Pogovor nad maketo, ki ponazarja Ploščad B. Kraigherja Ce živite v Ljubljani, nemara celo v centru mesta, pa se bo-ste, denimo, preselili nekam daleč za kak&nih cteset, petnajst let, se vam utegne primeriti, da se boste, povratniki, na že-lezniški ali avtobusnl postaji. — zamislimo si, da bosta ta-krat že novi — začudeno ozi-rali sem in tja in nazadnje le vpašali mimoidoče: »Oprostite, kako pa se pride na glavno pošto?« Glavna pošta se ta čas ne bo nikamor preselila, in tudi Slon, Figovec in dobra stara Evropa bodo bržčas še ostali na svojih mestih, toda strogi center mesta bo kljub vsemu imel čisto drugačno podobo. Si-cer pa pojdimo lepo po vrsti. Pred leti, hm, le kdaj je že to bilo, smo se Ljubljančani radi povzpeli na vrh Nebotič-nika in ugotavljali, katera stav-ba je torej višja, nebotičnik ali nova — Metalka. Komaj smo se je dobro nagledali, že so nam lahko zasijale oči ob no-vih primerjavah. šli smo nam-reč še više, na teraso mogoč-ne Ljubljanske banke in pre-mišljevali, ali bi nemara v ravni črti lahko izstrelili pu-ščico na Ljubljanski grad ... Tako torej raste naše mesto. Vsak dan po malem, dejali bi, opeka na opeko, oprostite, že-lezobetonska plošča na ploščo in mi se tega komaj zaveda-mo in se čudimo našim sta-rim izseljencem, kd prihajajo domov na dopust in pripove-dujejo, kako je Ljubljana zrasla... Pravkar je v Centru zrasla nova blagovnica Metalke na Dalmatinovi ulici. Ni posebno visoka, ne smemo pa pozabiti, da je je polovica pod zemljo (tri etaže). Nova Metalkina bla-govnica je prvi del etapne grad-nje novega mestnega središča, katerega zazidalni načrt je bil sprejet leta 1968. Po tem pro-gramu naj bi se videz mestne-ga središča, predvsem pa nje-gova funkcionalnost, spremenil v naslednjih desetih letih O tem, kakšna bo ta etapna gradnja, smo se pogovarjali z Marijo Seškovo, šefinjo inženi- ringa za gradnjo ploščadi Bo risa Kraigherja pri Ljubljan-skem investicijskem zavodu. Občinska skupščina Center in bodoči soinvestitorji so za vsa pripravljalna dela in seveda celotno zgraditev ploščadj Bo-risa Kraigherja pooblastili Ljubljanski investicijski zavod. »Zdaj so vsa pripravljaina dela v zvezi z dokumentacijo za dokončno gradnjo prve eta-pe Kraigherjeve ploščadi (Me-talka, Dalmatinova ulica in del Titove ceste) končana. Tako bo do zime rekonstruirana Dalma-tinova cesta. Zdaj na vrhuncu turistične sezone Dalmatinove ni mogoče povsem zapreti. To se bo zgodilo v jeseni, takrat pa bo potekal promet po Tav-čarjevi ulici v obeh smereh. Ko bo tudi to urejeno, se bq začela rekonstrukcija na Titovi cesti. — Ko smo že ravno pri Ti-tovi cesti, kako pa je s pod hodom za pešce na Ajdovščini? »Pravi podhod za pešce na Ajdovščini bo pod Titovo cesto, od Figovca do nove Matalke. še prej pa mora Metalka po-rušiti svojo staro trgovino na vogalu Dalmatinove in Titove (predvidoma naj bi padli zi-dovi dva meseca po otvoritvi nove blagovnice. Seveda se je vse nekoliko zavleklo, ker nova blagovnica ni bila končana v dolofienem roku, in sicer lani.« — In naprej? »Postopoma bodo še v prvi fazi zrasli štirje objekti. Oglej-mo si maketo in jih imenujmo kar »A«, »B«, »M« in »C«. V vseh teh naštetih objektih bo okoli 20 000 kvadratnih metrov koristne površine. V tako ime-novanem objektu »C«, ki bo meril 15 000 kvadratnih metrov, bodo imela svoje prostore tr-govska podjetja. Objekt »B« je namenjen blagovnici z obla-čili. Ta bo merila 2000 kvadrat-nih metrov. — Slišali smo, da bo šestica »ostala«. Je to res? »Seveda bomo staro podrli, skoraj na istem mestu pa bo stal objekt »A«. ki bo imel 1200 kvadratnih metrov korist-nih površin. V njem bo prenov-ljen gostinski lokal šestica in še nekaj specializiranih loka-lov. Tu bosta dve restavraciji in urejen vrt.« — V tem delu bo nekako na enem mestu vrsta tako imeno-vanih specializiranih lokalov ali za vsakega nekaj? »Da, naj jih kar naštejemo. Tu bodo različni servisi, cvetli-čarne, Medexov lokal. frizer, jugoslovanska loterija in po-dobno na površini kakšnih 1100 kvadratnih metrov v kom-pleksu »M«. — Na maketi vidim posejane vzdolž Titove nekakšne lopar-čke. Ali to pomeni, da bo v tem kompleksu stekla in žele-zobetona tudi kaj zelenja? »Da. To so drevesa in v kon-čni fazi bo prav gotovo dovolj zelenja. Sicer pa se bomo po-časi privadili na ,podzemlje\ saj bo ves kompleks od Me-talke do Slona pod zemljo M-vel' v treh nadstropjih. Tu bo-do na voljo tudi parkirni pro stori. V tem delu pa ne bo nikakršnih stanovanjskih objektov.« — Je zdaj, v pripravljalni fa-zi, potrebno sprazniti precej stanovanj? »Da, okoli sto stanovanj bo-mo porušili in vsem tem dru-žinam moramo preskrbeti na-domestna stanovanja.« — So kakšne težave? »To je seveda zelo različno. Nekateri gredo radi v nova sta-novanja, v bloke, nekoliko ven iz mesta na čistejši zrak, drugi pa tudi ne. Seveda moramo razumeti, da posebno starejši težko zapuščajo funkcionalno še tako slaba bivališča iz dveh razlogov. V vseh novogradnjah so najemnine neprimerno višje — marsikdo jih težko zmore — in ljudje, ki so tako rekoč vse življenje preživeli tu v Cen-tru, bi pač radi tu, kjer so va-ljeni, ostali. Toda zob časa ne-usmiljeno spodkopava stare zi-dove, črne preperele lesene dr-varnice in kurnike, golobja gnezda...« R. R.