsaki pogodbi pri-obrti. Tu nas čaka brez dvoma naj- dfmo tudi v položaj, da nasproti ^eč. dela To delo hočem vršiti v obljubljenim koncesijam, ki jih rabi-tesni dotiki s prizadetimi gospodar-1 «"*> moramo dati protikoneesijo, ki ŠJrimi krogi. Hvaležen sem Hrvatom so pa zopet težko breme n. pr nasi za koristne nasvete, ki so mi jih dali industriji, ki dela pod težjimi pogoji, na sestanku v Zagrebu. Danes ho-! Z ozirom na promet z bližnjo Ita-cem čuti Vas Slovence, morebiti že lijo treba nam bode misliti na zasa-jutri se bom v Beogradu posveto- to domače produkcije, četudi nam val s srbskimi Vašimi tovariši. Moj načrt jc ta, da ministrstvo trgovine te stike vzdrži v bodoče trajno, ker se zavedam, da je le vzajemno delo uspešno. Premišljena in or- pridemo kar najprej v živahen trgovski promet s širokim svetom. Ne more nam Slovencem biti koristno, da v dobi teh velikih priprav za stike z ostalim svetom svojijo gamzirana samopomoč je glavnoslovenske politične stranke pasivno zdravilo, državna oblast bode v go-' ob strani. Edino demokratska stran-iovjh mejah podpirala to samopo- :ka, ki je iz Slovenije dobila sicer mamo*. Da sem se odločil prevzeti mi- lo poslancev, ponudila ja Slovencem nktrstvo trgovine in industrije, me-1 zastopstvo v vladi, ker bi sicer Slo-rodajno mi je bilo spoznanje, da bi: venci sploh ne prišli v poštev. Samo se d5o iz te strani odpraviti mnoge ob sebi se razume, da se jaz smem trenutne ovire razvoja našega na- i tem manj smatrati le zostopnikom rodnega gospodarstva. Zadoščenje mi bode, če se to našim združenim naporom posreči, kar trdno upam. Meni pa pri posvetovanju z Vami ni ustreženo samo z dokazovanjem, da so, pri nas obile težave, ker tako daleč smo vsi, da jih večinoma pozna- Slovencev, ampak mi mora biti interes vseh delov naroda pred očmi v mojem poslu kot ministra trgovine. Kar bode se pa v povzdigo trgovine in industrije zgodilo, koristno bi pa naj bilo samo ob sebi baš Slovencem, katerih bodočnost je z bo- mo. Vaše sodelovanje pri sanaciji dočnostjo dobrih trgovskih odnoša-ima pomen le, v kolikor greste vla-' jev znotraj in zunaj države v neloč-di na roko s stvarnimi jasnimi po-: ljivi zvezi. Naša trgovsko-obrtna da«, dokazi in načrti. Prihranimo zbornica in druge organizacije naj gj deklamacije o tem, da se ne da' razumejo v polni meri svojo častno prenesti nikakšen davek, nikakSna dolžnost v tem času. Moja želja je, Ljabljana, 8. jan. Kakor čajemo, je vprašanje radarske stavke stopilo v odločilen stadij. Na podlagi in-strukcij, ki jih je včeraj prinesel odposlanec ministra za socialno politiko inšpektor Lotrič, je vlada sporočila trboveljski drnžbi ponovne zahteve, ki naj omogočijo zakljačenje štrajka. Pri trboveljski družbi so se danes ves dan do poznega večera vršila posvetovanja, ki so se kakor izvemo, končala s tem, da se je družba načelno podvrgla zahtevi vlade. Podrobnosti se bodo tekom jutrišnjega dne ugotovile. Izveščeni smo, da so odpravljene vse glavne težko-če, ki so dosedaj ovirale obnovitev dela in da so merodajni krogi uver-jeni, da bo v ponedeljek nastopilo delavstvo delo v vseh rudnikih. Trboveljska dražba zavzema stališče, da poviškov brez podraženja premoga ne prenese. Ministrstvo je določilo posebno komisijo, ki bo to vprašanje študirala in rešila. carina, nikakšna taksa, nikakšna prevoznina, ampak ostanimo resni Pokažite mi le pot, po kateri odpra- da se kar najživejše udeležujejo dela za gospodarsko povzdigo in napredek. Sarajevo, 8. jan. Včeraj popoldne fe regent s svojim spremstvom do-Spel v Ilidže. Regent je v prvi vrsti prild zaradi lova, vendar pa bo ne-fc?j časa bival tudi v raznih mestih province. Verjetno je, da bo posetil tudi Dalmacijo, in sicer Split in Dubrovnik. Zagreb, 8. jan. (Izv.) Tukajšnja pofauznicz Udruženja jugoslovanskih glasbenikov je vložila protest proft nameravanemu obdačenju gla-sovjrjev, ki bi bilo škodljivo za našo Umetnost. Zagreb, 8. jan. (Izv.) Danes sta odjjotovala v Prago tukajšnja vseu-čiliška profesorja dr. Radoniči? in dr. šišič, da izročita predsedniku češke republike Masaryku diplomo častnega doktorata zagrebške filozofske fakultete. Diploma je bila izdelana v zagrebški umetniški šoli. Zagreb, 8. januarja. (Izv.) Tukajšnje pevsko društvo „MIadost" je odpotovalo danes opoldne na koncertno turnejo na Poljsko. Zbor šteje 60 pevcev. Z njim potuje tudi zagrebški poljski generalni konzul. Proslava aneksije na Reki. Zader, S. jan. Dne 5. t. m. je bila tukaj svečano proglašena aneksija mesta po Italiji. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. V stolnici se je pel «Te deum». Svečanost je potekla mirno, dasi so se bali neredov oc dobrovoljcev, ki so se vrnili iz Ja-kina. V ječi so pridržali le one do-brovoljce, ki so skušali pobuniti moštvo vojne ladje «Marsala». Poloiaj na Irskem London, 8. jan. Po uradnih izkazih je bilo leta 1920 na Irskem 192 policistov in 54 vojakov ubitih, 263 polciistov in 122 vojakov pa ranjenih. Doblin, 8. jan. V kraju Cambou-ghu, okraj Armagh, so bili policisti napadeni iz zasede, pri čemer so bili trije ranjeni Kraj Cambough je zasedlo vojaštvo. V vseh onih irskih okrajih, kjer so se izvršili napadi na poštne kurirje, se je ukinila redna poštna služba. Buna v Ukrajini Danaj, 8. jan. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Lvova: Vojno stanje med ukrajinskim ljudstvom in sovjetskimi četami v Ukrajini se razširja. Ko je bila uničena 41. sovjetska divizija, so se uporniki polastili ozemlja južno od Odese in Nikolajeva ter prodirajo proti Odesi. Zasedli so Jelizavetgrad in korakajo sedaj proti Kijevu. Danaj, 8. jan. Ukrajinski tiskovni urad jatfja. da so po poročilu pe-trograjske «Pravde» komunisti pri volitvah v nadzorovalnesvete tova-ren in industrijskih organizacij popolnoma pogoreli, nele v Petrogradu samem, temveč tudi zunaj. Sestanek ruske kon-stitiiante v Parizu. Pariz, 8. januarja. (Izv.) Danes bo otvorjena v palači Renaissance Fran-9aise skupščina članov ruske konstitu ante, ki je bila izvoljena meseca decembra leta 1917. V tej koristituanti je bilo, kaor znano, 15 kadetov, 400 revolucionarnih socijalistov, 115 bolj ševikov in nekaj menjševikov. Njena edina seja se je vršila dne 16. januar-a 1918. nakar je bila konstituanta od boljševikov razgnana. Sedanje zborovanje konstituante v Parizu bo trajalo 4—5 dni in se je bo udeležilo okoli 40 članov. Člani stare caristične dume in člani bivšega carskega držav nega sveta bodo istočasno zborovali v palači roškega veleposlaništva. Razpravljalo se bo predvsem o sredstvih in središčih za pobijanje boljševizma. Zborovanje konstituante v Parizu je sklical nekdanji ministrski predsednik Kerenski. Kakor poroča „Journal", ae bo razven zastopnikov starih revolucionarnih socijalistov udeležilo zborovanja pariške konstituante tudi več odličnih članov stare dume, med njimi Miljukov in Maklakov. Cereteli in Skobeljev nista bila povabljena. Predsedoval bo konstituanti revolucionarni socijalist Černov._ ženeva, 8. januarja (Izv.) Tvrdka Sdmeider in Crenzot je ustanovila v Montcbeninu les Mineš nove tvornice, ki obsegajo železolivarno, modelsko mizarstvo, plavže in cementne tvornice. Ozemlje obsega okoli 400.000 kvadratnih metrov. Trumbi* dale Raditu dobre nasvete. Zagreb, 8. januarja. (Izv.) Sinoči je prispel semkaj dr. Ante Trumbič in se nastanil pri predsedniku demokratske stranke, Milanu Krešiču. Dopoldne je sprejemal politične obiske, popoldne pa se je udeležil konference z Radi čevo seljačko stranko. Zagreb, 8. januarja. (Izv.) Konferen ce Radičeve stranke se je udeležil dok tor Trumbič skupno z zastopniki bo sanske težačke stranke. Trumbiča ata pripeljala na konferenco poslanca Ko-vačevič in Kežman. Konferenci je predsedoval Radič, ki je pozdravil doktor Trumbiča kot poslanskega tovariša in Hrvata ter mu izrekel zaupanje za njegovo dosedanje delovanje. Kakor prvi sestanek dne 23. decembra, tako smatra današnje .posvetovanje samo za izmeno misli. Dr. Trumbič je nato v svojih izvajanjih naglašal, da je ravno kot Hrvat med vojno kakor tudi na mirovni konferenci v Parizu deloval za ustvaritev sedanje enotne države, ker je zemljepisni položaj tro imenega naroda tak. da posamezne plemenske državne tvorbe ne b: mogle obstojati. Država mora biti enotna, ako se hoče ohraniti obstoj. Zato je neobhodno potrebno sodelovanje vseh strank v konstituanti.Abstinenca ni ai-kako delovanje. Dr. Trumbič je nasve-toval seljački stranki, naj gre v kon stituanto brezpogojno. Pravice, da pobija zlo, ji ne odvzame nikdo. Vsakdo tudi prizna, da je država po ogromni večini poljedelska in da se morajo merodajni krogi zato v prvi vrsti zavzeti za interese kmetskega naroda, ki more imeti tudi vpliv na vladna poslovanja. Radič je nato odgovoril, da ni bil nikdar za abstinenco, in principijelno tudi ni proti beograjski politiki. niti proti Srbom, ki jih smatra za svoje brate. Njegova stranka le radi tega ni šla v konstituanto, ker ji to onemo-gočuje poslovnik, ki negira svobodno delovanje. Tudi se vlada poslužuje samo nasilja in njegovi poslanci niso sigurni, da jih vlada do tega dne ne izzene iz konstituante. Proti taki vladi postavlja on narodno voljo, ki jo je treba spoštovati. Sedanja ustava je usiljena in jc potrebna nova, ki bo plod sporazumnega dela. Dr. Trumbič je nato še enkrat konštatiral, da je konstituanta edino primerni kraj za pritožbe seljačke stranke, in je zato nasvetoval Radičevim poslancem ponovno, naj gredo v konstituanto. Po Trumbičevim odhodu so se nadaljevale razprave o notranjih strankinih razmerah. Anglija in Rusija London, 8. jan. Kemalisti nameravajo z onimi četami, ki so jih umaknili z armenske fronte, znova napasti Smirno. Grška je vpoklicala pod orožje letnika 1920 in 1921. London, 8. jan. Sir Robert Horne, »redsednik trgovskega urada, je iz-avil v nekem razgovoru: Vzpostavitev trgovine z Rusijo in udeležba Amerike pri vzpostavitvi evropskih držav, ki so med vojno trpele, sta najvažnejša pogoja za okrevanje svetovnega gospodarstva. Do saniranja svetovnih razmer bi privedel angleški predlog, da Amerika Angli-i odpusti njene dolgove, dočim Anglija bi svojim dolžnikom storila isto. Danaj, 8. januarja. (Izv.) Za ravnatelja tukajšnjega Burgtheatra je bil imenovan znani pesnik Ant.Wild.eans. Politični horoskopi Ljubljana, 8. januarja. Med pravo slavnimi božičnimi prazniki počiva tudi politično delo v Beogradu. Vprašanje vstopa muslmanov je ostalo še kot nerešeno na dnevnem redu, čeprav je bil med Pašičem in muslimanskimi voditelji že dosežen načelni sporazum. Pasiviteta zemljoradnikov je tudi podžgala nekatere grupe, ki vsled svoje taktike v konstituanti pri sestavi vlade niso mogle priti v poštev. Zlasti klerikalci silno budno pazijo, kje bi ss pojavila kakšna politična teikoča, M bi jim zopet odprla vrata v kabinet. Klerikalni listi so zato posebno pridno na delu predstaviti položaj kot zelo labilen. Pa tudi drugi listi so se vrgli na razne kombinacije. Tako smatra zagrebški „Večer", da je težišče politične situacije sedaj, ko se nahaja minister Pribičevič pri svoji rodbini, preneseno v Zagreb. Prbičevič da je imel danes konferenco, v koreri je ..sondiral položaj, ako postane minister notranjih zadev". V tem slučaju da bi prišel za bana Tomilenovič ali pa Lu-kinič. Radikalci da sp absolutno proti temu aranžmann in Protič bi izstopil iz stranke ter pcVgr>:l večino radikalnega kluba za seboj. Protič hoče sploh na vsak način vreči Pašičevo vlado. O razpoloženju med muslimani, pravi „Večer" da je večina proti takojšnjemu vstopu v vlado, češ, da se mora prej izvesti skupno nastopanje s hrvatskimi strankami. V Zagrebu se nahajajo delegati muslimanov, ki so popoldne baje prisostvovali tudi konferenci Radičeve stranke. .,Novosti" poročajo iz Beograda, da bo vlada pospešila pogajanja z muslimani, ker hoče do 12. januarja vsekakor imeti večino ustavotvorne skupšrne zasigurano. ..Narodna Politika" že vidi krizo vlade „na vrhuncu" ter pravi: Zdi ae, da se bodo pogajanja z ostalimi strankami za vstop v vlado zavlekla, ker niti ena izmed strank, ki so sedaj zunaj vlade, ne kaže volje za vstop. Muslimani se držijo zelo rezervirano is smatra se, da radi ustavnega vprašanja sploh ne bodo šli v vlado. Ako st situacija ne razbistri do srede, preti nova kriza, ker vlada neče stopiti pre# konstituanto, v kateri nima večine. Odhod dr. Krstelja iz dalmatinske vlade. Split, 8. januarja. Dosedanji deželnt predsednik dr. Krstelj je izročil posle podpredsedniku deželne vlade tor ae poslovil od uradništva. Nato je bi! klerikalcu Lozovini izročen dekret a imenovaniu za poverjenika prosvete. Izvršitev tega dekreta je dr. Kistetf iz važnih državnih razlogov zadrževal. Split, 8. januarja. Povodom odstopa dr. Krstelja iz vlade, pišejo listi zeta simpatično o njegovem delovanju za prvih burnih časov, ko je bil položaj v Dalmaciji zelo težak ter so Italijani zahtevali vse mogoče, da bi lahko zasedli še neokupirane dele Dalmacije. Praga, 7. ian. «Tribuna* dozna-va, da je naprosil predsednik .Ma karznih diferenc, od katerih bi odpadlo rs Slovenijo pet zaslediti in varovati interese tako ugledne korporacije, kakršna je „ZVem siov. industrijalcev". To je tembolj obža-lov&S, far bi hita sicer ..Zveza industrijalcev" poklicana, da aktivnejše .sodeluje pri važnih pripravljalnih delih za obnovo našega ROfirmalnec« go&ptdarskega življenj«. Želje slovenskega trgov stva. , 27- 1 - zamrajava drobiža m prenos poslco-čekorne imovine iz Avstrije. Za trgovski premet bi bito velike važnosti, da se ustanovi enoten čekovni ti rad. Kot glavna naloga najbližje bodočnosti se zdi govorniku nacionalizacija tujih podjetij, prenos njih sedežev v Jugoslavijo i j * odprava sekvestrov. Končsio opozarja na potrebo izdajiaija kenzu-larnih noročii, na organizacijo izselj:?-vanja, svari pred rastočo iatiacijo dinarjev ter ponavlja 2nano stališče o f. ob Mini uii zveva- na galeriji tek* vadnice. Odbor. sv Priprave za s^kob-ki zlel v Osje-ki>. Za bodoči pokrajinski sokolski zlet. 15. februarja t. L Sporazum med de- ;•} ^ bo vršil letos meseca julija v mokrabko ia radikalno stranko je na- J Osjcku in ki bo trajal tri dni, se de- fclno gotov, sedaj bo iffleuovala vsa- fajo velike priprave. Prete&oo nedela stranka svoje kandidate. Po do&ae- i jj0 jo bil izvoljen velik odbor, ki je že nem sperazurnn dobe radikalci žapa- j pri&I s pripravljelnir.i delu na, a demokrati podžupana; isrufako.' — Sotolski Glasnih — "lasUo jugo-ir določeno, da v pjedsedstvo ob- si0fensJr^a Sokolskega Saveza. Ravno- V imenu Zveze irgovdkill greniijcv ie dal g. Ivan Jeiacir/ mlajši izraza za* dovoljshtj in zahvalil, da ie g.mini-prišel os»sawo se informirat o težnjah slovenskega trgovskega stan o. Govornik ie najprej podaril va?.-iiost spopolrdive prometnih zvtz. Ki> oevsko-brodska železnica ie za Slovenijo živijensko vprašanje; brez nje pro-pasobje in imenovati najmanj še po jest revizorjev. Mesto delegat: genemini direkcije carine na; se uradi prt nnaični de Raciji carinski inšpektorat ali carinsko ravnateljstvo, ki bi imelo Ifdmpcfen tudi za manipulativne zadeve. Stav fio carinskih eiiadišč, za kar so nslo-gi as izdani, bi trebab pospešiti. Važno je, da sc izdajo olajševalni predpisi za ambalažni reparaturoi in prede-iovalni promet. Opozarjati jc zieJstiaa vračanje sodov Iz Avžtrije, katerfi« tam teži preko tri tisoč. Kot trgovec naglasa govornik potrsi razvoja ni&c indiistriie ter se izjavlja za razširienie srbskega zakona za pod-pomasfauije doruače Industrije iz 1. rudi na naže kraje. Industrija danes nima dovolj »irovin, država tre«(. da i i gre pri nabavi bolj kakor sedaj n« roko. Potrebni so krediti, zlasti tudi •/ji nove srroke domače industrije: igra-carske. usnjarske, papirne galanterije. keramične in tmcfno^tfcars*^ ir.v!t«stti- - ^ Slovanska indasuita trt ohn uattie-rava prirediti letos v Ljubljani velik seim vzorcevt ki nai pripomore zbližani« gospodarskih krogov Jugoslavije. Ministrstvo trgovine naj bi to namero -motno m moralno podpiralo. Ljubi j.i-ria je končno dobila slovensko trgovsko akademijo, ki pa je šc brez lastnega »oalopja. Govornik apelira na mini-jira. naj canogoci, da se še ležos poio-ži temelj za zgradbo lastnega akademijskega poslopja. Razmerje trgovstva rraprain zadrnžnišivH je postalo jako naoeto. Trgovina mora plačevati ve?t- Ljublj prosi govornik ministra, da posveti vsem km vprašajem svojo posebno p-czortks;:. Na izvaiaii^a Je lat in« je odgovarjal /tiinisL-r hniovec, da je večina teh; vprašanj v lesni zvezi z našimi finan-j caai vendar upa, da se bo dalo marši-i kaj doseči, zlasti če bo po zahtevi demokratske stranke finančno ministr- i j sivo po!a»falo šc večjo pazljivost naj spoznavanje razmer vrstzuih krajih ca-- čiaske upra-.c kandidirajo samo nove osebe. -r Po rešfc; komedti' ..Ide." Nazic nale" prinaša oster napad na angleško in francosko vlado, ki so baje naredil« na rimsko vlado presiio, da izvrši takoj določbe rapallske pogodbe, ker bi sicer vlade v Parizu in Londonu molče odobrile Jugoslaviji, da izvede io, kar je storila Italija. Tudi so baje v Londonu in Parizu svetovali rimski vladi, da konča sporazumno z Jugoslavijo reško vprašanje čemur pa rimska viada ni hotela ugoditi in je raje sama prevzela nalogo, da preliva bratsko kri. Pariški „Excelsior", ki poroča o teh napadih, pravi, aa se gre fu samo za manever italijanske vlade, ki bi rada zvalila odgovornost za prelito italijansko kri na zaveznike. -jh D'Aauanzio ostaae na Reki. Iz Opatije poročajo, da je d' Annunzio sklenil, da ostane na Rfki do volitev v reško konstituanto, ki w vrie dne 2S. februarja. Živel bo kdt zasebnik m se ne bo vmešaval v javno življenje. — Blokado Reke če vedno izvajajo italijanske čete, dokler ne bodo izpolnjene " ;ke pogodbe. Ifaii-m reška milica irše varnostno službo, red je popoln, par poskusov fašistov, ki so vznemirjali amonornaše, je poliena ei*rnri<3no zadušila. Prosvcfa. gledalce. kar je izšia prva šte/ilka tega sokol- Spori in toristilifL (Vremenska poročila-) h Mojstrane. Zjutraj ob 7. cfj —* in C, ob 12. uri —8° C. jasco, poti dobra — Saninec ugoden. Sncja na senčni strani do 70 cm, na solrtčni strani nekoliko manj. Sneg je podac i mehak; za smuko mani ugoden. Z Bleda. Zjutraj ob 7.uri —a" C, suft ntraz, brez megle, jasno, lahen veter od severa. Sankališče v Zaki se ure-Zaki zamrznjeno; led do- stega glasila, ki vstopi s tem v tretje juje. Jeze?o v leto. Vsebina je sledeh: I.) Pozdrav kn\ gladek; debelina 12 cm. — Sani-vscni bratcra in ecsffam. 2.) Savez Če-škosiOvačlog* - Jcže«loveislog Sokof-stva. 3.) O konaČBeni nredjeaju Sokol-stva. 4.) Poročila starešinatva Saveza. 5.) Poročili posameznih žtip. 6.) Iz uprave. Poživljamo vse brate in sestre, da obnove takoj naročnino, ozirema se naioee m: list, Iu ie _prepotrcbeu za vsakega Sokola, ki hote biti informiran o stanju Hrtfe orgardsidje. Mnogo bratov m sester pogrefemo še med naročniki. Opozarjamo zlasti na to, da ima ta letnik iolmično prilogo, ki jo urejuje br. dr. V. Murnik in ki začne reono izhajati s I.marcem, ker izidejo v januirj« in februarju proste raje članstva in čianic za leto 1021. Sokolsii Glasnik se naroča pri uprav-nišf ^a v Zagrebu, Seoolna ulica 17/H, »K pa pri Jugoslovanskem Sokolsksm Savvza v Lji.bfiam, Narod:ii dom ter stane letno K 50 s tehnično prilogo nec ugoden. — Smuka ugodac. "jeg ofrenjen. Trpeti v Zaki že i oko r;-*sžen. Na jezeru v Zaki ie bilo ob prarnikilt opažati mnogo občinstva, tako tuicev kot domačinov, ki so se izvrstno zabavali z drsanjem po ledu in sankanietn na novozgrajenem sanka!išču. si Vremensko i&roiHo iz Tri-ca Z dne 6. L m.: Zjutraj ob 7. uri —4° C, vreme jasno, sankal išče dobro uporabno (Ljubeljsko se urejuje), saniuec in smuka ugodna, višina snega 56 cm. st Vremensko poročilo iz Bohinja i dne S. t. m. Ob S. uri -f 1" C, barometer 737 sc dviga, mraz zopet pritiske, snega 53 cn. smuka in sania-* prafr ugodna. Sankališče jc popolnoma^ popravljeno, nasipi idealno izvršeni. Udeležba smuškega tečaja je preeci velika; sedaj 22 udeležencev, med njimi 12 dam. S Planine pod Golico. Ob 7. uri zja« trni—21/2t, C. Vrane jasno scOoČno. K 70. Prvo is drugo Številko smo poslali nekaterim bratom na ogled in Sankališče: okrajna cesia Sv. Kriz-Jc-•iko je ne vrnejo, smatramo, da sc na-1 Feiiice. dolga 5 to, že doka i ir.t^žena, r&č< na list. JSS. „Sokolic'\ list za fkuaioii. Pa a [prvem I. vmv, fa- . spodnji del na vet krajih odtatea. N iprven dela saninec izvrsten, ker je Na je v številka tega lisia izide okoli 15. janu- j senci. Snega 10 cm. v jutranjih urah a rja ter k> nadalje izhajal 15. vsake- osren jen, čez dan močno južen. Z* ga meseca. Z noviui letom st list raz-!.smuko manj ugoden. Golica je dostop i siri po Ttej državi. Naročnina 3tane « " rv««^!-^ imr^t nfiJviii.4. k' 36. Bratje in sestre, naročajte list, ' ki ie prepotreben za nato mladino, potreben pa tudi z-j vaditelje naraščaja. Drami: — Nedelj«, 9. jan.: Dvckens: Cvr-precej težko, ker so 9»strijskc zahteve i 1 pretirane. Glede depojev stoji Avstrija! • t- . v •• -i /v. w n* -a.i na stalil, da se na izplačajo v va-i ^ iuti dolžnika, kar pa ne ogovarja do- ^..f?S ločbi:m mirovne pogodbe. ' (Ponedeljek. lO.ian.l Zaprto. J i Za List se naroča pri npravniStvn Soko-liča, Ljubljana, Učiteljska tiskarna — SchiUki. koledar za leto 192!. Društva uai takoj naroČe po več izti-sov koleda.ia, ki ga naj potem razširjajo med čkaistvom. na in se je v ponedeljek zopet pobelila. Obisk cb novem letu jc bil zelo živa-h?n. st SK Ilirija objavlja: Člani nogometne sekcije, ki so dobili v uporaba kiubovo opremo (čevlje, hlačke itd-), jo imajo v dobrem stanju oddati v četrtek dne l3.t.rn. cb 10. urj v sobi Športne zveze v Narodnrm dernu k!u-bovrmu gospode rju. Ljabljana, 8. januarja. * IneaovMja v carinski službi. Za^ * Z Jesenic nam pišejo: Nai drama- menovani: vitični klub nas je zopet razveselil a poevc zahtaam obrtni pa je priporočal, aa se uzakoni mo-j živtjenj« denii obrtni red z obrinilkbni komo- priiatelia Slovanov, katero bo imel "v M^. .i.iiNvv. (IU&U1I1U9U UViHUUI .luščili, Uti^UlI U»V1W. v 1. ■ ..... r». j • ■ eiškega stanu; pTechseniJnad&tropju, slavno9hio predavanje o DOhiiijSž; Bistna.^ čal. da se uzakoni mo- živijenju in delovanju tega velikega Nevl odvetmki. Odvetnika zbor- Ljubljani razglas;), da so vp:- lika bremena. .Viinir.ier lutiknec jc odgovoril, da se mora rešiti obrtniško vprašanje v ! prijatelje slovanske vzajemnosti k pre-a davanln. Vstop prost. _ ..... vi — Glasbena Matica priredi dne najkrajšem istiu in da naaierava' kar j M- januarja >021 v Uaion a kmjtert. najprej sklica« v Beogradu aakeio, ki' K?"" -------~ —521 bo podala načrt za skupno zakonodaj-sho v očrti. Kar se tiče sovega zakona o dekn^kem zavarovanju, je nove regaladk- prispevkov za bolniško za-. . . varovanje mnefcovjJa sotijtku; pocre-iGlasbena Matica, kar je pa rokopis, bti. Ako pa se pokaže, da s;- hvernustit jih izda v kratkem. Na vsporedu 30 najnovejši proizvodi !:.!Ši!i domačih gl:>rf!xnih ivoresv. Za mca sani v tuUjšvi imenik odvetnikov zg. dr. Josip Goijevsttrr; s sedežem v NVji-ski Srboti, dr. Josip F lego s scdeŽeoi v Kočevju in ur. Oton fcfanke s sedežem v Mariboru. • Rtzpissae Slaž&e. Pri okrajnem goesdnen nadzomišKoi v Ljubljani ie razpisano rreati pomene moči v 10. Snto JU-ua-ščajoča brezritlnost in delavsko bedo. Mnogo je krivde na naši carinski p.v litik', ki s svojimi izvoznimi in uvoznimi tarifami, otežfcoča raz'ri tek naše industrije a pomaga tuji konkur«ici. Prosil f£ nrlnistra, da naj v tem oriru skliče v Beogradu anketo, ki bi pretresala ta vprašanja in rešila ta, rte samo za industrijo, ampak za ves go-spodrski in «>cijahii položaj naše države, «kvaien pfobtem. Nato je mr.iisfer sjncjc'1 še zastopnike raznih stertovskih organizacij, ki so mu predloži;« memoratide o svojih težnjah, mu priaK informacij: in izrazili svoje Gostovanje Umetniškega gleda-/Lica" v Uabljam. Prvi vrčer, rine 1!. januarja ..StriČek Vanja*', prizor^ iz se!.%"ga življenja v štirih slikah. Spi s; Politične beležke -- Krajevnim »Tgasiracijam JDS. Krajevne organizacije naj obveste vse svoic čiane, da je sklenilo nacefetvo [OS da morajo biti v bodoče vse morebitne prošnje na stiankmo vodstvo predložene potem krajevnih organza-tij Tega pravila nai st dosledno dna rako organizacije, kakor posame»i pti-siaši stranke. — Ntfetetvo JDS- Iz republikanske straakt \seun- kvič Izjavlja v heogratisfcih listih, da je vsled nesc^lasja t raznih načelnih vprašanjih ia radi taktike republikanske stranke izstopit iz glavnega odbora republikansko demokratske stranke. -r Delavsko vprašanje. V ministrstvu za socfjafeo politiko so sc fc dni Vršile važne konference, kjer se je v pivi vrstj razpravljalo vprašanje o ekonomskem položaju delavstva kakor tudi o načelih, po katerih bi bilo mogoče najvoljnej&e rešiti delavsko v-(jrašanje paralelno z državno akcijo STKn*^pffič ^ S to dr^c; se polici N^afte ^ .Jrgclo-ki je delu nefega občinstva Se znana, vensko Marica"! je doseglo ..Umetniško g!edali5čr;" iu-f * F.valff «r»ia logaških krajev. Vi jnozeinst-zu. zlasti v Berlinu, Pra- i.ceaica nam porobjo: italijsr.i £0 ^ di in na Dunaju, kjer je gostovalo teta 1006 velike espehe. Dnigi večer 12. f. ^Jesensle gosli" Sufgučt-.a. ..Umetni-i:!,o gledališče" je upri;:oriio to drama v sezoni 1914/15. Nato so io vzela vsa večja ruska gledališča. Tretji vcčtr. dne f'3. iaauana ,.Literarm> umetniški večer". Spored: L del. Inscinininc povesti A. P. Čehota: ..Dobri konec", ..Pozabil" in ..Kintvgija-. 11. del. Scena iz tragedije ..Smrt^ hrana Groznega", izvaja V. L Ka3lw in mscinirana povest Maapassanta ..Pristan*'. 111. del. Komedija Jacka Londona ,,Ne-nravna ženska* pt3mi Aleksandra Puškina (recitira C. L. Knippef-Čebova) in govora Bruia m Antonila v Shakes-peareevt tragediji „Ju!ij Cezar" (recitira V.!. Kačalov). — !z gledališke pisarne. ZaraA gostovanja ^Umetniškesfa gledališča" ostane dne 11- 12. in !3.t.nu dramsko jrfedallšee zaprto. Predstava .,Smrtni ples" 11 del), red C, se vsled tega preloži na petek dae 14. t m. predstavljal kapitalista, g. LeskcvseV pa sodnega svetnika, žal, da bi je iz^ bral g. Gradišnik manjšo vlogo, k« njegov nastop nam nudi pravi užitek. Gdč. Ferianova v vlogi Vandir je bita ljubka, šr&ana in nežna; ujeos kretnje so globoko umišljene. Pohvalno moram tudi omeniti gospo Gradišnikovo in Zagorskijevo, g. Bučarja ia Visti a, ki je bil ižborcn v vlogi sluge Filipa. Naš Potrato, ..Onufrin" je stari zoauac, ki ga n di vidimo n« o-Jru in ki nikoli ne odreče. * Kolodvorski bultet na (iresunljtm. Za uporabo bnffcta na železniški postaji Grosuplje je razpisan zatvoriaj natečaj. Uporaba sc prične dne l.fe-bn'arja 1021. * Palača narodne banke. Upravni odbor Narodne banke kraljevine SrlS ie skleail. da se čim prej zgradi bančna palača, ki bc odgovarjala razširjenim pctrefcsm in povečanemu promf^j tega zavoda. Nova palača bo zavzemala celi blofc med KraHa Petra. Cara _ lazsria, Gr3-!aničke in Trgovačke uli-v«e pripravni /aev.^u au|Onar..jJO c? Upravni odbor je izvolil poseben odsek- ki ima skrbeti ?a to, da se z gradnjo ncr.e palače čim prej prične^ goslovenske Matico. Poio?:nke Ju-goslcrve aske Matice se dobe brez-pi»3io pri vseh pošvniii uradih brez izjeme. Kadar poihljate naročnino, kadar pošiljale prfcpe*ke, po&lužiic rapr-flski pooodbi prizna?; i i! logaških ' kraje/. Dne " 10. t. m. odidtio w. vsrh krajev Logatec-Rakek iraii/ansce tete, dne 12. pa iaptnac Logatec carinski uraci K.r « pr«H\: ekssiutorii spadajo v kategorijo (.1 tiih poduradnikov, postavlja p« j i . i delegat ministrstva za finance na ;*--'iagi razpisov v uradnih listih. Vpošte ajo se zlasti dosluženi pod-častr i!:: vojske in mornamice, vojni invalidi, bivši orožnik), državni policijski in finančni stražniki, ki imajo neoporečno službovanje. * Begunci se vračajo aa Reko. Veliko število naših beguncev s Sušaka se je že vrnilo domov. V četrtek so sc vrnili na Sušak profesorji in dijaki sušaške gimnazije in več uradnikov. V Zajjre-bu se nahaja šc Gothar$, vpdja reJkih begunci začeli vtikati v naše notranje politične zadeve. * Komunisti proti ruskim naselje« cikom. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je koncem decembra prispelo v Vukovar 33 ruskih vojakov Wrang-love armade z eno ženo in enim clrokom, katerim je bi!*> nakazano stanovanje v tamošnji predilnia. Ko so na petih vozovih pripeljali svoje stvari, jih je cAkolilo večje stevdo prediluiških delavcev, ki so zahteva-li, aa se Rusi takoj vrnejo v Vinkov-ce. Depotacija komunističnih delavcev pa je izjavila gerentu v Vukova-ru, da ' komunistična stranka ne bo trpela, da se Wrangioyi vojaki na« selc v Vukovar u*. Proti nasilnim komunistom se jc pričela sodna preiskava zaradi javnega nasilja. * Komunistična blagajna dobro založena. Kakor se beograjski ..Politiki" javlja iz Zagiela, se je povodom hišna rrssfe^c i?* ^srretSnh feMmmfcHfii iufi organizacijah" našla vsota 700.000 kron. Iz tega se sklepa, da je bila v Zagrebu finančna centrala komunistične stranic, dočim je v Beogradu bila eeotraia politične akcije. Očitki slovenski vladi. Sobotni ^Jugoslaveaski Llovd" polemizira dopisom odseka za trgovino deželne vlade v Ljubljani, ki naglaša, da nikakor ni res da bi slovenska deželna vlada delala trgovcem in industrijalcem iz drugih pokrajin Jugoslavije v Sloveniji ceprilike, ampak da zahteva od njih samo to kar zahteva tudi od domačih podjetnikov. .Jugoslovanski Llovd" navaja v odgovor razne odredbe in nartdbc trgovinskega odseka ljubljanske v!ade ia vztraja pri svoji prejšnji trditvi, da ljubljanska vlada naravnost preprečuje naselitev podjetij iz ostalih krajev države v Sloveniji. * 20tfinarske novčanice se vzamejo it prometa. Iz Beograda se nam poroča, da se stare srbske novčanice po '20 dinarjev v roku treh mesecev vza-rneio iz prometa. * Božično streljanje v Beogradu prepovedano. Mestna uprava v Beogradu je letos običajno božično streljanje anje po ulicah strogo prepovedala Vsakdo, ki bi se pregrešil proti tej naredbi, bo kaznovan in se mu zapleni tudi orožje. * Beograjskim revežem za Božič. Povodom pravoslavnih božičnih praznikov je beograjska občina nabrala za mestne reveže 1S0.006 dinarjev. Ta vsota se je razdelila med siromašne rodbine tako. da je vsak rodbinski oče prejel po 100 a vsak nadaljnji član rodbine po 50 dinarjev. * Prepovedani inozemski list. Minister za notranja dela je odvzel poštni debit bolgarskemu listu < ?arj~v> in dunajskemu «Neaes Wie-ner Tagbiatb, ker objavljata tenden-Lijozna poročila, naperjena proti naši državi. * Raski general postrelil svojo rodbino. ..Bokeški giasnik". list, ki je nedavno začel izhajati v Kotom, poroča o grozni rodbinski drami, ki se je pri-godila med begunci Wranglove armade. Na potu v Dalmacijo je neki ruski general v obupu nad svojo nesrečno domovino ustrelil najprej svojo žeao, potem svoji dve hčerki in dva sina, nazadnje pa jc končal še svoje življenje. * Slovenska čitalnica v Mariboru, to je najstarejše mariborsko slovensko društvo, ki je bilo dosedai pod l klerikalnim vplivom, je r.a zadnjem občnem zboru, kateri se je vršil v petek, izvolilo nov odbor, in sicer: predsednik Ivan Kejžar, tajnik profesor Heric, blagajnik in upravitelj Masten, odborniki pa Novak, Bra6-»o, Jarh, dr. Lipold, profesor Vo-glar in dr. Reisman. * Mariborska mestna plir.ama je tcerai popoldne ustavila obratovanje, ker so ji pošle še zadnje zalege premoga. * Vprašanje šolstva v celjski okoliški občini smo imenovali že pod pokojno Avstrijo kulturen škandal, iiolaki prostori namreč v uobenem ozira niso odgovarjali za iako veliko občino. Znano je, da je celjska Dkoliška občina že pred več kakor desetimi leti kupila prostore za zgradbo nove šole, kar pa so takratni nemški mogotci preprečili. Potem je sledila vojna. Toaa po končanju vojne sta pretekli Že dve ieii, a vprašanje nove šole celjske okoliške občine še vedno ni rešeno. Deška javna šola se nahaja v skrajno nedostatnih prostorih, deklice pa poučujejo Šolske sestre v svoji šoli, ki je nmogo premajhna. Čudimo se, da se merodaini cinitelji kljub temu se vedno ne ganejo. Pa menda ne čakajo, da je rešijo socialni demokrati, ki so dobili pri volitvah v kon-stituanto večino v občini. * Dijaška kuhinja v Celja je imela -i. t. m. občni zbor, ki je razpravljal pred vsem o ustanovitvi dijaškega doma. V kuhinji je dobivalo hrano 43 revnih dijakov. V preteklem letu so bile podpore zelo izdatne, iz česar je razvidno, da narod spoznava veliko važnost zavoda. Dosegle so namreč vsoto 53.290 kron, iako da ima kuhinja v letu 1920. okoli 36.000 kron pribitka in vrhu tega še za dijaški dan 76.359 krem premoženja. * Shod hišnih posestnikov v Celjo. fz Celja nam poročajo: Dne 30. decembra 1920 se je vršil pod predsedstvom g. A. Volavška v hotelu pri «Pošti» mnogebrojno obiskan shod hišnih posestnikov iz Celja in ^'rtli« pAlrr^iitiel-A izdane stanovanjske naredbe, ki so hišnim posestnikom vzele popolno svobodo razpolaganja s svojim imetjem. Končno ie kazal na posledice, ki bodo nastale, če se ne bode v stanovanjske vprašanju pričelo s pravičnejšim postopanjem napram hišnim posestnikom. Hiše bodo ali razpadle ali pa prešle v roke neupravičenih bogatinov. Nato je društveni odbornik g. dr. J. Božič razpravljal o krivicah, ki so se napravile hišnim posestnikom z izjemnimi naredbami. Vsi stanovi so mogli svoje življenjske razmere draginjskim prilikam primerno urediti, le stanje hišnih posestnikov se je silno poslabsalo. Pri tem so posebno krivično prizadete hišne posestnice-vdove in razni obrtniki, ki so svoj kapital naložili v hišah kot starostno renio. Zahteval je izenačenje pravic z drugimi stanovi. Kritiziral je postopanje stanovanjskih komisij, krro-sil: „Odpri petelinčka, da se umoriva s plinom." Potem je bilo rc'-aj časa tiho, končno se je pa slišalo nekako stokanje: ..Z Kogom, Andrej, odpusti mi, nikoli več re -c -idiva." Vojak je vse fo rlišal, t podajal temu nobenega poseb«*a pomena, šele naslednji dan, okoli 10. ure je natakar na hodniku začutil močan duh jx» plinu in z^pezil, da prihaja plin iz sobe št. 20. Odprli so s silo vrata in našli " sobi, polni plina, mladi par, ležeč, držeč se za roke, mrtev. V hotelski knjigi je bil gost vpisan ket 25-Ietni Andrej Petrcnio, uslužben kot ladijski komisar pri Lloydu. — V sosednji sobi šč. 19 je spal drugi par, ki se tudi še ni javit Tadi tukaj so s silo odprli vrata in našli so oba gosta v nezavesti od plina, ki je prišel iz sobe št 20. Ampak oba sta biLa še živa in odpeljali so ju v bolnico. Zločin v Sp. Kungoli. O zločinu v Sp. Kungoti smo izvedeli še sledeče podrobnosti. Morilcc Fran Eferl je znan nasilnež, ki je pri najmanjši priliki grozil z orožjem. V četrtek je v Burghardtovi gostilni prišlo med gosti do prepira in so izzivača Efer-la posadili na hladno. To ga je tako ujezilo, da je začel streljati s puško pri Čemur je Marija šorn, mati devetih otrok obležala na mestu mrtva. Eden izmed gostov pa je bil težko ranjen. Morilca so že zaprli. * Smrt na ulici. 681eini hrauilniški ravnatelj v pokoju Anton Stroh-meier se je predvčerajšnjim pripeljal iz Gradca v Maribor na obisk. Na Aleksandrovi cesti ga je na potu zadel mrtvoud in se je zgrudil mrtev na tia. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. * Pozabljena ženska ročna torbica. V torek, 4. t m. je bila v vlaku Ljubliana-Zidani most v kupeju tretjega razreda pozabljena ženska ročna torbica z blagajniškimi ključi št. 16.621 ter nekaj drugih stvari, ki so za najditelja brez pomena. Najditelj se prosi, da odda torbico z vsebino proti dobri nagradi Eri A. Maverju, hotel Vega v Šiški Dri jufcljani. Eventualno ee prosita oni dve dami iz Trbovelj, ki sta se vozili v istem kupeju, za svoj naslov . svrho nadaljnjega poizvedovanja. * Razbojniški napad na stražnico. Iz Beograda se poroča, da so te dni neznani razbojniki napadli stražnico pri Sukovem ob bolgarski meji. Ubili so stražnika in oropali stražnico. Potem so napadli še železniško postajo, napad pa je bil odbit. Sef postaje je moral pobegniti. Velika tatvina v Novem Sadu. Bančnemu ravnatelju Aleksandru Pa-iorju je na doslej še nepojasnjen način izginil v pisarni ček za 500.000 K, glaseč se na komercijalno banko. Ko je Pajor naznanil tatvino, se je ugotovilo. da je eno uro poprej črno oblečena dama dvignila znesek ter pustila v banki svojo adreso. Dama pa }e izginila in je doslej niso mogli izslediti. . Nova pola trgovinske politike. = Banaiska izložba vin. Gospodar- Minister za trgovino in industrijo, dr. Kukovec. je imel v četrtek v Zagrebu z zastopniki trgovine in industrije kon fercnco. da se natančno informira < njlho"'h t«žnjah. Pri tej priliki je izjavil, d-> uvideva, da trgovsko-indu-strijska polit""* ne more več po sedanjih potih. Obljubil je obenem, da se bo vedno predno izda trgovinsko ministrstvo kako važno naredbo. posvetoval popre z interesenti. Konferenca je napravila na vse navzoče jako ugoden utis. — Zakon o elektrifikaciji zemlje izdeluje ministrstvo gradjevina. Po tem r^črtu se pridržuje gradbo elek trarn n votli in suhem državni upravi. Kjer država Še ne gradi sama, lr.hko da koncesijo tudi zasebnim firacm. Za državna podjetja gre državi pravo razlastitve, zasebnim kon-cesijonarjem, ki grade podjetja za javno potiebo, se dovoli pravo eks-piopriacije z omejitvijo, da se sme ekspropriiranec sorazmerno dopri-nešeni vrednosti podjetja udeležiti, če zasebnik gradi le za privatno podjetje, mu ne gre pravo razlastitve. Zgradba, vzdrževanje lokalnih mrež in prodaja toka je stvar občin. Nas veseli ?uti, da se država bavi s tem vprašanjem. Seveda brez zakona ne pojde. Naravno, da smo pristaši državne moči nad električno silo, vendar so poleg države tudi druge komune (okraji, oblasti), ki zaslužijo privilegirano mesto. Zakon je pač nekoliko prekratek, kajti uredbam prepuščati preveč^ ne kaže. Prevodno pravo se v načrtu komaj obravnava. Po našem mnenju je treba raz/iti o načrtu veliko javno debato, da vpnš -nje dozori za sestavo končnega vladnega predloga parlamentu. = Ko*"'rola delniških dražb. Poročali smo, da namerava trgovinsko ministrstvo 'tvesti za vso državo enotno sko društvo v Vršen v B:. ntu priredi v drugi polovici te.82, Mi-tvorn:ca je svoj obrat izpopolnila in je lan 222 55, Praga 7.3o, Budimpešta danes edina domača tvrdka te vrste, ki 1.10. Zagreb 4, Bukarešta 8.40, Var-je po svojem blagu zmožna konkuri- šava 0.90, Dunaj 1.4o, žigosane 1. Športni ples. Na športnem pldsu dne 9. t m. so na sporedu ruski plesi, Joe Harrison, športne karikature in Imge originalne kabaretne točke. Ma-a dvorana bo prirejena v japonsko < iajarno. Velika dvorana bo na razpolago le za ples, v stranskih prostorih bodo prirejeni paviljoni. Kabaretne točke in srečolov se izpeljejo v Sokolovi dvorani. Posebnih vabi! se ne raz-sošilja, vabljeno je vse občinstvo, ki si zeli lepe zabave in plesa. — Predpro-daja vstopnic v trgovini,Svetla'., Mestni trg in drogeriji Kane, Židovska ulica. Vstopnina 30 kron za osebo, ani S K. .Ilirije' In akademiki 20 K, toda le v predprodaji pri ,Svetli* od 4. dj 17. ur; Prtfrtrk W.uri, rati s tujo robo = Naši trgovci v Nemliii. Berlinski listi z zadovoljstvom poudarjajo dejstvo. da ie prispelo v Nemčijo večje število trgovcev iz Jugoslavije, ki sklepajo večje kupčije. = V Zemana se je osnovalo društvo ..Industrija drva d. d. Zemun". Glavnica znaša pet milijonov kron. Društvo se fco bavilo z lesno trgovino In proizvajanjem tanina. Glavnica je razdeljena na delnice po tisoč kron. = Nov trgovski list. V Saraievu je pričel izhajati nov trgovski list „Re-klama", ki bo izhajal za enkrat po dvakrat na teden. Vremensko poročilo. LtQhi anr» »''6 oa ' O * a * M J 0 0 O i s s 0 . m T ~ i a |I Vetrov- \OlXJ 8. Jan 8 «n b. U 7. ar: H. eri 73** 7»VS ?J'4 i-i ■S 8 t 7 »1. i«v h. ilab jug me; a prean.a včerajsn»!> erpe a ura 9 8 Mrmaloa -2 7 Vremenska napove 1: negi. j lino vrema boinoc rz&ii dana« ju ii ta • a ob «6 31 Moči Vas. glavobol? Zobobol? Trganje v udi:i? Malo Fellerjevega prave-=s Nova banka. V Bagojnn v Bosni ga Elza fluida in odpravliene so bole-se je osnovala nova banka z glavnico cine! 6 dvoinatih ali 2 veliki špccijalni 800XXK) kron. steklenici 42 K. Državna trošarina po-= Zveza Zagreb'Sarajevo. Bratje sebej. Fellerjtv Elza mentolni črtnik. Divjak v Banjamki v Bosni so uredili en komad 12 K. avtomobilski promet na progi Banje- želodec Vam ni v redu? N:!:ai nravih luka-Jajce, tako da bo vožnja iz Za- Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! greha v Sarajevo, kdor se poeluži te 6 škatljic ls K. Pravi balzam. 12 ste-proge, mnogo Irrajša od sedanje. jklenic 72 K. Prava švedska tin^ara, = Nova si-ilarna. V Ojevgjeliji je 1 velika stekleiiica 20 K. - Omot in olvorila vlada dve novi svilami. Ena poštnina posebej, a najceneje. Even se bo bavila izključno z ubijanjem ko- V. Peller. StcMra torija, Els~ kona, druga pa samo z izdelovanjem tUka 351, Hrvatska. 436 C evik, i ..... FRANK HELLER: 83 gospoda Mina. Roman (prevod iz švedščine. F. j.) „Ali se dobro počutite na morskem zraku? In hrana Vam tekne? Prijetno, prekleto prijetno potovanje zabavo!'' „Čujte!'- sem odgovoril. „Na to uho sploh ne čuiem!-' je garenčal. „Cemu pa ste sploh tu? Da flirtate z damami in igrate šah «— ah iz drugih razlogov? Ali ste... „G.sem odgovoril, „ne v tem tatu. če Vas smem prositi". Pri -em -*«m ga fiksiral. „Ali.Me vi vodja ali jaz? Odgovorite mi! In kaj mislite s svojimi podtikanji? S fliriom in šahom? Eog ve. da me flirt zanima manj ko karkoli drazega in šah, ..ali me zavidate za tistih par partij s starim pastorjem, ki sedaj umira?" „Da, v sebi zraven našega denarja!" zakliče G.- „Če iu nimate prilike, naj me obesijo na najvišje drevo. Straža ne prihaja več, nikogar ni več blizu, zrak je čist samo Vi. Vi niste za nič!" Ostrmel sem. Zares, na to pa nisem niti pomislil. Ko so pastorja prenesli v bolniško sobo poleg blagajniške, sem smatral to vedno za zapreko -svojemu podjetju. Toda G. ima prav, nobenega dvoma ni! To ni ni-kakšna zapreka, ne, zares, prav nasprotno! „jutri ah pojutrajšnjem", je nadaljeval G. na isti neznosni način. „bo-mo v Malti. Stari se bo tu izkrcal, m potem pride zopet straža. Na to lahko vzamete strup. Sedaj je že štiri dni ni bilo, Vi pa.. „MolSte, G.!* sem vskfiknil. to- (no razdražen radi njegovega drznega obnašanja, ..prepričani bodite, da -em o stvari že razmišljal... še danes zvečer obiščem pastorjevo sosed-j njo sobo." S temi besedami sem mu obrnil hrbet, da bi se ne jezil še bolj. In nocoj okrog ene ure ponoči, torej menda pred dvema urama, tako se mi vsaj zdi. sem se podal na ekspedicijo. Oblekel sem se, kakor vedno pri takšnih prilikah, v teman pvjama in šlape iz klobučevine. Ta kostum ne opozori nikogar na se in v desetih slučajih srečanja te devetkrat gotovo zgrešijo, tako da se splaziš brez nevarnosti neopažen mimo ljudi. S previdnostjo se mi je tudi posrečilo. da sem se izognil vsakemu srečanju na koridorju pred shrambo. Kakor je G. povedal, je bilo v tem delu ladje res, vse tako tiho in skoraj izu~uio. da sem se skoraj že pričel bati. da so nastavili past Neposredno predno se splazim v bližino, prikoraka stražnik mimo koridorja, stopi Vdiij, pošto j i in se zopet vrne, obhoda pa ne napravi Iz previdnosti in da se prepričam, kolikokrat pogleda stražnik takole v hodnik, se skrijem /a neke deske pri vhodu v hodnik, z? katerimi shranjuje ste-vvard ali kakšna postrežnica svoje metle in drugo ropotijo. Skrivališče res ni bilo begvekako komodno. toda v svojem življenju sem spoznal že marsikatero hujše, na primer takrat, ko sem ležal na preži na podstrešju Draždanske banke in ... toda to je danes postranska stvar. Pri takšnih prilikah je najvažnejše, da paziš samo na svojo okolico in da sploh ne misliš na svoj cilj, sicer se ti misli zmedejo in gotovo storiš kakšno ne- umnost in napako. To se mi je prav dobro posrečilo in celo svoje nervoz-nosti sem se iznebil, ki me je držala že ves čas, odkar sem na ladji. To se pravi, že zvečer sem jo poskusil kuriratj pri stewardu, ki ima prav dober amerikanski Rye-whisky. Ali se imam zahvaliti pijači ali pa napetosti, izkratka, nervoznost je popolnoma izginila. Dotlej je pa bilo vse tiho in nič drazega se ni slišalo, samo jednakomerni topot strojev in tu pa tam kakšen korak na krovu. Kakor rečeno, sem potem zaslišal korak straže. Možakar je prišel in pogledal na hodnik skozi okroglo luknjico v vratih. Stražnik, mlad Skandinavec, plavolas, velik in mo-drook, je ostal čisto zunaj, tam je privil električno luč ter vrgel pogled na hodnik. Seveda ni zapazil ničesar sumljivega ah nenavadnega, samo naenkrat se je slišalo strašno ka-šljanje iz bclnišKe sobe, kašljanje. ki ni hotelo končati. Kar srce ti je zastalo. Celo mene, ki sem čakal za onimi deskami, se je lotilo usmiljenje in sočutje z °nim ubogim starcem, ki se tam notri bori s smrtjo. Stražnik je prižgano električno luč hitro utrnil, poprej sem še pa zapazil, kako so se mu veke potresle; gotovo je videl bolnega starca in obudil sočutje. Potem je izginil. Počakal sem še tri ali štiri minute, dokler nisem bil goto/, da se je stražnik oddaljil. Potem sera se zravnal, se kolikor mogoče tiho splazil izza metel in smetišnic, dosegel sem brez ropota vrata in jih hotel odpreti, kar se je zgodilo najstrašnejše, kar sem doslej videl... Težka vrata blagajniške sobe so se odprla počasi in brez glasu, kakor da jib odpira duh. Ponočna lučka je brlela medlo, pa dovolj jasno, da sen mogel spoznati, kako stopa nekdo neskončno počasi čez prag. Ves trd strmljenja sem obstal na hodniku, kakor ukopan. Postava se obrne proti meni. Padel sem vznak na tla in ne vem, ali sem zavpit, ali ne. (Dalje prihodnjič.) 6ledaliffe v predmestja. Naša bela Ljubljana raste, če ne po hišah, pa po svojih prebivalcih. Zato se vedno bolj polnijo tudi naša predmestja in ta predmestja si bodo morala počasi ustvariti svoja kulturna središča, kajti središče mesta je nekoliko oddaljeno in naše narodno gledališče se pri svojem repertoarju ne ozira na široke vrste, ker hoče služiti pred vsem umetnosti, ne pa zabavi. Publika naših predmestij pa potrebuje pred vsem lepe zabave in te bi ji morala dati predmestna gledališča. ..Ljudski oder" vrši pri tem le deloma svoj. dolžnost, ker je precej oddaljen od predmestij in je " službi klerikalne stranke. Zato nas je veselilo ko smo si na praznik ogled?'i naše predmestno gledališče na Viču. Tam s> je Soko! vkljub vsem težavam postavil lep sokolski dom, ki ima precej veliko dvorano in dobro urejen oder. Delo sicer še ni dogotovlje-no, a domači igralci so priredili že par predstav. Na Treh kraljev dan so igrali Meškovo „ Mater". Kdor pozna to delo, polno lepih misli, a prazna dejanja. ta ve da zahteva stvar precej; truda in hidi igralske spretnosti. Naši igralci so svoje vloge prav dobro re-| šili in so zaslužili priznanje. Lepo je bilo videti tudi zasedeno dvorano, ki Je bila polna v vrstah in na galeriji. Vkljub temu da je predpust in da va-; bijo ljudi razne druge zabave, je prišlo občinstvo na predstavo in v tem se vidi, kako ljudje radi vidijo kaj lepega na odru. Pred igro je dr. Lah nekoliko pojasnil vsebino, saj »Mati* nas minja na izgubljeno Koroško in i kaže. kaj se je godilo tam, kjer so lastni otroci izdajali svojo mater. Iga sama je poslušalce ganila in imeli smo občutek, da ima naše predmestno gledališče na Viču še lepo bodočnost. Pri tem smo se spomnilf, da bi si rala vsa naša predmestja ustvariti sw ja gledališča: Šiška, Vodmat, Tnww» — povsod bi se morale gojiti one ign^ ki so bile širšim vrstam priljubljene — pa seveda danes ne spadajo več na oder narodnega gledališča. Na teb malih odrih, bi se vzgajale nove igralska sile. tako je povsod po svetu, da velika gledališča dobivajo novih talenta* z malih predmestnih odrov. Seveda M bilo treba ta mala gledališča podpreti z dobrim repertoarjem. Drame so aa malih odrih kočljiva stvar. Burke m bolj priljubljene — narodne igre H bile primerne — zato pa bi bilo treba poskrbeti dobrih prevodov, oziroma treba bi bilo dobre starc igre, ki so se že igrale, izdati v tisku. Dandanes M vsa pokrajinska gledališča v stfeki zd repertoar. Narodno gledališče stoji nS stališču, da ni njegova dolžnost, skrbeti za male odre. In vendar bi ee ♦ „Dramski knjižnici" moralo ozirati toda na to stra.n Tudi z garderobo m težave: narodno gledališče ne posoja rado — to je razumijivo — zaio bi si morala mala gledališča pomagati med seboj. Vprašanje predmestnih gledališi postaja važno in ga bo treba rešiti Vič je stopil s svojim novim odrom velik korak naprej in mu želimo mnogo uspeha. Naj bi mu kmalu sledila draga naša predmestja. V nedeljo se ponovi „Mati" drugi teden prideio n» vrsto „Nebesa na zemlji". Lastnik in .zdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene STicarsise ture, sl&tuine ls sr.brala. andi strokovni tirar F, Korošeo, Sv. Flo-rJjana ali ca 3L Vsaao popravilo se isvrši ?6StEo 3 garancijo. Staro sls,to in srebro te šmarne v zameno. 227 52—16 nleste&a in ličar- IVAM SBZCE&JT, Ilsujika cesta 16, 95 priporoča. lavršitev točna, cene zmerne. > 63—18 506 Vodovodne cevi 15-15 «- uremera po 4/4 in 5/4 eole oddaja, dokler saToga traja. se302'! pod dnevno ceno, t ^rdlca S. Sazboršek, Šmartno pri Litiji, 24 3-1 ■9 ?saki množini se kupi. SVsssudbe pod „B, B," aa opravo «. 170 i F. 3UPOSB!I ^jfefals glasoir-si v Ljubljani WoIfova ulica 12. - popraviia -iisovsjer is fcar-Etomiev Bp. jjielco utrokovao, točno ia os»o. »85 52-tO Mile ugoden hn valute. V bliinjib dneh sopet odpotuje zanetiva oseba po trgovskih opravkih na i-unaj. Seboj t-jame "vsakovrstna naročila trgovcev ali primata kov proti z emi odškodnini. Zglasiti ae je pri "tvrdki Rudolf Zori A Komp., Ljubljana. Gledališka olloa 7 XX. Povečane fotografije isrs vsaki sliki izdeluje Josip Pelikan, fotograf, Celje. 400 10-10 Uro, zlatnino in srebrnimi 131 kupite najceneje pri tvrdki 52—17 Im Potiti, Ijibljin, Stari trg ZO. Telefonske aparate i namizne, najfinejše kakovosti, ponuja po zelo nizkih cenah Trgovska zadruga, r. z. z o. z.,Ljubljana, Beethovnova nI 10 sa sovo ustanovljene okraje sprejme take) uprava „Jntra"5 Sodna ulica št. 6. o> rs 4> >S s a> JSC S O F. BRUMAT Ljubljana «K «2—18 Manufahturo in tkanine Mestni trg 25/1. Priporodams | daaiače tvrdksl Mali tnmSii h M uli »Rit I Irtaja pelsbm. II j Tnli efejsv« 4 t. jI (V a rx a n n ro J. Zalaznik Kavarna, slaHitarna in pekariJa nascatija p. n. občinstvu in svojim gostom, da iust vsak du »vej kr«h in arnjo fino peelvo ter rasnovrstme sl&i&loe, kakor v predvojaera čase. Zagotavlja oč točno postreibo, se te mnogobrojen obisk vtjodoo priporoča m JAK. ZALAZNIK. PozorI Pozor! Ne zamudile ugodne prilike! Tovarna „Lana" prodaja svoje izdelke is garantirano pristne volne po neverjetno znižanih cenah. Naprodaj moiki in otroSkl svttrl, Senska preproste Jopice, Sati. golanice 1.1, d. m Ker preostala saloga ni velika bo trajala razprodaja le malo časa pri tvrdki Gričar & Meiač Ljubljana, RreSernova ulica. telita vis lio-jolea. z mladina, Ijnbkima gospodičnama. — Popki pod nSlavo Ia Ivan" na upravo . 32 Bencin pMOUSUi, ▼ amerikaoskih sabojarih s 26 kg 4wte tofe oddaja družba »Jadran" Ljubljana, Dunajska cesta 9 le ea industrijska podjetja in obrtnike po solidni oen:. 635 6—6 srca Mtua&janiO vena »uradnikom i« teaneem tajna* vest, da je po kratki boleui *as iskreno-Ijabljlmi Me itd., tespem Herman Weibl ■trej«v*4ja v p. danrif ob treh popoldne preminnL Pogrtb te vrši jutri, v pondeljek ob dvea popoldni is deMne bobiiee k Sv. Kri iu, V Ijsbijaai. dne 8. jauoarja 1921. i7s zaluloii ostali. Krofaeii Hribar Josip, Poljanska oeefca 7a 2ensko kro|attvo i Medved Roži, Mestni trg 24/IU. fd.p.1 Puekarji: Kalser F. *„ Želen borgora nI. 6 [i t. L j SklsdlMa Balkan, d. d„ a 33. [d. p. j Špedicija: Balkan, d. d, Dnnajska c. 33. [d. p.] Trgovin*: Derenda Fran, konfekcija, SMmafaic« tara na debelo, najnižje ceae. Etaos*-ska cesta 8. Oblat Aleks., zaloga oerlje* rpskp Trste, St. Petra cesta 28. Rogelj Marija, manofaktara, St. Petra cesta 38. Mikui L, izdeloTsnje d(3znikor. Mesto? trg 15. i« Naročajte in Urite sledeče leposlovne knjige: AnataU Fraao.-D.btfJak: Pingvintk) otok. Bmaaa. Časa brci. ti F, po polti pripor. 2 K 40 v wae. BostoJaveklJ-Z*vstlk: Bes;. Roou v IV. delih. Broš. 55 K na 46 K. po pošti pripor. 4 K 60 r več. Ooaooort-Paatolkla: Dekle Elisa. Ptnoan Brnt. 10 K, ves. I« K, pe poŠti 1 K 80 v več. Oorvaaten-Sorli: Tri aoveleu Brea. 10 K, ves. 16 K, po poiti 1 K 80 v ve5. Shakespeare• Znpaadti: Sea kresne noči. Broi. 32 K. rev. 38 K, po poŠti 1 K 80 v več. Aate Debeljak: Soleoe ia »»ace. Broi. 10 K, vet. 15 K, po pusti 1 K 80 v vee. Stritarjeva aatoleglja. Uredil dr. I«. Prijatelj. Brei. 18 K, po poču 2 K 60 v več. Josipa Jnrttte sbraal eptsi. Draga izdaja. Uredil dr. F tuj Prijatelj. I. gnz broi. 30 K, po poiti S K več,. U. sves. brni. 28 K, po poeti 2 K 60 v reč' Knjige se naročajo pri založništva: . Tiskovna zadrnga v I tfmL Prvo ljubljansko Javno skladište, spojeno s tirom Juine železnice. ~~ špediciji podjetj Jugoslaviji. ii« Ljnbl(Mi,