jiEvajBioev Zvezne lju šfikie Momiff Boskovte. Člani indijske pan delegacije bo si dami sarajevsko mediomsk< Ga®i-Hu«refbegovo d muzej Gorvirila Princiip nik Ljudske sfcnpščiue Pucar je delegaciji na di3 kosila T7^— PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 // MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 19S1 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK // OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Prispevek k utrditvi miru pogradu Je bila podpisana skupna deklaracija o jugoslovansko-sovjetskih 2Qvniških razgovorih — Velik odmev v svetovnem tisku — Sovjetska državna delegacija je včeraj odpotovala iz naše države publike Josip Broz Tito izmenjala , prispel predsednik ^sk?^'3' jun' (Tanjug). So-cija g« Jugoslovanska delega- zjutraj po tri-^tskpm lsk)1.v Sloveniji in na ^oni v rL vrruli s Posebnim vla- sWsovniaso se tudi! podpisala v Domu garde na Top-80 sodeloval- ° delegacij, ki čideru deklaracijo o jugoslovan-®0vorfli . PD nekaterih raz- sko-sovjetsfcih meddržavnih raz- P^lanik I Jugoslovanski vele- . govorih. ^i<3ič. Moskvi Dotorivoje zdravici. Ob pol osmih sta republike Tito in vjetske vlade Nikolaj . v<>d Ko je predsednik republike prispel v Dom garde, ga je okrog ^fldta j, *^Yjetske delegacije g. 200 novinarjev toplo pozdravilo. v rezidiCeV 3e PD^dil vče- Zatem so se v odprtem avtomo-»ostno kn«rii na Dedinju slav- bilu pripeljali člani sovjetske de- ? jugoslovanJlav,katerem je bil0 leSacije- s°stov Med t m sovjetskih Sredi konferenčne dvorane, v >vPri aL^U°m' kiJe mi- kateri so bili jugoslovansko-so-f? vodia ]ssera razpoloženju, vjetski razgovori, je stala velika 'ikita Hn,«Vle'?k€ delegacije g. zelena miza. Pet minut pred sed-ov iu predsednik re- mo je v konferenčno dvorano Odhod sovjetske delegacije - 8e°gracj , ■^vria .3un: (Tanjug). — delovali v beograjskih razgovo- skupno s Sani gacije. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je nato prebral besedilo jugoslovansko-so-vjetske deklaracije v srbohrvaščini, član sovjetske delegacije A. Gromiko pa v ruščini. Točno oh 19.20 je tajnik jugoslovanske delegacije dr. Anton Vratuša predložil besedilo deklaracije v srbohrvaščini predsedniku republike v podpis. Deklaracijo v ruščini je podpisal maršal Bulganin, nato sta podpisnika izmenjala besedili in se vnovič podpisala, kiaracije je maršalu Bulganinu, člani sovjetske in delegacije so si tali Ko so člani delegacije odhajali iz dvorane, je neki jugoslovanski novinar' stopil k predsedniku Titu in ga vprašal: »Ali ste zadovoljni, tov. predsednik?« Obrnjen k jugoslovanskim novinarjem, je predsednik Tito odgovoril: »Kar se tiče vas, vem, da ste zadovoljni« Obe delegaciji sta kmalu zatem zapustiti Dam garde. Sinoči je sovjetski veleposlanik v Beogradu g. Vasilij Valkov priredil v prostorih Izvršnega sveta Srbije slavnostni sprejem, ^____________________________________ __________________________na katerem je bik) okrog 700 po- dve iueodovar^iki ^inv Mikojanom prispel danes nekaj: vabljencev. Sprejema, ki je po-le minut po dvanajstih v Sofijo, tekel v ugodnem vzdušju, so se z dolcimi rdečimi Sovjetske voditelje so sprejeli razen visokih jugoslovanskih in letal iččo «n nrvi predsednik ministrskega sveta sovjetskih predstavnikov udele- ; j.^isee so prvl i-^ ^Tnw_ žili tudi člani diplomatskega zbora. Na sprejemu je nastopila sfcu-člani pina sovjetskih umetnikov. Spo- Hru- ] red je trii zelo bogat in razno- 3. ____ ZVe*e je od^l6gacya Sovjetske rih, pa so odpotovali v Moskvo grada, v T, vaia danes iz Beo- preko Budimpešte. ^28. j^^Soslaviji se je mudila 9*ivišji£Na,® se razgovarjala z V|tiki Ja§°slovanskimi dr-skunk i 1)3 Je htla podpi-g°slavije ^ dekla racija vlad Ju-Na , * Sovjetske zveze. Sovjetski državniki v Sofiji Beograd, 3. jun. (Tanjug). — Radio Sofija poroča, da je vodja »JV- C Š.VC-&C. K------'------" * “iio že “Ionskem letališču je sovjetske delegacije Nikita Hru-2ivaJm0 i °S osmih zjutraj zelo ščev s predsednikom ministrske- .. novinarji in fotorepor- LR Bolgarije Viko Cervenkov, P^ljalf ?. veli-kim zanimanjem člani CKBKP, članivlade druž-eSacije Vanje sovjetske de- benl- politični m kulturni delavci *afeli ’,Be°gradu. Za njimi so ter diplomatski zbor. Ko so >ki v vddeii prve tri dni brvamja v naši Ob in drugi. pili iz letala, jih je pozdravil | ploskanjem pozdravili vsako ! g. Krišnamurri Rao novinarjem 1 državi Jngoslarvdm in lndi: člani . PDspeli na letali- Cervenkov. 1 točko. Deklaracija vlad FLRJ in SZ Ob S® “ ^gi- »v6 5l®ni PHspeh l 6 deleo- . .Jetške in jugoslovan-> štafet' V Prvem avtomo-l°s'P Br0z Predsednik FLRJ ? s°vje+_a in član Vrhovne- o Nikita Hruščev, rt®. ,^vršnopCK^Prec^sebnik Zvezne- sv ^ pred Mvaid Kar' ’s* narodi naj bi si prizadevali, da bi prišlo do sporaznma o omejitvi oboro- ZSSR ■ ministrskega ževanja, prepovedi atomskega orožja, uvedbe kolektivne varnosti in uporabe iKolaj Bulaanin. v 11 • • • 1 • 1 Podpredsednik Zvez- nuklearne energije v miroljubne namene sveta Aleksander1 n i• j f • „ > , , ... • , u * •• i •• •• j aist:rc-i Prvi nodnredsednik Delegacija vlade r LRJ, v kateri mmistra za zunanje zadeve ZSSR oborožene sile so zlasti razvile med-6tas sveta ZSSR Ana- so: Pirdseilnik FLRJ Josip Broz A. A. Gromiko, namestnik ministra sebojno prijateljstvo in borbeno sodili ^ °jaTl' Z dmotmi 3,7+r.mo T*to> podpredsednik Zveznega izvrš- za zunanjo trgovino ZSSR P. M. delovanje v ietih vojne, ki so jo , ,,________r, • j | ^b- iUg°slovan Prijali ostali člani ne8a *v€bl .“vard Kardelj, pod- Kumikin, sta imeli v Beogradu in bili skupaj z drugimi svobodoljub- bl ® .Lit,v«, 6eri°' Hjije. LLke m sovjetske dele-piii iz -.^°j Potem, ko so izsto- 1 Vlč> P^P« Ohrid, 3, jun. (Tanjug). Indijski parlamentarci so si med dvodnevnim bivanjem d Makedoniji ogledali Skoplje, Mavrovo, Maorovsko jezero, kmetijsko zadrugo v Lazaropolju in Ohrid, spotoma pa Tetovo, Gostivar in Strugo. Sinoči so si z velikim zanimanjem ogledali v Ohridu freske v cerkvi sv. Klementa in sv. Sofije, potem pa stari del mesta in sindikalno okrevališče. Povsod so člane delegacije toplo in prisrčno sprejeli. Pred odhodom iz Ohrida je delegacije globok vtis vse, kor so ' i — - j-i---------------------'i- videli prve tri dni brra~“ ^ državi. Jugoslavija in Indija izjavil, da je napravilo na člane na vso moč prizadevata, da bi se iradnstriaJizirailtt im da bi njuno kmetijstvo napredovalo. »Nekatere tovarne, ki smo si jih ogledali,« je rekel Kiišnanrorti Rao, »so dokaz navdušenja jugoslovanskih narodov in mladine. Toplo pozdravljam mladino vaše dežele, ki dela za blaginjo jugoslovanskih narodov.« G. Rao je poudaril, da sta napravila na indijske parlamentarce zlasti globok vtis tovarna orodnih strojev v Železniku in ZIS Aleksander Ranko- na Brionih razgovore od 27. maja nimi narodi proti fašističnim zavo- i*’ d® 80 1° »veliko indnstri izsto. jv«:, podpredsednik Zveznega izvrš- do 2. junija 1955. Med pogajanji, I jevalcem. Sarajevo, 3. jun. (Tanjug). Indijske parlamentarna delegacija • e—. . DGV j J0 ^OClDo 23“ j r*« * liKIl fltd 3C ' jltU aLUIllvll J Ua T^ko in jugoslovansko l emP°> elan ZIS Mijalko Todorovič, in medsebojnega razumevanja, so bosta storili nadaljnje ukrepe za ^Ied uPh°. državni sekretar za zunanje zadeve bila izmenjana mnenja o medna- normalizacijo svojih zvez in za perlaapeutamc danes ogledali fakulteto, džamijo in Mapa. Predšed-Djuro na čast prire- Popokine je md^ska parlamentarna delegacija odpotovala v Zendooi, kjer si bo ogledala veliko železarno. Zenica, 3. jan. — Popoldne okrog petih je prispela v Zenico indijska parlamentarna delegacija. Gostje so odšli v metalurški kombinat, kjer so si okrog dve uri ogledovali nove naprave železarne in se zanimali za delo delavskega sveta. Nocoj je kolektiv železarne priredil indijski parlamentarni delegaciji na čast svečano ve-A. H. Dr. Bebler pri predsednika francoske vlade Fauru ^ p koračnic so Hru- Koča Popovič, državni podsekretar rodnih problemih, ki se nanašajo zboljšanje sodelovanja med drža- s podpredsednikom Gornjega do- rt^^hst gan(n in Mikojan v 7ja zunanje zadeve Veljko Mičuno- na koristi Jugoslavije im ZSSR, vse- vama, prepričani, da je to v korist ura indijskega parlamenta Kriš- . ^ agarL'maržala Tita Pregle-to*? 33 čas* S3tali°n> postrojen f Po Pregledu častne- Vjelski , a,.so s« začeli visoki Ji+^edsediv?1^61^ Poslavljati. Sa?°. pLT* FLRJ Josip Broz N F,^Tedn* Ljudske skup-sT^edniSi Moša Pijade, pod-d.53 Edv1 ,Zveznega izvršnega wWkLd Kardelj, Aleksan-j^tč i. Svetozar Vukma- + rodoljub Colakovič ter . . , , . . . iškega parlamenta k«- t^SanšlŽ^liSlinfk v?a- vič, in delegacija vlade sovjetskih stransko pa so bila obravnavana narodov obeh držav in prispevek namurti Raom na čelu je prispela J. s , »u B.U.V;« .orf-iotioIiAnih ronnhlik v Iinlorl ara heput>!i>s-Ke sKUip- r r.r t j j d » BiH (lija Došen, predsrd- Je. bl1 Prv' ob.sk dr. Beblerja * . * nn It o Soc to no k to trn to rop za iskreno prizadevanje vlad obeh ^LbLa''za delo “in Realno Pri Fau.ru' Sestanek je trajal več kot pol ure. Po njem je vele- poslanik Bebler izjavil: Mikojan, predsednik komisije za korist mirnemu obravnavanju med- držav in koristmi raskovic, tajnik Ljudske skup- .............. Uiad zunanje zadeve sovjeta narodov Vr- narodnih vprašanj in utrjevanju so- »ociaiizma za kar so dani sc™c, Nijaiz thadajrevic m pred hovnega sovjeta ZSSR, član CK KP delovanja med narodi in državami T™ 'uLLJ' nLoif sednik MLO Sarajeva Dane Ol- Sovjetskc zveze in glavni urednik uporablja način pogajanj. J J bitno. Z indijskimi padamentarci 23 zunanje zadeve »Pravde« T. Šepilov, prvi namestnik Narodi obeh držav in njihove P°vič so spremili svoje Pop letate k (Nadaljevanje na 3. strani) bi.no. Z indijskimi je prispel tudi ta,' .. t*«* in se tik pred od-l snLi0viU od njih. Tu se > b?IJetskih državnikov poti ,s9vietski veleposlanik h BtVo iLV*' g> Vasilij Valjkov. vstopili Hruščev, l?eSacii_ Mikojan, drugi člani L Urj i, b3 v drugo letalo. Ob s7ietsL„ zabrnela dva motorja k^elo (etala, ki je počasi ^ M ^lji ------------- ^ predstavniki pa so ^Zdravilni! v.O »vi je puvaai » ČVioL1 vzletišču in se kma-Z lJ°;.Ko se je letalo dvi-n (ji L ^ča, so sovjetski vo-'0V3 mahali z rokami v »V izmenjavi mnenj o razvoju mednarodnih razmer smo prišli v mnogih vprašanjih do _____________ zelo sorodnih gledišč. Hkrati je Zbora pro- j bila poudarjena skupna želja, da [ bi se prijateljski stiki med Fran-i cijo in Jugoslavijo še bolj raz-, 1 vijali.« Pred obiskom pri predsedniku, vlade je dr. Bebler obiskal predsednika francoske zbornice Pier- -CfiSTvUalL k Ffm,- ^vjetske delegacije s* PotT- ’ Sttlganin in Miko-So lU3fl° v Sovjetsko Solgarije, zvezo ostali člani so- iet^e __ SVetovai d®leg3ciie ter njihovi ^ "t in izvedenci, ki so so- r®*nenska napoved li t^Po SOboto’ dne A Junija '05®« boV^fme z delno oblačnostjo, Pov«^. ,poldne prehodno neko-inelj. Zjutraj po kotlinah !J Jernn5ia: Ponoči še hladno, dnev-'iferPim ,,ure P® bodo med 17 in, u v V alpskem svetu še nag-9-J evnim Med Igranjem himne na beograjskem IctaJJšču ob odhodu sovjetskih gostov iz naše države ra Schneiterja in ministra v predsedstvu vlade Gastona Palew-skega, s katerim se je razgovar-jal o perečih vprašanjih mednarodnega položaja. Zasedanje Zvezne ljudske skupščine Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sklical sejo Skupščine za 15. junij ob 11. uri. Zvezna ljudska skupščina bo bržčas obravnavala osnutek splošnega zakona o ureditvi novih i občin in okrajev, ki ga bosta pred tem proučevala Odbor za i organizacijo oblasti in upravo ter ! Zakonodajni odbor. Na tem za-] sedanju bodo obravnavali tudi , osnutek zakona o JLA in Narodni obrambi ter osnutek zakona o znanstvenem doktoratu. h*0 XXI. Štev. 129 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC CEEJA UREDNIŠKI ODBOR * fehaja vsak dan razen • N Cena 10 dinarjev SEJA ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Razprava o teritorialni . razdelitvi nekaterih komun Ljubljana, 3. jun. 1955. — Včeraj in danes je Odbor za. organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS nadaljeval pod predsedstvom tovariša Vlada Krivica razpravo o nerešenih upravno-teritorialnih vprašanjih nekaterih bodočih občin d okrajih Trbovlje, Krško, Celje, Šoštanj, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj in Radovljica. Na sejo je Odbor povabil tudi delegacije volivcev iz nekaterih prizadetih občin, da bi probleme lahko bolj vsestransko proučil. Najprej je Odbor razpravljal ustregeil ter sklenili, naj bi se o katastrski občimi Kal, ki naj bi katastrska občima Kal' v celoti se po prvotnem predlogu volivcev vključila v sevniško komuno, priiipužila upravni občina Radeče, i Razmeroma največ časa. je na Takšno željo volivcev je uipošte- ( četrtkovi seji vzela obširna raa-vail tudii Okrajmi iniciativni od- j prava o bodoči usodi sedanje ob-bor za formiranje komun. Kas- j čine Trojane v trboveljskem ne je so volivci svoje stališče spre- ! okraju. Odbor je že na eni izmed menili ter so se odločili za vkl jučitev v bodočo komuno Sevnica. Odbor je tej želji volivcev Nove dobave pšenice, masti in sladkorja Jugo>press poroča, da prihajajo nove dobave pšenice, ki jo dobiva Jugoslavija kot pomoč vlade ZDA na podlagi dogovorov, podpisanih v Beogradu 12. maja 1955. Dobili bomo 280.000 ton piše- prejšnjih sef poslušali delegacijo Trojancev, ki se zavzemajo za vključitev v domžalsko občino, na četrtkovo sejo pa je povabil delegacijo tistih volivcev, ki hočejo k Zagorju. Toda prišli sta kar obe delegaciji, čeprav prve Odbor to pot ni vabil. V razpravi o tem, v kaitero komuno naj se vključi občina, so se namreč na Trojanah odnosi med pristaši enega in zagovorniki drugega predloga zelo zaostrili. Odbor je po daljši razpravi, v kateri je vsestransko Ljubljana, 3. junija. — Naši zdravstveni organi in zdravstvena služba si že vsa zadnja obdobja prizadevajo, da bi s pomočjo najrazličnejših preventivno-zdravstvenih ukrepov vplivali na krepitev ljudskega zdravja in preprečevanje obolenj. Uspehi teh preventivnih mer prinašajo koristi posameznikom, saj je oč stva in uspehov pri ^ ***• ■■■" —— • . . j- i« - skupnosti, ker so celo veliki izdatki za preprečevanje obolenj ; sti, vse. os®? pri zdravju daleko manjši od izdatkov, ki so potrebni za zdravljenje, ter oni, Ki aeuj __ del če se bolezni že razširijo. in po Klicev, “j—. — ,:_pdbi P a ali uslužbenca, če je poklicne bolezni, je v ^ osnovi novega zakona o zdravst- zmožen za vsako delo, oziroma da drobno naveden. M ge ikšno delo bi bilo škod- ; veljali od jegovo zdravje, kjer bi ] razširjeni na lahko obolel zaradi nagnjenosti katerih so izkušnje po*“ S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO LRS Skrb za zdravje delovnih ljudi narekuje^ nove ukrepe na področju preventivnega zavarovanja Razprava o osnutkih dveh novih uredb časno ugotoviti okvare z^*^ ; zaradi opravljanja do^en^ dela ali poklica. Tako tod rale gospodarske ob- _________________ . . skrbeti, da bodo na gdani va- sameznikom, saj je očuvano zdravje temeljni vir zadovolj- dobja dejavno- delu, prav tako pa koristijo tudi jenci vseh pspMa^* starosti - .......................... škodljivih delih. Sezn .avljajo ' in poklicev, kjer s ^gdbi P°" Dosledni temu stališču in na nje delavca ali uslužbenca, če je poklicne bolezni, je v ^ ^ osnovi novega zakona o zdravst- zmožen za vsako delo, oziroma da drobno nave^en:Qf7dalie so šfc venem zavarovanju delavcev in ugotovi, kakšno delo bi bilo škod- ; veljali od leta 194/ pri uslužbencev, ki pooblašča ljudske ljivo za njegovo zdravje, kjer bi | razširjeni na tiste zapos republike, da izdajo podrobnejše lahko obolel zaradi nagnjenosti katerih so izkusnj predpise, so na zadnji seji Sveta k tej ali oni bolezni. Pravočasna j se tudi pojavljajo ^”v,o za zdravstvo in socialno politiko ugotovitev zdravstvenega stanja j lezni. Za te pregled ___“jarske LRS razpravljali o dveh po- in preprečevanje zaposlitve na j stroške posamezne g membnih osnutkih uredb, ki jih neprimernem delovnem mestu ter 1 organizacije. . ;h ukre- bo Svet predložil Izvršnemu sve- določitev zmožnosti in sposobno- Uvajanje teh P0”., na^0g od tu LRS. Oba osnutka, tako o sti za to ali ono delo, bo pripo- pov pa zahteva novm poslej uredbi o obveznih zdravniških moglo k temu, da bodo ljudje, j naše zdravstvene sn* otove®e pregledih oseb, ki vstopajo prvič zaposleni pri delih, ki najbolj j so morali namreč ^ ^ili aj di se po sklepu uethora na del° periodičnih pregledihj ustrezajo njihovim fizičnim spo- j preglede samo ljudj . gfcrokah v kijučila kot komuna v kočevsko vajencev m onih ki so zaposleni | sobnostim, hkrati pa se bo s zaposleni_v določen skupnost komun, ker so se za Pr‘zdra^u škodljivih delih, kot1 tem preprečilo, da delavci ne gostinskih ta*™* rudarsf1 tako odločitev zavzeli vsi zbori ■ ^dl uredba ° obveznostih zavo- bodo zaposleni v tistih poklic*, frizerji, naJf leznici pregle- volivcev' v občini, razen v Sta- dov » socialno zavarovanje ter kjer bi zaradi slabega zdravstve- itd. Z uvedbo 0 pa s* rem tr^u. gospodarskih m drugih organiza- 1 nega stanja prej oboleli za to dov pred vsako ^P0 «j gjnbU' . .... ,i liii i-■ tt i- i e,./, ’ • j cij ter ustanov pri izvajanju ali ono poklicno boleznijo. Ugo- bo število pregledov v zVj|alo J V ^Tavll7r k nitast rajna oM.na Hrastje . Sledila je razprava o razdelit- u£repov za varstvo zdravja in i tovitve zdravnika o delovni spo- lantno-poliklinični službi zv^, za prehrano so rekli sodelavcu (Gotard) priključila k bodoči ko-j vi sedanje občine Veliki Gaber deIov^e zmožnosti zavarovancev,! sobnosti in njegovo mnenje o za okrog 50.000 PjeS^J^o- rnurn Zagorje, katastra,Ina občna , na Dolenjskem. Upoštevajoč | imata ^ cUj _ varovati zdravje 1 zdravstvenem stanju pregleda- Ce vemo, da je paša ^ Trojane pa h komuni Domzaje, predloge volivcev in dejansko glh delovnih ljudi to prepreče- nega človeka, bo obvezovalo pod- poliklinična služba op«^ kor občmisko področje v nekate- smotrnost razdelitve, je odbor | vati obolevanje. jetje, da novosprejetega delavca več kot mmjon pregledov , r popted* grawt*ra deloma na j skleni , naj bi se Primskovo pri- osnutek uredbe o zdravniških ne bo zaposlilo na neprimernem 1 to ne bo posebna o^^osti, zaporsko, doloma pa na domzal-1 kljucilo k Litiji, ostali del ob- pregiedih vsebuje določila, po ka-■ delovnem mestu, temveč pri delu, ter ji bo z nekaj prizadej. terih bo moral na zdravniški I ki bo zanj primerno. I ponekod morda z de P. usPe^° pregled sleherni, ki prvič pride I Razen teh pregledov pred pr- | njem zdravstvenega K . ^pr-na delo, dalje vsi tisti, ki po več ! vo, oziroma ponovno vključitvijo I izpolniti novo nalogo. _er;0dič- na delo, ki jih bo plačeval Zavod vih, še posebej pa P ^ .n pri za socialno zavarovanje, pa vse- nih zdravniških ,ejaVnO' buje osnutek uredbe tudi pred- preventivni zdravstven ^ ^ ___________, __________ pise o občasnih zdravniških pre- sti sploh, pa se bo s vegg- nik, kakšno je zdravstveno sta- gledih, s katerimi bo moč pravo- doslej pokazala n.^J!],_h.,iant, nja števila obratnih arn^ ^ ^ lec. Odbor je to staiLišče osvojil. Precej razprave je bilo o komuni Kostanjevica na Dolenjskem. Odbor je sprejel predlog, po katerem se bo komuna Ko-stanjevica-Podbočje formirala iz sedanjih občin Kostanjevica in Podbočje, razen vasi Vinji vrh in Vrhovska vas, ki se priključita brežiški komuni, ter dela Pristave, ki bo šla h komuni Krško. Danes je Odbor nadaljeval razpravo o nekaterih belokranjskih občinah. Sprejel je sklep, naj bi se h komuni Črnomelj priključile sedanje upravne občine Vinica (v kateri se je večina volivcev, razen viniških, odločila za Črnomelj), Adlešiči, Dragatuš, od občine Gradac pa del kata-stralne občine Gradac z naseljem Vranoviči, katastralne občine Krasinac z naseljem Cerkvišče in katastralna občina Griblje. Tako bodo v Beli krajini tri komune: Črnomelj, Metlika in Semič. Sedanja občina Predgrad pa naj bi se jjo sklepu Odbora nice. Prve ladje s pšenico so že na poti, v ameriških pristaniščih | pretehtaj oba predloga, sklenil, pa jih natovarjajo še več. Prve, naj bi se trojanska občina raz-pošiljke pšenice bodo prispele v delila tako, da bi se — načeloma; rem tr"u »Jugopressa« ,da bo s temi dobavami domači trg preskrbljen z moko do nove žetve. Pred nekaj dnevi smo dobili tudi 5000 ton sladkorja, pogodba pa je sklenjena še za 20.000 ton. Ta sladkor bomo dobili v juniju ki juliju. Iz domačni tovarn pa ga bo prišlo v prodajo te dni 5000 ton. sko stram. Nato je Odbor zaslišal delegacijo te vrnsi Osredek v sedanji občini Podsreda, ki se je zavze- čine pa h komuni Trebnje. V začetku razprave o teritorialni razdelitvi nekaterih občin v sedanjem kočevskem okraju je ljudski poslanec Vinkp Haf- kot 6-mesečni prekinitvi ponovno nastopijo delo ter vsi, ki spremenijo svoj poklic. Ti pregledi so Tako bo na domačem trgu 35.000 maila za priključitev vasi h ko- j_ ________ __________ u i ton sladkorja več, kakor lani, ko muini Kozje, ne pa k Brežicam, i ner sprožil načelno vprašanje, je bila potrošnja po vojni naj- kot je predvidevaj predlog Okrarj- , ali je smotrno upostavljati skup- potrebni zato da ugotovi zdrav- večja. nega iniciativnega odbora. Odbor n(>st komun na področju seda- - - - - Pred nekaj dnevi smo sklenili »je stališče delegacije osvojil1 (prav njega kočevskega okraja, ki ve-pogodbo za uvoz 6000 ton masti.1 tako tudi predstavnik Okrajnega čidel teži k Ljubljani in’ ali za- Pogajamo pa se za nakup^ še iniciativnega odbora). radi tega ne bi kazalo takoj 4000 ton. Prve količine masti so Delegacija iz Šentjanža v so- ( vključiti to področje v bodočo že na poti. Glede na povečanje štamjiskem okraju je Odboru po- ljubljansko skupnost komun. Ko- 4 nAon i A y\ H n n Im ■•»M I -—«J — 1 — 1 _ X „ 1 1 1?____ v i « . « . u potrošnje olja smo nedavno kupili sredovaila enotno željo volivcev, oljarice za proizvodnjo olja, tako naj bi se področje nekdanjega da bo domači trg z njim pre- KT.O Šentjanž kot gospodarska skrbljen. 1 celota p raki/učilo h komuni 2a- PROBLEMI NOVEGA PLAČNEGA SISTEMA m PREMIJE ali zgolj poviševanje plač? Gospodarski napredek ima svoje izhodišče v povečevanju proizvodnosti dela. Zato poudarja letošnji plačni sistem takšno nagrajevanje, ki naj kolikor mogoče bolj vzpodbuja prizadevanja za povečevanje proizvodnosti in proizvodnje, od česar je odvisen standard. Ta namen imajo tudi premije, ki jih uvajamo. V proizvodnji stremimo za tem, da bi s čim manjšim fizičnim naporom, toda s čim racionalnejšim izkoriščanjem osnovnih in obratnih sredstev dosegali v čim krajšem času čim večji delovni učinek. To pomeni, da vsebuje naše prizadevanje za dosego večje proizvodnosti gospodarski, hkrati pa tudi human cilj: osvoboditi delavca odvišnih, izčrpavajočih fizičnih naporov in v sodobno urejeni proizvodnji še močneje uveljaviti njegovo osebnost. Eden izmed vzrokov razmeroma še nizke proizvodnosti pri nas so zastarela proizvodna sredstva, vendar ta trditev še ne vsebuje vse resnice. Problem ima dve plati .Imamo podjetja, ki glede tehnične opremljenosti ne zaostajajo za sodobno opremljenimi podjetji v industrijsko razvitejših državah, pač pa vendar zaostajajo za njimi zaradi slabe organizacije dela ter pomanjkljive tehnične izobraženosti in veščin proizvajalcev. Pri nas se tu in tam čutijo težnje in mišljenja, da je moč povečevati proizvodnost samo z gradnjo novih objektov in z nabavljanjem novih strojev, kar je potrebno, vendar s tem še zlepa ni vse opravljeno. To zahteva veliho finančnih sredstev ,ne bo pa nam izpolnilo pričakovanj, če ne bi zgrabili problema še z druge plati in skušali čimbolj racionalno izkoriščati že obstoječe kapacitete, uvajati ustrezno organizacijo dela in podobno. Neko gradbeno podjetje je lani kupilo več modernih gradbenih strojev; ker pa je ostala PREMIJE KREPIJO ZAINTERESIRANOST STROKOVNJAKOV ZA DVIG PROIZVODNOSTI To drugo plat, borbo za višjo proizvodnost, ki ne zahteva investicijskih sredstev, pač pa več tehnične izurjenosti, prizadevanja in odgovornosti zlasti vodilnih in odgovornih strokovnjakov, vzpodbuja tudi letošnji plačni sistem. V svojem 55. členu določa Uredba o plačah, da se iz dela dobička gospodarske organizacije, ki je določen za plače, izplačujejo predvsem premije za prihranke pri materialu in poslovnih stroških ter premije za poseben uspeh v poslovanju, če so te premije predvidene s posebnimi predpisi oziroma v tarifnem pravilniku. V 27. členu pa Uredba govori, da se s tarifnim pravilnikom določi, kaj je podlaga pri priznavanju premij za prihranke pri materialu in pri stroških, za boljšo kakovost, za boljšo organizacijo dela in za racionalizacije v poslovanju, ki se najprej izplačujejo iz dela dobička, namenjenega za plače. Ta člen tudi pravi, da se s tarifnim pravilnikom določi, razen tega, kaj je podlaga za premije, tudi njihova višina in tehnični vodje, ki postavljajo merila za višino premij. Značilnost letošnjega plačnega sistema je torej v tem, da uveljavlja močnejšo materialno zainteresiranost an proizvodne uspehe ne samo na tistih; delovnih mestih, kjer je delovni učinek moč meriti z normami in akordom, temveč tudi pri tistih de- organizacija dela na gradilišču havcih in uslužbencih, predvsem taka kot prej, ko je še prevlado- j prj odgovornih in vodilnih stro- valo ročno delo, so stroje uporabljali le po dve, tri ure dnevno. kovnjakih, ki zaradi značaja svojega dela ne morejo delati po Stroji, ki stojijo neizrabljeni, pa normi ali v akordu, so pa na ta so draga stvar, ker je denar, ki, kjh delovnih mestih, kjer lahko smo ga izdali zanje, takorekoč, odločilno vplivajo na povečanje, mrtev, treba je plačevati obresti j pocenitev in kakovost proizvod-od osnovnih sredstev, pa naj ] nje z izpopolnjevanjem organiza-stroji obratujejo ali mirujejo in cije dela in podobnimi ukrepi. Le podobno. Takšne primere najde- j tl namreč lahko prejemajo premo v mnogih naših podjetjih, | mije. ki so oblika nagrajevanja kjer organizacija dela ne ustreza, posebne uspehe, ki pa se mo-sodobni ravni sredstev za proiz-! rajo pokazati na pr. v povečani, vodnjo in se zato ta sredstva,1 racionalnejši proizvodnji obrata delovni čas in delovna sila ne iz- aij podjetja, koriščajo maksimalno, kar zmanj šuje in podražuje proizvodnjo. MIRO ZAKRAJŠEK čevska skupnost bo najmanjša skupnost komun v državi. Po daljši razpravi, v katero je posegla večina članov odbora, ki so poudarjali tehtne argumente j za takojšnjo vključitev kočev- Izdajanje obveznic za odškodnino za zemljo, vključeno v zemljiški sklad -------------------- j, n Osnutek druge uredbe ^ veznosti zavodov za soc ^ in varovanje ter gospodarsW drugih organizacij ter pri izvajanju ukrepov zai za. zdravja in delovne zmozn«^ ; varovancev, pa vsebuje za. Obveznice bodo amortizirane v 20. letih naloge, ki jih bodo 'vodi za socialno zavarcww i2 - Narodna banka je začela pred din. Zneski pod 1000 din bodo iz- načine porazdelitve sr , aVSt- skega okraja v ljnbl jan sko skup- dobrim tednom izdajati državne plačani takoj v gotovini. Takoj skladov za preventivno . « j#« nost komun, kakor tudi dokaze, obveznice za odškodnino za zem- bodo izplačani tudi kuponi, dospeli veno varstvo, ki jih JOJ?J tud' In 4 m « — «_ _—i.. ^ 1_ 1 ..... - _ . _ - ■ svVVl CHllv . odvzeto zemljo nad zakonito dolo- na banka izdajati obveznice, na ■ o tehnično-higienski ^ Nnto je Odbor razpravljal še čenim maksimumom in začetek iz- račun nacionalizirane imovine, iz- delu ter naloge^ zav „e^tivneSa 0 predlogih volivcev iz vasi Ve- plačila enega največjih notranjih plačanih kakih 250 milijonov. Glede lujejo na -področju liki in Mali Ločnik, Sloka gora, doigov, ki znaša približno 16 mi- na celotni dolg to ni mnogo. V varstva pri delu. 1 n s ^ zdrav" Laporje in Gradež v občini Ve- lijard. Narodni banki poudarjajo, da so tega osnutka se je bvet iuže- like Lašče, ki se hočejo vključiti Obveznice se bodo amortizirale posli v zvezi s cenitvijo nacionali' stvo in socialno po anket®1 y grosupeljsko komuno. Sklenil v 20 letih, to se pravi, izplačevale zirane zemlje in imovine dokaj ob-, val. ugotovitev P°s ^ a:njji sv®' je, da bo na prihodnjo sejo po- se bodo v 20 enakih letnih obrokih, sežni in zamotani in da so bili za- i ki jo je razpisa po pol1' vabil delegacijo volivcev iz teh Vsaka obveznica ima 20 odplačil- kljueeni šele konec lanskega leta. j tih za zdravstvo in su, socialxi0 vas'- nih kuponov. Izplačevanje teh ku- Banka je mnoge sklepe razveljavila tiko, okrajnih zav^ ^ večjih P0^' S tem je Odbor za izgradnjo ponov se bo začelo vsako leto in vrnila za to pristojnim okrajnim zavarovanje in p oblasti in uprave v glavnem kon- 1. marca (kot začeto leto se ra- komisijam, naj o tem znova skle- jetjih v Sloven J . ^ čal razpravo o nerešenih terito- čuna 1954) in kupone bo moč j pajo. S lem je pojasnjena zakasni- Po temeljiti ,^azPr jjjj dalj rialnih vprašanjih nekaterih ob- vnovčevati v banki, tri leta po do- ; tev, ki je nastala v izplačevanju katerih dopolnilih, Ki s ^ geji čin (v kolikor ne bo tehtnejših ; spetju. Obveznice imajo štiri vred- odškodnine za nacionalizirano zem- člani Sveta, so na vce . pripomb iz komun), M. Z. 1 nosti: 1000, 5000, 10.000 in 50.000 , Mo. dokončno formulirali laft' I ka, tako da ju bo Svet gtu ko predložil Izvršnem« ‘ Ljudske skupščine LKt>. ^ ^ Devizni tečaji ^ Na rednem UpoSOna9'edn'iltl I-.?. junija 195S zakljuiki P Skoplje, 3. jun. Na večjih indu- 29%, bodo letos investirali kakih ' tovati 1. 1956. V Skopiju dogra:' tetaus 'dolar —, 3293.99. 3296f^Ji go.«00, strijskih in drugih objektih v LFt 26 milijard dinarjev. 'jejo tovarno stekla. V njej se bo Lstg 9000. 9240 68, looo.oa^ Makedoniji se uspešno nadaljujejo Na nekaterih gradbiščih: pri do konca leta začela proizvodnja 9S-402f8' ??^frs_______________ gradbena in montažna dela. Priča- gradnji hidrokombinata Mavrovo, votlega in tehničnega stekla. Tovar- strs “, -,’7«-000, 100^8, ^ 500, kovati je, da bo letošnji plan iz- tovarne cementa pri Skopiju jn to- na izdeluje že mesec dni stekleno 610.39, 'j171-64’,«1^ _ 79.393.59, Jjjjjgos! gradnje končan še prod koncem varne šivnih cevi v Kumanovem so ' volno, nov izdelek naše industrije. 941.66, Sv. 2950.M. 1 | m« 1 , ■ * . - • j nnr not. v »j • 1.(10 > .ui*. leta. li obrati, med njimi hidro- zadnje mesece delali v treh izme-j energetski kombinat Mavrovo, to- rjah. Na gradbišču Mavrovo, kjer varna cementa pri Skopiju, tovarna so gradbena dela večji del že kon- šivnih cevi v Kumanovem, kombi- čana, so začeli montirati prvi agre- GRADNJA VELIKIH OBRATOV V LR MAKEDONIJI V hidroelektrarni Mavrovo montirajo prvi agregat Dr. aw. „21 143.00. -br. Obr. dol. Tiirfi. . • g0’ 374.93, doj- 691«- . te- dol. CSR * * viii opomba: številke pome bu, Obr. dol. Avstr. . i313, v v. 888.02, Obr. dol. 731.’143.66- °-- Sožalje ob nesreči v Senjskem kanalu Poveljnik britanskega sredo- čaj ”p°uubUam' 2^ute^3la^o‘v‘*'t zemskega ladjevja admiral Guy ; 3. srednji tečaj »L ■ . am'2'e Orentham J, po*! p«™Ustvu'1 „ W£.,‘S Jugoslovanske vojne mornarice ‘eJ»^'r^a!1kcr prtiakujejo « ,0 sožalno brzojavko spričo hude daijn;e zY:šIf13®.«ttier so ostalt mVskin *j * i- — nesreče, ki je zadela 31. maja korist, ^gfrikih'®£n«v w pomožno ladjo Jugoslovanske mark neprodan^^ po 0trfutn£lenJ<.ni vojne mornarice v Senjskem ka- tPeauh. zaključki s« potrebe. samo za manjše, nujne nalu. nat kromovih spojin v Jegunovcih, gat z zmogljivostjo 3,5 megawata s° večjidel v zaključni fazi in bodo Lelos bo zafe,a obratovatj ,udi že, pnhodnjo jesen začel, obrato- skopeIjsUa ,ovarna cem€nta, ki bo vati. V dograditev teh obratov, s izdc!a]a kakjh 3 ^ ,on cementa katerimi se bo industrijska proiz (er [ovarna 5jvnih cevi v Kumano-vodnja LR Makedonije povečala za ven, v obeh ,ovarnah b(>do mon. ------------------------------------- tažna dela v kratkem končana. Slovesna splovitev 1 , Po P,!anu dograjujejo kombinat 1 j • cf a kromovih spojin v Jegunovcih pri l&ajC »Ollvreta« Tetovu; nekateri oddelki so začeli Reka, 3. jun. Danes so v ladje- obratovati že minuli mesec. Sredi delnici *3, maj« na Reki slovesno junija bodo začeli v kombinatu splovili prekooceansko ladjo »Sil- kromovih spojin pridobivati natri-i SVICOTSK1 gSIiernmi KUM*«* * "J » vatere vreta«, zgrajeno za švicarsko bro- iev bikarbonat. Ostali obrati, ki I ___ . T ■ u • „„čim ireDiiblikarni. za u) je darsko podjetje »Oceania« iz Lau- bodo med drugim pridobivali tudi I Včeraj se je mudil v Ljub- ^ m\ na«i /Svicarsk« ko^ntere' sannea. »Silvrtta« je prva ladja železove spojine, bodo začeli obra- j Uani švicarski generalni konzul , .1 P Švica zelo z izmed treh trgovskih ladij, ki jih : |v Zagrebu g- Arthur Wagmttller, J rckel^ d^aJCnekatere „e je naročilo Švicarsko podjetje in hkrati prva plovna enota, ki io gradi jugoslovansko ladjedelništvo za tujino. Ladja ima 10.630 ton nosilnosti, dolga je 149 m in širo- Švicarski generalni konznl v Ljubljcmi Poročilo odbora Sklada Borisa Kidriča pristojen za Hrvatsko, Slovenijo si rana za n sploh jn ter Bosno in Hercegovino. V l ^ga blaga M ^ dg Ljubljano je prispel, da bi na-■ uv®j®j endic. P°uc'a^Lin'iav3 1 vezal stike s političnimi predstav- f? ge ]nhko blagovna iz zDatji° iia I niki. LR Slovenije. Sprejeli so ga obcma dežclaffl« o v letošnjem letu predsednik^ Izvršnega sveta LRS | ^iri]a. Obiskal je .ž?0 |imPrC^ ecu juliju podpore Bom Kraigher, podpredsednik. d l|no jn pravi, « ®ki ga £ je znanstveno raz- Ljudske skupščine LRS dr. Fer- „_ieciai Vso Slovenijo- _ .. , Odbor Sklada Borisa Kidriča | ka 18,5 m Opremljena bo z motorji sporoča, da bo v »Sulzer« po 4900 HP, s katerimi bo podelil v mesecu dosegla hitrost 13,5 milj na uro. 7.a finansiranje znanstveno raz- LJuosKe ssupscine ar. rer- oeiec]ai vso ^love“,J“šno spon" Ladjo bodo dobavili koncc decem- iskovalmih del. | Kozak, predsed. MLO dr. Ma- naravn;h lepotah 1110 -n0, V P°" brn, ostali dve ladji pa februarja Vse podrobnosti v zvezi s po- ,rUa" Dermastia in pomočnik n'jg na njegovo naši’b oziroma sredi prihodnjega lela. deljevanjem podpor so razvidne &L"\ka11?vriš‘,s.v£ta dr. Androjna, ovoru s predstavni jjg j Ladjedelnica .3. maj« gradi še v Statutu Sklada Borisa Kidriča Obiskal je tudi Trgovinsko zbor- ^ je reke], da J* ugod««1 eno podobno ladjo ja londonsko (člen 20. do 23.), ki je bil objav- nlco m n5VCi'V s s ^‘anl nie* po^lavija nanj 1 . • brodarsko podjetje »Ocean Ship*, Ijen v Uradnem listu LRS, št. 9, nef'a Predsedstva. ytis mudil *v.'c\-irr ki bo dograjena konec 1956. Ladje- z dne 10. marca 1955. | V Trgovinski zbornici s°| Včeraj se J«s Reki. ^ delnica se je začela pogajati tudi Odbor bo podelil te podpore obravnavali s švicarskim gene- generalni konzul noV0, v vi o prevzemu še nekaterih naročil iz za leto 1955 po lastni presoji, ralnim konzulom vprašanje po- so spustili na mo ; gvicar tujine za zgraditev velikih trgov- oziroma na osnovi prošenj, ki jih globitve gospodarskih stikov med ladjedelnici zgraj ski hladij. Z. R. je treba predložiti do 20. junija. Švico in Jugoslavijo oziroma tre- ladjo. Deklaracija vlad FLRJ in SZ Jeuanje s 1. strani) godbenega stanja v gospodarskih | mora biti podlaga teh pogodb spo- “o sta obe vladi obravnavali odnošajih med državama. j štovanje načela človečnosti kakor JPfašanja, ki so bila na dnevnem 1 Sporazumeli sta se tudi, da j tudi splošno sprejetih načel pro-u Ogovorov, da ji se utrdilo b°sta sklenili nujno potrebne po- Zauna ud ji ^e uiraiio jr- r m sodelovanje med naro-: Sodbe> s katerimi bosta uredili in tdih 56 ravnali Po naslednjih na- * olajšali razvoj gospodarskih stikov n; v gori navedenem smislu; nedeljivosti miru, na katero edi-! 3' da bi izboljšali kulturne stike, nosi5' lahko “P1™ kolektivna var- sta obe v!adi izraziIi pripravljenost 1 skleniti konvencijo o kulturnem so- «snoa?t0Vanja . suverenosti, neod- delovanju; »osti m’edmHle®ritete in enakoprav-stikih in drzavami v medsebojnih Priz V Zv.ezi z drugimi državami, na o razvoju prijateljskega sodelo-Ijubn« k3VLn-a ‘D razvijanJa miro-1 vanja med narodi in v želji, da bi glede eksistence med narodi, ne ! bila javnost natančno in objektivno f jru”1? ldeo^(>^ke razlike in razlike 1 obveščena, sta se vladi sporazumeli ra?t)m ni ureditvi, pri čemer se | 0 potrebi glede sklenitve konvencije Podriv' Sodelovanje vseh držav na I ° informativni službi v duhu skle-!pl0L Ju Mednarodnih odnosa jev Pov OZN in na podlagi recipročno-l..i. Zlasti pa gospodarskih 1 noložnia in nrivilppiiVv 7a 4. ob upoštevanju velikega pomena tega, da je javnost pouče- k P°liti<;ne ali Ootranie nr^a,Ve’ ker so vprašanja ^ sistem e različnih družbena s^rT “ razli v gospodarskih odno- godbe o ureditvi državljanstva oz. otežkočajo zamenjavo do- repatriacije državljanov ene pogod-vira,----------------------bene strani, ki žive na ozemlju dru- ge strani. Vladi sta sporazumni, da 8osPodar<*ttU m V okviru narodnih dajan iaeV’ Banih P° ustreznih or- bitah lr-’ or tudi v drugih °ZN, d’rJ= S° v skladu z načeli vn*ni stovoljnosti ljudi, za katere gre. Obe vladi tudi soglašata glede zagotovitve pravic glede zaščite državljanov druge strani na svojem ozemlju, upoštevajoč tudi pravice državljanov, da obdržijo državljanstvo, ki so ga imeli pred prihodom na ozemlje druge pogodbene strani; 7. v duhu miroljubnih načel iz te deklaracije in zaradi boljšega spoznavanja in razumevanja narodov svojih držav, sta se obe vladi sporazumeli, da bosta podpirali in olajšali sodelovanje družbenih organizacij obeh držav z navezovanjem stikov, izmenjavo socialističnih izkušenj in svobodno izmenjavo mnenj; 8. obe vladi sta se sporazumeli, da bosta napeli vse sile za izpolnitev nalog in sklepov iz te deklaracije v korist nadaljnjega razvoja medsebojnih odnosov ter v korist pospeševanja mednarodnega sodelovanja in krepitve miru na svetu. Za vlado FLRJ: JOSIP RROZ-TITO, predsednik republike FLRJ. Za vlado ZSSR N. A. BULGANIN, predsednik ministrskega sveta ZSSR. 2. junija 1955 v Beogradu Stavke v Veliki Britaniji Stališče, da stavka pravzaprav ni posledica spora med delavci in delodajalci v zadevi mezd, marveč razprtij med dvema tradeunionoma, ima utemeljene razlage (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) London, 3. junija. V Angliji se nadaljuje stavka na železnicah in poseben odbor Kongresa tradeunionov je stopil v ospredje. Ta akcija, katere cilj je »mir na železnicah«, se je začela s sestankom predstavnikov Tradeuniona strojevodij in kurjačev, ki vodi stavko. Naslednji ukrep Kongresa tradeunionov bo sestanek s predstavniki Narodne zveze železničarjev, ki je pozvala vse svoje člane, pa tudi 15.000 na lokomotivah zaposlenih delavcev, naj nadaljujejo delo. Posebni odbor Generalnega bencev, katere vodstvo je odločno KonSresa, tradeunionov« »Times« ° J na pr. pise: »V nesrečnem polo- ; žaju so uprte oči v Kongres tra- sledlco »sporov med tradeunio-ni«. Transportna komisija stoji na stališču, da je najprej potrebno, da se tradeunioni »pobotajo«, potem pa bi se pogajali z njimi. Na tej podlagi se razvija zdaj vsa dejavnost »odbora kriz«, v katerem so vodilni predstavniki Kongresa tradeunionov. V uvodniku z naslovom »Vloga sveta Kongresa tradeunionov, ki, nastopilo proti stavki. Ta spor se je takoj v začetku sprožil »akcijo je končal z izključitvijo Trade-posredovanja«, se je torej posta- uniona pristaniških delavcev iz vil na enako stališče, kakor deli Kongresa tradeunionov. S tem je tiska in vlada, da stavka prav- ta mali tradeunion izgubil pra-zaprav ni posledica spora med! vico, da bi se v imenu svojega delavci in delodajalci v zadevi članstva pogajal z delodajalci, mezd, marveč razprtij in sporov Sedanja stavka, s. katero se Tra- med dvema tradeunionoma glede j deunion mezd. Tudi dosedanja stavka ka-kih 20.000 pristaniških delavcev se je razvijala podobno in razlagali so jo kot posledico spora med tradeunioni. pristaniških delavcev deuiiionov v upanju, da bo vplival na zainteresirane tradeunio-ne, da se bodo spametovali. In potrebno je, da so uprte v to smer, ne pa proti vladnemu organu pomiritve ali kakemu drugemu telesu, ker sta oba spora zrasla bolj iz razlike med trade- bori za pravico, da zastopa svoje | .__. , , _ . , . . »i j unioni, kakor med tradeunioni in V oteh primerih bi zaprav posledica lanske akcije in j »disciplinskih ukrepov«, ki jih je storil Kongres tradeunionov proti Zgodovina stavk v pristaniščih svojemu »neposlušnemu«, a zdaj bivšemu članu. Te disciplinske ukrepe so sprejeli delodajalci pripravljeno in odrekli izključenemu tradeunionu vse pravice pogajajoče se stranke. je že znana. Tradeunion pristaniških delavcev je vodil lani veliko stavko v pristaniščih z zahtevo po zboljšanju delovnih pogojev svojih članov. Zato se je zapletel v spor z močno Zvezo transportnih delavcev in usluž- gospodarstvom ter v korkt „° *erazvitim področjem 'Vvoin ,r°d°m teh področij in odstri nega gospodarstva, Dr Jevanja kakršnih koli druiri k ^ ?Pagande NIKITA HRUŠCEV O BEOGRAJSKIH RAZGOVORIH V duhu medsebojnega razumevanja Sofija, 3. jun. Sofijski radio Hruščev je dalje dejal, da je je imela spričo prejšnjih motenj Jugih ukrenov 1 ■ ‘n ?a.va'*anja ter ! poroča, da se je vodja sovjetske sovjetska delegacija videla, da 1 ™ na kakrL ,Se]ej° nezauPa j delegacije Nikita Hruščev v go- Jugoslavija vzlic težavam, ki jih *»jo ustvarit Cn ° 1 “at'n otež- voru na velikem mitingu v So- je imela spričo prejšnjih motenj Aktivno mPTiriV “zraeJa 28 koly fiji dotaknil sadov razgovorov v odnosih, ni žrtvovala svoje su-a ®irolmhn , ^ no sodelovanje med državnima delegacijama verenosti in da je ohranila svojo r°di, Koeksistenco med na-| T]a(j FLRJ in ZSSR. ! neodvisnost. °bsojanja .i_K . I Hruščev je izjavil, da so se Med pogajanji, je povzel Hru- *..VSakeBa rv«,i— rn.e "aPadalnosti beograjski razgovori razvijali v ščev, je bil ustvarjen zdrav nor- titičao jn *>0s*tusa> da bi vsilili po-^8'm dr* g°sPodarsko gospostvo . ^Z3vam, blokov DtoS3? *** Politika vojaških V mednarodno nape- j5^ Pava zaupanje med Povečuje nevarnost vojne. k . Vlarf, “Uki po 1 58 ravnata v svoji po-°°*Hi ^.^elih, izraženih v Usta-814 sPora»1fl1 ^r“žeaih narodov ih ’ Priho okvi.-6 *e*itlvne varnosti in aosU v Ev U sistem kolektivne var-‘er sioneč na spora zu- ^fgije J uporabe atomske Poljubne namene. ki h“K?0ri bi se ustvarilo .°ljubn0 , 1 hkrati omogočilo mi-L^dtio v ravnavanje tako perečih 'eoiov ko/111*1 n,ednarodnih pro-l Deouu so: sporazumna uredi-i ^tičuj n^?i? vPrašanja na demo-,JStDi i0 f^agi in v skladu z že-k9^01, turi°riStm' nemškega naroda &kizJ,J. kor»l splošne var- IDdske 'n!tev zakonitih pravic Publike Kitajske do For- J^eren^adi Pozdravljata sklepe ,ei) Prisn„ \ “andungu kot pomem-^«lovan,Vekk 'deji mednarodnega har°dov a !. .* podporo naporom i'hovP 2lje ‘n Afrike za utrditev ?eolit'čne lo Br Sn°sti, »v^Pen in gospodarske ter sodita, da vse k utrjevanju miru na Vsa ni. J°^robrr°Zarnost Je bila posvečena t^jev 1 proučitvi dosedanjih od-^ sPektiv obema državama in duhu prijateljstva in medseboj- malen položaj. Utrte so bile poti nega razumevanja ter bili uspeš- za nadaljnje izboljšanje prija-no zaključeni s podpisom dekla- ! teljskih odnosov in vsestransko racije obeh vlad. Med pogajanji sodelovanje med Jugoslavijo in je bila ugotovljena želja obeh SZ. Izboljšanje odnosov med dežel, da še nadalje razvijata ZSSR in FLRJ bo nov prispevek vsestransko sodelovanje, kar, po- h krepitvi mednarodne varnosti udarja Hruščev, ustreza koristim obeh dežel, interesom ostalih narodov, interesom stvari miru in socializma. Potem ko je povedal svoje mnenje o nekaterih dogodkih iz prejšnjih odnosov med Jugoslavijo in SZ, je Hruščev izjavil, da je zdaj odprta pot za vzpostavitev in krepitev prijateljskih odnosov med SZ ter vsemi deželami ljudske demokracije in Jugoslavijo. ___________ Odmev v svetovnem tisku Beograd, 3. jun. (Tanjug.) Časniki, agencije in radijske postaje so obširno poročale o zaključku jugoslovansko-sovjetskih razgovorov in skupni deklaraciji, 1 objavljeni na koncu. Svetovni | tisk povzema izvlečke iz dekla- j racije, objavlja obširne opise; podpisovanja in posveča temu \ dogodku številne komentarje. Večina časnikov razen tega objavlja tudi komentarje, v ka- j terih prikazuje sadove beograjske konference kot prispevek k popuščanju napetosti na svetu. Časniki tudi poudarjajo, da je jugoslovanska politika ostala pri dosedanjih glediščih in da je po objavi deklaracije postala normalizacija jugoslovansko-sovjet-skih stikov tudi uradno stvarna. Potem ko je rekel, da bodo sovjetsko-jugoslovanska pogajanja koristila vsem miroljubnim narodom, je Hruščev izjavil, da je >ta pogajanja s posebnim zadovoljstvom sprejelo ljudstvo pobotanje med tradeunioni nedvomno spremljalo naglo sporazumevanje. V okviru gibanja se dogaja nekaj slabega in samo gibanje lahko to popravi«. Smisel te »Timesove« lekcije angleškim tradeunionom je dokaj jasen in ta smisel nedvomno V snoru zaradi mezd na že- osvetl™e različne činitelje in lezmcafTa dvafrad"umona raz- ! J *a lično odgovorila na ponudbe 7 Br:tamjl spor v zaradl neSogiastj med stran- uPostavitev normalnega kami v zvezi z zvišanjem stanovanj- GRCIJA CIPRSKO VPRAŠANJE SPET PRED OZN Atene, 3. junija (Reuter). — V poučenih krogih izjavljajo, da bo Grčija pred 22. avgustom poslala Združenim narodom novo prošnjo, naj bi v dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine vključili ciprsko vprašanje. Grčija bo zahtevala, naj »postali Časnik poudarja, da so nekaterim izmed njih storili krivico in da so z njimi grobo ravnali, ko so zahtevali, naj Jim dovolijo povratek na Kitajsko. »New York Times« piše. da je eden izmed teh študentov pred odhodom izjavil: »Ce je to demokracija, je nočemo.« POMOČ TUJINI r«Ra l 8a s*anja, na podlagi ka sk.h najemnin. Drees je umaknil svo- tir, bosta lo ostavko potem, ko je vodja socia- - “redili in skrbeli za ustiene parlamentarne skupine Burger otve , ‘azvoj stikov v smislu raz- sporočil, da so našli kompromisno re- 3 h. . ^clovanis meH dr^Avsrnu šitev. "ho ^ PodročiiK 1 1 K I s tern 80 se IzosnUl razpustu par- v*adi > ■ ■l,h- na ^ater'^ s*a lamenta in razpisu novih volitev, do J, jj zainteresirani; , česar bi moralo priti če bi kriza sPo() sta potrebna poglobitev Mikov in razširitev go-a dr»„ s°de!ovanja med obe-V7avama. ta česar bi moralo trajala dalj časa. ČEŠKOSLOVAŠKA REPATRIACIJA EMIGRANTOV Praga, 3. junija (AFP). — Prezldij »ln,.. . .J. I rraga, J. junija — r-reziuij i i**li . "en sta se vladi spora-1 CK češkoslovaške nacionalne fronte i b°sta *torili potrebne J« sklenil ustanoviti komisijo, ki se 'Um . ' ki boHn ________.'i■ • j:___bo ukvarjala z vprašanjem repatria- e s W *•» popravil! posiedice, c|.e emigrantov. Za predsednika 11-»rsuvuo normalnega po- članske komisije Je bil imenovan po- neralni tajnik burmanskih sindikatov U Tin Niunt je v zvezi z rišk^senTfie’ sUT‘1m'' vfadm °^koP? Predsednika burmanske predlog glede pomoči tujini v zne- vlade U Nuja v Jugoslaviji dopi-sku 3,5 milijarde dolarjev Za pred- sniku Tanjuga izjavil, da je ta n«o^vgl\Senft°je9'zPveHkaPnsko vt obisk velikanskega pomena tako ______________ .. _ . čino odklonili amandma senatorja za delovno ljudstvo Jugoslavije OZN »temeljito prouči zahtevo Cipra McCharthyja, ki Je zahteval, naj bi kakor za delovno ljudstvo Bur- ----------s seznama dežel, ki prejemajo pomoč, -p u: i^ i u^i: 1]trrljl črtali vse tiste, ki trgujejo z LR mty ohsk oo se ooij utraii Kitajsko. sedanje politične, gospodarske in Polovica skupnega zneska pomoči kulturne odnose med narodi obeh £ “mo™ ufrl uspešnejšemu ko ga bo odobril Predstavniški dom uveljavljanju načel, lzrazemh v in ko ga bo podpisal predsednik skupni deklaraciji maršala Tita in našega nacionalnega vo- ditelja ministrskega predsednika U Nuja,« je rekel U Tin. Tokio, 3. junija (APP). — Japon- N vnrMč,,n mjcl.,- 0 plo- sko zunanje ministrstvo je obvestilo ‘Na vprasan je, Kaj misli o vio danes japonskega poslanika na Du- gi burmanskega delavskega raz IZJAVA TAJNIKA BURMANSKIH SINDIKATOV U Nujev obisk bo velikega pomena za de lovno ljudstvo obeh držav Rangun, 3. jun. (Tanjug) Ge- !kel, da burmanski delavski razred in kongres sindikatov igrata vodilno vlogo v gradnji sociali- po samoopredelitvi«. ZDA TJRAN ZA LIBANON Washington, 3. junija (Reuter). — Predstavniki ZDA in Libanona so včeraj podpisali sporazum, na podlagi katerega bo ameriška vlada dala Libanonu 6 kg urana in tehnično pomoč za izgradnjo atomskega reaktorja. Reaktor bodo začeli graditi, brž ko bodo zaključene tehnične priprave. Sadovi atomskega raziskovanja v Libanonu, zlasti na področju medicine in kmetijstva, bodo uporablja- _ le vse dežele Bližnjega vzhoda. _ odpotujei v Londor^ da bi -»deloval djkatov v napOTih M gradnjo so- naučili od svojih jugoslovanskih Elsenhower. JAPONSKA POGAJANJA Z ZDA v stične družbe v Burmi. Pripomnil je, da je kongres sindikatov vodilna organizacija v antifašistični ljudski fronti in da aktivno igra svojo zgodovinsko vlogo. Na vprašanje, kaj lahko reče o sodelovanju med jugoslovanskimi in burmanskimi sindikati sedaj in v prihodnje, je generalni tajnik burmanskih sindikatov odgovoril, da je njihovo sodelovanje zelo tesno. Zatem je izjavili, da sindikati zdaj v Burmi pripravljajo uvedibo delavskega upravljanja v industriji, kakor je bilo to že storjeno v Jugoslaviji, ter pripomnil, da se bodo Bur- naju Kacuma ona, naj nemudoma reda in kongresa burmanskih sin- manei >v tem oziru zelo mnogo Predstavnik ga ministrstva ameriškega zunanje- na pogajanjih za normalizacijo odno- . . „ • . TT , je izjavil, da bodo sov med SZ in Japonsko. Ministrstvo cialistione liurme, je U lm re- bratov«. Pomen lesa za naše gospodarstvo bomo najbolje spoznali na razstavi v novem Gospodarskem razstavišču Novo Gospodarsko razstavišče ali velesejem v Ljubljani se predstavlja v svojih novih prostorih. Z občasnimi revijami sodobnega stanja in razvoja najvažnejših gospodarskih panog ima namen nazorno prikazati pot napredka v gospodarstvu. Hkrati z otvoritvijo novega razstavišča bo odprta prva večja razstava predelave in uporabe lesa, ki zajema vse izgrajene in nadomestne prostore. Z razliko od dosedanjih takih razstav, ki so bile navadno le komercialnega značaja, ima ta razstava tudi propagandno poučni del, ki obsega vse številne dejavnosti lesne industrije, ali bolje rečeno — lesnega gospodarstva, od surovine pa do najrazličnejših izdelkov. Kot taka, združena s komercialno razstavo lesnih podjetij, je prva razstava te vrste v Jugoslaviji in je, razumljivo, zahtevala veliko naporov. Mnogim je znano, kaj pomeni les z vsemi svojimi iadel-ki za našo republiko in državo. Se bolj pa bomo vsi to spoznali, ko si bomo ogledali celotno sliko lesne predelave, oziroma potek preoblikovanja gozdne surovine | raznih vrst lesa v izdelke, brez ( katerih si dnevnega življenja ne moremo zamisliti. Gozdovi nam ne morejo nuditi toliko lesne surovine, kakor bi jo potrebovali. Toda z delom veščih rok ali z in uporabe lesa ima namen prikazati, kako naj bi racionalneje uporabljali lesno surovino. Hkrati kaže nekatere napake, ki se dogajajo pri današnji uporabi lesa. Razstava se začenja z gozdnimi lesnimi sortimenti, ki so v raznih oblikah in v raznih vrstah lesa surovina za najraznovrstnejšo predelavo in potrošnjo. Tu je opozorilo, da les iz gozda usmerimo v najvrednejše tehnične sorti-mente, da dosežemo več izkupička, več zaslužka in učinkovitejšo uporabo. Nato slec prikaz uporabe tistih glavnih sortimentov, ki se uporabljajo naravnost, brez vmesne predelave, kakor n. pr. železniški pragi, jamski les, drogovi za telegrafsko in telefonsko omrežje, drogovi za elektro-vode, prostominski les itd. Naslednji oddelek nam prikazuje žagarsko industrijo z vsemi njenimi dopolnilnimi predelavami lesa. Tu vidimo težnjo, da bi zmanjšali količino odpadkov, ali pa jih predelali v razne drobne artikle. Deske so še vedno le pol- Sledi kemična predelava ali preosmova lesa. S svojimi izdelki, ki so vsak dan bolj pomembni, ker visoko vrednotijo lesno surovino in dajejo zelo iskane proizvode, kot so celuloza, lesovina, razne vrste papirja, lepenka, umetna vlakna, ekstrakti za strojenje itd., se uvršča v višjo stopnjo lesne industrije. Pomembna je tudi zato, ker izkorišča drobnejši les, velikosti drv. Sem štejemo tudi proizvodnjo umetnih ali le-sonitnih plošč, ki jih izdelujemo iz raznih odpadkov. Najpomembnejša je tista lesna predelava, ki les čim popolneje tehnično izkoristi. Sem sodi tudi proizvodnja raznih furnirjev in vezanih plošč, ki se izogne odpadkom v žagovini, rabi pa znatno boljši les od žagarske hlodovine. Lesno stavbendštvo in tesarstvo nazorno prikazujeta, kako je treba les vgraditi, vezati in zaščititi pri stavbah raznih vrst, da se ne bi kvaril in da bi mu podaljšali življenjsko dobo, kar je tako v interesu samega potrošnika kakor tudi skupnosti. Kljub vsemu hvalevrednemu prizadevanju, da bi les čimbolj nadomestili z drugim trajnejšim gradivom, les še vedno, zlasti na podeželju, mnogo uporabljajo pri. najraznovrstnej-ših gradnjah. V posebnem komercialnem ali trgovskem delu pa se bodo s svojimi izdelki predstavila najpomembnejša lesnoindustrijska podjetja. Po kvaliteti, okusu in seveda tudi ceni bomo lahko presodili sedanjo stopnjo ali napredek lesne industrije, pa tudi svoj okus približali sodobnim in praktičnim oblikam predmetov. Kritika obiskovalcev bo gotovo dobrodošla podjetjem, ki težijo zadostiti potrebam potrošnikov. Poseben prostor zajemajo lesnopredelovalni stroji domače in tuje proizvodnje. Sodobnejši stroji omogočajo finejšo in cenejšo izdelavo ter boljšo izrabo surovine. Ce hočemo iti s časom naprej, moramo v lesni industriji izboljšati tudi strojni park, seveda vzporedno z razvojem kadrov. Lesni izdelki nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Vsakdo bo torej našel nekaj, kar ga zanima, in verjetno tudi kar potrebuje. Glede cen pa ne smemo pozabiti, da je les vsak dan bolj uporaben, pa zaradi tega tudi bolj drag. Ce pa bomo pri-i pomogli, da bo les že od gozda naprej ubral najboljšo pot, bomo j dali industriji več surovin za več izdelkov, kar bo omogočilo vsaj I sorazmerno pocenitev izdelkov. Ing. Z. Turk C ra gozd in bele planine —- kras nase domo Gozdarstvo in lesna industrija se ne moreta sporazumeti glede najvišjih cen hlodovine Z Gospodarskega razstavišča: nova ara, Izdelek »Iskre« v Kranju oplemenitenjem je moč z razpoložljivo surovino mnogo doseči ter z manjšo količino, pa z boljšimi in vrednejšimi izdelki zadostiti tekočim potrebam. Lesa primanjkuje povsod, zlasti v Evropa. Iz tega izvira nenehna vzpodbuda za čim popolnejše izkoriščanje lesa, kar vodi do novih iznajdb in do še boljših izdelkov. Ee zdaj je moč tehnično uporabiti mnogo tega, kar še mečemo v ogenj, ker smo preveč navezani na drva. Vendar bo lahko vsakdo sam ocenil ogromen napredek v primeri 6 predvojnim stanjem. K temu so ob razmeroma skromnih razpoložljivih sredstvih pripomogli v največji meri delovni kadri naše lesne industrije. To jim je treba priznati in dati nove vzpodbude. Poučni del razstave predelave surovina, kar nam narekuje, da jih preoblikujemo z nadaljnjo predelavo v vrednejše, končne izdelke. Ogled vodi nato ob najštevilnejših končnih lesnih predmetih, ki vsebujejo že mnogo dela ali vplemenitenja. Za gledalca so najbolj zanimivi, ker sami po sebi tolmačijo svojo pestro upo* Sredi aprila je Zvezni izvršni svet izdal odlok, s katerim so bile postavljene najvišje cene za žagan les smreke-jelke, ločeno po kvaliteti in dimenzijah, hkrati pa Je izšla uredba o spremembi tarife prometnega davka, po kateri je odpadlo progresivno obdavčenje žaganega lesa smreke in jelke in sta bili uvedeni dve fiksni davčni stopnji. Odlok o najvišjih cenah za žagan les je hkrati pooblastil republiške izvršne svete, da določijo najvišje prodajne cene hlo- dov za žaganje v skladu žaganega lesa. O poizkusu, da bi se dosegel sporazum med predstavniki gozdarstva in lesne industrije v Sloveniji glede najvišje cene za hlodovino, smo že nedavno poročali. Na plenarnem sestanku odseka za lesno stroko pri. Trgovinski zbornici LRS so po obširni razpravi ugotovili, da razlike’med ceno 8000 din, ki jo največ lahko prenesejo žagarski obrati, in ceno 9000 do 9500 din, do katere lahko popusti gozdna proizvodnja, ni rabnost, prevezano z našimi dnev- | mogoče premostiti s kakim nimi potrebami. Tu je mnoštvo | kompromisom. Ta razlika je pre-artiklov od najpreprostejših do; seben problem Slovenije in iz- najfinejših. določenimi najvišjimi cenami proizvodnje v Sloveniji v primeri z drugimi republikami, kjer je eksploatacija gozdov v rokah lesne idustrije, ki plača nižjo gozdno takso, enotno za vse okraje. Na omenjenem plenarnem sestanku zbornice je bila določena posebna komisija iz vrst gozdarskih in les-no-industrijskih strokovnjakov z nalogo, da do konca meseca to vprašanje temeljito prouči in stavi svoje predloge. Ta komisija se je ponovno sestala in je na zadnjo sejo preva-bila še nadaljnje predstavnike gozdarstva in lesne industrije, vira iz večje obremenitve gozdne vendar ni prišlo do primernega Lesnoindustrijski dan Tehniška srednja šola in Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije bosta v po- »V preveč redkem gozdu dvakrat dežuje« V okraju Maribor-okolica so lani spet presegli načrt sečnje lesa. Škoda je čedalje večja sklepa. Predstavniki gozdarstva I škov, tako da c so dokazali, da ne morejo, upošte- i mnogo poštev. «^nje cen vajoč gozdno takso in vse pro-1 Nerazčiščeno P taja resna izvodne stroške, s ceno izpod! hlodovino nekaterih h1' 9000 din, lesni industriji pa ka-1 ovira za presK žaganim 1®* žejo kalkulacije, da ne more glede j dustrijskih P31"1 3 -notrebujei0 na predpisane najvišje cene ža-lsom, zlasti t:retin, ^ repm- ganega lesa pdačati več kakor les specialnih dl pretekli Pe' ■ ' dukcijski material rr jesne tek je bila v Ljubljani6^ r. sekcije Zvezne industrijske ob nice, na kateri so v?žeiez- sodelovanju piredstavri ^jkanju lariboru plačati 4905 din gozd- nic prazpravljali ° i»že; takse in doseže kalkulacijska specialnega zaganeg delavnic® - .... . lezniške delavnice. Te ae ^ morajo do jeseni obn° on0V, da število pokvarjenih vag, bodo železnice lahko za ^trebarn- Lanski načrt sečnje lesa v v nekaterih občinah celo za več-okraju Maribor okolica so zaradi krat presežen načrt, tako v Oplot-nepredvidenih okoliščin močno nioi za 4krat in v Slovenski Bi- , . presegli Po načrtu bi smeli ponedeljek 6. t. m. pr.red.la lesnom- y gozdov0l tehnikov te dustrijski dan. Dopoldne bodo Trgovinski zbornici strokovna predavanja (začetek ob 9.), in sicer o psihologiji dela glede na odnose predpostavljenih do podrejenih (prof. Ivan Bertoncelj) o osnovah za povečanje delovne storilnosi v lesnoindustrijskih obratih (inž. Mi* splošnega ljudskega premoženja strici za 2krat. Posek gozdnega drevja, ki ga je polomil veter in sneg, je dosegel skoraj 35.000 m3. 151.000 m3 uporabnega lesa, po-1 čeprav so zaradi tega posekali sekali pa so 192.000 m3. Če k te- ’ manj zdravega drevja, tega niso mu prištejemo še 15% odpadkov, mogli skrčiti še bolj, ker je bilo treba upoštevati razne kraje in potrebe lastnikov gozdov. Gozdarska služba pri OLO Ma- je ves posek gozdnega drevja znašal 221.000 m3, kar je za 8000 m3 nad letnim prirastkom. i ., - ... Vzrokov za tako velik posek ribor okolica se resno ukvarja s .oš Slovmk, TSS), o oblikovnem ^ ies3i kj je prCsegel celo letni pri- | tem vprašanjem, da se podobni razvoju pohištva (inž. arh. Niko: rastek. je bilo več. Najprej je primeri ne bi ponavljali. Podobne Kralj iz tovarne »Stol«), o sodobnih treba omeniti, da so mnogi za-1 katastrofe, kot je bila lani, bi oblikah transporta v lesnoindustrij-, sebni lastniki gozdov sekali brez namreč povzročile hitro propada skih obratih s slikami (Uroš Jenko, j dovoljenja, kar je bilo pozneje Industrijski biro, Ljubljana) in o ugotovljeno pri 420 gospodarjih, zaščiti vgrajenega gradbenega lesa Ti so presekali skoraj 11.000 m3 pred škodljivci in boleznimi z barv- lesa, od tega 4000 m3 za tehnične nimi diapozitivi (inž. Stana Hoče-1 pretrebe, ostalo pa za drva. Drugi i veter povzročil toliko škode v go-var, Institut za gozdno in lesno j najvažnejši povzročitelj čezmerne1 zdovih na področju občinskih nje gozdov. To p« bi poslabšalo naravne pogoje za gojitev drugih kmetijskih kultur. Po mnenju strokovnjakov je gospodarstvo). Popoldne pa si bodo i sečnje je bil hud veter, ki je pogost je pred strokovnim vodstvom I lomil mnogo drevja. Polomljeno skupaj ogledali p>rvo mednarodno drevje je bilo treba čimprej po-razstavo predelave in uporabe lesa. sekati, čeprav je bil zaradi tega ljudskih odborov Oplotnica, Slovenska Bistrica in Šmartno na Pohorju zaradi tega, ker so začeli pihati močni vetrovi, ki so jih v prejšnjih letih pohorski gozdovi bolj zadrževali. Močan veter je začel pihati zato, ker so v minulih letih presekali preveč drevja. Premalo oviran veter je dobil do gozdov v nižini, na bližnjih gričih in na prebočju Pohorja mo- nastal plaz, ki je odnesel prel hek- 8000 din. Ugotovili so med drugim, da so okraji planirali višje gozdne takse kakor je bilo predvideno v republiškem planu. Tako mora n. pr. gozdno gospodarstvo v Mariboru plačati 4905 din gozdne prodajna cena za hlodovino celo 9500 din. V nekaterih okrajih je ta kalkulacijska cena višja, v drugih pa se giblje na višini okrog 9000 din. In vendar bo treba to vprašanje čimprej urediti. Kakor ne moremo zahtevati od gozdnih gospredarstev, da prodajajo hlodovino pod lastnimi stroški, prav tako ne moremo od žagarskih obratov pričakovati, da tredo plačevali več, kakor jim nujno narekuje račun glede na predpisane najvišje cene žaganega lesa, seveda če hočemo, da se bo lesna industrija držala pred-| pisov in da ne pride do izigrava-’ nia, na primer tako, da podjetja v tihem sporazumu s kupci dobavijo blago razreda »B«, v račun pa stavijo ceno za razred »A«. Lesna industrija pozdravlja novo ureditev, vendar upraviče- tara gozda in cesto. Prebivalci! no pričakuje, da bo čimprej ure- pod Bočem pa pravijo, da sedaj pridrvi z gore voda v polovico krajšem času, kot v prejšnjih letih pred velikim posekom gozdov. Zato mnogo bolj dere in povzroča poplave. Sleherni lastnik gozda bi moral upoštevati vse te ugotovitve in ga ne bi smele premamiti le trenutne koristi. Dogajalo pa se je, da niti vsi občinski ljudski odbori tega niso upoštevali dovolj jena tudi cena hlodovine v skladu z najvišjimi cenami za žagan les, kakor je to predvideno v odloku Zveznega izvršnega sveta. Vse kaže, da bo treba načeti vprašanje gozdne takse in ga rešiti tako, da bo gozdna taksa v skladu s predpisanimi najvišjimi cenami za žagan les. Ce pa pustimo to vprašanje nerešeno, se bodo ponavljali primeri iz lanskega leta, ko so prihajali iz raznih krajev in so zahtevali, naj jim povečajo kupci ,ki so mimo žag v dotič-dovoljeno količino lesa za posek. 1 nem gozdnem zaledju odvažali Takšnih zahtev ne more opravičevati niti to, da lastniki gozdov rabijo les za svoje potrebe. Kdor ima premajhen gozd, ali je v prejšnjih letih preveč posekal, si bo moral pomagati z nakupom, kajti gozd je treba čuvati! P. J. hlodovino 100 in 100 km daleč v podjetja, ki imajo žage kot postranske obrate in žagan les ne prodajajo, marveč ga porabijo v lastni proizvodnji za take izdelke, pri katerih les predstavlja le večanim prevoznim P?. ‘ ves Delavnice imajo 50e- rvalite’ takojšnjo uporabo P°Fre. Delavnice imajo v* spe* potreben material, raze za cialnih dimenzij m kvm okrog 30.000 kubikov 8- &0. lesa, od tega 6500 kubik ^na venije. Na seji so teta ^aj po* združenja lesne industrije,^, d$ sredujejo pri syoj - e čimPre) bodo železniške <3elav“cfustrijs'f dobile ta les. Lesno- žele*111' podjetja v Sloveniji so doba-škim delavnicam leto®* in vila 2500 kubikov takega so pripravljena izdelati se nje potrebne količine, ceni, Ifi rajo dobiti hlodovino ^aksirnal' ustreaa predpisanim nim cenam za ta les- lahK<> Lani je lesna indusj[ljarevi6<>: izravnala razliko zar . .-ki pr> kih cen hlodovine z zve7pi izvozu, zdaj papnpravl aj v industrijska zbornica pr* r zvezi z nameravano lev^J gor. voznih koeficientov xfgkate timente, ki jih ^za™' neda^ koeficienti so gled }_ozemstv!! zvišanje cen t®33 vpliva oi previsoki, kar _kva omei? cene na domacem trffu- b,r je še, da bodo o .akt«31"1 £ zve ' matiki lesne proizvodnje^ _ nem merilu razprav j nji skupščini lesne sekcij l2. industrijske zbornice «, ^ in 13. junija v Ljubb raZStaV liki I. madnarodne iesne na Gospodarskem rQ okrof Skupščine tse bo ^ države. F. majhen odstotek celotnih stro- 300 delegatov iz vse ZA BOLJŠO KAKOVOST KMETIJSKIH PRIDELKOV STANDARDI ZA PRESNO SADJE IN SOČIVJE sta d°l««w* ir“ nrvem so rx -/ zacijo pravijo, da bodo v juliju pri- I nem poffoje, ki jih mora Izpolniti darda, v prve?iif0 V ^ pravljeni in najbrž tudi sprejeti , pridelek, da ga obravnavamo kot gem pa vse oresno pravljeni In najbrž tudi sprejeti j pridelek, da pa obravnavamo kot gein pa vse osiai . ^„0 8fninja^j ui nol,j, ker doslej sploh niso bili i prve in druge vrste. Izredno jo po pa so tiste kašo stand*r« rfhn' predpisani posebni pogoji, na katerih | sortah IzbraSo namizno grozdje. - jih bo držal |rRnr, lzvozu., preveč posekali m je bilo drevje bj slonele zahteve potrošnikov na- Grozili morajo biti lepo razviti z lz- najbrž obvezni p l , uki 8tsj) ! preredko. Kot objektivni vzrok | sprob pridelovalcem glede kakovosti, i enačenimi Jagodami brez drobnih in so v Iirlmcru,,„rirt velj;lV"<'KidaJ*1' 'bo na potna*. jj pn^ -m Ipa bi lahko omenili razmehčana paketiranja, embalažo in podobno, ! neoplojenih. Najmanjša dovoljena pogodbo na jT a|cein tln zaradi deževlia ki ni-re dninla „ , ps’ kcr s,no *®<,al.1e bolj čutili teža znaša 15« gr. Namizno grozdje darda s Prlde„. DrVe vrste, tla zaradi dezevlja, k.l niso dajala potrebo, da bi naše standarde pril«, prve vrste mora biti enako kakor iz- tem češenj, n. pr. P j^de n*- . 0 ie koreninam dovolj opore. To je godili mednarodnim. redno, samo da lahko tehtajo grozdi ve, kakšne bodo, ne F°d£r0V*,r Osnutki novih standardov so raz- tudi po 100 gr. Za 10"/* grozdov pa je Jih je sam videt mlad, vovONv bilo usodno predvsem za smreke , .»»um novin stannaraov so raz- tudi po ion gr. >» <> ni»™i e«, •>- j-., e za .kow"it c rvlitlrimi in delne tudi hnlnirni - ae‘-Icnl v dve skupini — za presno dopustna teža pod 70 gr. Druga ka- tudi s sočivjem. ^ e t* ajiiP S Plitkimi m demo tudi bolnimi, sartJe ,n nr,.snn s(l?'lvJe. Zajetih Je 4« kovost te vrste grozdja no ustreza i predvideva standard^ Par»"‘ I« pridelkov, med njimi nobeni teh kakovosti: najmanjša teža j enako tudi za Var ^jad, z.. grozdje, jabolka, hruške, • je 70 p:r, dopustna pa je tudi 10®/# prve vrste mora m v(vl iko!erorl» koreninami. , ______...................................................... Škodo povzročajo tudi hudo- namizno ffrozdje, jabolka, hruške, I je 70 jrr, dopustna pa Je tudi 10®/» prve vrste mora » urniki rv>n1^vp in n1a7rvvi ki ;;v, ' marelice, breskve, slive, češnje, ma- pokvarjenost prozdJa zaradi raznih jedrnat, gladek »f‘ te k*1 y llnc- ,k."‘lne’ nrch'. lešniki, jigode, mehaničnih in drugih poškodb , ki in barvi izenačen- ^lost za ^ je vedno več. Tako se uresničuje, paradižnik, čebula, krompir, Spina- Po novem osnutku standarda de-, je predvidena tud -! ®a» zelena, grah, korenje. Desa. ze- Urno jabolku no nlcnienitostl v tri kiranjc. gt-aa^&:rJlnd8r V komisl l Z« ane st«"" ,,o- vijo, da bodo prM1**.je tak«-! . stari pregovor, da v preveč red-! pravlj Delo v gozd' čebula. ltrompSr, Spina- _ ___ . _ _, _ grah, korenje, pesa, ze- limo jabolka po plemenitosti v tri kem gozdu dvakrat dežuje karl'-*e,*td dodamo še že predpisanih skupine, po kakovosti pa v Izredna j ’ i„_„* ' ? standardov za izdelke iz sadja, iah- ter prve ln druge vrste. Izredna .iiu pomeni, da voda povzroči dvakrat; ko rečemo, da bomo z vsemi temi bolka morajo biji izbrana, sortno tl- tollko škode. Dež namreč zbija I predpisi upostavlll znatno več reda plčna ln približno enako debela ter tla, zato ob nalivih voda zdrvi! v medsebojne poslovne stike med enake barve. Potolčena ne smejo 1M.,_ ... .. „. i ™ veliko cilo v dolino in dela Pridelovalci Ir potrošniki In pomagali hiti. Pakirana mornjo biti tako, da združenjem. Podi nonetu «J' >. z veliko SllO v dolmo m dela kontrolnim organom. so naložena v posebne gajbice, za ki sodelujejo pri PJ®? prldelk* Škodo. Nad Lehnom je zaradi tega | Predlagani Standardi za presno katere so določeni posebni standardi, lovanjn teh kmetijs vljo, da bodo pr« xiTje Ia,", za presno sadje ln .Ltojnl"1 vov",•• :.rj tercRlranlm /eliko slavje na Muljavi 5-JTija' ?e.bodo tu ob desetletnici osvoboditve Vlc zbrali aktivisti bivšega stiško-grosupel jskega okrožja 411 5' jurLya se bodo na kea,prv“ zbrali aktivisti biv-Muliava • Ž[a Stična-Grosuplje. okrožia Žf dol§° sedež tega fosttat' - d°lgih letih se bodo aktivisti^I?ca.11, člani tega okrožja, nov. Prm vS rajonov in tere- Vos iT tudi kurirji, člani S. kajšnja domača kultumo-prosvet-na društva pa bodo v kulturnem programu pokazala njihov kultur-no-prosvetni razvoj v desetih letih. Ze prej pa bodo bivši aktivisti, ponekod pa posebne patrulje, obiskali domove, ki so bili med vojno partizanom vedno odprti. Naslednjega dne, v nedeljo, bo na Muljavi zbor aktivistov in sprejem ostalih borcev. Nato bo miting na prostem s slavnostnim govorom, ki mu bo sledil kul tur-no-prosvetni program. Na le-tem bodo predvajali vse najboljše točke s kulturnih programov na mi- Ob letošnjem občinskem prazni-tingih po rajonih. Tako bo na ku je Mestni ljudski odbor mesta Muljavi nekaka revija kulturno- Trbovlje sprejel odlok o uvedbi j prosvetne dejavnosti tega dela emblema (grba) mestne občine so izvolili enotno Dolenjske. K. V. Trbovlje. ^ znJ*0861?110 P3 Pričakujemo se rttT^Ceu m Pr«atelje, ki smo ^ ki oglašali, se odpočili V vedn<> postregli. vseh seJSrv.’ u' bodo na f’,1’1!® rajonov mi-hhr«-v, -rih govorili ^ni cin. rajonskih odborov in ^^roznega odbora OF. Tam- sodstvo komun lomo; seji i Mo % '!'■ 'iunija- ~ Na XII. ‘"‘ciativn* JeJ,S0 izv°m> 14-članski ^uPne s' • celjske komune, ^ornit- S? se “beležili ljudski Celi,' f moc"Ja Mestne obči-6V.in Stnro is, “. novoPr>ključeiiih v Kožni j’,- . Ja vas ’n Šmartno ?^ednik° ‘T:_k.0t ,ZaSt°Pnik. Pa Zaradi slabega vremena češnje počasi dozorevajo A,-“oeanik v —r ‘ " Goriškem češnje zaradi hlad- Ce'ip t,, on“eSa odbora nega vremena in pomanjkanja son--je tov. Florijan Peiko. trdega hrošča bo Na , storili kolikor mo- znelega pridelka, kot kaže za pri-1 škodljivca čimbolj za- bližno 35 odstotkov manjši od predvidenega. V Avstriji, Zahodni Nem- poi trii’ Pisi 11. in 12. junija ob 120-letnice rojstva Simona 'fno iz Nakla pri Kranju ?rsttc 0 ^Sahega. delu tamkajšnjega * drUŠtVa *D°' ycY»u\u, uuo V CV. UIMJ 1 ^ knjižnico. Snu- Vsa predavanja je obiskalo 950 poslu-sekoSOVslco Sekci3°- v vseh šalcev, povprečno pa je vsako pre- ftiau"*41* vasi '”^v'avei^em delu v pri svečanostih Vrst? na^isan^P KranJu, je bilo še proslavi 120-let ^Ultu 0 živahn Zato danes neka^ Jenka v Mavčičah pri Kranju. V pretekli sezoni je bila zelo de-»Do- lavna tudi izobraževalna sekcida, oziroma Ljudska univerza, ki je priire-dramsko, pevsko, izo- dila več skrbno izbranih predavanj. a v,—*** VOiVO seitcajo. v ^lavoah delutfe okrog 180 drar?Ya tv^ev kmetov. Večino ^ ta 2. mladina, posebno v £>ru3ty Vslti sekciji. , v dveh domovih^ ^ »s dograjenem »Domu ^ n°vem »Zadružnem H„^?eželskih kultumo-ie Poletu t J11 zaključuje ob njih J^jbolj nriS,a;lakt;vi5«ša sezona, pr’merea čas za pregled le dranfj?em letu P° osvobo-So 2?er dram^^,a sekcija postavila Vlo*taa; "J? Miška Kranjca »Pot V tJJMiah, je gostovalo še 'laj 3^gi, 'atleta !2k ~.1t1 v Stražišču, skah iet aelLfne a ie Proslav' tem 0varw -13. na odrskih de- štvo Sovem Tiringer. Ob °1600,113 50 lm?'i šentviški maturantje V torek smo imeli priliko videti v Šentvidu skupino mladih veselih in V Šentvidu, zlasti pa na stane- zadovoljnih ljudi, ki so po stari štu-žiškem in poljanskem polju, je letos dentovski tradiciji hodili po kraju in ogromno koloradskega hrošča. Krom- se poslavljali od srednje šole. To so pir je komaj lezel iz zemlje, pa ga bili drugi maturantje XII. gimnazije, je že napadel hrošč in sicer v taki. ki bodo prihodnji teden pred komi- množini, kot še ne do letos. Občin- ?aniifiJ?redno ^ prebivalci s^i ljudski odbor je sklenil nagraditi tudi nrai? , Zanjo se pa mladino, ki bo vneto zatirala kolorad-Soico ~to bodo i?,lvaIci bližnje oko- skega hrošča. Ptonir.1l osnovne šole J r:nvs^OVn sl' gostovat na Vi- so v desetih dneh nabrali več kakor Vska - . . n drugam. 80.000 hroščev. Nekateri so bili tako i ta2ni?1 zbor , lja' ki ^a moški in pridni, da so jih v enem popoldnevu 'ici 2 PHretiit UsPehom nastopa na nabrali po dva do štiri tisoč. Te pio-’ sr. " v Naklem in oko- ntrje bo občinski ljudski odbor na- Pripravlja na udeležbo gradil. JAVNI NASTOP Glasbene šole Ljubljana-Vič Pof? Šola f je Državna glas- Vmes je bilo 16 solističnih nastopov ,'luhljana-Vič priredila v učencev za klavir, violino, violon-četpk »aston ’ °bletnice osvoboditve čelo in klarinet od I, do VIII. raz-hr.j Vi e igrjj| učencev. Za za- reda profesorjev Milene Strukelj- ver,t>oa \o,K, otr°Ski godalni ansam- Verbičeve, obenem ravnateljice na k„» 1,1 Prof. staneta Se- elasbene šole. Helene Stern-Hren te glasbene šole, Helene Stern-Hrenove, v zboru Zdenke Sindičeve, Zorke Bradačeve h ' —\Tf aO pen v ZDUru /iUClinC omiuv-c V C, 3 Vod«. ra*reda nauka o glas- in Darje Kamovšek (za klavir), Mak- Vo» prof. Emila Ulage, similljana Skalarja in Matije Ter- Nimivo odkritje Pii Črnem kalu skal celja (za violino), Ivana Poljanška (za violončelo), Staneta Žnuderla (za klarinet). Kakor smo se prepričali, sijo opravljali maturo. V šoli je pa bila prisrčna slovesnost, ko so izročili ključe sedmošolcem in ko so se poslovili od svojih profesorjev. Akcija za spomenik padlim borcem V Stanežičah nameravajo še letos postaviti padlim borcem lep spomenik. V ta namen je SZDL in ZB komune Šentvid začela zbirati prispevke. Vsako leto nameravajo postaviti spomenik, ali pa spominsko ploščo v eni ali drugi vasi komune. Občni zbori vaških organizacij V občini Vodice so bili te dni občni zbori vaških organizacij SZDL, in sicer v Vodicah, Bukovici in v Skaručni. Povsod je bila udeležba kar dobra in povsod so izvolili nove odbore. Olajšava graditeljem stanovanjskih hiš Da bi pospešili gradnjo stano kam- 80 odkrili več me-o, napi ilovice. V spod- ni ° Jamo’ napolnjeno z ki PlastJv.aStm' ’'ov'oe- V spe s* ^osti r s.° delavci naši- ostan-D° CTh ve*'*tosti- Nekatere 9 Popoln dobro ohranj’ene, druge |. Dirt.k.n0ri'a Preperele. Ja' W °Prskega muzej‘a Mili 9fhenU nieni> da je to odkritje ; 2 Ce;agVf'° zanimivo. V oko- j dnk jsnKL- . a so že našli nekn-tii. V ne,lz}iopanine iz neoiitske lyS^eSa rn*5 -0 *5° ekspedicija ko- S m ITlUzcja pregledala ves te-0. — ter P' Vrveh spustila do naj-°^ko lz*°panine dokočno arhe- Sc šola ni v zadregi za učence, ki so vanjskih hiš, nudi LOMO Novo mesi s pridnim delom zaslužili, da so Heinvcpm in mmpSfmfpm s bili izbrani za javen nastop. Vsi ti st0 ei ° m namescencem s mladi izvajalci so bili skrbno pri- področju mestne občine ustrezne pravljenl in so tudi nenavadno dobro parcele v Žabji vasi in ob Ločenski izpolnili svojo nalogo. Isto velja pa . 7„ml:jgx. .i,,nn »r-ino tudi za godalni ansambel in pevski cesn- zemljišče je dano v trajno zbor. S to produkcijo je viška glas- brezplačno uživanje, graditelj pa mo-bena šola menda prvič pokazala v, ra dograditi hišo najkasneje v dveh centralni dvorani, po zgledu dveh . .. __ drugih ljubljanskih perifernih glasbe- letih. Tajništvo za gospodarstvo pri nih šol, moščanske in šišenske, kako LO MO zbira do 15. junija podat-se na nji dela, in to, kar je poka- koliko kredita bi posamezn i zala, priča o resnem prizadevanju ._, .. . • _ . in pomeni že lep nivo. potrebovan za gradnjo novih sta Rafael Ajlec novanjskih hiš. BRALCI NAM PIŠEJO; Umetno vino bi bilo treba drugače imenovati opredelila. y v ®P®i ljubljanski .Oeva,ni iJOS*ai' I V vinorodnih krajih Slovenskih ! goric mnogo razpravljajo o predlogu novega zakona o vinu. Mnogi vinogradniki se zavzemajo za to, naj bi novi zakon prepovedal izdelovanje , - umetnih vin, ki škodujejo ugledu ^ lrtS^Vegabr,eh» 43-letni inkasant iz naravnih. Drugi pa menijo, če 60 že n^_105> Je nerodno stopil umetna vina potrebna, naj jih ne bi Franko, imenovali vino, temveč bi jim dali Tržiča, si je kako drugo ustrezno ime. Take primere imamo pri nekaterih živilih, pr. pri maslu in margarini; zato bi |ahko podobno naredili tudi pri *swii0 in si poškodoval ^ ^teiJicS e-Pu; Al°3*iJa - * S,rl5'jiy primer “ po' celnik grškega generalštaba ge- stranke OUenhauer je izjavil: da je 'itiko aktivne koeksistence.« neral Konstantinos Dovas je pri- »Stališče predsednika Tita, da je treba i Liberalni demokrati zlasti poudar-cnpl (Inrmldnt. s svrviim cnrpm nadaljevati neodvisno jugoslovansko jajo, da govori deklaracija »o spora-P (1°Pol«n4e s jvr>JlmD sP^e“' politiko, očitno uresničeno v deklara- ZUmni ureditvi nemškega vprašanja Stvom IZ lltograda v r>60grad.. ciji. Dejstvo, da je sovjetska dekla- na demokratični podlagi«. Liberalni AKTIV TRŽAŠKEGA RAZREDNEGA SINDIKATA ZA ENOTNO FRONTO delavskega razreda in za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine v smislu sklepa Italijanske konfederacije dela Trst, 3. jun. Na današnjem aktivu tržaškega razrednega sindikata so delavci razpravljali o položaju na sindikalnem področju, predvsem v zvezi z bivanjem sovjetske delegacije v Beogradu. f)elavci so z zadovoljstvom komentirali Hruščevo izjavo, ki je raztrgala kominformovsko resolucijo iz leta 1948 ter pri tem Ugotovili, da je Vidali izrabil resolucijo IB tudi za to, da je razbil do takrat enotno delavsko fronto. Posledica razbijaške politike se je na sindikalnem področju kmalu pokazala, saj je močno upadla borb(^iost delavstva. Razredni sindikati so zaradi tega sklenili pozvati Italijansko splošno konfederacijo dela, ki je pod vplivom KPI, da bi se sklicala v Trstu ustanovna sindikalna skupščina, ki naj bi se je enotno udeležili vsi delavci ne glede na to, ali so že člani kakih sindikatov ali ne. Kljub terou, da je bil ta poziv, ki so ga tržaški delavci toplo pozdravili, izdan že 6. decembra lani, je Vi-dalijevim aktivistom uspelo, da so sklep Italijanske konfederacije dela zavrgli ter s tem dokazali, da jim ni mar za skupne delavske interese, temveč da stremijo predvsem za uveljavitev , svoje, na kominformovski reso-I luciji sloneče politike, i Na včerajšnjem aktivu raz-; rednih sindikatov so delavci po teh ugotovitvah sklenili, da bodo okrepili borbo za ustanovitev enotne fronte delavskega razreda ter za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine v smislu sklepa Italijanske konfederacije dela, kajti le enotno bo mogoče reševati delavski razred iz krize, v katero je zašel po zaslugi Vida-lijeve kominformovske in proti-delavske politike. demokrati menijo, da bi utegnila biti misel iz deklaracije, da so za ureditev nemškega vprašanja odločilni momenti »pametno ravnotežje med koristmi nemškega naroda in koristmi splošne varnosti« podlaga za bodoče razgovore o nemškem vprašanju. Današnji nemški tisk je objavil beograjsko deklaracijo na uvodnih mestih. K. Vujovič Gustav Vlahov predsednik komisije za rehabilitacijo invalidov Ženeva, 3. junija (Tanjug). — Na današnji seji mednarodne konference za delo so bile ustanovljene posebne komisije za proučevanje posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu konference. Za predsednika komisije za poklicno rehabilitacijo invalidov je bil izvoljen ing. Gustav Vlahov. Naši Daršamentarci v Libanonu Beirut, 3. junija (Tanjug). — Prvi dan bivanja v Libanonu so člani jugoslovanske parlamentarne delegacije s predsednikom Zveznega sveta Ljudske skupščine Vladom Zečevičem na čelu položili venec na grob Neznanega junaka v Beirutu. Nato so se udeležili kosila, ki ga je njim na čast priredil predsednik libanonske skupščine. Med kosilom sta bili v prisrčnem vzdušju izmenjani zdravici. Predsednik libanonskega parlamenta je izrazil zadovoljstvo zaradi prihoda jugoslovanske delegacije in upanje, da bo obisk pripomogel k razvoju in okrepitvi prijateljskih zvez med obema državama. V svojem odgovoru je Vlada Zečevič izrazil zadovoljstvo, da je jugoslovanska parlamentarna delegacija obiskala Libanon in izrekel pozdrave jugoslovanskih narodov in parlamenta libanonskemu narodu in parlamentu. Poudaril je, da bo obisk prav gotovo še okrepil že obstoječe prijateljstvo med obema narodoma. Člani jugoslovanske delegacije so si danes ogledali razvaline starega mesta Biblosa. ■c KULTURNI OBZORNIK > OD DANES JE V MODERNI GALERIJI ODPRTA RAZSTAVA MODERNIH RISB IN GRAFIČNIH LISTOV ZNAMENITE »ALBERTINE« DUNAJSKA ALBERTINA Včeraj popoldne je bila v ljubljanski Moderni galeriji odprta za javnost razstava modernih risb in grafičnih listov iz dobe zadnjih šestdeset let. Razstavo prireja znamenita Grafična zbirka »A lbertina« z Dunaja. Zato je prav, da spregovorimo nekaj besed o tej ustanovi. Albertina je danes ta dan verjetno največja, vsekakor pa po obsegu ena izmed prvih zbirk grafične umetnosti na svetu. V njej so zastopana dela risarjev in grafikov vseh dežel in Časov iz dobe najmanj 500 let, to je od XIV. stoletja pa do danes. Samo risb je preko 32.000, med njimi so lastnoročna dela nizozemskih, flamskih, italijanskih in nemških mojstrov pozne gotike, renesanse in baroka ter umetnosti minulega veka. Seveda je tudi sodobnost v tej zbirki zastopana z najboljšimi deli odličnih ustvarjalcev. Poleg risb so pa naravnost neizmerne množine bakrorezov, lesorezov, jedkanic, litografij in vseh drugih grafičnih panog, kar so jih ustvarili umetniki od prvih dob po izumu reproduktivne grafične umetnosti. Vseh inven-tiranih kosov je blizu 800.000. V tem muzeju najdemo dela najbolj slovečih italijanskih mojstrov, kakor so Tizian, Rafael, Michelangelo, Reni in vsi poznejši baročni mojstri. Tam so dela Rembrantha in Rubensa, drugih slavnih Flamcev in Nizozemcev, Angležev in Spancev, ki so zastopani z risbami in grafikami. Med Nemci je izredno mnogo risanih in graviranih del Altdorferja, Schon-gauerja, Cranacha in Holbeina. Zlasti je pa skoraj s popolnim svojim opusom zastopan Albrecht Diirer, ki v nobeni zbirki na svetu nima toliko svojih risanih in graviranih listov. Za nas je zanimivo, da so v Albertini tudi mnogi slovenski grafični listi. To so predvsem akva-relirane risbe in bakrorezi Lovra Janše. Ta slikar, doma z Breznice pri Radovljici (1749—1812), učitelj na dunajski Akademiji, je bil prav dober krajinar, ki je narisal več sto pokrajinskih vedut, ki so jih pozneje drugi umetniki vreza vali v baker. Pa tudi sam je izdelal več bakrorezov, ki predstavljajo drevesne študije, pokrajinske motive in podobne, tedanjemu času ustrezne motive, kakor so slapovi, razvaline, starodavni gradovi, mlini ob vodi itd. V Albertini je mnogo njegovih renskih krajinskih slik, zraven pa zbirka pogledov na razna češka in moravska mesta. Posebno znamenita je pa za nas njegova zbirka spodnještajerskih in deloma kranjskih mestnih vedut, ki so prav tam in so javnosti pri nas skoraj nepoznane. Tudi njegov sodobnik Franc Kavčič (1762—1828), naš slovenski goriški rojak, ne manjka v zbirki Albertine. Ta sloveči kla-sicist, ki je umrl kot rektor dunajske umetnostne akademije, je zapustil mnogo tisočev risb, deloma po antičnih in renesančnih predlogah, deloma pa popolnoma lastne kompozicije, med katerimi so posebne pozornosti vredni žanrski prizori iz časov njegovega življenja. Dosti njegovih del je tudi v Albertini. Albertina ima ime po svojem ustanovitelju Albertu Kazimirju, vojvodu Saškem-Tešinjskem, ki se je leta 1738 rodi# kralju Avgustu 111., vladarju Saške in Poljske. Rojen je bil v Morltzburgu pri Dresdenu, umrl pa je 1822 na Dunaju. Oženil se je z nad vojvodinjo Marijo Kristino, hčerjo cesarice Marije Terezije. Bila je enako umetnostno zainteresirana kakor njen mož in sta skupno zbirala bakroreze, risbe in druge umetnine. I Med svojimi potovanji po Italiji in I pozneje, ko je bil generalni guverner tedanje avstrijske Nizozemske A-„e In tudi življenjske, ajs> ^ ^ leji so po svoji Prirodldkjc pa s« ali take obletnice. tlbo zgodi, da umetnik neka | VDi dogo-obhaja drugačne vrste de {i)e0 dek, ki pa je tudi po svoje ® ££ in pomemben. Tak dog ne- v operi pri predstavi rrt- veste, obhajal naš znani opetl ta derik Lupša, ki boj vio- stotič nastopu v glavni konuci** gi mešetarja Kecala. trad*" Lepše v Kecal Je v niče- či ji, ki so jo v podajanju mer lahke, pevsko in igT .j oper”* ne vloge, zgradUi s ovens ^ ^ pevci, basisti prejšnjih gen so nastopali na našem r.,teKH dob1 znani slovenski Kecal v p Beteuo-je bil nedvomno nastopal »* Velikokrat je v tej vloffl pevec, našem odru tudi Jo,* ki je sicer večino svojeg , Tn g partU likovalcev te kvaležne P ni in ne bo izumrl. ^oP« Frideriku Lupši ob stote g, BEOGRAJSKE MARGINALIJE Dubrovniške poletne igre in druge aktualne kulturne zanimivosti ljanska Filharmonija in balet, zbor in orkester CDJA, Ansambel zagrebških solistov in komorni zbor Radia Zagreba. Izmed dirigentov bodo sodelovali Krešimir Baranovič, Samo Hubad, Zivo-iin Zdravkovič, Stevan Hristič, Oskar Danon, Dušan Miladinovič, Predrag Miloševič in Slobodan Krstič. Med solisti pa bo nastopil tudi Zlatko Balokovič. VELIKO ZANIMANJE V TUJINI Iz tujine kar naprej prihajajo v Beograd prošnje, naj bi jim rezervirali vstopnice. Zaradi iger bo prispelo v Dubrovnik mnogo novinarjev, predstavnikov tujih časnikov in agencij. Napovedanih je že mnogo turistov iz Anglije in skandinavskih dežel. V Dubrovniku se bo začel 25. junija tudi svetovni kongres ITI (Internacionalni gledališki inštitut), ki bo izredno važen za nadaljnje uveljavljenje jugoslovanskega gledališča. Na kongresu bo sodelovalo nad 150 uglednih strokovnjakov iz vsega sveta. GLASBENO ŽIVLJENJE V BEOGRADU Reči moramo, da ni revno ne enolično, pač pa se glasbeni umetniki, zlasti mladi pritožujejo, da jim beograjski tisk ne posveča toliko pozornosti, kolikor po njihovem mnenju zaslužijo. Nekateri mladi beograjski glasbeni umetniki so povedali v beograjskem tisku svoje mnenje ali bolje rečeno izrazili proteste proti beograjskim glasbenim kritikom in strokovnjakom, ki po mnenju teh mladih skladateljev ne posvečajo njihovim delom nobene pozornosti. Mladi skladatelj Vojislav Krstič je povedal naslednje o beograjskih glasbenih kritikih: »Predvsem mora biti glasbeni kritik glasbeno zelo izobražen, česar ne bi mogli trditi o beograjskih kritikih v celoti. Glasbeni kritik je predvsem dolžan obveščati javnost o slehernem glasbenem dogodku, toda delo kritikov se ne sme omejiti na registriranje glasbenih dogodkov, marveč mora zajemati tudi odkrivanje tistih momentov, ki pomenijo važen glasbeni dogodek bodi v pozitivnem, bodi v negativnem smislu.« Polemiko z beograjskimi glasbenimi kritiki je zaključil skladatelj Dušan Radič: »Nas nekaj nismo skupina z določenim estetskim programom. Vsaj za zdaj smo samo del celote, ki jo vežejo smelost, želje in poskusi, da bi tradicije ne pojmovali dobesedno, da bi se otresli vsega konvencionalnega in da zloglasnega modernizma ne bi pojmovali dogmatsko. Prepričan sem, da bo_ jasnejše izražanje oblik med posameznimi težnjami v nas ob bolj bojevitem in odkritosrčnem stališču znatno pripomoglo, da bomo razgibali tako imenovano »močvirje«, ki se skriva za prikritimi osebnimi spori in da se bo razvila res nova jugoslovanska glasba naših dni.« KINOFIKACIJA POUKA V SRBIJI Poučnih filmov v Srbiji ne izdelujemo v več-ii meri. Najvažnejši problem kinofikacije pouka je v tem, da primanjkuje sredstev in da so kinoprojektorji precej dragi. V Srbiji imamo sa- mo 80 kinoprojektorjev, katerih jih tu podjetja in ustanove, uporablj j ^ 20 Prk, šole. Svet za prosveto Srbije je ^ diapr0^-, jektorjev, šole pa so si Prisk^ razdeljevaln -i torjev. Svet je imel v svojem jvema središču kakih 100 poučnih (Umov. g0 zel. tremi kopijami. Učni kolektivi ku. 0 zainteresirani na uporabi filff*3 R.ocjnje in okr. sveti bodo zagotovili 7-3 P , pri S leto denar za nakup filmov m aparato tu za prosveto so nedavno ustanoviU £ komisijo, ki bo prpravila napp^ ’ , j niso °^\0 film uporabljati v pouku. Učni spios£ strokovni. Ti filmi so za mladrno n^gQ s firn velikega vzgojnega pomena. Te ka podj ^ hitrejšo kinofikacijo v šolah, ker od 111 ne razumejo pomena te vrste fu ’ ni moč pričakovati večjih doho POM! IVU V<3 1/1 VV-'-J— — r tTP SMBNEJSE PUBLIKACIJ .^ v oeograuu uu *—. T tf/sSiavxj. « f publikacij. »Deset let graditve^^. vsebij* g, je naslov jubilejne publikacije 8 naše drz®, političnem in družbenem razvoj _ _ . vke jo_ . Med drugimi so prispevali zanjo *r.soV, Veselinov. Marjan Brecelj. V^J. Cnloi Frnno T oolroJolr Hi*. J- r? % V Beogradu bo kmalu izšlo vei dokumenti, olira-Sj^ovijftn- nV5c» £ in arhivih. 393 let bo letos od tega, ko je bila !, • iukUsni prva slovenska strelska organizacija leta 1562. 2S®o štren««*0 ,raffment celovške kronike, ki popisuje veliko prosto. . stslAtu *CPO kilo omenjenega leta. Naš človek torej že strc‘ski šport, ki - “ ” »'•lastniki večkrat izrabiti .Tudi btJisf '• Jugoslaviji ni bilo „ \ fia^ se mladina ni mogla ?tr'»treW„ Tk.0 družine. »Klub L9® sfcrrmi l.v Rubijami je v glav-drnen Pojedine in popivanja, D®**- je bilo postranskega 2ETVK MED VOJNO ^kanatorja so napredni Piment., m UJ1*čj>l-i vse strelske fClf1 arhive. Med vojno je “»delovala v NOB. ^ ®«SrS ;-1 ,3e v N0V priboril ^ je morda izveded so ga v minulih stoletjih skušali v svoje politične namene. ki se je odtlej »talno širila in napredovala. Vso jesen 1945 in zimo 1946 so strelci izkoristili za zbiranje^ orožja, ki jo moralo biti najboljše, pa streliva. Strelski odsek pri FOS si je prizadeval, da bi vsa fizkulturna društva osnovala strelske odseke. Pri tem so imeli največ uspeha FD Udarnik, FD Krim in Svoboda iz Ljubljane, ki so že jeseni 1945 imeli močne strelske odseke. Zimska sezoma 1945-1946 je bila mrtva zaa*as aktivno dolu- fej ^6lB0(,^’®V!>J>(Kjitvi je v Mari-«ev^van Mih«niav ^at)i strelski šport ^lCfrl«). Ze v prvih dneh ŠPOM11 ukrog sebe nekaj “'Um?'- S ljubiteljev strelskega »i«^.a v frakulturne^a pod- Pfl® «ta o^^oru Drasom Vukma-pjj^aaiino eaJ>iziraln že julija 1945 25 ,, p°lori0^8treljanje na strelišču lc®v -?■ T«mkaj »e je zbralo > , ? 8tre]sk v®*inoma članov pred- T«km°va'ii.«° Je Iz z VoiaSwT' v. preciznem stre-trn-^^ral PUsko na 100 metrov 100 S?,. Medvešček z 81 GlavSjna 50 ’ z malokalibrsko «£’« z je zmajral Vinko Id J>W^U z zraA1 °(1 ^ možnih in v 35 ®6trov j. ^5no Puško na raadalji »d SnaKal Mirko Žerjav s f*v0hi’!>0rh! x.PRVfiNSTVMNo,TN prvo J. Cejeni TV° SLOVENIJE 5* M> bili ^ večja vas, tovaama in ustanova imela 6vojo športno organizacijo. To _ leto lali>ko označimo kot leto razširjanja strelskega športa na podeželju. Ta množičnost 6e je pokazala v visoki kvaliteti na državnem prvenstvu v Kragujevcu. Slovensko moštvo: Cestnik, Planine, Mihorko, Mušic in Kajzer je osvojilo prvo mesto z vojaško puško. Naša mladinska reprezentanca pa je dosegla prvo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Pragi v streljanju z zračno puško. STRELCI POSTANEJO SAMOSTOJNI Predsedstvo CO FISAJ je 2. marca 1945 izdalo odločbo, da se z ozirom na vlogo in pogoje strelstva v njenem sestavu osnuje samostojna organizacija — Strelska zveza Jugoslavije, katere ustanovna skupščina je bila 4. aprila 1948 v Beogradu. Na skupščini je bilo sklenjeno, da se osnujejo strelsike zveze v vseh republikah. Še isto pomlad je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Strelske zveze Slovenije. Njen prvi predsednik je bil narodni heroj Stane Semač-I)aki, ftlani izvršnega odbora pa najboljši strelci; Cestnik, Planinc, Mihorko, Beg in drugi. Glavna naloga & iff >lo prin-n -prvi koraki, treba ___________ . .. la V;,1* teh »{-S l? vztrajno delati, | SZS jo bila utrditev organizacije. Po kot ^ 0 močno11!11 ^ 7'a^etkov nasta- okrajnih centrih so se začeli usta- SUru? ^^nea t> &trolska organizacija1 navijati Okrajni strelski odbori. Ti nekaj leti je bil so se najlaže formirali v krajih s Ž,e strelov ^^o mesto in ........................................ iW SegTa. športa V Slove- za \r ^ul>Uana ni hotela *' ^45 ia fl^^barom. Dne 12. ju tradicijo strelskega športa na Štajerskem, v Ljubljani in okolici. StrelsJu odbori so imeli važno nalogo kot po-0^.^ Je .-—‘LrvArutm. Dne iz. ju- sredniki med SZS in strelskimi družici jft ■Pri Fwtwu. Ustanovljen strelski nami in so bili leta 1949 ustanovljeni ^eKOv ^ tTfrnem odboru Slove- po vseh okrajih. ^»tniiV nredsednik je bil Pred odhodom na svetovno prven-»ifc \ano strelMVeusta 19« je biilo ^P^““tvo Slove-1?, Je udeležilo 200 tek. JuS* gorice in TvlK>ra’ Ljub-ljano, •fj 3« V;. J« IV armna ZmagO- UfLjl Je bil pL a. armije. Zmago-fr)ro. C&strvik, član FD tein *D,a so osiU^)ane- NaiveS prvih ^ovaifsT i .Ma.ritKKrf.ani. Na ®lovenci-i s,e J® izkristaliziralo stvo v Buenos Aires je naše moštvo obiskaJo maršala Tita, ki je ob tej priJožnosti dejal: »Pri nas ima strelski šport pogoje za ra*voj, ker ga naši ljudje ljubijo ...« Titove besede so se uresničevale dan za dnem in se uresničujejo še danes z vidnimi U6pehi. Veliiko strelskih tekmovanj leta 1949 je dalo našim strelcem dovolj rutine, kar je prineslo naSim Slovenije. Spomladi 1954 je plenum Strelske zveee Slovenije sMendi, da se raapuste Okrajni strels&j odbori, ki so se pokazali preživeli in nedelavni. Namesto njih so bili formirani Okrožni strelski oori, ki se v glavnem ujemajo s sedanjima mejami zvez komun. Uspehi teh nkre>pov so se kmalu pokazali. Z dograditvijo strelišča v i Krškem je danes Krško okrožje eno j najboljših. Pričakujemo, da bo kmalu tudi Primorsko okrožje doseglo iste uspehe kot Gorenjsko. Tudi kvaliteta se je začola dvigati, kar se je pokazalo že leta 1952, ko so naši študentje premagali v Ljubljani švicarske študente. Na po-v r;ilut'm dvoboju v Švici so "uspeh ponovili, saj so premagali Švicarje na njihovem terenu in z njihovim orožjem. Leto 1904 je obenem leto amago-viitih mednarodnih tekem._ Naši so se odlično odrezali v dvoboju z Nemei. Na svetovnem strelskem prvenstvu so Slovenijo zastopali kar trije strelci: i Milovan Mihorko, Franc Planine in mladi mojster Bogdan Jež. Jugoslovansko moštvo je v najhujši konkurenci zasedlo drugo mesto na svetu v streljanju % vojaško puSko. 22.000 STRELCEV Na skupščini Strelske zveae Slovenije aprila 1955 so strelci preglodali svoje dosedanje uspehe in določili smernice za nadaljnje delo. Strelska organizacija v Sloveniji šteje skoraj 22.000 članov, od tega 7000 mladincev in 5300 pionirjev. V Sloveniji je registriranih 380 strelskih družin. Tudi enote JLA so formirale več strelskih družin. Tako lahko ugotovimo, da se vsak 69. Slovenec bavi s strelstvom. Ni pa po vsej Sloveniji enako. Ljubljana ima 9000 strelcev, v Cedju pa je vsak 81. prebivailec strelec. Povprečna starost strelcev, ki pa je previsoka, je 27 let. Tudn socialni sestav ni zadovoljiv; delavcev je 42 %, kmetov 7 %, študentov 13 •/•, nameščencev 29 •/• in ostailih 9 •/». — Predvsem je treba skrbeti za povečanje števila strelcev na podeželju. Pri tem bodo lahko največ storili učitelji in pedagogi, ki bodo znali pritegniti kmečko mladino, kakor tudi Društvo prijateljev mladine in ostale množične organizacije. LETOS BOGAT SPOEED TEKMOVANJ Povezava z ostalimi športnimi organizacijami ni povsem zadovoljiva. Predvsem bi bilo potrebno več sodelovanja s smučarji in kolesarji. Zelo pereč problem je tudi pomanjkanje strelišč. Na Gorenjskem imajo samo dve strelišči, ki več ne zadostujeta potrebam. Zato je glavna naloga — gradnja strelišč v Izoli Mariboru, Trbovljah, Novem mestu, Škofji Loki, OBVESTILO Opozarjamo planince .fotoamaterje, da je skrajni rok za oddajo fotografij v »vezi z natečajem PZS 10. jun. 1955. — PZS. OBJAVA Prosimo vse ustanove, podjetja in šole, da omogočijo članom »Partizana«, ki sodelujejo na po-krajinskem zletu v Kopru 10., 11. 11. in 12. junija pravočasen odhod na slavnostne dneve in jim odobrijo potrebne dopuste, oziroma odsotnost iz šole. Izvršni odbor »Partizana« Slovenije Danes in jutri bodo na Poljanskem dirkališču v Mariboru velike mednarodne speedway dirke. Prireditelji — člani Avto-moto društva TAM — so se za , največjo motoristično prireditev j letošnjega leta že pripravili. Na dirkalno progo so navozili leš, i na zavoje pa so postavili meter! visoko ograjo, ki bo držala gle- j dalce v primerni razdalji. Upo-: i rabili bodo tudi zadnjo novost — ' avtomatična startna vratca. I Med mariborskim občinstvom je za speedway dirke, ki bodo tokrat prvič v Mariboru, izredno zanimanje. Mariborčani se često sprašujejo, kaj je to speedway in kako se vozi. Speedway je sistem dirka-liščnih dirk, kjer se ne merijo ! časi, pač pa samo prva tri mesta. Pri speedwayu vozijo stalno štir- TEKMOVANJA MLADIH NOGOMETAŠEV Skrb pred tekmo z Reko *ePrezentanca Ljubljane — Odred B 2:3. — Tudi v ligah ni bilo vse v redu -?Uvalo tti- smo je v četrtek po- ‘■'s "la Drea “h, ** zbrali na stadionu vema dokaj zanimivi-Brani?13 srečanjema med % in domačim Gra- S „.~wunrH ^Sta se najprej sre-dfSo, 7rafičarja in Brani-o _ evJe Je pokvarilo igri- Clčl c "~ H^vamu ign* Ninn,krati *ni niogla razviti lepa JvšL .^ao Ve lr V?1 saml iskalci niso l1 So v tpmtaksnega užitka. Pred- ite ‘JSs totl Prednjačili Grafičarji, !4'l^K, ili razočarali, medtem 2 JiŽ* ‘n S? i1? ;z G°ri<;e požrtvo-(i:0» odnesli zasluženo zma-ia k7,sfla\. zmago so si Gori-fS^ci in^o6061 popravili plasma Oh USke Verjetno reSMt izpada 8 ! : Mladinska reprez. S Co m, 3:2 (3;ij noSometašev smo spri-> ^i^ln ^SPeha' ki so ga dosegli S^tin^kovaH le£° iln smiselno igro, JjfSlM r»Zočar'n a tokrat so nas kl ’r*ral!. saj so prav tisti n* inV?11 (Sla^t °b prvem srečanju 2? s? Haii]aF^!)erRer- Lukežič, Blaz-S), irn^i, tokrat zatajili, tako 1*-- Kar lem sin saIo km.a,u trt gole . bllorVno moštvo Odreda je }%vwO0aillj boljSe, pa vendar aa so mladinci v tej Jllh' ^o^Li’azt.rgano, brez običajnih kot smo Prf ‘O inali-Yec- je v napad zaigral je končala s Najboljši pri Kocjan, lOkrarr"‘.*''“;- ooaniK Gvard-* formi ^ v°dil srečanje v rxni- Tehnično vodstvo, ki skrbi za sestavo reprezentance, bo torej moralo do srečanja z reprezen-1 tanco Reke domačo enajstorico še dobro pripraviti. V PRVENSTVU »LJUBLJANA« 1 NAJBOLJŠA Nekaj dni je že tega, kar se je zaključilo prvenstveno tekmovanje mladinskih moštev Ljubljane. To tekmovanje sicer ni biilo na najbolj kvalitetni višini, ker je bila razlika med posameznimi moštvi zelo občutna, vendar pa smo videli, da nekateri klubi zelo dobro skrbijo za svoj naraščaj, kar se je seveda odražalo tudi na igriščih. Tekmovanje je biilo razdeljeno v dve skupini. V A skupini je nastopilo 6 moštev, od katerih je »Partizan« Mengeš v pomladanskem delu odstopil, v B skupini pa je merilo svoje moči isto število enajstoric, ki so vse za/ključiUe tekmovanje. Posebno se je izkazala »Ljubljana«, ki je vsa srečanja odločila v svojo korist, pri tem pa dosegla zelo dober količnik gotov — 88 :4, kar govori v prid njenega napada, ki je bil torej izredno »eksploziven«. Pre- in i* b|11 Kožuh, ] ‘°kratUPa?čit- Sodnik *^rat ni VrvrUl jeti goli pa so bili — kar je tudi zanimivost zase — doseženi vsi iz tako imenovanih avtogolov. Tako sta postala prvaka svojih skupin »Ljubljana« in Odred, oba pa bosta še naprej merilla svoje moči v tekmovanjih za naslov republiškega prvaka. Toda žal moramo ugotoviti, da v tem prvenstvu le ni biilo vse tako rožnato. Slabosti so se pokazale predvsem v pomladanskem deiu tekmovanja, ko so v B skupini nekatera moštva prepuščala tekme brez borbe v korist nasprotnikov. To je pravzaprav graje vredno in bodo morali klubi takšne slabosti nujno odpraviti. Razočarali so nas Krim, Grafičar, »Domžale« in Ilirija, od katerih smo mnogo več pričakovali. Prijetno pa sta nas presenetila Svoboda — ki ima še zelo mlado moštvo — in Papirni-čar iz Vevč. Vse kaže torej, da so uspehi tam, kjer je skrb za mladino pravilna in kjer je disciplina na višku, prepričani smo, da bodo funkcionarji to razumeli in da v bodoče do takšnih slabosti ne bo več prišilo, posebno če želimo iz našega mladega rodu ustvariti lepšo usodo našemu nogometu. LESTVICA »A« SKUPINE ■ IsSll .* X- Vi ..i..... ......... je vozači, od katerih dobijo prvi trije točke, medtem ko četrti izpade. Končni plasma se računa po seštetih točkah. Ce imata dva tekmovalca isto število točk, tekmujeta v zaključni dirki za končni plasma. Prvi dan bo moral vsak tekmovalec voziti pet dirk po štiri kroge, naslednji dan pa bo tudi še 15 dirk, tako da jih bo — računajoč še finalne — 31 dirk. Oprema motorjev je poljubna, prav tako lahko uporabljajo tekmovalci lastno gorivo in mazila. Tako vidimo, da pri speedwayu ni omejitev, pač pa morajo biti motor, okvir in kolesa v najboljšem stanju. Pri speedwayu dir-kači niso razporejeni v kategorije, ker vsi tekmujejo z enakimi stroji, in sicer z JAP 500 ccm. Prireditelju je uspelo žago-toviti udeležbo številnih renomi-ranih vozačev — avstrijskih in nemških, ki so razen naših tekmovalcev iz Zagreba, Varaždina in Ljubljane glavni favoriti teh dirk. Dirke se bodo začele danes ob 15. uri, nadaljevale pa jutri ob istem času. Pokrovitelj dirk je direktor Tovarne avtomobilov Maribor inž. Stojan Perhavc. D. G. Telesnovzgojmo društvo »Partizan« Narodni dom bo danes ob 18. uri priredilo letni telovadni nastop, združen z razvitjem društvenega prapora. 5?e včeraj so se člani pripravljali za prireditev, ki bo na letnem telovadi-I! i šču v Tivoliju. Včerajšnjim pripra-: ! vam, ki so pokazale, da so nastopa-- s>\ -<■ 1 J0*1 dobro pripravljeni, je prisostvo- ~ s , val tudi predsednik Zveze »Partizan« F. .... Slovenije Zoran Poli*. PO OBČNEM ZBORU DELAVSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA ILIRIJE Ali bo Ilirija »oživljena«? Razpustili so tri sekcije, pa tudi ostale »visijo v zraku« zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Vzgajati mladino v dobre državljane je ena izmed glavnih nalog športnih organizacij. S pravilnim delom z mladino v naših športnih društvih odtegujemo le-to od tega, da bi prepuščena sama sebi nekoristno porabila svoj prosti Čas. Zato danes naše telesno-vzgojne in športne organizacije med seboj tekmujejo, katera bo vključila več mladine in ji tudi več nudUa. To je torej glavni cilj, zato ni čudno, da smo šli pred dnevi z občnega zbora Delavskega športnega društva »Ilirija« razočarani in potrti. NENADEN PREOBRAT Pred letom ali dvema je bilo DšD »Ilirija« eno najmočnejših delavskih športnih društev v republiki. Razen mladine iz severnega dela Ljubljane se je v njegovih sedmih sekcijah (nogometna, odbojkarska, smučarska, košarkarska, namiznoteniška, kolesarska in kegljaška) združevalo tudi veliko število delavstva te »Litostroja«. gaj proračun izdatkov, ki bi znašal samo za štiri sekcije nekaj nad 2 milijona dinarjev, medtem ko dohodkov niso mogli planirati, ker niso vedeli, • kje bodo denar dobili. To je menda edinstven primer in je bojazen za nadaljnji obstoj društva upravičena. | MORDA SE BO OBRNILO Novoizvoljeni predsednik društva Franc Nebec ln vsi njegovi sode- cij samo začasen in da jih bomo kmalu zopet obnovile več ali manj zelo uspešne. Nogometaši se uvrščajo med najboljše v Ljubljanski podzvezi, kolesarji vzgajajo dober, mlad kader, moška in ženska' odbojkarska ekipa sta med najboljšimi v n. zvezni ligi, smu-čar.ii-mladinei so se uvrstili med najboljše v državi, kegljači, košarkarji in igralci namiznega tenisa pa so tekmovali v republiških liigah. Pri takih uspehih je kot mrzel tuš deloval referat podpredsednika, i ko je navzočim dejal: i »Zaradi pomanjkanja finančnih . .. sredstev ne more naše društvo vsemu , pupuiuue uredijo odnose s kolektivom »Litostroja«, pa tudi drugje bodo iskali pomoč, saj so prepričani, da so tudi drugi zainteresirani za obstoj društva. »Prepričan sem, da je razpust sek- skih krajih pri nas. Naj bo Ilirija tudi zbirališče delavcev iz »Litostroja«, ki bodo po napornem delu naili v lepem športnem objektu v »Jami« zaželeno razvedrilo. E. G. Prvi gorenjski letalski zlet Lesce, 3. junija. Prvi gorenjski letalski zlet se je začel včeraj na novem letališču v Lescah pri Bledu brez posebne slovesne otvoritve. Ker je bilo ves dopoldan zelo slabo vreme, so s tekmovanji jadralnih letal nekoliko počakali, potem pa se je kljub dežju pomerilo 8 tekmovalcev za prvenstvo alpskega letalskega centra. Največ točk je dosegel Vlado Anzeljc iz Ljubljane (265, 15), ki pa je letel izven konkurence, tako da je pripadlo prvo mesto Mlakarju iz Aero-kluba Kranj, ki je dosegel 263,04 točke. Več sreče z vremenom so modelarji. Več ftlanstvu nuditi tega. kar bi” želelo. | kot 40 tekmovalcev je poizkušalo zato je odbor sklenil predložiti raz-1 grečo. Na včerajšnjem tekmova- Današnje tekmovanje padalcev se je nekoliko zakasnilo zaradi pregleda tekmovalcev. Od 52 prijavljenih so jih 11 zavrnili. Tekmovali so v dveh disciplinah: z letala »Po-2« so posamezni skakali iz višine 600 m, popoldne pa je »Yu-56« iz iste višine spuščal padalce v skupinah po tri in tri. Najboljši — Lojze Krpan iz Zagreba, je skočil komaj 7 m in pol od središča kroga. Tekmovale so tudi tri padalke, od katerih je dosegla najboljši uspeh Karla Majdič iz Trbovelj, ki pa je skakala izven konkurence. Danes bo na letališču zadnje tekmovanje, in sicer 17 pilotov se je prijavilo za »aero-railly«, popoldne pa bo odprta razstava. smiičarake^in0 namiznotenUSke.«kaTSlte | so se zlasti izkazali pionirji Prvi gorenjski letalski zlet se bo ah so eiani mogli temu predlogu osnovne šole iz Zavoda za de M. T. nasprotovati? Verjetno ne! Člani ostalih sekcij so bili veseli, da ostanejo v društvu, Slani predlaganih za razpust, pa so že v naslednji točki, to Je pn predlogu proračuna za leto 1955/56 spoznali, da jim ne bi bilo mogoče še naprej delovati v društvu. Sekretar društva je namreč predJa- fektno mladino iz Kamne gorice, ker so imeli najlepše modele, pa tudi so pobrali vsa prva mesta. Pavel Kobilica iz Bleda je bil prvi, čeprav se mu je že pri prvem startu pokvaril model. končal v nedeljo z velikim mitingom, katerega se bo udeležil tudi komandant Jugoslovanskega vojnega letalstva generalni podpolkovnik Zdenko Ulepič in po dosedanjih kolektivnih prijavah : nad 10.000 gledalcev. Jak. Uprava 10 din »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 Odrežite ln nam pošljite Izid žrebanja nagradne ankete »CELEIA-SAD«, Celje I. nagrado 5000 dinarjev je, VII. do XV. nagrade po 2 zaboj-dobila Lampič Marija, gospodi-1 čka marmelade a 2 kg so dobili nja, Ljubljana, Ilirska ul. 21/11. sledeči: Belojevič Milovan, oficir II. nagrado 1 zaboj borovničevega bisera je dobil Marion Ljubo, učenec, Ljubljana, Komenskega uL 5. III. nagrado dva zaboja mešane marmelade po 10 kg je JLA, Ljubljana-Šiška, blok VII; Bizovišek Branko, sodnik, Ormoška 24, Ljutomer; Volmut Anton, uslužbenec, Prosenjakovci št. 72, Murska Sobota; Potočnik Tončka, prejela Jazbec Milka, gospodinja,1 nameščenka, Kočevarjeva 9, Ma-Klanec 97, Kranj, IV. nagrado i ribor; Tmjek Jožica, uslužbenka, 1 zaboj grozdnega soka je prejela I Jurkovičeva 7, Gornja Radgona; Volk Pepca, študentka, Ljubija-1 Petek Ivan, delavec, Mlino 106, na, Ulica stare pravde 1. V. na-! Bled; Resman Andrej, gradbeni grado 1 zaboj jabolčnega soka je( tehnik, SPD »Krka«, Novo mesto; dobila Kolar Ela, uslužbenka, Čopič Josip, oficir JLA, Lenard Stari trg 40, Slovenj Gradec.! št. 72, Brežice; Travnišek Ivanka, VI. nagrado 1 zaboj marelične gospodinja, Center 94, Hrastnik; KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO m KINO »UNION« Ameriški barvni f»m »L m Tednik: Filmske novosti St. »J Predstave ob 16, 1« ta 20. Ferrer. vlogi Leslie Caro?JfLiČLa film4 Ob 22 premiera fariic Šivilja, Mladinska 18, Sloven- Glumači; Gounod: Romeo in Julija; ba> ln 5 za vzgojiteljsko službo. — Scibota, 4. junija ob 20: Brecht: »Do-, gjjj Javornik; Sagadin Zvonko. Nicolai: Vesele žene Windsorske; Prošnje lahko vlože učitelji, pred- b« človek iz Sečuana«. Gostova- j s+udent Tržaška 17 a Tiuhliana- Rossini: Seviljski brivec; Borodin: matni učitelji in profesorji. Prosilci nje Beograjskega dramskega po- -uldent, ITZasKa 1 la, Ljubljana, Knez Igor in Smetana: Prodana ne- nai navedejo v prošnjah osebne po- zonsta. Izven, vesta. Predprodaja vstopnic od petka datke, dosedanji potek službe, dalje v Operi. - Tednik: Filmske novosti št. 22. — Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Milena Dapčevič in Bata Grbič Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Nemški »Im: »Strup KINO »LITOSTROJ«: Am®nSd tt* »Klovn«. Predstavi ob irro preo v živalskem vrtu«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi: Irene von Mayendorf in Carl Rad- _ . . T+~manrtci ***£ datz. Prodaja vstopnic od 9.30—11 JESENICE: »Na konici meča«. Predstavi »IViOVn«. ricu^" -- Prodaja vstopnic irro preo kom prve predstave. * i S08^1, P°tek službe, atli zveza ljudskoprosvetnih društev t? Maribor — dramska šola — bo imela Na »Gospodarskem razstavišču« bo ffiS+anU naT Mšlfil? PTOšii^°' «k'i* v Ponedeljek, 6. junija ob 20 v gle- v soboto, 4. junija ob 21.30 prvič uprl- n. t, m mŽi dališču Maribor javno zaključno pro- zorjena revija »Večno šume gozdovi«. nrems^rSšnl! D?m?1 e?! »DOM«: Angleški film- ■« ^ j(U škripcih«. Predstavi ob gjg,: KRANJ: »STORŽIČ.: Fr^^r« »Madame X«. Predstave oo in 20. Danes zadnjic. premij JUTRI VSI NA »ZABAVNO PRIREDITEV NA POLJANAH« na sejmišču pri klavnici, ki jo prireja DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE terenov 24 talcev in Poljan, v korist pionirjev za toborjenje. Na sporedu srečolov, streljanje, ples, godba. Postrežba je zagotovljena. GLEDALI ŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Umrli so v Ljubljani , ,Na koncu ^ Abonma B Marija Zerl, gospodinja. Pogreb ’ bo danes ob II na Zalah. Albert Conč, upokojenec. Pogreb Sobota bo danes ob 15 na Zalah. Minka Sušnik, rodbinska upokojenka. Pogreb bo danes ob 16 na Zalah. Terezija Jelnikar, upokojenka. Pogreb bo danes ob 16.30 na Zadah. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 4. junija ob 20: Galsworthy: j Sobota, 4. junija ob 20: Bitenc: »Okna«. Premiera. Izven. I »Ugasle luči«, drama. Red B. Vstop- Nedelja, 5. junija ob 20: Galsworthy: nu*. so tudi v prodaji. Ponedeljek,1 ^Tunija ob 20: Matkovič: , Neda,ja' 5' i|lmjj>a ob 16: Bitenc: — - - - »Ugasle luči«, drama. Izven. Popol- danska predstava. Zadnjič; ob 20: Schttler-Zupančič: »Marija Stuart«, tragedija. Gostovanje M. OPERA junija ob 20: Smetana: Zahvaljujemo se vsem, ki so v tako velikem številu spremili zadnji poti našega dragega „ . , Saričeve. Izven. Večerna predstava. »Prodana nevesta«. Izven ln za . podeželje. Stoti nastop basista Pri- - »fSSSSLJJ1* ,?*JiLJ nedeljo ob 16 derika Lupše v vlogi Kecala. K?.. » xP ^, J a^ Bltenčeva Nedelja, 5. junija ob 10.30: Produk- Jžt dbsegla rij3 slušateljev Akademije za glas- - PS^° J 2? h>o in sfiš Matiripia • uspeh. V necleljo zvečer ob 20 pa bo ob 20: Gounod: »Faust«. Gostova- ^rtS° Vlda,l]eve' Tzv«1 111 “ nfv Mestrmm domur rezerviranje tel. št. 32-860. podeželje. VIKTORJA ŠPEHA na Ponedeljek, 6. junija: Zaprto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Napoved: Na Štajerskem in Dolenjskem hladno vreme še vedno zavira razvoj peronospore. Ne pričnite še s škropljenjem,iker imate še dovoij časa. Rok za škropljenje bo pravočasno objavljen. Kmetijski institut Uprava hidrometeorološke službe CELJSKE VESTI Razpored nedeljske zdravniške ( dežurne službe mesta Celja za mesec junij 1955. Dne 5. junija: dr. Jože Čerin, Cankarjeva ulica 9. Dne 12. Ju- 1 nija: dr. Maks Bitenc, Cankarjeva 1 ulica 11. Dne 19. junija: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska cesta 36. Dne 28. Junija: dr. Jože Fišer, Gregorčičeva ulica 7. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18 dalje do ponedeljka do 8 zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE Sobota, 4. Jun. ob 20: Javoršek: »Kriminalna zgodba«. Abonma red sobota (delavski) ln izven. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE Sobota, 4. junija ob 19.30: Janko Gregorc: »Melodije srca« opereta v treh dejanjih. Nedelja, 5. junija ob 14.30 Janko Gregorc: »Melodije srca«, opereta v treh dejanjih. Zveze z vlaki so ugodne. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ filma: »Gospod Ripois«. Tednik. — Predstava ob 20.30. V glavni vlogi: ^----»AannAf Gerard Philipe in Germaine Mon- STRAZlSCE: *SVOBU • tero. Prodaja vstopnic v obeh ki- angleškega fihna. nematografih uto pred predstavo. Predstava oo zo. ............ kino «s IS K A* Francoski fikn Trije šaljivci — v glavnih vlogah piedrtH*! Dhery, Marike Bap^tsja%8tof«>lc ob 16, 18 in 20. Pdodsju od 14 d»Se. — KINO »TRIGLAV« Francoski flta* Režija: Marcel Abougke^^^ei' tor: »Morava film«, Be<2r prod« stave ob 16, 1* * rfaije. vstopnic od 1» uslužbenca na tajništvu za notranje zadeve v Sežani Gospodinja, za čiščenje v knhinji i Sol??ta’ . 4„, )pp|Ja bb 20' Bernard *____________ ... . I Shaw: »Hudičev učenec« Premiera. i Red premierski in izven Vstop- | nice 9o še na razpolago. Gledališka pasaža Sobota, 4. junija ob 20: Plaut: »Dvojč- zahteva) v trgovini odlični ka«. Izven. Nedelja, 5. junija ob 20: I. Torkar: »pisana žoga«. Izven. Posebno se zahvaljujemo njegovim Torek, 7. junija ob 16: Plaut: »Dvojč- sodelavcem za nesebično pomoč, go- ka«. Abonma red Torek popoldan- vomikom, vsem darovalcem vencev, ski. Vstopnice so tudi v prodaji. godbi LM in vsem, ki so nam izrekli ob 20.30: Plaut: »Dvojčka«. Abon- i j • l • sožalje in nudili pomoč ob za nas ma TSS II. »JELA« sol kot dodatek kopeli ] "“ZpOCino Zavarovanje, KI tako težki izgubi. I Sreda, 8. junija ob 20.30: I. Torkar: dela čudeže. Popolnoma prerojen sil g-jj ie deležen naročnik Zena Sonja in ostali sorodniki ! »Pisana žoga«. Abonma Gradbeni I po kopeli, če si dodal vodi »JELA«, t • j « . tehnikum. — Vstopnice so tudi v| sol. Dobi se v drogerijah in parfu-j »LjUOSke pravice« Pomoč v nesreči vam nndi prodaji. m eri j ah. UPRAVNI ODBOR KREDA SRPENICA v Srpenici pri Bovca POSTA SRPENICA razpisuje ^ po členu 95 uredbe o ustanavljanju podjetij (Uradni štev. 51-424/53) mesto samostojnega računovodje (kinje) ^ Pogoji: Popolna srednja Sola nekaj let prakse v vodenj ; industrijskega računovodstva. j.ijvtov, ne s Osebe, ki so bile kaznovane zaradi kazenskih a j pridejo v poštev. __ po- » Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogov ,^ra2pe j nudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in šolske < sprejemamo do 20. junija. l V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\v^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w\%^ •ROMAN Sangaj 169 Yen je že od nekdaj sovražil tramvaj, ki je vozQ s truščem, sijajem in hitrostjo in ki je lahko sprejel toliko ljudi, da bi naprinil trideset rikš. Ko se je torej zdaj prvikrat peljal z njim, ga ni nič bolj vzljubil. V tramvaju je bilo sicer svetlo in bleščeče, malone preveč elegantno, toda nagla vožnja mu je pritisnila na želodec, da mu je spet postalo slabo. Tako je Yen čepel sključen v tramvaju in na vsakem ovinku je padel. Naposled pa je bilo tudi te muke konec in bil je vesel, ko je spet hodil na lastnih nogah, kakor se spodobi človeku. Tisti dan Yen ni nosil slamnatih sandal, marveč je obul nove, črne čevlje, kajti kaj bi si mislil sin, če bi opazil, da jih oče ni vajen nositi? Hudo mu je bilo, ko je videl Jcako se rumeni predmestni prah prijemlje novega lošča, pa se je tolažil, da je plast tenka in da je ne bo težko s krtačo odstraniti. Z razcefrano palmovo pahljačo je odpihal prah s čevljev, preden je prestopil prag bolnišnice. V njej je sedela mlada belo oblečena žena, kakor da je pripravljena na pogreb. Vprašala ga je po imenu, od kod prihaja in kam je namenjen, toda tega ni storila iz vljudnosti in v predpisani obliki: Kako je ime spoštovanemu gospodu? Od kod izvoli gospod prihajati? Kaj želi spoštovani gospod? Ne, marveč je kratko zalajala ko mlada psica: »Ime? Naslov? Kje stanuješ? Poklic? Kaj ti je?« Yen je povesil oči in povedal, da je kuli in da se izvolijo »o njegovem nevrednem trebuhu izprehajati krči. Mlada, odurna žena je vse to napisala na kartonček in mu ga stisnila v roko. Njegove podatke je tudi primerjala s tistim, kar je bilo napisano v debeli knjigi, in vprašala: »2e dvakrat si bil tu?« Yen je pritrdil, žena pa je zalajala? »Počakaj!« Sedel je na klop ob steni. Ker se je njegov trebuh menda enako bal zdravnika kakor on, so prav ta hop krči ponehali, ko da se je zgodil čudež. Toda bilo je že prepozno, da bi zbežal. Zelo ga je mikalo, da bi odvil avtomobilček in ga spustil po tleh. Njegov ugled bi zelo narasel in mlado psico bi bilo sram, ko bi videla, kaj vse ima. Se preden pa je to storil, je prišla skozi stranska vrata druga žena, se smeje ozrla nanj, vzela kartonček iz njegove roke in rekla še kar prijazno: »Kar vstopi, stari Lung Yen, če ti je ljubo.« Čeprav je mlada psica govorila tako, kakor je bil vajen sam, in čeprav je govorila ta žena tuje, ji je takoj zaupal. »Rad bi postavil svojo nizko navzočnost pred visoko osebo starega doktorja, «je dejal z vso vljudnostjo, kar je je bil zmožen. »Jaz sem doktor,« je rekla žena smeje. »Meni lahko poveš, kaj ti je.« »Velika, stara gospa,« je začel Yen presenečeno in se priklonil, »v mojem trebuhu je bolečina, ki rogovili po njem in ki se je zagrizla vanj ko žival« Zdravnica ga je prijela za roko, kakor ga ni prijel še nihče, odkar je bila odšla Jasmin z njim pred mestna vrata. Pri tem ga je smeje gledala, da se je začel od zadrege potiti. Prišla je mlada psica in prebrala iz knjige nekaj, česar ni razumel. Potlej se je zdravnica nehala smehljati Ni mu bilo po volji, da je bila tudi ona belo oblečena; videti je bilo, kakor da so tu zmeraj takoj pripravljeni pustiti bolnike umirati in jih pokopavati. »No, Lung Yen,« je rekla zdravnica strogo. »Pred dvema letoma in štiridesetimi dnevi si bil zabeležen na postaji za zatiranje opija in tudi posvarili so te že. Ali se spominjaš?« Lung Yen je povesil glavo in si najprej dvakrat obliznil prašne ustnice. »Spominjam se, velika stara gospa,« je zmeraj je tiščal na prsi zavitek s smrdljivim vozičkom^ zaSaČil' »Tudi to veš, da boš obglavljen, če bi te še en^ pj dejal pokori*, čkom- enkrat S« pri kaji,« je nadaljevala zdravnica. Yen na to m ^ o- odgovoriti. Se zmeraj ga je opazovala in imel je o vs^0 njene oči prodirajo vanj liki dolgi ostri žeblji. Cu jd j* kost svojega shujšanega telesa in vsako udrtino na o pričala, da je postal žrtev opija. »Doktor Hain!« je zaklicala Pearl Cang v sosednjo so raztresena je poskusila iztrgati zavitek iz Yenovih ro »Moral se boš sleči, da te bo pregledal stari doktor, J toda Yen se je krčevito oklenil svojega zaklada. » gaJ**0 tu?« je vprašala zdravnica. »Saj ti tega ne bomo varno ti bomo shranili zavitek.« . z Yen je bil hvaležen, da ga ni več vprašala, kako je Prevzela ga je prijetna slabost in čutil je, da bi najraJ vse, kar je imel v sebi. »To je darilo za mojega sina, velika gospa,« Je »Jutri me pride obiskat. 2e dolgo ga nisem videl.1 »To je velik praznik, Lung Yen, in želim ti vsf . jjjo#* ala zdravnica. »Razumem, da hočeš biti za to prilo dejala zdravnica. »Razumem, da hočeš biti za * zdrav-‘ . _« , (, svoje Obrnila se je k doktorju Hainu, ki je bil prišel » in vtem ko si je brisal roke »Kaj pa bo tu dobrega?« je vprašal po angleško k Lungu Yenu. __^anje »Opij,« je odgovorila Pearl. »Očividno. Splošno P1"0^. ga že zelo napredovalo. Mož je registriran in po zakonu treba ovaditi.« »Meni se zdi naše načelo pravilnejše, da ne pustimo podlagi diagnoze obglavljati. Mi smo zdravniki, ne P3 Ko bi le imeli sredstvo, da bi tem revežem pomagali. »Sina pričakuje. Najbrž je hipoma opustil opij 131 muk in bolečin ne ve pomagati.« zdaj , od JUGO SLO VANSKIAERO TRAN SPOR T Velja od 17. aprila do 1. oktobra 1955 MEDNARODNI RED LETENJA ZA LETO 1955 ^EIRUT-ISTANBUL/CAIRO—ATHENS—YUGOSLAVIA—AUSTRIA—GERMANY/PARIS—LONDON Turistični ramd Krajevni čas ®EIRUT ISTANBUL ^ANBUL CAIRo athens athens Pograd Beograd ^ibrovnik Split Zagreb ^greb Graz Graz + + ^EN+ + odhod prihod odhod odhod prihod odhod prihod odhod odhod odhod prihod odhod prihod odhod prihod 'VIEN munchen ^Onchen (Orly) prankf RT a/M odhod prihod l°ndon. odhod prihod odhod prihod FRa2FURT a/M Pnhod ^FURT a/M 0 ,7.4—1.10 II 471/240 CV 340 IJ.4-I.I0 Y0 441/350 CV 340 04.45 07.45 08.30 10.30 11.45 04.30 07.40 08.25 09.50 11.00 13.45 13.00 1 14.30 1 13.45 15.40 16.20 18.30 15.30 16.15 18.15 17.4—14.8 VII310 OC—3 11.00 11.40 12.10 12.50 15.6—1.1! Yll 310 OC—3 08.40 I r 10.30 11.00 11.40 12.10 12.50 ,7.4-1.10 ,'U 441/240 CV 340 17.4—14.6 Y0 312 DC—3 15.6-1.II VB 312 OC—3 05.10 08.20 09.05 10.30 11.45 13.45 1 14.30 15.40 16.20 18.30 11.40 12.20 12.50 13.30 10.05 11.10 11.40 12.20 12.50 13.30 © 17.4-1.10 '11471/350 CV 340 17.4-1.10 VII 240 CV 340 17.4-14.1 Ytl 310 OC—3 04.00 07.00 07.45 09.45 11.00 15.30 16.15 18.15 1 11.45 13.00 13.45 1 i 13.45 14.30 15.40 16.20 18.30 11.00 11.40 12.10 12.50 15.6-1.11 Yll 310 OC—3 08-40 I 10.30 11.00 11.4C 12.10 12.50 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE udbuana tjtova j* GLEJTE Sl I. MEDNARODNO RAZSTAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA OD 4.—13. JUNIJA 1955 PARIS/GERMANY—AUSTR1A—YUGOSLAV IA—ATHENS—CAIRO/ISTANBUL—BEIRUT Turistični rair»* a j e v n £ a s odhod ^ANKFttbT 3/M Pr'hod PARlSfSTa/M 252 odhod prihod odhod prihod © 17.4-1.10 YU 241 CV 340 17.4-1.10 Yll 351/440 CV 340 s?*« *bn++ ?"++ Magreb ^g^b Split ^hrovriflt BE°GRAD aS°Rad >ens atheNs CA1Ro J^ANbul fis* odhod prihod odhod prihod odhod prihod prihod prihod odhod prihod odhod prihod prihod odhod prihod *0gRad_ 09.30 11.40 12.20 13.30 14.15 16.15 08.15 10.15 11.00 12.45 13.30 N- 15.30 17.00 20.25 21.10 00.20 © 17.4-14.8 TU 311 OC—3 1 13.50 14.30 14.50 15.30 15.6-l.r VII311 DC-3 © i 7.4—1.10 241/470 nv 340 1 13.50 14.30 14.50 15.30 16.00 i 17.50 09.30 11.40 12.20 13.30 17.4-14.6 YU 313 cin—3 15.6-l.1l YU 313 OC—3 © 17.4-1.10 U 241/440 CV 340 17.4-1.10 YU 351/470 CV 340 14.15 16.15 17.20 21.20 22.05 01.05 © 4 13.50 14.30 14.50 15.30 1 13.50 14.30 14.50 15.30 16.15 17.20 09.30 11.40 12.20 13.30 08.15 10.15 11.00 12.45 14.15 16.15 17.20 20.45 21.30 00.40 © 13.30 15.30 17.00 21.00 21.45 00.45 17.4-14.6 YU 311 OC—3 X 13.50 14.30 14.50 15.30 15.6-1.1' Vil 311 OC—3 4 13.50 14.30 14.50 15.30 16.00 1 17.50 Zagreb—zOrich V. V. Turistični razred 9-4-27.9 Sr 247 © 5.5-14.7 YU 322 © 23.4-1.10 YU 320 © DC — 3 Krajevni čas 17.4-2.10 YU 321 ® 6.5-15.7 YU 323 © 18.4-26.9 SR 246 © 20.7-28.S SR 248 © 08.45 1 13J0 08.00 09.40 10.10 13.10 08.00 09.40 10.10 13.10 odhod Beograd prihod ' prihod Zagreb odhod odhod Zagreb prihod ,, prihod Ziirich odhod 16.10 14.30 14.00 11.00 16.10 14.30 14.00 11.00 18.30* f 14.10* 18.30* t 14.10* J* SCptCmbra 30 minut prej *OVv||> c- *-SPLIT—RI.IEK KLAGENFURT- RADI0 LJUBLJANA Dnevni spored za soboto, 4. junija Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 m 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan spored za pionirje — 11.45 Pesmi za naše male — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Skladbe in priTed-be Danila Bučarja poje Planinski oktet — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Glasbeni mozaik (pester spored operne :n solistične glasbe) — 14.30 Iz Uradnih listov — 14.40 Ritmi iz latinske Amerike — 15.15 15 minut skladb za klavir — 15.30 Te* čaj esperantskega jezika — 32. lekcija — 15.40 Slovenska narodna glasba (Prenos v Zagreb) — 16.00 Utrinki iz literature: Skrjančki, polja, cvet — to bil je vaš poet (Izbor Murnove lirike) — 16.20 Zaigrajmo in zapojmo (zabavna glasba in plesna glasba) — 17.15 Glasbene uganke — 17.15—18.00 UKV program: Zabavne melodije — 18.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori — 18.15 Slovenske narodne pesmi igra Vaški kvintet, pojeta Rezika in Sonja — 18.30 Okno v svet: Paktunistan — žarišče spora na srednjem vzhodu — 18.45 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Matka Sijakoviča — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Zabavni sobotni večer — 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). DROBNI OGLAS] KLIUCAVNICARJa ali strojnika, samostojnega, z najmanj desetletno prakso, takoj sprejmemo. Zglasiti se osebno s potrebnimi dokumenti v upravi podjetja »Sončnica«, Vir pri Domžalah 2020 V SLUŽBO SPREJMEMO knjigovodjo (-kinjo), verziranega v poslih zadruge, po možnosti samska oseba, kar pa ni pogoj. Nastop službe 1. julija, najkasneje pa 1. avgusta. Lastnoročne ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Radlje ob Dravi. 2051 KUPIMO G. A. Buchheister Handbuch der Drogisten — Praxis. Pismene ponudbe pod »Vedrog« v upravo »Ljudske pravice«. 2050 NAJDENO. En par nizkih moških čevljev In en par gumijastih škornjev — najdeno v vlaku, ki pelje iz Reke v Postojno z odhodom ob 15. uri. Lastnik naj se žglasi na tajništvu za notranje zadeve v Sežani, kjer predmete hranijo. 2053 3000 DIN PLAČAM mesečno za lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice m po možnost) s posebnim vhodom Ponudbe v upravo LP pod »3000* DVOSOBNO STANOVANJE, novo, komfortno, v centru Beograda, zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pod »Vrt« v upravo »Ljudske pravice«. stanovanje lepo komfortno, dvo In polsobno, z uporabo dela vrta. v centru Maribora, blizu parka, zamenjam za ustrezno v Ljubljani. Vrtovec, Ljubljana. Nazorjeva 2 ali Maribor. Cankarjeva 27. ■WTEN V. V, Turistifni razred 08.30 ^■20 ®9-S0 >00 1.3° 2-15 2-45 '3.55 DC — 3 Krajevni čas odhod prihod odhod Dri hod odhod prihod odhod Drihod Dubrovnik Split Split Riieka-Opatija Rijeka-Opatiia Klagcnfurt Klagenfurt-t- 4 Wien+ + prihod • ■ odhod prihod odhod prihod odhod prihod odhod 20.6-26.9 YU 319 © 12.30 11.40 11.10 10.00 09.30 08.45 08.15 07.05 jjS* •**«S 'XXXVXXVX^\XVVvXXXX\VVvXX\XVXXXXVvX\VvVVVXXXX\XXXN.VvXXNXXVVVVVVN.VvX\XXXXX'.X\XXXVXXXVVXVXX^\.XNXV>.XVS.XVVSXVvXX^vNXXXXN.VXXXNXXNNS.N.VVVV'x 2 Železarna Jesenice Jesenice Ponovno opozarjamo vse šole, družbene organizacije, podjetja in ustanove, da ne pošiljajo ekskurzij brez predhodne prijave ter dokler ne dobijo obvestila o možnosti in datumu prihoda. Ekskurzije sprejemamo ob ponedeljkih in sobotah od 6. do 12. ure. Nižjim razredom srednjih Sol, oziroma obiskovalcem pod 18 let ni dovoljen vstop v podjetje. Ekskurzije, ki se ne bodo ravnale po gornjih navodilih, bodo sprejete in bodo Imele nepotrebne stroške. ne 2054 ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXX-AVvXXXXXXXXX' PRODAJO KART IN REZERVACIJE VRŠI POSLOVALNICA »JAT«-A LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. li TELEFON 20-845 POJASNILO ZNAKOV: © = Ponedeljek © = Torek © = Sreda © = Četrtek C0 = Petek @ = Sobota 0 = Nedelja CARINARNICA JESENICE bo 27. junija 1955 ob 9. uri, na JAVNI LICITACIJI prodala mešane tekstilne odpadke v btto težini 18.932 kg v skladišču na železniški postaji Jesenice. — Začetna cena za licitacijo znaša 397.050 din. 2028 + -f = Ni nikakega prometa med naštetimi kraji YU =■= Jugoslovanski aerotranspor’ SR «= Svvissaif Okrajni ljudski odbor Trbovlje sprejme v službo VEČ USLUŽBENCEV ki so vešči ali imajo veselje do statističnega dela Plača po uredbi. Kolkovane prošnje z življenjepisom je poslati na tajništvo OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH T 77 SPLOSNO KLEPARSTVO KOČEVJE potrebuje za svoj obrat 5 kvalificiranih kleparjev — samcev Plača po tarifnem pravilniku in po akordu. Samska stanovanja zagotovljena. Ponudbe poslati na zgornji naslov. 2044 Upravni odbor SGP »S T A V B A R« Maribor VITA KBAJGERJA ULICA 8/1. razpisuje po čl. 95 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Uradni list FLRJ štev. 51-424/53) mesto samostojnega računovodje • Pogoji: popolna srednja šola in najmanj 6-letna praksa v samostojnem vodenju gradbenega ali industrijskega računovodstva. — Državni strokovni izpit za knjigovodjo ali, da je oproščen izpita. — Osebe, ki so bile kazno-■ vane zaradi kazenskih deliktov, ne pridejo v poštev. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in prakse sprejemamo do 26. junija 1955. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. M 307 PRODAMO NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: pregrevaš pare polžaste oblike, cev 0 90 mm, zunanji 0 1500 mm, dolžina 1550 mm. Ogrevalna površina 35 m* elektromotor znamke »ASEA« z drsnimi obroči in zaganjačem. Jakost 40,5 kW, n 960 prodamo ali zamenjamo za elektromotor od 22 do Motor 26 kW. Ponudbe poslati do 20. junija 1955 na Lesnoindustrijsko podjetje NAZARJE C 185 Komisija OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Maribor-okolica za razpis mesta direktorja Gozdnega gospodarstva, Maribor razpisuje na podlagi čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in (Uradni list FLRJ 51/53) obrti mesto direktorja GOZDNEGA GOSPODARSTVA MARIBOR Pogoj : gozdarski inženir z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. — Pravilno kolkovane prošnje s priloženimi" dokazili o strokovni in šolski izobrazbi ter praksi s kratkim življenjepisom je vložiti do 15. junija 1955 pri TAJNIŠTVU ZA GOSPODARSTVO OLO MARIBOR-OKOLICA M 313 »JELOVICA« MEDZADRUŽNi LESNI KOMBINAT - ŠKOFJA LOKA PRODA SLEDEČE STROJE: $ polnojarmenik »PINIKEY« 400 mm © cepilni jarmenik »ESTERER« © cepUka »BRATSTVO« © stroj za rogličkonje »STUP-ILIDJA« © elektromotor »ELIN« 69.8 kW (DM 4) © elektromotor »VILIM0 MUSIPARRE« 42 kW © centrifugalna vodna črpalka »SCHUCKERT« © centrifugalna vodna črpalka »GARWENSWERKE« • centrifugalna vodna črpalka »AEG UNION« © centrifugalna vodna črpalka »GARWEMSWERKE« Poleg navedenih strojev je na prodaj še večje število manjših lesno obdelovalnih strojev in rezervnih delov — Ogled možen vsak.dan — razen nedelje — od 7.—14. ure. 2018 Hst^aja čaRn™c, »T iudsta Dravica« Liubliana Kopitarjeva ulica 6/TII.. telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrika popisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, ^UDijana, „„ nal^J aVnsn _ Mesina naročnina 250 din. za tujino 500 din - Tekoči račun 21-88*7,”NazTrjeva"ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din Tekoči račun pri NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk 39 tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračaio -■ ; mgsstmm Narečji informacijski urad na svetu je pariški S. V. P. »S’il vous plait« S. V. P. je kratica »S’il' vous plait«, torej po maše »Prosim«. To je pariški informaoijski urad, ki odgovori telefonično na vsako vprašainje. S. V. P. nikoli ne reče »ne<. Tako se glasi geslo tega največjega i n formacijskega urada na svetu. S. V. P. niima nobene telefonske številke. Če hočeš poklicati ta urad,, je treba uporabiti samo črke S. V. P. Kdor je aboniran pri tem uirattai, mu ni treba listati po kimvorzacijskem leksikonu, ne sedeti v knjižnicah in ne čaikati po več ur v pisarnah, če hoče kaj zvedeti. Obrne se kar na S. V. P. Telefonično odgovore v tem uradu na dfP/o vseh vprašanj, za. ostailih 20°/o pa prosijo no vil a S. V. P, je prispeval ta-kraAni minister za pošte Gorgers Mamdel glavmi delež k začetnemu kapitalu. Na eni strani je hotel razbremeniti tirade, ki so morali od j,udira do večera dajati na tisoče informacije, na drugi pa so se dohodki od telefonskih pristojbin znatno povečali. S. V. P. se je najprej omejil na pravne, upravne in davčne informacije. Šele ko je leta 1939 prevzel vodstvo podjetja iznajdljivi in drzni organizator Maaiiri.ce de Turokhekn, se je delovno področje močno razširilo. Med vojmo, ko se noben-Francoz ni več spoznal v množici raznih predpisov, je zapel telefon publikacijah, da izpopolnijo ta velikanski arhiv in da so zmeraj na tekočem. Ustanova ima 120 st rokovnj-aiko v za najrazličnejša področja im 180 telefonskih zvez, !Dobro ohranjen viseč most naprodaj. Dolg 100, širok 20 m. Čezenj lahko vozi dnevno 100.000 avtomobilov in gre 500.000 pešcev. Most je moč montirati kjerkoli. Cena 100.000 dolarjev«. Kupcev pa ni bilo. Z buldožerji proti lavi Ko je začel bruhati ognjenik Mauna Loa na Havajih, se je prvikrat posrečilo obrniti tok lave z umetno pregrajo v drugo smer in preprečiti veliko škodo. Lava se je razlila čez veliko kavno plantažo proti mestu Hili. Še preden pa je nastala velika škoda, so poslali proti toku lave šest buldožerjev in z njimi v naglici zgradili nasip. Tako so usmerili lavo v naravno strugo, da je odtekala v morje. lovati. V tem primeru opravi kirurg poseg v »mrtvem srcu«, potem pa ga hitro oživi. O posebno težavni in doslej samo v treh primerih posrečeni operaciji srčnih prekatov oziroma zaklopk je poročal dr. Heiner s prve kirurške univerzitetne klinike. Šlo je za bolnika, ki je ime! močno zoženo zaklopko velike odvodnice. V tem primeru je bil kirurški poseg zato težaven, ker je zaklopka sredi srca. Kirurg uporabi pri tej operaciji tako imenovani vaivulotom, poseben kirurški instrument. To težavno operacijo so prvikrat uspešno napravili v Avstriji. PlSE ■ GUSTAV GUZEJ RISE: MILAN BIZOVIČAR Petletni Jeffry iz Chelsea v Angliji s svojimi malimi, tri mesece starimi pekinškimi psički, ki so na tamkajšnji razstavi psov dobili I. nagrado. Atomska ladja Uspešne poskusne vožnje z atomsko podmornico >Nautilus« so napotile neko ameriško ladijsko družbo, da je začela graditi prvo potniško ladjo na atomski pogon. Nova ladja po razkošni opremi ne bo zaostajala za najhitrejšo ameriško potniško ladjo »United States« in tudi vozila bo najmanj tako hitro, če ne še hitreje. MALI leksikon ladja na Jadranu Kaj je sončni apeksi Crcnna K 'Pj^f^i največ-krat "Tl, pa 1 z vrezanim Geano 90 manjšo tompozi«*?-uporabljali v Nosili pritiskanje Peiiat£ ' a]:i so.3? jo n« .P™*®!^ Per®3£ že stari ®al>1 radi pozneje pa so jo . ^ Grki* liali tudi Rinalja-ui bile T V karolinških priUnb' mnogih krajih ^vr«^ slikaj “eni antične Krv^ov in 21 vaili. ng&v i^ih tudi krajih. B-i^aantinBke lahko spoznamo katerih srbskih vladarjev. Kau*»i n im reliefom pa v g jo i«*" li izključno ra n oval se je kauieja. ^ prva d0T"n,f® „’ar*usta !*]* plula po Jadranu na redni propn ^Tjrvat« Imenovala se J e 1867. . bila je la6to?.® ,prve Senju ustanovljene T» vatske brodarske družba .je v 1 močne Jadrnice v Tirani delnici v Semj®k j^do P3^ je biilo 3asl?0:,. -iodrnice, J0 nilki i®x>od ri nih .na družba skleni a ^^ostru*«*: ki parnik zele«nc J« je. Prvi (parnik »» 60iuo bil majhen, saj 35 93 brt.. n jejrov paru':1; Lr-ta 1878 eo ^ad&. »Vinodolnc« 7,' nik »Pomorac.« ,finov >" so bili lajt"1"« so »il« tudi . posadke na ujm domače. ^ ^ Ko so /ve^oslo^^torili' vali več stalnic, w ™ rta se vse zvezde n? p. delu nebesa rdru!ri- ^ mikajo dnien pro^b^a P? A sr“n*. nffiS? srjaur^SSiirftS vJoUstvu skupaj ^ ^ dr«' ;n>ian-etov; komHov ^ ^ Sih nebesnih teles.. odd-’ samo zdi. da se . 'p p? Jib ,^iPw dniff«, od cledamo v smen p sončnega s1ftt™ia H j,<^i kakor če se človeku, kakor «> se,.l”''j“"se drf»*S po sozdu. zd'. ./Ja. ' drUS« pred n i im oriin itai ^ drucP"a. ali "V „roti lc*' približujejo. To*k«. P |me teri se Sonce P"™]1,"poti. ^ka .1© v J« nn..-to^ka Ha cLoAko v&žio p«'" PSIHOLOGOVO OKO NekoS so vprašali znanega psihologa dr. Sergiusa, naj v kratkih besedah pove, v čem je psihologovo delo. • r« ,Molčite, P.reP%itfem- % dvoboj z mojim sh£ lika med Dama je J irn lab sedmih kmetov napr^fov. 55. V neka] skokih je bilo iest fantov pri .Metulju’. Rado je zagrabil avtomobilsko zračnico in dvoje vrvi, Pavle pa je vrgel za njimi signalne zastavice: »Da nam boste sporočili, kaj je!« Čaplja in Mirko sta se zagrnila skoraj do prsi, da v kajakih ne bi bila .nokra. Miha je razpel jadra in .Metulj' je kot kobilica skočil iz mesta. Veter je tulil, da so oporne vrvi brnele kot tetive. Na valovih se je zdaj pa zdaj pokazala bela lisa — jadro, .Komarja' je premetavalo sem in tja. Niso že mogli videti, če je kdo ob čolnu a1' ne. 56. Dobrih dvajset metrov od prevrnjenega čolna je Miha spustil jadra. Zdaj so določno videli njegov trup. Vsem je nekaj težkega leglo v srce. V mislih so ie videli negiben obraz, obkrožen z razpuščenimi lasmi, zaprte oči, morda polpriprta usta, na katerih je onemela zadnja beseda. Z obale so nestrpno opazovali, kako .se je .Metulj' približeval prevrnjenemu .Komarju'. Bitka je bila pozabljena. »Kaj le čakajo?« so se jezili, ker niso c .Metulja' nič sporočili. Končno. Zaplapolala je signalna zastavica: Pika, pika, pika, črta, pika itd. 57. »V n-e-z-a-v-e-s-t-l« so na Sončni obali ! črkovali Morsejeve znake. »Čudno, kaj se je le moglo zgoditi?« so ugibali. »Rabite pomoč?« so signalizirali v odgovor. Na .Metulju, so to vprašanje prebrali, a niso uteg- ; nili odgovoriti. Valovi so jih premetavali, ' da so le stežka prišli povsem do .Komarja'. ' Od strani so videli roko, ki je molela iz prevrnjene jadrnice. Miha si je že v mislih ponavljal, kaj je treba najprej napraviti z utopljencem. Previdno so zaveslali bliže. Vsi so presenečeni ostrmeli. • sedmih kmetov sedem grofov, iz se ■'{.„]t0r < 'To je kaj preprosto«, je ndgo- nogel^apravufenegii Ho^ein voril Sergius. »Psiholog je človek, m0Sel- P ki se ne zmeni za lepo žensko, , če vstopi v sobo, marveč se zanima j za ženske, ki so že prej bile v sobi.t MAŠČEVANJE K slikarju Holbeinu je prišel nekoč nek angleški velikaš. Ker je Holbein prav tedaj slikal portret neke dame, ki ni hotela, da bi ljudje to vedeli, se je spoštljivo opravičil, češ da ga ne more sprejeti. Anglež pa je bil vztrajen in hotel je nasilno vstopiti. Holbein pa je bil trmast. Razjezil se je in vrgel Angleža po stopnicah. Videč, kaj je storil, je takoj odšel h kralju Henriku VIII., mu povedal, kaj je storil in se mu opravičil Kmalu za njim je prišel tudi velikaš in srdito zahteval od kralja zadoščenje, in dovoljenje, da bi napovedal slikarju dvoboj. Kralj ga je zaman miril. Naposled mu je rekel: »Po kavi bi ^,,'fmnog0 ^ s čebulo. Samo, d« 1 :;nneC-< bule, ker sem vedetarU«»