f'\H
■700
PrimorslS
iku .. & d*   r AA !•	w m irimriTT . i ^
nevnik
^b. postale i gruppo Cena 500 lir
Leto XXXVin. St. 166 (11.294)
TRST, nedelja, 8. avgusta 1982
*	DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*
— u Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Predčasne volitve1 spadolinijeva vlada je na včerajšnji izredni seji tudi formalno odstopila
velika nevarnost Ze jutri posvetovanja Pertinija
za imenovanje novega mandatarja
V analih italijanske republike se . °sfala vladna kriza, ki ?a(o lacela včeraj, zapisana tudi ki L , ie Mo to prva vlada
avgusta, dober te-
le p,red velikim, šmarnom, ki v ‘tahji tudi
vse
za politike, kot sitohnT ostale državljane, sveti teodl Pt>}etnih Počitnic. Kaj se je izbruh'-,0? ]e kviza tako nenadno nerutfpla' Ali pa izbruh ni bil ja amPak nekaj predvidene-
’ načrtovanega?
neserJe °boje. že več kot šest s težm,U Se ie Spadolini spopadal rnt/1 Hearn\ v- s?°V vladi- Polemike social;,,,Wlo*r‘s^anom Andreatto ter cteliJ~lna ^ormico in De Mi-»tran:	•S0 ^dne in tedne polnile
Dj q- popisov. Socialdemokrat sta vil efl -te tem polemikam pri-p0k»n,;!rek s svojivii tezami o listin,., * reformi. Liberalec Al-
S ^ikriznLraZblUrjal’ keT j€ -
”ieri ~J-Zmni ukrepi v najvecji *ti’o o adet njegov resor, zdrav-
š« “ ”
50<&co«:
stranicami so ob-zaradi mednarodnih do-
fobu iL-dvalcTat je bila vlada na ianjih UJ' °b dramatičnih doga-tko-brj? ^teadoru in ob argentin-*arf p<?,n?*c* vojni za suverenost SpoJv^teudskim otočjem. in prijaj te s svojo vztrajnostjo Sebn Otf-Vnostj°’ z markantno o-Hla s katero je vlada zado-kjinj v uSled v Italiji in tudi v njfcg l°bznalte podpori predsed-r« KoT‘b.like Pertinija vse te spono in 10(11• Ali je torej upraviče-cia!is.n, "Pvovičljivo zadržanje so-fadj j’1 ki so sprožili krizo za-h jg p~Tlamentarnega incidenta*, h Prst 01? Glasovi prostostrelcev iavčni	zavrnjen Formicov
r<lzglabr-^ 'lu verjetno ne kaže Pravino 1011 0 opravičljivosti in u-%	vekli bi raje, da je
^ dna kriza logična posledi-cldentaSa’no *Pavlamentarnega in-Uh *> ampak dogajanja vseh mesecev, neprestanih
benjtedm ___________M,____________
*t;anj "^d soeialisti in demokri-vhdni h - časa se govori o Pfaodn,,?*' le da ni bilo pravih krat	bi jo kdo sprožil. To-
PredJ .P0l,od bil, celo tak. ki tudi . javnostjo opravičuje ®enci ,.socialistične stranke, kljub Monf’ j° na dogodek v palači *o«t iv, r'r\° neče množična odsot-V 'Clallstičnih poslancev.
W j. \ trinajstih mesecih, koli-d«, Se ayovala Spadolinijeva vla-čržavj h? Gospodarsko stanje v !’Podhit Dmyeno spreminjalo. Ne-f*ia p„ j!0 je dejstvo, da je in fiatep, p 1(1 z 22 na 15 do 17 odstotki Ž°r * že
. t0	lep uspeh. Izbolj-
[f.e Judi nekateri zunanje-^'tederni kazalci in vlada si je te pornpi’ da Poišče za nekatera resit^ Gospodarska vprašate Pse -Je; ki bi bile sprejemljive tena o iCP0 te bilo z reformo za-5°- Pristni- avnimh’ m katerega ?' Zobn- pa čeprav s stisnjeni-.klci t',teko sindikati kot delo-"išfco 0 je bilo tudi s posred-jNil j. po- ki jo je Spadolini po-tekladp ZV,e,zJz reformo draginjske tev pa'. ' elika večina teh ukre-^nip, ],e segala v žep prav od-
*	^nonn elavcem, medtem ko je
tanjši meri prizadela sa-"'dnstrjjtetevce, proste poklice in i^krLh' ZadnH sklop takih ne-!fa p ukvepov je vlada spre liulim^ku poletja, v juniju in «Pou Jj.ud' tokrat je večina u-h.°te PrJh-,zadete Predvsem nižje tp?1vatstva: podražitev elek-rt’ neJ •°Jm' železniških vozov-jjdatno n“ Prevozov, davka na Jrini tPJ!rednost IVA itd. Med >rnicami ocP°ki pa je poslanska i* Priznfjf^tela prav tistega, ki vključno interese do-tl^ievair 1 sl°jev, to je davčne f,med prostimi poklici •n -terjevalce davkov in pe->e bl-tnd'<strijce. To seveda ne J\o * naključno, pa četudi bi ?'• Im-ternu nihče ne more verni. l' sinrSI So Preveliki, saj gre LSo £,ne milijard lir. in zali <uiorkr,e0zke upltene kroge, da
*	bt bil lveGol padec vlade, če Jčaku - ? leml krogi povezan. 3 torli s°eialistične stranke so pl' *„X0vsem testeni, neizbež-L^im T' da so za vladno kri ijjlo, uJ,r?Gi. ampak je do nje
Je h'l zavrnjen predlog ayi Z1!?0 ministra, ki je pri-privilegirane
kro-
”efcate.
si ni pomišljal: v tre jrirePi y ‘ so bili sprejeti vladni »hn° rečeu,ezi}ev inflacije je bilo
l. .Ofln s.	da mnrn hiti ni n/in
IteSa n°j da mora bit’ vlada h,zkoriJr,Zadeti predvsem tiste, vyv ta °}° in sleparijo državo. (:,rePov J:en verige protikriznih Iti te zn„l>1 te je Spadolini ozna £ tej ?°do/*nsfco, je odpadel. Ka-hMi ni3 socialisti še sodelujejo i Avant0oui- je pisalo v glasilu
linllna stranka torej ne po jo e0a Vprašanja «parlamen-bf bredi,fldenta», ampak poudar tj ispairi em nujnost doslednosti nte jejateu programa, na kate p/l' ki Hl,‘*tate kljub nepopular-n2?'ual*t!? 1majo taki ukrepi med Sk un' Tu pa Gremo že v Kal se bo zgodilo sedaj, tevah samega Craxija in
številnih drugih predstavnikov PSI bi lahko sodili, da socialisti niso pripravljeni obnoviti petstranskar-ske vlade, vsaj ne pod pogoji, ki so veljali za Spadolinijevo vlado. Ob tem ne smerno pozabiti dejstva, da so ob sedanjem številčnem razmerju v parlamentu večine brez socialistov teoretično zelo težke, politično pa nerealne. Vlada, ki bi jo sestavljali predstavniki KD, PSD1, PRI in PL1 nima večine v parlamentu, razen v primeru, da bi je socialisti ne podpirali od zunaj kar pa je Formica že včeraj izključil; nerealne so možnosti za sestavo večine, pri kateri bi sodelovali tudi komunisti, saj proces, ki se je z letošnjim spomladanskim kongresom obnovil v krščanski demokraciji, še ni dozorel; po drugi strani pa so komunisti v zadnjem času neštetokrat poudarili, da s tako krščansko de mokracijo niso pripravljeni sodelovati in da je treba predvsem spremeniti način vodenja države.
Socialisti so torej jeziček na tehtnici. To pa pomeni, da bodo sedaj postavili odločnejše zahteve in nekateri vsedržavni časopisi, ki so o zakulisnih političnih dogajanjih običajno dobro informirani, že pišejo o možnosti, da bi socialisti zahtevali za Craiija predsedstvo vlade. Na to bi demokristjani težko pristali, saj bi se že drugič odpovedali mestu predsednika vlade, to’crat v korist stranki, ki je v polemilci z njimi sprožila vladno krizo. Po drugi strani pa je najbrž izključeno, da bi socialisti v tej fazi pristali na vlado, ki bi ji predsedoval demokristjan, pa seveda tudi, da bi pristali na ob novitev sedan:e Spadolinijeve večine, saj potem ko so sprožili krizo ne morejo sprejeti enostavne ponovitve prejšnje formule. Vlada s Crazijem na čelu naj bi bila torej za socialiste edina možnost za premostitev krize.
Če naj verjamemo istim virom so edina alternativa temu predčasne volitve. Čeprav se jim odločno upirajo demokristjani in komunisti. pa tudi sindikati in Confin-dustria, ki računajo na Spadolini jevo posredništvo za reševanje medsebojnih sporov (obnoviti je treba številne delovne pogodbe, ki zadevajo skupno 8 milijonov delavcev, ter izdelati reformo draginjske doklade) vse kaže, da ni drugih realnih možnosti za rešitev sedanje krize kot predčasni, že četrti zaporedni razpust zbornic m volitve, ki naj bi bile 30. oktobra.
Prvi znaki možnih rešitev bodo znani v torek, ko bo Pertini končal posvetovanja in izbral mandatarja za sestavo nove vlade. Možno je, da bo mandatar Spadolini, kot je bil v vseh zadnjih letih običaj. da predsednik republike poveri mandat najprej bivšemu pred sedniku vlade. Vendar je tudi to vprašljivo, saj Pertini ne bo pripravljen požgati Spadolinija, ki se je kot predsednik vlade dobra obnesel in je, prvi po več desetletjih, požel simpatije povsod, kamor je prišel.
Obstaja torej resna nevarnost, da bo prišlo do predčasnih volitev. V sedanjem gospodarskem trenutku bi bil za državo to hud u-darec, saj si v predvolilni fazi ni mogoče predstavljati resnih protikriznih ukrepov, ki bi nedvomno načenjali številne interese. V parlamentu pa bi se zaustavil postopek za sprejem številnih zelo pomembnih ukrepov: reforme višje srednje šole, reforme kazenskega zakonika in postopnika, reforme pokojnin in številnih drugih, ne nazadnje zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Stanje je vsekakor zapleteno <n nejasno. Srjodbudna pa so edinole številna odločna stališča, da je treba sestaviti vlado, ki bo čim bolj ustrezala sedanjemu kriznemu sta nju ter da je treba za vsako ceno preprečiti nove predčasne volitve.
BOJAN BREZIGAR
Iz komentarjev v glasilih in izjav posameznih ministrov že razvidna stališča strank
RIM — Spadolinijeva vlada je odstopila. Sklep so sprejeli na izredni seji, ki jo je Spadolini sklical včeraj ob 12. uri. Na seji je predsednik vlade ugotovil, da je bil zavrnjen vladni odlok o obdol-žitvah petrolejskih proizvodov in da so zaradi tega izstopili iz vlade socialistični ministri, kar pomen, da vlada ne razpolaga več z večno. Zato je predlagal odstop vlade, ki je bil soglasno sprejet. Pred tem se je Spadolini zahvalil vsem mi-
strom za sodelovanje, predstavniki vseh petih strank, ki sestavljajo vlado, pa so se Spadoliniju zahvalili za požrtvovalno delo. V popoldanskih urah je Spadolini odšel na Kvirinal, kjer je predsednika republike Pertinija, ki se je včeraj popoldne vrnil s počitnic na Južnem Tirolskem, seznanil z o-dločitvijo, da vlada odstopi. Spadolini je nato obiskal predsednika obeh vej parlamenta, Fanfanija in Jottijevo ter ju prav tako se-
Italijanska vlada o Libanonu in PLO
RIM — Italijanska vlada je pred svojim odstopom na včerajšnji seji izrazila pripravljenost, da pošlje v Bejrut kontingent italijanske vojske, ki bi se pridružil enotam drugih držav pri nadziranju palestinskega umika iz zahodnega Bejruta po morebitnem sporazumu sprtih strani.
V svojem komunikeju vlada ponavlja obsodbo izraelske u-porabe moči in poziva k spoštovanju prekinitve ognja. Vlada obnavlja tudi svoja stališča glede prisotnosti tujih čet, na libanonskem ozemlju, ki jo mora pooblastiti le libanonska vlada. Nota italijanske vlade se prav tako zavzema, da se v Bejrutu čimprej nastanejo opazovalci OZN, obenem se zavzema za pomiritev, ki bi omogočila globalnejša pogajanja za dokončno rešitev bližnjevzhodne-ga vprašanja.
Ob koncu svojega komunikeja vlada v Rimu poudarja, da bo storila vse potrebno v korist politične evolucije PLO. ki bi omogočila obojestransko priznanje med PLO in Izraelom.
znanil z odstopom vlade. Predsednik Pertini pa je potrdil, da bo začel že jutri s posvetovanji za i-menovanje novega mandatarja. Jutri popoldne bo sprejel najprej bivša predsednika republike Sa-ragata in Leoneja. nato Fanfani-ja in Jottijevo. v poznih popoldanskih urah pa delegacije KD, KPI
in PSI. V torek pa bo Pertini sprejel delegacijo vseh ostalih strank. Jasno je, da bo politično pomemben predvsem jutrišnji večer, ko bodo tri največje stranke seznanile predsednika republike s svojimi predlogi. Sam Pertini pa je bil ob povratku v Rim dokaj skeptičen glede možnosti rešitve krize, saj je na vprašanje nekega novinarja. če bo prišlo do predčasnih volitev, poudaril le, da upa, da jih bo mogoče preprečiti.
Do sem kronika včerajšnjega dneva. Kakšna stališča bodo zavzele politične stranke na posvetovanjih s predsednikom republike Per-tinijem pa je razvidno že iz uvodnikov, ki jih objavljajo današnja glasila. Glasilo PSI Avanti v bistvu ponavlja Craxijeve besede izpred dveh dni, da parlamenta ni mogoče upravljati in da je postalo tajno glasovanje sredstvo za zaščito prikritih interesov in interesnih sfer. Avanti dodaja, da gre za opazno krizo inštitucij. Skratka. socialistični dnevnik med vrsticami pravi, da so predčasne volitve edina rešitev sedanjega stanja.
S tem pa ne soglašajo ne demokristjani; ne komunisti, il Popolo v današnjem uvodniku poudarja, da je že osvojena velika pozitiv ,,;i točka, da namreč večina političnih sil in tudi r.ajbolj kvalificirana sila opozicije odločno nasprotujejo «avanturi predčasnih volitevs. Glasilo KPI Unita pa se obširno zaustavlja pri nasprotjih med socialisti in demokristjani, ter še zlasti opozarja, da je v tem trenutku bolj kot kdajkoli prej potrebne, da se delavskega razreda ne izolira.
Mimo teh uradnih stališč pa so novinarji zbrali nekaj vtisov med ministri, ki so se udeležili današnje vladne seje. Najbolj zgovorni so bili socialisti: Formica je o-značil hipotezo, da bi socialisti od zunaj podpirali tristrankarsko ali štiristrankarsko vlado za «sad kakega burkežas. Lagorio je dejal, da ne gre razglabljati, če je bila kriza primerna ah ne, «bila je potrebna*. Signorile je dejal, da ni potrebno dodatno glasovanje, saj je do krize prišlo v parlamentu z zelo jasnim glasovanjem. Liberalec Altissimo je izrazil upanje, da ne pride do predčasnih
vohtev, od demokristjanov naj o-menimo Andreatto, ki je dejal, da je za sedanjo gospodarsko krizo potrebna trdna vlada, osnovana na popolnem soglasju. Radi je mnenja, da kriza ne bo dolga, Signo-rello se je izognil odgovoru, češ da vsi poznajo stališča njegove stranke, Gasparija pa je predvsem skrbelo, če bo vlada pred odstopom odobrila osnutek znamke o zmagi italijanske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. Ni pa odgovoril na vprašanje, ah bodo tudi za 41. vladno krizo izdali posebno znamko.
Na sliki (telefoto AP): Predsednik vlade Spadolini se po srečanju s Pertinijem razgovarja s časnikarji.
BOUŠI OBETI Zfl RAZJASNITEV LIBANONSKE KRIZE?
V ZAHODNEM BEJRUTU ZA VLADALO ZA TIŠJE PALESTINCI NAČRTUJEJO UMIK V15 DNEH
PLO dejansko sprejelo vse pogoje, ki jih je postavil Reaganov odposlanec Habib
BEJRUT — Na bejrutskem bojišču je bilo včeraj razmeroma mirno. Občasni topniški dvoboji niso prekinili premirja, ki ga je predvčerajšnjim izraelska vojska bila znova kršila z ofenzivo, ki pa ni bistveno spremenila razmerja sil v zahodnem delu libanonske prestolnice.
Tukajšnja uradna radijska postaja je z velikim poudarkom objavila podrobnosti palestinsko - libanonskega sporazuma o umiku gverilcev z obleganega mesta. Dokument, ki ga je vodstvo PLO podpisalo po dolgotrajnih pogajanjih vsebuje obvezo, da bodo gverilci zapustili Bejrut v teku prihodnjih 15 dni. Del Arafatovih borcev naj bi se po morju umaknil v Jordanijo pred prihodom mednarodnih mirovnih sil. v drugi fazi pa bi po kopnem v Sirijo odpotovali še o-stali gverilci. Zadnji palestinski kontingent vojakov pa naj bi mesto zapustil z letalom.
Libanonski radio navaja, da je Reaganov odposlanec za Bližnji vzhod Habib zelo ugodno ocenil potek pogajanj, prav tako optimisti pa so tudi v Washingtonu, kjer ne
NAPAD ARMENSKIH TERORISTOV
Mrtvi in ranjeni v Ankari
ANKARA — Skupine pripadnikov armenske tajne osvobodilne vojske ESALA je včeraj Dopoldne napadla ankarsko letališče Fsen-boaa, ki se nahaja 30 kilometrov severno od turškega glavnega mesta. da bi s terorističnim dejanjem spomnila na pokol poldrugega milijona Armencev, ki so .jih Turki ubili v letih 1915-1910.
Po še neuradnih vesteh sta dva armenska terorista ob 15. uri po italijanskem času zagnala ročne bombe v halo letališča in pričela na sleno streljati no prisotnih. Varnostne sile so takoj Do-
segle in ubile enega od teroristov, preživeli pa se je zabarikadiral v letaliških prostorih s 23 talci.
Za njihovo izpustitev je zahteval, da Turčija prizna armensko organizacijo ESALA, ZDA, Kanada, Francija, Velika Britanija, Švica in Švedska pa. da izpustijo priprte armenske teroriste. Turške varnostne sile se niso zmenile za take zahteve in so s silo vdrle v prostore in osvobodile talce. V tem napadu je biL več talcev ubitih in ranjenih. Medtem pa je tretji terorist odprl
ogenj v čakalnici za notran.ie polete, a so ga varnostne sile kaj kmalu onesposobile.
Kljub poskusu turških vojaških oblasti, da bi zmanjšale razsežnosti napada je bilo takoj jasno, da .je napad terjal visoko število žrtev. Ankarski radio .ie sinoči sporočil, da je v napadu izgubilo življenje le 7 oseb med njimi tudi eden od napadalcev, medtem ko je bilo ranjenih 69 oseb. Vesti iz ankarskih bolnišnic pa dajejo sumiti. da bo končni obračun nre-cej težji, sai so si zdravniki za večino ranjenih pridržali prognozo.
skrivajo upanja, da bodo pogajanja kmalu preprečila nadaljnje prelivanje krvi v Bejrutu.
Libanonski dnevnik «As Safir* piše, da bi se umik palestinskih gverilcev lahko začel že jutri. V članku je izrecno poudarjeno, da je PLO pripravljeno izročiti libanonski vojski vso težko orožje in seznam vseli gverilcev. Večji del borcev je pripravljeno zapustiti mesto dan pred prihodom prvih francoskih mirovnih enot, ki bi morale zagotoviti varnost utaborjenih beguncev pred morebitnimi izraelskimi in falangističnimi represalijami. PLO je tudi sprejelo zahtevo, da celotnemu umiku nadzorujejo ameriški opazovalci pod okriljem libanonskih oblasti.
Sam libanonski premier Wazzan je sinoči izjavil, da je umik Palestincev le še vprašanje časa. Waz-zan je o konstruktivnih novostih v palestinsko - libanonskih pogajanjih obvestil Habiba, obenem pa je izrazil upanje, da bi nova prekinitev premirja ne izjalovila sporazuma.
Izraelci za sedaj še niso uradno reagirali na vesti, ki jih je objavil libanonski radio. V Tel Avivu trdijo, da jih Habib še ni seznanil z vsebino palestinskega dokumenta. Zatišje na bojišču pa najbrž potrjuje, da je Beginova vlada vendarle. prisluhnila najnovejšemu razvoju pogajanj. Dokaj spravljiv je bi) sinoči tudi generalni direktor izraelskega zunanjega ■ ministrstva, ki je izjavil, da je njegova vlada pripravljena počakati na izid Habi-bovih prizadevanj. David Imche pa je tudi poudaril, da se bodo I-zraelci brez obotavljanj odločili za uporabo sile, če se bo izkazalo, da se Palestinci pravzaprav ne nameravajo umakniti iz mesta. Glede zadnje ofenzive pa je potrdil, da gre le za obliko vojaškega pritiska. s katero naj bi «pospešili» dosego sporazuma.
Sovjetska zveza je medtem u-radno obsodila ameriški veto v varnostnem svetu OZN, s katerim so preprečili izglasovanje sovjetske resolucije, ki je zahtevala, sprejetje embarga orožja proti I-
..da bi ne bilo mnogo Puecherjevih somišljenikov
Bernard Shaw pravi nekje, da žive angleški aristokrati v svoji maniji za šport bolj naporno od težakov v london skem pristanišču. Nekaj podobnega bi človek lahko rekel o modernem turistu, posebno če je gost denimo portoroške marine in se mu pokvari motor na barki. V tem ekskluzivnem športnem središču so namreč tako imenitni, da ima jo mehanika specializiranega za eno samo samcato vrsto motorjev, če te doleti, da ne spadaš v kategorijo izbranih lastnikov tega tipa, boš moral svoj motor sam vleči iz barke in ga privijati na barko ih si pač pomagati kot veš in znaš. O počitku, plavanju in jadranju ne duha ne sluha. Samo jeza in krepko potenje.
A tudi to je fizkultura, kakor se je reklo nekoč, in ko nec koncev tudi počitnice, hvala Bogu, prej ali slej minejo. Od danes sem spet na delu, za svojo pisalno mizo in res nično, da se počutim kot na oddihu. Ko pridem domov, opravim skoraj obvezen obred: najprej pregledam pošto in nato časopise, tudi tiste, ki so stari dan ali dva. In tako sem zasledil v petkovem «Piccolu» prispevek Guida Botte-rija, ki komentira moj protest proti Čudnemu ponašanju socialistov pred volitvami in po njih in njihovemu koketiranju z melonarji. V svojem zapisu pred dvema tednoma sem dejal, da st zgledujem po socializmu Vivanteja in Valen-
tina Pittomja (pa naj še dodam, po H. Tumi, E. Kristanu, I. Regentu) in po njihovem odnosu do narodnostnega vprašanja v Trstu, ter obenem očital nekaterim italijanskim tovarišem, da se ozirajo raje na nacionalno močno obarvani socializem E. Puecherja. Botteri mi sedaj bere levite, češ da gre za krivično sodbo tega plemenitega in premočrtnega tržaškega socialista, ki mu priznava dve zaslugi: da se je znotraj socialistične stranke postavil proti maksi malizmu, ki je nato peljal v komunizem, in da se je po vojni zavzel za *italijanski Trst*. Bojim se, da mojega namiga ni pravilno razumel in naj mi zato dovoli, da mu ga pojasnim. Pustimo ob strani vprašanje reformizma tn maksimalizma, ki se nas v tem kontekstu ne tiče. Raje se dotaknimo vprašanja «italijanskega Trsta*, Čigar žago vornik je bil Puecher. Jaz mu njegove izbire v tistem historičnem trenutku — po koncu prve svetovne vojne — ne očitam, ker sem prepričan, da je vprašanje meja vezano na ocene, čustva, koristi, ki v bistvu s socializmom nimajo dosti skupnega. Očitam pa na primer Puecherju, da je leta 1911 v tržaškem občinskem svetu glasoval za izdatno podporo Legi Nazionale in njenim šolam, ki so v naših vaseh pogosto imele raznarodovalni značaj, ne pa obenem za enako podporo Ciril-Metudovi družbi, ki je vzdr-
ževala v mestu privatne slovenske šole, ker so bile javne zaradi nasprotovanja občinske uprave prepovedane. *Tako bi smel govoriti nacionalist, ne pa socialist», je zapisal Regent v komentar temu dog<xiku. «Socialni demokrat ne vprašuje nikogar po rojstvu in pokolenju. Kjer živi upoštevanja vredna manjšina, tam plačuje ta svoje dolžnosti, tam mora uživati vse svoje pravice».
Minilo je 71 let, a v Trstu smo, kar se tiče odnosa med italijansko večino in slovensko manjšino, še pri starem. Lista za Trst, vsaj v svojih vodilnih organih, proglaša vrednote, ki v marsičem slone na tradicijah starega tržaškega liberal-nacionalizma. Te vrednote (če jim lahko tako rečem) pogojuje ozkosrčen odnos do Slovencev in njihovega obstoja v mestu. Tržaški italijanski socialisti, katerih najvidnejša predstavnika sta bila Angelo Vivante in Valentino Pittoni, so že pod Avstrijo na take «vrednote* odgovarjali z drugimi, ki jih je navdihovala plemenita zavzetost za kulturno, političm in ekonomsko sodelovanje med tu živečima narodoma. Puecherja mednje ne moremo prištevati, in v tem smislu bi želel, da bi tudi med današnjimi tržaškimi socialisti ne bilo mnogo njegovih somišljenikov.
JOŽE PIRJEVEC
zraelu. TASS piše, da gre za ponovni dokaz, da se ZDA ne zavzemajo za mir v Libanonu in še naprej podpirajo izraelske agresorje. Moskovske oblasti so obenem obtožile telavivsko vlado, da s tiho podporo Bele hiše sabotira pogajanja o palestinski evakua ciji iz zahodnega Bejruta.
Južnoafriška agresija na angolsko ozemlje
TRIPOLI — Angolski predsednik Marcelino Dos Santos, ki je v Tripoliju, da bi se udeležil 19. zasedanja Organizacije afriške enotnosti je včeraj pozval voditelje držav ifronte odločnosti* (Tanzanije. Zambije. Mozambika, Zimbabveja in Botsvvane). naj podprejo Angolo pred agresijo Južnoafriške republike, ki je s svojo vo.isko oonovno vdrla na angolsko ozemlje.
Sodeč po Dos Santosovih besedah je rasistični režim iz Pre-torije izrabil sedanjo libanonsko
krizo, da je surožil širokopotezni napad proti Angoli v prepričanju, da bo ta agresija prešla neopazno.
Šefi vlad in držav prisotni v Tripoliju »o včeraj potrdili, da bodo afriške države še nadalje podpira«* namibijsko osvooodilno gibanje SWAPO, dokler ne bo južnoafriški režim uresničil resolucijo 245 OZN.
Pri zapornikih našli eksploziv
V zaporu P-.tlmi.ju,
PALMI (Kalabrija) najstrožje varnosti kjer .je zaprtih 80 domnevnih rdečih brigadislov. so karabinjerji in policija včeraj med preiskavo odla-ili v celici dveh nevarnih «političnih* jetnikov 200 gramov eksploziva in 20 centimetrov za-žigalne vrvice. V teku je preiskava, ki bi morala ugotoviti, kako so si domnevni teroristi priskrbeli eksploziv.
PO UMIKU IRAŠKE KANDIDATURE
^	v •	v v
7. srečanje neuvrščenih bo verjetno v New Delhiju
HAVANA -21. in 22. avgusta se bodo sestali v Havani zunanji ministri neuvrščenih držav. Sestanek je sklical, tako trdijo dobro obveščeni krogi, sam predsednik Kube Fidel Castro, kateremu pripada predsedstvo organizacije neuvrščenih.
Pobudo kubanskega predsednika je treba pripisati težavam, ki so se pojavile v zvezi s 7. vrhunskim srečanjem neuvrščenih, ki bi moralo biti v Bagdadu 6. septembra letos. Irak je do zadnjega vztrajal, naj bo srečanje v Bagdadu, kot je bilo določeno na 6. vrhunskem srečanju v Havani. V praksi je ustaljeno, da država, gostiteljica vrha prevzame predsedstvo organizacije do naslednjega vrha.
Nenadoma pa so Iračani sporočili, da ne vztrajajo več pri zahtevi. naj bo letošnje srečanje v Bagdadu. V bližnji preteklosti se je veliko govorilo o vrhu neuvrščenih v zvezi z iraško - iransko vojno. Po svetu je celo prevladovalo mnenje, da je Iran sprožil ofenzivo «Ramadan», da bi preprečil bagdadski vrh. Preverjati te vesti je skoraj nemogoče, gotovo pa je, da so bile številne delegacije neuvrščenih zaskrbljene glede varnosti, saj bi moralo srečanje potekati v mestu, ki je izpostavljeno nevarnosti letalskih napadov.
Sedaj se postavlja vprašanje, kje naj bi bilo 7. srečanje. Že na 6. srečanju so sklenili, naj bi bilo 8. srečanje v Novem Delhiju. Ker pa Bagdad odpade, bi potem samo premaknili mesto na lestvici in bi se torej letošnji vrh vršil v No-
vem Delliiju. O vsem tem bodo seveda sklepali zunanji ministri neuvrščenih v Havani.
Colombo končal obisk v Braziliji
BRASILIA — Italijanski zunanji minister Colombo je včeraj končal svoj obisk v Braziliji in bo danes prispel v Argentino. Z brazilskimi oblastmi se je sporazumel za okrepitve dvostranskih političnih in gospodarskih odnosov.
Naključna aretacija 4 črnih teroristov
RIM — čisto po naključju je rimski policiji pred dnevi u-spelo aretirati štiri pripadnike neofašistične teroristične organizacije NAR. Domnevne teroriste je namreč izdala ponarejena evidenčna tablica njihovega avtomobila. V kleti stanovanja enega od aretiranih, 18-letnega Fabrizia Cavaceppi-ja, so preiskovalci odkrili pravo skladišče orožja, med katerim je bila tudi brzostrelna pištola «M 12», s katero so baje ubili policijskega kapetana Straulla in agenta Ciriaca. V skrivališču so preiskovalci odkrili dokaze, ki povezujejo četverico z umrlima črnima teroristoma Valejem in Alibran-dijem.
TRŽAŠKI DNEVNIK
8. avgusta 1982
POBUDE ZA PREMOSTITEV SEDANJE DEŽELNE KRIZE
Nadaljujejo se posvetovanja med strankami KPI: vse politične sile nas diskriminirajo
Komunistična delegacija se je včeraj v Vidmu sestala z deželnimi tajniki PSI, PRI in PSDI - Rajonski sveti: osem predsedstev LpT ter laiko-socialistom, 2 KD in 2 KPI?
Potem ko se je kriza na deželi tudi formalno odprla, se med političnimi silami, kljub počitniškemu vzdušju, nadaljujejo posvetovanja za njeno rešitev. Včeraj se je tako v Vidmu delegacija KPI sestala z deželnimi tajniki PSI, PSDI in PRI; na sestanku so proučili položaj, ki je nastal po petkovi seji deželnega sveta.
V skupnem dokumentu, ki so ga štiri stranke izdale po sestanku, se med drugim ugotavlja, da kompleksnosti krize ne gre nikakor povezovati samo z rešitvijo, ki je bila izbrana za oblikovanje odborov v Trstu. Predstavniki vseh štirih strank so bili tudi mnenja, da je krizo treba čimprej rešiti in deželi zagotoviti politično direkcijo, ki bi bila zmožna lotiti se reševanja gospodarskih problemov, kakor tudi izvajanja državnega zakona štev. 546 bis. Strinjali so se nadalje o oportu-nosti nadaljnjih sestankov med delegacijami KPI, PSI, PRI in PSDI.
K vprašanju sporazuma med Listo za Trst ter laiko - socialisti, ozi roma k vprašanju deželne krize se danes povrača pokrajinski tajnik KPI Tonel v strankinem glasilu »1’Unita*. Med drugim piše, da so komunisti dali negativno oceno o vsebini tržaške operacije, medtem ko jo je KD ocenila le kot manever, ki jo izključuje iz krajevne oblasti, zaradi česar je tudi zapustila svoje zaveznike. KD ni ugovarjala programu — piše še Tonel — ker ga je praktično tudi podpisala. Vsekakor pa vse te polemike, ki se odvijajo v zvezi s tržaškim vprašanjem in deželno krizo po mnenju pokrajinskega tajnika jasno kažejo, da se KD, LpT, PSI, PSDI, PRI in PLI kregajo med seboj, medtem ko pa jih združijo protikomunistična diskriminacija. Prav tega dogodka ne gre iz gubiti izpred oči, saj je KPI ena od odločilnih sil, ki se bori za prenovitev, prav zaradi tega pa se jo pušča ob strani; v nasprotnem primeru bi programi morali postati resna stvar in bi jih bilo treba izvajati.
Pokrajinski tajnik KPI nadalje piše, da je KD že od samega začetka potrdila svojo protikomunistično diskriminacijo zaradi zgodovinskih in političnih razlogov; skupščina liste se je izrekla za dve rešitvi, ki sta obe izključevali KPI; stranke laičnega in socialističnega pola so zavrnile možnost enotnega nastopa s KPI, ki bi jim zagotovil večjo moč pri pogajanjih z LpT in s KD; to so storile zato, ker je bila njihova strateška izbira drugačna: pustiti ob strani KD in KPI.
Zaustavlja se nato ob problemu rajonskih svetov, ki se dva meseca po volitvah še sploh niso sestali. Kot kaže, pa se bo to kmalu zgodilo, da bi začeli s svojo dejavnostjo;
kot prvo točko dnevnega reda bodo imeli izvolitev predsednika. Kaže pa, da so se stranke, ki upravljajo občino že dogovorile kako rešiti to zadevo: zase naj bi po pisanju komunističnega dnevnika zahtevale predsedstva v osmih rajonskih svetih, medtem ko naj bi ostale štiri «prepustile» dve komunistom in dve demokristjanom. To še enkrat potrjuje — piše Tonel — da ni na vidiku nobene spremembe, niti na ravni rajonskih svetov, saj je vse zasnovano na logiki porazdelitve oblasti.
Z deželno krizo so se odprli tudi številni problemi upravnega značaja; s temi v zvezi, predvsem pa glede obnove od potresa porušene Furlanije, je predsednik deželnega odbora Comelli, potem ko je tudi senat odobril državni finančni zakon, včeraj izjavil, da je dotok finančnih sredstev tudi za naprej zagotovljen
in da se bodo obnovitvena dela redno nadaljevala.
Jutri druga izmena poletnega centra v proseškem otroškem vrtcu
Jutri bo začela v slovenskem poletnem centru delovati druga izmena ki bo, kot prva, trajala tri tedne (zaključila se bo 27. avgusta). Malčki iz mesta bodo prispeli v o-trcški vrtec na Proseku, kjer ima središče svoj sedež, s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal ob 8.30 s trga pri Sv. Ivanu. Otroci se bodo vrnili domov prav tako s posebnim avtobusom z odhodom izpred poletnega središča ob 16.30.
PO SKLEPU DRŽAVNEGA SVETA
Za kršitelje prometnih zakonov odslej drago zasoljene globe
Državni organi so že dolgo tega spoznali, da je poletni čas, ko si delovni človek nekoliko oddahne od vsakodnevnih skrbi in nadlog in samo razmišlja, kje in kako bi najbolje izkoristil svoje počitnice, najbolj prikladen za povišanje cen raznih dobrin in uslug. Globe za prometne prekrške so vse prej kot u-sluge, kljub temu pa je bil državni svet pred dnevi mnenja, da se jih lahko temeljito poviša. Tudi zanje namreč velja zakon iz leta 1981, ki je znižal ali celo črtal zaporne kazni za manjše prekrške, popeteril pa je denarne kazni. Državni svet je odposlal vsem prefekturam navodila za nove poviške, občinske u-prave pa morajo sedaj sklepati, kako in v kolikšni meri bodo zakonodajne predpise uveljavile. Kako bo v Trstu z globami, bomo izvedeli jutri na tiskovni konferenci, ki jo je sklical novoizvoljeni občinski odbornik Sergio Trauner.
Poglejmo kaj določajo vsedržavni predpisi. Za nedovoljeno parkiranje je predvidenih »le* 12 tisoč lir, po petnajstih dneh pa se zvišajo na 25 tisoč. Maksimalne glo-
be za tako parkiranje pa bodo znašale od 20 do 50 tisoč lir. Izsiljevanje prednosti bo v teh tednih »stalo* 50 tisoč lir. Vožnja z zapadlim vozniškim dovoljenjem bo lahko stala 125 tisoč lir, po petnajstih dneh pa tudi do pol milijona lir. Za nevarno vožnjo bo treba odšteti 62.500 lir (največ 250 tisoč lir), za vsakih 10 kilometrov pretirane hitrosti pa 150 tisoč lir (največ 600 tisoč lir).
V OKVIRU LETOŠNJEGA TRŽAŠKEGA OPERETNEGA FESTIVALA
Strausova opereta «Valčkov sen» na valovih tričetrtinskega takta
Največji delež za uspeh predstave pritiče sopranistki in subretki Eleni Zili° Medla režija Giulia Chazalettesa, zanesljivo dirigentsko vodstvo Oskarja Daltona
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiimiMiiMHimiMimiumniMiuHiiiMHiiMiHninmiHiituuniHmiitmiun
TAKO PREDVIDEVA NOVI DEŽELNI ZAKON 0 JAVNIH DELIH
Pri načrtovanju javnokoristnih posegov bodo zaščitene zahteve naše skupnosti
• Tržaška mestna godba «G. Verdi* bo priredila jutri na Trgu Uni-ta tradicionalni ponedeljkov koncert. Izvedla bo koračnico «Per aspera ad astra* Visnoviza, Rossinijevo
simfonijo «La gazza ladra*. nekaj motivov iz Costove operete «Scugniz-za», Cristianovo «Rapsodia napole-tana*. Sabatinijevo «Mare azzurro* in nekaj odlomkov iz Leharjevih o-peret.
Zakon o načrtovanju, projektiranju in finansiranju javnih del in urbanistike je stopil v veljavo z objavo v Uradnem vestniku
Z objavo v Uradnem vestniku dežele F-JK .je 24. julija stopil v vel.javo deželni zakon štev. 45. ki nosi naslov: Načrtovanje, projektiranje in finansiranje javnih del in urbanistike. V približno petde setih členih, ki so razdeljeni na devet poglavij, so v zakonu na bolj organski način urejeni razni pose gi, ki so predvideni na področjih javnih del in urbanistike.
Sicer pa smo o vsebini zakona in o obširni razpravi, ki se je razvila okrog njega že obširno poročali, ko ga je deželni svet s široko večino giasov — vzdržali so se le KPI, DP, PDUP, MF, LpT in misovci — sprejel v drugi polovici meseca aprila. Ob njem smo se podrobneje zaustavili, ker eno od poglavij — IV. — obravnava vprašanje razlastitev, ki so v zadnjih letih že močno prizadele slovensko narodnostno skupnost. V 20. členu, tega poglavja je tako rečeno, da se v pnčakovanju preosnove deželne uprave v okviru deželnega ravnateljstva ustanovi posebna služba za razlaščanje; služba bo prevzela vse naloge, ki pripadajo de-
V OKVIRU POLETNEGA PARTIZANSKEGA PRAZNIKA
PARTIZANI IZ EMILIJE GOSTJE ZVEZE BORCEV IZ BOLJUNCA
Praznik se je pričel že včeraj, danes osrednja komemorativna slovesnost
Sinoči se je v Boljuncu, na dvorišču občinskega gledališča France Prešeren, pričel drugi poletni partizanski praznik, ki ga organizira Zveza borcev iz Boljunca. Praznik bo trajal do petnajstega avgusta, vsak dan pa ga bodo poživljale razne kulturne in športne pobude. V okviru prijateljskih izmenjav med našimi in italijanskimi sekcijami VZPI - ANPI je včeraj prispela na obisk boljunskim partizanom delegacija sikcije ANPI iz Campagno-le v Reggio Emilii. Delegacijo vodi podpredsednik sekcije Galliano Car-retta, skupno z njo pa je prišel tudi župan Campagnole. Srečanje med boljunsklmi in italijanskimi partiza-
Nova opozorila pred nevarnostjo gozdne stekline
Od lanskega decembra so v tržaški pokrajini ugotovili 14 primerov gozdne stekline. Odkrili so namreč enajst okuženih lisic, dve srni in eno kuno. Največ primerov okužba so ugotovili v tržaški občini, kjer so odkrili pet steklih lisic. V devinsko - nabrežinski občini so odkrili dve lisici, eno srno in eno kuno, v zgoniški eno lisico, v repentabrski dve lisici, v dolinski pa eno lisico in eno smo. V dokaz, da se okužba naglo širi, naj navedemo podatek, da so samo v juliju odkrili sedem primerov gozdne stekline.
Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da se z zadevo ne gre šaliti. Krajevna zdravstvena enota je v ta namen še enkrat pozvala vse prebivalstvo naj upošteva navodila, ki so jih s tem v zvezi izdale posamezne občine in so bila že večkrat objavljena. Posebej poziva lastnike psov in mačk, naj cepijo svoje živali proti steklini in naj jih ne puščajo, da se klatijo naokrog. Nadalje poziva vse, naj nemudoma javijo organom Krajevne zdravstvene enote, gozdnim čuvajem ali lovskim čuvajem, ko najdejo kakšno crknjeno žival.
ni je bilo pri',rčno in toplo. Gostje iz Emilije pa so ves včerajšnji dan posvetili ogl.-du dolinske občine in njenih značilnosti. Dopoldne jih je na občinskem sedežu sprejel župan Edvin Švab, nato so položili venec k občinskemu spomeniku padlim. Preostali del dneva pa so izkoristili tako, da so obiskali nekatere srenj-ske hiše; povsod so bili lepo sprejeti in so širom po Bregu navezovali nova prijateljstva. Gostje iz Campagnole se bodo vrnili domov danes, polni (kot so sami izjavili) novih in nepozabnih vtisov.
Drugi dan poletnega partizanskega praznika v Boljuncu se bo pričel s sprevodom k vaškemu spomeniku in polaganjem vencev. Odhod je napovedan za 18. uro, zbirno mesto pa bo na vaškem trgu. Sodelovala bo godba na pihala Breg, ki bo po komemorativni slovesnosti izvedla na prireditvenem prostoru, v okviru * jlturnega programa krajši koncert. Sledili bodo pozdravi in nagovori. Zvečer bo tako kot sinoči igral ansambel Pomlad iz Ricmanj, ki bo goste zabaval tudi jutri. Prireditelji se pa priporočajo za dober obisk, (ris)
želi kar zadeva razlaščanja v javno korist, vzpostavljanje dolžnost-nih služnosti in začasno in nujno zasedbo nepremičnin. 21. člen obravnava začasno in nujno zasedbo in pravi, da za dela deželnega in krajevnega interesa, vključno dela državne pristojnosti, ki jih dežela prepušča krajevnim ustanovam, bo dovoljenje za začasno in nujno zasedbo izdal župan občine, na katere ozemlju naj se posamezno delo uresniči. Člen 22. pravi, da se «nujnost in neodložljivost* ter »javna korist* vzpostavijo v trenutku, ko pristojne ustanove odobrijo u-strezni načrt, oziroma ko je za izvedbo del zagotovljen prispevek iz javnih sredstev.
Ti so le nekateri členi, ki obrav navajo vprašanje razlastitev, saj so v zakonu določeni še drugi normativi, ki celovito urejujejo to problematika
~5IčeFpa_Te' 'deželST svet s širo ko večino glasov, ko je razprav ljal o posameznih členih, sprejel amandma k 2. členu (kjer ie predvideno, da mora dežela v okviru priprav na razvojni načrt izdelati organske razvojne projekte v sektorju javnokoristnih in javnih del), ki pravi, da v teku elaboracije organskih razvojnih načrtov v sektorjih javnokoristnih in javnih del. ki zaradi svoje razsežnosti in lokacije lahko vplivajo na gospodarsko, socialno in etnično strukturo deželnega teritorija, za katero je zainteresirana slovenska manjšina, bodo zaščitene n.jene legitimne etnične in gospodarske pravice.
Širca. Polnoštevilno občinstvo je nato zabaval ansambel »Lojzeta Furlana*.
Danes pa bo ob 10. uri tekmovanje v skrlah z bogatimi nagradami. V popoldanskem kulturnem programu bo nastopila godba na pihala iz Nabrežine, sledil bo koncert pevskega zbora »Fantje treh vasi* iz Mirna pri Novi Gorici in nastop instrumentalno - vokalnega ansambla »Nova misel* iz Gorice. Ob 19. uri bodo na sporedu pozdravni govori. V večernih urah pa se bodo prisotni lahko zabavali ob zvokih ansambla «Lojzeta Furlana*. »Naš praznik* se bo zaključil v ponedeljek, ko bodo ob 17. uri odprli kioske. V večernih urah pa bo sledil ples ob zvokih ansambla «Taims» z Opčin.
• Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo jutri objavili sezname z začasnimi lestvicami vzgojiteljic za otroške vrtce. Lestvice bi morali objaviti že 4. avgusta, a so morali objavo zaradi tehničnih razlogov preložiti. Slovenski seznam bo izobešen na sedežu šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva.
V	nesreči pri Štanjelu ranjeni trije Miljčani
Spolzko cestišče je botrovalo prometni nesreči, do katere je prišlo včeraj ob 12.10 v bližini Štanjela na Krasu. Vseh pet potnikov, med katerimi so bili trije Miljčani, je bilo ranjenih, hujšega pa jih je rešil očividec, ki je takoj poklical pomoč. Voznica avta ford escort tržaške registracije. 62-letr.a Lud-milla Rasoni por. Poden iz Zindi-sa 11, je vozila proti Sežani, ko je zaradi mokre ceste nenadoma izgubila nadzorstvo nad vozilom in zapeljala na desno, po neutrjeni bankini, od koder io .je zaneslo diagonalno na levo čez cesto, kjer je vozilo zdrsnilo v 6-7 metrski osek in obstalo na železniški progi, po kateri bi lahko vsak hip pripeljal vlak. Železniški uslužbenec ki je nesrečo videl, pa je takoj obvestil pristojne organe, ki so preprečili najhujše
V	avtu ford escort so bili. poleg voznice, še njen 63-letni soprog Milan, 9-letni nečak < ristian Pasti ter zakonca Liliana in Marjo Kraševec iz Dekanov. Razen malega Cristiana, ki je zadcbil le manjše praske, so preostali huje ranjeni. Miljska zakonca, katera so prepeljali v Trst (skupno z nečakom) z jugoslovanskim rešilcem. se zdravita na ortopedskem oddel ku. Oba sta utrpela pretres možganov, zlom rame. Poden pa tudi zlom roke. Ozdravel bo v dneh mesecih, njegova žena pa v 20 dneh. Zakonca Kraševec se zdravita v izolski bolnici: tudi zanju bo zdravljenje trajalo dolgo, saj sc pri obeh ugotovili pretres možga
* nov, zlom roke in udarec v prsnt kol.
tValčkov sem, opereta Oscarja Štrausa, s katero se zaključuje ciklus letošnjega tržaškega operetne ga festivala, ima vse značilnosti dunajske operete in se postavlja enakovredno v vrsto z drugimi, ki so jih na prelomu stoletja ustvarjali Lehor, Kolman, Fali, Stoltz, predvsem pa Johann m Richard Strauss. Čeprav je njen avtor (ki nima ničesar opraviti z družino bolj znanih Straussov) začel svojo skladateljsko kariero kot avtor ne katerih resnih opernih in komornih del, ga je kmalu osvojil kabaret, ki je bil tedaj v modi in od kabareta do lahkotne operetne zvrsti ie bil skok kratek in hiter pa seveda tudi nadvse uspešen, saj ie že s svojo prvo opereto z izvirnim naslovom «Walzertraum» prodrl in osvojil dunajsko, va tudi drugo evropsko in celo ameriško občinstvo Za Štrausov rValčkov sem ne bi mogli reci, da se razlikuje od drugih operetnih uspešnic tistega časa, res pa je, da se je Štraus v njem izkazal za mojstra tričetrtinskega takta in prefinjenega poznavalca valčka v vseh njegovih izpeljankah. Tako ni tudi nič čudnega, če je svojo opereto takorekoč prežel z valčkom ne samo v melodijah, pač pa tudi v govorjenem ritmu do take mere, da ima poslušalec občutek. kot da se vse dogaja na plesišču tudi takrat, ko orkester počiva in prepušča besedo — besedi. Ta pa se, resnici na ljubo, ne oddaljuje od običajne operetne banalnosti, toda če ne bi bilo tako, ne bi bil govor o opereti.
Zgodba se namreč začne na nekem neopredeljenem evr.pskem dvoru princa Gioacchma XIII., katerega hčerka Helena je na Dunaju spoznala lepega cesarskega poročnika Nikija in se vanj zaljubila do take mere, da je od očeta dobila pristanek za poroko z njim. Toda Niki, ki mu je Helena sicer všeč, se na novem dvoru ne znajde. Vse je na njem premrko, pre-dclgočasno v primerjavi z njegovim veselih Dunajem. Celo tako daleč ga njegov odpor do novega dvora privede, da se odpove skupni postelji z mlado Heleno in s prijateljem Montschijem zapusti dvor, ko iz bližnje’ restavracije priplava do njegovih ušes sladka melodija dunajskega valčka v izved-
Stanovan.je 58-lethega Armanda Michelon iz Ul. Isola d’Istria 13 so v petek obiskali tatovi, ki so si prilastili 350 tisoč lir, 2 tisoč ND ter dveh zlatih kolajn. Michelon .je krajo prijavil letečemu oddelku, ki
Sestali sta se KZ in ERSA
Na pobudo Kmečke zveze je bil pred nedavnim na Proseku sestanek med predstavniki KZ in deželne u-stanove za razvoj kmetijstva (ER SA). Na njem je bil govor o nekaterih pobudah, na področju vinogradništva; ker vlada med kraški-mi vinogradniki precejšnje zanimanje za ustanovitev vinogradniške zadruge in nasaditev poskusnega vinograda, je ERSA ponudila vso tehnično pomoč in tudi finančno podporo, ki jo pač lahko nudi.
Poleg vprašanja zadružnih pobud je bil na sestanku govor tudi o nekaterih zasebnih iniciativah, kot so zajčjereja, ovčjereja in gojenje polžev. Predstavniki ERSA so zagotovili tehnično pomoč tudi za tovrstne pobude in obenem obvestili, da bodo vsak ponedeljek popoldne v prostorih centra ERSA na Proseku, na razpolago vsem zainteresiranim kvalificirani kmetijski tehniki.
Zakon torej predvideva, da bode pri načrtovanju raznih .javnokoristnih del zaščitene upravičene zahteve slovenske nan<dnostne skupnosti. Upati je, da se bo to načelo izvajalo, saj .je dosedanja večletna praksa pokazala, da ie morala manjšina vedno le sprejemati ra zne odločitve, ki so prihajale z vrha in ori katerih ni imela nikoli besede.
tM praznik* v Koludrovlci
Včeraj se je v Koludrovici pri Zgoniku začel »Naš praznik*, ki ga že tretje leto zaporedoma organizira v tej prikupni kraški vasici zgoniška sekcija Slovenske skupnosti. V zgodnjih popoldanskih urah je vreme precej zagodlo organizatorjem, vendar je nato izza oblakov posijalo sonce in kar 48 dvojic se je lahko pomerilo v tekmovanju v briškoli. Prvo mesto za zasedli dvojici Bressani - Cattonar in Gruden -
je uvedel preiskavo.
■iiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiMiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiittiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiHiiitiiiiHiiiiiiiiiiimHiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
bi orkestra dunajskih dam. Orke st er vodi mlada, lepa Franzi, ki je v središču pozornosti moške družbe. Niki se v tretiulku 'žaljubi vanjo in tudi njej je mladi častnih všeč Za njim pride v lokal tudi Helenin oče princ Gioacchino in nazadnje še Helena s svojo dvorno damo in ko zagleda dražestno Franzi, želi od nje zvedeti, kaj
Solidarnost s palestinskim narodom
V ORGANIZACIJI DOMAČEGA KULTURNEGA DRUŠTVA
Konec tedna na Opčinah «Tabor 82»
Razstava zadrskega umetnika Selakoviča in Doljakovih ter nastop folklornega ansambla € Zadar» osrednji točki kulturnega programa
Konec tedna bo na Opčinah tradicionalni Tabor, ki ga že vrsto let prirejajo ob velikem šmarnu, še do pred kratkim je bil Tabor pravcati kmečki praznik, saj so na njem razstavljali kmetijske stroje in posode, bil pa je tudi priložnost, da se v njegovem okviru naši kmetovalci srečajo na zasedanjih in razpravah o najbolj aktualnih in pomembnih vprašanjih, ki so zadevala kmetijstvo v naših krajih.
Zadnja leta je prevzelo pobudo nad openskim Taborom izključno istoimensko domače kulturno društvo, ki pa je še vsakič poskrbelo, da je bila prireditev v kulturnem pogledu izredno bogata.
Tako bo tudi letos. Openski kulturni delavci so se za Tabor 82 še bolj potrudili; navezali so stike s kulturnim društvom iz Zadra in ta njihov začetni stik bo imel svoj viden dokaz na prazniku konec tedna. Kulturni program letošnjega Tabora bo razdeljen praktično v dva dela, v razstavo in v kulturni nastop, ki se bo deloma razvijal v soboto, deloma v nedeljo. Tako pri razstavi, kot v kulturnem nastopu bodo imeli glavno besedo prav kulturniki iz Zadra.
V četrtek zvečer bodo v prostorih Prosvetnega
doma odprli kar dve razstavi, in sicer slikarsko razstavo zadrskega umetnika Sele Selakoviča in razstavo umetne obrti Bogomile in Alberta Doljaka. Uvodno besedo bo na odprtju imel Franko Vecchiet, prireditev pa bo popestril nastop čelista Iztoka Kodriča. Razstavi bosta odprti vse do nedelje, 22. avgusta. Poleg teh dveh razstav bosta v okviru Tabora 82 delovali še razstavi knjig in plošč.
Openski praznik se bo nadaljeval v petek s plesom, v soboto pa se bo s krajšim programom predstavil občinstvu priznani folklorni ansambel »Zadar*. Ansambel sestavlja 35 članov in je žel številne uspehe ne le v domovini, temveč po mnogih evropskih državah kot na primer v Belgiji, Avstriji, Švici in drugje. Ansambel »Zadar* bo pokazal vse svoje znanje v nedeljo, 15. avgusta, na folklornem večeru.
V vseh treh dneh Tabora 82 (od petka do nede Ije) bodo seveda delovali dobro založeni kioski, an sambli lahke glasbe pa bodo poskrbeli za prijetno počutje vseh tistih, ki še niso odšli na počitnice in ki bedo prišli za veliki šmaren na Opčine na raz vedritev.
Tržaška KPI je priredita včeraj na Šentjakobskem trgu manifesta cijo za solidarnost s palestinskim narodom. Manifestanti so z letaki opozarjali mimoidoče na pokol, ki traja že več kot mesec dni v Li banonu in zahtevali naj ZDA prekinejo dobavo orožja Izraelu. »Italija naj se odločno zavzame za prekinitev genocida v Bejrutu* je bilo eno od gesel, saj bo samo tako mogoče priti do rešitve palestinskega vprašanja in bližnjevzhod-ne krize. Prav zato je pomembno, da vsak od nas napravi, kar je v n.jegovih močeh, da pripomore k dosegi tega cilja. Prav zato so na manifestaciji zbirali prostovoljne prispevke za nakup zdravil ui drugih najnujnejših potrebščin, ki jih bodo poslali trpečemu palestinske mu ljudstvu.
Mopedist ni spoštoval znaka za prednost
Nekaj minut po 21 uri so sprejeli včeraj na ortopedski kliniki 21-letnega Dina De Palma s Trga Cornelia Romana 3, ki se je malo prej ponesrečil z vespo, ko mu .je na križišču med Trgom Hortis in Trgom S. Lucia nenadoma presekal pot moped, katerega je upravljal 42-letni Claudio Lovrecich iz Ul. Commerciale 23.
neki ima Dunaj takega, da tako mami moške. Ko pa orkester zaigra melodijo rValčkov sem. Niki povabi Heleno na ples in tedaj Franzi spozna, da Niki ni nihče drugi kot Helenin mladi mož. Zelo je prizadeta, toda kot prava dunajska kavalirka se kljub bolečini sklene odpovedati Nikiju in pomagati Heleni, da ga ponovno osvo ji. Naklep se po zaslugi Franzine ženske spretnosti uresniči. Helena spozna, da mora spremenit> vzdušje na svojem dvoru in ga približati dunajskemu. Niki pa spozm, da je Helena vredna njegove ljubezni in vse se konča srečno... tudi za Franzi, ko se ji uresniči želja, da bo s svojim damskim orkestrom lahko prvič šla igrat na Dunaj v ritmu valčka, saj življenje ni drugega kot en sam valček...
Opereto je postavil na oder gledališča Verdi režiser Giulio Chaza-lettes, ki va ni izkoristil vseh scenskih možnosti, ki je delo nudi. Preveč je bilo praznih trenutkov na odru in tudi koreografija ni kaj prida prispevala, da bi z odra v polnosti zadihal čar dunajskega ozračja. Morda je k temu vsaj delno in zlasti v prvem dejanju prispeval tudi dirigent Oskar Danon, ki je dal orkestru za nianso prepočasen ritem. Mnogo boljše je bilo v drugem in v tretjem dejanju, ko se je vsa mašinerija sprostila, ko je orkester v sicer vseskozi stilno čistem muziciranju pridobil na ritmu in ko je tudi scena zaživela
ko se je na njej pojavila, s<0^ nistka in subretka Klena Zilm ' dražestna Franzi z vsem svoj šarmom, z vso svojo briljantnostr pevskimi vrlinami in igralsko »d ziranostjo. Mirno lahko rečem, je glavni delež za uspeh preds . ve bil njen, čeprav je pTe^sL glasovno tudi sopranistka Martelli (Helena) povsem za“\č Ijila in je tudi nosilec glavne! ške vloge tenorist Gaetano Scam (Niki) bil primeren partner, čepi, bi si za to vlogo želeli pevca *
kejšega glasu in večje galantno^
Prikupno podobo dvorne dame derike je z lepim glasom ustw ,
la mezzosopranistka Laura
Zflfl '0
Princa Gioacchina je podajal G Pernice s primerno komika- » os^ lih vlogah pa so nastopili se berto Bonanni (Lotario), G>arv> rial (Montschi), Lucio Rolli ' ,, dolino), John van Zelst (Siffis?'1' Luciana Palombi (Fifi), Fulvia ser (Annetta) in Giorgio Valim (Edoard).	_.
Zbor je uvežbal Andrea 9 jj! koreografijo je zasnoval pino, sceno Willy Orlandi in me Sebastjana Soldati. . . , Orkester gledališča Verdi J* veščo roke in dobrim poznava™.
značilnosti operetnega muziciraj vodil znani jugoslovanski dir m.
Oskar Danon, pogosti gost fržo#* ga festivala, (j.k.)
..pa«1
Ob smrti Frančiške Terčon ^
imu m ko je iuui scena cuzrveia izreka svojcem iskreno sozaU dokaj dobro usklajenim baletnim vinsko - nabrežinska sekcija Sl«
zborom, predvsem pa s trenutkom, I ske skupnosti
Po daljši bolezni je v 78. letu starosti umrl
ANTON SOSIČ
NENO
Od njega se bomo poslovili jutri, 9. avgusta, ob 10.15. ^ ni sprevod bo krenil iz mrtvašnice glavne bolnišnice na po®0-pališče pri Sv. Ani.
SVOJCI
Opčine, 9. avgusta 1982
Zapustila nas je naša draga
JULIJA KALC vd. KRIŽMANČIČ
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 9. avgusta, ob 12. ač iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Gropadi-
Žalostno vest sporočajo: sin Ladi, N® Sofia, snaha Jelka, zet Argeo, vnukinj® Betty z zaročencem VValterjem, maffl® Mimi in drugo sorodstvo
Gropada, 8. avgusta 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
FRANČIŠKE TERČON
FANI
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Breclju, msgr. Kretiču, cef.' kvenim pevkam, g. županu, vsem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti in na katerikoli na' čin počastili njen spomin.
Žalujoči: sin Franko in drugo sorodstvo
Nabrežina, 9. avgusta 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
JOSIPA ČURMANA
se iskreno zahvaljujemo vaščano#’ g. župniku, darovalcem cvetja, V6'1' skemu zboru F. Prešeren ter vseri, ki so z nami sočustvovali in na ka' terikoli način počastili njegov SP°' min.
SVOJCI
Boljunec, Zabrežec, Portorož, 8. avgusta 1982
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih stvovanja, ki smo jih bili deleži" ob izgubi naše drage mame in n°D
MARIJE ŠKABAR vd. GERMANI
se vsem iskreno zahvaljujemo.
SVOJCI
Trst, 8. avgusta 1982
VES JULIJ IN ZAČETEK AVGUSTA
Suša uničila veliko pridelka in sedaj grozi tudi trtam
Nekaj podatkov o tem, kako je suho vreme prizadelo kmete v Bregu
DsifSa neusmil.ieno pesti breške jv116 in vrtove. Zadnji «pošten ,L *.se ie zlil na polovici junija, sivini • a ®agra na Krmenki*. se Brp.0 n^a,'° nekateri; odtlej se nad hal„ m.Eamo zgrinjajo oblaki, pi-južni vetrovi, tu pa tam. ko molH?mni ali zg(xlai zjutraj, za-tiote bitjaf?rmi' prav€fia dež-ia pa ^jStetistik«, sicer kažejo, da .julij
Preitn-K>?s!ve kako druf?i,(‘en od J^njih let in da smo bili že vedle n Iae'ak normale, čeprav so bika/ -i’ mesec 24,6 stopinj C, iaini16 6 24 stopinj C nad obi-rahi povPr®č.iem julijskih tempe-Najtoplejši dan ;je bil 20. 33 j ko. .fe živo srebro pokazalo V]1 ',pin.i C. Odstotek relativne Dre*? M bil nižji od pov-
p _a.za 1,0 odstotkov, bil * .^stičnih preglednicah pa je loti n 1 ^et°šnji julij skoraj v ce-jji. orrna)en. To, kar nam .je da-4v. * nam daje tudi v začetku . sta občutek neznosne vročine, fovatr*10 bosledica zmanjšanja de-1a vetrov predvsem ponoči. 23 so minimalne temperature za (lt4.opmie C višje od povprečja
wormalno pa 16'1)’
Rati n3 1)3 ^ zemlja ne ozira na btbtije ^Se kar pr'de 'z nje po
^eževode- koliko boljše, če se
n. . le P
enakomernih presledkih.
Pojavlja v zmernih koli
VL v
ju Dfav z vodo je letošnje poletij.7®10 skopo- Tržaško pokrajino nih a v inlijn povprečno pet moč-Uj^zevi-i ali tudi neviht; v tem il ie letos deževalo v Bregu jdvakrat.
^ vrtove držijo Brežani pri ih L/,u - namakanjem, toda več-
»li C"™. kot so nasadi sadja ti f r°mPirja, ni mogoče namaka-škov? nrazadnje zaradi vehkih stro-tog Letina krompirja je bila le-?a t- Bre<?u precej okrnjena, razen v >s*. ki so sadili tako lmeno-k! kasneiše sorte. jj.J, pa se tiče stanja v vino-tlich'’ aam i® Zoran Parovel. po-! 'dnogradnik iz Mačkolj. po-kriti .' da * stanje premika proti ie	hribovitih delov se
s0 že izcedila. V parcdih, ki °tazv ‘zpostavl.jeni soncu, je že eda ’«da 'e nekatere grozde nalil). SU-Sa‘ ker ie grozdje že neko-snito. Sušno obdobje je seve-
da bol.j prizadelo vinograde v hribovitih predelili, medtem ko je za vinograde v ravnini takšno vreme še zelo ugodno, kajti zemlja v Va-lah je še dokaj vlažna. Če pa ne bo kmaiu dežja, bo začelo tudi v vinogradih v ravnini grozdje pešati.* Katere vrste so bol.j prizadete? «Proti suši je manj odporno belo grozdje kot črno. Od belega grozdja pa je zelo občutljiva malvazija. Ob suši tvegamo namreč, da ostanejo med dozorelimi jagodami nekatere docela kisle, kar seveda močno vpliva na «gradac.jon* in na kvaliteto vina.»
Ni nevarnosti, da bi trte sahnile? «Ne, tako daleč še nismo, je pa za trto značilno, da v kritičnem obdobju, zato da bi ohranila sebe, najprej zapusti svoje mladce (otro ke) šele nato. če nima več pogojev za preživetje, umre še sama.*
In kako bi se dalo pomagati, če bi nastopilo alarmno stanje7 «Tudi sedaj bi bilo zelo koristno trte zalivati, vendar ne tako kot pojmujemo zalivanje mi, da pač vržeš kanglo vode (trta ni radič). Speljati bi bilo treba od nekod vodo v vinograd in pustiti noč in dan, da teče, ali pa izkopati grape okrog vinograda in jih stalno polniti z vodo. Nam v Mačkoljah ponuja takšno možnost osapska re ka, toda najboljše in na.jlepše bi to opravil seveda dež. Vendar bi ga moralo pošteno, res pošteno, napasti.*
• Notranje ministrstvo je razpisalo tudi za akademsko leto 1982/83 natečaj za dodelitev štipendij svojemu osebju. Natečaja se lahko udeležijo sinovi upokojencev uslužbencev in sirote.
šolske vesti
Šolsko skrbništvo sporoča, da tl), avgusta letos zapade rok za vlaganje prošenj na šolskem skrbništvu za vključitev v posebni seznam su-plenlov v šolskem letu 1982 83 in 1983-84.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča vse zainteresirane u čitelje, da je na skrbništvu in vseh didaktičnih ravnateljstvih na ogled ministrska okrožnica št. 4015 z dne 22. 7. 1982, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenih učiteljev.
Sindikat slovenske šole • tajništvo Trst obvešča, da je na ogled na skrbništvu in na vseh didaktičnih ravnateljstvih ministrska okrožnica št. 215, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenega učnega osebja državnih otroških vrtcev.
Razna obvestila
VZPl ANP1, ANED in ANPP1A
obveščajo, da bosta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega počitka.
Zveza partizanov Boljunec prireja do 15. avgusta «Partizanski poletni praznik*. Danes ob 17. uri srečanje s partizani in aktivisti iz Campagno-la in sprevod po Boljuncu. Jutri ob 14. uri odprtje kioskov. Oba večera ples z ansamblom Pomlad.
•iniiiiiiiiitmiiiuiiiuuiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiMiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiin
Maturanti na izletu po Jugoslaviji
Slovenska skupnost • sekcija občina Zgonik priredi danes, 8. in jutri, 9. avgusta 1982 v Koludrovici
NAŠ PRAZNIK
Danes ob 10. uri tekmovanje v skrlah; ob 17. uri kulturni program — sodelujejo godba iz Nabrežine, pevski zbor «Fant-je treh vasi* iz Mirna pri Novi Gorici ter vokalnoinstrumen-talni ansambel «Nova misel* iz Gorice; ob 19. uri nagovora občinskega svetovalca Jožka Grudna ter deželnega poslanca Draga Štoke; od 20. do 1.00 ure ples z ansamblom L. Furlana.
Jutri ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 1.00 ure ples z ansamblom Taims.
Vabljeni
Izleti
Pl ■
is mm
,ri nrir> s*
TABOR mil
•mm
ST
ssillS
\......
V PROSVENTEM DOMU NA OPČINAH
od 12. do 15. avgusta 1982
TABOR 82
V	četrtek, 12. avgusta
ob 20.30 odprtje Tabora 82 in razstav: SELE SELAKOVIČ -slikar iz Zadra; BOGOMILA in ALBERT DOUAK - kraška umetna obrt «BOR*; uvodna beseda: Franko Vecchiet; nastop čelista Iztoka Kodriča.
V	petek, 13. avgusta
Ob 18. uri odprtje kioskov in razstav; od 20. ure ples z ansamblom The Lords.
V	soboto, 14. avgusta
Ob 17. uri odprtje kioskov in razstav; od 20. ure ples z ansamblom The Lords; predstavi se folklorni ansambel «Zadar».
V	nedeljo, 15. avgusta
ob 16. uri odprtje kioskov in razstav; ob 18. uri FOLKLORNI VEČER ANSAMBLA «ZADAR»; od 20. ure ples z ansamblom Taims.
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in gastronomskimi specialitetami
^Čestitke
Na višjih srednjih šolah so uspešno opravili maturo NIVES TRETJAK, ALEKSANDER SEDMAK in FABIO CANDOTTI. Iskreno jim čestitata KD Vesna in ŠD Mladina.
Konec prejšnjega meseca je skupina maturantov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice šla n tradicionalni izlet. Dijaki so obiskali Jugoslavijo, in sicer Osijek, Novi Sad, Beograd, Kragujevac, Titovo Uži-ce, Tjentište, Sarajevo, dolino Neretve, Jajce, Plitvice, Senj in Reko. Izlet je trajal teden dni, na sliki pa vidimo maturante v Novem Sadu	(Foto Robert Devetak)
Jadranovci čestitajo svojemu soigralcu
ROBERTU DANIELIJU
za uspešno opravljeno maturo na šoli za geometre.
Čestitkam se pridružuje tudi odbor ŠZ JADRAN
										
^POBUDO OBČINE IN LETOVIŠČARSKE USTANOVE
fMiljski avgust» ponuja bogat kulturni spored
Priprave na zaključni večer natečaja narečne poezije
o^^jah _	____
Isijtj^.^Miljskega avgusta* bogat
se te dni nadaljuje v
krnv. . Program, Id ga prirejata SJfj« občina in Tržaška av-UstaJ313 turistična in letoviščarska itiiiJ*V’a' Program pripravljajo med itifel . *ud' skupine, ki vsako leto kltn,/1?. Pustne vozove in z njimi pa paradi.
tradr J® včerajšnji program pn-skupina «Lampo»; na Trgu h*la J?1 j® nastopila godba na pi to Vo?v\Barbara* od Korošcev, ki 5 st* 'kdscnt Liliano Coretti. Pela j/3 sopranistka Gisella Sanvta-Vjp. .np,r Giuseppe Botta t^b,, '1 j? v Miljah nastopi) tudi vžič»raski ansambel «G. Verdi* iz
kl°raaes bo v Miljah nastopila fol-m,(L skupina «1 Ruzzantini* iz *aklj,Oljski avgust* pa se bo . Naj11 v Petek, 13. t.m.
®švli„- p'šemo, da v Miljah pri-^aia 0 tudi zaključni večer na-ttgUj narečne poezije «Poezija na ttsnii,- razpis je odgovorilo 111 iDj, V' ki so poslali v oceno 238 ■ 1 nied katerimi bo posebna

jotnisi)	■vaieiinu uu rui>vl',,a
“"•jše izbrala “i nagradila na.j-
Obvi
Job
^ilo dolinske občine
šču ob občinskem sedežu ob;
-	SREDAH 11. 18. in 24. avgusta od 11.30 do 12.00
—	SOBOTAH 21. in 28. avgusta od 9.30 do 10.30.
Važno za upokojenec ENPAS. OPAFS in IPOST
Deželni komite sindikata upokojen cev CGIL obvešča upokojence EN PAS, OPAFS in IPOST, da imajo pravico zahtevati vključitev izredne integrativne doklade v obračun za določitev odpravnine. Ta pravica — da se omenjena vključitev doseže, je treba vložiti posebno prošnjo — pripada vsem, ki so stopili v pokoj po 1. januarju 1974. leta. Podrobnejše informacije nudijo uradi SPI -CGIL v Ul. Pondares 8 in pri Do-mju (Cesta ob Glinščici 58). SFI -CGIL v Ul. Milano 10 in INČA - CG IL v Ul. S. Apollinare.
• V našem mestu lahko očitno dobro pijemo, na osmem mednarodnem tekmovanju v pripravljanju koktajlov, ki ga je priredila na Bledu Turistična zveza Slovenije, je namreč prejel prvo nagrado tržaški barman Ezio Fontanon. Med prvouvr-ščenimi je bil tudi lanskoletni zmagovalec Sergio Fuoco. prav tako iz Trsta.
V drugi polovici septembra
V	lipid bodo priredili seminar joge
V	Lipici bo prihodnji mesec seminar joge. Seminar bo obsegal vrsto konferenc in praktičnih lekcij. Kvota za udeležbo na seminarju znaša 60 tisoč lir za tri dni, če se prijavljenec odloči za poldnevno rezervacijo v hotelu. V tem primeru mora do 15. avgusta plačati 30 tisoč lir. Tisti, ki se želijo udeležiti samo seminarja, pa morajo do 15. avgusta plačati 35 tisoč lir. Lekcije se bodo pričele 21. septembra ob 9. uri, zaključile pa 23. septembra ob 12. uri. Prijave je treba poslati na naslov Egidija Baissa, Repen 96 (tel. 227-119).
Bogat kulturni spored v Devinu
Poletje v Devinu pomeni med drugim priložnost za obisk prijetnih kulturnih prireditev in večerov. Med drugim je ob sredah in sobotah možno obiskati stari grad, v ponedeljkih pa so v njem zvečer na programu recitali Rilkejeve poezije.
18. t.m. je na sporedu večerni koncert in sicer v bližini pristanišča. 22. avgusta bo «Vogada mata», to je sprevod okinčanih čolnov in o-šemljenih čolnarjev. 25. avgusta bo zadnji koncert ob sončnem zatonu v devinskem portiču. 30. avgusta bodo obalo spremenili v nočni lokal, pel bo znani italijanski kabaretni pevec. 12. septembra pa bo v Devinu presnično zanimivo tekmovanje in sicer tekmovanje z zmaji (gre za navadne, stare zmaje).
d SParno prebivalce občine Do-‘tooi6a b° brezplačno obvezno cep-Psov proti steklini v skladi-
Sh. ’
1	“""M........ ............................................................................................................
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK'PADLIM V NOB IZ GABROVCA
Cvetko in Pepka Vergineha darujeta 20.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti mame Albine Rustje darujeta Lidija in Egi-dio Castellani 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alojzija Štolfe darujeta Srečko in Nadja
15.000	lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob osmi obletnici smrti Franče-ška Mezgeca daruje žena Marija
10.000	lir.
Ob obletnici smrti Albina Guština daruje žena z družino (Col 4)
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob Pavline Škabar daruje Lojzka Guštin (Kon-tovel) 5.000 lir.
» » »
Ob 37. obletnici smrti dragega očeta Alojza Zonte daruje sm Gior gio z družino 20.000 lir za KD Primorsko Mačkolje.
V	spomin na Viktorja Sosiča da rujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Cvetko Mevljo vd. Pavlovič daruje brat Anton z družino 15.000 lir za Glasbeno matico.
Danes bi praznovala 100 tet Dok. Jožefa Ferluga iz Lon.jerja ki je umrla pred 23 let’ v Novi Gorici. Ob tej priliki daruje sin z družino 10.000 za TPPZ Pinko Tomažič in 10.000 lir za KD Lonjer Katinara.
V	spomin na borca in prijatelja Angela Inama daruje Stane Bido vec 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 12. obletnici smrti Alojza Kal-
es> NEDELJA, 8. avgusta Sce ; . MIRAN 2i) vzide ob 5.56 in zatone ob ^ dolžina dneva 14.29 — Lu-JutM n°b 22-27 in zatone ob 9.16.
'• PONEDELJEK, 9. avgusta Vf	JANEZ
najvišja temperatu-}*■ ur. n'nL najnižja 21 stopinj, ob %0,3 _ 24,6 stopinje, zračni tlak ?š 68-tv?, ustaljen, brezvetrje, vla-
nek!*0*113' padl° Je 4-2 mm dež' Sra;00 .rahlo pooblačeno, morje
^m°. temperatura morja
JtOrm^VA, SMRTI IN OKLICI
L'S° SE; Fabio Stabile, Ylv'ta, Giulio Borean, Are-,lltot>TT esi’ Silvia Dossi. h' ?4-1b* SO: 78-letni Antonio Sos-i°' 8].i Giovanna Del Bello por. X r etn> Ferruccio Schiavon, 71-, °KLi?t ra Zubelli.
« f*nar>čni stražnik Ales-~Atia pj^appaticci in gospodinja 2?° Lpo0831'' raziskovalec Pie.ranto-H*Ccen??v“1* ui bolničarka Laura Jjhjj j®’ nočni čuvaj Ernesto Pi-gospodinja Carmelina Co-b Ufaj„?*ent JV Luigino Guidolin , *hct.!"Ca Larina Lorenzi, delavec
Cvf0, ^'Pančič in gospodinja a bron' ■ trgovec Lucio Fedele S pf3' Lorena FiUplich, točaj Er-°v®san in točajka Rossana
Včeraj-danes
Lombardi, delavec Fabio Ceccarini in frizerka Isabella Pizzani, vratar Bruno Cantelli in gospodinja Rosa Melucci, elektronski tehnik Stelij Fi-čur in psihologinja Angelina Pian-ca, delavec Adriano Battello ^ solnica Angela Calabria, elektronski tehnik Francesco Muha in prodajalka Nidia Forchiassin, uradnik Franco Lugnani in Solnica Anna Maria
[ ste poskusili I L pri meni?^J
kinototog •
^Tegulin
ul mazzini 91
Bertoni, točaj Salvatore Di Luca in uradnica Emanuela Cociancich, železničar Dario Gortan in kozmetičarka Anna Colucci, uradnik Sabino Candio in sluginja Virginia Troise, delavec Mauro Tullio in prodajalka Susanna Razem, veterinar Alessan-dro Paronuzzi in univerzitetna študentka Adriana Linda, biolog Andrea Vitussi in biologinja Patrizia Peri, agent JV Renzo D’Orazio in šivilja Lucia Patrizia Maria Calabro, kemik Stefano Forcolin in univerzitetna študentka Alida Cmogorac, uradnik Silvino Bucciarelli in uradnica Neva Daneu, uradnik Alessandro A-bascia in uradnica Laura Fragiaco-mo, univerzitetni študent Giovanni Fabris *n odvetniški pripravnik E-manuela Comand, Claudio Pastorcic in Gordana Erdelja, delavec Nerio Babich in gospodinja Cristina Kufer-sin, grafik Claudio Scotti in risarka Daniela Cerretti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6, Nabrežina, Boljunec.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel 68-441
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec; tel 228 124 Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211(8)1. Prosek- tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Seal jan: tel 200-107; žavlje:
LOTERIJA					
BARI	79	55	28	82	75
CAGLIARi	4	25	47	50	43
FIRENCE	86	84	50	6	73
GENOVA	78	89	13	5	53
MILAN	48	58	35	70	52
NEAPELJ	2	46	23	89	66
PALERMO	2	33	80	34	86
RIM	47	18	44	82	48
TURIN	43	26	65	80	18
BENETKE	70	27	21	88	74
ENALOTTO					
212	2X1		1 X X		2 X 2	
KVOTE:
12 — 58.465.000 lir 11 —	762.500	Ur
10 —	64.700	lir
t	,v*--.	- j/
ca daruje družina Kalc 10 ODO laza Kulturni • dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marcelo Kralj da rujeta Graziella in Giordano 20.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj.
V	spomin na Marcelo Kralj da rujeta družini Sivitz 20.000 za KD Primorec in na Narda Kralja 10.060 lir za godbo Viktor Parma.
V	spomin na Marčelo Kralj da ru.iejo družina Narda Kralja 10.000; ter Graziella in Giordano 20 000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Alojza Strajna da ruje družina Germani 25 tisoč luža KD Ivan Grbec in 25.000 lir za dom Jakoba Ukmarja.
Ob peti obletnici smrti Rikola Pertota darujeta družini Portogran-di in Jankovič 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Marčelo Kralj darujejo Rudi in Nada Wilhehn 10.0(8) za KD Primorec, Emil in Olga Stuckler 10.000 za godbo V. Parma, 10.000 za VZPI-ANPI Trebče, 10.000 za sekcijo KPI Zorko Kralj in 10.000 za ŠD Primorec ter družina Carli (Trebče 38) 20.000 lir za KD Primorec.
Tone Bedenčič daruje 100 000 lir za MMPZ Vesela pomlad.
V	spomni na Antonijo Tavčar darujeta Eda in Vinko Milič 10.000 lir za MMPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Stanka Berceta da ruje sestra Marija 10.000 lir za MMPZ Vesela pomlad.
Ob prvi obletnici smrti dragega Vitala Pečariča se ga spominjajo sorodniki in darujejo 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
Ob drugi obletnici smrti dragega zeta Sergija Radoviča darujeta Stanko in Darina 25.000 lir za pevska zbora Igo Gruden - Nabrežina.
Ob podeljevanju značk aktivistom OF v KD Rovte - Kolonkovec daruje N. J. 100.000 lir za KD Rovte -kolonkovec. V isti namen darujeta družini Kodrič - šiškovič 50.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Rozalijo Čok darujeta Edo in Ada K.iuder 500 ND za ŠD Adria in 500 ND za TPPZ Pinko Tomažič.
V. D. daruje 20.000 lir za SKD
Tahnr _ Otvmtvp
Ob 12. obletnici smrti Alojza Kal-ca daruje družina 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 30-ietnici smrti Sergija Tončiča daruje družina Kosovel 10.000 za Sklad Sergija Tončiča in 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 50-ietnici smrti očeta Antona Malalana darujeta Marta in Pierin Cesar 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Danes, 8. avgusta, bo v Ljudskem demu v Trebčah
PRAZNIK
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
Praznik bosta popestrila kulturni in športni program. Kioski bodo založeni s pristno domačo kapljico in raznimi specialitetami. Zvečer ples s skupino ANONIMI.
Vabljeni
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 15. avgusta v, Škocjanske jame in na piknik v Lipico. Informacije v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje. Vpisovanje v torek in četrtek, od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ah 732858. Odhod ob 8.30 z Oberdankovega trga.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da bo izlet v bolnico Franjo 29. avgusta 1982.
Obalno planinsko društvo Koper vabi na izlet od 14. do 22. avgusta na Durmitor v Črni gori. Odhod bo v soboto, 14. 8. ob 6. uri izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Cena izleta za odrasle je 2.000 N.din, za mladino pa 1.000 N.din. Obvezno je predplačilo v višini 1.500 N. din. Vodja izleta je tov. Sandi Blazina. S seboj je treba vzeti šotor, kuhalnik in poskrbeti za prehrano vsak zase.
SPDT javlja, da je še nekaj prostih mest za 9-dnevni izlet na Durmitor. (Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20). Odhod avtobusa v soboto, 14. avgusta, ob 6.15 z Oberdankovega trga.
Gledališča
Danes ob 18. uri tretja predstava Straussove operete »Valčkov sen*. Dirigent Oskar Danon, režiser Giulio Chazalettes. Orkester in zbor gledališča Verdi vodi Andrea Gior-
gL ,	,	I-.	'-
Kino
Ariston 21.15 *Sul lago dorato*. K. Hepburn, H. Fonda, J. Fonda.
Eden 17.00 «Quattro passi sul len-zuolo*.
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00 21.00 «Via col ven-to». C. Gable. V. Leight, L. Ho ward, O. De Havilland.
Fenk-e Zaprto za počitnice.
Nazionale 16.00—22.15 »Bruce Lee: lotta di titani*. B. Lee.
Mignon 16.30 «La pazza storia del mondo*. Režija Mel Brooks.
Filodrammatico 15.00—22.00 «11 dia-volo nella signora Jones*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Un mercoledi da leo-ni*.
Cristalln Zaprto za počitnice.
Moderno 17.00—22.00 «Lo squartato-re di New York». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «1 predatori delTarca perduta*.
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15.30 «Christine: la follia del sesso*.
V torek. 10. avgusta, praznujeta 30. obletnico poroke BRUNA in ALOJZ ŠKERL Čestitajo jima m *elijo še mnogo skupnih let sin Igor. hči Erika z Bogdanom in vnukinja Nastja.
Čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV
obvešča svoje člane, da bo od
9. do 13. avgusta pisarna zaprta
nato pa bo do 31. avgusta odprta samo v jutranjih urah
ŠD VESNA se iskreno
zahvaljuje
skupini Judo klub AKA-OB1 Devin - Nabrežina, vaški godbi, svojim požrtvovalnim članicam in vsem, ki so pripomogli k uspehu
vaške šagre
v Križu.
Starši otrok,
ki letujejo v Zgornjih Gorjah pri Bledu
naj jih pričakajo
JUTRI. 9. AVGUSTA,
ob 13. uri na sežanski železniški postaji (legalna ura).
Potovalni urad «Aurora»
prireja naslednja potovanja in izlete:
Od 21. do 28. avgusta z avtobusom na otok Krk. Cena 170
tisoč lir.	_1
Od 10. do 12. septembra z av-	Ui
tobusom na Bled, v Zagreb in	1-
na Plitvička jezera. Cena 124	O
tisoč lir.	
Od 12. do 17. in od 17. do 22.	O *—
septembra z avtobusom na Ma	o a
U Lošinj. Cena 160.000 lir.	S O
Od 15. do 19. septembra poto-	
vanje v Rimini. San Marino. Zadar in Šibenik z avtobusom in	<o
ladjo. Cena 216(100 lir.	
Od 17. do 19 septembra izlel na otok Rab z avtobusom Cena 85.000 lir.
Od 25. septembra do 2. okto bra potovanje v Atene in križarjenje po Egejskem morju — z letalom in ladjo. Cena 880.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu Aurora v Ul Cicerone 4, telefon 60 261
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke, itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po te/ uri jih ne bomo *eč sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 -22.00)
Prosimo za razumevanje.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino.
KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV. Telefon 040/743784.
PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850.
PRODAiM malo rabljen otroški voziček. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/228562.
PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena. Zainteresirani naj telefonirajo na št. (0481) 8^95 -Elijana).
PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13 do 14. ure na št 040/774581
DRŽAVNA uslužbenka išče manjše' stanovanje v najem v okolici Trsta. Telefonirati na št. 040/272939.
VELIKA izbira novega in rabljt-ne-nega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher, Ul. Istria 27 - Trst. telefon 750113.
>3ERMEC
m gy &uo condukmtoi*
Ui. F. Severo 42 Tel. 56920/02
Gradbeno podjetle geom.
IDLE TUL & C.
S n C.
GRADNJA IN OBNOVA HIS
TRST — Ul Flovio 22/3 Tel 040/818141
RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY
t
TRST — Pasaža Fenice 8 • Tel 732-897
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST
Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
Velika poletna razprodaja
POPUSTI

ROLICH
NABRE2INA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE
Trgovina ROSIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrino 5 — Tel: 768-059 OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
■	Pisalni stroji
■	Računalniki po neprekosljivih cenah
■	Oprema
ŠD ZARJA
priredi 14., 15. in 16. uvgustu 1982 nu vrtu Gospodurske zudruge v Buzovici
ŠPORTNI PRAZNIK
GORIŠKI DNEVNIK
8. avgusta 198*
POGOVOR Z GORIŠKIM INDUSTRUCBM
k so v Gorici možnosti za nove tovarne ki bi izkoriščale kontingente proste cone
Za spremembe in podaljšek zakona o prosti coni so jo treba zanimati že sedaj, pravočasno - Tovarna La Giulia je navezala letos stike z jugoslovansko tovarno Kraš
V	gospodarski realnosti Goriške niso samo velike tovarne, zasebne ali državne, ki so v krizi, in o katerih pišemo teden za tednom, ugotavljajoč število delavcev v dopolnilni blagajni, odpuščenih, na kratko povedano krizo v katero so zabredle, marveč tudi manjša podjetja, ki u-spešno plujejo v nevihti v kateri se je znašlo italijansko, in ne samo i-talijansko, gospodarstvo. V teh dneh smo na tej strani ugotavljali, da se uspešno razvijata mala industrija in obrt v krntinski industrijski coni, da se lepo razvija produktivna zadruga telefonskih napeljav. Hoteli pa smo v tem času, ko so šli ali gredo ljudje na počitnice, izvedeti kako poslujejo male tovarne v goriški prosti coni.
V	petdesetih letih, kmalu po uvedbi proste cone, so v Gorici bile u-stanovljene številne tovarne slaščic, bonbonov, likerjev, čokolade. Takratne razlike med kupljenimi surovinami v Italiji in v inozemstvu so bile zelo velike. Dejstvo, da niso tovarnarji za blago, ki se je predelalo v goriški prosti coni, plačali carine, je marsikaterega industrijca vzpodbudilo da je tu pri nas odprl tovarno in če so mu posli dobro nesli je tudi zgradil sodobne tovarniške naprave. V glavnem so bili pobudniki teh akcij industrij«, ki so prišli iz drugih krajev države. Kot je že običaj iz avstrijskih časov, niso Imeli Goričani industrijske mentalitete. Zato so tovarne ustvarjali drugi in si seveda tudi delili lep dobiček.
Ugodnosti proste cone so sčasoma postale manjše. Zato so se kaj kmalu zaprle tiste tovarne, ki so bile pri nas odprte le iz špekulativnega razloga. Ostalo je le nekaj tovarn. To so tiste v katere so lastniki vložili velik kapital, sodobne stroje, v katerih so skrbeli za to, da je produkcija dobro tekla in z njo vzporedno tudi prodaja.
Tovarn bonbonov in čokolade je sedaj v Gorici ostalo le pet. To so La Giulia, De Licia, Carelli, Ilcea in Gaber. Le v nekaterih predelujejo čokolado. Večji, to sta La Giulia in De Licia, se ukvarjata z izdelavo bonbonov in žvečilnega gumija.
Obiskali smo tovarno La Giulia, tudi zato da bi od enega lastnikov izvedeli njegovo mnenje o sedanjem zakonu proste cone in o predlogih za njegovo podaljšanje. Delegirani upravnik Enzo Brasca je namreč na nekem zasedanju gospodarstvenikov, ki je svojčas bilo v Gorici, imel daljše poročilo o prosti coni in tudi dal koristne predloge kako naprej.
Najprej smo hoteli zvedeti kako gre z prodajo izdelkov te tovarne, v kateri je zaposlenih več kot 200 ljudi. Gre v glavnem za žensko delovno silo. Kriza v tem sektorju se je pričela leta 1977, ko je vlada odredila, da ni moč več uporabljati v izdelavi bonbonov in drugih podobnih slaščic nekaterih barvil. V ljudeh se je ustvarilo nezaupanje in gospodarska kriza je prodajo teh izdelkov še zmanjšala. V treh - štirih letih se je poraba tega blaga v Italiji zmanjšala za približno deset odstotkov. V tej goriški tovarni, kjer so izdelovali zelo veliko žvečilnega gumija so v zadnjem času nekako preusmerili proizvodnjo, tako da imajo zdaj večjo produkcijo bonbonov. Kar 70 odstotkov njih proizvodnje gre v izvoz, na razne kontinente, v glavnem z njihovim zaščitnim znakom. Občasno pa delajo, enako kot vsi drugi, tudi z jugoslovansko tovarno Kraš iz Zagreba. Za potrebe neke tovarne na Primorskem, ki sodi v sklop podjetja Kraš, so dobavili bazično zmes za izdelavo žvečilnega gumija. V zameno pa bodo v Italiji, potom svoje trgovske mreže, prodajali nekatere izdelke zagrebškega podjetja. Gre najbrž za enega prvih primerov takega sodelovanja na našem območju.
Na naše vprašanje kakšno je ravnotežje med današnjimi koristmi proste cone in dejstvom, da je tovarna daleč od prodajnih središč (La Giulia prodaja namreč svoje blago v Srednjo in Južno Italijo, razen tistega, ki gre v tujino), nam je Braschi
dejal, da imajo, kljub vsak dan višjim prevoznim stroškom in drugim režijskim stroškom, še vedno korist. Še vedno bi se našel kak industrialec, ki bi bil pripravljen priti v Gorico in tu zgraditi tovarno, če bi bil gotov, da dobi kontingente blaga proste cone.
Pri tem nas je pogovor usmeril na sedanji zakon o prosti coni, ki bo zapadel čez tri leta. Po mnenju Brasce je bil sedanji zakon pred leti dobro zastavljen, še posebej tam kjer je bilo napisano, da je moč spremeniti kontigente posameznih surovin, seveda upoštevajoč pravilo da ni moč povečati gornje mere carinskih ugodnosti, ki morajo o-stati v celoti take kot so sedaj. So namreč nekateri kontingenti, ki sploh niso bili izkoriščeni ali so bili premalo; zato je neumno zavreči te u-godnosti. Sistem spreminjanja kontingentov pa je tako birokratsko zapleten, v Rimu se stvari izgubijo na hodnikih raznih ministrstev. Zato pa ima Gorica občutno škodo, saj bi marsikatero blago lahko koristneje izkoristili v tej ali oni novi tovarni. In še zaposlitev bi tako lahko dobile stotine delavcev in tehnikov.
Brasca nam je še dejal, da se je treba lotiti teh vprašanj že sedaj.
Mora priti do enotnih stališč indu-strijcev, sindikalistov, politikov. Akcija se mora pričeti pravočasno, da bosta vlada in parlament odločala pravočasno, ne pa v zadnjem trenutku, kot se je pripetilo doslej ob vsakem podaljšku zakona.
Zatem nam je Brasca nanizal še vrsto predlogov, za katere se ogre vajo tukajšnji industrij«. Gre za izjemen položaj v katerem se nahaja jo tovarne v Berlinu. Te imajo precej ugodnosti, ki jih Evropska gospodarska skupnost tudi potrjuje in dovoljuje. Vsaj delno enake ugodnosti in olajšave bi lahko uvedli tudi pri nas. Država bi zares prispevala nekaj iz svojega proračuna, to pa bi koristilo gospodarstvu, kajti pri nas bi lahko zgradili še več tovarn in seveda zaposlili več ljudi.
Sedaj ko vse kaže da ni več iz-gledov, da bi v obnovljeni podgorski predilnici zaposlili toliko ljudi, kot jih je bilo v njej doslej, bi bilo najbrž prav, da bi odgovorni pomislili na razne predloge, ki prihajajo s strani industrijcev.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
MNOGI SO PUSTILI AVTO DOMA IN STOPILI NA VLAK
Tračnice so za marsikaterega bolj vabljive kot avtocesta
Na železniški postaji v Gorici so v zadnjem mesecu uslužbence in študente, ki so vozijo v Trst, nadomestile družino s kovčki in mladi z nahrbtnikom
Čeprav se tudi vlak ni mogel izogniti vsesplošnim podražitvam, .je nekdanji «železni konj* ostal med najcenejšimi prevoznimi sredstvi. S prvim avgustom je stopila v veljavo 10-odstotna podražitev že lezniških vozovnic in drugih uslug, kot so dodatek za spalni vagon, dodatek za brzovlak itd., za na daljnih 10 odstotkov pa se bo vožnja z vlakom podražila s 1. oktobrom.
Po sedanjih cenah .je treba na nekaterih pomembnejših progah za vožnjo v drugorazrednem kupeju plačati sledeče: iz Gorice v Benetke 4900 lir (za vožnjo v prvem razredu 8700 lir), v Milan 12.800 lir (1. r.:	22.900), v Rim 22.jOO lir
(39.800), v Neapelj 26.300 lir (48 tisoč), v Bari 26.700 lir (48.800) in v Catanio 29.500 lir (55.100). Kljub višjim cenam je vožnja z vlakom še vedno manj draga kot potovanje z avtomobilom ali pa z letalom.
Načelnik goriške železniške postaje nam je v pogovoru povedal, da po podražitvi niso opazili občutnega padca števila potnikov. Na postaji sicer ne vodijo statistike potnikov in zato ne razpolagajo s popolnimi podatki o prometu, toda
ki se je nadaljevalo tudi v prvih avgustovih dneh. torej po podražitvi, Julija, ko so veljale še stare cene, so v blagajni železniške postaje kasirali skupno za okoli lit odstotkov denarja več kot .punija Ta podatek pomeni dvoje: po eni strani kaže na povečanje celotnega potniškega prometa, po drugi strani pa kaže, da je prišlo do določene kompenzacije tudi znotraj običajnega števila potnikov. Uslužbence, delavce in študente, ki iz delovnih ali študijskih razlogov dnevno potujejo predvsem v Trst in Videm so v času dopustov zamenjali turisti, družine in uosame-zniki, ki se navadno odpravljajo na daljše poti. Vsaj del večjega dobička za državne železnice je treba torej pripisati ne toliko večjemu številu potnikov, ampak večji srednji razdalji, ki jo vsakdo prevozi.
Večina potnikov je v tem času namenjena v Rim, Milan, Neapelj, precej ljudi potuje tudi v Benetke ali Firence. Malo vedo na postaji povedati o potovanjih v inozemstvo. To predvsem zato, ker večine ljudi, ki potuje v tujino, kupi vozovnico raje v potovalni agenciji. kjer se med drugim lahko
kljub temu so v poletnih mesecih okoristi s posebnimi turističnimi po-opazili povečanje števila potnikov, I pusti. To velja predvsem za mla-
dino in študente, ki imajo pri takih potovanjih možnost popusta tudi do 30 in 40°/o. Tako tudi za izkaznico Inter-rail, ki stane 227.500 lir in s katero mladi do 26. leta starosti lahko potujejo z vlaki sko raj cele Evrope neomejeno število kilometrov en mesec. Teh izkaznic ne izdajajo na postaji v Gorici, p>ač pa si jih mladi lahko priskrbijo preko potovalne agencije, ki naroči izkaznico v Trstu ali v Vidmu. Kakor mladi, imajo pravico do posebne izkaznice tudi upokojenci, ki jim Srebrna karta omogoča znaten prihranek na daljših potovanjih. V Gorici so julija izdali oko-li 60 takih kart, kar je precej več kot v prejšnjih mesecih Za zaključek pa še nekaj kar zadeva zamude vlakov — večno hibo italijanskih železnic. Letos so uvedli nekatere novosti, ki naj Di omejile zastoje in prihranile potnikom odvečno čakanje. Poleg vsakoletne ga naravnega zmanjšanja blagovnega prometa v roletnem času, kar omogoča potniškim vlakom bolj prosto pot, so ukinili nekaj krajevnih vlakov in jih nadomestili z avtobusi. Na tak način so lahko namenili več osebja in sredstev okrepitvi pomembnejših daljših prog. na katerih je v poletnih mesecih promet najgostejši.
■iiiiifiimimimimiiiinifiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiittiiimiiiiiiimMitmiiiiiiiiiiiMiiniiiMiiMiiti

UDELEŽUJE SE GA 26 PRIDELOVALCEV VIN
Vinogradniki Goriške in Furlanije dosegli velik uspeh v Ljubljani
Domov so prinesli 9 velikih zlatih in 19 zlatih medalj V septembru bodo svoja vina razstavili v Krminu
TURISTIČNA
AGENCIJA
GOTOUR
Želite preživeti prijeten in poceni dopust, nameravate na izlet ob koncu tedna, imate v mislih daljše potovanje?
V vsem vam ustreže Turistična agencija GOTOUR
Gorica Korzo Italia 205 Tel. 33-019
Vinski pridelovalci Goriške in videmske pokrajine so zelo zadovoljni z letošnjim uspehom, ki so ga zabeležili na ljubljanskem vinskem sejmu. Poslali so rekordno število vzorcev, dobili so rekordno število medalj in priznanj. Nekak obračun te akcije so napravili v pietek zvečer v Grandikovi kleti na Pleši-vem, kjer so se zbrali skupno s strokovnjaki in časnikarji. Zanimanje za ljubljanski vinski sejem se je povečalo potem ko je na lanskem sejmu kabernet zadružne kleti v Krminu dobil naslov »šampion 1981». Tudi zaradi večje organizacije je na letošnji ljubljanski vinski sejem poslalo kar 66 vzorcev vin naše dežele 26 vinogradnikov in podjetij. To je rekordno število in dobljenih 9 velikih zlatih medalj, 19 zlatih, 30 srebrnih in 7 diplom priča o visoki kvaliteti tukajšnjih vin.
Poskusili jih bomo lahko konec avgusta do prvih dni septembra na letošnjem, že 28. mednarodnem sejmu v Ljubljani. Kasneje, 12. septembra, ko bo v Krminu praznik grozdja, bodo udeležence ljubljanskega sejma doma še posebej nagradili.
Petkov večer je bil zanimiv, ker smo na njem izvedeli marsikaj o tej množični udeležbi tukajšnjih vinogradnikov na ljubljanskem sejmu in tudi laskave ocene o tem sejmu. Enolog Vanda Gradnik, ki je bila lani v mednarodni žiriji ljubljanskega sejma, je razložila kako je prišlo do tako množične u-deležbe in tudi kako stroga je mednarodna konkurenca, saj se na ljubljanskem sejmu ocenjujejo vina z vseh celin. Sorini, prejšnji predsednik deželnega centra za vinogradništvo, je dejal, da je priznanje dobljeno v Ljubljani pomembnejše kot na marsikateri drugi razstavi, kajti ne gre tu za komercialno vred-
nost (v Jugoslavijo ni moč uvažati vin iz tujine), in so zaradi tega ocenjevalci bolj sproščeni in objektivni. Nekateri drugi med prisotnimi so tudi ugotavljali kakšna vina so bila bolj nagrajena, bela ali črna. Vinogradnik Miro Gradnik je priporočil, da bi se to sodelovanje še nadaljevalo v prihodnje.
Na letošnjem sejmu so sodelovala podjetja iz naše dežele: 1. Volpe Pasini iz Čedada, poslal je 6 vzorcev, veliko zlato medaljo je dobil za renski rizling 1981: 2. Luigi Val-le iz Buttria, poslal je 10 vzorcev, 2 veliki zlati medalji je dobil za merlot 1975 in za kabernet 1977; 3. Giovanni Dri iz Nem je poslal en vzorec; 4. Paolo Rodaro iz Spesse pri Čedadu je poslal dva vzorca;
5.	Zadruga vinogradnikov iz Čedada je poslala en vzorec; 6. Dorino Livon iz Dolegnana je poslal dva vzorca, veliko zlato medaljo je dobil za briški kabernet 1. 1981; 7. Boris Pintar iz Števerjana je poslal štiri vzorce; 8. Marčelo in Marino Humar iz Števerjana sta poslala dva vzorca, veliko zlato medaljo sta dobila za kabernet letnika 1981; 9. posestvo Primožič z Oslavja je poslalo en vzorec; 10. Silvio Jer-mann iz Fare je poslal en vzorec;
11.	Gianluigi Vescovo iz Fare je poslal dva vzorca, za beli pinot 1981 je dobil veliko zlato medaljo;
12.	podjetje Villanova Piave Ison-zo iz Fare, je poslalo en vzorec, kabernet letnika 1981, za katerega jo dobilo veliko zlato medaljo; 13. posestvo Gradnik s Plešivega je poslalo pet vzorcev; 14. Pepi Keber iz Cegla je poslal en vzorec; 15. Stanko Keber iz Krmina je poslal dva vzorca; 16. Ferdi Polenčič s Plešivega je poslal dva vzorca; 17. Bratje Polenčič s Plešivega so poslali dva vzorca; 18. Mario Toros iz Novalijev je poslal en vzorec; 19. Stanislav Mavrič iz Novalijev
n	KMEČKA BANKA
	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA-KORZO VERDI 51
	TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
W	TELEX 460412 AGRBAN
	VSE BANČNE USLUGE . MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
je poslal en vzorec; 20. Evgen Kurtin iz Novalijev je poslal dva vzorca: 21. Giulio Manzocco iz Kr-I mina je poslal dva vzorca, za to-kajca iz leta 1981 je dobil veliko zlato medaljo; 22. Posestvo bratov Bužinel iz Krmina je poslalo en vzorec, traminca letnik 1981, in dobilo zanj veliko zlato medaljo; 23. Zadružna klet iz Krmina je poslala deset vzorcev; 24. posestjo Cerrutti - Villa Russiz iž Koprivnega je poslalo en vzorec; 25. Fa-bio Berin iz Moše je poslal dva vzorca; 26. Stelio Gallo iz Mariana je poslal en vzorec.
Kot vidimo je bilo kar precej zlatih medalj za naše vinogradnike. Prostor v časopisu nam ne dopušča, da bi tu objavili še seznam vseh, ki so dobili zlate medalje, med katerimi je precej slovenskih vinogradnikov. K stvari se bomo še povrnili.
Povejmo še, da so bili prisotni na petkovem večeru krminski župan Nunin, odbornica za kmetijstvo Guerra, podpredsednik pokrajine Tomat, novi predsednik deželnega centra za vinogradnike Pit-taro, ki je povedal marsikaj zanimivega, o čemer bomo še poročali.
Življenjska pot Pepija Kadeža je v marsičem svojevrstna. Naše ljudi na Krasu je kot rdeča nit vezala zelo podobna življenjska usoda. V prvi svetovni vojni so bili v izgnanstvu, po vrnitvi v Doberdob pa so morali leta in leta garati, da so si lahko postavili svoj dom in uredili svoj življenjski prostor. »Bila so trda leta,» kot pripovedujejo starejši vaščani, »vendar v tej revščini tako zelo vesela in zadovoljna,» dodajo s kančkom otožnosti.
Pepi Kadež se je rodil v Brdih leta 1905. Ko je bil star le tri leta fe je moral zaradi smrti staršev preseliti v Trst. Tu je šest let bival v zavodu za sirote. S to namestitvijo pa očitno ni bil zadovoljen, zbežal je in čisto slučajno prispel v Dober dob. «Hodil sem gor in dol po vasi, bil sem lačen.» Nam je povedal Pepi. «Zagledal me je starejši moški, ki me je vzel k sebi. Pri Štipetevih sem tako ostal in jim služil do takrat, ko sem moral v vojsko. Bil sem šest let orožnik.*
Od takrat pa je njegovo življenje sledilo klišeju, ki je lasten veliki večini Doberdobcem. Kot čuvaj se je zaposlil v ladjedelnici, nato je bil kot občinski delavec v Doberdobu zaposlen vse do penzije. Obiskali smo ga in Pepi nam je povedal marsikaj zanimivega.
«Vi ste bili prvi povojni župan v Doberdobu. Kaj ste se s politiko u-kvarjal že pred koncem vojne?» smo ga vprašali.
«Ne vem, če bi lahko označili moje in delovanje vseh občinskih svetovalcev kot politično akcijo,» je pojasnil. «Občinsko poslopje v Doberdobu je med obema vojnama zgorelo in zato ni ostalo nobenih dokumentov. Tako nam je zavezniška uprava postavila pogoj, da če hočemo dati materialno pomoč moramo ustanoviti legitimirano javno oblast in pač voditi posle te oblasti. Tako so me izvolili za župana skoraj po na-k'jučju. V naslednji mandatni dobi nisem več kandidiral.*
»Več let ste bil občinski delavec, ali bi nam primerjal sedanje in
NiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiinniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiuraiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiii
Sovodenjski harmonikaši,
ki se je izkazala v kviz oddaji ita-o podružnico šole lijanske televizije. Po koncertu so in_ ki jih že več se mladi sovodenjski harmonikarji slikali z Zianijevo in Mike Bongior-nom, tokrat že brez harmonik. (Sliko je napravil goriški fotograf Dani).
v zadnjem času večkrat in z >hom. Poslušali smo jih na za-
sovodenjskem Kulturnem domu.
Pro Senectute in
Zatem so nastopili še na veliki do-
Tekma zvonarjev popoldne v Podturnu
Poročali smo že, da se v teh dneh vrši v Podturnu poletna šagra. V okviru praznika bo danes, poleg večerne zabave s plesom in bifejev, ob 17. uri tekma zvonarjev. Na zvoniku cerkve sv. Roka v Podturnu se bodo v zvonjenju pomerile skupine iz raznih krajev naše dežele ter iz Slovenije. Letos pridejo sku
pine iz Goč, Vipave, notranjosti Slovenije, furlanske nižine in, prvič, tudi skupina iz Casanova di Tol-mezzo v Karniji. V prejšnjih letih so velikokrat zmagali zvonarji iz Slovenije.
NENAVADNA PESNIŠKA ŽETEV
DVE PESNIŠKI ZBIRKI TIK PRED IZIDOM
V Novi Gorici izideta pesmi Vite Žerjalove in Danila Remškarja
ko spremno besedilo pa napisi Marijan Brecelj.
K zbirki se bomo še povrnili ** bo izšla.
Tudi drugega avtorja Danila R*®’ Škarja (roj. na Cesti pri Ajdovšcr ni 1931) večina ne pozna, razen ti' stih delavcev, ki so dolga leta 1 njim skupaj delali. O Danilu ReB' Škarju, gradbenem tehniku, maramo žal pisati v preteklem čas® zakaj uiHorja ni več med Žiri®1' Kot tragična posledica Prrmejll nesreče je preminil v septemom 1981. leta.
Pobuda za izdajo te knjige P®' mi je izšla iz delovnega kolektu SGP (Primorje* v Ajdovščini, P® katerem je ranjki dolga leta ot-lal. Iz obširnega RemškarjeveO opusa, ki obsega daleč preko d' risto pesmi, je urednik zbirke < bo imela naslov po eni izmed o javljenih pesmi) «Od jutra do mr kat, Marijan Brecelj izbral oko petdeset pesmi in jih razporedu pet ciklov. V prvem so zbrane Pf mi, ki pojejo o naravi in etovek> pokrajinske impresije, obenem r najbolj tipične Remškarjeve P85"1' V drugem si sledi nekaj ljubeze ske lirike, za temi pesmi, kj vore o delu, posebej o štvu, iz katerega je avtor 4*®? navdih. Za njimi so pesmi o nji vojni in odmevi iz taborm-' nakar zaključujejo zbirko refleks ne in socialne pesmi.
Zbirki je urednik napisal dali zapis, v katerem je podrobno W dana pesnikova življenjska oot,V . gled nad tematiko tistih pesmi, _ v zbirko niso bile zajete, m * veda redaktorjeva pripomba, k» je pri urejanju z gradivom raVf., ker je to - zahtevalo tudi ne^ca[rei posege v besedila, če imamo v. očmi, da gre v bistvu pri ieh 9 mi za delavca, ki je tudi vesvit, Knjigo je opremil inž. arh- v ko Torkar, ilustracije pa ji le risal Zdenko Krpan.
Tudi o tej knjigi bomo še Var
Te dni sta v novogoriški tiskarni GP Soča v tisku dve pesniški zbirki, ki jih bodo bralci dobili v roke že v septembru, se pravi prav na začetku jesenske knjigotržne sezone. Gotovo bo izid obeh knjig predstavljal presenečenje za ljubitelje in raziskovalce poezije
Kot prva bo izšla zbirka mlade pesnice Novogoričanke Vite Žerja-love (roj. 1963), sedaj še dijakinje na novogoriški srednji šoli. Čeprav bo ime večini bralcev neznano, so ga ljubitelji slovenske poezije že utegnili več kot nekajkrat srečati, saj je objavila že vrsto pesmi v časniku Mladina, v reviji Primorska srečanja, posebej pa je presenetil njen vstop v osrednjo slovensko literarno revijo Sodobnost.
V tej prvi svoji zbirki, katere realizacijo ji je omogočila Kulturna skupnost v Novi Gorici, je avtorica v vet ciklov uredila štiriintrideset svojih pesmi, od katerih so bile nekatere že objavljene. Naslovi ciklov (Pljusknem preko okna. Snopi v čas, Živim med brezami. Kličem vas, Na robovih mojih prividov), dajo hitro slutiti, da gre povečini za intimiic liriko mladega človeka, ki šele tiplje v svet in skuša najti razmerje do njega. Pesmi so po obsegu pretežno kratke, pisane v prostih verzih, brez rim, bogate na metaforiki, na prvi pogled izven časa in prostora.
Zbirko je ilustriral mlad novogoriški grafik Klavdij Tutta, krat-
prejšnje delovanje te službe?*
»Za delo, ki sem opravljal jaz so sedaj nameščeni trije občinski delavci, kljub temu, da se ni vas posebno veliko povečala. Vendar ne morem reči, da le oni slabo delajo. Ta njihov odnos do dela je odraz splošne »krize* v mladini, ker se tega tiče. Poleg tega pa je sedaj kontrola nad to službo dosti bolj «nežna» kot je bila do nas.*
»Kako preživljate svoj prosti čas?* smo na koncu vprašali »Ker imam zelo nizko penzijo moram tu pa tem še kaj prislužiti.* se nam ;e potočil Kadež. »Tako pa, tu pa tam popravim kak par čevljev nabiram gobe ali pomagam sosedom pri raznih, opraviljh. Velik del svojega prostega časa pa preživim v družbi prijateljev, ki ob kozarcu vina preživimo dolge popoldneve.*
čali- po njenem izidu.
Kdo želi samičko pasme cocker?
Na sedežu ENPA v Ul. Boccaccio 6 imajo 2 leti staro čistokrvno samičko pasme cocker. Samička s kodrasto sivo in črno dlako je brez gospodarja, zato jo lahko vzame katerikoli ljubitelj živali. Uradi EN PA so odprti vsak dan med 10.30 in 12. uri, razen ob torkih in četrtkih, ko so opdrti od 17. do 18.30.
• Organizatorji počitniške kolonije
v Forni di Sopra obveščajo starše vpisanih otrok, da je predviden povratek otrok v torek, 10. t.m.. ob
11.30.	Starši na jjih ob tej uri čakajo pred italijanskim učiteljiščem na Verdijevem korzu.
Kino
Gurica
CORSO 17.00-22.00 »Mephisto*. K. M. Brandauer. Barvni film.
VERDI Zaprto.
VITTORIA Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m.
Tržič
EXCELSIOR 15.00-22.00 »Lola*.
PRINCIPE 16.00-22.00 »La sai l’ul-tima sui matti*.
ISovu (iorico in okolico
SOČA 10.00 »Digbi, največji pes na svetu*. Ameriški film. 16.00—18.00 —20.00 «Reka velikega aligatorja*. Italijanski film.
SVOBODA 16.00 »Digbi, največji pes na svetu*. Ameriški film. 18.00—
20.00	»Žametni prsti*. Italijanski film. Jutri: 18.00-20.00 »Venerin vrt*. Ameriški westem.
DESKLE 17.00 »Godzila proti Mega-lonu*. Japonski film. 19.30 »Ubijalci na motorjih*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italija 242, tel. 83-538.
1.444 vzorcev vina ocenjenih v Ljubljani
19 pokušateljev iz 10 drž** je v letošnjem juliju oceni® 1.444 vzorcev vin, kar pomeni » ljubljanski vinski sejem rekord' no število. Podelili so 158 ve«' kih zlatih medalj, 441 zlatih , 595 srebrnih medalj, 219 čast®1® diplom, tri diplome za sodej£ vanje ter nekaj najvišjih Prt' znanj, te je »šampion 82». Id®” bljanski vinski sejem bo le®* od 27. avgusta do 3. septembr na Gospodarskem razstavišč®
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJ® v Gorici
obvešča člane, da bodo uradi zaprti zaradi dopusta od 9 *• do 26. 8, Za nujne potrebe tem času so na razpolago uja' di v Trstu — tel. 040/62-953 62-928.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega
ROJSTVO: Davide De BelliS' & via Ometto, Carmen Ferrara, lentina Macuzzi, Antonio M°nel *
SMRTI: 81-letna gospodinj®^ namaria Perpssin, 60-letni jenec Pasquae Bruno, 72-letn®■ *[ spodinja Carmen Lupinec, upokojenec Marcello Tuntar, “gj, na upokojenka Caterina Furlan- ^ letna gospodinja Giuliana Skok . Simonet.fi. 51-letna n^iteliica ^ «.*■
jg
Aldo Medeot, 62-letna gospodi® Antonia Pin por. Comar.
OKLICI: uslužbenec Mauro j sian in uslužbenka Patrizia ZO ^ zapriseženi čuvaj Luigi Giardin® učiteljica Marialuisa Iuretti. J ,0-ničar Silvano Vit in perica R® pj.
Simonetti, 51-letna učiteljica Fain por. Collenzini, 71-letni jenec Antonio Marchesan, 52-®..,
na Brumat, podčastnik Virgir11®^' sano in prodajalka Assunta ne, tehnični uslužbenec Stri ^ Quero in uslužbenka Patrizia ^ načrtovalec Lorenzo Simeoni rij); službenka Barbara Marchi. f-Carmelo Catania in študentk81 0 velina Piccinato, obrtnik M8Sp}. Simone in gospodinja Rosanna pez.	i^,
POROKE:	finančni svetov®.
Maurizio Chiarella in Margherita Žakelj, trgovski P°jy Renato Plesničar in uslužbenk®^, manna Biancotto, restavrator netto Concina in vzgojiteljica earla Scremin, kirurg Paolo m chiorre in bolničarka Enfl®n Vian.
Objavili so lestvice otroških vzgojiteljic
da so deski
Šolsko skrbništvo sporoča, včeraj objavili na oglasni skrbništva začasne lestvice vzgojiteljic za poučevanje v državnih o-troških vrtcih v šolskih letih 1982 -83 in 1983 84. Istočasno dodaja pomembno opozorilo, da zapade rok za predstavitev morebitnih prizivov pet dni po objavi začasnih lestvic.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša drag«
ANA DEVETAK vd. PELICON
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 9. avgusta, ob 16. uri hiše žalosti v sovodenjsko cerkev.
Žalujoči: hči Iva in snaha Ada z družin a*8*
Sovodnje, 8. avgusta 1982
KULTURA


OB STOLETNICI ROJSTVA
GRADNIKA POETAE SEPULCRUM
Tržaški oktet pod latnikom
Te dni (natanko 3. avgusta) je livfi sto ^t, odkar se je rodil ve-“? slovenski pesnik Alojz Grad-K’. k* J® bil v nekem smislu ves j ?1 ,,as in še danes naš, živ so-omk. Ko se ob tem jubileju sposojam Gradnika, mi je še v ži-spominu zadnje srečanje z J m. dve leti pred njegovo smrtjo, S na*anko 3. aprila 1965. leta, ko m ga obiskal na njegovem domu na jian' pred svojim odhodom .®'Mnarodni simpozij ob sedem-j i!-,1 c* Dantejevega rojstva, ki nul1 ,v Firencah od 20. do 27. a-tencali' V n^e®ov^1 rodnih Fi-
i_iJfars’kdo se bo vprašal, čemu o-tejp ^r* Gradniku v zvezi z Dan-v p - Odgovor je sila preprost: -i-V^dnikovem prevajalskem pes-Kem opusu zavzema prav Dan-no in častno mesto, saj je a r lorentinčeva Božanska kome-Ja velika preokupaeija in izziv sem a Gradnika. In prav zato j m Pred simpozijem obiskal poeta, p. r1. malo pobesedovala tako o ®teju kot o njem samem.
sPominjam se tako tega zad-8a srečanja z njim kot da bi
«Dušanu Željeznovu ob spominu na Danteja. 3. 3.1965. Alojz Gradnik.*
Poslovila sva se in se potlej nisva videla nikoli več. Vendar pa sem se kake tri tedne kasneje, ko sem v Ravenni obiskal Dantejev grok, spomnil na Gradnika, saj sem začutil, ko sem iz polmračnega prostora stopil spet v svetlobo dne, nekaj tistega, kar je pesnik zapisal ob koncu Pekla, ko je izstopil iz njega v spremstvu pesnika Vergila ponovno na zemeljsko površino: «E quindi u-scimmo a riveder le stelle*, zadnji verz Pekla, ki ga je Gradnik takole poslovenil: «Stopila ven sva in bila pod zvezdami.*
Pet let kasneje, 1970. leta, pa sem prvič obiskal Gradnikov grob v njegovi rojstni Medani. Presenečen sem bil nad skromnostjo in neznatjostjo pesnikovega groba na še neznatnejšem medanskem pokopališču, vendar pa je ta skromnost morda še mnogo bolj poudarjala pesnikovo veličino spričo ne-vem kakšnega mauzoleja ali grobnice, vendar pa je grob jasno in očitno kazal na nekaj čisto druge-
Pesnik Alojz Gradnik
bilo
C. vferaj pa čepraV Je 6d’ tA-
l.	toinilo že dolgih sedemnajst P61"3!51 let od pesnikove
v rfl frebji april 1965. leta je bil Ven Jat"jani lep, sončen, a vetro-bi)L:^an' ko sem se vzpenjal v »rav evih blokih ob Kidričevi cesti je , v oajvišje nadstropje, kjer dom an°val Pesnik. Bil sem seveda vai eajen la pesnik me je pričako-je j rajub visoki starosti, takrat je kj® .že triinosemdeset let, me teoT.l spoznal, saj sva se pred JjLH Ze večkrat srečala, tako na sodel* v,vili književnikov, kjer je g0vi °va' v mojem razgovoru z nje-Atidr- rojakom in književnikom ^ : elem Budalom, spominjal pa Pred ■ m°ie mame, s katero je živ,- v°jno sodeloval v kulturnem
JJ:
je hii80Va °gromna delovna soba luči 3 p°lna svetlobe in aprilske ga,‘Pogled skozi okna pa je se-hiie Prav do Kamniških Alp, ki so dom akrat ®e zasnežene in njegov klen,Se m* je zdel prečudovit ste-vet' st°lp nad Ljubljano, odprt $ke„.1V0ITl' luči in lepoti ljubijan-besnp mesta na vse štiri strani nega ®a. svoda. In sredi tega vse-dar malce naglušen, a ven-kl,,.uZlv *n zvedav, radoveden in in .navidezni zaprtosti čisto bli-stekpi Ves neposreden. Takoj je tijpgn. Pogovor, toda ne o njem in ju t„Vem delu, temveč o Dante-takra(mn velikanu, ki se mu je bil «Ve .Gradnik ves zapisal, da ,aste\ Dante me privlači seve-še radi Božanske komedije, ki je ških ndanes ena največjih člove-klongf-^nk-ov sploh, velika enci-Oied 'la takratnega sveta in most Pesan90*^0, srednjim vekom in re-prebua°: yeličastna zgradba sveta ve(ja Jal°.d'ega se renesančnega člo-ta, u VlzDa >n podoba nekega sve-diraf ga je Dante spričo ozkosti, skal Jaslva in človeškega zla i-dar k,a ,nebu, v nebesih, a je ven-je Jl|b temu veroval v človeka,* gov0r rat začel Gradnik najin raz-čisko U^ Je potem prevesil v bleiri tokovne in težavnostne pro-Poeta V zvezi s prevajanjem tega Plimo v sl°venščino. Ko sem mu Plen ®rede omenil, da bom skočil *av 9v°j° Potjo v Firence še v IPstnn n° na Dantejev grob, je ža-ln skoraj resignirano dejal:
l Vam- 'v je budo, da ne morem % i- L Kako bi poromal v . ?o Ra
Firen-
Pioia ‘t.avenno, vendar, saj vidite, NatnVlsoka starost...* je t,- le počasi vstal, napotil se Peka, J? stekleni omari, jo odprl. Pa m; Casa brskal po njej, potem kga Prinesel knjižno izdajo svo-ki .Prevoda Dantejevega Pekla, MlaLfla 1959. leta pri založbi zbirkn1v knj'ga kot 26. zvezek čil na Kondor. Knjigo mi je izro-skorai nu-am skrivnosten, vzvišen, Čej, . rekel zarotniški način, »ih' rwJ ,vas spremlja po Danteje-*e materi v Italijo. Zahvalil sem PoPr za dragoceno darilo in ga v Sbr>naj mi kaj zapiše v njo *rečan- n na najino dantejevsko raj 0Je" S tresočo, počasno, sko-kpjig^.ato pisavo mi je zapisal v
ga: na skromnost‘ iti veličino domače grude, preproste in zemeljske, ki je bila tolikokrat pesniku veliki navdih in apoteoza. Sicer pa je moj takratni obisk v Medani veljal predvsem pripravam na odprtje pesnikove spominske sobe v Gradnikovi domačiji, ki so jo Gradnikovi kupili 1912. leta in se pesnik ni rodil v njej, kot mi je takrat pojasnil njegov brat Jožef Gradnik, ves ponosen in vesel, da bo ta njegova domačija postala spet nova in pomembna točka na kulturnem zemljevidu Slovenije.
Pesnik je bil takrat že tri leta v grobu in zato sem se sedaj upravičeno spraševal, čemu je bilo potrebno takrat toliko časa, polna tri leta, od pesnikove smrti, da je končno dobil spomin nase v svoji rojstni vasi, ki jo je v svoji poeziji proslavil in ovekovečil za vse večne čase. Ne bi na tem mestu in ob tej priložnosti podrobneje pogreval svoj in marsikoga drugega lament spričo tako nenavadne posmrtne Gradnikove usode, kot bi tudi ne govoril o najrazličnejših, zelo malenkostnih in ozkih zadržkih in pomislekih tako Medane same pa tudi širšega slovenskega kulturnopolitičnega kroga tedanjega časa. ki je bil dokaj nenaklonjen
pesnikovemu spominu, omenil bi morda le izjavi Mateja Bora in Josipa Vidmarja, ki sta mi jih dala tedaj ob pobudi in uresničevanju Gradnikove spominske sobe v Medani, ki tudi še danes po svoje pričata, da so stvari ob Gradniku in okrog njega le krenile naprej in so danes le bolj ali manj žalostna zgodovina naše slovenske majhnosti. Matej Bor mi je takrat dejal:
»Mislim, da je Alojz Gradnik med slovenskimi pesniki edinstven primer. Ni ga med njimi, čigar beseda bi bila tako globoko zakoreninjena v njegovem domačem o-kolju in ki bi znali dati stvarem iz tega okolja globlji, zunajčasovni, kozmični pomen s tako preprostimi besednimi sredstvi. Vendar Gradnik ne zasluži, da dobi v svoji domači hiši spominsko sobo samo zato, marveč tudi zato, ker sodi njegova pesem med najbolj žlahtne sadove slovenske pesniške ustvarjalnosti. Okoliščina, da je Gradnikov dom na skrajnih mejah slovansko romanskega sveta pa daje njegovi besedi še poseben pomen.*
Josip Vidmar pa je takrat takole razmišljal o isti stvari:
«Iz srca pozdravljam pobudo, da bo dobil Gradnik v svojem rodnem kraju spominsko sobo.
Gradnik je v svoji poeziji poudarjen tip nagonskega človeka. Njegova narava je, ne glede na težko oblko, v kateri se javlja sama po sebi, težka, temna in prvobitno preprosta, prirodna v velikem smislu te besede. To je zemeljsko in celo podtalno nagonski človek, ves prežet s prvinskimi sokovi plodne prsti. «S prstjo obdan sem trda, težka ruda...* V njem kipe in se bore za prostor pod božjim soncem samo dve ali tri e-lementarne moči: favnska, ljubezenska strast in temna bolečina umrljivega telesnega bitja, moči, ki ju izpoveduje v nasičenih, zamolklih stihih.
Gradnik je ostal zvest svoji naravi v vsem svojem težkem in temnem, toda lepo zorečem življenju. Po svoji naravi je blodil, v nji je iskal in našel tudi rešilne smernice. Njegova poezija, ki je izrazito izpovedovalna, je mogočen spomenik svobodi, pogumni in dragoceni zgodbi njegovega srca.*
In za konec teh meditacij naj navedem še sklepni odstavek iz študije Filipa Kalana, ki jo je kot u-rednik Gradnikovega izbranega dela pod naslovom «Harfa v vetru* priobčil v antologiji Gradnikove poezije ob pesnikovi sedemdesetletnici:
«Nemara-<bo>'zrela mediteranska barvitost'Izbr^pifi pesmi večala § svojim zamolklim bleskoml’urnev-nost veUk*.>pRsmške osebnosti, ki--bo za vselej zapisana na nebo evropske moderne z imenom Alojza Gradnika, zakaj pesnik svetlih samot je veljal dolga leta med domačini kritiki za silovitega in mračnega človeka, ki mu je usoda velela živeti in peti pod enim samim znamenjem dvojnega naziva Eros - Tanatos, ko so glasovi v tujini že razločno govorili o znamenitem mejašu iz briške dežele, ki je pel svojim ljudem nepozabne speve nacionalne bolečine in socialne upornosti in tako ne bo odveč priznati, da je novi izbor Gradnikove poezije dosegel svoj namen, če bo zgodovina nekoč pridala dvojici Eros - Tanatos še drugo dvojico Natura - Patria in zapisala med melodije slovenske lirike vsaj nekaj tistih pretreslji-vij samospevov, ki jih je v jesenski tišini ubral samotni pevec na harfi v vetru.*
Vse to se mi je zdelo vredno zapisati tudi zato, ker letos hkrati beležimo tudi petnajstletnico poetove smrti in tudi zato. ker se njegove stoletnice rojstva torka, 3. avgusta letos, ni spomnilo niti e-no glasilo slovenskega javnega obveščanja, od časnikov do tele-vizije
DUŠAN ŽELJEZNOV
Za tistega, ki rad poje, je vsaka priložnost dobrodošla, da vključi svoje glasilke v solistični ali zborovski izpev. Kaže, da so pri Tržaškem oktetu sami taki ljubitelji in negovalci petja, seveda še toliko bolj pripravljeni zapeti izven »uradnosti*, če je treba počastiti življenjski jubilej enega iz njihovih vrst. Tako je bilo te dni, ko so se zbrali na Pangerčevem dvorišču v Dolini, da počastijo svojega basista Borisa, spijejo na njegovo zdravje kozarec tistega z Brega, mu zapojejo prigodnico in potem z njim vred še toliko drugih iz svojega obsežnega in pestrega repertoarja, še pozno v noč je prijetno odmevalo izpod dobro obloženega latnika doli proti dolini...
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Sredi poletnih prireditev se snuje gledališka jesen
Kako hitro čas beži! Še mesec dni in spet se bodo odprla vrata umetniških hramov. Mariborske poletne kulturne prireditve skušajo poživiti »mrtvo* sezono, kot pravimo poletnim počitnicam. Letos je nekaj več zamaha kot lani in v prejšnjih letih. Vendar je tudi letos vreme ponagajalo in zavrlo nekatere prireditve.
V prostorih Umetnostne galerije je odprta razstava gvašev iz njene stalne zbirke. V tridesetih letih obstoja galerije se je nabralo več stvaritev v tej, še vedno manj znani slikarski tehniki, ki so mesec dni na vpogled poletnim obiskovalcem umetniških del. Podobe mariborskih slikarjev Remigija Bratoža, Ivana čobala, Slavka Ko-resa, Otona Polaka, med katerimi je z največ gvaši zastopan Maks Kaučič in nekateri drug; slovenski slikarji, med njimi Marjan Dov-jak. Stane Kregar, France Slana, prikazujejo intimno upodabljanje krajine, tihožitij in portretov. Vse-

OB ŠESTDESETLETNICI SMRTI
Vsestransko prosvetno snovanje kontovelskega rojaka Jake Stoke
Naša dolžnost je, da se spominjamo zaslužnih mož, ki so se v preteklosti trudili in mnogo doprinesli k razvoju in napredku svojega naroda. Ena takih osebnosti je Jaka Štoka, požrtvovalen prosvetni delavec, pisatelj mnogih ljudskih iger, organizator in soustanovitelj raznih društev, tudi gospodarskih. In ker prav v teh dneh poteka 60 let od njegove smrti , se ga ob tej priložnosti spomnimo s tem kratkim zapisom.
Jaka Štoka se je rodil 5. julija 1867 na Kontovelu pri Trstu. Ljudsko šolo je obiskoval na bližnjem Proseku, kjer je tudi končal tamkajšnjo pripravnico za vstop v srednje šole v Trstu. Toda gmotnih sredstev za šolanje v mestu ni bilo na razpolago, zato je moral mladi Jaka ostati doma brez nadaljnjega učenja in se sam izobraževati; če je hotel kaj več znati. Poleg tukajšnjih dveh jezikov: slovenščine in italijanščine, se je ukaželjni Jaka naučil tudi nemščine in francoščine. V samostojno učenje se je poglabljal vse do vpoklica k vojakom. Dodeljen je bil k mornarici, kjer je kmalu pokazal svojo nadarjenost in odlične zmožnosti za vsakršno delo, tako, da je pred potekom vojaške obveznosti postal podčastnik. ln prav zaradi teh vrlin so mu predlagali, da bi ostal še naprej kot *prostovoljec» v mornariški službi, toda ponudbe ni sprejel, vrnil se je raje domov.
Že leta 1890 je na kontovelu u-stanovil «Gospodarsko društvo» m kmalu zatem pevsko društvo «Da-nica», kjer je bil tudi pevovodja precej let.
Zaradi umnega in blagodejnega delovanja v domači vasi, so se njegovi sovaščani zatekali k njemu za nasvet, tudi potem, ko se je za stalno preselil v Trst. Tu je Štoka mnogo svojega prostega časa posvečal dramski dejavnosti kot organizator, odličen igralec, pisec ljudskih iger, skratka, postal je nekak buditelj in voditelj gledališkega gibanja v Trstu. Leta 1902 je dal pobudo za ustano vitev «Dramatičnega društva», katerega je postal predsednik.
..............................
0 materi Janeza Svetokriškega
Naš znameniti pridigar in slatmi vipavski rojak Janez Svetokriški — Tobija Lionelli, je bil sila skromen človek; nikjer ni govoril o sebi in ničesar ne najdemo, da bi o svojih roditeljih kaj zapisal, zato se vsi številni pisci o njem opirajo na ustno izročilo, ki se je od roda do roda obnavljalo in govorilo, da je bila njegova mati iz slovenske plemiške družine iz Rihenberka, današnjega Branika.
Čeprav ima italijanski priimek Lionelli. se čuti Slovenca - Vipavca, saj pravi v predgovoru svoje knjige: *Jest vejm, da veliku njih se bodo čudili, da jest sim se postopil moje pridige drukat sturit v slovenskim jeziku, dokler dosehmal obenem ne j tega sturil. de si lih veliku lepši slovenski jezik so imeli kakor je moj Vipauski.*
Novicjat je opravil Janez na Reki, postal je o-pat kapucinskega samostana v Trstu, nato v rojstnem Vipavskem Križu, potem v Ljubljani, kasneje je v Novem mestu, zopet v Trstu, menda je bil tudi v Škofji Loki, občasno v Benetkah in nazadnje v Gorici, kjer je l. 1714 umrl.
Rihenberk je dobil svoje nemško ime po grofih Rifenberg. ki so prišli sem v prvi polovici 12. stoletja s Tirolskega. Cerkev sv. Urha v Rihenberku je spadala pod oglejski samostan Možač ■ Moggio Udinese; v zapiskih posesti goriških grofov iz dobe 1200 je označena: Apud sanctum Wolricum m Breinz Pri Svetem Urhu v Branici. Zaselek pod gradom se pa od davnine imenuje tVast ■ v urbarju: ln dem Dorf.
V Ri henberku smo imeli še po prvi svetovni voj ni tri gradove: Zgornji grad. ki se omenja leta 1100 in je bil za časa turških vpadov porušen ter leta 1537 obnovljen v sedanji obliki.
Spodnji grad v Vasi zgrajen l. 1650. Nadalje tretji grad Korp — po nemško Caarburg imenovan, zgrajen okrog l. 1710. Ta leži na griču za pokopališčem; bil je v zadnji vojni porušen.
Leta 1634 je cesar dal v fevd gornji grad z vsemi zemljišči in pravicami baronu Lanthieriju, a ze leta 1642 je cesar na prošnjo papeža, njihovega so-
rodnika, povišal Lanthierije v grofe in so tako dobili v posest še vipavski grad, gradič Zemono, grad na Slapu in grad v Velikih Žabljah. Poleg Lanthierijevih, sta ob času Janeza Svetokriškega živeli v Rihenberku tudi dve slovenski plemiški družini:
Mihael Pallich, ki je dobil plemstvo 19.1.1715 s pridevkom *von Caarburg». Palikovi so živeli na gradišču Korp —■ (Kaarburg), ki je bil v zadnji vojni porušen. Palik je slovenska družina Palk, <ci jo najdemo pozneje v matičnih knjigah pravilno Pajk napisano. Imeli so pod Batujami mlin tPrt Huhu» in pozneje svojo fužino ali kovačijo, iz ka-teres se je razvila današnja železarna.
Balthasar Pregl je dobil plemstvo z Diplomo dne 27.4.1633. Preglevi so živeli v zaselku Vas pod gradom in so tam leta 1914 izumrli. Prav tako kot Lionellijevi, so imeli Preglovi v Rihenberku v zakupu pošto.
Če upoštevamo, da so Palkovi dobili plemstvo šele l. 1715, to je leto po smrti Svetokriškega, ’n niso živeli v Vasi, kjer bi bila po ustnem izročilu Janezova mati doma, marveč v Kopru, je najbolj verjetno, da je bila mati Svetokriškega iz rodu Pregl, ki so dobili plemstvo že 27. 4. 1633 in so vse do leta 1914 živeli v Vasi, zaselku pod rihenber-škim gradom.
S svojimi šegavimi in zabavnimi govorancami se je Janez Svetokriški razdajal kar pol stoletja po velikih in majhnih krajih osrednje in zapadne Slovenije. Njegove dovtipne in duhovite pridige so živele med našimi ljudmi od roda do roda tja do prve svetovne vojne. V svoji zavzetosti za delo m nenavadni skromnosti menda res ni našel časa, da bi v svojem zajetnem delu tudi kaj o sebi zapisal ali povedal.
Skupno s sedanjimi upravitelji samostana, si kulturna skupnost v Ajdovščini prizadeva, da bi v samostanu uredili sobo Janeza Svetokriškega, kjer bi zbrali vse, kar spominja na njega in na njegovo delo.
BORIS MOŽINA
Leta 1891 se je zaposlil kot u-radnik v pisarni tržaških slovenskih odvetnikov dr. Gregorina in dr. Slavilca, kjer se je s svojo sposobnostjo kmalu povzpel do ravnatelja pisarne. Tudi njegov prijazen odnos do vseh, ki so pri hajali v pisarno, je pripomogel, da so ga vsi spoštovali in radi občevali z njim, ker je imel za vsakogar prijazno besedo in dober nasvet.	^
In kot že omenjeno, je Štoka ob svojem poklicnem pisarniškem delu vneto deloval na narodno - prosvetnem področju; ostal je se naprej navdušen pevovodja kontovelskega zbora cDanica*, ter se ves posvetil zlasti gledališki dejavnosti.
V zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno pa je Štoka prijel ' fumža pero ter’ napisat' nekaj odrskih iger: «Ne kliči vraga*, cMoč uniforme*, <Trije tički*, * A narhist», Mutasti muzikant*, *La-žizdravnik* in še katera. Nimajo, kot se bere, posebne umetniške vrednosti, a so jih z veseljem i-grali na mnogih odrih po vsej Primorski, pa tudi drugod po Slovenskem, in pričajo o res veliki prizadevnosti in nenavadni zmožnosti tega odličnega Kontovelča na - samouka.
Le malo časa pred izbruhom vojne leta 1914, je Štoka zapustil pisarniško službo, ter odprl v Trstu lastno knjigarno in papirnico, ki je bila prva tovrstna slovenska prodajalna v našem mestu. In tudi na tem novem področju je Štoka pokazal svojo vsestransko podjetnost ter narodnostno zavest in čutenje do svojih pri-
Jaka Štoka
morskih rojakov, Slovencev. Postal je tudi izdajatelj in založnik del domačih avtorjev, n. pr. Utve *Kraguljčki*, J. Lovrenčič «V deveti deželi*, «Gospodinjski koledar in še kaj*. Priljubljen in po vsej Primorski zelo razširjen je bil njegov nekak žepni koledar «Vedež*, ki je prinašal mnogo preprostega in zanimivega Ijudsko-prosvetnega branja. Tudi nekatere Kleinmargerjeve tSlovnice*, tPriročnike* je izdal. In vse to zelo obsežno kulturno - prosvetno delovanje je Jaka Štoka opravljal v časih, ki niso bili Slovencem prav nič naklonjeni, ne gospodar sko ne kulturnopolitično. A to ga ni oviralo ali strašilo. Pogumno in nesebično je deloval in se trudil za svoje primorske rojake vse do svoje prezgodnje smrti, 15. avgusta 1922 v Trstu, ko je bil se pobi raznih načrtov, katere bi s svojo dobro voljo in sposobnostjo prav ffotovo uresničil.
V prejšnjih sezonah se je tudi Slovensko stalno gledališče oddolžilo njegovemu spominu in uprizorilo nekatere njegove igre, ki so v umetniški interpretaciji in domiselni režiji žele pri našem občinstvu izjemen uspeh, kar samo potrjuje njihovo življenjskost.
LADO PREMRU
mimiimiiiiiiiiiMimmiiiiimiiiliiiiHiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiitiiiiuimiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiitintiiiiiviiiiimitiitnnitiiiiuiiiiniiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiimuiiiiiiiitfiitiiiiittn
-»VEJICA ZLATA* NA TRŽAŠKEM GRADU
Delež mitičnega tudi v umetnikovem snovanju današnjega časa ali ^posredujoči demon» med «meščanskimi bogovh in človeško skupnostjo
»Vejica zlata* — tako je naslovil slikarsko in kiparsko razstavo na gradu sv. Justa njen avtor, znani kritik Carlo Milic, »inspiracijo* za tak naslov je našel pri angleškem etnologu Jamesu G. Frazerju. Ta je 1. 1890 objavil svoje najpomembnejše delo z naslovom The Golden Bough. Naslov je poiskal v šesti knjigi Vergilove Eneide (v. 137 in 187): ramus aureus (Eneju bo u-spelo zapluti v Stigijske vode in videti temačni Tartar, samo če mu bo uspelo v mračnem gozdu utrgati zlato vejico in jo podariti Prozerpini...) Pravzaprav ni naslova povzel Frazer neposredno po Vergilu, pač pa po Turnerjevi sliki iz leta 1800, na kateri je upodobljen prizor, vzet iz Eneide.
Torej smo nekje v predpeklu!
Milic v svojem obsežnem (in nekoliko zavozlanem) predgovoru h katalogu utemeljuje naslov in zamisel razstave ter poudarja delež mitičnega tudi v umetnikovem snovanju današnjega časa.
Gre torej za razstavo na določeno temo, se pravi na možnost tolmačenja izbranih stvaritev slikarjev in kiparjev med Picassom in Ernstom na nekakšni usedlini mane, totema in tabuja. Tako zamišljena in postavljena razstava ne kaže biti kaj posebno privlačna In se zdi, da tudi Turistični ustanovi, ki je razstavo organizirala, ne bo prinesla posebnega priznanja s strani obiskovalcev. Čeprav bo Miličev predlog ostal verjetno le «vox clamantis in deserto*. velja pa opozoriti na njegovo pogumno zamisel, s katero namerava poglobiti vprašanja, povezana s poznavanjem sodobnega likovnega u-stvarjanja.
Gre v bistvu za vprašanje sporočilnosti današnjega umetnika: nič krepostnega ne iščemo v njem! On je nekakšen »posredujoči demon* med »meščanskimi bogovi* in človeško skupnostjo. Takšna vloga pa povzroča v njem vrsto konfliktov, ki ga neprestano izrivajo na rob «urejene» družbe: ta bi rada umetnika prevzgojila in »spa metovala* po svojih načelih, on pa se krčevito temu protivi in skuša ostati »nepoboljšljiv in bogokleten*. Morda bi kazalo torej na ta način, se pravi mimo raznih poskusov »filozofske* ureditve sodobnega li-
kovnega dogajanja, tolmačiti u-metnikovo delo kot »sarkastično razkrinkavanje že 'nemogoče' realnosti, ki je sad neprodirnega človeškega okolja*. Odtod umetnikova povsem svobodna izbira izraznih sredstev, podob metafor in simbolov: to naj bi bila torej tista »vejica zlata*, s katero bomo prepro-dili Stigijske vode in onstran teh izvedeli pravo resnico in predvideli našo bodočnost...
Milic je razstavo razdelil v šest »poglavij*. Za uvod je predložil Picassa, za zaključek pa Ernsta. Razstavo bogatijo dela najbolj priznanih sodobnih in polpreteklih avtorjev z vsega sveta. Ker gre za razstavo o mitu v umetnosti, je seveda sprevrženo vsakršno kronološko zaporedje. Poglavja se zvrščajo v smislu nekega postop nega razkrivanja podzavestne mitične usedline. Za vsako poglavje je avtor predložil primeren citat, ki naj b’ utemeljeval povezavo določenih umetnikov.
V prvem poglavju so se znašli Albers. Alviani, Burri, Capogros-si. Fontana, Hartung, Klee, Le-gnaghi in Tobey: vsi ti še izpričujejo intuitivno zaznavo magičnega. Citat k drugemu poglavju (Nietzschejev) nas opozarja n;- u-činkovitost nedorečenega in to dejansko potrjujejo Balla, Uona-lumi, Castellani, Cruz - Diez, Snel-son in Šoto. Winckelmannov citat k tretjemu poglavju predvideva čisto risbo vendarle kot sredstvo za bolj razločno čitanje naše notranje «pisave». To nazorno dopovedujejo Appel, Comeile. Dino Ba-saldella, Festa, Masson, Mastro-ianni, A. Pomodoro, Scanavino, Squatriti in Turcato. Za uvod v četrto poglavje je Milic izbral Anshenov citat o vlogi metafore in metonimije; za zgled so na vrsti Cagli, Corpora, Dova, Ma-scherini, Mir6, Santomaso in Schi-fino. V peto poglavie sodijo Cam-pigli. De Pisis, G. Marussig. Pif-fero, Pozzati in Vedova kot zagovorniki svobodne izbire v umetniškem ustvarjanju. V šesti skupini so najbolj številni predstavniki težnje po razkrivanju mitičnega kot vsebinsko in »jezikovno* stvarnega tudi v današnjosti: Abate. Arman. Barni. Chagall. Clementi, Dali, De Chirico, Kandinskij, Le-
ger, Magritte, Man Ray, Mirko in Savinio.
Panorama je vsekakor precej bogata in pestra in razstava ima med drugim tudi to prednost, da nam omogoča ogled del vrhunskih umetnikov iz zasebnih zbirk (in teh je večina), kar se danes le redko dogaja. To velja še posebno za tuje umetnike, kot so Picasso, Chagail Kandinskij, Šoto, Hartung in Klee.
Razstava skuša biti nadvse pregledna in je strogo sklenjena, kljub temu pa je, v takem zaporedju, nekoliko težko čitljiva. Razporeditev sama je prostorsko precej utesnjena in ponekod premalo »ozračena*. zlasti še ob samem vhodu, ki izgleda pravzaprav kot nekakšen zasilni izhod. Miličeve didaskalije ob vsakem delu oziroma skupini del najbrž niso najbolj ustrezen pripomoček ali spremljava obiskovalca po razstavi. Zdi se tudi, da so namenoma »zamolčani* datumi nastanka posameznih del, češ da za tako zamišljeno razstavo sploh niso potrebni. Obiskovalec pa si tako zamišljeno razstavo tudi odmisli in si želi delo zabeležiti, ob tej priložnosti. še drugače, se pravi kot člen v celotnem ustvarjalnem razvoju umetnika. Pa tudi v tako zamišljeni razstavi bi taki podatki utegnili nedvomno koristiti in lepše pojasniti umetnikov razpoloženjski trenutek do take tematike.
Glede avtorjev prisotnih na razstavi, bi morda veljalo pripomniti, da niso v tematskem pogledu vsi tako mujni*. Sicer pa, kot rečeno. lahko Miličev koncept tudi deloma spregledamo, razstava nam bo kljub temu marsikaj razkrila. Vsekakor pa gre avtorju razstave vse priznanje za tako zamisel, ki obiskovalca spodbuja k razmo-tiviranju o današnjem umetniku in njegovi sporočilnosti še vse drugače, kot je vajen in poučen po manj primernih »učilih* sploš-noveljavne interpretacije in kvo-tacije. Prav zaradi tegaj je razstava prijetno kulturno razburljiva in hi lahko bila za tržaško poletje ne le turistični prigrizek, pač pa tudi kulturno pomemben trenutek.
MILKO RENER
kakor zanimiv vpogled v slikarsko delavnico razstavljalcev v vročih ali deževnih dneh počitniškega pohajkovanja.
Med najlepše glasbene dogodke lahko uvrstimo večer indijske in nepalske glasbe z manjšim prika-zom indijskega p'esa. Poetični večer je začela Tara Bir Singh in Hom Nath Upadhyaya ob skoraj neznatni spremljavi tampure San-gha Here. V nabito polni Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja je vroče, vendar eksotična glasba pritegne poslušalce. Tako odličnega glasbenika na tabli je redko slišati. Obžalujemo, da plesalka Bina Nath Upadhyaya zaradi neprimernih kamnitih tal prekritih s tapisonom, ne more razviti predvidenih plesov, vendar prikaže nekaj plesnih gibov v čarobni indijski noši bleščeče rdeče in zelene barve s tipično frizuro s kito in neizogibno pikico na čelu, simbolom tihe ljubezni.
Vznik indijske glasbe in njen nadaljnji razvoj v sosednje kraje, predvsem v Nepal, izvirata od pivih oblik posnemanja prirodnih zvokov žvrgolenja ptic in krikov živali, mimo preprostega govora ali dialoga ustnih proznih sestavkov, dokler ne preide do prve poezije ritmičnih kompozicij. To so bile edine inspiracije glasbenikov in skoraj pri vseh azijskih narodih povsem normalna pot, ki so polagoma razvijale in izoblikovale pravo glasbeno umetnost.
Značilna karakteristika azijske glasbe je, da zavzema neverjetno močan vpliv v religioznem in duhovnem življenju. Pri nobenem narodu ni bila glasba tako visoko spoštovana in priznana kot v Indiji, kjer so jo že od vsega začetka imeli za posvečeno sredstvo, saj so ji pripisovali božansko poreklo. Poleg klasične glasbe je v Indiji veliko bogastvo narodnih melodij. Tako je klasična glasba črpala svojo umetnost iz bogatih in neizčrpnih vrelcev.
Prav na osnovi narodne in religiozne glasbe je indijska glasba in po njej nepalska in drugih severovzhodnih azijskih narodov dosegla tisto specifično obliko barvite, glasbeno močne ekspresivnosti, ki se ji še danes čudi glasbeni svet.
Navdušeno občinstvo, med katerim je bilo največ odraščajoče mladine, je z dolgotrajnim ploskanjem nagradilo umetnike. Nato pa je z občutjem intimnega eksotičnega večera še vedno zatopljeno v zven Daljnega vzhoda s tiho zamaknjenostjo zapuščalo dvorano.
Približuje se jesenski čas nov* gledališke in koncertne sezone in kulturne ustanove so že razgrnile svoje progrr.me.
Slovensko narodno gledališče v Mariboru z vsemi tremi umetniškimi ansambli dramo, opero in baletom načrtuje program, ki ga sestavlja skoraj polovica del slovenskih dramatikov. Na Velikem odru so predvideni «Disident Arnož in njegovi* Draga Jančarja, »Kongres* Primoža Kozaka in »Obtoženi volk* žarka Petana. Z jugoslovanskega področja bo uprizorjena znana drama »Hamlet v vasi Spodnja Mrduša* Iva Brešana, medtem ko bosta svetovno dramatiko zastopali »Pahljača* Carla Goldonija in «Don Juar se vrača iz vojske* Odona von Hor-vatha.
Na Malem Hru bosta uprizorjeni monodrami »Pomota* in »Noe, Noe* re^avno umrlega slovenskega dramatika Borivoja Wud-lerja in »Konec igre* Samuel* Becketta. Predvideni so tudi nastopi posameznih igralcev « samostojnimi izvedbami, primernimi za nastopanje v šolah in organizacijah združenega dela.
Opera z baletom predvideva v naslednji sezoni Gounodovega Fausta, Donizettijev Zvonček. Offen-bachovega Sinjebradca (ne zamenjati z modernim Bartokovim Si-njehradcem). Verdijev Ples v maskah ali Thomasovi Mignon in slovensko opero v enem dejanju Ksenija Viktorja Parme. Baletni ansambel bo izbral med celovečernima baletoma Raymonda Konstantinovima Glasunnva in Don Ki-hotom Ludwiga Minkusa.
Koncertna poslovnica v Mariboru je prav tako že predložila okvirni program za sezono 1982/83. Kot vselej v Mariboru dobrodošla stalna gosta, bosta simfonični orkester RTV Luibljana in simfonični orkester Slovenske filharmonije. Vsekakor bo zanimiva izvedba Mozartovega Rekviema, ki ga bo z orkestrom Slovenske filharmonije dirigiral kot gost znani zagrebški dirigent Milan Horvat. Med velikimi orkestri bo gostoval tudi simfonični orkester R.TAS iz Berlina Na komornih koncertih bodo razen domačih komornih ansamblov nastopili sovjetski Komorni orkester iz Tbilisija pod vodstvom dirigentke Liane Tsakadze. ki j« predtem že nastooila v Mariboru kot, violinistka. Kvartet Bartok iz Budimoešte. odlični češki violinist Josef Suk in še več priznanih domačih in tujih solistov.
V novi sezoni se torej obeta pester in kakovosten prog” m, ki se mu bodo mariborski ljubitelji umetnosti zanesljivo z veseljem odzvali.
EMIL FRELIH
telili malico
ALBERT KLUN: BRIGADA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Knjiga o 3. prekomorski brigadi ki je zgodovina in roman obenem
F-—■
Im*'!
Pod naslovom »Brigada bratstva in enotnosti* je Albert Klun dal na svetlo svoje najnovejše in najbolj temeljila monografsko delo o 3. prekomorski brigadi, eni najznamenitejših prekomorskih e-not in enot NOV sploh*, kot je zapisal dr. Rado Bordon v svoji 'strokovni oceni. Alberta Kluna poznajo bralci ne samo po njegovi bogati knjižni žetvi, delno samostojni. delno v sodelovanju z drugi ni avtorji, največ s pokojnim Srečkom Vilharjem, marveč tudi po njegovih precej pogostih člankih in dopisih v Primorskem dnevniku. Njegova življenjska zasluga ni samo v tem. da je za sodobnike in zanamce, za tiste, ki so čas narodnoosvobodilnega boja aktivno doživljali in za tiste, ki ta las poznalo le iz knjig, na temeljit dokumentarni namn ovekovečil plebiscitarno odločanje primorskih fantov, mož in deklet, daleč od doma in sredi številnih zakulisnih snletk, za Titovo narodnoosvobodilno vojsko, marveč da je v svoiih delih toajno obeležil tudi podobo številnih bolj ali manj znanih, mnogokrat žal tudi vse p-emalo znanih junakov, ki so na težki bojni poti prekomorskih enot omahnili za svobodo Da tudi tistih, ki so to not prehodili do kopr a in se s svojim junaštvom zapisali na zma"ovite bo;>->c prapore. Pa še ena ie ve"ka Klnnova zasluga: ta namreč, da le s svohrai prizadevanji omogočil na ed°n ali druri nas'n. s spomeniki, ploščami, no-imepovanii ulic. trgov in šel. iav-pn prj7panie celi vrsti posebei za-sln»m'm borcem - prokomorcem.
Toda povrnimo s k njegovi monografiji o III. prekomorski brigadi. 0 tej enoti, pri katere ustanavljanju je sam sodeloval i” bil eden od članov njenega komandnega kadra, je Klun skupno z Ra-d”lom Butocovičem že pred leti nanisal prvo knjigo. Toda tudi po nuni obiavi mu raziskovalni duh ni dovolil, da ne bi še naprej stika' za izvirnimi dokumenti in pričevanji ter tako dan za dnem do-pchiieva1. konVjrai in izpooohve-ral gradivo, ki se mu je nabira'o. Tako je postopno zorel v n'em sklep, da napiše še eno knjigo, ponolneišo in bogatejšo od prve. Knjigo, kakršne ne po obsegu, ne po dokumentarni teirH jitosti. ne po človeški toplini, nima naibrž nniv-na drn"a enota narodnoosvobodilne voiske Jugoslavije.
Kniiea obsega vključno s seznami padlih in preživelih borcev, s seznamom krajev, ki so v niel o-rnenieni. s seznanom komandnega
Aadi a od bn "arinega do četnih šta-. bov in z bibliografijo, nekai nad j Tl(|ft strani, na samo besedilo, to je opisovanje dogodkov in na živ-lieniepi.se pa odpade blizu 800 st-ani.
Pri ureditvi gradiva se je avtor dr>al kronološkega zaporedja dogodkov. kar daje knjigi lepo preglednost. Seveda ni mogoče, da bi tako zajetno vsebino in bogato doga lan je podrobneje prikazali v tem zapisu, zato se 'mmo le sprehodili skozi nastanek in bojno pot brigade. ki se je začela v zbirnih bazah južne Italije in končala na do-ma'z'h primorskih tleh. od koder je bila tudi velika večina njenih pinarinikov. Pravim, velika večina, ker so se v nienem spremi niaiočem se sestavu borili tudi pripadniki drugih jugoslovanskih narodov. pa tudi borci itali lanske narodnosti in je zato tudi nas'ov Klunove kniige »'Brigada bratstva in enotnosti* povsem umesten.
Avtor na začetku prikazuje nastajanje prvih prekomorskih e-not. to je prve in druge prekomorske brigade in njune bojne poti iz južne Italije preko dalmatinskih o-tokov na celino in potem skozi Bosno. Sandžak, šumadijo. Beograd. sremsko fronto in skozi Hrvaško vse do Trsta, povrne v drugem poglavji k sami tretji «preko-morskb Njeno zgodovino začenja z opisovanjem situacije, v kateri so se znašli številni primorski fantje in možje ter dekleta kot pripadnik' «posebnih bataljonov* italijanske vojske, kot zaporniki ali konfiniranci v italijanskih fašističnih zaporih in konfinacijah in kako in kakšna pota so jih ob kapitulaciji Italije vodila v zbirne baze NOVJ. kakšne težave so morali
■ tllllMIIIIMUtMIMIIIIItllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIII
pri tem premagovati ne samo s strani italijanskih oficirjev - bado-ljancev. pač pa tudi s strani zaveznikov, ki so bili vsaj v začetku do priznanja NOB Jugoslavije bolj naklonjeni novačenju v lantomatično kraljevsko vojsko kot pa v rste NOV. Toda naši, pod fašizmom težko preizkušeni ljudje, so vse ovire premagali in s svojo plebiscitarno voljo in odločnostjo našli pot v Titovo vojsko.
Naslednje poglavje je namenjeno ustanovitvi in postopnemu oblikovanju brigade. Posebno podpoglavje v njem je namenjeno opisu formiranja italijanske čete «An-tonio Gramsci* in sploh prispevku italijanskih borcev. Izčrpno piše Klun razen o vojaškem urjenju borcev tudi o njihovem izobraževanju in kulturno prosvetni dejavnosti. o prihodu posebne kulturniške skunine iz Slovenije - Radom Simonitijem na čelu, o nastajanju pevskih zborov, o prvih partizanskih glasilih, četnih in bataljonskih, o formiranju raznih specializiranih enot in seveda o odhodu z ladiami na otok Vis, preko katerega je sploh vodila najvažnejša pot vse prekomorce na jugcs'ovanska tla.
Četrto poglavje govori potem o akciiah na dalmatinskih otokih Braču, 'orčuli in drugih maniših ter seveda o prihodu maršala Tita na otok Vis in o njegovem znamenitem govoru 12. septembra 1944, ko je jasno in edtočno ooredelil smernice- politike in cilje Nove Jugoslavije z besedami «Tujega nočemo, svojega ne damo*, pa še o «viškem s>iorazumu» in o Titovem zgodovinskem sestanku z britanskim premierem Churchillom v Caserti.
V petem poglavju nas avtor popelje z brigado na celino. To poglavje je nedvomno najbolj dramatično. Ko bralec lista po straneh. ki opisujejo krvave boje na kašteianski obali kmalu po izkrcanju. strahotne bitke za Knin, kjer je na pobočjih Bulajuše ali na skalnatih ravnicah škariča padlo toliko mladih fantov in deklet (med njimi tudi Vojka šmucova iz Trsta), nato boje v zahodni Bosni pa naprej v Liki vse do Ilirske Bistrice in do Tržiča na Soči. se mu kar plastično rišejo pred očmi podobe te krvave in slavne poti, zgledi neizmernega junaštva, predanosti, zvestobe, svetli primeri idealizma ir altruizma, brez katerih bi zmaga ne bila mogoča. Klunova odlika je. da pri tem ne uporablja velikih besed, njegov a pis je vseskozi stvaren, pa prav zato prepričljiv.
Zadnie poglavje z boine poti nosi naslov zNa reki »Soči in v zahodni Istri*. V ni°m oriše najprej zadnjo veliko bitko pri Reki. pretežno pa govori v niem o tem. kako je primorsko ljudstvo s pa
rolami «Tukaj je Jugoslavija* izpričevalo pred zavezniki svojo voljo, da živi v državi, za katero se je borilo, kako je bila brigada pp osvoboditvi premeščena, kako se je razvijal politični položaj na našem ozemlju in kako so se razvijali odnosi med Italijo in Jugoslavijo, zlasti ob vprašanju meje itd. Klun zaključuje to poglavje z nekaterimi sumaricnimi podatki, ki naj jih navedem: od ustanovitve do konca vojne so enote 3. prekomorske brigade prehodile več kot 6100 kilometrov dolgo bojno pot, od teh samo v Jugoslaviji 4200 km. Skozi brigadne enote je šlo skupaj 4.300 borcev. Od teh jih je 836 na tej poti padlo (toliko je poimensko ugotovljenih žrtev, verjetno jih je bilo še več), 1461 je bilo ranjenih, nekateri tudi po večkrat.
Naslednjih okrog 120 strani je namenjenih življenjepisom. Med njimi zasledimo tudi v našem zamejstvu znana imena živili ii padlih ali umrlih (Danilo Benčina, Ferdinand Ferjančič, Josip Gru-
den - Pepi, Rudolf Guštin. Zoran Kralj, Ivan Silič, Vojka Šmuc, Fe-derico Vincenti) pa še tolika druga.
Sledijo še dokumenti, ki dopolnjujejo sam opis, kronologija dogajanja skorajda v obliki dnevnika in še vse ostalo gradivo, ki sem ga omenil že v začetku. Knjiga je tudi bogato ilustrirana z že poznanimi pa tudi povsem norimi fotografijami.
Svoje veliko delo je Albert Klun označil s posvetilom: «Ob 40-let-nici vstaje jugoslovanskih narodov posvečam to knjigo borcem 3. prekomorske udarne brigade NOV Jugoslavije, padlim in umrlim za svobodo*. Zanj je prejel letošnjo nagrado cVstaje*.
Zavedam se. da sem komaj u-tegnil navesti glavna poglavja iz knjige, ki se bere kot zgodovina, kot dokument, kot roman, kot pravljica iz preteklosti, ki je še živa v naši zavesti. Treba jo je prebrati za ponos in za črpanje moči za naloge današnjosti.
JOŽE KOREN
Nazoiiio prikazana pot iz Italije v domovino
MIIIIIIIIMMIUIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillliunilllilllllllllllllllilillliiMllliillllllllllllllllillllllinilllllMIIIIIIIIIIIlllllinirUIHIIIIIIIIIIIII«
PRAV NA DANAŠNJI DAN PRED 56 LETI
Uspehi
radijske
zdravniške
službe
RIM — Mednarodna radijska zdravniška služba, ki je znana pod kratico CIRM. je lani priskočila na pomoč več kot tisoč ljudem. Po večini je šlo za ljudi na morju, ki so potrebovali pomoči, saj je teli klicev bilo nič manj kot 825. Strokovnjaki istega centra so nadalje priskočili na pomoč 79 bolnikom na majhnih otokih. Nekaj preostalih primerov pa je s hribov ali drugih zakotnih krajev.
To so konkretni podatki, ki izhajajo iz letnega obračuna za lansko leto. Ta mednarodna radijska zdravniška služba je nastala pred 19 leti v Rimu in .je na voljo potrebnim ljudem brezplačno in to 24 ur na dan. Kot že sami gornji podatki povedo, pridejo glede tega najbolj v poštev pomorščaki in ljudje na majhnim otokih, koder ni zdravniške službe. Pa ne le to, ta služba pomaga pomoči potrebnim tudi po radiu, saj so v lanskem letu dali pomoči potrebnim kar o-bilnih 10 tisoč navodil.
Popularni umetnik J. Barrymor prvi zapet s filmskega platna
Že nemi film je kot novost zvabljal veliko ljudi, ko pa so ga ozvočili je dobil občinstva še več • Danes je seveda tehnika veliko boljša
Ko smo se včeraj spomnili petdesetletnice beneškega filmskega festivala, srno ugotavljali tudi. kako naglo se je filmska umetnost razvijala. Morda pa nam bo glede tega še bolj zgovoren dogodek, ki je le šest let starejši od beneškega filmskega fes.ivala. Dne 8. avgusta 1926 leta ie namreč film dobil novo dimenzijo — postal ie zvočen.
Pravzaprav je film začel zvab
l.jati ljudi v kinematografske dvorane že od samega začetka. Milijoni ljudi so tako rekoč drveli v kinematografske dvorane ker ie bila to nova možnost razvedrila in ker .je to bila velika novost in vsaka novost ie -.inimi-va. Toda nekaj let so ljudje gledali pred seboj na razmeroma majhnem platnu le slike, ki so se vrstile in v vsej naglici prebirali -didaskalije*. to se pravi napise pod sliko, napise, ki so razlagali dogajanje ali dialoge Ker bi sicer bil nemi film preveč tih. so v mnogih kinematografih imeli pod filmskim platnom majhen oder s skromnim orkestrom, ali pa je v kotu blizu filmskega platna bil klavir, na katerega je igral po navadi kak starejš* pianist. da je pač dogajanje bilo boli živo Še danes moremo na kakem starem filmu tedanjem filmu videti pianista pod filmskim platnom in na njegovem klavirju čašo piva. To ie bila pač stvarnost tedanje dobe, danes pa imamo velikanska filmska piatna s tako urejenim ozvočenjem, da prihaja zvok tako rekoč plastično s filmskega platna, posebno v tistih kinematografskih dvoranah, ki so opremljene z velikanskimi rineramskimi posebnimi platni.
Prvi zvočni film če ga smemo tako imenovati, je nastal zaradi težav, v katere ie zašlo filmsko podjetje bratov VVarner. Podjetje si je privoščilo nekai dražjih filmov. ki pa niso finančno uspeli. Da bi se rešila iz težav, ie družba bratov Warner potegnila iz miznice star "patent*, ki ga do tedaj niso hoteli jemati v poštev. Gre namreč za izum. ki so ga imenovali »Vitaphone* in ki je
predvideval hkratno snemanje fo-togi atije, torej dogajanja v filmu in tudi samega zvoka. Seveda si ne moremo danes zamisliti
tedanjih težav v zvezi s tem kaj-
ti tedanja tehnika in teimologija je glede tega bila skrajno skromna. Toda ob razmeroma skromni zahtevnosti tedanjega člove ka je bil velik uspel), ko so namreč sinhrono snemali zvok m sliko. In kot smo rekli, so 8. avgusta 1926 v New Yorku pred omejenim številom občinstva prvič prikazali «revolucionarno» novost Pravzaprav je bil program tega večera razmeroma skromen, kajti najprej ie tedanji predsed nik društva filmskih producentev in distributerjev Wi)j Hays sam nastopil, ker se .je dal prei sinhrono posneti in ie že v tem svoj-stvu najavil novo dobo filma. Nato so imeli tega večera na programu tudi nekaj pevskih točk in skečev. Končno so ob zaključku večera prikazali tudi kmeert ati če hočemo nastop tedanjega filmskega zvezdnika, zelo popularnega Johna Barrvmora, ki ie odigral vlogo Don Juana.
Ker so v družbi bratov War-ner ugotovili, da je njihova novost v New Yorku «uspela*, so naslednjega leta napravili «.pravi pravcati* zvočni film. Bil .je to film i naslovom «Pevec jazza*,
v katerem je glavno vlogo imel tedaj sloviti pevec lahke glasbe Al Jolson. Pravzaprav se znani pevec ni hotel ispuščati v nevarnost*. kajti bil je znan in popularen. doživljal uspeh za uspehom in kdo bi mu mogel zagotoviti, da bo njegov nastop v zvočnem filmu uspel. Dal se ie pa ven darle pregovoriti in njegov na stop je zares uspel V svojem filmu je Al Jolson pel slovito pozneje zelo popularno pesem «Son-ny boy» Pravzaprav ta film. ki naj bi bil prvi resnično ozvočeni film. ni bil niti od daleč oodoben našim, sedanjim filmom, ker .je film «Pevec iazza* dejansko vseboval le nekaj kratkili govornih delov ali spremljav, sicer pa je v filmu prevladovala glasba.
In vendar .je že ta majhna ozvo-
čenost filma zadoščala, da so milijoni gledalcev še bolj kot pre.i polnili kinematografske dvorane in družba bratov Warner. ki je bila na tem, da propade, se je opomogla Ves svet ie z navdušenjem sprejel novost in zvočni film si je vedno boli utiral not v svet. Družba VVarner pa ie 1928. napravila pravi, pravcati, rekli bi popolni zvočni film z naslovom «Novi pevec*.
Toda vtem. ko so v pod.iet.ju bratov Vvainer bui z uspehom zadovoljni, cuo navdušeni, saj so se povegnin iz Hnauciun težav, so mnogi do tedaj znani tudi slavni Hunski ljudje doživljali hude krize, celo tragedije, ropuianu filmski umetniki, ki so do tedaj «govorili* le v sdidaskaiijah*, torej v podpisih pod slikami, nekako tako kol danes v slikanicah, so morali sedaj govoriti zares in občinstvo je ugotovilo, da ti ljudje, ti njihovi ljubimci, pravzaprav niti nimajo tako priletnega glasu Nekateri tuniški umetniki. kot na primer John Gilbert. so celo propadli in .jim .je ozvočenje filma prineslo filmsko smrt. Pa ne le Gilbert, marsikateri filmski človek je zaradi tega propadel. Vendar so nekateri se bolj uspeli, med temi je še vedno živa, nesmrtna filmska umetnica Greta Garbo, ki ii je ozvočenje filma še utrdilo sloves, ker .jo .ie občinstvo sprejelo ne le zaradi njene odlične glume, pač pa tudi zaradi njenega nizkega, pastozne-ga. vsekakor prijetnega glasu.
Od 1926. ali bolje od 1928. da l.ie .je zvočni film napravil izredne korake in če bi se vrnili v tisto dobo, v kinematografsko dvorane, v katerih so predvajali neme filme in ko.i zatem prve ozvočene filme, ki se verjetno od srca nasmejali, morda bi se smejali tudi pri filmu s tragično vsebino. Sodobni človek ie navajen tehnično popolnega filma, ta čeprav vsebinsko šibkega. Mnogokrat občuduje boli tehniki kot vsebino. To dokazu.je.jo finančni uspehi nekaterih plehkih, tehnično pa perfektnih filmov.
NEDELJA, 8. AVGUSTA 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.0D Piediluco: Veslanje
11. (X) Maša
11.55	Nedeljska srečanja — na božna oddaja
12.15	Zelena črta oziroma kmetijska oddaja
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
13.45	Po dnevnih vesteh registriran prenos Sienskega tekmovanja «Palio delto con trade*
14.30	Plavanje — svetovno prvenstvo
15.30	Piediluco: Veslanje
17.00	življenje na zemlji — dokumentarna oddaja
17.55	Srčna dama — 1. de)
18.55	Rojen za na morje — 2. del
20.00	DNEVNIK
20.40	«Ur.-a citta come Aliče* — 4. in zadnji del
22.00	Hit Parade
22310 Športna nedelja
23.05	DNEVNIK - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.00	štirje simfonični poemi iz «Ma Vlasta* Bedricht Smetane
12.00	connections — 3. dei
13 00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Mork m Mindy — TV film
14.50	DNEVNIK 2 - Neposredni
športni prenosi Avtomobilske dirke foimule 1 za Veliko nagrado Nemčije Iz N'ew Yorka — ZDA Nogomet:	Evropa - Ostali
svet
18.55	Po Ameriki s kolesom
Ob koncu: Vremenske razmere
19 50 DNEVNIK 2 Vesti
20.00	DNEVNIK 2 - športna nedelja
20.40	Zgodba nekega Italijana — Alberto Sordi
21.45	Hill Street: dan in noč — TV film
22.35	Mozart: note iz mladosti —
2.	del
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Koncert Oriette Berti
20.30	Glasbena oddaja z Euge-niem Finardijem
20.40	Ugo Gregoretti — 1. del
21.10	Glasbena oddaja s Francom Concatom
21.20	DNEVNIK 3
21.45	športne vesti
22.15	Jazz club JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.45	Poročila
9.50	Živ žav — otroška matineja
10.40	Ženske z Obale —11 nadalj.
12.10	TV kažipot
12.30	Domači ansambli:	Dobri
znanci
13.00	Ljudje in zemlja
14.00	Poročila
14.50	Hockenheim; Avtomobilske dirke. Formule 1 za veliko nagrado Nemčije
17.00	Guayaquil: Dnevnik pregled' plavanja, vaterpola, skokov
18.00	Risanke
18.15	Poročila
18.20	Športna poročila
18 35 Komisar Moulin: Strah dru gih ljudi - TV film
20.15	Risanka
20.23	TV in radio nocoj
20.25	Zrno do zrna .
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vreme
21.00	Ilinden — nadalj.
22.20	Človek brez meja: Veliko vprašanj — dokumentarna oddaja
22.55	Športni pregled
23.25	Poročila
Koper
18.00	Celovečerni film — ponovitev
19.30	Zdravo, otroci
20.00	Risanke
20.15	Ubijte Strakerja — film Igrata: Con Ed Bislop in George Sewell. Režija Alan Perry
21.45	Hockenheim1 Avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado Nemčije
Ob koncu: Čas v sliki — TVD avstrijske TV
Zagreb
13.15	Kmetijska oddaja
15.45	Jugoslavija, dober dan
17.15	Narodna glasba
18.15	Tarzan zmaguje — fum
21.00	Ilinden — nadalj.
22.25	Dubrovniška kavarna
TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.o0 Maša: 9.45 Nedeljska matineja; 10.30 Poslušali boste: 11.C0 Mladinski oder: «Teci, teci. kuža moj...*;
11.30	Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Narodnozabavna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedeljski radijski zbornik: Kulturna panorama; Zabavni program: 16.30 Hit Parade: Spored resne glasbe; Na počitnice.
KOPER
(Slovenski program)
8.00,	9.00, 15.00 Poročila: 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne: 8.30 Naš čas: 9.07 Kinospored- 9.10 Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki: 9.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 14.00 Na valu radia Koper. Sosednji kraji in ljudje; 14.45 Glasba po željah; 16.00 Radie Koper na obisku; 16 15 Poje Chi Col-trane; 16.30 Domača rock scena;
17.00	Primorski dnevnik; 17 15 Zabavna glasba; 17.30 Primorska poje; 18.00 Za vsakogar nekaj.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	13.30, 19.30 Dnevnik; 11.30,
14.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček: 8.50 Mariborc: 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...: 10.30 Fe stivalbar: 10.45 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Valčki: 11.32 Kirn; 12.00 Napoved radijskega in televizijskega programa; 12.10 Glasba po željah. 13.40 Pike na ijih; 14.33 Nedeljski col-lage; 15.00 Poje Johny Bristol:
15.15	Stisk roke; 15.30 Novosti;
16.15	Poje Renato Zero: 16.30 Jugoslovanski motivi; 17.09 Najpopularnejše popevke; 17.30 Crarii:
18.00	Lestvica LP; 18.45 Grožnjan ’82; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
8.00,	10.12, 13.00. 19.00 in 23.00 Dnevnik; 6.58. 7.58, 10.10, 11.32, 12.58, 17.58, 19.58. 20.58 22 58 Ze leni val - prometne informacije: 6.60-7.00 Jutranji spored; 7.33 Nabožna oddaja; 8.40 Poje Milva:
9.10	Nabožna oddaja: 9.30 Maša:
10.15	Nedeljski program s Corra-dom; 11.00 Poletni program: 12.30 Poletje; 13.15 Rally: 13.50 Nepozabljene popevke; 14.35 Poletje:
18.30	Rim - New York: 19.15 Nabožna oddala; 20.09 Glasba za praznični dan: 21.00 Gospe ip eos-porito. praznika .ie konec: 21.42 Glasbeni odmor; 21.58 Ocetni večer; 23.03 Telefonski poziv.
RADIO 2
- 6.30. 7.30, 8.?0. 9.30-. llr.30. 12 30.
13.30,	19.30, 22.30 Dnevnik' 6.00-
8.00	Potovanje v slepo: 8.15 Nabožna .<168.13; 8.45 Radijska kriminalka: 9.35 Naeradno tekmovanje - Kvizi; 11.00 Ameriška glas bena komedija: 12.00 Tisoč po pevk; 12.48 Hit Parade: 13.41 Sound-Track: 14.05 Po'etno nede-l'o z nami; 19.50 Radilska priredba: 20.50 Sniaslil: 22.40 Glas beni premor: 22.50 Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, -.00. 10.00. tl 00,
13.00.	15.00, 16.00, 18.00 in 20 00 Poročila: 6.00 Jutranji program ■ glasba; 7.15 Danes .je nedelja Rekreacija; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.40 Vedri zvoki; 9X7 Radijska igra za otroke Tomo Pavček: čudovito mesto Nigagrad; 9.53 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši 11.05 Nedeljska matineja; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
14.00	Poročila Posebna obvesti la; 14.10 Zabavna gjasba, 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 15.05 Humoreska tega tedna. Mark Tkvain: Težki trenutki; 15.25 Z majhnimi ansambli; 15.40 Pihalna godba: 16 10 Pri nas doma:
16.30	Nedeljska reportaža. 16.55 Listi iz notesa: 17 20 Gremo v kino: 18.05 Priljubliene oiierne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra: - W. Gerteis: Inšpektor Jones pripoveduje; 19.19 Na zgor-nii polici: 20.30 Zabavna glasba;
20.35	Lahko noč. otroci: 20.45 Glasbene razglednice: 21 00 V nedeljo zvečer: 23.20 Glasbena tribuna mladih Skupni program JRT-studio: 24.05 Lirični utrinki;
24.10	Nočni koncert lahke glasbe.
PONEDELJEK, 9. AVGUSTA 1882
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
17.00	Glasba, predstave in aktualnosti — V studiu Barbara D’Uršo
17.05	Tom story — risanka 17 50 Eischeid - TV film
18.40	Dokumentarna oddaja
19.10	Tarzan — TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Policaji in tatovi — tilm Režirala Steno m Manc Mo nicelli. Igrajo: Toto, Aldo Fabrizi, Ave Ninchi, Rossa-na Podesta in drugi.
22.25	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.20	DNEVNIK
Ob koncu: Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Azzurro '82 — glasbena oddaja
17.00	Popoldan
17.15	«1 ragazzi del sabato sera* — mladinska nadalj.
17.40	Program za mladino Čarovnica Bia — risani film Divji živalski svet — doku-.mentarna oddaja
18.30	DNEVNIK 2 - Šport
18.50	La duchessa di Duke Street — TV nadalj.
Ob koncu: Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	Don Juan — opera
22.40	Odda;a o judovski kulturi
23.05	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.10	Pesaro: Tenis — žensko prvenstvo
18.30	Canavese-Motociklistične dirke
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Drugi zvok — 7. del
19.55	Sto italijanskih mest:
Porto Badisco
20.10	Šolska vzgoja
20.40	Pogovorimo se o men: Filni-dokumentarec o Cesa-ru Zavattiniju
21.25	DNEVNIK 2
21.50	šolska vzgoja
22.35	Pomneji po letu 2000
2.	de)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
17.35	Kmetijska oddaja
18.35	Poročila
18.40	Eskimska zima — dokumen tarni film
19.30	ObzoffiT0 «" '''■ V.
19.45	Zdrkvo,-mladi	-
20.15	Risanka
20.24	TVr'in"radio* nocoj '
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Zveza, pakistanska drama
21.50	Kulturne diagonale
22.30	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v Odprti meji med d-ugimi še naslednje vesti:
TRST — Radikalci proti lakoti v svetu in za razorožitev BOLJUNEC - Partizanski poletni praznik
KRMIN — Pokušnja Vin TRST — U>nik trgovin TRŽIČ (GO) — Poletni promet PALMANOVA — Razstava starih grafik
18.00	TVD - Novice 18.05 Aktualna tema
18.30	TV šola
19.00	Zdravo, otroci
19.30	Cinenotes
20.00	Risanke
20.15	TVD - Stičišče
20.30	Možje - film
Režija Fred Zinnemann. Igrata Marlon Brando in Terasa Wright.
21.50 TVD Danes
22.00	čas v sliki — TV dnevnik avstrijske TV
Ob koncu: Odprta meja — oddaja v slovenskem ,eziku
Zagreb
19.15	Lutkarski pogovori 19.45 Zdravo mladi
21.00	Sence bližnjih prednikov — TV drama
23.15	En a' tor — film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00. 14.00.17.00-
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mo zaik: Na obisku pri...; 8.20 Pol puri napevov: 9.30 Dramatiziram roman: Rebula: «Enej Silvij P'c colomini* - 7. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Vik tor Parma: Zlatorog; 11.30 Opoldan siti zbornik: Literarni listi; 12.00 Kulturni dogodki - Kako ti je ime •: 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno:
16.00	K’asičm album; 17.10 - 19-®“
Razširjeni obzornik:	Na obisku
pri...; 17.30 Romantične melodije:
18.00	Socialno vprašanje v slovenskem romanu; 18.20 Jazzovski kon cert.
KOPER
(Slovenski Diogram)
7.00.	7.30, 8.25, 14.00,'l5.00, 17.55 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.30 Val 2(U
14.00	Glasba; 14.15 Kinospored:
14.30	Zanimivosti; 15.10 - 15w Predstavitev oddaj in glasbene že ije; 15.30 Zapojmo pesem: MM"1 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasb8 po željah: 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Glasba; 17.30 V podaljs ku - pregled športnih dogodkov.
KOPER
(Italijanski programi
7.30,	8.30. 13.30, 16.30. 19-30 P° ročila; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30,. 15.30-
17.30	Poročila: 7.00 Glasba za de bro jutro; 7.15 Koledarček; 8.U Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9J3 Kdo si; 9.32 Lucianovi dopisi]"0’
10.00	Z nami je...; 10.15 Edig Gal-letti; 10.32 Glasbeni premor in H° roskop; 10.45 Mozaik, glasba j® nasveti: 11.00 Zd-avo. otroci; H-13 Festivalbar; 11.32 Kim, svet ®‘8, dih; 12.00 Na prvi strani; Glasba po željah; 14.33 Superkl8 sifika; 15.33 Poročila v nemščini. 15 36 Plošče; 16.00 Pesmi za vase poletje; 16.45 Poje skupina The Pointer Sislers; 17.00 Glasba; 17-13 Italvox; 17.32 Crash; 17.55 Pisn,° iz...; 18.00 Spomnimo se na opere to; 18.30 Rock partv; 19.00 Poletni koncert; 19.45 Slišimo se jutri-
RADIO 1
7.00.	8 00, 10.00. 12.00, 13.00, 17-0°.
19.00	Poiočila; 6.00 - 8.30 Glasbe na kombinacija; 9.00 - 10.03 Ulas beno govorni program; 11.34 P>8 dijska nadaljevanka: 12.03
nji variete: 13.15 Master, glasl5e ne novosti; 14.23 Ulica Asiago Ten da: 15.03 Glasbeni dokumentarec-
16.00	Poletni spored: 17.30 Glasb8, za mladino: 18.05 Mali koncert-18.38 Šolska vzgoja; 19.15 Drag8 glasba: 19.30 Jazzovska glasba-
20.00	Radijska drama; 20.45 Glasbeni premor: 2J.OO Radijska drama; 21.30 Uporniki, sanjači in l'ie p-sti; 21.57.-Objektiv Evropa: Napotki za avtomobiliste: 22.27 na_ dijska priredba; 22.50 Glasba; 23-lw Telefonski klic.
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12-3°’
13.30,	15.30. 16.30, 17.30. 19.30 P° ročila; 6.00	8.00 Dnevi: 8.45 Spo-
red Radia 2; 9.00 Vojna in mir . radijska nadaljevanka: 9.32 RadV ska priredba: 1.32 Tisoč- pesUM-12 48 Radijski portreti; 13.41 Souno Track. glasba in kino; 15 00 Pa dijska priredba; 16.32	17.32 G^
spodje in gospe, prijetno poletje-;
19.50	- 22.40 Splash. glasba včeraj-danes in... jutri; 20.50 Ne ve S® kako - radijska trodejanka.
LJUBLJANA
7.00.	7.30, 8.00. 9.00, 10.00, U-00' 12 00. 13 00, 20 00 Poročila: 7.10 ]»
7.45	Prometne informacije; J-M Vremenska napoved za pomorsca. ke; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.2 Tz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti: 9.05 Aktualni probld11 marksizma; 9.25 Počitniško popot0 vanje; 9.40 Pesmice na potep13,
10.05	Z glasbo v dober dan...: lO-*' Turistični napotki; 11.05 Rezerv rano za...; 12 05 Ali poznate: 12-,3 S pesmijo po Jugoslaviji: 13.10 ve liki revijski orkestri: 13.30 tijski nasveti: 13.40 Pihalne g°°? na koncertnem edru; 14 00 Iz naši kraiev:	14 20 Zabavna
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 ZbO. n na koncertnih odrih; 15.25 N8S poslušalci čestitajo: 16.00 Dogodi, in odmevi: 16 30 Zabavna glasP^'
16.50	Radio danes, radio jutri: H-Vrtiljak; 18 00 Studio ob 17.; 19V Na ljudsko temo: 19 25 Zvočni s' gnali; 20.25 Zabavna glasba; 20 2" Lahko noč, otroci: 20.45 Minute ansamblom Vita Muženiča; 21 Jj; V delavnici Josepha Haydna; 22-lv Iz naše diskoteke;
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 10. avgusta 1982 LJUBLJANA
18.40	Poročila; 18.45 Mali piri-gvin; 19.00 Otroška folklora ČSSR: Hanča, Janko in Lucija; 19.30 Obzornik: 19.45 Obramba in samozaščita; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna;
20.30	TV dnevnik; 20.15 Vreme;
21.00	Kako zelena je bila moja dolina — dokumentarna oddaja;
21.50	Jean Cristopher - nadaljevanka; 22.45 V znamenju.
KOPER
13.30	Odprta meja; 18.00 TVD -Novice; 18.05 Cinenotes; 18.30 TV šola; 19 00 Zdravo, otroci; 19.30 Ta leta. ti dnevi; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Kralj, dama in fant -film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV; Ob koncu Odprta meja.
SREDA, 11. avgusta LJUBLJANA
19.00	Poročila; 19.05 Gusarji ka iptana Gancha - nadaljevanka;
19.30	Obzornik; 19.45 Amaterski studio; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna;
20.30	TV dnevnik; 20.55 Vreme;
21.00	Reportaža o mestu Ulcinj;
21.05	Sherborne (Anglija); Igre brez meja; 2.30 Jazz na ekranu: Kvartet Dexterja Gordona; 22.50
V	znamenju.
KOPER
13.30	Odprta meja; 18.00 TVD Norice; 18.05 Ta leta, ti dnevi;
18.45	TV šola; 19.10 Zdravo otro ci; 19.30 »Narodna glasba; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Policistka na pohodu film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Čas v sliki -TV dnevnik avstrijske TV; Ob koncu Odprta meja.
ČETRTEK, 12. avgusta LJUBLJANA
18.30	Poročila; 18.35 ZBIS - Pa stir; 19.00 Pot okoli sveta z osmi mi notami: Kočija: 19.30 Obzornik;
19.45	Mladi za mlade; Podvigi za poletno rabo; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV Dnevnik; 20.55 Vre me; 21.00 Zahodni svet - film; 22.25 Miniature: Jacques Preveri; 23.00
V	znamenju.
KOPER
13.30	Odprta meja; 18.00 TVD -Novice; 18 06 Jazz na ekranu: Trio Codona; 18.35 TV šola; 19.00 Zdra vo otroci: 19.30 Obzorja; 20.00 Risanke; 21.15 TVD - Stičišče; 20.30 Sklenjen krog - film: 22.05 TVD -Danes; 22.15 Čas v sliki • TV dnevnik avstrijske TV; ob koncu Odprta meja.
PETEK, 13. avgusta LJUBLJANA
18.55	Poročila; 19.00 Domači ansambli; Alpski kvintet; 19.30 Ob zornik: 19.45 Pot v prihodnost: Psiha in materija; 20.15 Risanka;
20.24	TV in radio nocoj; 20.26 Zr no do zrna; 20.30 TV dnevnik;
20.55	Vreme; 21.00 Fantje s Hill Streeta - TV film; 21.50 Ne prezrite; 22.05 Španske operne zvezde: Angeles Gulin; 23.00 Spremljamo - sodelujmo; 23.10 Nočni kino: Dnevnik neke sobarice; 00.05 Poročila.
KOPER
12.30	Odprta meja; 18.00 TVD • Novice; 18.05 Obzorja; 18.50 TV šola; 19.00 Zdravo otroci ■ risan-
ka; 19.20 Aktualna tema; 20.1 TVD - Stičišče; 20.30 Veliki rop . film; 22 00 TVD Danes:
Čas v sliki - TV dnevnik avstOJ ske TV: 22.40 Odprta meja; °u koncu Bukarešta: Lahka atletika Balkansko prvenstvo.
SOBOTA, 14. avgusta LJUBLJANA
16.40	Poročila; 16.45 DobrotU*'1 zmaj - mladinski film; 17.40 met: Željezmčar - Galenika: '9,3U Obnovljivi viri energije znansl* * * * vf. no - tehnični film; 20.00 Naš kraJ Limbuš; 20.15 Zlata ptica ■ !ria donske pravljice; Zviti Peter; ® * Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21 ^ X Y. Z film; 22.40 Zrcalo tedo«;
22.55	Človekova glasba: Nori sovi - glasbena serija; 23.50 * ročila.
KOPER
18.00	Bukarešta: lahka atletika Balkansko prvenstvo; 20.00 Ris*11 ke; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 va kri «Nobelesse Oblige* - G*1;'
22.10	TVD - Danes; 22.20 Čas v sliki ■ TV dnevnik avstrijske *»-
J
Prlmorski^evnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
8. avgusta 1981
PLAVANJE
NA ČETRTEM SVETOVNEM PRVENSTVU V EKVADORJU
DESETA ZLATA KOLAJNA ZA VZHODNO NEMČIJO
Svetovni rekord štafete NDR na 4x100 m mešano - Michael Gross tudi v finalu na 200 m delfin - Danes zaključni boji ■ Priložnost za Darjana Petriča na 1500 m kravl
Kristin Otto, Ute Geweniger, I-i tm ^eiss er *n Birgit Meineke so feti V1? ®ve^°vnim rekordom v šta-4’nvoo m®Lrov mešano s časom no 78° ®sv°jile deseto zlato kolajna «7 ,V2h°dnonemško reprezentanco lu t,V?r°Vnem Prvenstvu v Guayaqui-lirnn Clmer ^ NDR skorajda simbo-vel«iiPre-vzela tudi vl°g° plavalne s,tevilka 1. To je bil veli-v L.,n zaključek plavalnega večera, zarL-irem je Petra Schneider (NDR) trm, 18 ,svetovni rekord na 200 me-kunj,,mtsano 'e za šest stotink seže ’ fePrav je na zadnjem obratu da „ bajala za Ute Geweniger, to-doka? 1	^“lišem v kravlu je
se ? . Je vendarle razred za-dar ■l.P'ava'ni disciplini. In ven-ter nfmll iunak večera Dirk Rich-nii „ ki je v dramatični tek-dvniw ^ metrov hrbtno slavil v nostJ n Z R!ck°m Careyem s predla ticf ^ stotink sekunde, kar je bi-svetm zmaga’ ki je zagotovila NDR «°vm primat v plavanju.
lu nT'mLrezu*tat* v svetovnem fina-je Mi c ha jne^,rov delfin, v katerem
Gross (ZRN) postavil
to® Mennea na pripravah
~ Pudi Pietro Mennea :	udeležil priprav z itali-
, nsku državne) reprezentanco bližnje atletsko evropsko Drvenstvo v Atenah.
. Pa^ianska atletska zveza je j eA ug°dila prošnji Mennee, bi se priključil ostalim «az-r?om>> na nripravah, ki
0 Pričele že danes mii.
se v For-
pta avroPski rekord s časom 1’58”85, Sn„ -ap|'av zakrivajo dramo, kakr-nih e dolgo nismo videli v plaval-abSOhffenah- Craig Beardsley je bil GiwU . favorit, toda Michael po Je napadel s silovitim tem-pra ’ vmesni čas 26”48 pa je bil Craj-oeverieten, če vemo, da je post?ardsley plaval 27”27, ko je korrt „,fen°menalen svetovni re-daijl,,158 M- Michael Gross je na-10oJ a* z visokim ritmom (56”80 na je p. etr.°v) ■ toda Craig Beardsley in j lunjem obratu ujel vodilnega četija *cazalo. da ne bo presene-Prvjč 10 Potem je zahodnonemški Vsem } neverjetnim finišem po-m z,omil favorita.
REZULTATI 200 m mešano ženske
1.	Schneider (NDR) 2’11”79; 2. Geweniger (NDR) 2’13”38; 3. Caul-kins (ZDA) 2’15”91; 4. Gerasinova (SZ) 2’17"12; 5. Winde (ZDA) 2 min. 18”62; 6. Curry (Avs.) 2T8”95; 7. Dziedzic (Polj.) 2’20”20; 8. Zindler (ZRN) 2’20”36.
200 m delfin moški
1.	Gross (ZRN) 1’58”85 (evropski rekord); 2. Fesenko (SZ) 1’59”91;
3.	Beardsley (ZDA) 2’00”08; 4. Pra-do (Braz.) 2’00”30; 5. Kraus (ZRN) 2’0n3; 6. Arvidsson (Šve.) 2'01”15;
7.	Colom (Portoriko) 2’01”30; 8. Patten (ZDA) 2’01”79.
100 m hrbtno moški 1. Richter (NDR) 55”95 (evropski rekord); 2. Carey (ZDA) 56”04; 3. Semetov (SZ) 56”42; 4. Wladar (Madžarska) 56"85; 5. Kuznecov (SZ) 57”15; 6. Britt (ZDA) 57”44; 7. Fle-mons (Kanada) 57”91; Baltrusch (NDR) diskvalificiran.
800 m kravl ženske 1. Linehan (ZDA) 8’27”48; 2. Will-mott (Velika Britanija) 8’32”61; 3. Schmidt (NDR) 8’33”67; 4. Schneider (NDR) 8'36”27; 5. Cohen (ZDA) 8'3fi”96; 6. Van der Meer (Niz.) 8'41”16; 7. Trojstkaja (SZ) 8’48”50;
8.	Baumer (Avs.) 8’54”61.
4X100 m mešano ženske
1. NDR (Otto, Gevveniger, Geiss-ler, Meintke) 4’05”88 (svetovni rekord); 2. ZDA 4’08”12; 3. SZ 4 min. 12”37: 5. Kanada 4’14”76; 6. ZRN 4’15”73; 7. Japonska 4T6”39; 8. Velika Britanija 4T7’’46.
Polno guS-vje Evrope je bilo po-nih rJti ZDA so v petih svetovja »m™ osvojile zlžlto kolajno le tiehai; metrov kravl, ko je Kirn Li-Žanim- opravičila vlogo favoritinje. *Ult=t X? ^ vsekakor, da je zdaj re-Evropa — ZDA v moškem plavanju kar 15:7, če
Jugoslavija — Španija 7:6
Na vaterpolskem turnirju je Jugoslavija premagala Španijo s 7:6 in ostaja tako še v borbi za šesto mesto, ki bi omogočilo »plavim*. da si priborijo mesto na OI v Los Angelesu.
OSTALA IZIDA
Madžarska - ZRN	7:7
'K., h* ZDA	9:7
ATLETIKA
Jugoslovansko prvenstvo
800 m: Savič (Istra Pulj) 1’49”82
3.000	m zapreke: Pokrajčič (Sarajevo) 8'45”28
200 m: Knapič tMladost Zagreb) 21”37
Disk: Marčeta (C. zvezda Beograd) 56,06 m
Palica:	Georgevski (C. zvezda
Beograd) 4,60 m
Troskok: Hegediš (C. zvezda Beograd) 16,49 m
5.000	m: Zdravkovič (Morava Ču-prija) 13’50”93
4X400 m: Nova Gorica 3’17”14 ŽENSKE
800 m: čolovič (Slavonija Osijek) 2’06”51
3.000	m: Pergar (C. zvezda Beograd) 9'05”25
Kopje: Menhart (Senta) 50,50 m
Krogla: Tufegdič (Partizan Beograd) 15 m
200 m:	Matakovič (Željezničar
Karlovac) 24”97
400 m ovire: Gajič (Vojvodina Novi Sad) 59”2
4X400 m: Slavonija Osijek 3’50”13
KOŠARKA
TURNIR V TOD1JU
Drugi poraz Olimpije
New Starš — Olimpija 94:87
TODI — V drugem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v To-fliju je ljubljanska Olimpija izgubila proti ameriški ekipi New Starš s 87:94 (43:49).
Srečanje je bilo dokaj izenačeno. V ljubljanskih vrstah sta bila najboljša Bronik (25 točk) in Subotič (36), pri Američanih pa Harris (27) in Gallon (25).
V drugi tekmi pa je moštvo Ali Starš D Braciere odpravilo Italcable Perugia s 134: 111 (60:51).
LESTVICA: Ali Starš II Braciere in New Starš 4; Olimpija in Italcable 0.
SAO PAULO — Brazilski trener Carlos Alberto je dal ostavko kot trener kuvajtske nogometne reprezentance.
S SLOVESNOSTJO NA IGRIŠČU GAJE V PAPRIČAH
Zaključeno 2. zamejsko balinarsko prvenstvo
Predsednik ZSŠDI Kalan poudaril pomen manifestacije, na kateri se združujejo športniki iz Trsta in Gorice • Prvo mesto osvojil balinarski klub z Opčin
Skoraj pol ure so potrebovali, da so Pironija, ki je bil vseskozi pri zavesti, rešili iz razbitin njegovega ferrarija
V petek zvečer je bila na teniškem igrišču Gaje prijetna slovesnost. Na ploščadi pred igriščem so se namreč zbrali udeleženci drugega zamejskega balinarskega prvenstva z družinami in prijatelji. Člani balinarske komisije so namreč združili nagrajevanje z družabnim večerom, na katerem ni manjkalo ne mesa na žaru, niti pristne domače kapljice.
Zbrane tekmovalce in goste je pozdravil predsednik ZSŠDI Odo Kalan, ki je med drugim poudaril, da je to edina manifestacija, kjer se srečajo športniki vseh slovenskih društev goriške in tržaške pokrajine. Srečanja med društvi, ki se ba-vijo z drugimi športnimi panogami, so le občasna in se omejujejo v glavnem na prijateljska srečanja ali turnirje. V tem primeru pa se vse ekipe srečujejo v pravem zamejskem prvenstvu. Tako se utrjujejo poznanstva, sklepajo se nove prija-

					IVA	J	VN ZAHODNE NEMČUE V FORMULI ENA											i
PR	El	'R	ESI	LJI			IESI	R	El	v Ci	A	1	).	Pl	m	IIJA	i	1
Na poskusnih vožnjah je pri hitrosti skoraj 260 km/h treščil v Proštov renault in si zlomil obe nogi - Sest ur na operacijski mizi ■ Startni vrstni red nespremenjen
Poprečni izidi
MARIBOR — V Mariboru se je včeraj končalo letošnje jugoslovansko državno atletsko prvenstvo. Kot prvi dan tudi včeraj niso dosegli kaj prida dobrih izidov.
Vsekakor pa gre omeniti, da je včerajšnje tekmovanje potekalo ob dežju.
Glede izidov naj omenimo dobro znamko Hegediša. v troskoku in zanesljive skoke Benedetičeve, ki je tudi včeraj dokazala-, da je-že nared, da bo kmalu preskočila letvico na 190 cm.
Izidi:
MOŠKI (zmagovalci)
Kladiva: Stiglič (Dinamo Zagreb) 64,84 m
400 m ovire: Kopitar (Kladivar Celje) 51”90
HOCKENHEIM - Skoraj šest tuje bil Didier Pironi na operacijski mizi po hudi nezgodi, ki se mu je pripetila na včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN Nemčije v Hocken-heimu. Sprva je celo kazalo, da mu bodo morali odrezati desno nogo, ki je bila zlomljena na več mestih, zadnja zdravniška poročila pa na srečo izključujejo to možnost. Kljub temu pa je kaj malo verjetno, da bo Pironi lahko še sedel za volan kakega vozila formule ena.
Dinamika včerajšnje nesreče je skoraj docela enaka tisti, v kateri je v tej sezoni že izgubil življenje drugi Ferrarijev pilot, Gilles Villeneuve. Pironi se je namreč pri hitrosti skoraj 260 km na uro silovito zaletel v renault rojaka Prosta, ki ie počasi vozil pred njim. Domnevajo, da ga ni opazii zaradi slabe vidljivosti, saj je tedaj močno deževalo, tako da je bilo tudi cestišče izredno spolzko. Pironijev fer-rari je odletel na travnik, tokrat pa so varnostni pasovi le zdržali. Reševalci pa so potrebovali skoraj pol ure, predno so ga izvlekli iz razbitin vozila in s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Heidelbergu, kjer so mu ugotovili zlome na nogah in levi roki. Pironi pa je bil
L***1«*, H.a,«.,ju ivai
lepša R e zl®te kolajne, kar je naj-SVeto ' US*'racij® o polomu ZDA na nem Prvenstvu v Guayaquilu.
Plavalci neverjetnih kombinacij
Gross je vsekakor naj-prvL presenečenje na svetovnem
'.'IStrii ,, fl,._1009 Vinr
Je	o Guayaqu’lu 1982, kjer
fec	do ni samo velik bo-
teniVetan v kravlu in delfinu, in plavalec z izredno tehniko na ,/Praostjo. v svetovnem finalu Gr0s, metrov kravl je Michael baja , p s časom 1’49”84 v dvo-k° i. R°V)dyjem Gainesom, potem telico V /prahovitem finišu pokazal Vem elcsPlozivnost v tistem zad-6 ^mahu, ko so odločale o zla-E>ila sJni stotinke sekunde. To je Michael1^0*!0 dneva. In potem je Etični <oss v morda najbolj dra-^esenpi/ekmi na Mundialu 1982 l'°ritar ?e drugega velikega fa-ei>rop,Xraiea Beardslega z novim del/j„}rn rekordom na 200 metrov cjali 5®"85> v času, ko je spe-i ie h ? v Pranju vse močnejša, ^ina l(a njegova tretja zlata ko ^odcl. hvalni karieri, kajti na 3* ie pm prvenstvu v Splitu 1981 hjn m/rresenetil favorite v plava-200 metrov delfin s časom
1’59”15, toda v letu 1982 se je razvil v plavalca najvišje svetovne vrednosti tudi v kravlu.
Evropa pa tokrat ni presenetila v moškem plavnaju le z zlatimi kolajnami in velikimi senzacijami, temveč je postalo v Guayaquilu 1982 povsem očitno, da je v reprezentancah NDR, Sovjetske zveze in ZR Nemčije mnogo plavalcev, ki se upirajo izraziti specializaciji. In morda je najzanimivejši »primer A-leksej Markovski*: sovjetski plavalec je dosegel v kvalifikacijski tekmi na 100 metrov kravl rezultat 51" 62, kar seveda ni zadostovalo za uvrstitev v veliki finale, toda po tem je presenetil z neverjetnim časom 48"83 v štafeti, toda izredno močan je bil tudi na 100 metrov delfin s časom 54"59 in četrtim mestom.
V reprezentanci NDR se je predstavil v svojstveni kombinaciji Dirk Richter, saj je osvojil prvo mesto na 100 metrov hrbtno s časom 55"95,
medtem ko se je prebil v najozjo svetovno elito tudi na 100 metrov kravl s časom 50”70. Podobno raznovrstnost je pokazal v reprezentanci SZ Vladimir Šemetov, ki je plaval na 200 metrov kravl pod magično mejo 1’52" in se uvrstil med najboljšo peterico na svetu, s tretjim mestom na 100 metrov hrbtno (56"42) in četrtim mestom na 200 metrov hrbtno (2'01"72) pa je dokazal, da je izredno visoko na svetovni lestvici najbolj vsestranskih plavalcev. In vendar je najbolj znamenit «borec proti specializaciji» Ricardo Prado s svojim fantastičnim svetovnim rekordom na 400 metrov mešano (4’19"78), ko je že pokazal, da je izredno močan v delfinu in hrbtnem slogu, in zato ni bilo posebno presenečenje, ko se je uvrstil v svetovni finale na 200 metrov hrbtno (osmo mesto s časom 2’04”38) in 200 metrov metuljček (četrto mesto s časom 2’00"30).
ACO PASTERNJAK
vseskozi pri zavesti in je celo zahteval, da ga operira neki ortoped, njegov znanec iz Bazla.
Za Ferrarija se je torej tudi ta sezona nesrečno končala. Razočaranje je še toliko večje, saj je bil Pironi solidno v vodstvu in eden glavnih kandidatov za končno zmago. Ferrari bo sicer nadaljeval dirke z mladim Tambayem, ki je prevzel mesto ViOeneuva, ki pa je daleč nazaj v skupni uvrstitvi.
Današnje dirke v Hockenheimu se ne bo udeležil niti Avstrijec Lauda, ki ima poškodovano zapestje desne roke. Lauda pa ni niti gotov, da bo startal na domačih tleh, in sicer na VN Avstrije v Zeltwegu 15. t.m.
Včerajšnje poskušne vožnje niso prinesle sprememb na startni lestvici, ki so jo postavili že predvčerajšnjim. Vsi piloti, bodisi zaradi slabih vremenskih pogojev bodisi ker jih je pretresla Pironi-* jeva nesreča, so vozili precej previdno. Na prvem mestu bo sicer še vedno Pironi, ki pa bo mesto prepustil prvemu izmed neuvrščenih pilotov Švicarju Surerju.
STARTNI VRSTNI RED
1.	Pironi (Fr.) ferrari	I’47”94
2.	Prost (Fr.) renault	1’48”89
3.	Arnoux (Fr.) renault	1’49"25
4.	Piquet (Braz.) brabham	1’49"41
5.	Tambay (Fr.) ferrari	1’49”57
6.	Patrese (It.) brabham
7.	Alboreto (It.) tyrrell
8.	Lauda (Avs,) melaren
9 De Cesaris (It.)
alfa romeo 10. Rosberg (Fin.) williams
12. Giacomelli (It.) alfa romeo
14. De Angelis (It.) lotus
1’49”76
1’52”62
1’52”68
1’52”78
1’52"89
1'53"88
1'54”47
Fabi prvak
MISANO ADRIATICO - Italijan Corrado Fabi na marchu bmw je osvojil prvo mesto v poslednji dirki v formuli 2 in tako postal le-tošnii evi onski prvak
MOTOCIKLIZEM
Velika nagrada Švedske
Ereymond najboljši
ANDERSTORP (Švedska) — Švicar Roland Freymond je osvojil prvo mesto na včerajšnji motociklistični dirki za Veliko nagrado Švedske v razredu do 250 ccm.
Dirke v ostalih razredih bodo danes.
Vrstni red 250 ccm
1.	Freymond (Švi.) mba 43'25"72
2.	Mang (ZRN) kavvasaki po 3”01
3.	Balde (Fr.)	po 4”35
4.	Tournadre (Fr.) yamaha po 10”72
5.	Estrosi (Fr.) pernod po 12”32
MLADINSKO SP
Uspeh ItaJijanov
PIEDILUCO (Te^ni) - Ob dokaj slabem vremenu so bila včeraj polfinalna tekmovanja na mladinskem svetovnem prvenstvu v veslanju. V obeh konkurencah sta naj več posadk v finale uvrstili NDR in SZ, toda tudi Italija ie bila izredno uspešna.
V finale se je uvrstil tudi dvojni četverec, čigar član posaclke ie tudi tržaški Slovenec Kravcs.
Od Jugoslovanov pa se le v fi nale uvrstil le Nevio Valčič v enojcu. medtem ko se uvrstitev v finale ni posrečila Koprčanki Mariji Dilici (organizator je pomotoma prejšnje dni sporočil, da se ie le ta neposredno uvrstila v finale).
NOGOMET
SINOČI V GORICI
l GOLOM GREGORIČA
Domača Gorizia pa si poraza gotovo ni zaslužila
Gorizia — Triestina 0:1
(0:0)
GORIZIA: Colavetta, Grazzollo, Marassi, Lazzara, Grillo, Codarin (Zanetti), Modestini (Candutti), Marcatti, Urban, Antognazzi, Co lombo (Bertoia).
TRIESTINA:	Nieri (Genovese),
Costantini, Trevisan, Leonarduzzi. Mascheroni, Pasciullo (Zamni), De Falco, Pedrazzini, Štrukelj (Gregorič), Ruf fini (Dolfo) in Ascagni (Dreolin).
STRELEC: v 32 min. d.p Gregorič.
SODNIK: Padovan iz Gorice
Sinoči je v Gorici Triestina v prijateljski tekmi s tesnim 1:0 pre magala domačo Gorizio. Rezultat vsekakor ne daje prave slike dogajanja na igrišču, saj so domačini pokazali precej več, posebno v prvem polčasu, ko so povsem na digrali zaspano tržaško ekipo, ki ie bila prav na sredini igrišča najbolj ranljiva.
Na drugi strani pa so Goričani pokazali, da so že v zadovoljivi formi, še posebno na sredini igrišča, kjer so se izkazali Lazzara,

NOGOMET
Drevi ob 21.00 v Vidmu
Udinese - Dinamo Zagreb
la tekmo veliko zanimanje ■ Zagrebčani v dobri formi
Za drevišnje srečanje med Udine-sejem in Dinamom iz Zagreba vlada veliko zanimanje. Tekma se bo pričela ob 21. uri in je pričakovati, da bo videmski stadion «Friuli» krepko zaseden.
Za Videmčane bo pravzaprav današnja tekma prvi zahtevnejš1 nastop pred pričetkom letošnjega prvenstva. Šurjak in tovariši so sicer v prijateljski tekmi že visoko premagali amatersko reprezentanco Furlanije - Julijske krajine (6:0). Proti jugoslovanskemu prvaku pa bo danes pela drugačna pesem.
Zagrebčani so namreč v dokaj dobri formi, skoraj povsem nared za bližnji pričetek jugoslovanskega prvenstva. Na velikem mednarodnem turnirju v Parizu namreč niso osvojili prvega mesta le po »zaslugi* pristranskega sodnika (to je priznal
sam francoski tisk), ki je skoraj nesramno oškodoval Zagrebčane in tako dovolil zmago brazilskemu moštvu Atletica Mineira.
Po drugi strani pa tudi Udinese ima letos visoke cilje. Videmsko društvo gotovo ni varčevalo pri nakupu nogometašev tudi svetovne vrednosti. Ojačilo se je z Brazilcem Edinhom in Jugoslovanom Šurja-kom, poleg tega pa je na »domači borzi* najela Maura, Cortija, Vir-disa.
Skratka, Videmčani bodo v letošnjem prvenstvu startali na visoka mesta na lestvici. Vodstvo kluba pa seveda računa tudi na krepko pomoč svojih navijačev, ki pa s" že pred samim prvenstvom (z obiskom na treningih in z nakupom abonmajev) dokazali, da bodo Causiu in tovarišem v veliko oporo.
Antognazzi in zlasti Urban, ki je bil prav gotovo najboljši igralec na tekmi. Tržačani pa so zaslužili le zadostno oceno z izjemo Pedrazzi-nija, ki je bil gotovo najboljši med gosti in v drugem polčasu tudi med najnevarnejšimi za goriškega vratarja.
Kot smo zapisali, so Goričani bili v začetku boljši in imeli nekaj res lepih priložnosti. Najlepša pa se je v 28. min. ponudila Colombu, ko je z diagonalnim strelom že premagal Nierija, na gol črti pa je Trevisan ustavil žogo. Triestina se je nekoliko organizirala ob izteku polčasa, ko sta najprej De Falco ter nato A-scagni resno ogrozila dobrega Co-lavetto.
Drugi polčas je bil še slabši od prvega, tudi zaradi številnih menjav, ki sta jih opravila trenerja. Foni je zamenjal skoraj celotno sredino igrišča in to se je vsaj delno pokazalo na igri, ki je za Tržačane postala bolj učinkovita. Najlepša priložnost za goste pa' se je ponudila v 16. min., ko je Pedrazzini kakih 5 6 metrov močno streljal proti vratom, odlični Colavetta pa je opravil najlepši poseg tekme.
Gol za goste je padel v 32. min., ko je Gregorič, potem ko je preigral dva igralca izven kazenskega prostora, močno streljal v levi kot in premagal goriškega vratarja. Zadnji napori Gorizie so se razblinili v 42. min., ko je Urban zadel prečko, potem ko je preigral skoraj celotno tržaško obrambo.
Rudi Pavšič
KOLESARSTVO
DIRKA PO UMBRIJI
GB Baronchelli prvi
COLLAZZONE (Perugia) - Gian-battista Baronchelli je osvojil letošnjo kolesarsko dirko po Umbriji, ki je veljala tudi kot druga izbirna dirka pred svetovnim prvenstvom v Angliji.
Na tej dirki nista nastopila Mo-ser in Saronni.
Vrstni red
1.	Gianbattista Baronchelli, ki je prevozil 227 km v 5.23’ s poprečno hitrostjo 42.255 km na ur
2.	Emanuele Bombini	po 10”
3.	Giovanni Mantovani	po 1’25”
4.	Leonardo Natale
5.	Bruno Leali
teljske vezi, skratka ljudje se po-bliže spoznajo. Taki prireditvi bo treba posvetiti večjo pozornost, saj smo o njej žal bolj malo slišali ali brali. Balinanje je šport, ki o-mogoča sodelovanje vsem, od najmlajših do mladih, pa do tistih, ki so v srcu še vedno mladi.
Ob zaključku se je Odo Kalan zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je drugo zamejsko balinarsko prvenstvo dobro uspelo. Sledilo je nagrajevanje. Prvo mesto je zasedel balinarski klub Opčine, ki je v 14 kolih dosegel kar 23 točk od 28 razpoložljivih, torej zavidljiv uspeh. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Sokola z 18 točkami, na tretje Gra-dina iz Doberdoba s 15, na četrto Zarja, ki je zbrala 13 točk. Peto mesto je zasedla Gaja (12 točk), šesto Kraški dom B (11 točk), sedmo in osmo mesto pa si delita Kraški dom A in Kras, ki sta zbrala po 10 točk. Prve tri ekipe so prejele pokale, četrtouvrščeni je pa pripadla plaketa. Kot dokaz, da je balinanje šport za vse, so prireditelji nagradili še najmlajšega igralca in sicer Mitjo Frandoliča, ki je branil barve Gradine. Balinarski klub Opčine je že drugič zapored prejel tudi predhodni pokal ZSŠDI. Ta pokal bo prešel v trajno last ekipi, ki bo trikrat zmagala na prvenstvu. Ob zaključku so se mladi in stari zavrteli na ploščadi ob zvokih harmonike. Torej prav zares prijeten družabno - športni večer.
(Inka)
NA GARDSKEM JEZERU
Izredno uspešen nastop jadralcev TPK Sirena
Na vsedržavnem jadralnem tekmovanju v razredu »optimist*, ki je bilo v soboto in nedeljo v kraju Malcesine na Gardskem jezeru, so se predstavniki TPK Sirene odlično odrezali. V izredno močni konkurenci (tekmovanja se je udeležilo 87 jadralcev iz severne in srednje Italije) so dosegli izvrstne u-vrstitve, saj je Arianna Bogateč zasedla celo tretje mesto, Maksi Ferfolja pa je bil pristal dve mesti niže. Ostali Sirenini jadralci pa so se takole uvrstili: 17. Davorin Starc, 18. Peter Sterni, 26. Aleksander Panjek in 27. Igor Civardi.
Arianna in Maksi sta se izkazala že prvi dan tekmovanja, ko je divjal močan veter ki je pihal s hitrostjo 12 -13 metrov ne sekundo Naslednjega dne se je veter sicer polegel, zato pa je močan tok oviral tekmovanje, tako da se je marsikateri jadralec poslužil tudi nedovoljenih prijemov in so jih zato pet izključili.
Že danes pa čaka mlade jadralce TPK Sirene nova preizkušnja, saj se bodo udeležili regate v Gra-dežu. (I. K.)
NOGOMET
Napoli tretji
BERN — Na mednarodnem nogometnem turnirju v Bernu je Napoli osvojil tretje mesto. Neapelj-čani so v malem finalu premagali moštvo Espanola iz Barcelone z 2:1 (1:1).
Prvo mesto pa je osvojilo domače moštvo Young Boys, ki je v velikem finalu premagalo Servette iz Ženeve s 5:1 (3:0).
Prijateljske tekme
V okviru priprav na bližnje prvenstvo so italijanski prvoligaši igrali vrsto prijateljskih tekem. IZIDI
Aosta — Torino	0:3
Inter — Arezzo	3:0
TENIS
BENETKE — SZ in Italija sta se uvrstili v finale teniškega turnirja za »Pokal Valerio*.
SZ je v polfinalu premagala Avstrijo s 4:0, Italija pa Madžarsko s 5:0.
^atek pregled kRazgodovine Saškega krasa
STANKO FLEGO
11.
Sku>Q pod Steno (Grotta delle Gallerie) št. 420 V.G. ^heru’ 8 Pe’co v Lašci )® t0 brez dvoma naiboll poznana v°t(in °žka jamska postojanka na tržaškem Krasu. Obširna t>irana' ki se nadaljuje z dvema manjšima rovoma, se od-*ele, 'j d«lini Glinščice pod navpično steno nad nekdanjo ^0|i!ško Progo Trst-Kozina. Hranila je zelo bogato neo-V ,sko zapuščino in tudi najdbe iz poznejših obdobij. HoJtij ,ami 80 od leta 1890 do današnjih dni kopali številni skor^n' *n nepoklicni raziskovalci, tako da bi bilo danes ^isk nem°S°če najti kak majhen prostor, ki bi bil še neki tlean- Kljub temu pa to jamo obiskujejo «divji» kopači, Ul, Postano prekopavajo že večkrat razmetane jamske iih r ’ v katerih so še številni keramični fragmenti, ki so ho SQZtskovalci pri nekdanjih izkopavanjih prezrli. Poseb-hikj Zanimive v tej jami odkrite štiri pintadere - pečatijo’ 1 iniajo vrezane različne motive in za katere obsta-veraalogiie v najdiščih ob ligurski obali. Te pintadere , letno slutilo (olfrntnim nnnlitskim nhiskovaloem vnt.H-
*
i
T
.!
:

i
ho
ob:
redih.
o služile takratnim neolitskim obiskovalcem votli-Sredstvo za kulturo okraševanje telesa pri raznih
Glinasti pečatniki — pintadere, ki so služili za okraševanje (pozni neolitik - eneolitik, približno 3.000 - 2.200 let pred n.š.). so Jih v Pečini pod Steno v Glinščici
telesa
Našli
Izredno veliko število okrašene in lepo izdelane keramike, prisotnost pintader in ugotovitev, da se ta jama odpira v predelu, ki ni bil posebno primeren za poselitev, dajo misliti, da so morda to jamo uporabljali v kultne namene neolitski ljudje, ki so verjetno živeli v nižjih aluvio-nalnih predelih Žavelj in Brega.
Pečina pod Muzarji (Caverna delVOrso) št. 7 V.G. Ta jama se odpira z veličastnim vhodom v manjši vrtači nedaleč od Gabrovca, med železniško progo in cesto, ki iz Gabrovca pelje proti Saležu, na levi strani. Že od konca prejšnjega stoletja jo poznamo kot najdišče ostankov plei-stocenske favne in arheoloških ostalin. C. Marchesetti je namreč v obsežnih raziskovanjih, ki jih je pričel že leta 1884, izkopal v končnem delu jame kosti ledenodobnih živali, medtem ko je v vhodnem delu trčil na izredno veliko raznolikih keramičnih ostalin in na kamena ir> koščena orodja, ki so se nahajala v večjem številu zaporednih jamskih plasti.
Zadnjič so v tej jami izkopavali v začetku povojne dobe in od tedaj ni bilo več na tem mestu uradnih arheoloških raziskav. Večina arheoloških najdb iz neo-eneolitika in iz poznejših obdobij, ki so jih odkrili v starejših izkopavanjih, pa se je na žalost porazgubila po raznih zasebnih zbirkah, v muzejskih skladiščih itd.
Prav gotovo so v tej jami še mnogi neprekopani predeli, ki pa so sedaj tarča -nedeljskih* arheologov.
V zvezi s to jamo je omembe vreden še mogočen zid, ki je v njeni notranjosti in za katerega so strokovnjaki ugotovili, po načinu gradnje in po stratigrafski legi, različne gradbene faze od mlajše železne dobe do pozne an-
tike. Zid je verjetno služil kot baza ploščadi, ki so jo dobili z zravnanjem notranjih plasti jame, ki se spuščajo proti jamskemu dnu. Na tem umetno zravnanem prostoru sp se verjetno zadrževali nekdanji obiskovalci te votline.
Ena izmed tolikih lobanj jamskega medveda, ki so jih našli v Pečini pod Kalom. Precej teh lobanj in drugih kosti zveri iz te dobe (jamski lev, hijena, medved) hrani naravoslovni muzej v Trstu
Pečina pod Kalom pri Nabrežini. Tudi v tej jami so odkrili zanimive najdbe iz neo-eneolitskih časov, ki so bile nad mogočno plastjo, bogato s kostnimi ostanki ledenodobnih živali.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul. Montecchl 6, PP 559
Tet. (040) 79 4 8 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorico Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6 00 din, za zasebnike mesečno 90,00.
zo organizacije in podietjo mesečno 120.00. letno 1200,00
letno 900.00 din.
Postni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Zp 8FRJ
Zna račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vie 43 mml
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 8
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 ------------------- ....	-
32400 lir. Finončni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po formotu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedl • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jul«w kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovi. iz vseh drtio'h a® v Italiji pri SPI.
člšn italijanske zv«2c časopisnih
založnikov FIEG
8. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Vzdai«I
m tiska I
ZTT I Trst
Povečanje izvoza v arabske države
BEOGRAD - V okviru pregleda jugoslovanskega izvoza so največjo rast zabeležile države v razvoju. V slabih sedmih mesecih so v te države prodali blaga v vrednosti milijarde 150 milijonov dolarjev, kar je za 22 odstotkov več kot leto poprej. S tem je udeležba držav v razvoju v celotnem izvozu prvič, od kar poslujejo s tem delom sveta presegla 20 odstotkov. Hkrati so s tega območja uvozili blaga v vrednosti mi liiarde 179 milijonov dolarjev, tako da je blagovna menjava z državami v razvoju skoraj povsem uravnotežena.
Izvoz se je najbolj povečal v a-rab.ske države (za 28 odstotkov), kjer
v glavnem prodajajo izdelke črne" in ilurgije.
barvne metalurgije, elektroopremo. tekstil, transportna sredstva in v zadjem času tudi -se več hrane. Samo štiri države Irak. Alžirija. Libija in Egipt sdelujejo z okoli 78 odstotki v skupnem izvozu v arabski svet.
V gospodarski zbornici Jugoslavije opozarjajo na dejstvo, da so države v razvoju za razliko ot zahodnih držav kupovalke izdelkov vi šoke stopnje obdelave «strojegrad-nje, ladjedel lištva in kovinskopredelovalne industrije*. V minulem obdobju vse več- izvažajo tudi živilskih proizvodov. Kljub temu je jasno, da je v menjavi z državami v razvoju mogoče doseči še boljše rezultate, kar je odvisno od izvoznikov pa tudi ukrepov gospodarske politike, ki niso bili vedno v prid takšni usmeritvi. (dd)
Gospodarski uspehi v sežanski občini
SEŽANA — Polletni rezultati gospodarjenja v sežanski občini so boljši kot tisti ob četrtletju. S 110 milijonov so se izgube zmanjšale na okroglih 50 milijonov, od katerih levji delež nosijo Timavove organiza-
cije tozd Maloprodaja v okviru delovne organizacije Preskrba, temeljna organizacija kooperantov v okviru delovne organizacije Agraria in tozd Kobilarna Lipica v okviru delovne organizacije Hoteli in gostinstvo. saj nanje odpade več kot polovica omenjene izgube. Izgubo 1.2 milijona dinarjev imajo tudi v e-lektropreno.su Divača, oziroma v E-lektri Sežana ter v Iskri okrog 5.2 j milijona dinarjev. Sicer pa so bili v prvih šestih mesecih letos najuspešnejši v komenskemu Aluminiju, Kraškem zidarju, dutoljski Kras o-premi in sežanski Pletenini. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v sežanski občini je znašal 12.570 dinarjev.	d. G.
V sedlu na izlet
LIPICA — Vsaj enkrat tedensko v lipiški kobilarni zberejo toliko jahačev, da lahko organizirajo enodnevni izlet iz Lipice v škocjanske jame. Kdor se odloči za izlet n- sedlu, ga čaka okroglih pet ur jahanja na belih lioicancih, medtem pa si na postanku v Škocjanskih jamah, oziroma Matavunu privošči lahko še pik nik oziroma kosilo in seveda o gleda ene najlepših kraških jam na svetu. Organizator enodnevnih iz letov je tozd Kobilarna Lipica, v okviru delovne organizacije Hoteli in gostinstvo pri sozdu Timav. Za Jugoslovane tak izlet stane okroglih 1030 dinarjev, za tujce pa nekaj več. Kot so nam povedali v lipiški kobilami. se gostje, zlasti tujci, zelo radi odpravijo na take enodnevne izlete. zato za prihodnje leto že načrtujejo razširi’, iv tovrstne ponudbe, kar pomeni, da bi se jahači odpravili na izlet tudi kam drugam, ne le do Škocjanskih jam. Sicer pa so ljubitelji jahanja v Lipici v juliju opravili okroglih 2400 jahalnih ur. kobi-
ristov.
D. G.
jkr
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
IRFoP — DEŽELNI ZAVOD
ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
/fiftlW J,
DODELITEV UČNIH MEST IN SUPLENC 1982-83
Deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da bo v smi slu čl. 32 DZ 18 . 5. 1978 št. 42 in DZ 3. 11. 1980 št. 59. dodelil za leto 1982 83 13 letnih namestitev za določen čas ter druge na mestitve v obliki suplenc pri svojih centrih za poklicno izobraže vanje.
Namestitve bodo dodeljene za vsak center posebej na osnovi dveh ločenih lestvic: ena za letne namestitve in ena za suplence ter morebitne nadaljnje potrebe. Lestvici bo sestavila posebna komisija, ki jo bo imenoval upravni svet zavoda.
V	lestvice bodo vključeni kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pred videne za sprejem v službo pri javnih ustanovah, upoštevajoč orne jitve. ki jih predvideva zakon 336/70 in z izjemo starostne meje. ki se poviša na 63 let. izpolnjenih na dan zapadlosti roka za pred stavitev prošnje.
Za vključitev v lestvico so potrebni še sledeči pogoji: za profesorje teoretičnih predmetov: diploma višje srednje šo le ali drugi višji naslov, ki je v skladu z učnimi predmeti:
za profesorje tehnično - praktičnih predmetov: delovna izkuš nja na področju, ki se nanaša na učni predmet in spričevalo vsaj srednje šole prve stopnje ali enakovredno .pričevalo.
V	vsakem centru bo na razpolago seznam profesorjev, ki bodo razdeljeni v skupine na podlagi sorodnih predmetov in za vsak predmet bodo nakazani njihovi študijski naslovi in/ali delovne izkušnje. ki so potrebne za vključitev v lestvico.
Zato bodo lestvice sestavljene posebej za vsak center in za skupino sorodnih predmetov: kandidati bodo vključeni v te lestvi ce le. če bodo odgovarjali vsem postavljenim pogojem. Zaradi te ga bodo morali kandidati sami priložiti prošnji informativni obra zee za vsak sedež ter za vsako izbrano lestvico.
Nepopolni in netočni obrazci ne bodo upoštevani.
Ob sprejemu v službo bodo morali kandidati dokumentirati predložene naslove, ki so veljali pri določitvi točk.
Plača odgovarja začetni plači V. stopnje po kvalifikaciji za deželno osebje.
Prošnjam, izpolnjenim na kolkovanem papirju za 3.000 lir, bo potrebno priložiti, zaradi določitve točk v lestvici, že omenjeni informativni obrazec, ki bo na razpolago od 11. 8. 82 dalje pri sledečih sedežih deželnih zavodov za poklicno izobraževanje:
TRST
Ravnateljstvo IRFoP. Ul. Vidah 1
Center za industrijo in obrtništvo. Ul. Valmaura 7
Center za trgovino in usluge. Ul. Rossini 4
GORICA
Center za trgovino in usluge. Ul. Pola 5 TRŽIČ
Center za industrijo in obrtništvo. Ul. F.lli Fontanot GRADIŠKA
Center za industrijo in obrtništvo. Ul. Campagnola 22 VIDEM
Center za industrijo in obrtništvo. Ul. Asquini 33 Center za trgovino in usluge, Ul. Vascello 1/A ČERVINJAN
Center za industrijo in obrtništvo, Ul. Patriarca Ramazzotti 16 PORDENONE
Center za industrijo in obrtništvo, Ul. Dogana 19 Center za trgovino in usluge. Drevored Martelli 26 ARBA
Center za industrijo in obrtništvo. Ul. V. Emanuele AZZANO DEC 1 MO
Center za industrijo in obrtništvo. Ul. Trieste 10 Prošnje in priloženi obrazci morajo prispeti na ravnateljstvo IRFoP, lil. Vidah 1. Trst v neodložljivem roku do 31. avgusta 1982 Zavod sporoča tudi. da bodo možne - zaradi posebnih zahtev posameznih centrov za poklicno izobraževanje in priložnostnih po treb — namestitve s pogodbo za usluge za specifične tehnične pred mete. Te pogodbe za poklicne usluge se bodo nanašale, poleg dru gih. na sledeče sektorje: uprava osebja, turistična tehnika, psiho logija v grafični tehniki, aranžiranje izložb, pričeske.
Za podrobnejše informacije se bodo zainteresenti lahko obrnili na ravnateljstvo IRFoP — Ul. Vidali 1 — TRST.
KOSMINA SERGIJ
•JARVNI rv SPREJEMNIKI —' vse kar najboljšega nudi nemško m italijansko tehniko
ITT Schaub Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
VE'
foto-kino
a
kontaktne leče
Ulica Bnonarroti 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRSI	Telefon 77-29-96
DRAGULJI
VOZNI RED VLAKOV
(OD 23. 5. 1982 DO 28. 5. 1983)
qr . . //. cs.
TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRAKUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA
4.25 D 5.45 R
s//6/677
6.00 R 6.22 L
6.15
oj
eo
co
CM
!o
o
I
Hočeš obleko	J
znanega kreatorja ?	Vfc
gf
^1	JESEN - ZIMA
I s POPUSTI od 20 do 70%
M BASI LE
M	Escargots, Claude Montane
K	Sucno, Synonyme
M	de Georges Rech, Valentino
GIANN! VERSACE
6.42 D
8.02 E 9.10 R 9.20 E
10.64 L 12.35 E
u* - PRIMORSKI DNEVNIK ie v orodaii:	
	
NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE	
Ljubljana	— kioski DELO in VJESNIK
Bled	—	Autocamp «ZAKA» —	Autocamp «SOBEC» —	kiosk DELO Casino
	—	kiosk DELO pri Unionu —	kiosk Tobak avtobusna postajo —	kiosk DELO avtobusna postaja
Bohinj • jezero	— kiosk Turist, društvo Bohinj
Bohinj. Bistrico	— kiosk DELO Rozman
Opatija	— kiosk VJESNIK
[ Reko	— kiosk VJESNIK
Ptuj	— kiosk VEČER (samo ob nedeljah)
Rog. Slatina	— kiosk DELO, TTL
	Trafika Hotel Donat
Zagreb	— kiosk VJESNIK - Trg Republike
	NA PRIMORSKEM
Divača	— kiosk DELO
Dutovlje	— Market Kras
Gorjansko	— Market Kras
II. Bistrica	—	kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9 —	kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 28
Komen	— Market Preskrba
Kostanjevica na Krasu	— Market Živila
Kozina	— Trafiko Babič
Kriz pri Tomaju	— Trg Sonc
Lokev	— Preskrbo
Postojna	— kiosk DELO, Primorski tisk
Sežano	— kiosk OREL, Gorup M., Cuk M..
	Krajinger, Supermarket Kras
Ajdovščina	— kiosk DELO, kiosk Vidmar
Bovec	— knjigarna Mladin knjiga, Tobak
	TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
Branik	— Market
Dobrovo	— kiosk DELO
Miren	— kiosk DELO
Nova Gorica	— kiosk DELO, Velikonja, Lah.
	Kavčič. Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Sempeier kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriško market
Solkan	— bite Soča (samo ob nedeljah)
Šempeter	—	Brumat - Tobak —	Grosist Market
	trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedeljah)
Ozeljan	— T.P. Primorje
Renče	— kiosk Tobak
Šempas	— T.P Primorie
Tolmin	— Knjigarno Mlad. knjiga
	kiosk Tobak Leban kiosk DELO, avtobusna postajo Bife - avtobusno postaja (samo ob nedeljah)
Vrtojba	- T.P Primorje
	Bife Jadran (samo ob nedeljah)
Kobarid	— Gosfilna Kotlar (samo ob nedeljah)
	V ISTRI
Ankaran	— kiosk DELO	»
Izola	— kiosk Babič; DELO, Prim. tisk
	Samopostrežno restavracija < (ob nedeljah)
Koper	— kiosk DELO Prim tisk
	P.T Zusterna
Piran	— kiosk Cvetič, Filipčič
	(avtobusno postaja) Prim. tisk. Trafiko Tobak
Lucija	— Primorski tisk
Portorož	— Knjigarno Prim tisk
Škofije	— kiosk Barolln
ODHODI
Benetke
Milan - Genova Brigno-le (preko Mester) (*) Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk) (*) Portogruaro (od 24. 5. do 15. 5. in od 15. 9. 82 do do 28. 5. 83. Ne vozi ob praznikih) (1)
Portogruaro (nadomestna služba z avtobusi od 16. 6. do 14. 9. 82. Ne vozi ob praznikih)
Benetke - Rim Turin (preko Mester - Milai.a)
—	spalni vagoni Moskva -Rim (2); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od 28. 5. do 24. 9.)
—	pogradi dragega raz reda Varšava - Rim (ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 3. 6. do 23. 9.) Benetke
Rim (preko Mester) (*) (Benetke express) Benetke
Benetke
(Triveneto) Benetke Bologna - Firence - Rim Termini - Neapelj - Cata-nia Sirakuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi prvega in dragega razreda Catania in Palermo. pogradi drugega razreda Reggio Calabria) Benetke - Milan - Turin Portogruaro Benetke
Mestre - Milan - Genova Brignole (*) (3)
Benetke Bologna - Ba ri - Lecoe (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Trst Leoce)
Benetke 18.14 L Portogruaro
19.08	E (Simplon express) Benet
ke Rim Milan Lam brate - Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst Pariz: spalni vagoni Benetke Pariz: pogradi 2. ra/reda Beograd Pariz. Zagreb Pariz in Benet ke - Pariz)
Portogruaro (nadomestna služba z avtobusi od 23.
5. do 25. 9. 82) Portogruaro (od 26. 9.
82 do 28 5 83)
20.28 D Benetke
22.08	D Benetke Milan Turin Genova P.P. Ventimi glia ■ Marseille (pogra di 2. razreda Trst Tu rin: spalni vagoni Trst Genova in od 26 9. 82 tu di Dogradi 2 razreda Trst
Genova!
22.20 E Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1 in 2. razreda Trst -Rim!
7.11 L 7.28 D
7.48 E
9.13 D 10.10 E
13.20 D 13.40 L 14.38 E 17.06 R
17.13 D
17.30 L
19.25
19.23 L
10.28 E
10.40 E
13.07 D 14.23 D 15.25 D 16.27 E
18.30 D 18.42 R
19.10 D
19.20 L 20.10 D 20.49 R 21.25 R
23.13 L 23.27 E
Portogruaro
Marseille - Ventimiglia -Genova P. P. - Turin - Milan - Mestre (spalni vagoni Genova - Trst in od 26. 9. tudi pogradi 2. razreda Genova - Trst — pogradi 2. razreda Turin -Trst)
Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim -Trst)
Benetke
(Simplon express) Pariz Domodossola - Milan Lambrate - Mestre (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd)
Lecce - Bari - Bologna -Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Lecce - Trst)
Ženeva - Ziirich - Domodossola - Milan P.G. -Mestre (pogradi 2. raz reda Ženeva - Trst) (4) Benetke
Milan Benetke Benetke
(Triveneto) Palermo - Sirakuze - Catania - Reggio Calabria • Neapelj Čampi Flegrei Rim Ti-burtina - Firence C.M. -Bologna Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria Trst. pogradi 1. in 2. razreda Catania Trst in Palermo - Trst) Turin Milan - Benetke Firence Bologna - Benetke (*)
(Benetke express) Benetke (spalni vagoni Benetke Beograd: Benetke -Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26 9. 82; pogradi 2. razreda Benetke - Istanbul od 23. 5. do 23. 9. 82 in od 29. 3. do 28. 5. 83. Benetke Skopje razen ob ponedeljkih in nedeljah, Benetke - Beograd in Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82) Portogruaro Benetke - Portogruaro Rim (preko Mester) (*) Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*) Benetke
TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIM* PESTA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA
10.35 E
13.35 L
18.48	L
16.48	D
17.48	D
18.28	D
19.28	D 20.08 E
Turin - Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (5); spalni vagoni Turin - Moskva samo ob sobotah od 29. 5. do 25. 9. 82)
20.20
20.20 L 23.52 D
ODHODI
(Simplon express) Opčine - Ljubljana - Zagreb -Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd)
Opčine - Ljubljana (1) (3) Opčine - Ljubljana (2) (3) Opčine - Ljubljana (1) (3) Opčine - Ljubljana (2) (3) Opčine - Ljubljana (1) (3) Opčine - Ljubljana (2) (3) (Benetke express) Opčine - Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje razen ob ponedeljkih in nedeljah; Benetke - Istanbul od 23. 5. do 25. 9. 82 in od 29. 3. 83; pogradi 2. razreda Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82; spalni vagoni Benetke Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82)
Opčine (nadomestna služ-7. avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82)
Opčine (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83)
Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava (pogradi 2. razreda Rim - Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 4. 6. do 24. 9. 82); spalni vagoni Rim - Moskva (4); spalni vagoni Turin - Moskva samo ob sobotah od 29. 5. do 25. 9. 82)
5.10 D
8.36 E
9.46 D
10.34	D
13.35	L
14.35	L
16.38	D
17.38	D 18.48 E
21.48
21.30 L
PRIHODI
Varšava - Budimp^t* '* Zagreb - Ljubljana - OP' čine (spalni vagoni skva - Turin samo ob P®1' kih od 28. 5. do 24. 9. L
—	spalni vagoni Moskva
-	Rim (5); pogradi 2. r*2' reda Varšava - Rinj s*‘ mo ob ponedeljkih, četrt' kih in sobotah od 3- •• do 23. 9. 82)
(Benetke express) Istaiv bul - Skopje - Atene* Beograd - Ljubljana - OP" čine
Ljubljana - Opčine (D ® Ljubljana - Opčine (2) $) Ljubljana - Opčine (V Ljubljana - Opčine (2) Ljubljana - Opčine (D $ Ljubljana - Opčine (2) (Simplon express) Beograd - Zagreb - LjublJ*' na Opčine (pogradi^ razreda Beograd - P®0* in Zagreb - Pariz) Opčine (nadomestna slu*' ba z avtobusi od 23. “• do 25. 9. 82)
Opčine (od 26 . 9 . 82 d* 28. 5. 83)
(1)	Vozi od 27. 9. 82 do 26. 3. 8*
(2)	Vozi od 24. 5. do 25. 9. » in od 28. 3. do 28. 5. 83 Ne vozi ob praznikih Ne vozi ob sobotah (od 23. ■ do 24. 9.), četrtkih in sobotan od 24. 9. 82
Ne vozi ob petkih (od 23. • do 23. 9. 82) in ob sredah °° 25. 9. 82
(3)
(4)
TRST
5.12 L 6.10 D 6.16 L 7.15 D
9.38 L 12.22 D 13.10 L
14.00	D 14.28 L 16.55 L 17.43 D
18.00	L 19.18 D 19.50
PRIHODI
2.20 D Benetke
6.10 Portogruaro (nadomestna služba z avtobusi od 24. 5. do 25 9. 82. Ne vozi ob praznikih)
6.03 L Portogruaro (od 27. 9. 82 do 28 5. 83. Ne vozi ob Draznikihl
(*) Samo 1. razred in obvezna rezervacija
(1)	Nadaljuje do San Dona del Piave od 24. 5. do 15. 6 od 15. 9. do 22. 12 82. od 5. 1. do 30. 3. in od 6. 4. do 28. 5 83.
(2)	Ne vozi ob petkih (od 23 5. do 24. 9.) in oh sredah in petkih (od 24 9. 82)
(3)	Ne vozi 15 8.. 25. in 26. 12. 82 in 1. 1. 83
(4)	Vozi ob sobotah od 3. do 31. 7. 82
(5)	Ne vozi ob sobotah (od 23. 5. do 23. 9.) in ob četrtkih in sobotah (do 24. 9 82)
20.02 L 20.52 D
23.00
23.00 L
ODHODI
Videm
Videm - Trbiž Videm
Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen (samo od 23. 5. do 25. 9. 82)
Videm
Videm - Trbiž Videm - Karnija Videm Videm
Videm - Trbiž Videm • Benetke (1) Videm Videm
Videm (nadomestna služ-za z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82)
Videm (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83)
(Italien Osterreich ex-press) Videm • Trbiž -Dunaj - Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst • Dunaj)
Videm (nadomestna služba z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82)
Videm (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83)
Videm
7.57 D Benetke - Videm (1)
8.46 L Videm
9.00 D (Osterreich Italien
press) Miinchen - Duual - Trbiž • Videm (pop*0] 1. in 2. razreda Dunaj ' Trst)
10.16 D Videm
Videm
Milan - Vicenza - Tre''*' so - Videm (2)
14.29 D Videm Videm
11.36 L 11.57 R
15.33 L
16.43 D Videm 17.55 L Videm
PRIHODI
Videm (nadomestna služba z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82)
19.30	L Videm
19.55	E Trbiž - Videm
21.30	Videm (nadomestna slu*' ba z avtobusi od 23- ®' do 25. 9. 82)
20.55	L Videm (od 26. 9. 82
28. 5. 83)
22.30	L Videm
22.50 D Miinchen (samo od 23.
do 25. 9. 82) - Dunaj ' Trbiž - Videm
(1)	Ne vozi ob praznikih ,
(2)	Ne vozi 15. 8.. 25. in 26.
82 in 1. 1. 83
iilfllil
ORVISI
oogoto izbiro vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELU 3
Agraria
MOČILNIK
UL Udine 18 Tel. 418-878
■	RASTLINE
■	SEMENA * GNOJILA
■	MOTORNE ŽAGE
■	ORODJE
VELIKA
ILUSTRIRANA
ENCIKLOPEDIJA
Kmalu na kniižnem trgu nepogrešljivo zbirko sedmih znanstvenih knjig. Sedem zakladov učenosti za vse življenje.	I
Format 22 x 29 cm Polusnje 2160 strani
10.500 ilustracij (7.200 v barvah)
200 zemljevidov
Veliko Ilustrirana enciklopedija je investicija zo vse življenje.
To enkratno znanstveno delo lahko dobite po znatno znižani ceni v prednaročilu
Prednaročilo sprejema do 30. septembra letos TRŽAŠKA KNJIGARNA. Ul. sv Frančiško 20
ILATARNA URARNA
«Svizzera»
dl k Soroce
DOXA
TRST
Ulico S Spiridione 12 Tel 60-252

PRIMO ROVIS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3 dnevno sveže praženo kavo no vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 300 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji no Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
. VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ - SALZBURG - MuNCHEN
0.53 L Videm (od 26. 9. 82 d° 28. 5. 83)
6.35 L Videm (ne vozi od 8. d* 15. 8. 82) (1)
7.18 L