štev. 344
TRST, ponedeljek 12, decembra I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
»ati ah aadaljati la frank* aft S., afc paaaMpfeai t. ijatraj.
?«aaml<ae it«T. aa prodaiijo pa 9 nv6. (S atat.) ▼ auagik
&»ktkarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kraig«, Št. Patra, Sežani, Nabreftini, B*. Luciji, Tolmina. Ajdov-SOmi, Dornbergn itd. Zastaral« (ter. po 5 nv6. (10 atak). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T MiahaaH 1 ScJ*na. GENE: Trgovinski a obrtni oglaai m • at. smm, % vrtnic«, zokvala, poslanic«, orlaai denarnik aavodov na a« mm. Za ocla*« t teksta Usta do 5 mt 30 K, ▼san »ndaljna rrata X 2. Hali oglasi po A atot. krnil, a^j-ataai pa 49 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave ,X4inosti". — FiRČnje se izključna la upravi „Edinosti*. Fta€JJlva In utofljiv« a Trato*.
NAROČNINA ZNAŠA
lata 94 K, pol leta 19 K, 3 mesece • K; na aa-ta8fca bras dopcslaae naročnina, aa aprava na ozira.
ji amil
na aa««ljak* istanje ,,»XVOaTZ" a«aae: se le Me Krti m«, aa »el leta Krta l it. ▼al depiai n^j aa potikajo na oradničtvo lista. Mefranke-
anna piema aa aa •prejema je hi rek spisi aa aa vrata] e Huotot, oniaaa in reklamacij« je pošiljati na upravo lista
VnmnCSTO: ulico aur«fe Oalatti IS (NaraJal riaai) lad^ataM in adgo varni nrednUr iTETJLK GODINA. Lastaii fcanaatag Hala .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino«• sadraga z omejenim poroštvom v Trsta. aliDs. GKorfio Oalatti itev. 18.	--
Pallaa-hraallnKal ratun Ji. «41 652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJftl/NE UESTI.
Razstava v Turinu.
RIM ii. Razstava v Turinu bo otvor jena dne 29. aprila 1911. Kralj je izjavil, da se morda udeleži osebno otvoritve. Sodno preganjanje ruskih višjih uradnikov.
PETROGRAD 11. Senat je sklenil radi uradnega pregreška sodno preganjati prejšnjega moskovskega mestnega glavarja Rhei~.bota in njegovega pomočnika polkovnika Korotkova,
Velike povodnji v Španiji in gornji Italiji.
MADRID 11. [Nad Sevillo in okolico razsajajo hude plohe in viharji. Nižje ležeči deli Seville so poplavljeni. Več mostov je bilo razrušenih, več oseb je utonilo. Nekatere železniške zveze so pretrgane.
RIM 11. Radi nepretrganega deževja je več vasi v Benečiji, Lombardiji in Li-guriji pcp'avljenih. Pri Pallanzi je skočil en vlak iz tira, ker je bil ped jlavljen ŽelezJ niški nasip. Mednarodni vlaki vozijo via Novara.
Javni shod na Vrdelcf.
Včerajšni javni shod na Vrdelci je bil razmeroma prav dobro obiskan.
Shod je otvoril imenom pol. društva „Edinost" g. Stanko Godina, ki je dal besedo drž. in dež. posl. dr. Rybafu-
Dr, Ry bar je pred vsem povdarjal, da se naše ljudstvo vse premalo zanima za občinske zadeve in občinsko gospodarstvo. Sicer pa ni italijansko mestno prebivalstvo v tem oziru nič boljše, ko naše. Tudi Italijani se nič ne brigajo za občinske zadeve, proračune itd. In vendar se gre tu za zelo važne zadeve, pri katerih so interesiram nele posestniki, ampak tudi drugi volilci. Za leto 1911 bo treba pokriti primanjkljaj v znesku 11 milijonov kron. Ta primanjkljaj se bo pokrilo z zneskom 4,600 000 kron z davki na vžit nino, Katere morajo plačevati vsi občinarji in z 1,300000 kron z najemninskim kraj-cerjem, katerega mora plačati tudi vsak delavec, ki ima stanovanje. Osobito davek od najemščine je bil v zadnjem Času skoro vsaki dve leti povišan. Zato imajo seveda vsi občinarji velik interes na občinskem gospodarstvu. Govornik se je potem pečal s posameznimi oddelki proračuna ter kritiziral občinsko gospodarstvo, na kar se pa še Dovrnemo. Za danes omenjamo samo, da so zborovalci govornika burno aklamirali.
Gosp. S t a n k o G o d i n a se je na to pritožil, da trpe na Vrdelci zbog pomanjkanja vode, katere primanjkuje tudi v norišnici,
PODLISTEK.
Burovžek.
— Povest. — Spisala MICA KEPA. —
Kakih petnajst let bo od tega, ko sem zagledala nekoč pred cerkvijo malega dečka čokaste postave in krivih nog. Za njegovo postavo nekoliko prevelika glava se je nerodno gugala na kratkem vratu. Starikavi obrazek je bil neizrečeno smešen. Vse na njem je vzbujalo smeh in pomilovanje: male žive oči, šobasta usteca, a nad vse smešen je bil nosek, ki je čepel samozavestno med nagubanimi ličicami in je izzival smehljaj tudi najresnejšemu človeku.
Krog njega je stalo kakih šest dečkov različne starosti, ki so tiščali vanj. On se jim je smejal in nerodno otepaval z rokami okrog sebe.
Ko je stekel za drugimi dečki po hribu proti vasi, sem občudovala njegovo nenavadno gibčnost. Male obročaste noge je premetaval tako spretno, da je le malo zaostajal za svojimi tovariši.
„Burovžek, teci," so kričali dečki, in tako sem izvedela za njegovo ime.
Na koncu vasi, prav pri zadnji hiši, je bil njegov dom. Sicer ga tu niso smatrali svojim, kar v resnici tudi ni bil. Pet let
Posl. dr. P e r t o t je odgovoril, da je že dr. Canestrini, ravnatelj norišnice, energično zahteval, da se od pomore pomanjkanju vode na Vrdelci. Mestni inženirji so slovesno obljubili, da se začne s tozadevnimi potrebnimi deli že 1. januvarja 1910, a do danes se ni zgodilo Še nič. Vendar se govornik nadeja, da se to zgodi v kratkem, ker imajo Vrdelčani v tem oziru jako dobrega zagovornika, namreč dr. Canestrina.
Sicer se pa zdi govorniku, da delajo uradniki na mestnem tehniškem uradu obstrukcijo, ker ne iz vršijo nobene stvari. Za Skedenj in Sv. M. M. je bilo že leta 1908, za Sv. Križ celo že leta 1905 sklenjeno v mestnem svetu, da se ima napraviti pralnice, a do danes se ni zgodilo še nfč. Na tehniškem uradu obljubijo vse, a ne storijo nič. Govornik je potem omenil projekta Timave, ter rekel, da morda ta projekt niti ne bo uresničen, ker ima preveč nasprotnikov.
Govorili so potem še razni govorniki o domačih potrebah in pri tem so se posebno pritoževali nekateri Kolonjci, da da je njih kraj najbolj zanemarjen v trž. okolici. Nimajo ne vode, ne luči, ne cest. Zato so priporočali navzočima poslancema, naj se potegneta za to, da se temu od-pomore.
Gosp, Nego de se je pritoževal, da je od postaje Vrdela k Sv. Ivanu tako slaba pot, da je človek v nevarnosti, da si pobije kosti. K.dor nima prakse, pa sploh ne pride doli. Priporoča, naj bi se napravilo vsaj par svetiljk.
Dr. P e r t o t je odgovoril, da je mestni svetovalec Arch, poročevalec o proračunu, lansko letč že obljubil, da se te svetiljke napravi, a letos to ni bilo možno, ker bi preveč stalo.
Gosp. N e g o d e je navajal, kako je magistrat nekim neumnim vrtanjem uničil pri Sv. Ivanu preko 70 vodnjakov. Tako je ostal Sv. Ivan, ki je preje zalagal mesto z vodo, celo sam brez vode.
Dr. P e r t o t je navajal v izgled mestnega gospodarstva, da stane prevažanje vode v sodih v okolici po 120.000 kron in več na leto. K.o bi se napravilo vodovod za gornjo okolico, bi obresti investiranega kapitala gotovo ne znašale toliko,
Gosp. F e r 1 u g a je še priporočal, naj bi volilci podpirali poslance, ker, ako ti nimajo za seboj zavednih volilcev, je
ves njih trud zaman.
Gosp. N e g o d e je izrazil željo, naj
bi poslanci večkrat prirejali slične poučne shode, ter izrazil Željo, naj bi dr. Rybar spregovoril tudi nekaj o ljudskem štetju.
Dr. R y b a r je rekel, da poslanci
starega so ga podedovali Grdinovi po ubogi dekli, ki se je preselila v boljše življenje. Pri Grdinovih (tako se je namreč reklo pri hiši) niso bili veseli te — dedščine, toda kaj so hoteli... „delal nam bo, ko dorase," — ro rekli in s tem je bila pogodba sklenjena.
Burovžek — prav za prav je bil krščen za Martina — je zrasel, da sami niso vedeli kedaj. Toda veselja do dela ni hotel pokazati — vsaj Grdinka je vedno trdila, da fant ni za nobeno rabo; sosedje pa so ga hvalili. Kdo je imel prav, je težko določiti. Kar se tiče Burovžka, je najraje pasel. Na pašniku je bil svoboden. Tu ga ni nihče zmerjal, nihče motil. Burovžek je imel namreč čudno napako: neizrečeno rad je telovadil. In na pašniku je bila za to najlepša prilika. Sultan mu je čuval živino, on pa se je postavljal na glavo, hodil po rokah, skakal čez plot in se vrtil v kolesu. Ni čuda, da je ob taki zabavi pozabljal na živino, ki je v kljub Sultanovi pazljivosti uhajala v škodo. Živina je živina, kdo bi jej zameril ?! In ko je prišel domov ves utrujen in lačen, je mesto kosila pela — brezo vka. Toda ukljub temu ni opustil svojih vaj; pridno se je uril, kjerkoli in kadarkoli je utegnil: med potjo v šolo, pred šolo in še celo ob nedeljah pred cerkvijo mu ni dajalo miru, kakor da sluti, da bo telovadba kedaj njegov poklic.
V šoli je bil zelo priljubljen, to se
radi ustrežejo tej želji, a želeti bi bilo, da bi prišlli na vsak shod volilci iz večih sosednih vasi.
Potem je dr. Rybar obširno povdarjal gospodarski pomen ljudskega štetja, ter povdarjal posebno, da bodo dobili letos tudi v okolici družinski glavarj1 naznanilnice, da bodo iste sami izpolnili. Zato je vprašanje naše narodne časti, da bo ljudsko štetje v okolici v redu izvršeno.
Potem ko je povedal še g. Č a r g a, kake križe in težave je imel leta 1900 radi ljudskega štetja, je predsednik gosp. Stanko Godina zahvalii gg. dr. Rybara in dr. Pertota na njih požrtvovalnosti in na danih pojasnilih, na kar je zaključil ta lep in poučni shod.

Shod državnih uradnikov proti draginji.
Včeraj predpoludne se je vršil ob velikanski uoeležbi v gledališču „Eden" shod državnih uradnikov, ki so ga sklicali v svrho, da odločno protestirajo proti vedno naraščajoči draginji, katere nikdo ne občuti tako, kakor državni uradniki. Poleg velikega Števila uradnikov so se udeležili shoda pržavni poslanci R y b k r, Pitacco, Oliva in Spadaro.
Predsednikom shoda je bil izvoljen g. R e s m i n i, ki je najprej podal kratko zgodovino shoda, pozdravil navzoče poslance, časopisje in podal nato besedo g. S p i e 1 e r j u, ki je prečital spomenico, katero se bo odposlalo na centralno vlado. Spomenica navaja v začetku vzroke, zakaj je Trst najdražje mesto v Avstriji. Stanovanja s 3 sobami stanejo od 1200 do 1500 krcn na leto. Vse, celo obleka je v Trstu dražja, kakor v drugih evropskih mestih.
K.aj se je napravilo, da se državnim uradnikom olajša prenašanja teh neznosnih razmer ? Aktivitetna doklada je prišla tako kasno, da je naš položaj zboljšala zelo malo ali nič. Medtem, ko si delavci z mtzdnimi boji izboljšujejo svoj položaj, je nam uradnikom to onemogočeno. In vendar se nas zavida, češ, da imamo gotovo službo in kredit. Da, kredit, da se nam v slučaju dolgov konfiscira plača. Ena tretjina uradniških plač je v Trstu konfiscirana in uradniški dolgovi znašajo dva miljona in pol kron! (Hrup). A vzlic temu se zahteva od nas, da se nosimo „stanu primerno". Zato zahtevamo od vlade, da nam že s prvim januvarjem dovoli 20°/0 pristaniščne doklade na naše plače, kakor so to ?.e storili Lloyd in bančni zavodi, ki so svojim uradnikom regulirali plače.
pravi, otroci so ga imeli zelo radi. Sicer se je tudi učitelj smejal Burovžkovim „nastopom", ali vedno le zunaj šole, drugače pa ni bil z „nastopi" kar nič zadovoljen, kajti, Burovžek jo je vedno „polomil", kadarkoli je bil prašan. Čitanje, pisanje, računanje in druge take neumnosti (kakor je Burovžek naziva1, šolske obveznosti) mu ni hotelo v glavo. V šoli je bil zelo miren, a revež je že s svojo smešno postavico provzročal nemir. Vsaka njegova kretnja je vzbujala smeh, zato ga tudi učitelj ni skoro nikoli izpraševal. Tako je prišlo, da je odpravil šolo v prvem razredu.
Tak je bil naš Burovžek, ko se je nekega poletnega dne ustavil mal cirkus v bližnjem trgu.
Burovžek je gnal z Grdinom voli na semenj. Prodala sta kmalo. Grdin je šel v gostilno, Burovžek pa se je pridružil otro-čajem, ki so sledili našemljenim igralćem iz cirkusa, ki so, jahaje na konjih, z bobna-njem in kričanjem vabili k predstavi. Burovžek jim je sledil do trga, kjer se imeli razprežen svoj šotor. Zelo se je čudil vsemu, kar. je tu videl. Pred šotorom se je preku-caval slok dečko v tesni pleteni obleki. Ta je Burovžku posebno ugajal. Ves zadivljen ga je gledal; pri tem se je gugal na svojih krivih nogah ter kremžil obraz, da se mu je vse smejalo, — še celo klovn je prenehal s svojo umetnostjo ter Je motril smešnega gledalca.
V interesu vlade same je, da ima zado voljne uradnike, ki bodo potem, ko se ne bodo več borili z materijalnimi skrbmi s tem večjim veseljem opravljali svoje delo. Zato trdno upamo, da bo imela naša akcija uspeh, ako bomo postopali složno. (DolgotrajajoČ aplavz,)
Nato je bila jprečitana resolucija, v kateri tržaški državni uradniki z ozirom na draginjo v Trstu, in z ozirom na to, da so vsa podjetja povišala plače svojim uradnikom, ^zahtevajo od vlade, naj bi že s prvim januarjem 1911 dovolila 2O°j0 pristaniščne doklade.
G. Na lis je rekel, da je tudi dolžnost vlade, da izpolni naše pravične zahteve. Govornik je nato z drastičnim primerom dokazal, da ima uradnik IX. razreda s štirimi otroci vsaki mesec vzlic štedenju najmanj 100 kron deficita. Po-: sledica so dolgovi, ki so še večji pri urad-'nikih X. in XI. razreda. Vlada se bo i izgovarjala: kaj bodo rekli davkoplače-! valci ? Vprašati pa moram vlado : Kaj so rekli davkoplačevalci, ko je vlada določila milijone za dreadnoughte, za katere se gotovo nihče ne navdušuje ? Davkoplače-; valci ne bodo rekli prav nič, ker poznajo žalosten položaj državnih uradnikov. V Nemčiji se je porabilo za zboljšanje uradniških plač 180 milijonov, ne d i bi kdo protestiral. Ako dovoljuje finančni in gospodarski položaj državo, da trosi milijone za dreadnoughte, bo morala vlada najti sredstva za povišanje naših plač. Ako se je poskrbelo za oficirje (hrup in ploskanje), se bo moralo storiti nekaj tudi za nas. Vlada naj sama pokaže, da ima dobro ! voljo. (Burno ploskanje.)
Govoril je nato Še dr. M a r c o c h i a ki je prinesel pozdrave konsumne zadruge državnih uradnikov, posl. Spadaro, posl. Oliva, ki je rekel, da bo Sla ■socijalna demokracija roko v roki z drživ-S nim uradništvom v boj za njegove pravične zahteve. Pozdravil je shod drž. posl. Pitacco, na kar se je oglasil za besedo ■posl. dr. R y b a r, ki je rekel, da so tudi 1 gospodje na Dunaju spoznali, da jc treba j nekaj storiti, a vzlic temu delajo težkoče i in ovire. Vidi se to zlasti v odseku, ki j razpravlja o novi službeni pragmatiki za 'državne uradnike. Vlada in v prvi vrsti minister Hardtl, ki je pravi absolutisti, direktno zahteva, naj bi se njeni uradnici odrekli koalicijskemu pravu. Zato bo tudi ta najnovejša akcija drž. uradnikov naleteli na ovire, katerih se pa uradništvo ne plašiti. Prepričan sem, da Vas bomo v tem boju podpirali vsi poslanci brez razlike narodnosti in stranke. (Dologo traja-aplavz.)
jjoč
Dolg fantin je skočil k Burovžku ter mu šepnil nekaj na uho.
Burovžek se je okrenil, malo zagugal, potegnil v pasu hlače navzgor ter se zagnal v krogu pred šotor, j Ta prizor je zbudil buren smeh med gledalci. Tudi gospodar cirkusa se je kro-hotal na ves glas. Ali nenadoma se je zamislil, tlesknil z jezikom ter se približal Burovžku.
„Pobič, pojdi sem," ga je klical prijazno. „Kako Ti je ime ?" .
Burovžek se je pomikal v stran med . gledalce, ki pa so ga porivali v ospredje; mežikal je z očmi in se režal.
Gospodar se je začel z nova smejati; tako mu je ugajal ta naravni pajaceljček.
„Povej, kako se pišeš," je ponavljal.
„Burovžek mu pravijo," se je oglasil neki fantin za dečkovim hrbtom, suvaje ga, češ: „odgovori, no, sam."
Gospodar ga je še vedno gledal in • ponavljal: „Burovžek, Burovžek; da, Burovžek ! Krasno ime !"
„Ali bi šel rad v šotor? Le pridi, le! Nič se ne boj 1"
Burovžek se je zaguncal ter napravil par negotovih korakov proti gospodarju. Ta ga je prijel za roko in hotel odvesti v šotor. Deček se je branil, a ko je videl, da mu sledijo tudi njegovi tovariši, je vstopil.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. 344
V Trstu, dne 12. decembra 1910
Predsednik je naznanil, da se je Njegova Jasnost namestnik princ Hohenlohe opravičil, ker se radi odsotnosti iz Trsta ni mogel udeležiti shoda. Zato se pa bo podala prihodnjo sredo k namestniku deputacija, da mu izroči resolucijo in spomenico.
Že prečitana resolucija je bila sprejeta soglasno. Odposlana je bila telegrafično miniaterskemu predsedniku Bienerthu, finančnemu ministru Bilinskemu in predsedniku posl. zbornice Pattayu. Ravno tako se odpošlje spomenice.
Predsednik je nato izjavil, da v slučaju, ako do konca tega meseca ne pride odgovor, skliče nov shod. Sklenilo se je nadalje, da ostane odbor, ki vodi vso akcijo, še naprej na svojem mestu.
Ker se nihče več ni oglsil za besedo, je predsednik ob pol ene zaključil ta dobro uspeli shod, kateremu želimo tudi mi, da bi imel one ugodne posledice, kakor jih pričakujemo vsi, V tem boju se bo časopisje brezpogojno borilo ramo ob rami za pravične zahteve državnih uradnikov do zmage.
Ministrska kriza. — Prememba vlade na vidiku?
Glasom vesti, ki prihajajo z Bunaja, je pričakovati vsak čas demisije celega ministerstva. Kriza je nastala, ker zahtevajo Poljaki brezpogojno, da se izvede zakon o vodnih cestah. Konečna odločitev pade jutri. Bienerthoverau kabinetu bi sledila iz sekcijskih načelnikov sestoječa provizorična vlada, kateri bi stal na čelu sedanji naučni minister grof Stiirgkh.
Ha sobotnem koncertu „Glasbene Matice" sodeluje tudi c. kr. dvorni operni pevec sosp. JULIJ BETETTO.
nikogar nič ne brigajo. Kakor je bil govornik ob svojem nastopu najprisrčneje pozdravljen, istotako so zborovalci pritrjevali tudi vsem njegovim izvajanjem.
Nekateri drugi govorniki pa so dali Via S. CillillO Št. 1157 (Sv Ivanu) Trst
svojim besedam povsem drugačno intona- Xs1)01? FUH6 g ITI nj lflfl cijo. Na dnevnem redu je bila razprava o ^ kakor ^ ^ ^ ^ likeijev g poatrfžbo
„položaju N. D. O.", torej prav za ^	Sc priporoča LASTNIK,
prav o interni stvari organizacije, radi ^ _	-	-
česar ne moremo prav umeti, da so v ta POP^tO dO SIS pOpOllOCI,
namen „sklicatelji narodni delavci" skli- i Prodajalna jestvin in koloni-cali javen shod. O položaju N. D. O.	jalnega blaga
Hov buCfet pri SV. Ivanu toplo se Vam priporoča,
Luigi BRAIDOTTI
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost" bo
imelo danes ob 3. uri popoludne odbo-rovo sejo v „Slovanski Čitalnici".
Shod o r položaju N. D. 0.M, ki so ga sklicali „narodni delavci" minole sobote zvečer v gledališčno dvorano „Narodnega doma" je bil dobro obiskan. Zborovalci so bili deloma členi N. D. O., deloma pa drugi, ki so — po izvestnih namigava-njih pričakovali senzacionalnih razkritij, a so bili prevarjeni v tem pričakovanju.
Gospod dr. Josip M a n d i ć — posebno povabljen — je v zanimivem, mir- i da smo iz nen. in stvarnem govoru obrazložil po- j nismo prišli men, namen in razvoj N. D. O. Temeljna ; tem, kar nas miifcl njegovim izvajanjem je bila : Ob ustanovitvi je bil N. D. O. le namen združiti narodno delavstvo. Vsled evolucije kakor je razložil govornik, je prišlo do tega, naj se ustvari centralistična organizacija jugoslovanskega delavstva. Po novtrm že odobrenem Statutu naj bo N. D. O. popolnoma nepolitična strokovna razrednobojevna organizacija in kakor taka povsem samostojna in neodvisna. V političnem pogledu pa bodo nje členi sledili vodstvu političnega dru'tva „E d i n o s t". H koncu svojega stvarnega govora, je govornik protestiral proti raznim napadom, speci-jelno proti onim v „Slovencu" in „Lavo-ratoru" ter izrecno povdarjal, da med njim in političnim društvom „Edinost* ni bilo nikdar nikakega stvarnega nasprot-stva ; morebitna osebna nasprotstva pa
naj bi bili govorili oni govorniki. V resnici pa so govorili o raznih detajlih, ki ne spadajo na javen shodt ali pa o stvareh, ki niso bile v nikaki zvezi s predmetom. Pečali so se s frakarji, s slovenskim legendarnim kapitalizmom, z restavrater-jem, z natakarji v restavraciji »Balkan« in z — inserati v »Edinosti«. Naš list si je jeden govornikov še posebno privoščal, kakor da s tem še najbolje postavlja — N. D. O. na trdne noge ! ! Kakor karak-teristikon navajamo, da se je povspel — j menda zato, da dokaže kako sovražen je naš list N. D. O. — do trditve, da niti društvenih vesti N. D. O. nočemo prijavljati! Vsi oni, ki dnevno čitajo naš list, si lahko že po tej trditvi ustvarijo sodbo o — resnicoljubnosti dotičnega govornika. Za to se ome-jamo na konstatacijo, daje ravno za sobotni shod naš list trikrat zaporedoma — in sicer v isti rubriki kakor shod dr. Ryb4ra na Vrdeli — objavil dotično vabilo, in to vzlic temu, da je bilo po njega vsebini lahko uganiti, da hočejo napadati!! Mislimo, da dalekosežneje — kako bi rekli ?
—	kulance ni možno zahtevati od nikogar.
Na te napade sta trezno, mirno in tehtno odgovarjala g. J a k 1 i č in predsednik (!!!) N. D. O. g. Ivan Mar. Čok. Posebno sta nujno svarila pred klici : proč od »gospode«, ki da poznajo j delavce — kakor so trdili oni govorniki j
—	le, kadar jih potrebujejo ! ! (Mari so ] mislili pri tem na — ljudsko štetje ?)
Najinteresantneji moment v govoru g. 'Čoka pa je bil, ko je zavračal trditev g. j Ekarja, češ, da so neki „sumljivi sub- j jekti" hoteli preprečiti odobrenje predlo- ; ženih spremenjenih pravil. Zborovalci so j bili kar frapirani, ko je govornik prijavil, f da ti »sumljivi subjekti« je bil ves seda-] nji odbor N. D. O., ki je soglasno skle-1 ' nil, da je predložena pravila umakniti kar je tudi navzoči dr. Mandič potrdil! j Po vsej pravici je očital govornik Jakiič, | govorov čuli raznega, po kar in nas ne zanima, nič pa o bi zanimalo in radi česar smo prišli na shod. Posebno je grajal govornik pavšalna obdolževanja, ne da bi bili govorn'ki naveli konkretna dejstva in imena.
Pozno v noč je bila vsprejeta resolucija, ki odbija razne neopravičene napade na dr. Mandića in ki poživlja vodstvo organizacije, naj posreduje pri dru. Mandiću, da bi zopet prevzel vodstvo organizacije.
Ulderico Basso
trst, nllca Jantclo 14
Blago vedno sveže
ln cene zmerne.
D
n
6iacomo Jrtonare
urar in dragotin?r v Trstu, ulica della Guardia 2 2
VELIKA IZBE R A SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH.
Kupuje se sl&to in sraLro.
POGREBNO
Ima bogato :: založeno prodajalno : vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vseh strok in istotako buques palme in umetnih cvetlic peri, porcelana itd. itd. Vsake velikosti in raznih vrst nagrobnih svetiln e. : najugodnejše cene. :
Corso št. 49 (vogel Plazzo C. Goldoni).
da kupite*
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trfe-atlna „Marca Angelo), katere eo najboljše vrste In po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulica Coroneo 39 - Trst fSeST ODLIKOVANA
tržaška prodajaln, obuval
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21
Razua različnih izberov najfinej&ih moških in ženskih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah :
lisnje Boxcalf s trakovi . . . . po K	10 —
Usnje Boxca!f z elastiko . . . . po K	10'—
Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K	10 50
Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K	10 50
Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago I. vrate
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = PO KIZKIH CE3JAH.
:: Delo dobro in zajamčeno. ::
TelSl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
II
IHOE
30 Ei
Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst ia delle Acque št. 8, Trst
(Nasproti Caffe Centrale) Velik izbo. ..rancoskegii Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avitro - ogrskih vin. Bordeaur Burgunder, renskih vin, Mo3ella in Chianti. Ruji, konjak, razna žganja ter posebni priatni tropinovec, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrale, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se tiicoj izvrši Kazpo-Silja ae po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od po! titra naprej._
j Zavod za izdelovanje in barvanje kožuhovfne.
j Antoirio Alberti
Trct. ulica Pon£ aaa 6 65
TELEFON 2S—56 i Zaloga in begata izbera vsakovrstnih kožu ; h o vin. — Prevzema naročbe in vsako popra.--jan;e, — Cisti in pere vsako vrst kožuhovine.
11
AH' Artisdano
Trst, via Arcafa - Angolo via Sapone 9
izgotovljene obleke
geitie !!!%
za moške m dsčke.
izbor hlač in sra;c za deio.
Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone st. 9 - Trst
se išče v vsakem mestu z veliko provizijo za prodajo GARANTIRANIH SREČK. Služba je stalna in vsakdo ni lahko s tem mnogo zasluži. Slovenske ponudbe naj Be pošliejo na
„Heue Fortunn", Buda pes t borza
poštni predalček 5tPV-
KSđBKSm. S?
Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
Pozor!!
Pošilja se po pošti franko ra dem.
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
- ulica CS-iulia t
5,
V sredo, dne 13. t m. se otv : ri NA KORŠU št. 16
trgovina z okazijsko razprodajo
konkurzne mase Vamo8>
Vel k izbor čevljev za moške, ženske in otroke.
Izbor oblek in srajc
sa bo prodajalo po neverjetno nizkih cenah.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINJ.
___ SI
* H:

V '>?i< iff^ŽSsjjSj
Avt. civilni zemijemsrec
Snstjan Portot
se ]e preselil u m Comme rdele štev. 3 !. nadstropje, Telefon Z376
V Trstu, dne 12. decembra 1910
»EDINOSTc gt. 344.
Staro ITI
Po sprejetju resolucije je še enkrat odsek dne 14. januvarja prih. leta t dvo-
spreg-ovoril dr. Mandič, ter izjavil, da podpiše v polnem obsegu izvajanja gosp. Jakliča.
Zaključujemo izrazom svojega globokega uverjenja, da laki shodi, kakor je bil sobotni, ne morejo nič koristiti N. D. O., pač pa škodovati skupni narodni stvari, s katero je nerazdružno spojena tudi usoda slovenskega delavca v tem mestu, ker ob obstoječih razmerah je borba za slovensko stvar v eminentni meri tudi borba za pravico slovenskega delavca do — dela v Trstu.
Povrnitev treh oproščenih mazzinijancev.
Sinoči ob 9. uri so prišli z brzovlakom južne Železnice iz Gradca trije od v soboto oproščenih mazzinijancev. Na kolodvorn južne železnice je čakala velika množica neodrešencev, ki je narodne mučenike navdušeno aplavdirala. Nekateri bolj goreči so pograbili Pristerja '.in ga nosili na ra mah, z očitno nevarnostjo, da se možu
rani „Trgovskega izobraževalnega društva" svoj I. plesni venček s sre-čolovom v korist godbenega odseka. Zato vabimo že danes vse prijatelje plesa, da se polnoštevilno udeleže prve naše prireditve.
Občni zbor „DijaSkega podpornega druStva* v Trstu, ki je bil dne 7. t. m. nesklepčen, se bo vršil ponovno v četrtek dne 15. decembra t 1. ob 8. uri in pol zvečer v društveni sobi trž. podružnice „Slov. plan. društva".
Vesti & Istra«
Čebelarstvo. Iz Pazina: V Pazinu, v
srcu Istre, so ustanovili „Istrsko čebelarsko
društvo", ki je imelo dne 1. t. m. svojo
prvo odborovo sejo, na kateri so — med
drugim — sklenili, da je za društvene člene
naročiti 50 kosov Baračeve dovršene ame-
, ,	. ... rikanke. Amerikanka je uljnjak, ki sestoji iz
zgodi kaj hufšega, kakor mu seje zgodilo	.	1 11 \	J.
8 j j s »	*	... plodišča in medišča z vsemi dotrebnimi
na razpravi v Gradcu. V ulici Donizetti, . .	- -a—
y . _ .	, _	okvira. Stal bo circa 20 kron. Cteni dru-
kier stanuje Prister so mu demonstranti.	... ..	. ^ . . ..	.
. . ..	; štva bodo imeli popust. Čebelarji, ki potre-
pnr .ovactje.	, bujej0 ^^ a|j enakih uljnjakov in čebelar-
Vse je prešlo brez nesreče.	; s^ega orodja, naj se obrnejo do istrskega
Grozeča pasivna rezistenca — na j čebelarskega društva v Pazinu, ali do dru-leznlci. Prejeli smo sledeči oklic in ga pri-j gtvenega tajnika L> T o m a š i č a, učitelja v
občujemo:	Novakih pri Pazinu. Členi društva so na-
2ELEZNIČARJI!!	i proŠeni, da izvole doposlati členarino, ki bo
C. kr. železniško ministerstvo je za- uračunjena za leto 1911., da bo možno povrnilo naše zahteve glede avtomatike,: fcrjtj stroške, storjene povodom ustanovitve ureditve stanarine in draginjske doklade ! društva itd.
Pogajanja se še vršijo, toda v pari Narodni interes in plemenita svrha tega dneh bo odločeno, ali dosežemo svoje društva zahtevata zanimanje v najširšem ob-pravo brez boja, ali nam birokratična ne- segU jn nadejamo se trdno, da duhovščina, previdnost potisne v roko orožje !	j učitelji in drugi rodoljubi pristopijo k dru-
ŽelezniČarji! Pripravite se takoj! J §tvu ter je s tem podprejo, kar bo v veliko Železničarji! Vsako uro pričakujte, korist za razvoj domačega čebelarstva. — da vas pokličemo v boj!	Členi društva so: 1. u t e m e 1 j i t e 1 j i, ki
Železničarji! Službene instrukcije ta-j plačajo hkratu in za vedno 20 K; 2. redni, koj v roke!	i ki plačujejo 3 K na leto; 3. podpira-
Železničarji ! Zavarujte si s temeljitim ^ e 1 j if ki plačujejo 2 K na leto. Členarino poznanjem službenih predpisov svojo kožo je pošiljati na : „Istrsko čebelarsko društvo" v tem boju!	v Pazinu.
Železničarji ! Za našo korist se gre !____ _ __________
Nastopajte složno!	>	^^
Železničarji! Ne omahujte in ne po-!	GOSpOUe£?"$tVO»
slušajte nikogar razun Svojih organizacij !, nov revizijski zakon. Vlada priprav-Bojni klic dobite prave časno in vsi lja nov nagrt zakona, s katerim se name-hkratu !	Koalicija.: rava uvesti strožje nadzorstvo nad samo-
3 E
^Air" F. VIHALI, Trst via S. Lazzaro 22
MT Prejemlje naročbe, poprave in CiSčenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožnbovlne z lamstuom zoper kakortno si bodi Škodo
Zastonj in poštn. prosto
pošlje na zahtevo vsakomur pravkar Izdani katalog:
Domača * knjižnica * 1911
Seznam Izbranih najboljših del slovenske lltera-::: ture In svetovne literature v dobrih prevodih :::
knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayer & F. Bamberg v Ljubljani


Najlepša, najboljša in najcenejša darila
za Božične praznike in novo leto
riroda/abi0,,Ali'Alpinista" (D. Arnstoin) Trst
Mluvi ćesky Via San Sebastiano 7 Mluvi čeaky NOVI DOHODI: elegantne uanjate in perlaste torbice. NOVOST : torbice iz kožuhoviae; nece-isaire za potovanje. BOGATA ZALOGA zadnjih novosti; kovčekov, torb, športnih potrebščin, dežnih plajščev, draaljk itd.
Naznanilo.
iOMcv mu slovsnsKe \mm\
Čevljarska zadruga v Mirnu pri 60-
Naznanja se slavnemu občinstvu, da ne nahaja j «Ci naznanja, da je otvorila v Trstu, v ulioi
dobrotna trgo- VATO VB O
Barrlera veoohia štev. 38
vina jest vin. :
(prej trg: Barrlera veoohia) »etSaJ

ul. Istituto 25 (uosnl ul. Hanzoni 1)
rofajalno obuval
Zaloga testenin domaČega pridelka, „PEKATETE* z IUBSSE BISTRICE, tukaj, pridelka in napoUtan- i	LASTNEGA PRIDELKA
v steklenicah in pivo. Toplo se priporoča siavn j	^flnejšega ter -prejema
občinstvu^in svojim prejšnjim cenjenih odjemalcem, j - *	se torej 3iavaemu občinstvu, da se
Naročnine po posti od 5 klgr naprej se poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj izvršujejo po nizkih cenah.	! slavno obČ'nstvo tudi prepričano, da se bo z naSirci
! izdelki zelo zadovoljilo.	Coso aelo nlaie.
i 3SSS-NAROČBE S2 iZVRŠUJEJO TOČNO.
Mor ! oče dober zajuirek
naj se oglasi pri
Antonu Ivančič-u, Trst tjIHCO Pfeuer - fSt
ulica detla Stazione štev. 13
| pomočnimi zadrugami. Vzroka tej izpremembi jtieJ	salami, sir in razne slanine
»r . . .	,	...	. , kakor tudi raznovrstna vma in vedno svszč.
se
^	u j	je iskati v tem, ker so revizije v smislu
N&SB Qfi6dcžt!SCGa j zakona z dne 10. junija 1903 pomanjkljive Pri včerajšnji popoldanski predstavi; osobito zaradi tega, ker se nekatere zadruge j je igralo >Vstajenje« ob popolnoma ne zmenijo za revizorjeve opomine. V za-1 azprodani hiši.	j drugah, v katerih se je pojavil nered, so
Zvečer je bila dana ob skromnem bile tudi izvršene revizije, pri katerih je obisku repriza »Kovarstvo in ljubezen«, revizor grajal napake, toda dostikrat ostane
--vse pri starem. Često se ves trud revizorjev
Koledar in vreme. — Danes: Sineslj razbije ob malomarnosti in zanikrnosti čla- j muč. _ Jutri: Lucija de v. muč.	i in zadruginih činiteljev. Revizorjeva
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne moč bo po novem zakonu razširjena. -4- 15° Cels. Vreme včeraj: deževno.
Draherjevo pivo.
RIHAHD
Vremenska napoved za Primorsko:
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TRST — ULICA FABNETO ŠT. 13
Postrežb«: točna. CENE ZNERHE.
Via S. Lazzaro št. 22
pohištvo iz bambusa
===== in indijskega trstja.
Prejeti, m^m za nožica in novoletna flariia.
Slovenci! Slovani!
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH.
W V M
irz&sKa
mala kronika.
Mol. sum!]. miMtm
+
A
Koliko se na Češkem popije piva.
Po uradni statistiki pride na Češkem na dež.	eno osebo s v Plznu 207 litrov, v Kraljevem
Gradcu 130 I, v Čeških Budjejevicah 167 1, v Hebu 219, v Liberci 202 I. Največ piva j
na osebo orihaja v Prag!, namreč 306	, .	.
__ .	T, „ .	.........., ,	. ,	.	-g Elastične nogovice, kilni psai, p: ai
Rop 28.000 kron. V Rojanu so, kakor litrov na leto, najmanj pa na Pohcku, ker; | irigatorji, Bospenzorji, gum. rjuhe,
znano, za cerkvijo utaborjeni cigani v ena oseba popije povprečno na leto do	cevi za vino, vodo, plin. OVATA.
.	,	: D Prodaja in poprava črevljev iz
precej velikem številu. Včeraj zvečer ob litrov piva.	9 gume ter gumijevih predmetov.
6 in pol, ko je bila večina moških ciganov;_________ _ ______________________________________ — j Hl^IliČni predmeti
odsotna in so se nahajale v taboru le	_	| & J	sr
ženske in otroci, je prišla v tabor petorica	Razne vesti.	cene zmerne. /v% cene zmerne
ciganov iz iste bande in so z revolverjem j Gradnja novs vei ke železnice. Euska | fcggHCO StClIlOler ^COlIfiSotlO 14.
v roki veleli, naj se odpre železna bla- y]ada namerava zgraditi novo železnico v 1 '	'
gaj na, kjer se hrani denar. Ker ženske Sibiriji preko Bajkalskega jezera in puščave niso hotele ubogati, so roparji z železnim Gobi Xa proga b; tedaj gpajaia Berolin s drogom ulomili blagajno in vzeli iz nje pekingom in bi bila dolga 9000 m. Iz 28.000 kron, med temi 100 komadov po; Beroiina v pekiog bi se rabilo 8 dni in loo kron v zlatu in 100 komadov po 100' ur
Frankov v zlata.	j Mednarodni vulkanski zavod. Na zad-
Nato so se roparji oddaljil,.	j njem mednarodnem geološkem kongresu v
Dve uri kasneje so bili aretirani trije; Stokholmu ge je raz,)ravljalo tudi 0 u9fcano.
od njih, ostalih še n:so ulovih. Policija pa ^ me dna rodnega ~ vulkanskega zavoda s stika pridno po njih. Pri aretiranih niso gedežem v NapoljU Kongres je 8pornal QŽi.
našli nic der.arja.	. vofcvorjenje te osnove za potrebno. Naloga
~	tega zavoda bi bila, da trajno in sistema-
! tično preiskuje vulkanske pojave. Zato bi se zgradilo kemiški in fizikalni laboratorij,
NOVA TRGOVINA s perilom in konfekcijo
Bibno Borbes
Trst, ^llca C^serma štev. 6, Trst
ima na prodaj
vsakovrstne konfekcije
kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice, sp ;d-nje hlače, platuo, bomb&ževiao in različie druga drobnarije. Vse to po najnižjih Crnah.
Trst, ullea Caserma šter. 6, Trst
Društvene vesti.
rGlasbena Matica". Drevi ob 8. uri v
„Slov. Čitalnici* pevska vaja.
Gcdbeni odsek N. D. 0. pri Sv. Jakobu.
Odbor naznanja vsem svojim izvršujočim članem, da se vrši prihodnja godbena vaja za teorijo jutri v torek 13. t. m. v društvenih prostorih N. D. O. ob navadni uri. Proii se polnoštevilne udeležbe.
Ob enem se naznanja, da priredi ta
seismologično postajo ter bi se nabavilo potrebne instrumente. V prvi vrsti bi se moralo redno meriti na vulkanu temperaturp analizirati pline ter trajno beležiti lokalne potrese vulkanskega značaja toliko za časa vulkanskega mirovanja, kolikor za časa delovanja vulkana.
Davek na nevojake v Rusiji. V Rusiji nameravajo uvesti nov zakon za obdavčenje
fjosip CPDlgOj
V veliki fini botiljeriji in slaščičarni

priporoča slav, občinstvo svojo
pekarno in sladčičarno
Ulica F erriera 37 vopl sL Centi.
^ ^ogal ul. G-hega
in tTga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. =— CENE ZMERNE.

Aetl Spumante, itefošk i grebžkl Pelinkovac in Soko2 Posebne vrste: Ruse
po nalzmernejših cenah. SS* FAVE po 2 kroni kilogram ^g

Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Iz klobnčevlue prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki
EmporJj kap za potovanje in za šport.
Stran IV
„EDINOST" št. 344
V Trstu, 12. decembra 1910.
vojaščine svobodnih oseb. Vsakdo, ki bi bil svoboden vojaščine, bi moral plačevati določeni davek, a to samo tri leta. Visokost svote, ki bi jo moral posamiSnik plačevati, ee razdeli z ozirom na premoženjske razmere posamičnika v 5 razredov od 40 do 5000 rabljev letno. Po tem načrtu bi dobila država vsako leto 300 milijonov rabljev.
En gram avstrijskega radija prodan v London za 360.000 kron. Ravnatelj radije-vega zavoda v Londonu, Alton, je nedavno temu bival na Dunaju, da sa pogodi z avstrijsko vlado za en gram radija, ki ga neki londonski bankir, imenom \Vassel, pokloni ondotnemu zavodu za proučavanje radija. Avstrijska vlada je vsprejela predlog ter je za en gram radija določena cena 360.000 kron. Nu, ta gram radija pripravijo še le v nekoliko mesecih.
Izginil Košutov denar. — Pod naslovom „Izginil Košutov denar1* je te dni priobčil „N. Budapester Abendblatt" zanimiv članek, v katerem pravi : Pred 16 leti, ko je umrl Ludovik Košut, nameravalo se je poplačati pogrebne stroške z ljudskimi prinosi. Začeli so nabirati denar in nabrali so 164.000 K. S tem denarjem je šel tedanji državni po klanec Eotvos v Turin, kjer je zvedel, da je stroške za Košutov pogreb pokri a turin-ska mestna občina. Nu, od tega dne ni ni-kake sledi o računih nabranega denarja, čeprav je bil odbor opetovano pozvan, naj položi račun o nabranem denarju. ELarol Eotvos odlagal je od tedna do tedna, da položi račun. Se le ko je grof Karolji zahteval od njega razjašnjenje, mu je Eotvos odgovoril, da je moral z nabranim denarjem plačati v Turinu dolgove za Košutova sina. Jokaje je Eotvos izjavil, da je moral tako rekoč odkupiti truplo Košutovo, ker se drugače ne bi mogel vršiti pogreb. Grof Ka-rolyi se je s tem zadovoljil in se nadejal, da Košut pozneje vrne denar. Nu to se ni zgodilo. Fran Košut, ki so ga te dni o tem vprašali, je izjavil, da je ta vest neresnična. Ta vest je vzbudila silno senzacijo.
Kitajci brez kit. Iz Hongkonga javljajo, da je 120.000 Kitajcev odložilo kite.
Princ Viktor Napoleon na Dunaju. Z Dunaja poročajo : Princ Viktor Napoleon pride semkaj s svojo soprogo začetkom prihodnjega tedna in pride v posebno avdi-jenco pred cesarja.
Korupcija v Rusiji. — „Jutro Rosiji" javlja, da prične v kratkem v Petrogradu velika pravda proti inžinerjem, ki so gradili ruske trdnjave na daljnem vstoku. V stvar je zapletenih mnogo visokih oseb. Pri gradnji trdnjav se je vršilo jako veliko goljufij. Japonski častniki in inženirji so pa delali preoblečeni za navadne kitajske delavce pri zidanju trdnjav, tako, da so imeli Japonci bolje znanje o stanju ruskih trdnjav, nego pa ruska vojaška oblast sama.
Židje na budimpeštanskem vseučilišču. Te dni je izšel izkaz o slušateljih budimpeštanskega vseučilišča. Po tem izkazu šteje omenjeno vseučilišče 2785 rlmokat. slušateljev, 165 unijatov, 113grško-pravoslavne vere, 692 kalvinov, 515 protestantov in — 2259 Židov.
Tujci v Bosni in Hercegovini. — Glasom uradne statistike je v Bosni in Hercegovini 10.944 uradnikov, od katerih je 3846 avstrijskih in 3057 ogrskih podanikov. Bošnjakov in Hercegovcev je samo 4206. Po narodnosti je 1271 Nemcev, 1330 Ma-djarov, 1195 Čehov, 216 Poljakov, 401 Slovencev, 309 Rusinov, drugi so Hrvatje in Srbi.
Vprašanja i ni odgovori.
/. R. Sežana. Dolžno pismo se kole-kuje po lestvici II. Le kolek za legalizacijo podpisa velja 20 stot. in notar, ali sod. t; ksa. Da fci se pa zadolžno pismo moralo kolekovati z dvojnim kolekom, kakor Vi pipete, je nemogoče. Morda pa v Vašem slučaju ni bilo navadno zadolžno pismo, Spo-oČite nam celo zadevo, pa Vam natančneje odgovorimo. — V. V. Polovnlk. 1) Zaplenjen je samo nar, kolek 20. IX. 08. za „Ptuj" se je zaplemba razveljavila. Bržkone je prejemnik Vaše razglednice plačal kazen zato, ker ste kolek pritisnili poleg poštne znamke. Narod, kolek prilepite na prvo polovico dopisnice ali razglednice, ne pa na drugo polovico, ki je namenjena naslovu. 2) „Edinost44 izhaja že 35.to leto. Začela je izhajati 1. 1876. Takrat je izhajala vsako drugo in četrto soboto v mesecu. L. 1880 je postala tednik. L. 1883 je začela izhajati dvakrat
na teden. L, 1894 je dobila enkrat na teden prilogo „Novičar". L. 1895 je začela izhajati trikrat na teden v šestih izdanjih t. j. ob torkih, čttrtkih in sobotah z jutranjim in večernim izdanjem. L. 1898 se je ustanovila tiskarna „Edinost*, radi tega je začela izhajati po dvakrat na dan, r a zven nedelj in praznikov. L. 1900 se ji je povečala oblika, od 1. 1903 pa izhaja vsak dan, torej tudi ob nedeljah. 3) Priporočili bi Vam Cir. Met. koledar. — Radovedna Fany. Najumestneje je, ako daste cvetice hraniti v cvetličnjak kakega znanega vrtnarja okrog 2 meseca. Ako pa imate nageljne, rožmarin in druge domaČe cvetice, ne bodo pozeble, če jih imate v stanovanju, kjer je itak približno vedno nad io° toplote. Seveda morate izrabiti vsak topel in solnčnat dan, da jih presolnčite. Nekateri priporočajo presajenje in podložiti konj. gnoj, ako ima to uspeh '— ne vemo. — S. E. 1) Vaša ulica ima ime po italj. skladatelju Joahimu Rossini, roj. v Ptsaru (provinc. Pesaro e Urbino sv Ital.) dne 29. II. 1792, umrl v Parizu 113, XI. 1068. 2) Najboljši deli sta „Se-viljski brivec" in „Viljem Teli44. 3) Moč I in privlačnost njegovih oper obstoji v i melodijoznosti. — Panama 33. 1) Ezop je j bil grški pisatelj basni. Kakor trdijo ;Plutarh, Herodet i, dr. je živel za časa I7 grš. modrijanov v 6 stol. pred Kriston;. ^Po njem imenovanih basni pa ni baje sam I napisal in so se ohranile po ustnem izničili!. 2) Hippokrene je studenec, ki izvim >blizu 1500 m visoko v pogorju Zagora, ki j se je v starih časih imenovalo Helikon ter bilo posvečeno Zevsu. Po grški pravljici je bil ta studenec posvečen muzam ter je nastal vsled Pegazovega udarca s kopitom. 3) Homeopatija je način zdravljenja, upeljana po S. Hahnemann-u po principu „Similia similibus curantur* t. j. podobno naj se zdravi s podobnim. 4) Olandijanci so potomci dveh rimskih družin. Ena je bila plebejska, druga patricijska. 5) Kdo je bil Metulum ? Ne vemo. Pač nam je pa znano, da je bilo M. rimsko mesto na Kranjskem. Ostalih 5 odgovorov prihodnjič. — Bralec. Vaše vprašanje je preobširno. Obrnite se na dobrega odvetnika. — O. Z., Ivanka, Vojak. Reklama — v koš.
« TRVDKA
Adolf: Kostorls
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEF0« štv. 251 rim. !l. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
5.10 5.55 6.00 7.30
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Bsrriera vecchia št. 19.
Cene dogovorne. Plačilo na obrote
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zisteraa. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene •iivalne stroje.
Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej.
Cari za prihod, oziroma odhod »o naznanjeni po irednjeia evropejskera času.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 0 Herpelje—(Rovinj)—Pnla. 0 do Poreča in medpostaje. 0 do Gorice (in Ajdovščine). B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—Draždane — Be-rolin.
0 Herpelje—Divača—Dunaj. 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 0 Herpelje—Pnla.
M Le do Buj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec M Koper—Buje—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Le do Buj (in medpostaje). 0 Opčine—Gorica (Ajdovščiffl^ 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec - Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin.
Inomost — Mo-
10.35
C&JdStiano Zamagni i
Trst, Via deli' Istria št. £8
— nasproti šolam —
tovarna cementnih plošč
delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga ima ra razpolago vedno dovolj blaga.
ANTON 8 KER L
mehanik, zapriseženi zvedsneo
TRST, Car!o Goldomjev trg štev. 11
ml \ma lm ajsMele? ,Pbc!i"
Hacaitvro n. snloga ■»UiirfCoJh otod"-; v, \rt-* Ij prodaja gra-so' scaofonoT, !r. focogra'-t ^s'.ocr* r. 'pr*.* za toniti pivo Lmisb deiRTnles ta popravljanja I)t. itrcjo* kclra. aotf koles itd
Velika caia^a prlpa{&oy pu ieva* cenah
TELEFON	'7a<l.
0 Gorica—Jesenice—Beljak nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje).
Prihod v Trst.
i 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Buj (in medpostaj).
B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
7.15 7.20 8.32
8.52
9.53 10.15
TuT
12.40 2.10
M<nin4niom da sem odprl gostilno v ulici PSdZlldnjtfli! £an Marco 21 Točim vsakovrstna vina in budje viško pivo. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Za cenjeni obiak Ee priporoča Viktor Košić.	"	1676
Knjigoveznica
G. SANOBEL - Trst
ulica A. Manzoni štev. 4
Izvršujeja se vsakovrstna knjigovešsa dela z vso preciznostjo. Specijaliteta: vezanje trgov, registrov.
Razne galanterije. Kartonažna dela itd. Vezava romanov 50 stotink.
Tovarna škatelj po zelo nizkih cenah.
B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorico (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prago Dunaja.
3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7!02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 733 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj.
1023 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo;.
11.10 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. y.4U 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj.
Inctin Q+nlfo mizarski mojster, Trst, ulica JuSI|l Oiuild. Belvedere štev. 8 i z v r š u j e vsakovrstna mizarska dčia.
Pristni, dober brinjevec
Lovrn Šibeniku v $iški pri Ljubljani.
se v dobi :::: pri 1681
Hočete se prepričati
obiščite velika sfcladlčča
v
Pfictiln^ z V8° rripravo se odda v najem po UUoUlIl« nizki <en. Obrniti He je v ulico Car-radori (gos ilna N. D. O. — KosiČ	2200
\LEKS. FRANC MATER - TRST
igalnica kave
TELEFON 1743.
N&Jho^Jil wtx za dobivanje paftemo kav«.
aH
Pont* dai!& Fatara 2 ul, ^oste fcaev-3
tvogal Torrento)	dlla cit.Jl di Lo^drr,
<riis .bor izgotovijenih oblek ic mc;kf iu defkt-val zj. otioPovršniki, močne jopy kakor tudi 'jzc.h paletotOT. Obleke dom in drlo Delavske 1-i'e^.fc iir ifeT- o£ea. Neprcmočijivi plaSČ*. (pristni .-.žlički) 3o9olj«llieta: blago ta- la inozemskih i .-sare is^otov ja^o .ue obleke po meri po najnovejSi »aodi, točno, solidno in ole<<aatao po clzfaib cenah
R. (irasperiiai, l1rst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Econorao št. 10
----------- Prevozno podjetje---
o. kr. avstrijskih drž. železslo
Sprejme razcariujanje MoršnegasiiM blaga iz mitnic. Sastavljanje m dom. •
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
■flT Zastopstvo tvrdke „CEMENT0
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.

nmnvmn			rvuJK
			HIUOI
trn m
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
:: Paolo 6asfwirfb ::
TRST, al- Stadion $t 6 - Telefon 22-85 GiKa gedalltfa Fenlce)
Dva ocSdelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izoera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
$ogata izbera vsakovrstnih stolić, — Popolne opreme in posamezni deli.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoiudn 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak
Južna žclezniea.
Odhod iz Trsta (Piazsa della Stazione)
5.48 B preko Červinjana v Benetke. Rim. Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrcžine.
6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagrrb, Budim-peštj.
8.25 B preko Nabrežine v Korain, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in C
preko Tržiča v Červinjim. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Henetke—Milan.
1.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščiuc) Videm.
M;lan itd. 0.OO O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. «.50 B preko Červinjara v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. S.OO B v Kormin in Italijo.
S.SO B v Ljubljano, Duoaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ,r'ervinjan). 11.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreo, Budimpešto.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.4-5 O do Kormila in mejpoataj. 3.55 0 do Nabrežine in mejpoataj.
Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bi via .8.53 B iz Italije preko Korinina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte ir. Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia ia B iz Italije preko Červinjana.
11.30	O iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
2.05	O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke
2.20	O iz Italije preko Červinjana in Bivia.
4.30	O iz Vidma, preko Kormina in Bivia.
5.35	O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba.
7.07	O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine.
7.46	O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.35	B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05	B z Dunaja in Budimpešte.
11.OO 0 Vidma preko Koroiina in Bivia in , iz Italije preko Červinjana. OB EDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.35 O iz Nabrežine in mejpoataj. 11.50 O iz Kormina in mejpoataj.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O «= osebni vlak; B = brzovlak.