Problematično z domovi
Slovenija ima v usmerjeno izobraževanje vključenih 77.300 učencev in 31.000 študentov, zmogljivosti dijaških in štu-dentskih domov pa so glede na tolikšno število mladih da-leč od normalnega stan.ja. Slo-venski učenci imajo na voljo v domovih le 12.500 ležišč, štu-dentje pa 4.000, zato je izobra-ževalna skupnost SR Slovenije pred časom tudi sprejela nor-mative za gradnjo dijaških do-mov, pri čemer je upoštevala materialne možnosti, kar je tu-di osnova načrtovanja novih zmogljivosti.
Znano je, da je materialno stanje domov izredno slabo, ta-ko da so nekateri postali že življenjsko nevarni in zdravju škodljivi. Večinoma se nahaja jo y nekdanjih samostanih, si-rotišnicah,   starih   šolah,   voja-
šnicah, upravnih prostorih, ba-rakah ali drugje — večina med njimi pa je, po mnenju stro-kovnjakov, za bivanje že da-nes neprimerna. Mnogih ni moč ogrevati, nimajo ustreznih sani-tarij, nekateri so brez potreb-nih učilnic in dnevnih prosto-rov, spalnice so prenatrpane z etažnimi ležišči in dotrajano opremo.
Statistika pravi, da je 25 do-mov od 60 še iz prejšnjega stoletja, poprečna starost je 214 let, najstarejši med njimi pa je dom v Starem gradu v Kranju, ki je praznoval že 718. rojstni dan.
Inšpekcijske službe pravijo, da bi jih bilo treba 19 takoj izprazniti. Stanje v ljubljan-skih občinah je podobno, zato smo 1974 pričeli s široko akci-jo za gradnjo in sanacijo do-
mov, vendar v okviru dogovor-jenega obsega in namena sred-stev skupne porabi ni bilo moč zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. šele resolucija o dru. žbeno gospodarski politiki in razvoju SB Slovenije in druž-beni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih pre-jemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu
1975   sta  omogočila,. da  s   sa-moupravnim sporazumevanjem združimo do 100 milijonov din.
V ljubljanskih občinah je sporazum podpisalo od 50 do 76 odstotkov delovnih ljudi, v ostalih občinah ljubljanske re-gije pa od 80 do 100 odstotkov.
Da bi zadevo dokončno uredil, se je februarja letos izvršni svet SES odločil sprejeti inter-vencijski zakon, ki je stopil v veljavo 23. marca letos. Zakon zavezuje samo tiste temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki do dneva, ko je začel veljati zakon, sporazuma niso podpi-sale. Sredstva po zakonu so v višini 6 odstotkov od sredstev, zbranih po stopnji 6 odstotkov, namenjenih stanovanjski gra-ditvi, obračunavajo in izločajo pa se pred delitvijo stanovanj-skih sredstev po samouprav-netn sporazumu.
Na podlagi samoupravnega sporazuma je občina Bežigrad do 13. maja letos združila 1,357.160,40 din, v naši občini je bilo zbranih 2,302.163,00 din (največ v LjubljaniH, v Mo-stah 904.824,40 din, v Šiški 1,182.700,95 din in na Viču 876.778,25 din (najmanj). Na isti dan je bilo v občinah na podlagi intervencijskega zakona zbranih še: v Centru 692.117,10 din, za Bežigra-dom 485.651,91 din, v Mo-stah 162.774,75 din, v Šiški 217.545,00 din in na Viču 286.814,80   din.
Izvršnl odbor MK SZDL Lju-bljana je pred kratkim med drugim podprl tudi sklep izvrš. nega odbora RK SZDL Sloveni-je, da vsem skupščinam in ob-6inskim konferencam SZDL, ki v svoje družbene dogovore o razporejanju   dohodka   v   letu
1976  niso vkljuoile tudi določi-la   o   0,3-odstotnem   izločanju stanovanjskih sredstev za grad-njo dijaških in študentskih do-mov,                              S.  Drlje