269 številka. Ljubljana, soboto 22. novembra. XII. leto, 1879. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto lfi tfld., za pol l-ta 8 gl., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 gld. 'dO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ho raeuua 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uči t olje na ljudskih'šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačujo od četiristopne petit-vrste 6 kr.f če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra vn i št v o, na katero naj ae olagovobjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne refii, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Uboga dolenjska stran. Kako lepo je življenje jeseni na Dolenjskem ! Vsa k veselosti itak razpoložena narav je v tem času prava podoba človeka, ki s kozare m v roci Da vse težave spomladi in poletja, na vse akrbi življenja pozablja, ter življenju, jasnemu življenju napiva, ne zniene ee za to, kaj ima priti. Slovenci Brno lehko-živno, lahkomiselno ljudstvo, pa Dolenjec je v tem oziru prvi. To ga dela ljube?n)ivega in posebno Ijubeznjivega tam, kjer mu izpod čepka v majolko kaplja. „1* j, saj ga je Bog dal," je njegova govorica, ki mu prav iz srca prihaja. Gostoljuben je, vzlasti za Časa trgatve. Zato je toliko veselja na Dolenjskem, če je le količkaj trtica rodila. In ta trtica je skoraj ves mu up. Koliko truda prizadevalo mu je Treme, koliko dela je stalo! lu vino njegovo gre v denar, vse poravna ž njimi Lesko je Tesel, ko sv. M hel vabi v branje, saj so mu sicer trpki dnevi po večjem delu Dolenjske. Dosti je slabe zemlje, dosti mu Krka in Sava pri poljedeljstvu škodujeta, mraz, toča mn Tinograd za par let oslabita in kakor dela in se trudi, ne more kaj prištediti, živeti mu je po vtčjein iz roke v usta. Pridelalo se je letos na Dolenjskem dosti ii.euj vina, nego vlani. Pa vino je dobro, kakor uže dolgo ne, ceno ima. Pa vendar nij prav vesel, nad toliko vesel mož 1 Mraz, toča ga hudo zadeneta, ali de hujše kaka huda Živinska bolezen, ker vino večje trošne plača, polje in živinoreja ga pa redi. Ta slednja je morebiti naj izdatnejše njegovo opravilo, ali bi vsaj bilo, če bi se je s tako ljubeznijo poprijel, kakor vinograda. Kuga mej živino je na Dolenjskem hudo razsajala. Živinčad celih vasi) je pobita. Kljubu energičnim naredbam gospodske je ta nesrečna bolezen prepregla velik del Dolenjske. Tej neusmiljene} morilki v oči je našega moža veselost minola, in letošnja trgatev je bila prte*j tiha; rjovenje poginjajočih živinčet je veselost dušilo. Ites, da država gospodurjeni ubito živino plača, ali polovica gospodi rje v b tem denarjem ne kupi druge. Denarja je treba na vseh krajih, tako lehko uhaja iz rok, šel je, nij ga, ko je treba kupiti drugo blago ! Ne oziram se na škodo, katero kuga državi prizadeva, velika je, ali še večja v narodnogospodarskem oziru za naše ljudstvo, ker denar se bode za druge potrebščine porabil, dosti izdaja se ga tudi brez-potrebno in živine druge ne bode kmalu toliko, ker kdo ve, kake nam bodo prihodnje letine in, če sila kola lomi, je treba tele prodati, numebto je rediti! Le počasi, črez 10 do 20 iet komaj se premoženje ljudstva glede živine na prejšnje stališče povzdigne in koliko je A ko de mej tem časom I To vse čuti naš ratar in strahom Čuje vest, da kuga trka na vrata njegovih hlevov. Kar je imel Dolenjec iz gozdov prodati, poprodal je; mogočni hrastje silne bukve bo padle. Ilosta počasi raste; za sol, za davke, za ebieko gozd ne bode dajal nič ali le malo — zdaj in še 30 let, vina nij dosti, strm tudi ne, živina pada, za Boga, nič dobrega ne obeča bljižnja bodočnost. Naš kmet mora ob tacih razmerah v roke oderuhov priti, ekse- kucija ga vanje sili in gmotno Djegovo stanja mora pešati leto za letom, boben dražbe ne neha oznanjati svojih mrtvaških pesnij našemu kmetu na Dolenjskem. Glasnejše in glasnejše se bo čul in sosedi smo Nemcem — njihovi kapitali prihajajo doli iu dražben komisar bogme ne vpraša po narodnosti kupca! Pa če prav ne pride celo do tega, gladni dnevi so ljudstvu Btrup v fizičnem oziru in — kje bode krepko slovensko ljudstvo —! V teh okolnostih mi Bili ta dva nasveta v peto : dajmo našemn ljudstvu preskrbeti zavodov, kjer bode lahko in brez veličin stroškov za zmerne obresti dobival na j usodo denar, da mu ne bo treba hoditi k oderuhom, in drugič: skrbimo, da gospodarji tam, kjer je davita kuga, po njenem prestanku na mesto denarja dobodo živino! — Poslednja misel utegne dozdevati Re komu — Brnela, pa zakaj bi ne bilo moči izvesti jo? Dežela skrbi za plemenske bike, zakaj bi v tacih nesrečnih krajih, katere je zadela šiba kuge, te skrbi s pomočjo denarnega ekvivalenta za pobito živino ne razširila v označenej smeri ? Naš narod mora, ako hoče gmotno izhajati, pred vsem gojiti živinorejo, v njej leži zanj veliko premoženja in aktivnost v gospodarskem oziru. Klima, zemlja, vse ga vodi na živinorejo, lu ob tacih prilikah se da započeti razumna živinoreja z lepo živino. To je skrb, ki bi vredna bila našega deželnega zbora pozornosti. In kje na Kranjskem je najti založnic? ŽaloBtno je to. Koliko bi so ž njimi koristilo n. pr. ubozemu Dolenjcu ? Založnica v poŠte- iiittt«st. Kronesova avstrijska zgodovina. Znaui profesor avstrijske zgodovine na graškem univerzitetu, dr. Fran Krones, vitez Marchlandski, spisal je obširno avstrijsko zgodovino, ki je uhajala od leta 137G. do 7'J. pri Theodoru llofmaunu v Berlinu v 31. snopičih. Popolno delo obsega pet zvezkov (zadnji ima samo dostavke, popravke, stvarne in literarne dopolnitve, kakor tudi obširen registei), ter velja 46'5 mark. Ravno sedaj uhaja nova izdaja (pretise*) po dva snopiča na mesec. To je do Bedaj najobšimejša, najpopolnejša in najtemeljiteje avstrijska zgodovina. Predstavlja se nam kakor timnentno znanstveno delo, ki je osnovano popolnem na lastnih preiskavah in na dolgoletnih Bkušnjah pn predavanji omenjenega predmeta. Vsa preiska Tanja so zelo vestno izpeljana, kočljiva vprašanja neizrečno previdno rešena, vse temne partije kolikor mogoče osvitljene, sploh veje skozi vse delo odkrito resnicoljubje in stroga nepristranost. Marsikaj se nam prikazuje v tej zgodovini v čisto novej podobi, vse drugačno osvitljeno, kakor je bilo to dosle navadno po naših znanih priročnih knjigah avstrijske zgodoviue. Vsak učenjak, ki se bode pečal i-e zgodovino naše monarhije, proučiti bode moral Krouebovo delo in uvažati posledice njegovih preiskavanj. ti.aviio pozornost je obračal Krones na h is t or i j og r a i i j o, ua kolikor mogoče popoten pregled vseh dotičnih virov, lidtinskib zbirk in sploh na vse zgodovinske pripomočke preiskavajoče in razlagajoče. In v tem obsiru zasluži Kronesova zgodovina prednost pred i .si-n;i drugimi (ua pr. Muyerjevo), ker pisatelj uuieje tudi češki, magjarski in italijanski, kar se o naših večjih zgodovinarj.h redko trditi more. Kronesu je bilo torej mogoče tudi vse one zgodovinske spise pregledati in navesti, ki so v raznih nenemških jezikih pisani. In priznati moramo, da pisatelj nij tukaj pozabil nobenega važnejšega spisa ali dela v katerem kuli jeziku pisanega. Kar b« pa navajanja virov in pripomočkov Bploh tiče, opomniti je treba, da se eno in isto delo prevečkrat navaja (na pr. Czornig za goriško zgodovino), ia da bi bila taka ponavljanja o Bploh znanih knjigah prav lebtio izostala. Na drugej strani pa je naslov marsikaterega manjšega spisa preveč površno in nenatančno omenjen. Dobro bi bilo pri takih manj navadnih delih tudi vselej povedati, kje in kedaj ho izšla. Kljubu tolikim prednostim ne moremo se nič kaj sprijazniti z razdelitvijo in osnovo Kronesove zgodovine. Glavno važnost poklada pisatelj na aredovečno zgodovino in to obdeluje najobširnejše. Drugi so želeli, naj bi s« bolje poudarjala novejša zgodovinn in naj bi Be na to obrnila glavna pozornost. Krones pa je odmeril obema deloma enak prostor (po dva zvezka). Vrhu tega je doba od 1792.—1870. leta zelo Btisnena (na blizu 100 stranij) in oddelek od 1848.—70. leta kar sumarično odpravljen. Sploh pogrešamo v Kronesovej zgodovini dobro premišljene, organične osnove. Tu pa tam je pripovedovanje preveč razkosano in pretrgano po vpletenih razpravah. Tako na pr. stala bi dolga in zanimiva razprava o bis tur Ukib tleh najboljše pred začetkom nih rokah uniči oderuhe celega okraj«. Pa saj bo hranilnice! Da, res dobri ustavi, pa one so le za večje posestnike; za nade polučetrt gruntarje nijso, ker intabulacijo hraniloičnega posojila ga toliko stane, da mu od dovoljenega posojila ostaje ravno za dobro kosilo. In koliko m dih kmetov ima (isto polo v zemljiškej knjigi, na katero jedino le hranilnica porajta! Osobni kredit se naj tudi mej kmeti v poštev jemlje, in to jo Mirotvorno le mogoče po založnici« h, ki k večjemu 7 do 9 odstotkov jemljo. N i D ilenjskem je nekaj imovitih mdž brez razločka te ali one politične boje, ki za rodno jim domaČe ljudstvo dobro mislijo; to bi bilo lepo polje zanje, in morebiti najlepše, ker marsikatero solzo bi z osnovo založnic utrnili revnemu našemu kmetu, ne glede" na to, da bi v obče kmeta in meščana gmotno spravili v boljši položaj, in posebno kranjskemu meščan-Btvu gledo vsega njegovega dela pripomnili do večje agilnosti, nego je ima /.daj s zvezanimi rokami. Dr. —a—. Folitičm razgled. NotramiM« «■«»*«* Be. V L i u h 11 a a i 21. novembra. IMršuriiff/K imunitetski od sek je obravnaval v seji dne 18. t. m. je- h ee ima dovoliti sodniji, da se izvrši tožba, ka Uro sta vložila tirolska državnoborska poslanca dr. Oeiz in dr. VVaibol jeden zoper druzeg.*. Ob it mi volitev v cržavni zbor -ta se dni.; druzega žalila in zato vložila tožbo zavoljo Žalieuja časti. Večina tega odseka je skleml-po pre ilogu L eiibachorievem, da se smltir# centralistiške novino po;6 olavo umršemu Lasserju, zakaj, to o i: u u dobro vedo. Mi nimamo uzroka obžalovati njegove smrti; doba „Ltsser-Auerapergova" nam je še preveč vsem v kosteh in z .Obzorom u moramo reči: Velika imena ne ostavlja, jer ništa velika izveo nije! PmŠHn „ Politik" razglaša kandidatno listo za dopolnilne volitve v praški mestni zbor. Z zadovoljstvom moramo konstatirati, da je volilni odbor postavil za k indid it.. .lMp narodno zveste in »kulene može. M 'stni odbor praški bode tedaj Ae nadalje RtfOtfti naroden, — tujih glasov se ne bode notri čulo, kakor Be je pred krutkim govorilo. V n**■» u<» države. KIiimuIj*k<* zbornica, kjer ima zdaj liberalna stranka večino, je pred časom sklenila in izdala Aolske poatave, katere jemlj6 duhovščini vse pravice do Sole. Te postave za ljudske šole bo stopile dnć 1. oktobra t. 1. v vel avo. Belgijska duhovščina, v prvej vrati škofe, so sodili, da bi ll teh zakonov vzrasla kvar cerkvi, za to bo ukazali Bvojej podložnoj iuhovščini, da se morajo vsi učitelji in starši, ki bi se ravnali po teh novih ftolskih zakonih, kaznovati l nsjhuišimi cerkvenimi kaznimi. Belgijska vlada je zato obrila se po svojem poslaniku do Vatikana in vprašala papeža L.*d*lp»vala na kopnem in baje da bodo tudi tu rmsgili Chilenci združene čete Peruanc*v in Boliviiancsv. Peruanci so se utrdili pri Iqu que, Bilivijanci pa pri Arici, skupaj 24.000 m6ž močni, ali združiti se ne bolo mogli zdaj, ker so Chilenci vzeli luko Isagua. Vojska mej temi državicami je nastala zavoljo kos8 nerodovitne a na siloet.ru bogate zemlje Aticama mej Chile in Peru, ker je Bolivija kl juhu pogobi nalagala chilen-skim društvom, ki so iz Atacame salpeter in nitrat izvažala, visoke davke. Doiimfce Ntvari. — (Celjska narodna čitalnica) napravi jutri dno 23. novembra v društvenih prostorih veselieo h6 sledečim programom: 1. A. Nedvč I: .Popotnikova pesen", zbor. 2. M. Vilhar: .Ljudmila", deklamacija. 3. F. Schubert: „Popotnik", alt-solo t-č apremljeva-njem glanoviru. 4. A. Ilu'drih: „Petelinčkove ženitev", šaljiv zbor. 5. C). I pa vic: „Rožmarin", četverospev. f> J. pl. Zate: „Nočni Btražariu» zbor. 7. J. Horejšek: „Tijo noči", osmospev. 8. D. Jenko: „Strunam", si pran in alt-duet s6 spremi je vanjem f^lanovira. O, J. Vašiik: „Slovan", zbor. Po besedi je ples. Znčetek točno ob 7 '/a uri. — (Čitalnica v Škofjej Loki) na-|>ravi jutri dn6 23. t. m. ob 7. uri zvečer veselico v društvenih prostorih. Program: 1. „Pes in mačka", venela igra v 1 dejanji. 2. BriŽ: „Oj Banove !", popotnica. 3. llajdrih: „Ds-klica", četveroBpev. 4. Jenko: .Kam?*, samospev. 5 llajdrih: „Sirota", četverospev z alt- olo. G. .Stara mestu mlade", vesela igra v I dejanji. Potim ples. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr., za rodbino 50 kr. K tej veselici bo ulju Ino povabljeni vsi rodoljubi. — (Bralno društvo .Sloga" ▼ Kropi) priredi jutri dne* 23. t. ni. veHelico ae sledečim sporedom: 1. „Stara mestu mlnde", vesela igra v jednem dejanii. 2. Deklamacija: zgodovine. Kolikor potrebna je ta zgodovinska geografija kakor pojasnilo za zgodovinske dogodke v različnih deželah, veadar je tu pa tam preobširna, ponavljajoča. Marsikaj, kar stoji v geografiji, sprejeti bi se moralo jirav za prav v zgodovino. Tako bi ee bil pisatelj ognil nepnliki, da obsega zgodovinska geografija (Ješkega in sodežel 02 Htranij, a vsa zgodovina do 1. 130G. le 22 Btranij; in ravno tako zgodoviuska geografija O^erskega in ho-dežul 12G, a prava zgodovina do 1. 1801, le 47 Btranij l Tu se kaže še neka druga nejirilika. Kro nes je priklopi] starejšo češko in oger.sko zgodovino k uvstrijskej še le po letu 1308., kakor so to do zdaj tudi drugi historiki delali Tako se pripeti, da beremo veliko o prijateljskih .u sovražnih odoošajih mej avstrijskim' kne/i, ter mej ki al ji ogurskimi in češkimi; da celo slišimo, kako si je češki kralj Otokar Avstrijsko, Štajersko in Koroško osvojil, a kako je slednjič po eesarji Uudotfu premaguu bil, ; tedno še zvemo, kako je bilo osno vano češko in oger sko kraljestvo. Nasledek temu je, da nienj omikanemu čtitelju raz mere nejasne ostanejo in nasprotno, da mora pisatelj več dogodkov po dvakrat pripovedo vati, nekaj stvarij iz češke in ogerske zgodo-viue v avstrijsko vplesti, druge pa posobe razpravljati. Bolje bi jo bil torej pisatelj zftdol, alto bi bil bolj Hvukronistično, vzporedno pri jiovedoval zgodovino posamnih dežel, kakor je to storil na pr. pri koroškej (korotanskej) in avutnjikej zgodoviui. Trebalo bi posamezne dobe in oddelke na veliko krajši čas omejiti. Tudi se nam zdi, da je pisatel| preveč utrobo ločil pravno in ustavno zgodovino od poldičoe, kakor se to najbolje vidi pri državnih stvorit vab št, l'ui.i I. O^erskega. V obče ne nahajamo v Kronesovej zgo doviui potrebne enakomernosti pri razpravljanji raznih dogodkov in vprašanj, kakeršno bi I Idin zahtevali od ta:o knjige. Zvlastl vjiiušauja o uegotovih, prepirnih stvareh raz-liravlja pisatelj s poisebuim veheljem bolj ob-rtirno, uego marsikateri vužnejši dogodek, lu tukaj se mu muogokrut pripeti, da vprašanja niti končno ue reši, da to in ono mnenje ki*.kor možno zaznamuje, ali pa različna mnenja samo eno poleg druzega postavlja, kakor na pr. v dolgej razpravi o izviru in prihoda Ilumunov. To se sploh strinja b pisateljevo navado in z načinom njegovega pripovedo* vanja. Kakor omenja v opombi k tretjemu zvezku, nij nam hotel podati zgodovinske pripovedi, nego samo organi č no razpravo s posebnim oz.irom na rezultate znanstvenega preiskovanja in na važnejše momente. KronesOVO pripovedovanje je sicer živo, ali za zgodovinsko neizobraženega čitatelja ne-ii inr v no ker se premalo spušča v posameznosti. Pisatelj namreč dogodkov prav za prav ue pripoveduje, nego SantO Od daleč namiguje. Kdor še ne jiozna s|>lošnega ruzvitka do/odkov, onemu bode zelo težko ra/umuti pisateljevi namigovanja in razjasniti si položaj. Nekateri reki in stivki so zaradi njih krat-kosti celo strokovnjaku jedva umevni. Sploh ima vse ra .pravi janje nekaj ti fori etičnega ua sebi. Zdi se, kakor bi bilo sestavljeno iz Batnih excerjitov in privrženih, nerazvitih misllj, katere je treba še le zvezati, b krvjo in me- „Slepec", od Fr. Cegnarja. 3. Petje: a) Jenko: „Nek dušman vidi", moški zbor; b) »Savica"; c) C. Maftek: „Snldaška". 4. Tombola. 5. Društvena zibava. Začetek ob */■ ur' zvečer. Vstopnina udom prosta, za neude 10 kr. — Olbor uljudno vabi k obilnej udeležbi — (Vojafttvo.) V nedeljo se vrnejo v Gorico 4'.) pešpolka „IIessu v Maki, ki so za dobe podučevanja novakov opravljali tukajšnjo vojaško službo. V ponedeljek pak mesto njih pride sem in tukaj ostane tretji bataljon Štajerskega (praškega) peš - polka „kralj Relgijski" fit. 27. — (QuouBque tandem!) Minoli ponedeljek večer so morali nagloma izprazniti „dvorano", kjer se shaja porotno sodišče ljubljansko. Ker je bilo nenavadno mnogo občinstva, je hoje začel poka ti menda itak uže podprti strop tistih aoh, nad katerimi je omenjena sobana. Pri tej priliki je morda do voljeno vprašati, ali slavna sodna uprava še dolgo ne bode domislila si, da za obravnave po roto- ga sodišča priredi dostojne in primerne pro-BtoreV „Dvorana", ki zdaj rabi porotnim obravnavam, je uprav škandalozna: vse je na kupu, državni pravilnik, sodišče, zagovorniki, porot niki, tatotenec in priče. Zn poslnšalee skoro nič prostora ne ostaje in obravnave bo redno — javne. Porotn ki numajo kam obešati Hvojih vidm h Hiikeuj in klobukov, in sobica, kjer se posvetujejo, je prava beznica. Na novinarske poročevalce v Ljubljani še nikdar nihče mislil nij, naj pišejo stoič, če hočejo. Vrhu tega bi bilo pu rdaj še treba testament narediti kadar gre kateri poslušat obravnave. — (O U t i 11 mora, kdor n e h č e Čuti.) D.Žolna vlada je v dorazumljenji z deželnim olborom odstavila žnpnna pri Velikem gabru, znanega „na; rednega" ljubljenca Vesten*, kovogu, ki je zatajeval govejo kugo. O denarnej kazni, ki je zadela njega in Metliškega župana, smo uže poročali. Zanimljivo je, da sta se v zdunjej nadlogi tako odlično obnesla In; dva možakarja, katerih izredno Bposobnost za žtipauo vanje bo naši nem', kut ar j i ■tnirom na jeziku imeli. Sem ter tja se sliši, da je gospodska i puk prehudo postopala. Trije Htotaki, to ros nijso šale, a pomisliti je, za koliko tisoč ho ti lebkomiaeljniki oškodovali državo in vzlic državnim žrtvam povrhi še vendar kmetovalce. Zato je OBtrost potrebna Kako trmasti so včasih ljudje, najbolje dokazuje to, kar ae je godilo v Št. Vidu nad I, ubijano, kjer so po nnči izkopali kravo, katero ie bila kom;siia pobiti in zagrebsti dala Z OtifOffl na take dogodke se mora pač reči. da ostrost nij od več. Na drugo stran je pa premišljati, ali po tem takem v postavi dolo čeno zakopavanje pobite kužne Ji vine zadostuje, in če bi ne bilo bolje, i o sežig »t i ali na ketniškem potu uničevati. Sežiganju mrličev Be zdanji svet večinoma protivi, a sežiganju ž vine bi se menda nihče ne ustavljal. — (V krčmi pri F ran cel j i) je na semanji dan dopolu Ine po mrtvudu zadet takoj umrl 57 leten mož, Giacomo Negro po imenu, doma iz Stolvic poleg Vidma na Renetskem, ki je po svetu hodil brusit. — (Dijaftk štipendij.) Uazen ond.in omenjenih 84 ustanov za učečo se mladino je razpisnn še pos<5be grof Anton Aleksander Auer.spergov štipendij 860 gold., ki je namenjen kranjskim dijakom. Prednost imajo po tomci nekdanjih podložnih gradačini Thurn-amhart poleg Krškega. Prošnje je vložiti do konca tega meseca. — (Iz Radeč) se nam. nekoliko kasno, poroča 11). t. m.: V četrtek, (1 t. m., predaval ie v našej šoli g. Dolenec o vino- in trtoreji. Povedal nam je mn»go dobrega in važnega, za kar smo mu jako hvaležni. Obžalovati je le, da se je predavanja udeležilo tako malo poslušalcev. Obljubil nam je gospod, da pride še jeden k rat k nam. Tedaj bode gotovo več občinstva se zbralo, ker bode opozorjeno na to Popisal hi vam predavanje bolje natanko, a čujem, da bodo bolj obširen sestavek o tem priobčile „Novice". Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 17. novembra. ( I! o p a r s k umor v L a 11, e r m a n o v e m drevoredu.) (Daljo.) Predsednik naznani da se je preiskovalnemu sodniku naročilo, naj poizve, je • li bila zatožena Dolinar res ob 7. uri pri nekej staroj Ženi v Židanovej hi U in da jej je vode nos ila. Dilje pove prvosednik da kaznenec Kf-movec, ki je zaprt na Žibjaku, tudi nekaj ve o umoru Holzmann, kar mu je Katra Polinar povedala, in da ga bodo on kot pričo poklical pred sodnijo. PričA Katarina Herman gostilničirka pri Kvasu v Šiški, pove, da je covorila S. maja t I. s Il'ilzmanom po 4. uri, ker je v gostilnici pil vrček pive, in da je rekel, da bode zvečer zopet, prišel. Priča Antonija Komatar, delavka, in nje ljubček, zidar Janez Mahojne, sta arečala Holz-mnna 8 maja tik pred uhodom v južni del Ijittermanovega drevoreda in ga pozdravila, ker sta ga poznala. Peter Pavločič in Janez Szeigler. kroiača, sta se šla proti 0. uri po južnom delu drevoreda sprehajat in sta videla, kolikor ie bilo v temi razločiti, pri koštanu uže blizo izhoda iz drevoreda ležati z glavo proti kostanju enega moža, kateri je mirno ležal. Drugi dan sta se osvedočila, da je ležal ravno tam kakor ubiti llolzman. Priča I', -n jam in Vasarhelv, revident pri najemnej družbi za užitnino, je ponoči okolo 12 ure ogledaval stražnike, je li da pazijo. Ko pride skozi drevored, vidi ležati nekega človeka. Prisedši k straži Stnpici na konci drevoreda, ga vpraša, kaj je s tem človekom, in Stupica mu odgovori, da ga sliši uže dolgo časa stokati, boje) da je pijan. Ko se je Vasarhelv mimo ležečega nazaj vrnil, je ta vzdignil glavo, kakor da bi hotel bluvati, kar ga je Se bolj potrdilo v mnenji, da je pijan. Vasarhelv je šel zdaj gledat k stražniku tik zidu pri „vorptl »gsmagacinu" in ko ie tam opravil, šel je proti kolcziju. Ko je bil uže blizo koiozija, sliši od južne strani drevoreda glasen krik, bila je ura okolo 8/4 na 1 po noči. Precej se vrne in pozove stražnika Jarnej Ažmana, naj uto zapre in gre z njim. (Iresta do stražnika Stupice, a ta jim pove, da nij nič krika slišal in nobenega človeka videl. Ažman Jarnej, stražnik, potrdi, da ie proti V, l uri po noči slišal krik in potem z Vasarhelijem šel gledat tja, od koder je krik prihajal. Priča Tono Drčka, mitnični stražar na konci njive proti tržaskej cesti, je šel 1 „!> uri k stražarju Stupici po svoj plašč in ostal pri njem nekoliko ča--a, da sta se pogovarjala. Slišala pravi da nijsta zahteve časa razume, ne m u d i v p r o-speh celote državno kolo goniti, ali zavirati, ne glede ua menljivo ljudsko n a g n e n j e". Tu je izrazil naš učenjak (morda po nepotrebnem) svojo politično mnenje o bodočnosti Avstrije. Na tem mestu nij pravi prostor za pričkanje o resničnosti ali neresuičnosti teh trditev. Omeniti hočemo le toliko, da je nas duilizem morda uže zunaj one meje, katerej bi se ideja državne celokupnosti smola bližati. Tudi nam Kronesova zgodovina jasno priča, da imajo ('ehi isto pravice, kakor Ogri, ue da bi se bili tolikokrat zoper vladarja spua-tali, kakor poslednji. 1>» cjsar Jožehve centralizacijo se A v.-trija sploh nij vladalu po jed-nein kopitu in pred 1. 1804. ue slišimo tiič o dednem cesarstvu Avstriii. Dj tistega časa pa je imela vs.tku do-.elska skupina (pri nas Karantanija > e svojimi vzhodu mi in južnimi mar« katrii, poznajo Notranje avstrijsko imeuov.ua) ivojo posebno upravo iu o nemškej „maltiu bo uij nič vedelo. S. Itu(ur. Honi pretkat'. Iu vendar danlenus tuli od h-Btorika mlitevnino, da zavija svoje zgodovinske resnice v lepo okroženo, tehnično dovr-Seno pripovedovanje. Krouesovu zgodovina je namenjenu tuli za nestrokovnjake, za navadne bralce. Na to kaže vsaj f.ktutn, da je pisatelj izpustil vse citate in zuunstvene op unbe. A'i ta zgodovina ne bode nikoli postala ljudska knjiga. Ona ima svojo veliko veljavo le kakor priročna knjiga za učenjake, kateri bo je bodo posluževali za znanstveno prebiranje, ali pa za podlago natančnejših preiskovanj. V tem obziru je Kronesova zgodovina mojstersko delo in stoji Osamljena v vsej nemškej literaturi. Lenko razumemo, da ho je v tiko ob urno delo tudi nekuj očitnih pogreško? vrinilo, na pr. razširjenje vthodne mark« (Avstrije) odo do Dravo, uli pu izpel|avaii|e bojnega klioa BlOVen8l1h kmetov: Je vkup, ubogi gmajna !u od nemškega L.'liluiuf (hkof) itd. A vse t< napake je pisatelj v dodatkih in popravah (v V. zvezku) večinoma zboljsul. Ostalo pa je št mnogo neušečnih tiskarskih pomot, zvlasti v ktnicah iu lastnih imenih. K mol svoje zgodovine pre loči si pisatelj še enkrat vso preteklost in sedanjost avstrijske države, ter se ozre tudi v bodočnost. Pri tej priložnosti omeni, da Avstrija nij nemška država A ne more si kaj, du ne bi zahteval, naj ostane vodstvo in krnilo naše monarh je v nemških rokah, Češ, da je nje glavni zui r-aj nemšk, da se je na nemškem temelji osnovala in razvijala, ali da je „noin-štvo temeljni kamen in malta državnega po-slopia" (0I)'iitsche Zeitung" v recensiji Kro-neuove zgodovine). Dalje pravi pisatelj, da moramo dualizem v Avstri |i priznati, kakor zvr-j šen dogodek. „Ta dualizem je koncesij uaj-slirajtiejša meja, katerej se sme približati ideja skupne države; za njo (za to mejo) bi ležal chios". Potenl opotori pisatelj na nevarnosti, ki obdajajo A atrija Od vseli strani«. „Zvlasti sajnovejfil Stadij Orijentalnoga pitanja ja podoben blesk« t, mju pred bo točo uevihto4« Mo-goftS p*, «la nastane svetoma vo.ska, koja bi imela ua praporu zapisano prevlado slovaiisiva in romanstva. V takem slučaji hi se mogla Avstrija le s Pruso-Nomčijo zvezat. Za to uaj ona stranka, „ki državo ljubi in ni?. Proti devete j uri je Sel k svojej uti nazaj in kmalu potem je polagano Sel mimo neki člo-.ek, ki je imel rujavo suknjo in pomečkan klobuk, btl pa srednje velikosti in zelo podstavljen. On ga je pozdravil, ali ta je nejevoljno nekaj zaruemral. Drugo jutro je priča videl na tr za&kej cesti j r. petem kupu kamenja ležati odprto denarno listnico, pa ko je videl, da |e prazna, tunil jo je z nogo na stran. Priča Jože Stupica, Btražar v uti konec drevoreda, je iz Gorenje vasi pri Ribnici doma in jako boječ Uovek. Ril je uže sedem tednov v zaporu, ker je bil sumljiv, da je on Ilolzmana ubil. Zdaj je brez službe, ker so ga odpustili. On prpoveduje, da je kmalu, ko je Drčko od njega odšel, proti \a9 uri zaspal, iu zato da nij nič videl in slišal, lil se je pa to preis kovalnemu sodniku povedati, ker se je bal, da bi službo zgubi. Zdaj nema tega strahu več. V noči putem, ko je prišel Vasarhe y njega pre-iskavat, je čul besede: „Kaj pa tukaj delajo, naj ostanejo in gredo domov" in kmalu potem je eden črez njivo stekel. Po postavi in po glasu pravi Stupica, da je bil isti človek popolnem podoben denašnjemu zatožencu F. Bobku, katerega je prvič na Zabjaku videl in slišal. Zatoženec Robek pravi na to, da take velikosti in enacega glasu, kakor ga ima on, je na svetu na 1000 ljudij. Ko bi Stup'ca svojo službo bil znal, moral bi on gledati iti, kaj se godi. Stupica more tedaj natanko vedeti, kdo je umor na Ilolzmana izvršil, ali pa je Ilolzmana sam umoril. Zatoženec pravi, da kar je bil 14. aprila t. 1. iz zapora izpuščen, nij bil nikoli v tem delu drevoreda, ampak le v logu pod Tivolijem. On da je tega hudodelstva popolnem nedolžen. Priča Zaje Marka, podobar, je prišel zjutraj ob uri v drevored in je videl Ilolz- mana uže od daleč, kako je poskušal ustajati. Ko pride blizo, vidi, da leži čisto v krvi. Brzo teče v mesto in pove to dvema mestnima stražnikoma. Priča Gorce Jože, mestni straži.ik, je na poziv Zajca tekel v L*ttermanov drevored in s stražnikom Osredk rjera priskrbel, da so Ilolzmana odnesli v bolnišuico. Ko so ga pa tja prinesli, b.l je uže mrtev in odvedli so ga v mrtvašnico na pokopališče. Tam ga je ou preiskal in pri njem našel tobakiro, meder robec in 70 kr. dtnarja v žepu živetnika. O zatoženci pravi Gorce da je ničvreden človek, in da je njemu pred daljšim časom povedala Petrič Elizabeta, da je rekel Robek, ali bode enega ubil, ali pa se bode sam obesil. Priča Vrbič Mica, delavka v fabriki za duhan, nasla je kakih 50 korakov od drevoreda na stezi zapisovalno listnico Holzmaaovo in jo izročila g. mestnemu svetova.cu Peroni. Priča Matija Prsiu, gostilu.čar na gorenjem Rožnikn, pripoveduje, ua je pnsel 9. maja t. 1. zatoženec, katerega on uij poznal z euu žensko v njegovo gostumeo iu pozval '/a litru vina. Govorili so o umoru Ilolzmana iu Robek je rekel, da oa titanu,© z njim v enej iu istej tuši, in da ga pozna. Ko je Pršin petem omenil, da se je iz te hiše hotei tdeu obe;ti, je Robek obledel, precej placai in odšel. Zatoženec I!..bek odločno oporeka, da 'bi bil on poznal Ilolzmana, razgovarjalo se je le o tem, kdo da ga je usmrtil, on pa da inj nikoli rekel, da ga pozua. S tem se konča obravnava prvi dan ob l/»9. uri zvfcčer in predsednik naznani da se bode druzega dne ob 9. uri nadaljevala. (Dalje prih.) Eotare, pravične, nepokažene voščene sveče, za katero dajeva poroštvo, iz najboljšega čistega H'iM'lnt'uii \o-ltii. katero izvrstno lepo in prav počaai gore, prodajata po najnižjej ceni m„t) l3- & R- Seemanii, Ljubljana, Gradišče, Vegova ulica št. 8. iaBaumBaaHBneaBMHBsvKu *jijlBfr~ lovi dokaz "TKi n.elzerlsti ponarejene anaterinine vode za usta, ki je < estokrat tudi bolno stanje stvarno ohuj-šalo. Gospodu tir. J. G. JPOpp-u, c. kr. zdravniku :a pobi, na I>u»aji, Htadt, lioijnertjunue 2. "VViesbadcn (Nemško), 1. marca 1878. Dne 13. februarja naročila sem od vaa 2 tkleničlol vale izvrstne anaterinine ustno vodo, kateri sein tudi prejela. Ker ste uii rekli, da vašo pravo anate-riniiio listno vodo dobitu tUdI lahko tu v lekarni, kupila sein jedno sklenico. A ker sem uže Veliko vase porabila, iu som zdaj našla veliko rasli ko, kakor bitro som jo z vodo zuieiaia, tako tudi v okusu, ki j« bil posebno zopt rn, razen tega pak jb imela se drugo ljami, vso lekarne kattor tudi gg. Aut. Krisper, Ed. Ma/ir, J. Karinyer, F. M. Schmitt, V, 1'etričič, L. Fir-kar, F. Lassntk, Terček in Nekrep; v Postojni: J. Kupfeischmidt; v Š k o f j e j Loki: C. Fabiani; v Koče vj i: J. Braune; na Krškem: F. JJdmches; v I d t tjt i J. H'arta; v Krauji: K. Šatrnik; v Litiji: Millduenzel, lekar; v Metliki: Matterjevi nasledniki; v Novem mestu: U. Itizzoli iu J. Uerymann; v Radovljici: A, liobiek; v Kamniku: J. Močnik; v Ć r u o m I j i: J. Blazek; v Vipavi: A. Deperis. Priporočilo. Podpisani se priporočuje p. t. občinstvu, posebno prečastitej duhovščini, za izdelovanje podobarskih stvarij, kakor altarjev, prižnlo, križevih potov, obha- Jilnih miz i. t. d., iz lesa in iz pravega angleškega marmelj-cementa, kakor tudi tlaka iz Portland-comenta v različnih izgledih, vsakojakih omamen-tov za poslopja in mozajik-tal. Vsa eorkveuu dolu. in pronovljuuje, spadajoče v mojo stroko, izgotavljam za trpež in po najnižjej ceni. Fran OzTbič, tehnik s cementom, podobar in pozlatar. (549—2) Kardinalski trg št. 317 v Celovcu. Ji £ Z a £ O) I 6 §>« g 5 i .s a . m i ||| — cS i~, I.S-3* *> gg ■~ i * •p S 1 -c tU a ^ O, 1 S Q >o . a " s e« ca . ,2 I I 1 Q '5S .^L .S § s B 4) 3 N A\^illielniov rimski, skušeni, pravi, vseobčni zdravilni in vodni prilep (plašter) zoper glavobol, rane, opeklino in ozeblino. Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. veličanstva. Moč iu učinek tega prllepa je posebno ugoden pri globokih in raztrganih ranah \>-led uboda ali udara, pri hudih uleaih, neodpravljivih bezgavkah, pri skelečih izpuatkih, pri Črvu, vnetih in oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in Jednakih bolečinah. Jedna škatljica stane 40 kr. av. velj. Menj, nego dve škatljici se ne pošiljati in staneti s kolekom in pošiljatvijo 1 gld. av. velj. Ta prilep pravi ima samo lekarna Fran Wilhelma v Neuenkirchnu pri Dunaji. Nadalje ima tudi: V Ljubljani: Peter Laesnik. (687—2) xc x\ XI XX XX XX XX XX AX XX XX XX XX XX XX AX M M M M M M M M M M M M •K -K •K M •« •K -K M M Prsne in pljučne bolezni, naj si bodo kakeršne koli, odpravi najgotovejšo po zdravniškem ukazu priprav Ijeni v Avstro-Ogerskej, Nemškej, Francoskej, Angleškej, Španjskej, ltumunskej, Holandskej in Portugalskej varovani TX7"ill^el3ncLOTr snežniški zeliščni alop od Fran Wilkelma, lekarja v Neuenkirchnu. Ta sok je izvrsten in posebno upliven pri bolečinah v vratu in prsih, hripi, hripavosti, kašlji in nahodu. Mnogo jih je, ki potijujo, da se imaju samo temu suku zahvaliti na prijetnem spanji Posebno pozora vreden je ta sok kot vračilo pri megli in slabem vremenu. Zavolj svojega vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in jo potreba vsem na pljučab bolnim; potrebno sredstvo je pa pevcem in govornikom zoper nejasen govur in bnpavost. 4HF~ Oni p. n. kupei, ki žele pravi snežniški zeliščni alop, katerega uže prinjam od 1. 1855., izvole naj izrečuo zahtevati Wilhelmov snežniški zeliščni alop. Navod se pridoda vsakej sklenici. Jcdna zapečatena izvirna sklenioi velja l gld. 25 kr., ter ima zmirom frišno Fran Wilhelm, lekar v Neuenkirchnu (Nižje Avstrijsko). Zavoj se računa 20 kr. Pravi \Yilheluiov snežniški zeliščni alop imajo tudi samo moji gg. kupci: % Ljubljani : 1'eter IJaSMlIk : Anton I,t'l»im. lekar v Postojni; Kurel Nuvuik, lekar v Kranj i; lr. Uaeha, lekar v Metliki; Domu Itizzoli, lekar (525—2) v Novem mestu. 1*. u. občiiiHtvo iiiij /mirom zuhtovu OBObiSO W i I-lielmuv Snetnlaiil /.«-1i« i»i ulo|», ker HMiuo faz pravo i/ iz«ielki pod Imenom JulitiM ltitttic-rjev Niiežiii^ki r.t'liščiii itl«»|» niiiiio u«»vre«iii» poMii«*-jnaiiju, preti katerimi Jaz poHcliuo cvuriiu. i t t + it Jk'jat«ij in uicuuik Maa^o AruiiC. Li.stuma in tiua aNarodne na.vi.njc