Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota 19. decembra 1959 Leto XV. - Št. 300 (4454) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI *t. I, II. nad. — TELEFON J3-J0« IN 14-631 — Poflmt predal 558 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir *- ................ ~ - " - " —. -........................... ---- - -■ FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720. ««rtletoo 360 dini- Postni V*0« - - ; adit. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunaim bank: v LjuDijam bua-vu/.i-.t/o Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. —’ Tel. 37-338 — CEN* OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, flnan£no-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ Nov poraz KD včeraj na Siciliji Milazzo izvoljen s 50 glasovi Nova deželna vlada je sestavljena iz štirih predstavnikov Milazzove USCS in štirih neodvis-nežev. - Od namestnikov pa so štirje pripadniki USCS in en monarhist - Milazzo: «Pokoplji-mo preteklost in delajmo za izvedbo načrta za gospodarski razvoj Sicilije» (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Niti nemogoča ponudba demokristjan-&čga vodstva socialistom niti vse ostale njihove spletke niso mogle doseči, da bi večinska vladajoča stranjo prišla na oblast tudi na Siciliji. Ponudba KD je bila namreč take vsebine, da je socialisti nikakor niso b*°Sli sprejeti. Zato je bil izid današmjih volitev dednega predsednika že vna-; frej znan: da bo namreč Ponovno izvoljen dosedanji Predsednik deželne vlade Silvio Milazzo. In res, prejel 1» celo en glas več kot na vJ)litvah v torek, t. j. 50 Siasov, medtem ko je nje-f°v nasprotnik, demokrist-i^nski kandidat Maj orana “ella Nicchiara, prejel le 35 jj;asov. Zanj in za njegovo v)ado so ponovno glasovali ?°cialisti, komunisti, USCS neodvisneži. Popoldne se je deželna skupina ponovno sestala, da bi “Volila osem članov deželne * ade in štiri namestnike. Izid Volitev je bil naslednji: Mazana (USCS) 53 glasov, Cor-ffo (USCS) 52, Germana (US--S) 50 Pivetti (neodv.) 50, ?°Wano Battaglia (USCS) 47, "?arullo (neodv.) 46, De Gra-la (neodv.) 45 in Cresciman-o (neodv.) 45; namestniki: Dorino (USCS) 51, Paterno on. - PDI) 47, Caltabiano JOv,,.., i-USCS) 45 in Barone (USCS) glasov. .jolitev predsednika se je u-lel dopoldne vseh 90 de-«ih poslancev; 4 glasovnice Y bile bele, 1 pa neveljavna. »Iitev članov vlade pa se je £.°Poldne udeležilo samo 58 po-j!ancev, kar pomeni, da so vo-ve demokristjani ponovno /“otirali ter s tem vnovič dodali, da so nesposobni najti , h°d iz začaranega kroga, v aJerem se vrti vsa njihova putika ne samo v Siciliji, t®m Vsem več v vsej državi. Pred- pa so dokazali,- da jim "ega Prav nič do avtonomistič- na tam m gospodarskega progra- za obnovo Sicilije, o kate-so toliko govorili in pi- - *■, zlasti v svojih včerajšnjih vonudbah za sodelovanje v j “rebitni vladi skupaj z Mi-in s socialisti. K1iub temu pa je Milazzo ta ^2v°htvi povabil vse, naj •P )al . za izvedbo načrta za ,p *ern programu sodelujejo, j ,°kopljimo preteklost, je dede* Pcvoizvoljeni predsednik j ?e‘e, in recimo, da hočemo P°darski razvoj. Sedaj je aa Sicilijo, za ljudstvo, ki Hu a sv°j življenjski mini-liu1*1, Gre za uresničenje ve-jnt*® Programa, ki je Siciliji y reben in ki ne sme doživeta n°benega odlaganja. Veseli-in-*.e Vsi in vsi sodelujmo ter cili •Jm° Pred očmi potrebe si-Janskega ljudstva-, j milazzo je po izvolitvi vla-Ha:?°v.edal še, da je treba v fei*rajšem času sklicati iz-ij: n° zasedanje deželne skupil, e’ ki mora odobriti dežel-l95qPr°račun za finančno leto "e » i in nekatere druge važ-vl.nake načrte. Rimu se je zvečer sestalo PSI- Po sestanku je j'“stavnik vodstva izjavil, io *ocialisti ponovno potrjuje-Voje dosedanje stališče in tei;.11* morejo sprejeti takih Ms\ • kier bi bili glasovi C odločilni. Socialisti bodo ^“alJevali z borbo za izvajala /vlonomističnega progra-Ciai . r za gospodarski in so-«an"1 razvoj Sicilije. -Igra se .taeiT ponovno začenja: ope-itijj ni imela pozitivnega vaj « t°da socialisti namera-dolof delati na tem, da bi se j, en tip politike uresničil*, la ^,Vse zanimivo izjavo pa tialjf.-.^rallo, predsednik so-tipp '“ne parlamentarne sku-rtnu^ deželni zbornici v Pa-*ije “^/Mislim, da je vpraša iermu'! deželni zbornici v Pa-bje • ‘Mislim, da je vpraša-dem .^delovanja s krščansko iaMe racijo življenjsko vpra- Parizu. Pella je kmalu po prihodu v Rim že poročal predsedniku Gronchiju, pred tem pa je novinarjem dejal, da so v Parizu razpravljali tudi o vojaških vprašanjih predvsem pa o »integraciji vojaških sil.» Tudi Andreotti je v svoji izjavi ob prihodu v Rim poudarjal vojaško plat pariškega zasedanja ter zlasti podčrtal, da so govorili celo o desetletnem vojaškem načrtu, kot da bi hotei reči; to pomeni, da iz mednarodne pomiritve ne bo n\č. V poslanski zbornici je minister za zdravstvo Giardina odgovarjal na interpelacijo o stanju bolnišnic Našteval je pri tem nove bolnišnice in dejal, da se je število postelj za hudo bolne dvignilo na 220 tisoč, tako da na vsakih tisoč prebivalcev odpade 4,3 postelje. Nato je naštel šest točk vladnega programa za izboljšanje sedanjega stanja. Senatorji so nadaljevali razpravo o klasifikaciji oljčnega olja. Govoril je kmetijski minister Rutnor, ki je povedal, da znaša vrednost proizvodnje oljk v zadnjih desetih letih okrog 108 milijard lir ali 3,8 odst. vrednosti skupne prodajne proizvodnje kmetijstva v vsej državi. Dalje je izjavil, da gre pri potvorbah v 50 odst. primerih za mešanje oljčnega olja s semenskim. Končno se je zavzel za kaznovanje ponarejevalcev toda «brez političnih špekulacij«. Poslanci so nato razpravljali o posameznih členih zakonskega predloga o klasifikaciji olja. Končno so zakonski predlog soglasno odobrili. «»------ Najemne pogodbe naj se podaljšajo do 31. decembra 1965. RIM, 18. — V poslanski zbornici so razdelili zakonski predlog, ki so ga predložili De Pa; squale, Amendola in nekateri drugi poslanci KPI o podaljšanju najemnih pogodb ter ureditvi najemnin. V predlogu je v čl. 1 rečeno, da se podaljšanje najemnih in podna-jemnih pogodb, kot je v čl. 1 zakona od 1. maja 1955 določeno do 31. decembra 1960, še nadalje raztegne do 31. decembra 1965 in v primerih, ko i-majo najemne pogodbe navad, no zapadlost 31. decembra 1965, se ta zamenja s postopno navadno zapadlostjo. Po čl. 2 tega predloga so najemne in podnajemne pogodbe, ki so bile sklenjene pred 1. marcem 1947 in zapadejo pred 31. decembrom 1965 PARIZ, 18. — Predsednik Eisenhov/er je prišel no-cdj ob 22.30 s posebnim vlakom v Pariz. Na postaji Lyon ga je sprejel general de Gaulle, in pozdravila ga ie velika množica. Ni bilo govorov in nekaj minut po 'prihodu je Eisenhower odpotoval z avtomobilom v ameriško poslaništvo. deželnih poslancev je objavila po volitvah izjavo, v kateri napada Milazzovo krščansko socialno zvezo, da je »poskušala zakrinkati za predlogom o ustanovitvi vlade s krščansko demokracijo, PSI in PSDI svoj pravi namen, da ne p#trže svojih vezi in svojega podložništva KPI*. V izjavi se nato zaman poskuša KD izgovarjati in naštevati vzroke za svoj neuspeh ob obtoževanju PSI, da »noče zavzeti samostojnega položaja*. Vsi desničarji — od fašistov, preko liberalcev pa do demo-kristjanske desnice — tudi po volitvah v Palermu ne morejo pozabiti ponudbe demokrist-janskega vodstva socialistom za sestavo skupne deželne vlade, pa čeprav pod pogoji, ki so bili za PSI nesprejemljivi. Tako je v poročilu vodstva fašistične MSI rečeno, da je «hotela KD odpreti vrata države stranki ki je izključena celo iz socialistične internacionale, in ki sledi najbolj strogemu marksističnemu na. uku in nasprotuje krščanskim načelom«; zato MSI grozi, da bodo najvišji njeni organi razpravljali o sedanjem položaju, ker da je stališče vodstva KD «absurdno, predvsem do Segnijeve vlade, ki deluje ob podpori MSI.» Tudi siciiijansKi liberalni parlamentarci so izrazili svoj «ogorčeni protest« in poudarili željo, da bi KD na Siciliji «prenehala delati napake ter postala odločno protikomunistična.« Parlamentarci PLI v Rimu pa poudarjajo, da pomeni ponudba KD socialistom «nevarno negotovost, ki visi nad vsem življenjem države« in »zavija v meglo prirodne meje med demokracijo in totalitarizmom«. Desničar Scelba Je takoj Oklical pristaše svojega ((ljudskega centrizma« in skupaj z njimi sklenil, da bo opozoril tajnika Mora ter izrazil zaskrbljenost glede političnega razvoja in tudi izrazil potrebo za morebitno sklicanje zasedanja glavnega odbora KD. Končno so se oglasili tudi radikali, ki poudarjajo, da pomeni demokristjanska ponudba priznanje nujnosti sodelovanja med KD in PSI, kajti do takega sodelovanja bo v prihodnosti moralo priti. Zato pomeni ponudba KD, ne glede na izid volitev v Palermu, preobrat ter da bi sleherno odlaganje takega sodelovanja z demokratično levico koristilo samo KPI. Senat je soglasno odobril zakon o klasifikaciji olja RIM, 18. — Jutri bo seja vlade. Poročali bodo ministri Pella, Tambroni in Andreotti, ki so se udeležili zadnjega zasedanja atlantskega sveta v •iiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmviiiiMiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii V Cuenlaj predlaga Nehruju skupen sestanek v Rangunu trebe kot za stanovanje, ne more povišati med leti, ria katera se nanaša podaljšanje, razen po čl. 5 v primerih, ko je najemna pogodba močno obremenjujoča za najemodajalca. V tem primeru se lahko zahteva od arbitražne komisije — ki se sestavi na podlagi čl. 4 v vsaki pokrajini do 31. decembra 1960 — sprememba same pogodbe v mejah 20-odstotnega letnega poviška, ki se od leta do leta obračunava na najemnino, ki se je plačevala 31. decembra prejšnjega leta. «»------ Skozi Frejus spet vozi vlak PARIZ, 18. — Po zadnji ugotovitvi je nesreča v Frejusu zahtevala 412 žrtev (to šte vilo je bilo ugotovljeno že včeraj), in sicer- 282 mrtvih so identificirali, 29 trupel je ostalo neidentificiranih, 101 oseba pa je izgubljena. Po 15-dnevni prekinitvi so danes vzpostavili železniški promet skozi Frejus, čeprav samo po enem tiru. Voda, k: je prihrumela, ko se je zrušil jez Malpasset, je odnesla več kot 3 km proge. Pri obnovitvenih delih je bilo zaposlenih 350 delavcev. MOSKVA, 18. — Danes je bil v Moskvi podpisan sporazum za zgraditev petrolejskega voda, ki bo do 1. 1963 povezal SZ z Vzhodno Nemčijo m Poljsko. Dolg bo 1200 km in se bo začel v Mozyru v Beli Rusiji. V načrtu pa je tudi petrolejski vod, ki bi se prav tako začel v Mozyru in bi šel v CSR in Madžarsko. Konferenca najvišjih 25. aprila v Ženevi? PARIZ, 18. — Ameriški predstavnik je po prihodu Ei-senhowerja v Pariz izjavil, da bo datum za konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom, ki ga bodo tri zahodne države predlagale Hruščevu, padel »med zadnje deset dni aprila*. Dodal je, da bodo za sedež konference predlagali Ženevo. CISL protestira pri Francu BRUSELJ, 38. — Mednarodna zveza svobodnih sindikatov (CISL) je poslala generalu Francu protestno brzojavko proti nadaljnjemu sodnemu postopku proti Juliu Ceronu in drugim osebam, ki so bile z njim vred aretirane poleti. Ceron je bil obtožen protidr-žavnega delovanja v zvezi z neko stavko ter obsojen na tri leta zapora, toda madridski vojaški poveljnik je sporočil, da bo Ceron s tovariši ponovno sojen, «ker so bile prisojene kazni prenizke«. V brzojavki je tudi protest, ker je že 14 dni 21 mladih Baskov zaprtih; z njimi so ravnali nečloveško in nekatere tudi mučili. Brzojavka zahteva kaznovanje krivcev teh dejanj ter izpustitev ali pa takojšnji proces proti Baskom v zaporu. Za razvoj gospodarskega sodelovanja med FLRJ in Italijo Razgovori Del Odgovor «Borbe» Otvoritev italijanske obrtniške razstave v Beogradu Danes se v Parizu začne konferenca predsednikov štirih zahodnih vlad Eisenhower je prispel v Pariz sinoči - V razgovoru z de Gaullom bo skušal ameriški predsednik omiliti ostra nesoglasja s Francijo - Pariški tisk piše o hudi krizi v francosko-ameriških odnosih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — V Beogradu se je danes začela izmenjava misli o nekaterih aktualnih vprašanjih gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo med predsednikom odbora za zunanjo trgovino Jugoslavije Ljubom Babičem in italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Del Bojem. Razgovorov so se udeležili z jugoslovanske strani predsednik zunanjetrgovinske zbornice Rudi Kolak, pomočnik predsednika odbora za zunanjo trgovino Gajinovič, s usnjar in zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve. Z italijanske strani so se razgovorov udeležili poleg ministra Del Boja opolnomočeni minister Tom-maso Notarangeli, predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino Ferroni, Carli in Agostino, italijanski veleposlanik v Beogradu Cavalletti in drugi. Predsednik odbora za zunanjo trgovino Ljubo Babič je pnredil danes kosilo v časi italijanskemu ministru Del Boju. Na kosilu so bili ostali člani italijanske delegacije, ita- V Pariz je Eisenhower prišel iz Toulona, kamor je bil prispel nekaj čez poldne s križarko «Des Moines«. V Tculonu so ga čakale številne civilne in vojaške francoske in ameriške osebnosti. Med drugimi sta bila tudi ameriški državni tajnik Her-ter ter francoski državni minister Louis Jacquinot kot de Gaullov predstavnik. Jacquinot je izrekel Eisen-howerju nekaj pozdravnih besed in poudaril solidarnost med Francijo in ZDA. V svojem odgovoru je Eisenhower izjavil, da so ZDA in Francija zaveznice že več let, ter je omenil, da je Francija prišla prva na pomoč ZDA, iko so se leta 177.7 borile za svojo neodvisnost. uc,vlllu,uul ______, V Pariz sta prišla danes tu- Vključene v določbo o podalj-(di Mac Millan in Adenauer, J ... . 1 _ ; i n .. Jnln>l(ln lrAnTOTOn šanju, najemnik pa bo moral od datuma dogovorjene zapadlosti do izteka podaljšanja pla. čevati najemnino, povečano z vsemi poviški, ki so bili po zakonu dovoljeni v času trajanja pogodbe. Odložitev učinka klavzul o prepovedi podnajemov, ki jih vsebujejo najemne pobodbe za prostore, namenjene stanovanjski uporabi, in sicer za podnajem le dela stanovanja, je še nadalje podaljšana do 31. decembra 1965. Po čl. 3 predloga se najemnina nepremičnin, tudi če so te uporabljene za drugačne po- ki se bosta udeležila konferen. ce predsednikov vlad štirih zahodnih držav, ki se bo začela jutri. Mac Millan je ob prihodu izjavil časnikarjem, da je zahodna konferenca najvišjih «dogodek zelo ve-like važnosti«. Dodal je, da še posebno ceni udeležbo de Gaulla pri razgovorih, ki predstavlja «glas Francije, ki se je prerodila z novo vitalnostjo«. Glede Eisenhowerjevega potovanja v Evropo, Azijo in Afritko je Mac Millan izjavil, da je to potovanje «velik uspeh«. O odnosih med Vzho- Na sestanku naj bi se sporazumela o začasni ureditvi obmejnih sporov iilj .’ toda ne pod pogoji, ki '6Wni- postavila včeraj, tlokrt i’ ker je obstajala de-*o j lstjanska resolucija, ki „ jbiavili nekaj dni prej. "®un *03evCano n’ objektivnih po-•talij, Za dosego razčiščenja Silo v Vodstvo PSI je prou- je Corallo odgo-■ more se primerja- štaiar’ k* je in stvar, ki bi *aiši ai Vsekakor pa bi n Vldel drugo rešitev, to* be,8 iasni podlagi*. Šot« * predsednik parla-vaz> e. skuPine KPI, Mario M j. a, je izjavil, da pome-Jo ‘azzova izvolitev ponov-uo^^l^itev avtonomistične Nebi’ k' i® na ta način pre-!a »Pletke KD, ki je ho-j? 'r°nto razdeliti; zato Volit Pozdravlja Milazzovo iz-W.Y. z željo, da bi prišlo do ji 80 ,e obnovljene večine Ul *» y r, aiuciiu tajmovou V’tl»n Ingrao izjavil no- PEKING, 18. — Kakor poroča agencija «Nova Kitajska« je Cuenlaj poslal Nehruju pismo, s katerim predlaga začetek posvetovanj med obema državama, da se dogovorijo, za koliko kilometrov naj se umaknejo indijske in kitajske čete od sporne meje. V svojem pismu Nehruju predlaga Cuenlaj, naj bi se 26. decembra sestala in razpravljala o obmejnem sporu. Cuenlaj pravi, da je v pričakovanju umika oboroženih sil z vsega obmejnega področja Kitajska pripravljena sprejeti delno rešitev z izvedbo Nehru-jevih predlogov, da se ne pošljejo oborožene sile v Longju in na druga sporna obmejna področja. Pekinška vlada predlaga tudi, naj se na spornih področjih na eni in na drugi strani me’e ne namesti oboroženo osebje. Dalje pravi kitajska vlada da sprejema indijski predlog, naj ne bi pošiljali vojaških patrulj z obmejnih postojank, in dodaja da je pekinška vlada že dala navodila svojim obmejnim oblastem, naj ukinejo delovanje patrulj. V svojem pismu od lb. novembra je Nehru zavrnil prejš- . nji Cuenlajev predlog, naj bi s lobe strani evakuirali 20 km I .. 1 V. niennol: n. - vuuutijciic »- ('cilij s*°žue akcije za korist . v tj", ^ imenu tajništva pa v'riai-i Ingrao izjavil no- >olit«®m. da je Milazzova it- P°z*tiven dogodek, ki 'taro , razširitev soglasja s.umv ---------------- - u u straneh Sw Ve*ino. Uirofc pas na obeh stranen ““Pina demokristjanskih črte, ki jo imajo eni in drugi zasedeno na spornem področju Ladak. Nehru je predlagal, naj bi se Kitajci in inuijci umaknili s spornega področja Ladak, in sicer; Indijci za demarkacijsko črto, ki jo zahteva Kitajska, in Kitajci za demarkacijsko črto, ki jo zahteva Indija. V svojem zadnjem pismu pravi Cuenlaj, da kitajski zemljevid, ki je bil objavljen leta 1956, in na katerega s Nehru sklicuje, #točno kaže tradicionalno demarkacijsko črto med obema državama« na področju Ladak. Cuenlaj dodaja, da je predlog, naj se čete obeh držav umaknejo za obmejno črto, ki jo priznava druga država, »nepravična«, (da predlog, dodaja Cuenlaj, bi se lahko zdel pravičen tistim, ki ignorirajo prava dejstva. Toda na podlagi tega predloga bi indijške koncesije bile samo teoretične, ker to področje, ne pripada Indiji, in Indija nima tu osebja, ki bi ga morala evakuirati. Kitajska pa bi morala umakniti svoje čete s področja nad 33.00U kvadratnih kilometrov, k' pripada Kt-tajski.« „ , . Na koncu zavrača Cuenlaj indijske obtožbe v zvezi z obmejnimi incidenti in izreka upanje za izboljšanje odnosov med obema državama. Kar se , tiče sestanka med njim in Nehrujem, ki naj bi bil 26. decembra, predlaga Cuenlaj kateri koli kraj na Kitajskem, ki ga izbere Nehru. Ce pa se ne strinja, naj bi sestanek bil v Ranganu, če burmanska vlada v to privoli. Churchillovi žavni podtajnik za pošto in finance dr. Zoran Polič, pomočnik državnega tajništva za zunanje zadeve Cmobrnja in drugi visoki funkcionarji. Danes dopoldne je italijanskega ministra sprejei tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič. Minister Del Bo je popoldne odprl razstavo italijanskega umetniškega obrtništva, zvečer pa je bil navzoč v hotelu ((Metropol« na reviji italijanske mode. Slovesnosti odkritja italijanske obrtniške razstave so se udeležili predsednik odbora za zunanjo trgovino Ljubo Babič, pomočnika državnega tajništva za zunanje zadeve Srdjan Priča in Bogdan Cmobrnja ter številni drugi jugoslovanski visoki zastopniki gospodarstva. Na razstavi so ženska in moška konfekcija, perilo, obutev in drugi modni predmeti, okrasni predmeti iz 'keramike in stekla, glasbeni in orugi umetniško izdelani obrtniški predmeti. Na otvoritveni slovesnosti pri prihodu v zelo lepo urejen paviljon so pozdravila goste dekleta v narodnih nošah iz raznih italijanskih pokrajin. Zadnje čase so se zmanjšali napadi socialističnega tabora — razen seveda s strani Kitajske in Albanije — na Jugoslavijo. Namesto neposrednih napadov in vmešavanj v notranje zadeve Jugoslavije, kot je ugotovil maršal Tito v svojem govoru v Zagrebu, se zamolčujejo pomembni dogodki v notranjem življenju in zunanji politiki Jugoslavije, njeni gospodarski uspehi in se nadaljuje kritiziranje tako imenovanega ((jugoslovanskega revizionizma«. Vse izkušnje od 1948. leta, in to ne samo jugoslovanske, temveč tudi sovjetske izkušnje, dokazujejo, da je teza o revizionizmu u-metno skonstruirana zaradi potrebe določene politike. »Prevzeli so mnoge stvari, zaradi katerih so nas leta 1948 kritizirali in sedaj polagoma tudi oni izvršujejo revizijo,« je poudaril Tito v svojem govoru. »Toda pri njih je to socialistični razvoj, a pri nas je, pravijo oni, »revizionizem«. Da, to je revizija, je nadaljeval Tito, toda revizija slabe prakse, revizija stalinističnih metod upravljanja, v katerih je bilo samo njihovo merodajno in odločilno.« «Mi nismo revidirali, odgovarja nocojšnja »Borba« kritikom iz vzhodnoevropskih držav, niti enega načela marksizma in leninizma, temveč smo šli naprej in hrabro revidirali vse slabo in negativ- NEW YORK, 18. — Dvakrat- | lutne rezerve, za tarife in za ni demokratični kandidat za širše gospodarsko področje in predsednika republike bteven. son je predlagal, naj bi rešili sedanjo krizo z zamislijo »odprtega sveta« v okviru letnega programa pomoči nezadostno razvitim deželam. Ta pomoč, naj bi znašala pet milijard dolarjev (3u00 milijard lir). Program pomoči bi morali mednarodno koordinirati in bi moral trajati vsaj do konca stoletja, t. J. za 40 let. Stevenson objavlja v tem smislu članek v trimesečni reviji «Foreign Affairs« in pravi, da so sedaj v teku istočasno štiri revolucije na svetu. »Bivši kolonialni red, dodaja Stevenson, je tako rekoč izginil in nove države — in novi imperializm. — se trudijo, da bi napolnili praznino v obširni politični revoluciji.« Večina teh novih držav skuša modernizirati svoje gospodarstvo v nekaj desetletjih. To je gospodarska revolucija. Toda to delajo na podlagi demografskega narastka, ki bo v prihodnji generaciji podvojil prebivalstvo nezadostno razvitih dežel. To je biološka revolucija.« Stevehson poudarja zatem, da letala z nadzvočno brzino, atomska energija in izstrelki odpirajo dve nasprotni možnosti: raziskovanje planetar- nega prostora in samouničenje tega planeta v prostoru. To je znanstvena revolucija. Clankar izreka mnenje, da bi morali sklicati severnoatlantsko kunfeienco, da določijo novo skupno politiko za obrambo, za razorožitev, za raziskovanje vesolja, za va- pomoč nezadostno razvitim državam. Stevenson pravi zatem, da bi morali sodelovanje s SZ, razširiti na raziskovanje nad-zračnega prostora m na ssup-ne operacije na nekaterih sektorjih gospodarske pomoči. Ro-leg tega bi morale ZDA iskati sporazum s SZ o »organizirani neintervenciji« na Srednjem vzhodu. Stevenson predlaga dalje, naj bi Zahod zaradi naraščajoče moči Kitajske zaprosil Hruščeva, naj posreduje za rešitev vprašanj na Daljnem vzhodu. »Komunistični tabor, dodaja Stevenson bi morali pozvati, naj razširi na Kitajsko vsait sistem nadzovorane razorožitve in naj osvobodi dežele Daljnega vzhoda grožnje za njihovo varnost ZDA pa bi morale umaknit: svoj veto proti sprejemu Kitajske v OZN; otoke Kvemoj in Macu bi morali evakuirati ter bi morali sprejeti vključitev Koreje in Japonske v vsako neatomsko področje. Stevenson predlaga, naj ZDA povabijo SZ i» vse države članice OZN, da prispevajo, da prenehajo nepotrebne sovražnosti med arabskimi dr-žavami in Izraelom. Stevenson je mnenja, da sta Indija in Latinska Amerika področji, ki bi morali imeti prednost, kar se tiče gospodarske pomoči. Zatem našteva pet pogojev, ki so potrebni za uspeh celotnega programa pomoči nezadostno razvitim državam; potrebno je razdob- je vsaj 40 let; razpolagati je treba z osebjem temeljitega znanja, vštevsi znanje jezikov. Dajanje pomoči se mora izvajati in koordinirati v mednarodnem merilu. Ostale nezadostno razvite države morajo več prispevati k celotni po-moči. Stevenson predlaga tudi, naj bi mednarodna vprašanja bolj neposredno obravnavali, in pravi, da je SZ dala pobudo glede tega. »Ni bilo še dokazano, pravi Stevenson, da sta demokracija in prepričevanje lahko enaka učinkovitosti centralnega načrtovanja diktature.« Končno pravi Stevenson, da bi morale ZDA podaljšati prekinitev jedrskih poizkusov za ves čas, ko se bodo pogajanja o razorožitvi nadaljevala v dobri veri, in ko bo Sovjetska zveza ostala pri podobni prekinitvi, »Dobra vera pri pogajanji)!, pravi Stevenson, je odločilna, ker prekinitev za nedoločen čas pomeni prepoved jedrskih poizkusov brez inšpekcije. Ce bi prišlo do popolne in splošne razorožitve, bo nastala tretja nujnost; naddržavna sila kakršne koli vrste, kaker sem rekel Hruščevu, zato da absolutna teža velesil, kakor so Amerika, Rusija ali Kitajska, ne bi ustrahovala manjših držav. Seveda ustvarja sestava, nadzorstvo in uporabljanje take sile številne druge probleme. Medtem, zaključuje Stevenson, v pričakovanju tisočletja razorožitve, kakor sem že rekel, moramo nadomestiti pomanjkljivosti v naši obrambi, da dosežemo vsa' enakost sile ,s Sovjetsko zvezo.* no, vse s časom preseženo r naši sodobni praksi, vse ovire na poti najširšega razmaha zavednih socialističnih sil v državi. Pred revizijo, poudar* ja «Borba», je zavarovana samo naša odločnost, da bomo vedno revidirali vse, kar je negativno in zastarelo.« «Sicer pa, nadaljuje ,Borba’, so v Sovjetski zvezi in v drugih socialističnih državah zadnja leta sprejeli razne ukrepe, s katerimi so revidirali številne stare oblike in metode iz Stalinove dobe.« «Borba» med drugim navaja, da so v Sovjetski zvezi med drugim ukinili številna gospodarska ministrstva, občutno zmanjšali administrativni aparat, ukinili traktorske postaje, zveznim republikam in oblastem so dali mnogo večje pravice, izvršili so revizijo kazenske zakonodaje, sodnega sistema, šolstva, a napovedujejo še nove revizije. Ce bi Kdo od današnjih sovjetskih voditeljev predlagal kateri koli od teh ukrepov ne leta 1948, temveč leta 1952, bi bil proglašen za najhujšega revizionista in verjetno se pri tem ne bi niti končalo. »Dejansko, ugotavlja «Borba», je to bila samo revizija negativne prakse, ki jo je uvedel Stalin in proglasil za svetinjoi Mi o tem ne govorimo iz škodoželjnosti, temveč se iskreno veselimo, ker ti ukrepi dajejo dobre rezultate, toda v tem primeru se najbolj vidi, kako neutemeljene in nesmiselne so obtožbe proti Zvezi komunistov Jugoslavije zaradi »revizionizma«. in te obtožbe objektivno in konkretno škodujejo socializmu in miru.« B. B. ——«»— 0 zastrupitvi v menzi «Svobodnc Evrope» MUENCHEN, 18. — Iz Wa-shingtona se je izvedelo, da je danes državno tajništvo označilo poskus zastrupitve osebja radijske postaje »Svobodna Evropa« v Munchenu za «o-duren komplot«. Predstavnik državnega tajništva je izjavil, da bodo ameriške oblasti v tesnem kontaktu z nemškimi oblastmi, ki vodijo preiskavo, da se določi, kaj se bo lahko v zadevi napravilo. Poveljstvo ameriških vojaških sil v Evropi, ki se nahaja v Heidelbergu, je izdalo poročilo, v katerem obtožuje češkoslovaškega diplomata Jaroslava Nemca, vicekonzula na konzulatu CSR v Salzburgu, da je on pripravil poskus množičnega zastrupljenja uslužbencev radia »Svobodna Evropa« v njihovi menzi v Munchenu. Kot je znano, je bilo v prejšnjih dneh sporočeno, da so v solnicah v omenjeni menzi našli atropin, ki je strupena snov. Poročilo pravi, da je ameriška vojaška protivohun-ska služba odkrila, da se pripravlja komplot za zastrupitev, ter je to informacijo nemudoma sporočila radiu. Obveščeno je bilo o tem tudi nemško pravosodno ministrstvo. Preiskave vojaške obvešče-valne službe so pokazale, da je Jaroslav Nemec, češkoslovaški vicekonzul v Salzburgu izročil nekemu »komunističnemu agentu« solnice, v katerih je bil atropin in ki so bile namenjene za menzo radijske postaje «Svobodna Evropa«. Agentu je bilo rečeno, da je v solnicah lahno odvajalno sredstvo. Klinična analiza pa je pokazala, da je bil v solnicah atropin v zadostnih količinah, da bi lahko povzročil resno bolezen, katere stopnja bi bila pač odvisna od starosti in fizične kondicije posamezne osebe ter od količine zaužite soli. Ameriški funkcionarji niso hoteli izjaviti, ali bi lahko kaka oseba tudi umrla, ko bi zaužila zastrupljeno sol. Baje je prišlo do odkritja komplota 21. novembra malo pred razdelitvijo solnic. O zadevi je poročal v sredo radio «Svcbodna Evropa«, ki ni navedel diplomata, temveč je samo dejal, da je ta ravnal po navodilih svoje vlade in da je bila ameriška protivo-hunska služba obveščena po neken «dvojnem» agentu. Radijska postaja «Svobodna Evropa«, ki jo zasebno finansirajo ZDA, ima 1200 uslužbencev, večinoma beguncev iz vzhodnih držav. Menzo so 22. novembra zaprli in včeraj je bila spet odprta. Termična naprava na sončno energijo LONDON, 18. — Neko angleško podjetje je dalo v prodajo domačo termično napravo, ki deluje na sončno energijo. Stane 350.000 lir, zadostuje pa za ogrevanje kopalnice (2500 1 tople vode na teden), za delovanje hladilnika in naprave za kondicionirani zrak s stroškom samo 800 lir na teden. BUENOS AIRES, 18. — Pri trčenju polnega avtobusa z vlakom je bilo 11 mrtvih in 25 ranjenih. Nesreča se je dogodila popoldne blizu Cariada de Gomez, približno 400 km severno od Buenos Airesa. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,2, najmžja 5,9, ob 17. uri 8,2, zračni tlak 1011,1, pada, veter vzhodnik 10 km, vlaga 77 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,5, padavine 0,8 mm. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 19. decembra Urban Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 10.09. Jutri, NEDELJA, 20. decembra Svetozar Seja pokrajinskega sveta Začetek razprave o proračunu pokrajinske uprave za leto 1960 Utemeljitev proračunskih postavk predsednika prof. Ere-gorettija - Primanjkljaj ho znašal 580 milijonov lir Pokrajinski svet je sinoči začel razpravo o proračunu pokrajinske uprave za leto 1960. Najprej je predsednik pokrajine prof. Gregoretti ute. meljil in v giavnih obrisih obrazložil pokrajinski proračun ter se dotaknil vseh gospodarskih in socialnih vprašanj naše pokrajine. Pri tem je poudaril, da pokrajinske upravitelje ne spodbuja analitična, skopa, polemična in nezaupljiva kontrola nadzornih oblasti, ki je odveč v demokratičnem režimu. Nato je podčrtal, da se bo vedno flMvitiiuiiiiiiiimiimmimfiimmmitiiiiHiiii zavzemal za čimprejšnjo ure- razmer v svetu. sničitev avtonomne dežele in 1 Nato je odbornik za finance • :_______n J«____1.__::_l-I 1 1___t _ i____________: T- v Kopra Se preden Je prešel fašizem na oblast, ob zaključku prve svetovne vojne pa do ustrelitve Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev in še dlje, prav do padca fašizma in do zmagovitega konča NOB, so slovenski antifašisti polnili zloglasne zapore v Kopru. Tu so gnili zaporniki iz Marezig iz prvega procesa po prvih volitvah v rimski parlament leta 1920 in 10 let kasneje, iz drugega. Sem so pripeljali naše bazoviške junake vse razbite in ranjene od nečloveškega mučenja v karabinjerski vojašnici v Semedeli, tam kjer danes stoje nove zgradbe avtobusnega podjetja •Slavnik« in takoj za njimi tovarne motorjev »TOMOS«. Tu so se zdravili ti veliki vzpodbudniki oborožene in organizirane borbe proti fašizmu v mračni 'dobi, ko je bila tudi najvišja žrtev življenja še brez izgledov na zmago nad fašizmom. Tu so gnili Tomažičevi tovariši, preden so doprinesli svojo najvišjo in zavestno žrtev za odločilno borbo, ki se je takrat že začela s splošnim uporom proti nacifašizmu vsega primorskega ljudstva in jugoslovanskih narodov v NOB. Zato je bil koprski zapor mračni simbol fašističnega raznarodovanja in zatiranja vsega slovenskega ljudstva, a tudi nenehne enotne, neločljive in nerazdružljive borbe vsega primorskega antifašizma proti njemu, do njegovega uničenja. Na njegovih ruševinah je začelo novo življenje in rast. Popolnoma pravilno in dosledno je, da koprski odbor za proslavo 40-letnice ustanovitve KPJ prireja svojo zaključno proslavo, posvečeno narodnemu heroju Pinku Tomažiču, mlademu tržaškemu komunistu, ki naj bo skupno z vsemi našimi antifašističnimi heroji blesteč vzgled naši mladini. Zato se bodo v nedeljo zbrali v Kopru vsi antifašistični zaporniki in njim ob strani vsi antifašistični borci ob odkritju spominske plošče na razvalinah zloglasnega zapora, kjer je vzklilo novo življenje. Kdaj pa pri nas : je pripomnil, da pokrajinski svet ni bil izvoljen samo zato da skrbi za vzdrževanje cest, podporo revnim otrokom in slaboumnim, ampak zato, da bo tolmačil in izražal želje in potrebe vseh sektorjev prebivalstva. Glede proračuna je prof. Gregoretti dejal, da je skromen in da naše razmere ne dovoljujejo, da bi lahko povečali dohodke z novimi dajatvami. Zaradi tega je nujno potrebna državna pomoč za kritje primanjkljaja. Med drugim naj omenimo, da je prof. Gregoretti v svojem poročilu obširneje obdelal vprašanje avtomobilske ceste Trst-Benetke in Videm-Trbiž. Pri tem je poudaril, da je treba rešiti to vprašanje, da bo Trst povezan s svojim zaledjem. Glede potvarjanja živil pa je prof. Gregoretti sporočil, da je začel s potrebno akcijo, zato da bo pokrajinska uprava lahko opravljala svojo dolžnost v borbi proti ponarejevanju živil. Pripomnil je, da pokrajinska u-prava ima za to že dobro opremljen laboratorij. Končno je omenil razstavo italijanske knjige v Kopru in izrazil željo, da bi sestanki državnih predstavnikov pripomogli k utrditvi miru in izboljšanju začel z obrazložitvijo glavnih postavek proračuna za leto 1960, ki predvideva 580 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi ga krili z državnim prispevkom. Računajo, da bodo pri letošnjem obračunu prihranili 60 milijonov lir in da bodo v prihodnjem letu imeli 1.563.935.000 lir dohodkov. Skupni dohodki bodo torej znašali 1.613.935.000 lir; izdatki pa skupno s pasivnimi obrestmi 2.193.935.000 lir. Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo v ponedeljek. —«»— Zborovanje upokojencev v Ricmanjih Jutri ob 10. uri bo v prostorih prosvetnega društva v Ricmanjih zborovanje upokojencev, ki bodo razpravljali o vprašanju pokojnin in invalidnin. -— o------ O Odbor za pomoč pekovskih delavcev sporoča vsem brezposelnim, upokojenim in bolnim pekovskim delavcem, da naj v ponedeljek od 16. ure dalje dvignejo izredno pomoč na sedežu v Ul. Pondares št. 8., Sklepi komisije za cestni promet Snoči se je na tržaškem županstvu sestala komisija za cestni promet, ki je odobrila dve prednostni smeri skozi mesto. Prva smer gre od Ce-daza do Ulice Flavia onstran nogometnega igrišča pri Sv. Soboti, druga pa od Trga Dalmacija po Ul. Fabio Severo do točke, ki je okrog 300 m naprej od zadnje postaje fi-lobusne proge št. 17. Od tod dalje spada namreč bazoviška cesta pod pristojnost ustanove ANAS. Ta sklep so sprejeli, potem ko si .Acegat, prometna policija in inšpektorat za motorizacijo proučili načrt, ki ga je pripravil namestnik poveljnika upravne policije Dolce. Komisija je tudi pooblastila pristojno upravo, naj skuša čimveč prihraniti pri postavljanju raznih tabel, ki jih je samo za prvo smer v načrtu 165. V ta namen naj bi uporabili drogove, ki so že postavljeni. Materialni stroški bi potem znašali 1 milijon lir. Na prihodnji seji komisije bodo obravnavali tretjo prednostno smer, to je smer, po kateri se bo od Trga Liberta pred glavno postajo po nabrežju in Sprehajališču Sv. Andreja do priključka na trbi-ško cesto razvijal predvsem tovorni promet. Se prej pa bodo morali izdati odlok, ki bo odredil, da se tovorni promet prenese iz Ulice Fabio Severo na nabrežje. SESTANEK DRUŠTVA SLOV. UMETNIKOV Društvo slov. umetnikov vabi člane na važen sestanek, ki bo v ponedeljek dne 21. dec. ob 20.30, Na sestanku bomo obravnavali tekoče društvene zadeve v zvezi s sprejemom in družabnim večerom, ki ga priredi DSU 5. januarja 1900. Pridite! Čemu služilo Izzivanja fašističnih prenapetežev V zadnjih dneh so «neznanci» dvakrat zaporedoma razbili s kamenem šipe na poslopju slovenske šole pri Sv. Ivanu Skrajni ias bi bil, da bi policija končno odkrila zločince Tudi Ansa poroča, da je ljudska oblast uvedla ne samo na Koprskem, temveč tudi na Bujskem obvezni pouk italijanščine v vseh višjih razredih osemletk, in sicer najmanj dve uri tedensko; poleg tega se bo italijanščina poučevala obvezno tudi na tistih šolah, kjer je že uveden pouk nekega drugega tujega jezika. Tako je v socialistični Jugoslaviji. Kako pa je v Trstu, Gorici, Čedadu in vsej Beneški Sloveniji? Kdaj bo odgovorna oblast uvedla vsaj eno uro tedensko — ne obveznega, ker kaže, da bi bila to «prevelika» zahteva — ampak neobveznega pouka slooenščine? Ce kdo trdi, da ne bi bilo zanimanja, mu povemo, da se je za prostovoljne tečaje slovenščine za uradnike javne uprave na podlagi znane okrožnice vladnega komisariata, prijavilo čez štiri sto obiskovalcev! In ne samo štirideset, kot so na komisariatu predpostavljali! Toda kaže, da se oblast pri nas ravna rajši po drugačnih načelih, ki so taka da ne bi mogli trditi, še manj pa dati roke v ogenj, da tudi ona na posreden način ne prispevajo it razvoju tiste miselnosti, ki v »krajni konsekvenci vodi do razbijanja šip na s loven-•kih šolah iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininaiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiniiitiitiauntiMiiiiiiiiniuHtiiiaiNiiiimiiiiiiiiiiiHiiMium Rozprova o proračunu v občinskem svetu Prenizko število v oddelku zs± Odložitev razprave o resoluciji proti premestitvi ravnateljstva čistilnice «Aquila> v Milan Drobci razbitega stekla Na včerajšnji redni seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevalo razpravljanje o proračunu, v začetku pa so bila na vrsti vprašanja svetovalcev in resolucija proti premestitvi ravnateljstva Aquile v Milan. V diskusiji o proračunu so spregovorili Arturo Calabria (KPI), Guerrieri (MSI), Colautti (KD) in Pue-cher (PSDI). Svetovalec Dulci je vprašal odbornika za finance, ali ne bi mogli znižati davke tudi trgovcem v Ul. Udine. kjer cestna dela, ki že tako dolgo trajajo, ikrčijo obseg kupčij. Za trgovce v Ul. Giulia so že sprejeli takšen Sklep. Odbornik Rinal-dini je dejal, da je za leto 1960 to že prepozno, da pa bodo to upoštevali za davke v letu 1961. Svetovalec Muslin je opozoril na neprimerno zadnje postajališče avtobusa št. 30 in zahteval, naj se proga podaljša za kakih 600 m na Elizejske poljane pri hišah INCIS. Odbornik Visintin je dejal, da je treba upoštevati dve težko-či: pomanjkanje sredstev. k<*r bi podaljšanje nove proge menilo nova financn; > na za Acegat, ter težkoča pri obračanju avtobusa pri Ladovem stolpu. Odbornik Višin, tin je odgovoril tudi na neko prejšnje vprašanje svetovalca Calabrie glede njegove zahteve po postavitvi nekaterih čakalnic ob filobusnih progah. Predlagatelj resolucije proti premestitvi ravnateljstva Aqui-le v Milan Morelli je navedel vzroke svoje pobude in rekel, da bi se to ne smelo zgoditi tudi zato, ker je dobila Aquila več milijard lir posojil najprej od ERP, potem pa od rotacijskega sklada. Zatem je župan dr. Franzil orisal korake, ki jih je napravil, da bi ostalo ravnateljstvo v Trstu. Končno je predlagal, naj bi o resoluciji razpravljali načelniki svetovalskih skupin, ker se je medtem položaj nekoliko spremenil. Občinski svet je ta predlog soglasno odobril. V diskusiji o proračunu je prvi spregovoril svetovalec Calabria (KPI), ki je obravnaval v glavnem dve vprašanji: vprašanje brezposelnih in občinskega osebja. Glede brezposelnih je omenil postavko za ustanovitev petih delovnih centrov in dejal, da ti centri ne smejo zamenjati SELAD, ki nudi brezposelnim boljše pogoje. Zal pa se je v zadnjih letih števlo delavcev pri SELAD stalno krčilo, kar je treba seveda obsoditi. Kar se tiče občinskega osebja se potroši zanj 88,15 odstot- ka dejanskih dohodkov, to je nad 6,5 odstotka več kot lani. To je res visok odstotek, kakor je tudi res. da predvideva stalež 2629 občinskih uslužbencev, medtem ko jih je 353 več. Toda kljub temu trpijo nekateri oddelki zlasti na pomanjkanju delavcev. V oddelku za mestno čistočo je še ved. no 5 delavcev manj (upoštevajoč 26 delavcev, ki so jih pred kratkim sprejeli v službo) kot določa stalež, ki pa je zelo pomanjkljiv, ker se je mesto medtem zelo razširilo. Mnogo osebja primanjkuje tudi o oddelku za javna dela, in sicer okrog 140 delavcev. Od teh jih manjka 76 v odseku za vzdrževanje cest, 33 v oddelku za občinske nasade, 7 v oddelku za kanalizacijo, 20 v avtoparku itd. Zaradi tega bo treba misliti na to, da se v tem oddelku zaposlijo delavci, ki jih določa stalež. Calabria je omenil tudi, da nekateri delavci, ki opravljajo težka dela na prostem, sploh ne dobijo od bočinske uprave plaščev. Odvetnik Puecher (PSDI) je dejal, da predvideva proračun preveč dohodkov in premalo izdatkov te da bi morali vključiti v prispevek, ki bi ga morala dati država za kritje proračuna, tudi 826 milijonov predvidenega posojila. Država bi morala kriti primanjkljaj okrog 3 milijard lir. Kljub pomanjkljivostim pa bodo svetovalci PSDI glasovali za proračun, da se ohrani sedanji občinski odbor. aimillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIItlllltimilltllHIIIIIMIIIIIIIIItllllMIIIIIIIIMIIMHMItllMinilHI Za svoje tatinsko področje si je izbral stavbna gradbišča Z 19-letnim Francem Guar-naccio iz Ul. Madonnina sodniki niso bili usmiljeni. Sicer imajo prav, ker je fant kljub svoji mladosti že tako izprijen in spreten tat, da ne zasluži drugega kot dolgo zaporno kazen. Morda se bo v zaporu poboljšal, posebno zdaj, ker bo par moral spoznati, da se mu tatvine ne izplačajo. Fantovo tatinsko delovanje se je končalo julija letos. Policijski organi so izvedeli, da je nekdo zapravil v »Dancin-gu Mexico» precejšnjo vsoto denarja in ker je istega dne Renatu Perticucciju iz Ulice Ghirlandaio zmanjkalo 200.000 lir, so menili, da je tat fant, ki je tako širokosrčno plačeval. Tega so identificirali za Guarnaccia in ko so ga spravili v zapor, je priznal cel kup tatvin. Najraje je skrivoma prihajal v gradbišča, kjer je iz slačilnic odnašal ves denar, ki ga je našel v oblekah delavcev. Guarnacci pa je spravil v zapor tudi dva prijatelja, in sicer 20-letnega Eugenia Fai-mana iz Ul. Madonnina in 21-letnega Argea Barija iz Ul. delTEremo, katerima je podaril po 10.000 lir, da bi se lahko šla zabavat s kako lahko-Živko. Medtem ko je Guarnacci končal pred sodniki z obtožbo 12 tatvin, sta se morala ostala dva zagovarjati zaradi zatajevanja ukradenega denarja. Obema so prisodili po 4 mesece zapora in 4.000 lir IIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIMIIIHMimMIHHMIIIIIIIIllllltllMMlIlHIIMMIimHMIIMHIIIimMMIIIIMMHimMI V CRDA bodo gradili veliko tovorno ladjo Naročilo italijanske pomorske družbe za gradnjo 19.200-Ionske ladje Pomorska družba Fratelli Grimaldi iz Genove je naročila v ladiedelnicah CRDA gradnjo velike ladje za prevoz suhega razsutega tovora Gre za 19 200-tonsko tovorno ladjo, katere naročilo je sporočil dr. Aldo Grimaldi predstavnih omenjene družbe. Za to naročilo so že podpisali pogodbo. Ladja, ki jo bodo gradili v ladjedelnicah Sv Marka, bo dolga 174,70 metra, široka 20,90 metra, visoki 13,20 mira n njen grez ob polnem tovoru bo znašal 9,25 metra. Ladja bo opremljena s pogonskim strojem tipa CRDA-FIAT, katerega bodo zgradili v tovarni strojev Sv. Andreja in ki bo polno naloženi ladji omogočal brzino 15 milj na uro. Gre za prvo večjo in pomembnejšo ladjo, ki jo je v sedanjem razdobju nizkih brvdnin in splošne krize pomorstva naročila italijanska pomorska družba. Ista družba je že naročila v ladje elnicah CRDA veliko 47 700 tonsko petrolejsko ladjo, katero sedaj grade v ladjedelnici v Tržiču. globe, in sicer pogojno za Fai-mana, medtem ko so Bariju preklicali pogojnost kazni, na katero je bil aprila lani obsojen pred tržaškim sodiščem. Guarnacciju pa so prisodili 3 leta in 6 mesecev zapora in 21.000 lir globe ter mu preklicali dve pogojni kazni. Eno od sodišča za mladoletnike iz 1954. leta in drugo od milanskega pretorja marca letos. Prekinjena stavka tiskarskih delavcev Iz Rima poročajo, da so vse napovedane stavke tiskarskih delavcev prekinjene, ker so se sindikalne organizacije in založniki dogovorili, da se bodo pogajanja za obnovo delovne pogodbe obnovila v torek 22. decembra. Sindikalne organizacije tiskarjev CGIL, CISL in UIL so včeraj izdale naslednje sporočilo: «18. decembra je prišlo do sestanka z vsedržavnimi organizacijami založnikov dnevnikov o razlogih, ki so privedli v soboto 5. decembra do razbitja pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Po proučitvi teh razlogov in na osnovi zagotovil, da so delodajalci opustili nekatera negativna stališča, so sklenili, da se pogajanja nadaljujejo 22. decembra ob 10. uri. Zaradi tega takoj prenehajo veljati po vsej Italiji prejšnja določila o prekinitvah dela«. Iz Rima tudi poročajo, da se je včeraj sestala centralna komisija za papir, ki je sklenila predlagati medministrski komisiji za cene (CIP), da naj poviša cene dnevnikov, ki izhajajo na osmih ali več straneh od 30 na 40 lir, medtem ko naj ostane cena dnevnikov na 6 straneh neizpremenjena. V ponedeljek bo te predloge proučila in o njih dokončno odločala medministrska komisija za cene, ki jo je v ta namen sklical minister za industrijo in trgovino. Predvidevajo, da bo povišanje cen za dnevnike na 8 in več straneh pričelo veljati I. januarja prihodnjega leta. Eno od razbitih oken Trgovske akademije Vsak zaveden Slovenec bo iirii v svojem domu sloven-sll beležni koledar, kj ga je izfe« Dijaška Matica Že v n»či od 15. na 16. t.m., t. j. od torka na sredo, so »neznanci« razbili osem šip pri Trgovski nižji srednji šoli pri Sv. Ivanu. Ker se ni hotelo po nepotrebnem delati hrupa, ki je očitno nočnim razbijačem potreben, ta žalostni podvig ni prišel v javnost. Mračnim sencam je to križalo račune, zato so zločin ponovili, Predsi-nočnjim nekoliko po pol enaj. sti uri je šolski varuh slišal ropot na bolj oddaljenem krilu šole, na strani proti Bran-deziji. Po izkušnji pretekle noči je šel pogledat okrog šolskega poslopja, da bi videl, če se ni kaj zgodilo. Predpreteklo noč so bili očitno storilci nedorasli fantalini, ki so razbijali stekla z gumijastimi pračami in malimi, že prej pripravljenimi okroglimi kamni, ki so v steklu naredili le večje okrogle luknje. Sinoči je bilo temu drugače. Poleg štirih z manjšimi kamni razbitih šip, jih je bilo nekaj razbitih tudi z velikimi do 1 kg težkimi kamni pravtako od strani proti Brandeziji, zopet v 2. B razredu nižje trgovske šole. Kamen je razbil nato še na drugi notranji strani učilnice še opažno oz. pregradno steklo. Medtem ko je drugi veliki kamen razbil le dvojno steklo, a je šel prenizko, da bi še kaj notri razbil. Poleg tega je bilo razbitih še nekaj stekel v prvem nadstropju v 5. B razredu Trgovske akademije, tudi s pračo s ceste. Enako kot tudi na oknih stranišča Nižje trgovski šole. Seveda s tako debelim kamenjem oken ni mogel doseči s ceste, zato je preskočil zid, da je vrgel kamen z malega dvorišča tik pod zunanjo teraso trgovske šole. Na ilnati zemlji je policijska komisija izmerila čevelj enega od storilcev, ki je dolg približno za št. 44 t.j. že odrasle osebe. Očitno je bilo pri včerajšnjem nečednem »podjetju« u-deleženih več ljudi, in sicer sedaj ne več le običajna »mularija«, marveč tudi bolj odrasli. Gre za vztrajno in skrbno pripravljeno nastopanje proti slovenski šoli. Poleg teh dveh omenjenih poskusov v zadnjih treh dneh se je izvršil namreč še eden pred približno tremi mc-cci in pol, po pripovedovanju šolskega varuha. Tudi takrat je bilo razbitih več stekel na isti strani proti Brandežiji, toda v času šolskih počitnic se tudi temu ni hotelo dati nobenega poudarka. Sedaj pa je vsekakor skrajni čas, da odgovorna ob-lastva odkrijejo neznance, ki imajo očitno svojo najpriprav-nejšo dnevno prehodno pot skozi Brandežijo in vrh tega zelo dobro poznajo razmere v slovenski šoli. Zato so izvedli napad na bolj oddaljeni strani od varuhovega stanovanja in ne spredaj, kjer bi tudi bil napad zelo lahek, zaradi male razsvetljave na ulici oziroma na prostoru pred šolo. Tudi je lahko pripomniti, da bi bil blizu tam kje v Brandežiji pred dvemi dnevi, lahko zasačil predsinočnje zaplotnike. Po drugi strani pa nikakor ni treba učiti oblastev kake elementarne politične preudarnosti, da v tem primeru nikakor ne gre le za »podvige« kakih zelenih golobradcev, marveč za preračunano dejanje krogov, ki jim je mirno sožitje med Slovenci in Italijani trn v peti. Po tej sledi čisto gotovo »neznanci« niso za nikogar neznani. In da bo do oblastva energično zatrla to herostratsko početje z odkritjem oziroma kaznovanjem neposrednih in posrednih storilcev. Hkrati poudarjamo, da taka in podobna dejanja niso kazniva le na podlagi kazenskega zakona, temveč bi morala biti kaznovana tudi na podlagi na 3 Posebnega statuta london- imtiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiititiiiiiMmiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuHmiimiiiiiiiii skega memoranduma, ki pred. videva kaznovanje izlivov in hujskanja na rasno in nacionalno sovraštvo. Toda — na žalost! — moramo ponovno u-gotoviti, da niti po petih letih ne vlada ne njen predstavnik v Trstu še vedno nista poskrbela za izvedbo omenjenega člena. In tako se dogaja, da ostajajo v vseh podobnih primerih krivci neugotovljeni in nekaznovani. Mar tudi tako stanje stvari ne spodbuja malopridnežev k nadaljevanju njihovega zločinskega početja? IZ KRIZA Umrla je Marija «Dovškova» Včeraj zjutraj ob 6'. uri je v Križu umrla ena izmed najstarejših žena v vasi, Marija Tence vd. Dovšak. To našo staro kraško korenino je strla starost in' huda bolezen. Pokojna Marija »Dou-škoua«, kakor so jo imenovali domači, je bila rojena v Križu '24. januarja 1874. 'Dokler jp ni bolezen priklenila■ na posteljo, je kljub visoki starosti vedno delala in se zanimala tudi za vse. Imela je 11 otrok, od katerih je še 7 živih. Vzgojila jih je v slovenskem duhu in jim vcepila ljubezen do materinega jezika. To so pokazali t udi med narodnoosvobodilno borbo, ko so se vključili v osvobodilno gibanje. Eden izmed njih, pok. Nandi, je umrl v zloglasnem taborišču Mautthau-sen. Njen sin Miro pa je tudi danes predsednik prosvetnega društva isAibert Sirku v Križu. Bila je zvesta čitateljica «Primorskega dnevnika». Naj ji bo lahka domača zemlja. Težko prizadetim svojcem pd iskreno sožalje. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 77-letna Anna Šorli, 85-letna Marija Tence vd, Dovšak, 62-letni Domenico Nisi, 72-letnil Francesco Sulli. 68-letna Karla Rresovec por Iuvan, 70-letni Oscarre Mattei, 77-letna Ofelia Podberslch, 85-letna Lucia Viezzoli por. Miliar.i, «»------ NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Plero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. PROSVETNO DRUŠTVO •VALENTIN VODNIK* iz Doline priredi jutri 20. t, m. ob 16.30 uri v LOKVI kulturni popoldan sodelujejo: moški pevski zboi, tamburaši, veseli trio, duet Darko in Dario in folklorna skupina «Rade Pregare« Ob 19. uri Pl es IGRAL BO ZABAVNI KVINTET IZ DOLINE sr »e »e «/» »e sr t« *« »e s W» *» a« «* *» «i» «i* »a *« k« >a «» • ^ IJI DSUA PKONVKTA J Prosvetno društvo »Zarja v svobodi« v Sem pola ju bo imelo svoj občni zbor v torek, dne 22. decembra t. 1. ob 20.30 v pritličju osnovne šole v Sempolaju. It A zna okvkntita OBCN1 ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V TRSTU Redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu se bo vršil jutri 20. dec. 1959 v risalnici Višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto Vec-chio 9-II. Začetek ob 9. uri Dnevni red običajen. ODBOR Filatelistični klub »L. Košir«. Jutri 20. t. m. bo običajni sestanek v Ul. Roma 15-11 od 10. do 12. ure. Društvo slovenskih srednješolcev bo imelo svoj letni občni zbor jutri 20, decembra ob 9. uri v Ul, Roma 15. [ OtEDALlSČA j VERDI Danes ob 16. bo zadnja predstava opere ((Ognjeni angel«. Nadaljuje se prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. KINO D Moderno 16.00, zadnja 21.30: Prvikrat pred predstavo Colm Hicks, ki smo ga videli v filmu »Evropa ponoči«, angleški kralj rock’n rolla, v reviji «Ju-ke box al sexy». Na platnu ((Sovražnik moje žene«. Cene: parter 500, galerija 350 lir. Ukinjene izkaznice. Excelsior 16.00 (ilgra ljubezni«. Cinemascope, metrocolor, Deb-bie Reynolds, Tony Randall, Paul Douglas. Fenice 16.00 «Arrangiatevi». Smeh od začetka do konca. Toto, Pep-pino De Filippo, Cristina Ga-joni. Mladoletnim prepovedan, izkaznice neveljavne. FHodrammatico 16.00 «La notte brava«, R. Schiaffino, E. Marti-nell-i, L. Terzieff, J, C. Brialy, A. M. Ferrero, Franco Inter-lenghi, A. Luald-i, M. Demon-get. Mladoletnim prepovedano. Grattacielo 16.00 «Pod palubo s kapitanom«. Technicolor Rank, John Gregson, Nadia Gray. Supercinema 16.00 ((Psihiater za gospo«. Zabavni trio: Fernandel, U. Tognazzi, S. Koscina. Arcobaleno 16.00 »Maratonska bitka«. Cinemascope technicolor s S. Reevesom in M. Demongeo-tovo. Izkaznice neveljavne. Astra 16.00 «Zimiske počitnice«, De Sica. Aurora 16.30 ((Prehod pri Hong Kongu«. Alabarda 16.00 «Eva (izpoved mladoletnice)«. Vesel in provo-kanten film technicolor. R. Schneider in C. Thompson. Prepovedano mladini. Capitol 15.30 Marylin Monroe, To-ny Curtis, Jack Lemmon v najbolj zabavnem filmu leta »Nekomu ugaja vroče«. Prepovedane vse izkaznice. Cristallo 15.30 «Veliki kapitan«, R. Stack. Garibaldi 16.30 ((Podvodni psi tretjega Reicha«, Dieter Ep pler, Sabina Seselman, Joachim Fuchsberger. Dramatične bitke na dnu oceanov. Paramount. Impero 16.30 #Kasim, furija Indije«. Italia 16.00 «Eva (izpoved mladoletnice)«. Vesel in provokanten* film. R. Schneider, C. Thompson. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 ((Divja dediščina«. Pustolovski cinemascope technicolor. VVil-1 Rogers jr., Maureen CTSullivan, Rod Mc Kuen. Viale 16.00 «Magliari». Vittorio Veneto 16.00 »Sad greha«, John Saxon, Sandra Dee, T. VVright. Ideale 16.00 «Laila, hčerka neurja«. Eastmancolor. Film so snemali v celoti na Antarktiki. Erika Remberg, J. Hansen. Marconi 16.00 «Clovek z rikšo«. Odličen japonski film Cinemascope v barvah Toshiro Mi-fune. Savona 16.00 »Dolina tisoč gričev«, Belinda Lee, Michael Craig, Umotvor v technicolor ju, Ki,.50 g;a. vsega snemali »v Afri® kj. med krvoločnimi zvermi v heštah. S. Marco 16.00 irUpornik Vzhoda« Technicolor. Maureen 0'Hara, Alex Nikol. Odeon 16.00 «La Violetera«, Šarita Montiel, Raf Vallone. Technicolor. Nepozabna pesem. Novo cin,e 15.30 «Trpinčeni». Komičen in zabaven film. Tot6, A. Fabrizi, Cathia Caro. Ob 21. «U Musichiere«. novosti; 10.00 »Zeleni disk«, P*" stra dopoldanska oddaja; 14.00 On, ona in tretji; 16.00 Tretji stran; 17.30 Današnje pesmi; 21.0“ Rigolettc, opera v treh dejanjih. III. PHOGHAM 20.15 Večerni koncert; 21.30 Simfonični koncert. KOPER 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.13 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro;, 12.00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.40 Kme-tijska univerza: ((Gospodarsko trošenje gnoja ter gnojil«; 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam- 14.30 Les Baxter s svojim orkestrom in zborom; 15.20 POJO l“ igrajo Beneški fantje; 15.30 «1* delovnih kolektivov«; 16.00-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi z Yvette Horner in njenim ansamblom »Musette«; 17.30 Izbrani odlomki iz opere »Cavalleria rusticana«. 18.00 Dogodki in odmevi; 18-13 Dunajske melodije; 18,45 Šesta" nek z Brunom Petralijem; 19-3*7 22.15 Prenos RL; 22.15 Pl**1* glasba; 22.35 Plesna glasba. SLOVENIJA 8.05 Radi bi vas zabavali; 9.08 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Revija jugoslovanskih Pe’" cev in samospevov; 10.40 POJ* invalidski pevBKi zbor; 10.10 Kalejdoskop prijetnih melodij; Jan Hugo Vorišek: Simfonija v D-duru; 11,30 Pionirski tednik, 11.50 10 minut s triom Bardorfer. 12.00 Ciganski napevi; 12.15 tijski nasveti — Cilka Malešič. Nabava gospodinjskih PriPc*'Sji kov; 12.25 Domači napevi nP®-zelenega Pohorja; 12.45 Majam zabavni ansambli; 13.15 Obvestu* in zabavna glasba- 13.30 Ansambel Milana Stanteta — Pojo: D®" rica Spasič, Milka Efti nova m Dobri Stavrevski; 13.45 Priljubljene operne arije; 14.25 Zammj vosti iz znanosti in tehnike; 14AJJ Naši poslušalci čestitajo ib P"! zdravljajo; 15.40 Na platnu srn” videli; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Za razvedrilo in zabavo; 17.10 Glasben? križanka št. 16; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Od tu in tam, 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino da bo človek v bodo-,1fneracijah vedno bolj tak c*a 3* biolo- ®np kjer nepotrebni or-ulno pokrnevujo, se člo-e a Vse kriplje bori, da lz8ubil las, ki da so ne-lil *'je«t>v okras, Koliko . ° doslej poskusov, da ilo* Porasle, koliko U Poskusov, da bi se u-s Vs®j Izpadanje la«. • ’. je dr. Simeon Sre-T* Beograda imel sreč-°. Ponavljamo, srečno **jti ni bil njegov na-“kriti sredstvo proti iz-u pač pa je v »voji iivinozdravnika iskal redstvo proti srbečici In ko je razne svo-ikamente« mešal in ’ n ko je te »medika-j, Poizkušal na živalih, **• da po nekem ime-ntu» ni izginila le sr-pa da so poskus- Postale bolj kosma- te. To zdravilo, ki ga je krstil «Luksan» je nato nekoliko izpopolnil in ga prilagodil potrebam — človeka. In zgodil se je — čudež. Cudež.i pa se ne dogajajo kar tako. Sedem let je trajalo odkrivanje »čudeža«. Sicer pa prepustimo besedo kar dr. Simeonu Sre-doviču; «Na preparatu proti Izpadanju las sem z raznimi prekinitvami delal sedem let. Doslej sem ga preizkusil na več sto ljudeh, katerim so lasje začeli izpadati. Vsem je preparat pomagal. V nekaj zadnjih mesecih sem «Luksan» preizkušal tudi za to, ce delaje proti prhljaju na glavi. Izkazalo se je, da je »Luksan« uspešen. Poleg tega sem ugotovil, da »o pri ženskah, ki so uporabljale »Luksan«, lasje ponovno zrasli tudi na krajih, kjer so j*m bili zaradi ka. ke bolezni izpadli. Verujem,) da bo novi preparat piepreči! j izpadanje las.a j Ko je dr. Simeon Sredov.č «v lastni režiji« preizkusil pre-parat, ga je dal v preizkušnjo tudi ustrezni kontrolni komisiji, ki je ugotovila, da je preparat koristen. In tedaj se je začela proizvodnja novega preparata, ki ga je začela izdelovati neka tovarna v Zre-njaninu. Določeno je bilo, da bo preparat prišel v prodajo prve dni tega meseca. In dejansko je pred nekaj dnevi že prišel v prodajo, tako da ga jugoslovanski potrošnik že ima na razpolago. Toda le del-no, kajti mnogo je ljudi, ki se boje za svoj »okras« in ki bi radi segli po novem preparatu, posebno ker je razmeroma zelo poceni, toda zdi se, da tovarni ni uspelo pripraviti dovolj stekleničk novega preparata. Po nekih računih bi ga Jugoslovani trenutno potrebovali okoli 700.000 stekleničk, podjetje pa je zaradi pomanikanja stekleničk moglo dati na tržišče le nekaj deset- tisoč doz. Seveda so ljudje naglo segli po novem preparatu in zato je verjetna, da’ bo podjetje v Zrenjaninu moralo pospešiti proizvodnjo, da bi zadovoljilo notranje potrebe, hkrati pa zagotovilo tudi prošnjam tujine. Se pred meseci so namreč pokazali zanimanje za novi preparat sovjetski, zahodnonemški in italijanski interesenti. Neka milanska družba si je že zagotovila pravico izdelovanja in razpečavanja «Luksana» na i-talijanskem trgu. Iz tega sledi, da bomo tudi pri nas mogli kupiti »čudežni« preparat. Vsekakor pa bomo morali nekoliko počakati, kajti v Jugoslaviji so že pred meseci rekli, da bo njihov preparat mogel v tujino šele tedaj, ko ga bo dovolj doma. Da smo si pa na jasnem: preparat je odličen proti izpadanji las, prav tako dobro pomaga proti prhljaju, pomaga tudi k ponovni rasti las tam, kjer so lasje izpadli zaradi kake kožne bolezni Predvsem velja to za mlajše ljudi, posebno ženske in otroke. Ne velja pa za stare plešce ali pa tudi za tiste plešce, ki so po letih mladi, ki pa jim »visoko čelo« že več let »sveti«. Skoda. ro, ki je generalu Stroessner-j-u služil le za kritje. Takoj nato se je Stroessner lotil priprav za prevzem popolne oblasti. Razpustil je vse stranke i« razpisal volitve, pri katerih se je postavil za edinega kandidata. Seveda je pri teh volitvah zmagal. In tedaj je prevzel vso oblast ter tudi F-ereiro vrgel med staro šaro. Njegova oblast je oblast vseh diktatorjev. Železna disciplina in zapori so glavno sredstvo. Vsi politični nasprotniki so se morali podrediti njegovim zahtevam ali končati v zaporu. Velik .del bivših voditeljev strank je raje u-bralo pot izgnanstva in v samih zadnjih treh letih je zbežalo v razne sosedne dežele nad 25.000 političnih preganjancev. 25.000 ljudi sicer ni veliko, toda na poldrugi milijon prebivalcev, kolikor jih šteje Paragvaj, je 25.000 političnih beguncev veliko. In ti ljudje so se v tujini dobro organizirali. Njihov glavni program se odraža v napisu, ki ga nosijo na svojem praporu; «Mir in pravica«. Kot Je povsod ob takih razmerah, se je tudi med temi begunci ustvarilo določeno notranje trenje, hkrati pa je obveljala neka skupna akcijska baza. V tujini imajo begunci enotno organizacijo in enoten akcijski program, ki so ga sestavili pobudniki ((Gibanja 14. maj«. Vendar kaže, da tokrat pobudniki niso bili povsem solidarni. V Braziliji in Argentini se je za napad in osvoboditev dežele pripravilo 3000 upornikov, katerim se je pridružilo še kakih 1000 civilistov in vojakov ob prestopu meje v začetku napada. To je vsekakor veliko število, vendar se zdi, da so bili ini-ciatorji in organizatorji preveliki optimisti, ko so računali še na 7000 beguncev, ki naj bi prvim sledili. Vesti iz prvih dni so sicer poročale o priključevanju paragvajskega ljudstva in celo celotnih vojaških posadk upornikom, k>i so prišli od zunaj, toda že prej smo rekli, da je težko preveriti utemeljenost teh vesti, kajti prve vesti so bile nekoliko preveč rožnate, saj se je govorilo že o splošnem uporu v glavnem mestu Paragvaja Asuncionu. Naj bo kakorkoli, «Gibanje 14. maja«, ki ga vodi bivši predsednik tako imenovane Februarske revolucionarne stranke Arnaldo Valdovinos, je upor ali bolje napad temeljito pripravilo in svojo vojsko dobro oborožilo. O tem priča dejstvo, da ima ta vojska na razpolago tudi letala in lažje topništvo; Čeprav u-porniki niso enotno .uniformirani, nosijo na rokavih tro- niiiiiiiniiiinifiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Lipicanca na olimpiadi Dva lipicanca, predstavnika ene najlepših konjskih pasem na svetu, ki jo gojijo v Lipici pri Sežani, se bosta drugo leto pojavila na olimpiadi v Rimu. Izbrati konja za olimpijska tekmovanja ni bilo posebno težko. Na posestvu redijo namreč samo najboljše konje, ki so jih nekdaj pošiljali v dvorske hleve, a tudi danes jih srečujemo v vseh velikih cirkusih. Leta 1955 pa so začeli v Lipici rediti le tiste konje, ki so opravili zelo stroge izpite. Tako se je število konj zmanjšalo od 220 na 120, se je pa zato kvaliteta zelo dvignila. Težnja zmanjševanja števila konj, da bi tako izboljšali kvaliteto se je razširila tudi na ostala področja v Sloveniji, kjer redijo konje (Ljutomer, Brežice, Komenda in drugi kraji). bojnice s številko 14. Mejo so prekoračili s čolni čez reko Parana. General Stroessner na to ni bil pripravljen. To bi vse govorilo p dobro pripravljeni akciji, če bi hkrati ne bilo tudi res, da na upor ali na akcijo niso bili pripravljeni niti pristaši opozicije, ki še žive v Paragvaju, niti nekateri voditelji nekaterih političnih gibanj, ki žive v izgnanstvu. Tak vtis je imel vsakdo, ki je zbiral podatke v Argentini in Braziliji, torej v dveh sosednih deželah, kjer so se uporniki dejansko pripravljali. Začudeni so obstali celo voditelji Centralne hunte paragvajske nacionalne unije in diši-' denti stranke Colbrado; ki so’ pred časom osnovali lasten nacionalni odbor v Argentini. Nekje v začetku smo rekli, da se ne da še nič reči, kako se bo upor proti diktatorju Stroessnerju končal. Iz protislovnih vesti se ne da sklepati prav nič. Vsekakor pa je upor mnogo bolj temeljito pripravljen kot sta bila pripravljena prejšnja dva, do katerih je prišlo v zadnjih dveh letih. Ve se le to, kar po drobcih zvemo iz radia upornikov ali po kakem oeguncu. V splošnem velja, da je glavni politični vodja upora v vzhodnem delu Paragvaja bivši predsednik Centralne banke Paragvaja Epifanio Flejtas, v zahodnem delu Paragvaja pa vodi upornike bivši major Da-rio Villamajor, Pred dnevi se je govorilo in pisalo, da vodi upornike celo neki katoliški duhovnik. Zdi se, da bomo morali še nekaj dni počakati, da se bo zadeva izkristalizirala in sicer ali v to ali ono smer. Pogosti upori pa 'pričajo, da Stroessnerjev položaj ni kdo ve kako trden Sicer pa, kako naj bi bil, saj je to zadnji diktator Latinske A-merike. kljivost, ogromno zamudo v gospodarjenju na tako imenovani sodobni ali moderni o-snovi, čemur tudi pravimo napredno ali umno (razumno, racionalno) kmetovanje. Naše kmetovanje ni in ne more biti smotrna dejavnost v današnjem smislu, če pa v bistvu (v glavnem) delamo tako kot je to bilo v preteklosti — takrat, ko so gospodarstva razpolagala s hišno ali ceneno najeto delovno silo in s časom, ko so živeli skromno, se hranili izključno z domačimi pridelki in niso poznali večjih potreb in zahtev. Danes ni domače delovne sile, a najeta je draga; čas je vedno dražji in skromnost je spuhteia in prepustila mesto veliki zahtevnosti. Kako naj torej uspešno gospodarimo po vzoru izpred nekaj deset let, če pa so se razmere tako temeljito spremenile?! V takratnih pogojih so si lahko privoščili kmetovanje na veliko, široko, oziroma na obsežnih površinah, pa naj so te bile dobre ali slabe (njive, senožeti i. dr.), blizu ali daleč, skupaj ali narazen, velike ali male. Vsakdo dobro ve, kako je s to zadevo danes in kje ga čevelj žuli. Vsem pa je znano, v kakšni zagati So večja posestva, zlasti ona brez vsakršne lastne delovne moči. Seveda je bil tudi v preteklosti smoter pridelati čim več in čimbolj napolniti hleve, kašče in kleti. A ni jim bilo treba voditi svojega gospodarstva tako, kot to neizprosno zahtevajo današnje prilike, voditi ga preudarno in vsestransko ter temeljito preračunano, voditi ga umno (racionalno), načrtno in smotrno. Rekli boste, da to že vršimo drugače kot v preteklosti. Spremembe nedvomno so. A vendar smo še daleč za smotrnim gospodarjenjem, daleč za razumnim izkoriščanjem zemlje, in to zaradi tega, ker se v temelju ni nič spremenilo; saj gospodarimo na istih površinah, z nekam istimi kulturami, le z malo boljšimi metodami, ni temeljitih izboljšanj, ni pravilnega gnojenja itd. Mnogo je stvarnih ovir, velikih in malih, ki zadržujejo ukrepe za smotrno preusmeritev. Naj jih navedemo le nekaj. Predvsem opozorimo na razkosana in zraven tega še majhna in slaba zemljišča, do katerih moremo le s težavo ali pa sploh ne moremo. Vsak preračunljiv gospodar zna preračunati, koliko ga stane pridelek (drva, stelja) s takih, recimo gozdnih par« cel, ki seveda ne predstavljajo vrednosti kot so jo nekoč, ko je še rasel debel les. To pa še ni tako zlo v primeri z oddaljenimi košenica-mi in pašniki. Mimo živinoreje ne moremo, zato so ta zemljišča takšna kot so pri našem nesmotrnem gospodarjenju, neko potrebno gospodarsko zlo, ki pa ga vedno bolj čutimo. Zaradi tega zaskrbljeni računamo — ker je najeta delovna sila v primeri z nabrano količino slabe krme zelo draga — kaj nas to stane. Manj pa računamo pri pašni-kih, kjer ima živina najčešče edino to dobro, da se na zraku razgiba in telesno utrjuje, a ničesar ne pridobi. V tem poglavju tičijo resne gospodarske posledice. Njivskih parcel je razmeroma malo, a še te nas spravljajo v zadrego in večkrat u-gibamo, kaj bi z njimi. Tudi tukaj stojimo pred enim in istim vprašanjem pomanjkanja delovnih rok. Nam so vinogradi zelo pri srcu, a tudi ti nas vedno bolj skrbijo, ker nismo kos zahtevam sodobnega vinogradništva, kar pomeni, da je njihov donos preskromen. V kolikor pa pri tej stroki vztrajamo, zahteva to veliko žrtev, volje, samopremagovanja itd., kar zmore le starejša kri. Se mnogo je pojavov, ki nazorno pričajo, da se s tem križemkražem vedno bolj pomikamo v slepo ulico. Vsakdo vidi in čuti, da se je svet zasukal tako, da je velika m zraven tega še neurejena posestna površina postala spričo donosa (rentabilnosti) majh-na, a majhna in kolikor toliko novim razmeram prilagojena posestva, glede na donos, pa velika Na kaj nas to o-pozarja, pa prihodnjič. llllllflllllllllllllllllllllllllltllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllltllllllMIIIIHIII Preženimo lovce na ptice Ze pred nekaj leti smo ii-1 tali. kako imamo tod lovce na ptice vseh vrst in kako jim nastavljajo vsakovrstne pasti. Ne vemo čemu jih love. a nedvomno gre predvsem za kupčijo; nekatere ptice (liščki, kosi, sinice) se dobro prodajo, druge so mnogim želodcem poslastica. Naj je ta lov v takšen ali drugačen namen, temu rečejo*naši ljudje razbojništvo, divjaštvo, brezsrčnost. In to po vsej pravici. Kdor pozna, kaj pomeni človeku ptica v prosti naravi, se mora nad takim početjem zgražati. Dobro vemo, da ni ptica odveč in nekakšen nebodigatreba. Tega se dobro zaveda naš kmet, zaveda se sadjar, vrtnar, gozdar. Le ti lovci na te naše stoodstotno koristne živalce vidijo v njih le predmet donosne kupčije. Naj nam uničijo še teh nekaj naših najboljših prijateljev, pa bomo zenačeni z Moderne vdove: «Strihnin?» «INe, oiiviio olje!« (iz «u Mondo«) južnimi kra)i. Kaj njih briga, če bo imel kmet še hujšo borbo z goseničjo zalego, če bo za to tratil čas in denar in bo končno imel slab pridelek. Kaj ta lovska zijala vedo, kakšnega gospodarskega pomena je pobiranje goseničje zalege (jajčec in ličink), uničeva-nje gosenic, metuljev, črvov, žuželk, ki ga vršijo ptice! Slaba torej prede deželi, kjer ni ptičjega glasu, slaba kmetu in ostalim — vsem, ki še znajo prisluhniti prirodi. Naj je narava še tako lepa in pomlad še tako razkošna — brez živega ptičjega čebljanja pomeni občuten nedostatek. Naš človek pravi, da so ptice prijetna družba in njih petje preganja skrbi ter dviga srce. Spričo tega ne samo jih ljubi, ampak tudi ščiti. To mu je v krvi in tako vzgaja svoje otroke. Redka je pri nas mladina, ki bi ptice lovila, jim razdirala . gnezda in uničila mladiče. Rada iztakne gnezdo, a iz radovednosti in občudovanja. Tako jih moramo tudi v bodoče vzgajati in pred njimi obsodili zatiralce ptičjega rodu. Tudi šola, zlasti podeželska, naj bi tej vzgoji posvetila čim več ur. Na učnih sprehodih je za to najlepša prilika (sinica na drevesih za iskanjem jajčec, vrane na ledini in ko si na rahlih humoznih tleh za črvi, detelji in žolne na votlih deblih itd.) Ljudstvo naj se nauči prijaviti preganjalce in lovce na ptice. Zal niso pri nas v navadi ptič ie utice in krmilnice, kot je to v naprednih deželah. Toliko pa bi naše šole lahko storile, oziroma pojasnile mladini njih pomen, pokazale pri ročnem delu, kako se to napravi in postavile pred šolo ali kje o bližini takšen vzorec. Občine pa naj bi za napravo utic in krmilnic mladino nagradile. Najmanj pa, kar moremo in tudi moramo storiti je to, da preprečimo uničevanje ptic. Umrla vdova Pirandella V Rimu v zdravilišču la Giuseppina- je vče umrla Antonietta Pirande vdova znanega dramatui Luigija Pirandella. Vdova cilijanskega pisatelja se rodila 1872. leta in je bila štirideset let v omenjene zdravilišču, ker je bila j ranoična. Seja goričkega občinskega sveta Pomirljivi ton v diskusiji o proračunu za prihodnje leto Poročilo k proračunu so odobrili z večino glasov - V ponedeljek obravnava posameznih členov Na včerajšnji seji goriškega občinskega sveta je svetovalec Batti kočastil spomin umrlega profesorja Umberta Anversa, njegovim besedam pa so se pridružili še svetovalci odv. Devetak, dr. Calderini, Pizzul, odv. Sfiligoj in odv. Pedroni. Takoj je sledila razprava o proračunu, ker so se svetovalci sporazumeli, da poročila k proračunu ni treba či-tati. Odv. Sfiligoj je pohvalil delovanje občinske uprave, ki je predložila uravnovešen proračun, vendar je dodal, da po njegovem mnenju ni pravilno, da se kmetovalce tako pritiska z dodatnimi davki na zemljišča in zemljiške dohodke. Zaradi ugodnih ekonomskih posledic, ki jih prinaša obmejni promet, naj bi se dovolilo prebivalstvu teh področij vsakodnevno prehajanje meje z osebnimi izkaznicami. Predstavnik PSDI odv. Devetak je predlagal tako politiko, da bi se Gorica osvobodila iz osamelosti, v kateri se je znašla zaradi odvzema letališča, gradnje avtomobilske ceste Trst-Palmanova in nekaterih drugih važnih vprašanj. Iz sedanjega položaja naj nam pomagajo dobri in koristni gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Italijo, ki naj se še bolj okrepijo in pripomorejo h gradnji ceste Gorica-Ljubljana Svetovalec dr. Battello je očital odboru naglico, s katero je predložil proračun v odobritev, ker se vanj niso utegnili poglobiti O proračunu je v glavnem izrazil negativno mnenje. Svetovalec Bratuš je izrazil zadovoljstvo s postavkami proračuna, vendar je naglasil nekatere potrebe, ki jih ima naša manjšina in ki naj jih odbor upošteva. Podprl je zahtevo dr. Battello, da bi županstvo dalo na razpolago dvorano za kulturne potrebe meščanov. Taka dvorana bi zelo koristila tudi Slovenskemu gledališču iz Trsta, ki mora med gostovanjem v Gorici prirejati vedno dve predstavi dnevno, ker je prosvetna dvorana premajhna. Izjavil je svoje zadovoljstvo nad pomirljivim tonom, ki je preveval diskusijo o proračunu ter predlagal odvetniku Pedroni-ju, naj bi na prihodnje slikarke razstave v Gorici povabili tudi mladince iz sosedne republike. Poročilo k proračunu so sprejeli z večino glasov: vzdržala sta se svetovalca PSI in PNM, proti pa sta glasovala svetovalca KPI. Y ponedeljek bo zadnja seja pred prazniki, na kateri bodo obravnavali posamezne člene proračuna za leto 1960. Sestanek « tehnični pomoči v kmetijstvu Tehnična pomoč ima v razvoju kmetijstva vedno večji pomen. V sedanjem razdobju, ko se vlagajo velika sredstva v kmetijstvo, je treba ta sredstva racionalno izkoriščati s konvenirano akcijo in neposredno pomočjo, da se osebam, ki se jih tičejo, razložijo zakoni in ministrske odredbe. S tem namenom je kmetijsko nadzorništvo, ki se zaveda važnosti načrtovanja v kmetijstvu (načrtovanje stanovanjskih poslopij, hlevov, namakanja zemljišč itd.), sklicalo za sredo 23.12. od 10.30 na sedežu kmetijskega nad-zorništva v Ulici Diaz 55 se- stanek, na katerem bodo raztolmačili zakone, ki predvidevajo prispevke ali posojila v kmetijstvu in nudili prisotnim potrebne tehnične napotke. Nadzorništvo vabi vse osebe, ki se za ta vprašanja zanimajo, naj pridejo na sestanek. «»---------------- Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Sestal se je pokrajinski u-pravni odbor, ki je odobril pokrajini najem posojila 20 milijonov za gradnjo telovadnice liceja v Tržiču, ostalim občinam pa so odobrili šte- vilna posojila 3,1 milijona lir za kritje obračunskega primanjkljaja za lansko leto. razmere Log pod Mangartom (650 m), temperatura 2 stopinj pod ničlo, sneži. — Idrija - Vojsko (331 m) 25 cm pršiča. — Lokve (965 m), temperatura 0 stopinj, sneži, «»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 5,8 sto. pinje ob 15.30, najnižja 3 stopinje ob 3. zjutraj. Vlage 95 od. stotkov. Do 18.30 je padlo 3 mm dežja. Važen sestanek na sedežu pokrajine Sestanek županov za ustanovitev obveznih konzorcijev proti toči Krminski konzorcij bo zbiral potrebno dokumentacijo - 15. januarja spet sestanek Na povabilo pokrajinskega odbora so se v petek ob 10. uri sestali na sedežu pokrajine župani odnosno njihovi namestniki iz Kaprive, Krmina, Dolenj, Farre, Gorice in Ma-riana skupno s kmetijskim nadzornikom dr. Matteom Mar. sanom, predsednikom prostovoljnega krminskega konzorcija za obrambo pridelka pred točo, direktorjem federacije neposrednih obdelovalcev in direktorjem zveze julijskih kmetovalcev. Sestanku je predsedoval odbornik Grigo-lon, ki je najprej pozdravil vse prisotne iu prikazal akcijo pokrajinske uprave, ki so jo podpirale skoraj vse občine, da bi se na podlagi zakona 211 od leta 1901 razširil miiHiiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiii h aHtiimiu iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiii m m milimi |||||||,|||||,,| 11,11(11,1 mili,, m Izpred okrožnega kazenskega sodišča Dolga in razgibana zgodba mladega, a nevarnega tatu Cavalcoli se je po toliko prekrških, ki jih je nakuhal na Goriškem, hotel vključiti v Tujsko legijo, toda niso ga potrdili Včeraj se je moral zagovar-1 mislil, da bi bilo škoda, če bi jati pred okrožnim sodiščem 22-letni brezposelni delavec Ugo Cavalcoli s Trga Cavour št. 10, ki je pa trenutno zaprt v goriških sodnjiskih zaporih. Obtožen je bil neverjetno dolge in pestre vrste prekrškov. D-e 8. avgusta letos je vdrl v sobo 43-letnega poštnega u-radnika Alda Zaninellija, ki ima v istem stanovanju sobo v podnajemu. Cavalcoli mu je iz sobe odnesel harmoniko, par hlač, zlato zapestnico in dva prstana. Nadalje je bil obtožen, da je v noči 22. avgusta vdrl in odnesel približno 5.000 lir iz nabiralnika za miloščine, ki ga imajo kapucini pod kipom matere božje na vogalu Ul. Duca D'Aosta in V. Veneto; da je v noči 23. avgusta s silo zbežal policijskim stražnikom, ki so ga v Krminu aretirali in končno, da je 11. septembra brez potnega lista odšel v Francijo. Istočasno z njim je sedel na zatožni klopi še 31-letni brezposelni delavec Ivone Enrico Ragusa iz Ul, Madonnina del Fante št. 7, ki je bil obtožen, da je kupil harmoniko, ki jo je Cavalcoli ukradel. Oba obtoženca sta imela že večkrat opravka s sodiščem zaradi po. dobnih prekrškov. Aldo Zaninelli je bil 8. avgusta odsoten in Ugo Cavalcoli je izrabil priliko, da je vdrl v sobo, kjer ,e pokradel vse, kar se je dalo. Ugov oče, Gino Cavalcoli, je seveda kmalu razumel, kaj se je zgodilo in ne da bi se veliko pomišljal, je sina javil policiji. Pslicija je mladeniča kmalu izsledila na nekem seniku v Sesljanu. Med preiskavo je obtoženec vse priznal. Izjavil je, da je harmoniko prodal za 10.000 lir že omenjenemu Ragusi, s katerim se dobro poznata. Oba sta bila namreč zaprta v isti celici, ko sta morala presedeti eno od prešnjih kazni. Pri-odnesel iz omare, v katero je tudi vlomil, par hlač, ki jih je policija našla na seniku. Zapestnico in prstana pa je zastavil v goriški zastavljalnici. Te predmete je kasneje njegov oče dvignil in izročil lastniku. Hlače in harmoniko je policija zaplenila in tako je Zaninelli dobil nazaj vse, kar mu je bilo ukradeno. Ugo Cavalcoli pa je podjeten mladenič in verjetno si je kar tako v miru čakal na razsodbo. Cas beži in ura zamujena ne vrne se nobena. Dva tedna kasneje, to se pravi 22. avgusta je pater Rodolfo Tof-fanin po telefonu obvestil policijo, da so neznanci vdrli v nabiralnik za miloščino. Policija je takoj stopila v akcijo in med preiskavo ugotovila, da je neki mladenič, oblečen v srajco s škotskim vzorcem, V nedeljo 20. decembra bodo v prostorih ASK sSimon Gregorčič* otvorili RAZSTAVO AKVARELOV tržaškega slikarja ROBERTA HLAVATYJA. Ob 10.30, to Je pred otvoritvijo bo Hlavaty predaval o (Realnem in nerealnem v slikarstvu*. Toplo vabljeni. kupil na železniški postaji vozni listek za Krmin in da ga je plačal samo s kovanci po 5 in 10 lir. Ker je omenjeni Cavalcoli imel že večkrat o-pravka s policijo in ker so na policiji dobro vedeli, da Cavalcoli običajno nosi take srajce, ni nič čudnega, če so takoj pomislili nanj. Izdali so tiralico in res sta dva stražnika izsledila osumljenca v Krminu. Okrog ene polnoči dne 23. avgusta sta stražnika ustavila pri Krminu motor, na katerem se je vozil Cavalcoli v družbi nekega drugega mladeniča. Aretirala sta Cavalco-lija in ga pozvala, naj gre z njima na kvesturo. Človek bi mislil, da se bo s to aretacijo končalo Cavalcolijevo delova-nje, pa ni tako. Cavalcoli je s stražnikoma prehodil kakih sto metrov poti, nenadoma pa je sunil enega od teh in zbežal. Cavalcolijev tovariš je stražnikom izročil zavitek, ki ga je baje našel pod zadnjim sedežem motorja. V zavitku so našli še 2330 lir v kovancih po 5 in 10 lir. Med tem časom je Cavalcoli bežal, in bežal je tako dolgo, da se je ustavil šele v Franciji. Tu so ga orožniki kneževine Monako aretirali in predali francoskim kolegom. Ker se je Cavalcoli bal, da bi ga poslali nazaj v domovino, se je takoj prostovoljno javil v Tujsko legijo. Odpeljali so ga v trdnjavo Sv. Nikolaja v Marseillu, vendar pa ga naborna komisija ni sprejela. Z izgon-skim listom so ga francoski orožniki predali italijanski policiji in iz Ventimiglie so ga končno peljali v Gorico. Na včerajšnji razpravi mu sodišče zaradi pomanjkanja dokazov sicer ni moglo dokazati vloma in tatvine, ki naj bi jo Cavalcoli izvršil v škodo kapucinov, zaradi ostalih prekrškov pa je bil obsojen na dve leti aresta, dva meseca ječe, 10.670 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Ragusa pa je bil zaradi neprevidnega nakupa obsojen na 6.000 lir globe in povračilo sodnih stroškov. Sodišču je predsedoval dr. Vizzini, sodnika dr. Fabiani in dr. Gelcich, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Branil je dr. Pascoli. S G iz Trsta gostuje v nedeljo 20. t. m. v Prosvetni dvorani s Tavčarjevo fantazijo v dveh dejanjih Pekel je vendar pekel Prva predstava ob 16.30 — druga ob 20. uri Prodaja vstopnic na ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in v kavami Bratuš. Cena vstopnic: sedeži 300 in 200 lir, stojišča 150 lir. Predstava ni primerna za mladino. na našo pokrajino zakon obveznosti včlanjevanja kmetov v konzorcije za obrambo pridelka pred točo. Kakor smo že poročali, je predsednik republike z dekretom od 28. septembra letos razširil obveznost teh konzorcijev za našo pokrajino. Pokrajinska uprava pa s tem še ni izvršila svoje naloge. Občinskim upravam hoče pomagati z nasveti in svojo delavnostjo, da bi se ti konzorciji čimprej ustanovili in da bi pričeli delovati že v prihodnji sezoni. Na včerajšnjem sestanku so proučili postopen sporazumno med občinami in ustanovami, ki se jih to vprašanje tiče, da bi čimprej prišli do zaželenih uspehov. Zakon iz leta 1901 namreč predvideva pripravljalno obdobje, med katerim bodo morale občinske uprave predložiti razne dokumente. Govoru odbornika Grigolo-na je sledilo pojasnilo kmetijskega nadzornika dr. Marsana, ki je najprej izrazil zadovoljstvo zaradi raztegnitve zakona iz leta 1961 na našo pokrajino in naglasil, da se je tako pri nas kakor tudi v inozemstvu zelo obnesla borba z raketami proti toči. Po številnih govorih so prisotni prišli do zaključka, da je potrebna enotna akcija, če se hoče doseči uspeh. Prostovoljni krminski konzorcij pa bo občinskim upravam nudil finančne podatka o klasifikacij zemljišč. Krminska občina, kjer se bodo zbirali vsi potrebni dokumenti, bo do 28. decembra letos poslala vsem občinam obrazce za pripravo omenjenih dokumentov. Prihodnji sestanek bo 15. januarja 1960, Na njem bodo pregledali opravljeno delo in določili na-nadaljnje smernice. Umrla je Ivana Lukežič Danes ob 15. uri bodo v sdvoanjah pokopali SH-letno Ivano Luketič, poročeno Deve. tak, ki je včeraj zjutraj umrla po daljši bolezni. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena. Vaščani izrekajo sorodnikom globoko sožalje. #»------ Urnik trgovin za praznike Zveza goriških trgovcev sporoča, da je prefekt izdal urnik, ki velja za vse trgovine goriške pokrajine. Nedelja 20. decembra: vse trgovine, razen trgovin z živili lahko odprejo od 15.30 do 19.30. Ponedeljek 21., torek 22., sredo 23. decembra: vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob 20. uri. Četrtek 24. decembra: vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri. Mlekarne in pekarne bodo razdelile mleko in kruh tudi za naslednji dan. Petek 25. decembra: vse trgovine ,razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13 ure, bodo zaprte cel dan. Sobota 26. decembra: vse trgovine vštevši cvetličarne bodo zaprte cel dan. Mlekarne in pekarne bodo odprte dokler ne razdelijo vsega blaga. Nedelja 21. decembra: v dopoldanskih urah bodo odprte naslednje trgovine: mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, trgovine z živili in cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan. SINOČI V RIMU Visintin premagal Chiocca po točkah RIM, 18. — V okviru mednarodne boksarske prireditve v športni palači v Rimu je nocoj italijanski prvak wel-ter kategorije Visintin premagal bivšega evropskega prvaka Francoza Chiocca po točkah v 10 rundah. Visintinova zmaga je bila nesporna. Po vesteh iz dobro obveščenih virov naj bi evropski prvak welter kat. Duilio Loi podpisal s SIS pogodbo za dvoboj z Visintinom 6. februarja za evropski naslov. ZA TEKMO Z NEMČIJO Določena jugoslovanska nogometna reprezentanca HANNOVER, 18. — Vodstvo jugoslovanske nogometne reprezentance, ki je danes dopoldne dospela v Hannover, kjer bo v nedeljo odigrala tekmo z Zah. Nemčijo, je po popoldanskem treningu igralcev določilo za tekmo naslednje moštvo: Soskič; Durkovič, Jusuti; Miladinovič, Crnkovič, Peru-šič; Lipošinovič, Mujič, Seku-larac, Zebec, Pašič. Košarka na olimpiadi Samo 12 direktnih finalistov za ostale kvalifikacije v Bologni Konec meseca v Ljubljani pomembna predolimpijska preizkušnja med Jugoslavijo, Romunijo, Poljsko in ZAR Za olimpijski košarkarski turnir v Rimu in za kvalifikacijske tekme, ki bodo v Bologni, so skoraj v vseh zainteresiranih državah že sedaj v teku priprave, bodisi v obliki mednarodnih srečanj ali pa selekcijskih treningov in nastopov. Tako se košarkarji Sovjetske zveze že nekaj časa mudijo na turneji po ZDA, Jugoslovani, Romuni, Poljaki in verjetno Egipčani (ZAR) se bodo med seboj pomerili konec tega meseca v Ljubljani na velikem mednarodnem turnirju, Italijani pa so prav v teh dneh imeli prvi širši zbor olimpijskih kandidatov. Zaradi upoštevanja, da se llllllllllllllliiitlnlllllllll,llilllllllliilllllllilliiiiuiu,ii,,i!li,lllllllliit,lllnii,iiii,iiiiiiiili,ii,iii,i, Dviganje uteži za pokal «Goitani» Atleti sedmih klubov v nedeljo na Montebeliu Nastopili bodo številni državni prvaki in olimpijci ter atleti iz Avstrije Sinoči je dopotovalo iz Rima v Trst moštvo Fiamme c”Oro, ki se bo udeležilo tekmovanja v dviganju uteži za 4. pokal «Goitam», ki bo v Trstu v paviljonu D velesejma v nedeljo dopoldne. V moštvu je 17 atletov, spremlja pa jih tehnični direktor in trener Pignatti, bivši italijanski olimpijec v tej športni panogi. Med atleti so večkratni reprezentanti Stefano Puc-ci, Renzo Grandi, Masu, Cia-ramella, Montuschi, Cignitti in drugi. Poleg atletov Fiamme d’Oro iz Rima bodo na tekmovanju nastopili še atleti klubov; Ben-tegodi iz Verone, ATA Batti-sti iz Tridenta, Reyer iz Benetk, Ricreatorio Festivo iz Vidma in STAP iz Trsta, mednarodni značaj pa bo dal tej prireditvi nastop avstrijskih dvigalcev kluba ASKO iz Beljaka. Poleg že omenjenih atletov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Stalingrad«, J. Hausen, V. Borgert. VERDI. 16.00: «Hudi časi za vampirje« R Rascel S. Ko-scina v barvah. VITTORIA. 17.15: »Oderuh«, C. Jurgens, M. Schell, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Zadnja bitka generala Custerja«. MODERNO. 17.00: »Ljubezen za ubijanje«. «»-------- Avtomobilist povozil žensko iz Dola V civilno bolnišnico so včeraj popoldne sprejeli 71-letno Marijo Blažič, por. Krulc iz Dola, it. 51. Zenski so zdravniki ugotovili zlom lobanje, zato so jo pridržali na opazovanju. Blažičevo je pripeljal v bolnišnico domači duhovnik, ki je povedal, da je ženo povozil neki avtomobil, ko je prečkala cesto s snopom drv na glavi. Na kraj nesreče so prišli orožniki iz Doberdoba. «»—— V stanovanje se je zaklenila Včeraj ob 10.15 so poklicali gasilce v Ul. Manzoni, da bi odprli vrata stanovanja prof. Giuseppa G-risottija. Mala 3 letna hčerka se je namreč zaklenila v stanovanje. Gasilci so odprli okno stanovanja, ki je v drugem nadstropju in odklenili vrata. iz Rima bosta med ostalimi zanesljivo nastopila tudi državna prvaka Augusto Fioren-tini iz Tridenta in Gianfranco Risato iz Verone. Tržaško moštvo STAP, ki to tekmovanje organizira, bo nastopilo z atleti, ki lahko računajo na uvrstitev v finale. Ti so: Ciani, Ono, Curri, Va-scotto, Bronzatto in Ferrara. Za zmagovalce so pripravljena številna darila. Poleg pokala «Goi-tani», ki ga vsako leto daruje Primo Rovis, so letos darovali poseben pokal tudi družba Aquila, Ustanova za Turizem, deželni odbor za dviganje uteži ter seveda organizator sam. Tehtanje atletov in zdravniški pregled se bo začel ob 8. uri, prve borbe pa ob 9. Ulj,. ŠPORTNO ZDRUŽENJE ( B O R » priredi smučarski tečaj v Kranjski gori od 25. do 31. t. m. Za prijave telefonirati na št. 43888 (Cesarju) od 12.-15. ure do vključno sobote. Za prehod meje je potrebna propustnica za obmejni pas. Triestina v Cagliariju CAGLIAF.I, 18. — Triestina, ki je danes zjutraj odpotovala z mirnskega letališča, je v prvih večernih urah dospela v Cagliari. Jutri dopoldne bodo igralci imeli krajši kondicijski trening, po katerem bo trener Trevisan dokončno sestavil moštvo za nedeljsko tekmo. Praktično se mora odločiti samo še za mesto desne zveze med Taccolo in Puio. Stock v Benetke Zaradi odpovedi DToria, bo tržaško košarkarsko moštvo Stock nastopilo v nedeljo v Benetkah proti Reyerju z isto postavo, s katero je minulo nedeljo premagalo Lanco iz Pesara. Pod vodstvom predsednika društva odv. Zennara in trenerja Orlanda, bodo v nedeljo zjutraj odpotovali v Benetke: Dazzara, Ruprecht, Cavazzon, Natali, Mejak, Magrini, Zacca-ria, Stefffc, Bianco in Gavagnin. A. F. PRČVOST ami/i £ejmut Da sem imel le količkaj premoženja, bi me ne dala za ves svet. Toda niti malo nisem dvomil, da bi me kaj kmalu zamenjala s kakšnim novim, čim bi Ji ne mogel nuditi drugega kakor svojo stanovitnost in zvestobo. Sklenil sem tako urediti svoje osebne izdatke, da bi vselej mogel zadostiti njenim, še najpotrebnejšemu sem se hotel odreči, da bi ntjej mogel dati celo še nepotrebno. Predvsem me je vznemirjala misel na kočijo, saj mi ni kazalo da bi mogel obdržati konje in kočijaža. Zaupal sem svojo skrb gospodu Lescautu. Nisem mu zamolčal, da sem dobil naposodo od prijatelja sto zlatnikov. Zopet mi je namignil, da bom po njegovi zaslombi morda le kako prižel v ligo pridobitnih, če le hočem poskusiti srečo in žrtvovati nekaj sto frankov, da pogostim njegove družabnike. Ob vsej odvratnosti, ki sem jo čutil do varanja, sem se zaradi hude »tiske vendarle vdal. še tistega večera me Je gospod Lescaut predstavil kot svojega sorodnika. Dodal je, da je zame uspeh toliko verjetne jži, v kolikor nujnejša mi je izredna pomoč sreče. Da pa le ne bi imeli moje stiske za smolo navadne uboge pare, jim je dejal, da jih nameravam povabiti na večerjo. Povabilo so kajpak sprejeli. Bogato sem jih pogostil Dolgo časa so se menili o moji lepi zunanjosti in o mojih obetajočih sposobnostih. Na splošno so trdili, da je od mene marsikaj pričakovati, češ da moje poteze izdajajo plemenitega človeka in da ne bo nikomur prihajalo na misel, da bi me sumil zvijač. Naposled so se zahvalili gospodu Lescautu, da Je pripeljal v društvo novinca mojega kova. Naročili so neke mu vitezu, naj me za kakšen dan vzame v pouk. Glavno torišče mojih junaških dejanj naj bi bilo v hotelu »Transilvanija«, kjer so v dvorani pri neki mizi igrali faraona, v hodniku pa druge igre s kvartarni in kocko. Ta ustanova je delovala v prid princu R., ki je tedaj stanoval v Clagnyju; večina njegovih častnikov je zahajala v našo družbo. Ni mi lahko priznati svoje sramote. V kratkem sem *e ob pouku svojega učitelja dodobra izuril. Znal sem posebno spretno zamenjati ali izmuzniti kvarto, pri čemer sem sukal precej dolge zapestnike in sleparil tudi najsposobnejše. Nedolžnega obraza sem do golega skubil cele roje poštenih igralcev. Ta izredna spretnost mi je v kratkem obrodila toliko uspehov, da sem že v nekaj tednih vtaknil v žep precejšnjo vsoto, ne računajoč tistega, kar sem po dogovoru delil s tovariši. Nič več me ni preganjala misel, kako Manon povedati o nesreči, ki naju je zadela v Chaillotu. Da bi jo takoj potolažil, sem najel opremljeno hišo. kamor sva se preselila, kot bi bila trdna bogataša. Medtem me je Tiberge pogosto obiskoval. Neprenehoma mi Je pridigal: neutrudno mi je ponavljal, kako krivičen sem do svoje vesti, do svojega dostojanstva in premoženja. Ker sem vedel, od kod zajemlje, sem ljubeznivo poslušal njegove nauke in mu bil hvaležen za prizadevanje, čeprav mi niti na misel ni prihajalo, da bi se jih držal. Včasih sem ga hudomušno podražil v Manoninl navzočnosti, naj le ne bo bolj tankovesten kot ne vem koliko $kofov in drugih duhovnikov, ki jim gre kaj lepo v sklad ljubica z nadarbino. »Poglej,« sem mu dejal in pokazal oči svoje drage, «le poglej in povej odkrito, ali niso slabosti, ki jih kaj takega podžiga, opravičljive?« Potrpežljivo me je poslušal. In tudi v nadaljnjem ga je bila sama potrpežljivost. Ko pa je videl, da se mi premoženje množi, da mu vračam njegovih sto zlatnikov in povrhu še najemam drugo hišo, kjer bom zapravljal dvojno ter se potapljal v sladkostih, se je ves spremenil v besedi in v dejanju. Pritoževal se je zastran moje zakrknjenosti, strašil me z božjo kaznijo in mi napovedal del nesreč, ki so me kmalu doletele. »Saj ni mogoče,« ml je očital, »da bi ti denar, ki z njim uganjaš razvratnosti, prihajal po pošteni poti v žep. Nisi ga pošteno pridobil. Kakor na kup, tako s kupa! Najhuje bi te bog udaril, če bi ti dal mimo uživati, kar si pridobil. Vse moje besede so bob ob steno in že vidim, da bodo kmalu odveč Zbogom, nehvaležni prijatelj, poln si slabosti! Pregrešne na-«lade pa naj se ti razkadijo kot megle. Premoženje in denar naj ti gresta po zlu, da boš sam brez beliča občutil puhlost dobrot, ki so te zapeljale. Sele tedaj te bom imel rad in ti bom pomagal. Za sedaj pa se odrekam vsem zvezam s teboj ker se mi gabi tvoje življenje.« To apostolsko pridigo mi je napravil kar v sobi vpričo Manon. Potem se Je dvignil in stopil proti vratom. Hotel sem ga pridržati, pa me Je ustavila Manon. češ da ie nor, pa naj gre, kamor hoče. Njegove besede vendar niso izzvenele v prazno. Tako so se spovračali trenutki, ko mi je srce hotelo nazaj h kreposti In prav spomin nanje mi je pozneje v najhujših prilikah življenja dajal moči. Manon me Je s svojim ljubkovanjem iztrgala iz objema črnih misli, ki so me zasule. Živela sva dalje vsa predana ugodju in ljubezni, čim bogatejša sva bila, tem bolj sva se ljubila. Kje na svetu so bili sužnji boginje Venere in Fortune srečnejši od naju? Za boga, zakaj bi imenovali svet solzno dolino, ko na njem lahko uživaš take blažene sladkosti? Oh, slabe so le zato, ker tako naglo minejo, čemu bi iskali drugo srečo, ako bi te siadkosti trajale vedno? Tudi najino srečo je doletela splošna usoda: kratkotrajna Je bila in za njo je prišlo grenko kesanje. (Nadaljevanje sledi) bo za košarkarski olimpijski turnir v Rimu prijavilo zelo veliko držav, so organizatorji že prej določili na osnovi doslej doseženih rezultatov in plasmajev na raznih tekmovanjih, moštva, ki imajo pravico direktnega vstopa v finalno skupino v Rimu, ki bo štela 16 moštev, ostale prijavljene države pa se bodo morale^ udeležiti kvalifikacijskega turf* nirja v Bologni. S sklepom FIBA imajo pravico direktnega vstopa v finale: ZDA, SZ, Urugvaj Francija, Bolgarija, Brazilija Filipini, Čile, Italija, Japonska, Portoriko in Mehika. Tem 12 državam se bodo pridružile še štiri najbolje kvalifika-cirane v Bologni, kjer se bodo od 13. do 19. avgusta med seboj pomerile: Izrael, ZAR, Grčija, Turčija, Jugoslavija Romunija, Češkoslovaška, Madžarska, Avstrija, Belgija, Španija, Argentina, Kanada, Švedska in možno še nekatere. Organizatorji so sklenili, da bodo kvalifikacijska tekmovanja potekala v štirih skupinah, ki bodo določene z žrebom in zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v finale. Logično je, da bo pri tem igral veliko vlogo žreb in da bo marsikaj odvisno od tako imenovane »športne sreče«. Čeprav je verjetno, da bodo organizatorji pazili na to, da ne bodo prišle v eno skupino najmočnejše države (kar je mogoče preprečiti s predhodno kategorizacijo) pa vendar ni izključeno, da bo sestava katere skupine močnejša od druge. Toda po drugi strani je to neizbežno, druge pravičnejše kvalifikacijske metode pri tolikšnem i :vilu sodelujočih pa seveda ni. Za Jugoslavane bo to tekmovanje zelo važno, saj bodo tokrat prvič sodelovali na o-limpijskem turnirju oz. v u-vodnih tekmovanjih zanj. Jugoslovanski reprezentanti bodo prispeli v Ljubljano že danes in tam trenirali do začetka četveroboja. Ker so moči sodelujočih moštev na ljubljanskem turnirju zelo izenačene, bo to tako za Jugoslovane kot za Romune in Poljake dobra preizkušnja. Komisija za sestavo jugoslovanske reprezentance je že določila kandidate za A in B reprezentanco za ta turnir. Ti kandidati so: A repr.r Kandus, Kristančič, Daneu, Dermastia, Čretnik, Djerdja, Djurič, R. Radovič. Rezervi: Mueller, Troskot. B repr.: Lokar, Jelnikar, Ei-selt, Kontič, Kure, Bojovič, Kolakovič, Kasum, Kovačič. Rezerve: Milojevič, Matič, Križan, Petričevič. Za olimpiado v Rimu doslej že 82 prijav RIM, 18. — Organizacijski odbor rimske olimpiade 1960 sporoča, da se je od 97 članic mednarodnega olimpijskega odbora, 82 formalno že prijavilo za udeležbo na olimpiadi. V teh dneh je organizacijski odbor prejel prijave Bir-manije, Gvatemale, Bolivije, Venezuele, Ekvadorja in Paname. «»---- Jugoslovanski atleti za olimpiado v Rimu BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska atletska zveza je glede na dosedanje rezultate določila za olimpiado v Rimu nasled-nje atlete: 5000 m: Murat in Važič: 3000 m ovire: Hafner: 110 m ovire: Lorger; 4x400 m: Snajder, Grujič, Kovač, Danilovič; višina: Marjanovič, Majtan; palica* Lešek in Kuzmanovič; disk Radoševič; kopje: Kač in Miletič; kladivo: Račič in Bezjak; deseteroboj: Brodnik in Kolnik; maraton: Mihalič. ZENSKE: 4x100 m: Sikoveft Lubar, Simič, Babovič; vlJi®*: Gere; krogla: Usenik; peteroboj: Stamejčič. Svetovno nog. prvenstvo 60 držav prijavljenih za prvenstvo 1962 ZUERICH, 18. — 60 dri»V se je prijavilo za svetovno nogometno prvenstvo v Ciin 1. 1962. O njihovi dokončni pripustitvi k prvenstvu razpravljal organizacijski nabor, ki se bo sestal februarja v Santiago del Cile. «»------- REFERENDUM V BRUSLJU Van Looy - najboljši kolesar v sezoni 1959 BRUSELJ, 18. — Na referendumu, ki so se ga udeleži11 športni novinarji iz ItaliJ«* Francije, Nemčije, Švice ■" Belgije, je bil za najboljše«* kolesarja v mednarodni sezoni 1959 izbran Belgijec va" Looy, ki je dosegel 102 toč*1-Na drugo mesto se je uvrsu Spanec Poblet z 19 točkanit na tretje pa Anglade s 16 toc" kami. »»------- 50 let Bologne BOLOGNA, 18. — Nogonae*-no društvo Bologna je dan praznovalo 50-letnico svoj*« obstoja. „ Od 1. 1909, ko je bila ustanovljena, je Bologna odigrala 1», tekem od katerih jih je 1 ' zmagala, 491 izgubila, 415 r igrala neodločeno. Dosegla 4396 golov, prejela pa Ji“ .š, 249”. Od igralcev Bologne J je 28/ nastopilo za reprez tance in sicer 212 za A ,n prezentanco, 60 za B rePr-15 ze mlado repr. To in on° O EINDHOVEN, 18. — V $ gometni tekmi za medna' Vojaški turnir je Francija magala Nizozemsko s •*. O MOSKVA, 18. - Na narodnem prvenstvu . se v umetnem drsanju, kate.r**^, udeležujejo tekmovalci l* m, Nemčije, Finske, Madt»J> „ Poljske. CSR in SZ, so » dvojicah doseženi nasl««^1!^* di: 1. Nina in Stanislav (SZ) 72,6, 2. Ludmila f chova in Oleg Prot°P"|# (SZ) 68,8, 3. Tatjana J"? AleksiJ Gavrilov (SZ), ž-_,h»l gerite Senf in Peter u (Vzh. Nemčija), in Severeneysom. „,era- O NEW YORK, 18. - «*.!<>», do «Lawrence di ®eneiLeniN ki so jo letos prvič T,aJv,ete\ atletu, ki je v sezoni Ijglili najboljši rezultat, so P“TeItiU Parryju 0’Brienu, sve^0jyQr\t. prvaku v metu krogle, v nu, ki je dosegel 152 ^*' d it a John Thomas ' 111 točkami ter Don (palica) s 102,5 točke. ! t0.c„.) * (V1S12V»tt pri Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod Z Tl’ • KINOPROSEK-KONIOJS predvaja danes !*• ob 19.3« uri Metro en mascope barvni 11 »u njvupv umi ■ —- j ŽENSKA USODE Igrajo: GREGORV PE^ in LAUREN BACA*> Jutri 2«. t. 16. uri ponovitev filma. predvaja danes 19. t.m. ob 18. url barvni cinemascop« 229, lascop« POLLO PUBBLICO NUMERO UNO Igrajo: RED SCHELTON in VIAN LAlNE Jutri 20. t. ra. ob 15. url Metro barvni Il,m‘ INDIJANSKA VOJNA KEIJH | larsen ebsen burneti jacoues TOURNEbR ADRIAN SAMISH V ponedeljek 21. t. m. ob 18. uri ponovitev !»•***