285. št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja Številka velja K 2*-— V Ljubljani, nedelja 20.flOVfembr a 1021.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: MeseCno 50 K Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za finkrat 2 K. večkrat popust.
Vseučeliški knjižnici
Obvezni izvod, poStnine prosto
v Ljubljani.
Intltvo:
1 l/l. TflMtn m irava:
Teltrtm 41
se ne vračajo, e priložiti znamko za odgovor.
Razdelitev driave na oblasti.
Beograd, 18. novembra. Danes Je bila seja odbora za razdelitev države na oblasti, kateri je predsedoval posl. Nasi^as Petrovič. Seje se je udeležil tudi predsednik parlamenta. Takoj v začetku seje je podal poslanec Josip Gostinčar v imenu Hr-vatske pučke stranke, slovenske Uudske stranke in bunjevačke šo-kačke stranke, ki so udružene v ju-goslovenskem klubu, nastopno izjavo: »Ker je zakonski predlog o razdelitvi države na oblasti izdelan na podlagi ustave, ki ni v soglasju niti po načinu, kakq se je zanjo glasovalo, niti po svoji vsebini z dr-Žavnopravnimi akti, ki tvorijo njene temelje, ker je ta zakonski predlog protlven volji hrvaškega in slovenskega dela našega naroda in ogroža potemtakem tudi plemensko ravnotežje, Izjavljamo, da bomo nadaljevali boj za uresničenje naših načel, ki so naznačena v načrtu ustave ju-goslovenskega kluba. — Predsednik
Petrovič je vzel to izjavo na znanje in ugotovil, da je predlog o razdelitvi države na oblasti razburil vse duhove v parlamentu. Predlagal je, da naj se pošlje vsem nosilcem poslanskih list v vseh volilnih okrožjih pismo, s prošnjo, da v najkrajšem času podajo svoje nazore o tem, kako bi se moralo rešiti to vprašanje potom koncesij. Slabo bi bilo, če bi moral parlament prepustiti to vprašanje potom koncesij. Slabo bi bilo, če bi moral parlament prepustiti to vprašanje vladi. O predlogu predsednikovem se je razvila debata. Končno je bil sprejet predlog posl. Fehim Kurbegoviča, ki je predlagal, naj se o admiaistra-tivni razdelitvi države sploh ne razpravlja, marveč naj se razpravlja o zakonskem predlogu o oblastnih in srezkih samoupravah. Seja je bila končana opoldne, naslednja se skliče pismeno.
Vladna kriza.
Zagreb', 19. novembra. »Jutarnji liste poroča iz Beograda, da so pogajanja med radikalci in demokrati dospela na mrtvo tečko. Radikalci so sklenili, da jim morajo demokrati odstopiti Ustnico notranjega ministrstva, na drugi strani pa so demokrati sklenili z isto odločnostjo, da mora notranje ministrstvo ostati v njihovih rokah. Snoči se je v radikalnih krogih trdilo, da bo ministrski predsednik Pašič danes podal kroni ostavko kabineta. V parlamentarnih krogih se trdi, da nameravajo radikalci sestaviti volilni kabinet. Ni pa še določeno, kako naj Ibl se sestavil ta kabinet in s kate-
rimi skupinami. Obstoje samo nekatere kombinacije.
Zagreb, 19. novembra. (ZNU) Predsnočnim je glavni urednik »Samouprave« dr. Laza Markovič, ki je tudi Član odbora radikalne stranke, odpotoval v Zagreb. Sodijo, da je namen potovanja stopiti v stike s člani hrvatskega bloka ter se ž njimi posvetovati o možnosti prihoda poslancev hrvatskega bloka v Beograd. Dr. Markovič namerava pregovoriti vsaj Člane Narodnega kluba, da bi prišli v Beograd k pogajanjem glede ustvaritve temelja za sprejetje volilnega zakona In izvedbe volitev.
Krall Aleksander se namerava nastaniti v Zagrebu 7
Zagreb, 19. novembra. Današnja *Riječ« poroča iz Beograda, da je kralj Aleksander pripravljen v kratkem posetlti Zagreb, kjer namerava bivati dalje časa. Kralj bo stanoval
v banskem dvorcu in pride te dni v Zagreb upravnik dvora g. Jankovič, da ukrene potrebno za prireditev kraljevega bivališča v banskem dvorcu.
Se vedno madZarska avantura.
Budimpešta, 18. novembra. Imunitetni odsek narodne skupščine Je dopoldne zaslišal grofa Andrassyja. Na poplodanski seji je bil zaslišan grof Sigray. Justični minister je nato kot zastopnik vlade obrazložil vzroke, ki so vlado prisilili, da je izdala povelje za aretacijo dotičnih poslancev in za Izvedbo postopanja proti
njim, preden se je ukinila njihova imunitetna pravica. Današnja razprava se je končala z zaslišanjem Benitzkega. Z ozirom na to, da člani odseka še niso mogli proučiti obsežnega materijala, se je sklicala prihodnja seja za tojek, dne 22. t. m. Odsek bo na tej seji storil meritoren sklep.
Albansko vprašanje.
Pari*, i$. nov. V svetu zveze narodov je imel včeraj naš delegat dr. Mato Boškovič obširen ekspoze, ki je napravil jako ugoden vtis na člane •▼eta. zveze narodov. Dejal je, da se kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more očitati, da so njene čete vpadle v Albanijo. Tu je šlo samo za ohranitev demarkacijske črte, ki so jo določili zavezniki. Tiranska vlada je uporabila vsa sredstva, da zasede mejo od 1. 1913. Pri tem je skušala albanska vojska večkrat kršiti demarkacijsko črto. Albanska vlada je širila • pomočjo tiska neresnične vesti v inozemstvu z namenom dokazati, da M navedena mesta nahajajo na demarkacijski črti. Glede zahtev albanske vlade po odškodnini za opuštošeno ozemlje je naia delegacija že omenila, «a so naie obasti pretečo leto ugotovile razna opustošenja v krajih okoli Debra. Takrat je jugoslovanska vlada zahtevala, naj izvede mednarodna komisija enketo. Ta predlog ni bil •prejet. Glede obtožbe jugoslovanske kraljevine, da je podpirala vstajo Mi-r*<litov, je izjavil dr. Boškovič, da je Oaša delegacija zahtevala že meseca scptembra od sv?ta zveze narodov, ***j odpoil«* mednarodno enketo komisije v Albanijo, da ugotovi na licu oiesta pravo stani* stvari Ta zahteva je bila sprejeta, toda komisija J« odpotovala šele te dni. Dr. Boško-y*č je končal govor z izjavo, da sprejema kraljev, Srbov, Hrvatov in Slovencev sklep poslanišk* konference glede albanskih mje, "endar a protestom proti načinu, s katerim je bil J*vr£en ta sklep. Vlada kraljevine jrbov, Hrv. in Slovvencev spoštuje obeznosti, ki izhaja-|° i* pakta zveze narodov, vendar pa r grožnja sama, da se bo proti AtiUsnfljl &rkg>u ftcntftc m Slovan.
cev uporabil člen 16. pakta, bolestno žalila ponos naše dežele. Ponovno je . nagašal, da bo beogradska vlada odredila vse mogoče, da ohrani dobre odnošaje z Albanijo. — Predsednik Hymans je nato podelil besedo albanskemu delegatu ki je odgovarjal dr. Boškoviču. Albanski delega trdi, da niso točne beogradske podrobnosti, ki jih je podal dr. Boškovič glede vpada čet. Izrazil je željo tiranske vlade po vzdrževanju najboljših odnošajev z našo kraljevino. Ponovil je predvčerajšnjo zahtevo, da se sestavi mešana komisija s sedežem v Albaniji, ki naj bi pazila na te odnošaje in ukrenia potrebne ukrepe, da ne bi došlo do novih spopadov. — Nato je povzel besedo Leon Bourgeois in ugotovil, da se pred svetom zveze narodov nahajajo kontradiktatorna dejstva geografske narave. Vendar pa sta obe vladi izjavili, da bosta spoštovali novodoloče-ne meje in da bosta v bodoče vzdrževali prijateljske odnošaje. Bougeois je zaključil svoj govor da je bila naloga sveta zveze narodov zagotoviti, da bi se pretekli dogodki v bodoče več ne ponavljali. Predlagal je, naj se vzame na znanje, dobro razpoloženje obeh zainteresiranih držav in da naj svet zveze narodov pomaga s svojo avtoritete zapostavi prijateljske odnošaje med dvema sosednima narodoma. Razen tega je ugotovil, da je svet Zveze narodov srečno izvršiti svojo nalogo, pri čemer je bilo treba pozabiti na desedanje težkoče ter gledati daleč naprej v bodočnost. Po zaslugi poslaniške konference, ki je določila definitivno mejo med dvema sosedoma, in plemenitem postopanju vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bodo vzpostavljeni priteljski odndšaji med, dvema državama.
IZ FINANCIJELNEGA ODBORA.
Beograd, 18. novembra. Sekcija odbora za finance je zborovala danes dopoldne. Razpravljala je o na-redbi deželne vlade za Slovenijo, ki zahteva neke koncesije z*i trgovino z živino, žitom, moko itd. Te koncesije bi dajale politične oblasti onim, ki uživajo zaupanje oblasti. Poslanec Šečerov meni, da bi se s to na-redbo lahko omejili dohodki trgovine in da politične oblasti ne morejo voditi evidence o tem, ali je kdo v stanu voditi trgovino ali ne in zahteva, da se ta naredba ne sprejme.
— Jovan Jovanovič pa je bil za to, da se naredba uveljavi z ozirom na razmere v Sloveniji, vsaj za toliko časa, dokler se o tem ne sprejme zakon, ki bi veljal za vso državo.
— Poslanec Angjelič zahteva, da se ta naredba uveljavi vsaj za dva meseca. Po daljši debati je rešila sekcija takole: 1. Odobri se naredba z dne 10. decembra 1919, ki se nanaša na prodajo alkoholnih pijač. 2. Ukine se naredba z dne 12. decembra 1919 glede trgovine z živili s korekturo od 24. decembra 1919. 3. Ukine se naredba deželne vlade za Slovenijo od 20. decembra 1919 o trgovini z jajci. 4. Ukine se naredba z dne 18. decembra 1920 o agenturah in ko-misljonelnih družbah. V pogledu menjalnic, agentur In komlsljonalnlh družb se je sklenilo, tla se omeje In taka koncesionlrajo. 5. Uveljavi se naredba z dne S. decembra 1919 o pospeševanju strokovnih in obrtnih zadrug, zveze obrtnikov in drugih sirokovnih institucij. — Nato se je prešlo na naredbo glede nagrade finančnim uradnikom in nabiranje davkov. — Poslanec Ojonovič je poročal, da je bila ta naredba v načelu sprejeta. Razpravljajo se je torej o posameznostih. — Poročevalec Važovlč je zahteval, naj velja ta za*vsa koledarska leta, sfekcija pa je odobrila predlog dr. Nlnčifia, naj velja ta naredba samo do konca t. 1. Potem se je razpravljalo o na-redbi finančnega ministrstva o začasnem zakonu, ki urejuje plačevanje davkov iz vojnih dobičkov z dne 6. aprila 1921. Nastala je živahna debata, tekom katere so mnogi poslanci zahtevali, naj se ta predmet predloži /inančnemn odboru. — Predsednik dr. Ninčič je predlagal, naj se predlože odboru redno vsi predmeti finančnega značaja. Nato je sekcija fiksirala, katere naredbe naj se predlože zakonodajnem« In katere finančnemu odboru. — Nato se je razpravljalo o začasni odmeri davka v Srbiji In Cmi gori in o referatu posl. Angjellča o naredbah, katere so poslale sekciji druge sekcije na vpogled.
FRANCOSKO STALIŠČE NA WA-SHINUTONSKI KONFERENCI.
Washington, 19. nov. Francoski ministrski predsednik Briand bo na plenarni seji konference, ki se bo vršila v ponedeljek, in kateri bo prisostvoval tudi maršal Foch obširno poročal o posebnem stanju Francije in bo izjavil, da zastopa Hughesovem programu prijazno stališče. Opozarjal bo, da Francija svojega programa od 1. 1912 glede grajanja ladij, ki ga med vojno ni mogla izvesti, ne bo zopet skušala uveljaviti. Današnje francosko brodovje odgovarja gospodarskemu položaju, razsežnosti obali ter številu In položaju francoskih kolonij. Nato bo ministrski predsednik pojasnil sočasni položaj v Evropi. Rusija ima pod orožjem 150.000(1) mož. Kaj bi se zgodilo ako bi napadla Poljsko in vdrla v Nemčijo. Francija je tedaj prisiljena, vzdržati svojo armado, dokler red v Evropi ne bo zagotovljen. Francija nima naravnih meja. Dogovor treh sil, ki ga je Francija svoječasno v Zvezi z rensko mejo ponudila, ni bil uveljavljen. Franclja iskreno želi zmanjšati svoja vojaška bremena. Parlamentu je predložen tozadeven zakonski načrt. Obstoji pa minimum, pod katerega Franciji ne more iti. Zato zahteva zase le svobodo, da z lastnimi sredstvi zajamči svojo varnost.
BOJI MED UKRAJINCI IN BOLJŠE-VIKI.
Dunaj, 19. nov. Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Lvova: Pred vrati Kijeva je dva dni divjala velika bitka med ukrajinskimi vstaši in boijševiki. BoljŠe-vfki poizkušalo držati mesto za vsako I peno. Ukrajinci prodiralo atsrestano.
Jedro poloiala.
Zunanjepolitični dogodki zadnjih tednov so se polegli. Doživeli smo polom naših zahtev napram v svetovni vojni poraženi Ogrski, naša veljava v zadevah srednje Evrope se nt pripoznala. V Albaniji smo bili prisiljeni s poniževalno naglico priznati voljo hribovskega, skipetarskega narodiča. Gospodarstvo se je obremenilo s par sto milijoni mobilizacijskih stroškov. Valuta je padla takorekoč pod ničlo. Posojilo na Angleškem in v Belgiji je splavalo po vodi. Dnevno doznavamo za korupcijske afere ogromnega obsega. Strahovlada demokratske vlade je z Vidovdansko ustavo in protizakonitimi odredbami izločila iz parlamentarnega in političnega življenja gospodarsko In kulturno prevladujoče pokrajine Jugoslavije. Na mesto naroda in njegovega sodelovanja pri reševanju državnih in narodnih vprašanj je postavila do mozga pokvarjeno skupino demokratskih političarjev, ki z gesli narodnega in državnega edinstva uvaja v državo na Dunaj in Nemčijo naslonjeno kapitalistično bankokratijo, ustvarja nasilen režim partizanske uprave in namenoma zavira samostalno gospodarsko in kulturno procvitanje posameznih pokrajin, predvsem Slovenile in Hrvatske, samo da bi mogla podaljšati selA življenje.
Zunanjepolitični neuspehi, gospodarska katastrofa in pa državno vprašanje hrvatskega naroda je dovedlo do sedanje vladne krize, ki se mukoma in tudi zavestno zavlačuje v nedoglednost. Politični javnosti je kriza posebno jasno osvetlila današnje stanje države, njene uprave in celokupnega gospodarskega položaja, ki izhaja koncem koncev iz Vidovdanske ustave. Kajti ta ustava je nameravala nasilnim potom uveljaviti »demokratska« gledišča na državo in narod, ki so v nepomirljivem nasprotju z dejanskimi željami večine hrvatkega in slovenskega naroda. Zato je došlo do pasivnega odpora in nesoglasja v osrednjem parlamentu in vladi, ki je rodilo nepopravljivo škodo na zunaj in na znotraj.
Demokratska koncepcija gre za tem, da ustvari nasilnim tn dekretalnim potom državno in narodno edinstvo. To je temeljna zmota, ki je povrhu tega podprta z nezaslišanim korupcijskim režimom strankarsko podkupljene uprave in kapitalističnega bankokratstva. Nasprotna politična misel temelji na priznanju naroda in zahteva v okvirju edinstvene države široko apravno avtonomijo, ker smatra, da bo državno in narodno edinstvo naravni razvojni učinek vzajemnega političnega, gospodarskega in kulturnega sožitja. Ona povdarja, da je življenje edini činiielj, ki bo edinstvo oblikoval, da pa so gospodarske in kulturne naloge sedanjosti v posameznih pokrajinah tako ogromne, da jih bodo zmogle samo pokrajinske sile, ki so doslej ustvarile it Hrvatske in Slovenije gospodarsko in kulturno najpomembnejše enote v jugoslovanski državi. Rr^z teh pokrajin in proti volji teh pokrajin ne bo velike, silne Jugoslavije, predvsem pa ne bo gospodarsko in kulturno »evropske« države, ki bo znala na zunaj pokazati upoštevanja vredno tekmovanje m najmodernejšimi demokracijami sveta. Tako državo bodo mogle stvoritt samo sile vseh pokrajin, ki bodo v sporazumu in v sintezi gradile v enotnem parlamentu in v širokih Upravnih edinicah bodočnost Jugoslavije brez partijske strahovlade, brez upravne korupcije, s spoštovanjem narodne volje in zakonitih oblik.
Take tendence kaže današnja Hrvatska, ki se je združila v kompaktnost hrvatskega bloka. Mi ne priznavamo njene taktične smeri in tudi ne pravno navlako historičnega državnega nauka, s katerim vtemeljuje osobito St. Radič svoje politično mišljenje. Toda historično, gospodarsko in kulturno so hrvatske pokrajine tako jak činitelj v naši državi, da go ni mogoče prezreti, kaj še zapostaviti in opljuvati, kakor je doslej delala demokratska stranka pod pretvezo državnega in narodnega edinstva.
To državno in narodno edinstvo je danes izven razgovora na Hrvat-skem. Gre samo za pot. Ali s pomočjo dekretov in upravne nesposobnosti in strankarske strahovlade, ali pa preko nasprotja uglajajočega sožitja, ki bo za večne čase temeljilo na bratskem sporazumu. Iz Beograda samega se jugoslovanska država ne da urediti. So še pokrajine, ki politično, upravno, gospodarsko in kulturno veliko pomenijo. Te pokrajine morajo priti do politične veljave, do upoštevanja. Ako bi naša državna politika hotela nadaljevati z dosedanjo izolacijo velikih pokrajin od državne uprave in skupnega parlamentarnega dela, tedaj bo obstoječa nasprotja še bolj poostrila in obstoj države bo nastal resna zadeva.
' Toda dosedanja izolacija ni samo škodila državi. Trpele so predvsem vokrajine, ki so v državi gospodarsko in kulturno najbogatejše. To je Slovenija in Hrvatska. Iz teh vidikov moramo pozdravljati uvidevnost hrvatskega bloka, da je sklenil preko novih volitev, ki so pred durmi, stopiti v aktivno državno politiko in napraviti v spravi in miru konec dosedanji državni krizi. Te volitve so postale nujnost sedanjega parlamenta, ki je nesposoben za vsako prgvllno in vestno delo. Tega se zaveda krona, ki ne bo nikdar dopustila, da bi demokratska stranka omalovaževala načela demokratizma, ki so dosle uspešno vodila srbsko državo.
Kralj Aleksander namerava za dalj časa posetlti Zagreb. V tel vesti je zapopadena današnja situacija in rešilni izhod. Državno In narodno edinstvo bo pridobilo, ker bo našlo edino pravilno pot, da bo vzniklllo v prelesti, ka-koršno jo je sanjala jugoslovenska omladina pred in med vojno.
DR. KOSTA KUMANUDI IN NAŠE DRŽAVNO POSOJILO.
Beograd, 19. nov. Danes je finančni minister dr. Kosta Kumanudi poročal v svojem klubu v vprašanju najetja posojila v inozemstvu. Iz krogov, ki stoje blizu vlade, se doznava^da so angleški pogoji ugodnejši kakor francoski. Baje bi bil angleški konzorcij pripravljen dati posojilo v znesku 15 milijonov funtov Šterlingov proti 8 odsotnemu obresto-vanju za dobo 25 let v svrho zgraditve jadranske železnice in enega pristanišča. Od te svote bi prejela država 11 milijonov funtov šterlingov v denarju, štiri milijone funtov šterlingov pa v železniškem gradivu.
Beograd, 19. nov. Včeraj je finančni minister dr. Kumanudi obvestil min. predsednika Pašiča o uspehu pogajanj, Id jih {o vodil v Londonu In Parizu gle-I 4» aakila drlavtteca PoaoUhL PlnanM
minister ni za javnost izdal še 'nobenega poročila, temveč je samo izjavil, da je dosegel neke uspehe in da obstoji upanje, da se bo moglo posojilo najeti.
MINISTER DR. SPAHO PRI PAŠlCU.
Beograd, 19. nov. Minister dr. Spa-ho je bil danes popoldne pri min. predsedniku Pašiču. Nato je prisostvoval prvemu delu ministrske seje in Je potem odpotoval v Sarajevo, kjer bo ostal do četrtka.
Borzna poročila.
Curih, 19. nov. Devize: Berlin 1.90, Holandija 187, New York 539, London 21.24, Pariz 38.35, Milan 22.10, Prag« 5.50, Zagreb 1.90, Varšava o 16, Budhn-t>ešta 047, Duiaj 0.19, avstrijske kroti« 0.12»
StffliTSL
ADRIATICUS:
Trst in portoroška konferenca
* II.
(Konec.)
Od Italijanske vlade nima torej Trkt pričakovati posebne pomoči. A Četudi bi ista hotela Trst favorizirati in podpirati, bi mu to ne moglo povrniti nekdanjega prometa. Res je sicer, kar se trdi z izvestne laške strani, da ima Trst še vedno svoje zaledje; no to velja le v zemljepisnem, nikakor pa ne v gospodarskem oziru. Od vseh dežel bivše avstro - ogrske monarhije, katerim je prej Trst služil kot uvozna in izvozna luka, gravitira danes tja edinole še avstrijska republika, ki je najrevnejša vseh nasledstvenih držav. Ona stoji danes po statistiki tudi res na prvem mestu, kar se prometa preko Trsta tiče. Pomisliti, pa je treba, da je to v največji meri le tranziten promet, zlasti za živila, ki so prihajala vsled aprovizacijske akcije Amerike. Sicer pa bo Trst od šestmilijonske Avstrije z njeno propadlo valuto imel le malo koristi.
Vse druge nasledstvene države pa so za Trst izgubljene. Znano je, da se je Češkoslovaška vkljub konvenciji, sklenjeni glede svobodnega prostora v tržaški luki, obrnila s svojim prometom v Hamburg, s katerim jo veže cenena vodna pot po Labi in glede katerega so ji v versaillski mirovni pogodbi zagotovljene vse ugodnosti. Z nizkimi prevoznimi cenami v Hamburg Trst ne more konkurirati.
Poljska ima Odansko in bo to svojo luko na vse načine favorizirala. Rumu-nija ima Donavo in svoje lastne luke na Črnem morju in nikakor ne potrebuje več Trsta. Madžarska je pred vojno imela Reko. Od trgovinskih pogodb i Jugoslavijo in Rumunijo bo odvisno, kam se obrne sedaj s svojim prometom: v Trst gotovo ne.
Ostane še Jugoslavija, katera stoji v 2adnjem izkazu o tržaškem prometu na drugem mestu na drugem mestu in ki tvori pravo zaledje tržaške luke. Jasno je, da bi Italija hotela vsaj to državo privezati na Trst. V to svrho je tudi vse storila, da se polasti Reke, neparne konkurentinje prometa preko Tr-pta, da tako prepreči, da postane Reka fclavna uvozna in izvozna luka Jugoslavije. Tudi tu so D’ Aiinunzijeve nacionalistične avanture in komedije služile le v to, da prikrijejo pravi namen italijanskih državnikov* ki je šel «a tem, da napravi Reko neškodljivo. Zenella in njegovi ljudje to sicer uvi-devajo, a preslabi so, da se obranijo laške premoči. Reka bo torej delila žalostno usodo Trsta, ki ne more biti druga nego ta, da si Jugoslavija za svoj promet poišče in priredi drug izhod na svoji lastni, obali. Gotovo bo še nekaj let trajalo, predno si Jugoslavija v hrvaškem Primorju,' ali v Splitu, ali v Gružu, ali v južni Dalmaciji, ali pa v vseh teh krajih izgradi primerno pristanišče in železnične zveze z notranjostjo; brezdvomno pa je, da to mo^a storiti; da se reši iz gospodarske odvisnosti od neprijazne Italije in postane tudi v tem oziru gospodar v svoji hiši. Da fašistovske in slične laške lju-beznjivosti napralri svobodnim Jugoslovanom a še bolj napram onim v zasedenem ozemlju ta razvoj le pospešujejo, je jasno. Tega ne zapreči niti od Mussolinija napovedani kazenski pohod v Ljubljano, temveč se tudi Ljubljana odvrne od tržaške luke, čim bode dozidana zveza preko Kočevja na karlovško progo.
Z I talij 9 pride morda kedaj do živahnejših trgovinskih odnošajev: saj obstojijo iste deloma že sedaj in se gotovo pomnožijo, Če se sklene prometna trgovinska pogodba in če se spremeni sedanja, Jugoslovanom sovražna politika v politiko dobrega sosedstva z Jugoslavijo In upoštevanja svetih pravic na zasedenem ozemlju podjarmljenih Jugoslovanov. Pa tudi te trgovinske zveze'ne bodo koristile Trstu. Promet pojde mimo Trsta. Laška industrija v
zgornji Italiji ne najde direktne zveze z jugoslovanskimi odjemalci in ne bo hotela plačevati tribut tržaški posredovalni trgovini. Jugoslovanski trgovci pa imajo še manj povoda,, da se obrnejo na njim sovražni Trst, kjer se njihova narodnost zaničuje Jn zatira in kjer so celo osebno izloženi nevarnosti surovih napadov. Ako imajo žc kupovati v Italiji, se ne bodo obračali na ti* ste ljudi, katerim je celo prosluli dr. Pitacco premalo odločen slovanožerec, ki volijo zato še bolj proslulega dr. Giunto in ki sežigajo Narodne . dome ali pa požigalce denarno podpirajo.
Omenil sera tu na koncu, ker je jasno, da so že gori navedeni gospodarski razlogi taki, da nevzdržno odvračajo trgovinski promet nasledstvenih držav od Trsta.
Na tem ne moreta niti portoroška konferenca niti proglasitev svobodne luke ničesar spremeniti. Gospodarski zakoni so močnejši od ljudske volje. Trst se je odtrgal od svojega gospodarskega zaledja; to zaledje nima danes nikakega. interesa na tem, da pospeši njegove koristi na škodo svojih lastnih, zlasti pa svoje gospodarske neodvisnosti. Moderni Tržačani so morda dobri Italijani, brez dvoma pa slabi trgovci. Hoteli so delati liacjjonalno politiko in so s tem uničili svojo trgovino. Volenti non fit iniurlja. (Kar so hoteli, to imajo!)
Ljudsko štetje na zasedenem ozemlju,.
Trst, dne 14. nov. 1921.
Dne 1. decembra 1.1. se ima na Primorskem in v Trentinu vršiti ljudsko štetje. Pod Avstrijo so se o priložnosti vsakega ljudskega štetja razvili hudi politični boji radi rubrike o »občevalnem jeziku«. Že ta nesrečni izraz je dajala privilegiranim narodom, med katere se je pod Avstrijo tudi štel laški, možnost za najdalekosežnejše falsifika-cije. Izraz »občevalni jezik« datira, kakor znano petrograjskega statističnega kongresa, ki ga je rabil le v svrho, da zastopnikom zapadnih držav, v katerih izraz »nationalite« ne pomenja narodnosti v našem smislu, temveč državljanstvo, pojasni, da se v svrho poizvedovanja etnografske pripadnosti (torej »nationalite« v etnografskem pomenu) nima vprašati po državljanstvu, temveč po jeziku, kot. najjasnejšem razlikovalnem znaku »Langue pariče« imela je torej biti istovetna z narodnostjo v našem smislu. V Avstriji pa se je od vladajočih faktorjev, pod krinko znanstvenosti in soglasju s petrograjskim kongresom, temu Izrazu dajalo, ravno nasprotno tolmačenje, razlikuje »občevalni jezik« od narodne pripadnosti. Neukim in odvisnim ljudem se je govorilo, da se pod rubliko »občevalni jezik« ne vpraša po narodnosti, temveč po jeziku, ki ga dotičnik s svojo okolico največ rabi. Na ta način se je na pe. slovensko deklo, ki je le za silo lomilo laščino, ki pa je služila pri laški družini, ali pa slov. uradniku, ki je kot samec služil v Cisto laškem ali nemškem kraju, prisililo, da so morali tuji jezik navesti kot svojega, češ, saj slovenski tukaj z nikomur ne občuješ. Neizkušene, zlasti pa ženske so lovile kar na ta način, da so jih vprašali: »parlč talian«. Seveda so skoro vsi pritrdili, ker so v resnici vsaj za silo znali (govoriti) laški, na kar so vsem kot »občevalni jezik« zapisali laškega.
S takimi in še bolj nemoralnimi metodami se je Lahom že pod Avstrijo posrečilo kar cele kraje iz slovenskih pretvoriti v laške, katerih prava narodnost pa se je potčm pokazala ob priložnosti volitev in dovedla Italijane v »laških« volilnih okrajih v Jako neprijetne ožje volitve s slovanskimi kandidati.
Za predstoječe ljusko štetje ja laška uprava obdržala rubriko »občevalnega jezika«, akoravno jft v stari Italiji ne poznajo. Lahi zabavljalo sicer strašno proti vsemu, kar Je avstrisko, In brišejo z mrzliCno naglostjo vse, kar spominja na Avstrijo. Slabe strani njene
narodnostne politike pa držijo v velikih časteh in jih prav pridno posnemajo.
Lahko si je misliti* kako so bo z »občevalnim jezikom« operiralo in kako bo zlasti Istra naenkrat postala čisto laška dežela, ko ne samo odpade še tisto malo kontrole, ki so jo vsa) mogli, če tudi niso vodno hoteli izvrševati nekdanje avstrijske oblasti, temveč bodo vse laške oblasti, začuvši Od zadnjega karabinjerja do generalnega komisarja, pritiskale na naš ubogi narod, da se vsa Primorska prikaže kot laška »od morja do planin«. Kakšna sredstva smejo v to svrho porabljati, pokazale so krvave žrtve in sežgane hiše ob zadnjih volitvah.
Laška temeljitost pa je ob tej priložnosti rodila tudi komičen moment. »Era Nuova« od 11. t. m. se poroča namreč, da je Furlansko jezikoslovno društvo opozorilo vlado na neko »pomoto« v »Navodilih za ljudsko štetje v kraljevini«. Med laška narečja se sicer tam računa tudi furlansko, ne pa ladinsko v Tirolu. Omenjeno društvo dokazuje, da spada furlansko narečje k ladinski jezikovni skupini, da se pa vsa ta skupina mora smatrati le kot laško narečje in ne kot posebni jezil*. Z onim razlikovanjem, da bi se le podpiralo izvestne separatistične, avstrofilske tendence v južnem Tirolu.
Res vrhunec ironije bi bil, ako bi se z goriomenjenim metodami prikazalo hrvaške in slovenske Primorce kot čistokrvne Italijane, Ladince pa v smislu »Navodil« neitalijansko pleme. Ali bi ne bilo pametnejše ladinskim »bratom« priznati laški značaj, Slovencem in Hrvatom pa pustiti njihov jezik in njihovo narodnost?
Komedijanti.
Trst, 15. nov.
Pred nekaj dnevi se je vršil v Rimu fašistovski kongres. Od vseh strani so pridrvele na ta kongres fašistovske skupine, ne morda zato, da bi jih ta kdn-gres kaj zanimal, ne morda zato, da bi poslušali govore svojih voditeljev ali da bi skušali dati svoji nekulturni organizaciji drugo pošteno smer — kaj še! Pridrveli so na slepo v Rim enostavno zato, ker so jih voditelji.poklicali. In zakaj vse to? Voditelji so hoteli pač imponirati s svojim številnim članstvom. Nič zato, če je to članstvo nekulturno, če je sestavljeno iz najniz-kotnejšlh elementov, iz razbojnikov, pobalinov in analfabetov — g!ayio je pač število'.. In s številom so hoteli fašistovski voditelji imponirati. In tako se je zgodilo, -da se je pfiteplo v Rim na fašistovsk^ kongres nad 30.000 pomilovanja vrednih ljudi.
Prišli so v Rim povečini brez cven-ka, s prazno glavo in praznim žepom.
Nič čudnega potem, če so se doigra-li vsled tega v Rimu žalostni in komični prizori. Lačni fašisti so zasedali restavracijske mize, se nasičall dodobra in nato odhajali, ne da bi plačali. Če je kdo protestiral proti njihovemu početju, temu so zažugali z orožjem in batinami, s katerimi so bili vsi fašisti dobro preskrbljeni.
Končno je prišlo do tega, da so dobivali fašisti »menažo«. To se je godilo pred mestnim gledališčem. Ob določeni uri se je zbralo pred gledališčem na tisoče lačnih fašistov; stopili so v vrste po štirje in štirje in potrpežljivo čakali »menažo«. Načelniki naskočnlh oddelkov so potem razdeljevali »menažo«, ki je obstojala iz kosa komisa in — enega jabolka. Popolnoma razumljivo je, da ta menaža ni mogla zadostovati za ves dan, zato so fašisti nadaljevali s svojo taktiko po gostilnah in restavracijah.
Vsled surovih nastopov fašistov je prišlo v Rimu do splošne stavke železničarjev, ki traja še vedno. Mnogo fašistov je bilo primoranih ostati vsled železničarske stavke v Rimu. Tako so imeli fašisti priliko, da so se enkrat pošteno nasitili.
In zdaj še nekaj, kar Je posebno važno za vas, Ljubljančane! Na tem kongresu Je govoril tudi fašistovski poslanec iz Trsta, znani požigalec »Na-
. rodnega doma« — lopov Giunta. Ta človek ni mogel niti v Rimu pozabiti na Slovence. V svojem govoru je dejal: »Slovani postopajo tudi v Jugoslaviji osorno z našimi ljudmi. Nagajajo jim in škodujejo na vse mogoče načine. Če sc bo to nadaljevalo, potem odpošljemo v Ljubljano naše naskočne oddelke na kazensko ekspedicijo.« Pozor Ljubljančani! Postavite straže na Rožniku in na Gradu in zapirajte skrbno vežna vrata zvečer, sicer pride tja Giunta ln vas pohrusta kar čez noč!
Marsikdo bo mislil, da se šalim. Ali resnično je vse to, kpr tam pripovedujem. O slavni »menaži« pred gledališčem in o navedenih stavkih fašistov-skega posl. Giunte so pisali vsi italijanski listi in »Piccolo« Je pisal v tonu, kakor da bi hotel reči: Poglejte, kako skrbimo mi za svoje ljudi! Komis dobijo in povrh še posladek (eno jabolko!).
KLiub svojemu komedijanstvu so Italijani vendat povsod upoštevani. Zakaj? Znajo si delati reklamo. Živimo v času reklame; brez nje ni več uspeha, vsaj naglega uspeha ne. Res je, da obrodi vsako kulturno delo, pa če je Še tako tiho ir skrito svoje kulturne sadove, ali ti sadovi se pokažejo pozno, ter počasi prodrejo v sv6t. Italijani veljajo v svetu za kulturen narod, kljub svojemu komedijanstvu in pobalinstvu — mi smo pa barbari. Za barbare nas imajo v svetu, ker nas ne poznajo. Ničesar ile slišijo o nas. Italijani si' znajo delati v svetu reklamo. Oni operirajo z visokimi številkami, z bakljaml, umetalnimi ognji — skratka: s pomponostjo. V tujini podkupljajo liste, podkupljajo in se prilizujejo tujim diplomatom, izdajajo o sebi knjige v tujih jezikih, kjer lažejo in se hvalijo. Povsod intrigirajo sebi v prid, povsod se delajo velike, povsod si delajo reklamo Imajo dobre, zvite, izkušene diplomate, in priznati moramo: ljudje, ki so na vladi ljubijo svojo domovino. In to je mnogo vredno!
In mi? Kaj smo že storili mi? Slovenci in Jugoslovani sploh moramo uporabiti vsa sredstva, da menja svet svoje mnenje o naši nekulturnosti, potruditi se moramo, da nas bo gledal svet v pravi luči, take kakor smo v resnici. Da to dosežemo, liaj pomagajo občine, dežele in država. Reklama stane, ali ona nosi bogate obresti. Ne bodimo skopi in slepi, da ne bo še nadalje '^ljal komedijant za kulturnega Clove-
kulturen pa za komedijanta in bar-baf*!!
Sedla lavnih nameščencev.
Z objavo članka v št. 283 »Kako živi drž. Uradnik VI. č. r.« se je po dolgem molku vendar zopet javno izpregovorla na naslov vlade in osrednje zveze javnih nameščencev jasna in odočna beseda. Potrebno je, da se javnost večkrat informira potom dnevnih listov o vedno naraščajoči bedi javnih nameščencev — pravimo o bedi, ne pa da razna demokratska glasila pitajo prizadete in širšo javnost z visoko donečimi vestmi, kaj vse bo najbednejšim med bednimi v doglednem času naklonilo v gmotnem oziril. S takimi vestmi se le pripomore, da verižniki še bolj dvigajo cene najpotrebnejšim življen-skim potrebščinam, javni nameščenec pa v svoji bedi dviga .J>cati in prokii-nja vse merodajne činitelje, ki mnogo obljubljajo, pa malo izvrše. Pa še tisto, kar mu po dolgih moledovanjih pičlo odmerijo, pride vedno prepozno, ker tedaj so cene potrebščin že zopet za 50—100 odstotkov višje, tako da je s svojimi pičlimi dohodki vedno najmanj pol leta za nabavnimi cenami. Na ta način se javni nameščenec vedno bolj pogreza v bedo in dolgove, zre z redno večjim strahom v bližnjo bodočnost, izgublja veselje do dela in . . .
Vlada ima dovolj sredstev, da ukine draginjo in da z energičnimi odredbami napratvi elikrat za vselej konec ljudskim krvosesom. Potem ne bi bilo treba zviševati in zviševat davke, takkse in mg si ga vedi, kako se že vse mogoče davščine na*
zivajo, potrpežljivost bednega ljudstva pa z raznimi davščinami naravnost izzivati. Vse davščine, pa bodisi katerekoli ba/.e nosi vendarle ubogi konsuinent t. j. nameščenec in delavec, ker jih pač na nikogar nima prevaliti.
Osrednja zveza javnih nameščencev v resnici spi spanje pravičnega Najlepši dokaz temu je njeno glasilo »Naš glas«. Razven nekaj dobrih in aktualnih članov posameznikov, ne najdeš v tem glasilu nobenega poročila o delovanju zveze odnosno njenega odbora, zastonj listaš in iščeš po sklepih in ukrepih odbora glede korakov, ki bi jih imel storiti v prilog svojih članov; nikjer ne dobiš kake notice o organizacijskem delovanju te zveze, ki bi morala z ozirom na veliko število javnih nameščencev in upokojencev tvoriti faktor preko katerega ne bi mogla iti vlada. Ofici-jelno glasilo ne prinaša nobene notice o lastni materi. To je rak - rana, ki se mora odstraniti. Kaj bi že lahko zveza dosegla za dobrobit jav.nih nameščencev v socijalnem in gospodam skem oziru. Samo en primer:	V	slu-
čaju lastne ali svojih rodb. članov bolezni — česar nas Bog varuj — mora javni nameščenec honorirati zdravnika v isti višini, kot voj. dobičkar, za zdravila v lekarni mora plačati normalne cene. Kaj vse bi mogla zveza v tem in nebroj drugih ozirih za svoje člane doseči! Odločujoči činitelji naj primerjajo svoje delovanje z onim pri društvu javnih nameščencev v Mariboru, ki nudi svojim članom vsakovrstne ugodnosti 1 Pri nekaj dobri volji in vsaj normalnem delovanju zveznih funkcijonarjev bi morala biti taka in podobna vprašanja že davno urejena.
Ker vlada nima smisla za ureditev naših prejemkov, še manj pa za ostala, za javne nameščence toli važna ma* terijelna vprašanja, je pač naloga nas samih, da delujemo po reku: Pomagaj si sam — —!
Z ozirom na današnji za javne nameščence sramotni in ponižujoči gmotni položaj, je res odprto samo eno vprašanje: Kakšne, in kdaj namerava povzeti potrebne korake v to poklicana osrednja zveza, kako in kdaj hoče vlada odpomoči našemu bednemu položaju?!
Imamo še povečini nekorumpirano in podkupljivo uradništvo. Toda koliko časa bo moglo pri sedanjih razmerah še vzdržati? Dolgo ne; ker živ ne more nihče pod zemljo, si bo moralo pomagati samo! Največja nesreča boj nastala za državo, ko bo vse uradništvo vršilo svoje posle kot to gotove stroke v sramoto države, uprave in samih sebe že prakticirajo, le v toliko, kolikor se bo pri tem »zaradilo«! Tedaj pa gorje državi in njenemu gospodarskemu napredku!
Osrednjo zvezo pa poživljamo, da se ob 12, uri zbudi in prične zares delovati za dobrobit svojih članov.
Praško časopisle proti Italiji.
Včeraj smo objavili članek »češke* ga Slova«, v katerem zavzema ta vodilni organ češke narodno - socljalistiCi ne stranke ostro stališče proti italijanskim protijugoslovanskim mahinacijam. Da v tej svoji sodbi o Italiji ni osamljeno, naj pokaže ponatisk članka* ki ga je pod naslovom »Albansko vprašanje« objavila 16. t. m. na uvodnem mestu »Tribuna«, ki je eden najuglednejših pariških dnevnikov, članeki se glasi:
»Albanija je še sedaj zapadnemu svetu terra ignota (nepoznana zemlja)« Malokdo se je do sedaj zanimal za to zemljo večnih notranjih sporov in bo* jev plemena proti plemenu, kateri i« protisrbska politika staroavstrijski« diplomatov Iznašla državno nozavia* nost. O prijetnostih albanska krone bi mogel princ Wied marsikaj povedati Poseben pomen dobiva Albanija v te** momentu, ko Je Lloyd George telegra-fično pozval svet zveze narodov, da nal čimpreje sklepa o uporabi paragraf« 16. mirovne pogodbe proti Jugostavtifc katera da ogroža evropski mir 1 tor
ica za v ložo.
London.
(Konec.)
»AH morda slutite,« je vprašal Mr. \Vimbledon s hripavim glasom, »kdo bi bil utegnil izvršiti takšen sleparski vlom?«
Detektiv Je mirno premeril draguljarja z oCml. Nato je rekel počasi: »Vi, Mr. Wimbledori!«
Tisti hip se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Mr. Wlmbledon še je skokoma zagnal proti vratom in jih odprl kakor burja; preden se je trojica v sobi osvestila, jih je zakfetiil za seboj. Nato ao ga slišali drevitl po stopnicah in planiti iz hiše. Tako bliskoma se je zgodilo vse, da ni nihče utegnil zadrževati begunca.
»Slutil sem,« je povzel Mr. Jenklns z žalostnim nasmehom, »že naprej sem lltttiL d* k izbere Mr. WuaM«don to
pot. Žal mi je, gospa, da sem vam moral odkriti tako žalostno resnico. Mislim pa,« je povzel s tolažečim glasom, ko si je gospa WimbIedonova pritisnila roke na oči ter se zrušila v naslanjač, »da je zla resnica še vedno boljša od lepe laži. In laž Je bilo vse, karkoli Je vaš soprog doslej počel in govoril.
že takrat, ko ste mi omenili Željo svojega soproga, da bi se pred Časom vrnila v Lcrtidon, se je oglasil v meni dvom. Vrniti se sredi medenih tednov in zraven še v hišo brez služinčadi! VI pravite, da se vama je zdelo zelo ro-mantiško. Nu — mladi ženici naj se zdi romantiško — mož pa bo videl v tem vedno le neudobnost. Takoj me je obšla sumnja, da je Imel Mr. Wlmbledon s to hišo brez služinčadi posebne namene. Ko pa sem videl še blagajno, ki je bila vlomljena od znotraj navzven, je bilo zame dokaj verjetno, da je opravil »delo« kak poverjenik Mr. Wlm-bledona — la mola sumnja se je 1*-
premenila v gotovost, ko sem našel tole.« S temi besedami je Jenkins pokazal rumenkast snoplC. »Ta vozni listek v Ameriko sem našel v pisalni iftlzl vašega soproga. Glasi se na ime »Jack Warren« ter velja za parnik »Aquitania«, ki odplove jutri iz Southamptona. Poglejte si ime »Jack War-ren«; videli boste, da ima isti začetnici kakor Ime vašega soproga: »James Wlmbledon«. Mr. Wimbledon si jo Izbral kaj spreten, psevdonim: tako ga ne bi bili izdali niti monogrami na njegovem perilu!«
Gospa Wlmbledonova Je trudoma dvignila glavo in zastrmela v detektiva.
»A čemu vse to — čemu?« je vprašala nazadnje z ubitim glasom.
»Tudi to vam pojasnim, gospa,« je povzel Mr. Jenklns. »žalibog ni več dvoma, da je hotel vaš soprog jutri zveCer pobegniti Z vašo doto v Ameriko. Zakaj, dasi je iztrgal iz svojih trgovskih knjig: vse najvažnejše strani.
se mi je vendar posrečilo ugotoviti, da se je Mr. Wimbledon s svojimi brezumnimi špekulacijami v zadnjih par letih docela upropastil. Naval upnikov je bil neizogiben v tistem hipu, ko bi se bilo razvedelo, da je zopet v Londohu. Zato je sklenil pobegniti — z vašim denarjem.«
»Ali,« je oporekla gospa Wimbledo-nova, »James je imel mojo doto vendar že v rokah! Tudi tako bi jo bil lahko vzel in odpotoval! Čemu komedija z navideznim vlomom?«
»Nu, gospa,« je odgovoril Mr. Jenklns, »tudi to vam lahko pojasnim. Ako bi se bilo razneslo, da je pobegnil z vašo doto — in verjemite, pojutrišnjem zjutraj bi bila vedela vesoljna City — na bi bil imel Mr. Wimbledon s svojim plenom več mirnega trenutka. Najbrže sploh ne bi bil dospel v Ameriko, ne da bi ga bili prijeli ali mu vsaj brezžično zaplenili poneverjeni denar. Skrb z ji to bi bila Drva dolžnost vašega očeta. In
tako ni preostalo Mr. Wimbledonu dragega nego razširiti mnenje, da so nn* denar ukradli. Skoraj gotovo M bili v* gospa, pojutrišnjem zjutraj obupno pismo, v katerem bi vas sopro* obveščaj, da ne more preboleti i**1®* zaupanega denarja in si Je radi tega, . tem hipu že končal življenje«, In aocun bi vi žalovali za njim, bi on zapravljaš vaše imetje v Ameriki.«	’
»Moj Bogi« Je zaihtela mlada žen* »Gospodu WlmbIedonu « je povzel Mr. Jenkins, »bo pač lahko dobiti duplikat voznega listka s pretvezo, da ** je Izgubil. Ako tedaj /elite, 2osp ^ nadzornik Wood rad pridržal bo<H vašega soproga, bodisi vaš denar nutku, ko se bo' hotel jutri cati v Southamptonu na »AquttaniJ _ Iii zdaj ml dovolite, da se poslovil«. vam izrazim svoje ^najsrčnejše sož
1. dec vsi v Uni©*1*
to® Pohodom v Albanijo. — Pred voj-,° J’c bila avstrijska diplomacija, ki je ’0segla proti slabotni Srbiji, izčrpani ?° balkanski vojni, svojo albanske me-Je> ki so bile za Srbijo tako neprimerne t!| ileniog:oče, da je bila njihova korek-,Ura Sama po sebi razumljiva, kakor utro pade njihova protektorica. Francoski general Franehet d’ Esperay je 1)0 končani vojni sam določil mejo, ki 16 odgovarjala tudi narodnostnim razmeram in katero je Jugoslavija brez ^daljnega akceptirala, čeprav bi kon-mogla tudi razširiti svoje aspirante po ozemlju. Stremela je le za varstvom srbskih mest, kot Prizrena, Dža-kovice, Debara, Ohrida itd. proti even-'U&lnim vpadom albanskih tolp. .lugo-^aviji je bila poravnava sporov s svo-Jl®i sosedi pri srcu in je vsled tega že Meseca oktobra t. 1. zaprosila svet *veze narodov, da naj pošlje razmeji-tveno komisijo, katera pa se žalibog posedaj'Se ni pojavila na srbsko - alpski niejj. O dobri volji Jugoslavije ‘Udi dejstvo, da je spomladi sama zadevala priznanje samostojnosti Albanije.
Protislovanska politika stare Av-^rije je bila medtem nadomeščena po Politiki druge velesile, toda z istim S s^emljenjem:	oslabiti vpliv Jugosla- j
v‘ie na Balkanu in obdržati si nadvlado i na Adriji. Z izdatno pomočjo Anglije, :
se nekako iz tradicije boji Balkana, j Je bil Italiji poverjen protektorat nad j Albanijo. — S svojimi agenti je vzbu- i k življenju nacijonalizem tiranske vlade, ki je, opirajoč se na mejno pogodbo avstro - ogrsko iz 1. 1913. z vojsko silo porinila srbsko vojsko z ^ancheove meje. Beograjska vlada se Vsled pomanjkanja vojaških sil ni mo-gIa upreti in je izkoristila šele sedaj p°večano vojsko (proti Karlu) k zopetni zasedbi Francheove meje in k "fepoditvi albanske okupacije do definitivne odločitve razmejitvene komisije *Veze narodov. Ta korak pa je povzroči. da je Albanija obtožila Jugoslavijo * Angliji. Obtožbo je podpirala Italija in gotovi angleški krogi, katerim je Ita-jjja prepustila eksploatacijo izdatnih bakrovih rudnikov v Albasanu in Tira-J1* in je vedla omenjenemu telegramu ^oyda Georga svetu zveze narodov.
Beograjsko vlado je to vmešavanje feko presenetilo in kot odgovor bo Predložila zvezi narodov podrobno obrazložitev albanskega vprašanja. — Lahko ji bo 'dokazati, da je bil Lloyd George, ki je trdno odločen braniti mi-*°vne pogodbe in zahtevati mir v Ev-mistificiran od gotove struje, ka-efe nenasitni imperijalizem ima edini ais°n d’etre: Zmešnjave v Evropi.
del državnih ali avtonomnih gospod-štvenih funkcij.
Škoda lepe vsebine in strukture v ustavi, da se je vrinila vanjo taka pregrešita. Sedaj ne kaže raditega — in (udi časa ni za to — spreminjati ustavo. Ako pa pride v primernem času do revizije posameznih ustavnih določeb,
j potem bomo pač zamenjali oblasti, j oblastne skupščine, oblastni odbor in | oblastnega velikega župana z izrazi: I pokrajine, pokrajinska skupščina, pokrajinski odbor ozir. s še lepšimi, tipično slovanskimi naslovi: velika žit-i ponija, županij sl; a skupščina, županij-ski odbor in veliki župan.
Dnevne vesti.
D$. PODPLANINSKI:
pomeni beseda .oblast”?
Kaj
M1
Ravno sedaj se v narodni skupščini Vrši razdelitev državnega ozemlja na Vlasti. Glasom člena 95 vidovdanske Ustave se izvršuje uprava v kraljevini oblastih, okrožjih (okrugih), okrajih »rezih) in občinah.
Naslednje vrstice nimajo morda namena kritikovati razdelitev države v pravne teritorije z obsegom in na na-»n, kakor jih predvideva gori imenovani člen ustave, ampak premotriti ho-*emo umestnost imena »oblast« po zmi-SI« ustave.
Iz člena 95 iiv sledečih členov usta-J'® je razvidno, da se rabi pojem »ob-'ast« v teritorijalnem pomenu. Ta be-*eda naj pomeni največje upravne oko-'’Še v kraljevini, torej teritorije. Temu se upira uho, umski pravni občutek. Od kdaj neki predočuje izraz ^oblast« krajevni, teritorijalni pojem?! Oblast pomeni vendar po dosedanji Dravni terminologiji in filološki .rabi j- »gospodarstvo« CGevvalt) in 2. urad j^eliorde). Vsak drug pojem, pa naj bi ’*1 tudi kje v naši državi' udomačen, "am zveni popolnoma tuje. — Namesto 1Zraza oblast v tem zadnjem pomenu Se rabi tudi beseda oblast vo.
S stališča pojma »gospodstvo« loči vendar ustava sama v členih 45—48, Govoreč o državnih oblastih, zakonodajno, upravno in sodno oblast In ob-''a v n ;t v a v oddelku VIII upravno oblast. ?elogično je tedaj, da govori ustava v C!cnu 95 in v naslednjih o specifičnih °hlastih kot upravnih okoliših, ko bi bil vendar za to primeren izraz: dežela, Hokrajina, velika županija. Akvo se ime-.!?l,je v ustavi načelnik »oblasti« veliki ''•'•Pan, zakaj se ne bi imenovala tudi ta ‘Pozvana oblast »velika županija«.
. Napačno tolmačenje pojma oblasti "na za posledico več nelogičnih izra-/,0v v ustavi sami kakor: oblastna t.blastna skupščina, oblastni ?^!)or ali pa celo oblastni veliki župan. ; c|iki j-upan sam je državni organ, dr-oblast, ne pa »oblastna obUist«. , V časopisju se je namreč čital tudi Pravno * terminološki in filološki
eus.
, i. V celem zadevnem teritoriju naj bi tehnično le ena oblast; toda okruž-..f’ °krajna in občinska uprava pred-' tudi oblast. Torej, katera oblast £ »oblast«. Oblast namreč predstavlja ura(i Jd mu ie poverjen gotov}
— Odpravljene šolske maše. ViSjI šolski svet je po dveurni hudi debati sprejel
predlog zastopnika staršev g. Frauketiia naj sc odpravijo, razun nomiranih, vse nedeljske in tedenske maše na vseli šolah Slovenije. Istotako je bil sprejet dopolnilni predlog e- Ribnikarja:	'Predsedstvu viš-
jega šolskega sveta naj služi v ravuanje, da je na željo staršev ali njih namestnikov poedine učence v smislu člena 16. ustave brez nadaljnega oprostiti verskega pouka.«
— Izpremetnba v osebju. Za pisarniška predstojnika sta imenovana gg. Rajko Stoje pri deželnem sodišču v Ljubljani in Anton Zorko pri okrožnem sodišču v Celin. Višji pisarniški oficijal g. Joj. Rus je imenovan za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Novem-rnestu. Za avskultanta sta imenovana pravna praktikanta gg. dr. Ivan Petsche v Novem mestu in dr. Maks Šmtderl v Mariboru. Premeščena sta na lastno prošnjo Kg. Martin Krajšek, poduradnik v Šmarju pri Jelšah, k okraj, sodišču v Mursko Soboto in Anton Bezjak iz Pr c valjev v Gor. Radgono. Abiturijent g. Bogomir Žgajnar je imenovan za upravnega praktikanta pri splošni bolnici v Mariboru. — Inž. g. Bogdan Pahor, asistent na drž. knietijsko-Icemijskein zavodu v Mariboru ic premeščen h tehničnemu oddelku deželne komisije za agrarske operacije v Ljubljano. — Za začasne sodne sluge so sprejeti vojni invalidi: Štefan Anžlovar za Prevalje. Anton Novak za Vransko. Fr. Pavlin za Novo mesto, Ivan Klemenčič za Tržič, Jakob Žumer za l.bž in Viktor Godnjavcc za Mokronog.
— Srbski praznik!. Star, izkušen šolnik nam piše: »Poznavamo, da namerava višji šolski svet skrajšati božične počitnice. Prosimo, da tega ne stori, ker mnogo »trok gre domov v zasedeno ozemlje in bi imeli premalo časa za vožnjo tja in nazaj. Pa tudi otroci, ki bivajo v Jugoslaviji prinesejo domov umazano in raztrgano perilo in' obleko, kar je vse treba oprati, zašiti, polikati itd., za to pa ne zadostuje par dni. Tudi mestna mladina potrebuje oddiha in razvedrila ter sc v ta namen odpelje na deželo sorodnike obiskat. Naj se raje glavne počitnicc skrčijo za 14 dni.«
— Razširjenje šole. Razširijo se sle-,.v ■ -'■•novne šole: v Sori
Preloki v d vo razred nico, v Turnišču (Prekmurje) v šestrazrcdnico, v Št. Vidu pri Stični v petrazrcdnico, v Tržiču dekliška šola v petrazrednico, v Braslovčah v šestrazre^nico, v Velenju v testrazrcdnico z eno pararelko, v Dragi v dvorazrcdnico.
— Krivica v orožnlštvu. Med pristojbinami oženjenih orožnikov obstoji ta krivica, da dobivajo oženjeni podoficir! (naredniki in podnaredniki), kateri so v garnizijah nastavljeni zimsko kurjavo v blagu in oni, ki so izven garnizije nastavljeni, pa dobivajo odškodnino v denarju. Oženjeni titl. naredniki pa te pristojbine ne dobe, ker sc ne Smatrajo za podoficire. V orož-ništvu služi večje število oženjenih titl. narednikov, ki imajo že po 10, 20 in še več službenih let, in ki se nahajajo pri sedanji draginji direktno v obupnem položaju, ker ne morejo s to malo plačo »liti svoje družine primerno preživljati in oblačiti. Titulam! naredniki imajo za 35 dinarjev manjšo mesečno plačo kot podoficirji in si morajo zimsko kurjavo iz lastnega žepa nabaviti — to so gotovo žalostne razmere v orož-ništvu, ki povzročajo nezadovoljnost in pripravljajo osobito mlajše moči ob veselje do stanu in dela. — Opozarjamo riaše gg. komandante, ki tudi od nas zahtevajo službeno dolžnost, da upoštevajo klic pozabljenih oženjenih kapi. titl. narednikov in uve-dejo na merodajnih mestih potrebne korake za pošteno zboljšanje našega položaja.
— Orožniški javnost!. V mnogih ozirih e orožništvo (posebno mladi nara-precej zaostalo za ostalim varnost-rgani modernih držav sedanjosti. S
gpa nočem reči, da je naše orožništvo temveč primanjkuje mu osobito čti-pprimanjkuje mu knjig. Posebno mladi niki potrebujejo razne knjige. In te naj bile slovenske, da sc ne bi trebalo še sedaj učiti našim mladim orožnikom iz nemških že zastarelih knjig. Zakaj bi se ne ustanovila v Ljubljani zaloga knjig za orožništvo? Pri tem bi pač morali v prvi vrsti pomagati naši že stari in izkušeni orožniki. V drugi vrsti naj bi se započelo v to sv.rho s prevodi knjig drugih jezikov. (Tako sta n. pr. zelo priporočanja vredni knjigi, v nemškem izvodu:	1. »Praktischer Leit-
faden Mr kriminalistische Tatbestandauf-nalimen; 2. Handbuch fiir den praktišehen Kriminaldienst; obe knjigi je izdela! Polzer, i policijski komisar na Dunaju, ter stane I prva 12 mark, a druga 28 mark (1 marka j je 75 para.) Naroča se direktno pri >'J. Schweit2er Vcrlag (Arthur Sellier) Miiuchen. Sčasoma bi si to orožništvo la-| iijio nabavilo svojo tiskarno, kakor jo je ihielo bivše avstrijsko orožništvo. (II. Gu-sek, Kromeriž.) V tiskanji bi se tiskale vse potrebne tiskovine za oroZnlSke svrhe. Pozivam i naše orn?niške komande, katere bi pač najlažje sodelovale, da se omenjena zaloga ustanovi. Pri tem delu bi nas tudi lahko podpirali stari upokojeni orožniki kot naredniki, prevajalci itd. Nazadnje moram še opomniti orožniško javnost na sledeče: Našemu orožništvu bi bil potreben lasten strokovni list, ki bi prinašal strokovnjaške važnosti, za orožništvo važne članke, notice iz orožniških krogov, kar bi zainteresiralo vsakega orožnika. — Orožnik.
—• K vzgoji ilnančne kontrole. Menim, da nihče tako gorostasno ne molči in potrpežljivo ne nosi svojega jarma kot v naši stroki se nahajajoče osobje. Reči moram: Blagor mu, ki je vzdržljiv, a tudi — gorje mu! Čeravno vem, da bodo ostale te vrstice klic vpijočega v puščavi, vendar ne morem dalje molčati, ker ie naše materl-jchio stanje do skrajnosti izčrpano. Slika našega življenja Je približno tale: Plače so iste kakor pred H meseci i a cene flvttanl« skih potrebščin so nsijmstt? 100* v«le. Drugi državni mmrsčeuci so prejeli s 1. majem nekako zboljšanje svojih prejemkov; mi nismo prejeli ničesar, kol bi ne bili v Jugoslaviji, Pravilnik za finančno kontrolo je izžel y. »Službenih Nov»nah*_s 1, oktabrpffi t. L, S. tele rim so plače baje
nekoliko izboljšane, vendar pa do danes o kakem naknadnem prejemu pripadajočih prejemkov ničesar ne vemo. Meseca maja, ko so bili drugim drž. nameščencem zboljšani prejemki, se je reklo: plače finančni kontroli so urejene s pravilnikom, ki je odobren’ že pred mesecem majem. To pa menda ne velia za sedaj, ker je pravilnik, odobren pred mesecem majem, izšel v »Službenih Novinah« 1. oktobra, veljaven ■/. istim dnem — kakor veleva ustava — a< kdaj bo stopil v veljavo, je vprašanje do-’ lire volje naših, višjih oblasti. Pristojne oblasti vprašam:	Čemu to zastavljanje in
obetanje? Zares, obljubiti in dati znači dvojno. Vendar pa, ako smo že prikrajšani napram drimim drž. nameščencem za 5 mesecev poviška, zakaj nam niti sdaj ne daste, kar ie 'predvideno postavnim potem? Mogoče hočete, da se tudi to izgubi? Prepričan ^cm, da nihče od nas ne zavida nikomur, ako je boljše plačan kot mi, vendar pa zapostavljanje na ta način pospešuje le korupcijo in izpodbija avtoriteto državne uprave. Opozarjam vse merodajne kroge, naj delujejo po svojih močeh na tem da se storjena krivica poravna. — Finančni uradnik.
— Vsled naredbe ministrstva za notranje zadeve z dtic 28. 9. 1921 Pov. J. B. 13537, odreinje policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, da se morajo tekom 8 dhi prijaviti vsi v Ljubljani bivajoči tuji državljani. Pismene prijave morajo vsebovati za vsako polnoletno oz. tukaj samostojno bivajočo osebo nastopne podatke: 1. Ime in priimek, 2. poklic, 3. Stanovališčc, 4. Kraj in leto rojstva. 5. pristojna občina in država, 6. navedbo, če je optiral za našo državo, priložiti je tozadevno potrdilo, 7. prošnji je priložiti tudi potni list, če pa istega stranka nima, pa kak drug osebni dokument, S. navedbo žene in otrok, ki žive s prijavateljem v ljubljanskem policijskem okolišu. — Po sprejemu prošnj bo policijsko ravnatljestvo izstavilo prijavateljem legitimacije za bivanje v naši kraljevini in jim vrnilo priloge prošenj. Proti onim tujcem, ki se ne bodo prijavili, se bo po predpisih postopalo.
— Sprejem gojencev v vojaško godbeno šolo v Vršcu. Ministrstvo vojne in mornarice je osnovalo v Vfšcu v Banatu vojaško godbeno šolo. Za letos je praznih 30 mest. Sprejemajo se' dečki v starosti 14. do 18. leta. V prvi vrsti pridejo v poštev vojne sirote in ako teli ni, tudi drugi. Gojenci imajo prosto stanovanje, hrano in obleko. Šola traja 3 leta. Po treh letih bodo gojenci dodeljeni vojaškim godbam, kjer morajo služiti fi let, s plačo, ki se jim bo odmerila po njihovi sposobnosti. Dečki iz mariborskega sodnega okraja in mesta Maribor, ki reflektirajjo na sprejem v godbeno šolo, naj sc zglase do 25. t. m. v predpoldanskih tirali v pisarni Drž. okrožne zaščite dece in mladine v Mariboru, Strossmajerjeva ul. 26, ter naj prineso s seboj: 1. krstni list, 2, šolsko izpričevalo o dovršitvi najmanj 4 razredov ljudske šole, 3. nravstveno izpričevalo, 4. dovoljenje od starišev . ali ujih namestnikov, 5. potrdilo glasbenega strokovnjaka (kapelnika, učitelja, organista), da ima posluh za godbo, C. zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju. — Dečki iz ostalih sodnili okrajev bivše Štajerske, Koroške in pa Prekmurja naj se zglase do zgoraj citiranega časa pri dotičnih Drž. kraj. zaščitah dece in mladine.
— Klb javrtih nameščencev. V kra-nju se je ustanovil klub javnih nameščencev in upokojencev, ki bo zastopal v sporazumu z stanovskimi organizacijami in osrednjo zvezo svoje interese. Ta klub ima tudi namen, da se vsi nameščenci v Kranju in okolici vsaj etikrat na mesec sestanejo in tako bližje spoznajo. Za prvi sestanek, dne 12. novembra 1921 je pokazal, da se vsi važnosti tega kluba v polni meri zavedajo, ker je bil nad vse pričakovanje sijajno obiskan. Po stvarnih govorih in zelo burnih .debatah o neiznosni dragninji in uradniški bedi so se sprejele sledeče resolucije, ki se predložijo merodajnim faktorjem. 1. Da se čim preje izvede v ustavi zajamčen zakon državnih- uslužbencev (službena pragmatika). 2. Da se pri določitvi posameznih krajev v draginjske razrede uvrsti mesto Kranj v isti razred kakor mesto Ljubljana ker je draginja radi bližine državne meje, industrijskih krajev in letovišč dosti večja ‘kakor v Ljubljani. 3. Protest proti zopetnem 10 procentncmu odtegljaju za Zaves potrošačkih zadrug in zahteva, da se dosedaj v Kranju in okolici nabrani denar odstopi nabavlialril zadrugi v Kranju.
— Prosvetne razmere v naši državi. Vsa naša država šteje 18.377 učiteljev, tako da pride na vsakega učitelja,6G9 prebivalcev. V posameznih pokrajinah je razmerje sledeče: V Srbiji, črni gori in Vojvodini 1 učitelj na 665 prebivalcev, v Bosni in Hercegovini 1 : 300, v Hrvatsl<l in Slavoniji 1 : 63-1, v Sloveniji 1 : 3to. Potemtakem Slovenija ni na prvem .mestu, kakor ae radi ponašamo.
— Zadnji taaUenlškl vlak it Trata t Jasoslavljo vosi meseca decembra t L
„ — Nemške hijene. S pokopalltta v Sl Rupertu pri Celovcu so Nemci odnesli nagrobni sponfenik Antona Janežiča, ker je imel slovenski napis.
— Nova Sola na Koroškem. Na Holmcu pri Prevaljah se je ustanovila nova ljudska šola.
— Hvlezdoslavu v spomin. Odbor češkoslovaške enote je imel minuli teden sejo, na kateri so se v toplih besedah spoml-ujali smrti največjega slovaškega pesnika ter velikega zagovornika čehoslovaškega ujedinjenja. Da bi se Hviezdoslavov spomin trajno obranil, so ustanovili Hviezdoslavov fond v podporo revnih slovaških dijakov na visokih šolah v Pragi. V ta namen je daroval odbor 20.000 čsl. K. Obenem so sklenili, da bi vseli deset knjižnic, ki jih bodo v bližali bodočnosti na SlovaSkent ustanovil), nosilo Hviac^it-vovo im«.
— Skrčenje selske doslavo pri poštnem »radii Kogatcc. S 1. decembrom t. I. se radi premajhnega prometa skrči sedaj tedensko 6kratna selska dostava pri poštnem uradu Rogatec na 3kratno. V prvem okralu. ki obsega popisne kraje Brezovec,
Stojno selo, Strmec in zapadni del popisnega kraja Tlake, sc bo dostavljalo vsak ponedeljek, sredo in petek. V drugem okraju, ki obsega vzhodni de! popisnega kraja.Tlake in,popisnei kraje Donačka gora, Sv. Jurij in Žalen vrh, se bo dostavljalo vsnk torek, četrtek in soboto.
— Ucir! je v Solčavi vsem planincem 1 dobro znani gostilničar in posestnik Henrik \ lierle, brat profesorja dr. Vlad. Herleja.
— Zvita In pretkana Angelca. V znano gostilno v Braslovčah je prišlo mlado dekle in naročilo četrt vina. Med tem ko je gostilničarka šla po vino je že opazila dekle na bližnji omari lepe škatljice, v ka-trlh so običajno spravljene dragocenosti. Smuk k omari, in še predno se je vrnila gostilničarka z vinom so bili že zlati uhani in še nekaj dragocenosti v žepu ndade tatice. — Pri tem pa je imela tatica smolo, da ji je padel en uhan mesto v žep na tla. Dkle ga je iskalo, toda zaman. Predno je tatica odšla, je naročila, da naj pazijo pri pometanju, češ, da je nekaj zgubila, in res je prišla drugi dan predrzna Angelca in vprašala če so kaj našli., In našli so pohojen zlat uhan, katerega pa je spoznala gostilničarka za svojo last. Angelca je bila v mreži in res so pri njej našli vse ukradene predmete. — Pri včerajšnji obravnavi je Angelca to tavrno priznala. Obtožnica pa jo dolži še nebroj večjih in manjših tatvin. Najbolj se ji je obnesla predrzna tatvina pri »Amerakncu« Josipu KKlopčiču iz Orehovice. Njemu je odnesla Angelca 204 dolarjev in bankovec za 4000 kron. — Kljub temu, da ji povedo priče v obraz, da je pri njih menjavala bankovec in dolarje, Angelca tatvino odločno taji in tudi noče poznati nobene priče, dasi jo te že delj časa in prav dobro poznajo. Dalje je izvršila že več raznih tatvin perila in obleke.
V njenem stanovanju so dobili tako zalogo obleke, da bi jo za njo marsikatera dobro situirana ženska lahko zavidala. Angelca pravi, da je vse to počasi deloma nakupila, deloma pa ji je daroval nien fant Antončič, ki pa je pobegnil sedaj v Nemško Avstrijo. Denar je zabila vesela Angelca v družbi z raznimi fanti, katerim je plačevala prav rada večkrat precej visoke cehe, samo da se je dobro zabavala. Izdajala se je z raznimi imeni kot Rogina, čas, Remžgar; piše pa se v resnici Angelca Podvinšek, je ko-m:y 20 let stara in je bila že 3 krat precej občutno kaznovana zaradi tatvine. Obdol-ženka je silno nervozna, plaka, se krega in grozi. Obsojena je bila na poldrugo leto težke ječe. Po sodbi jo je moral stražnik skoro s silo odvesti iz dvorane.
— Železniška nesreča. Pri post. Zavale blizu Mostara se je utrgala nad železniško progo velika skala in se je zvalila na progo ravno v trenutku, ko je vozil mimo osebni vlak. K sreči je zadela skala lokomotivo, in jo je popolnoma razbila. Osebni vozovi so bili vsled sunka le malo poškodovani. Nekateri potniki so dobili manjše poškodbe.
— Cerkveni rop. Pred nekaj dnevi so vlomili neznani tatovi v župno cerkev v Karlovcu. Roparji so odnesli vse dragocenosti kar so jih dobili med temi prte, kelhe, moštranco, pozlačene svečnike i. dr. Vrednost ukradenih predmetov cenijo na preko
200.000	kron. Nekaj ukradenih predmetov so dobili drugi dan v Kulpi. O tatovih še ni nobene prave sledi.
— Zaplenjeno srebro. Iz Like v Zader
in od tod v Italijo se je v zadnjem času silno razvilo tihotapstvo srebra in zlata. Minuli ponedeljek so zaplertili v Zadru 1200 kg srebra, ki je prišlo iz Like in je bilo namenjeno za Italijo.
— Zlato poroko sta slavila včeraj gospod Joško in soproga Ančka Jurca na Vrhniki.
— Pretep na žegnauju. Dne 21. avgusta je bilo na Visokem žegnanje. Zbrali so se fantje domačini, na žegnanje pa so prišli tudi fantje iz Predoselj in drugih sosednih vasi. Kot običajno ne mine žegnanje brez pretepa, se je tudi visoško žegnanje zaključilo s pretepom iz katerega je odneslo' več fantov težke batine, eden izmed njih — Ignacij Kočevar— pa je vsled dobljenih poškodb umrl. — Kočevar je napodil s svojimi tovariši skupino odhajajočih fantov s kamenjem in poleni, ter jim trgal peresa iz klobukov. Pri tem je naletel tudi na brata Franca in Vinkota Stružnika. Ko se je hotel tudi teh dveh lotiti je pograbil Vinko Stružnik težak kos železnega obroča od kolesa in zadal ž niim Kočevarju usodni udarec. Vinko Stružnik je bil obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 10 tednov zapora.
;-r~ Zatekel se je bel pes /. temno ru-javo liso. Dobi s v Trbovljah I. Loke številka 95.
— Campor »Mija« pomada z a lice je
najboljše sredstvo proti pegam, vsakovrstnim madežem in odpuščajem na licu. Po uporabi nežen ten. Dobi se po vseh lekarnah, parfumerijah in drogerijah. Glavna zaloga M. Mihelič, Šelenburgova ulca.
Ljubljane.
— Redna seja cbžlnskega sveta, se
vrši v torek, dne 22. aov. 1921 ob petih po-poludne v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom: Javna sa|a: Personalno-prav-nega odsek;’ poročilo: o Izvolitvi novega upravnega odbora Meatne hranilnice ljubljanske, pravnega kensulenta Mestne hranilnice, člana odbora za upravo meščanske imovhie, oskrbnika ubogih za župnijo sv. Nikolaja, zastopnika 1: jstne občine v Društvu za zgradbo delavsldh stanovanj la aa-stopnika mestne občina v odbor aa !. logo-slovenski vscsokolskl iM. o prošnji Zveze organizacij mestnih usiaAancev glede nove službene pragmatike tar raznih drugih personalnih zadev. Flnanfinega odseka poročila: o prošnji Kreditnega društva mestne hranilnice za zvišanje denarne zaloge, o prošnji Dnevnih zavetflfi za revno šolsko mladino za prispevek, o dopisu županovem glede najema posebn. posolila 500.000 K. O predlogu občinskega svetovalca Oreheka glede dovolitve enotnega enkratnega nabavnega prispevka, o prošnji A. Rasbergerja za odobritev reverza gleda polaganja vodovod* nih cevi preko mestnega sveta, o dopisu gospodarskega urada glede vpisa parcele it 178-15 kat. obč. Gradišče ob Vegovi ulici kot last mestne občine, o ponudbi Obrezovih dedičev za odkup stavblšfia Turjaški trg 5tev. 8„ o ponudbi Petra Stepica za nakup mestnega sveta ob Trlnl ulici v Spodnji šiški. Stavbnega odseka poročila: o prošnji Uršule Strah za razdelitev njenega zemlji* §ča ob Ilirski ulld na etavbISča. o poročita stavbnega nrada glede tgradbe mesti«! stanovanjske hiše na Prul»li, o porrfiln stavb* nega urada glede tlakovanja in vzdrževanja mastnih cest. Obrtnega odseka poročilo o prošnji postreščekov in komisijonarjtv za zvišanje tarife. Aprovizačiusga odseka poročilo o računskem sklepu mestne pprovlaa* cile za dobo od L okt. 1914, do 31.
1921'. Upravnega odbora mestnih Vbženj poročili: o računskem sklepu mestnih voženj za 1919-20, o proračunu mestnih voženj za 1921-22. Samostalnl predlog obč. svetovalca Bajžlja glede naprave javnega perišča v Spodnji Šiški Samostalni predlog obč. svetovalca Ogrina in tovarišev glede naprave nove mestne elektrarne na Savi. Samostalnl predlog, ob. svetovalca Ogrina in tovarišev glede ureditve regulačnega načrta za severni del mesta. Samostalni predlog obč. svetovalca dr. Trilerja glede izvolitve posebne komisije v svriio preiskave občinske* ga gospodarstva. Personalno-pravnega -odseka poročila o raznih personalnih zadevah: Odobritev izstopa 3 mestnih uslužbencev Iz mestne službe. Prošnja nekega uradnika za stalno imenovanje. Prošnja neke pomožne uradnice za stalno imenovanje. Določitev vdovnine in vzgojnine vdovi nekega zač^s. nega mest. uslužbenca. Prošnja nekega bivšega uslužbenca mestne klavnice za miloščino. Finančnega odseka poročilo o dveh prošnjah za odpis pristojbine za sprejem v občinsko zvezo. Obrtnega odseka poročila o raznih' prošnjah za razne obrtne konce* sije.
— Mesina krmilnico ljubljanska Je prejela obveznice 7 odstotnega državnega invest. posojila. Oni, ki so podpisali pri tem zavodu posojilo, naj prinesejo ali pošljejo o pošti začasno potrdilo, da prejmejo originalne obveznice. Obveznice se bodo razpošiljale poštnine prosto po naredbi min. za! pošte in brzojav.
== Umetniški koncert Pavla Holodkova. Za ta koncert priznanega ruskega umetnika, ki ga priredi v našem opernem gledališču, vlada med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje. Opozarjamo, da se ie razprodala že'večina vstopnic in naj si oni, ki se .žaril-m&jo za to umetniško posebnost, pravočasno nabavijo vstopnice, ki se dobe pri blagajni opernega gledališča.
— Dramatični odsek izobraževalnega društva ■»Bratstvo« ima v pondeljek tocfm ob, S. uri zvečer izredno važen sestanek. Šlo se ho za praznovanje in proslavljanje prihodnjih pomembnih zgodovinskih dni! Pridite vsi člani in članice in tudi vsi, ki se zanimate za živo besedo na odru. Sestanek bo v prostorih pri »Zlatorogu«, Gosposka ulica 3. — Režiser.
— Stanovanjski urad. Z magistrata s« nam sporoča, da gospod župan ne sprejema strank v stanovanjskih zadevah, ker bi vsako posredovanje od njegove strani bilo pro-tivno določilom stanovanjske naredbe. Edino kompetentni urad. v stanovanjskih zadevah je mestni stanovanjski urad, Dunajska' cesta št. 40., ki obstoji za sedaj lz mag, svetnika Rupnika kot načelnika ter 2 zapriseženih prisednikov in sicer enega lz vrstw najemnikov, enega pa iz vrste hišnih posestnikov. Stranke naj se v stanovanjskih' zadevah obračajo toraj le do tega edlllto kompletnega stanovanjskega urada In sicer -samo s pismenimi vlogami v smislu Stanovanjskega pravilnika.
= Naknadno pobirane leiarine na c<h rinarnici v Ljubljani. Glavna carinarnica t Ljubljani je začela ta teden pozivati trgovce in industrljalee In vterjava na naslov povišane ležarine za carinsko blago za dobo od 23. maja t. 1. naprej znatne diference. Ker zadevni odlok ni bil objavljen v uradnih listih, poživlja trgovska in obrtniška zbornica vse prizadete, da prijavijo zbornični pisarni za katero dobo in kakšne zneske za* hteva od njih carinarnica, da b! mogla zbornica na podlagi nabranega gradiva napraviti korake v tej zadevi.
— Javna zahvala ženski šentpeterskl C. M. podružnici v Ljubljani. Vdovstvo »Družbe sv Cirila in Metoda« si šteje v svojo posebno dolžnost, da izreče tem potom vrlo delavni ih nadvse požrtvovalni ženski šentpeterski podružnici za Izvan-redno bogati prispevek od »Martinovega večera« v znesku 17.000 K — svojo posebno zahvalo in priznanje. — Ob tej priliki moremo pripomniti, da ni dosegla podružnici v tekočem letu samo prvenstva v narodnem delu in nesebični požrtvovalnosti med vse«. mi podružnicami v Sloveniji, temveč rekord v celi dolgi dobi obstoja »Družbe sv, Cirila in Metoda«. Občudovanja vreden uspeh je posledica neumornega dela posameznikov v odboru, zavednost članstva In pravi demokratizem, ter medsebojna domačnost. — V tem, da se javno zahvaljujemo marljivemu odboru In članom, želimo, da nam ostane naša vrla hčerka ženska šentpeterska podružnica vedno tako zvesta v delu In boju za naše ideale. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. 17. nov. 1921.
— Popularni koncert v hotelu Tivoli.
V nedeljo dne 20. t. m. igra od 15 do 19 nrt v dvorani hotela Tivoli prvovrstni veliki koncertni orkester. Vstopnina prosta. Domače jetrne, krvave in mesene klobase. Dobra kuhinja. Izvrstna vina. Se priporoča Vek. Dolničar.
= Razne nesreče. Na glavnem kolodvoru je obžgala para iz neke lokomotive v kurilnici mizarja Lovro Jenkota. Dobil Je težke opekline na levi roki. — 72 letni zasebnik Rajko Sevnik v Škofji ulic! je padel po stopnicah In sl zlomil levo roko. — Tesarski pomočnik Vinko 2ganjar se je vsekal pri obsekavanju tramov v desno nogo. Ko je presekal neko grčo, mu Je odletela sekira v desno koleno.
= Dolarska pisma. Neka gospa lz Ljubljane Je dobila iz Amerike plrmo, v katerem b! moralo biti 5 dolarjev. V pismn pa ie našla samo 1 dolar. Obtožila je služkinjo, ki je prejela za njo pismo, da je ta ukradla iz pisma 4 dolarje. Dognalo se je, da ie pošta izročila pismo popolnoma nepokvarjeno. Gospa je odprla pismo v nenavzočnosti služkinje in tu je toliko mo'&-"osti, na kak način so izginili 4 dolarji Ce so bili sploh priloženi v pismu, da se nikakor ne more obtožit! tatvine stare do sedaj še vedno poštene služkinje. Vsled tega je bila žena oproščena. —
= Kle je vlomilec? Pred kratkem je Čutila neka stranka okoli 2. uri ponoči sumljiv ropot v podstrešju. Šla je gledat in komaj so se odprla vrata je smuknil Iz podstrešja majhen črno oblečen neznanec, ki Je nenadoma zginil, kot bi ga pokril hudič z repom. Alarmirali so takoj celo hišo. prišla je varnostna straža in preiskali so čelo hišo, vsak kotiček, kamor bi se lahko skril predrzen vlomilec. Toda vse iskanje je ostalo brezuspešno. Tudi niso odkrili nobenih sledi o vlomu ali poskušeni tatvini. Odšli so varnostni organi, vrnili so se stanovalci v svoje spalnice in zopet je nastal globok.
I D??devnega vlomilca le prinesla v nU>o luna ali ljubezen. Kdo pa ga je tako spretno skril bi vedela morda povedati tudi le boginja ljubezni.
*- Malo več obzirnosti in reda 'priporočamo upravi deželne bolnice. Pred par dnevi sc je pripetil slučaj, ki vsekakor utemeljuje ta opomin, llmrlo jo namreč v bolnici par let staro dekletce neke ljubljanske rodbine. DekK le umrlo zjutral ob ooloetib.
mati pa Je zvedela o smrti svoje hčerke
še le popoldne ob polucnc in še to le slučajno. Sla je v bolnico in brala na deski imena v bolnici umrlih bolnikov. In med temi Imeni je bila napisana tudi njena hčerka. Ko so pripeljali mater v mrtvašnico, je ležalo dete popolnoma golo na neki kovinasti plo-5čl, dasi Je bilo za slučaj otrokove smrti naročeno, da se položi otroka na primeren mrtvaški oder Listke o objavi smrti, kateri bi morali biti nemudoma dostavljeni, pa so nalil 8e ob 5. zvečer v upravi bolnici. Če se morda bagatellzlra smrt enega otroka v bolnici, ne bagatellzlrajo Smrti sorodniki In *ato priporočamo merodajnim krogom vsekakor tudi več pljetete.
= Porotno Sodišče otvorl jesensko zajedanje Jutri v ponedeljek 21. nov. In sicer z obravnavo proti Mihu Friškovec zaradi bratomora. Poleg že navedenih slučajev se vrši kot zadnja obravnava proti Janezu Zorkotu in sicer zaradi obrekovanja s težkimi posledicami.
=** Ponarejeni tisočlirskl bankovci. V zadnjem času so pričeli krožiti ponarejeni lirski bankovci. Do sedaj Je dobila naša policija tri tlsočllrske bankovce: bankovci so Jako dobro ponarejeni In se jih spozna najlažje po papirju, ki je jako slab in podoben skoro navadnemu pisemskemu papirju. Lastniki bankovcev so izpovedali, da so dobili bankovce v Italiji kot vplačila. Ker se je dobilo pri njih le posamezne bankovce bržkone tl ljudje niso razpečevalci bankovcev, marveč , so sami žrtve falsiikatov, katerih mora biti v Italiji vse polno.
=> Izgubila se je mlada psica volčje pasme temnorujave barve. Sliši na ime »Mira«. Komur je znano kje se nahaja naj sporoči proti nagradi Zelena jama št. 167.
Naribor.
Podružnica Jugoslovanske Matice v Mariboru nam je poslala sledeče pojasnilo:
Z ozirom na dopis v »Jugoslaviji* dne 13. t m., kjer dopisnik med drugim zamer-]a Jugoslovanski Matici v Mariboru, da se Je o priliki spominskega dne rapallske pogodbe omejila le na nabiranje denarnih pri- . spevkov In opustila vsako drugo priredi« tev, bodi povedano tole: Odbor Je žalibog proti svoji volji moral opustiti misel na spominsko manifestacijo in primerno prireditev v »Narodnem gledišču« ali »Narodnem domu«, ker je za 12. novembra bil že zdavnaj najavljen koncert Glasbene Matice in tual ples »Uradniškega društva«. Tl dve prireditvi se nista mogli prenesti na drug dan. Navodilo za primerne prireditve o priliki spominskega dneva rapallske pogodbe Je od vodstva Pokrajinskega odbora Jugoslovanske Matice prispelo v Maribor precej pozno in tudi naše časopisje ni že v naprej opozarjalo občinstva in organizacij, naj vse druge prireditve dne 12. novembra odpa-delo In naj bo ta dan posvečen izključno Jugoslovenski Matici. Upamo, da se ta napaka prihodnjič ne bo ponovila in da bo centralno vodstvo Jugoslovenske Matice, v Beogradu In Pokrajinski odbor v Ljubljani pravočasno ukrenil vse potrebno, da bo 12. november v vsej državi spominski dan na neodrešene brate. Vendar odbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru ni hotel, da bi minul 12, november v Mariboru brez vsakega uspeha, temveč je sklenil Intenzivno pobiranje denarnih prispevkov, ki so faktična pozitivna pomoč, ki Je Zlasti v teh hudih trenutkih faustovskega divjanja bolj na mestu kakor mnoga lepa fraza. Prispevki so v Mariboru dosegli do-sedal 33.488 kron 20 vin. Razentega je že 7. t. m. odbor enoglasno sklenil, da prenese prireditev za neodrešeno domovino, ki se bo vršila s sodelovanjem narodnega gledišča, eventuelno Glasbene Matice in drugih kulturnih organizacij, na državni praznik 1. decembra.
Iz stanovanjske komisije je izstopil g. Novak, ker ne more vršiti tega posla zaradi prevelike zaposlenosti pri organizaciji obrtništva. Gospod Novak je zastopal v stanovanjski komisiji kot predsednik stranke NSS. Sedaj pa poroča glasilo naše In-ternacijonale s posebno tendenco, da je n. s. Novak odstopil in predlagal za svojega naslednika v stanovanjskem uradu demokrata Vahtarja. Naslednika g. Novaku bode pa predlagala stranka NSS, ne pa g. Novak sam, ki v to— kolikor smo Informirani ni upravičen, ker ga ni nikdo v to pooblastil.
Na popravek obratnega ravnateljstva v »Jugoslaviji, dne 15. t, m. nam piše primorski begunec: »Prosil sem kot Izučen kolar za sprejem v delavnico južne želez«, nlce v Mariboru. Dobil sem odgovor, da so me vpisali v evidenco ter me za slučaj potrebe pokličejo. Čakam na to že več mesecev ter se bojim, da bom moral čakati še nekaj let, ker tam vlada nemčurstvo ter se bojijo zavednega Slovenca. Vodja delavnice je hud Nemec, ki si je kupil letos graščino pri Slovenjgradcu ter spravlja tja razno gradbeno blago za popravo gradu. Obratno ravnateljstvo naravnost ščiti take ljudi v delavnicah in kurilnici v Mariboru med tem pa moramo mi narodno zavedni In strokovno izobraženi Slovenci trpeti glad ln pomanjkanje, ker ne dobimo pri« mernegd dela in zaslužka.
Stanovanjske zadeve. Odkar Je prevzela mestna občina vodstvo stanovanjske komisije se obrača nebro) strank na mene s prošnjami za podporo v stanovanjskih težnjah. Vse Interesente prosim, da vzamejo na znanje, da jaz nisem član ali prl-sednik stanovanjske komisije, temveč le nadomestujem gospoda župana ob njegovi slučajni odsotnosti v predsedovanju sejam, na katerih pa odločajo prisednikl. Na te zadnje naj se izvolijo obračati prosilci. Meni raztolčemati stanovanjske težnje v posameznih slučajih pomeni zgubljati čas, ker, ne morem storiti drugega, kakor prizadetega poslati k predsedniku ali prised-nlkom. Meni je ob mnogem drugem poslu za občlflo nemogoče zgubiti zadnji Itak pičli čas, ki naj služi moji lastili eksistenci. Na stanovanjske zadeve ne morem imeti vpliva, ker sejam niti ne prisostvujem. Moll referati v občinski upravi so: finance, gospodarstvo In stavbe. — Ivan Rogllč nodžupan.
Stalno Je upokojen podlnšpektor finančne kontrole v Mariboru g. Anton Zorn.
Učiteljska vest. Ga. Angela Reisman, dosedaj učiteljica na Pragerskem, je prl-deljena IV. dekliški šoli v Mariboru.
Mailborskl #rad je kupil trgovec Berdajs od barona l wickla za 2 milijona kron. Beograjska vlada je kupno pogodbo ootrdlln.
O maKisiratncm uradniku Schwelgerju
se Je svoj čas že mnogo pisalo In sumničilo
kot vojnega bogataša. Ta Scliwelger oziroma niogo.va žena Ima na Glavnem tri;u v najem za trgovino primeren lokal. Kn del uporablja gospa SchweiKer za trgovino ■» deliV.nt' sajni, u "Ui del pa je oddala v iialem 'Uliler-iu. kjer Izvršuie unstllnHko
obrt. Schvveiger oziroma njegova gospa sta jako hitro menjala svoje podnajemnike v gostilni oziroma zajutrkovalnici. Tako sta hotela napraviti tudi z Uhlerjem. Sedaj je pa mestni svet kot lastnik lokalov le napravil enkrat red. Del lokala je dal v najem direktno Uhlerju, ostalo pa obdrži že gospa Schvveiger. Mislimo, da bosta Schvveigerjeva dva še vedno dobro shajala in ne bosta občutila posebne škode, ker imata na Koroškem posestvo in v Mariboru pa še dve hiši. Magistralni lokali pa niso zato, .da bi ž njimi verlžil kak magistrata! uradnik, pa četudi se piša Schwei-ger.
Trgovina s papirjem Novak na Glavnem trgu je dala zopet povod, da se je ž njo oziroma z dotičnimi prostori pečal mestni svet v svoji zadnji seji. Preje ji je bil lokal odpovedal, sedaj je pa svojo odpoved preklical. Kaj ga je k temu napotilo, nam ni znano. Čudno pa je, da ima mož od trgovke Novak tudi trgovino s papirjem in sicer v neposredni bližini v Gosposki ulici. Tukaj torej imata mož in žena dva trgovska lokala iste stroke, naši trgovci in obrtniki pa ne morejo dobiti lokalov. Ali se je pri tem upoštevalo tudi to, da imamo trgovin^ s papirjm, posebno nemških, v Mariboru več kakor dovolj. Trgovina Novak je bila od nekdaj že znana kot najbolj nemško šovinistična.
Pozimi bo zidala »Drava«, lesna družba v Kopitarjevi ulici enonadstropno vilo po sistemu »Hltrozid«. Pravi, da bode vila v šestih tednih gotova. Morda se potem še kdo ojunači in si postavi lastno streho, ko bode imel dokaz, da se da tudi pozimi zidati, čeprav smo stavbeno sezono že zamudili.
Celie.
Zborovanje in shod javnih nameščencev v Celju, katerega sklicuje društvo javnih nameščencev za jutri v pondeljek 21. tm. ob pol 9. url zvečer, se ne vrši v veliki dvorani Nar. doma, kakor je bilo zadnjič Javljeno, ampak v mali dvorani hotela »Union«.
Osebna vest. Pri celjskem okrajnem sodišču je imenovan pisarniškim predstojnikom g. Anton Zorko iz Ljubljane.
Premembe posesti. Parcelo v Matija Gubčevi ulici, na kateri je tudi gostilna Čoh, je kupil s poslopji vred trgovec g. Kfinlg. — Posestvo s trgovino In gostilno g. Jož. De-lakorda. v Arcllnu je kupil g. Fr. Kovačič iz Vojnika, hišo s trgovino g. Perza v Celju na Mariborski cesti pa g. Delakorda.
Nova banka v Celju. V Celju otvori podružnica Jugoslovenska Union-Banka (prej Mariborska eskomptna banka) In sicer v hiši gdč. Ermenc v Prešernovi ulici.
Cvetlični dan Sav. p^dr. SPD dne 6. nov. je vrgel 5181 K 60 v čistega.
Slaba razsvetljava v Razlagovi ulici. Prebivalstvo se pritožuje, da mora sedal ob večerih gaziti po lužah vsled slabe razsvetljave. Oore namreč v celi ulici samo dve svetilke. Naj mestna elektrarna ulico zadostno razsvetli.
Umrla je dne 18. tm. v Celju v Matija Gubčevi ulici gospa Uršula Kmecl, soproga hišnega posestnika in tašča trgovca g. Jos. Jagodiča.
nem tonu zložene pesmi. — Jugoslovanska
knjigarna zasluži za lično izdajo teh lenih basovskih solospevov nedeljeno polivalo. Tiskala jih je tiskarna VValdheim Eberle na Dunaju. Cena za današnje razmere ni visoka.	—a.
Gledališče in glasba.
Repertoar Narodnega gledališka:
Drama.
Nedelja, 20. nov.: popoldne ob 3 url Komedija zmešnjav. Izven.
Nedelja, 20. nov.: zvečer ob 8. uri Revizor. Izven.
Pondeljek, 21. nov.: Komedija zmešnjav. A.
Torek, 22. nov.: Zaprto.
Sreda, 23. nov.: Borba. D.
Četrtek, 29. nov.: Ljubezen. Izven.
Petek, 25, nov.: Revizor. B.
Opera.
Nedelja, 20. nov.: Evangelinlk. Izven.
Pondeljek, 21. nov.: zaprto.
Torek, 22. nov.: Koncert prvega solista moskovske opere P. Holodkova in primadone zagrebške opere Wesel-Polla. Izven.
Sreda, 23. nov.: Labudje Jezero. A.
Četrtek, 24. nov.: Tosca. C.
Petek, 25. nov.: zaprto.
Zorko Prelovec: Dve pesmi za moški osmerospev (moški zbor) ln bariton solo:
1. Zapoj m! pesem dekle (Ksenij Verin). 2. Skrjančku (Ivo Peruzzi). Založila in tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Vsako pomno-ževanje prepovedano. Cena skupni partituri 4. din. — Zvezna tiskarna je hotela s predležečo Izdajo ustreči našim pevcem, ki ljubijo preproste in melodljozne pesmice. Dobivajo se v »Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg 8.
Emil Adamič: Nočne pesmi. Samospevi za nizki glas s klavirjem. Založila In Izdala »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani. 1921. Cena 40 kron. — O Emilu Adamiču pravijo, da Je naš najpopularnejši skladatelj, jaz trdim, da tudi najproduktivnejši. Njegove priprost«, v narodnem tonu pisane pesmice, ki so Jih v svojih prvih zvezkih začeli priobčevati »Novi Akordi«, so se priljubile po vseh pevskih društvih. Menda ga.Se danes ni koncertnega vzpo-reda, na katerem ne bi čitall Adamičevega imena. Pa ni ostal le pri lahkih pesmicah. Razvoj njegove produktivne sile Je prinesel seboj nebroj skladb, zborovskih In solo* spevskih. ki so ie danes premalo glasbeno naobraženim pevcem ali zborom trd oreh, Adamič stresa skladbe Iz rokava, ne sili se ustvarjati. In tako vidimo, da Je po njegovi vrnitvi IZ ruskega ujetništva le Izšlo nebroj novih skladb v tisku, še mnogo Jih Je v rokopisu ter čakajo založnika. Naša glasbena literatura Ima prav malo samospevov ta bas s klavirjem. Zato so bogat prispevek »Nočne pesmi«, katere Je pravkar Izdala Jugoslovanska knjigarna, ln nemalo veseli Jih bodo basisti. Vseh pet, skladb je pred* naSal na zadnjem koncertti »Ljubljanskega N Zvona« operni pevec c. Josip Križaj Iz Zagreba s popolnim uspehom. Prva »Noč Je tožna, kakor moji sni« Je temno pobarvana, zamišljena skladba, kateri se pozna, da |o je sklndatelj zamislil v uletništvu. Tam je napisal tudi mpt>ko, večerno razpolnženle dihniočo »Ave Mario«, katere značilen klavirski part (zvonenje večernega* zvona) navzlic svoji preprostosti globoko vpliva na poslušalca. Albrcchtova »Noč« kaže Adamiča v novi. moderni luči In zahteva dozorelega umetnika pevca, pa skoro še boljšega pt&nista. Zadnli dve skladbi »Pesem nočnega čuvaia« ter »Nocoj je r <vetla noč« ste komionl^anl na narodn:' dlla Iz »Štreklia« ter bomo zlasti zadn lirez-dvoma poslušali iz ust vseh naših basistov v vnlikn veselic občinstva, ki Ilubl v narmU
Železniška zveza Slovenile s Kvarne-rom in Dalmacijo čez Kočevje in Črnomelj je naslov knjižici, ki jo je izdal odbor za zvezo dolenjskih železnic in vsebuje ra/.ne načrte, ki so bili objavljeni v našili listih, o gradbi teli važnih železniških zvez. Gradivo je razdeljeno v sledeče članke: A. Utemeljitev projekta in primera z drugimi načrti. B. Napeljava trase v splošnem. C. Ureditev prometa. D. Predor Lovnik, dolg 5100 m — In s pregledom največjih železniških predorov na svetu. — F. Financijel-na vprašanja. G. Elektrifikacija železnice. Knjižico je uredil inž. R. Kavčič.
Javen natečaj za uradno poslopje začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode za Slovenilo. Z ozirom na nejasnost pogojev za omenjeni natečaj, bi bilo želeti, da se ta natančneje precizirajo in to sledeče: javen natečaj, ki je omejen na arhitekte prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležiti se morejo... itd. Tu bi bila želeti sprememba v sledečem:	javen
natečaj, ki je omejen na arhitekte, ki imajo državljanstvo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev itd. Poleg omenjene izpremem-be bi bilo želeti še sledeča opomba: Natečaja se smejo udeležiti le arhitekti, ne firme. Prva sprememba je utemeljena v sledečem: zadnje dve leti se je priselilo v našo drjžavo vse polno tujih arhitektov, posebno Nemcev, ki nimajo našega državljanstva. V Interesu jug. arhitektov in inženirjev pa je, da se pri zidanju javnih stavb v prvi vrsti upošteva jugoslovanske arhitekte ln inženirje. To delajo tudi druge države, ki imajo prvo vrstne moči, tem bolj bi bilo to pri nas umestno, ker našim arhitektom do s“daj ni bila dana mcfžnost pravega razvoja. Kar se tiče dopolnilne opombe je ta utemeljena v sle« dečem:	različne firme imajo nastavljene
tuje arkitekte, ki bi ravno v tem slučaju prišli v poštev, oziroma one lahko dado izvršit načrte na Dunaju, kjer vlada v tej stroki velika brezposelnost in bi vsak arhitekt z ozirom na za nemško avstrijsko valuto visoko nagrado sigurno prevzel delo. Da pa se to onemogoči naj se omenjena dopolnilna opomba objavi. S tem bodo odpadle vse slične govorice, kot so se pojavile pred dveml leti ob natečaju za trboveljsko palačo. Res je, da je v in+"resu podjetja, da dobi za svojo stavbo,, kar najboljše načrte. Ali v tem mora biti gotova meia. Tudi v interesu konzumentov je, da dobe kar najboljše in najcenejše blago in to blago bi bilo sigurno moransko, ker naša industrija še ni imela časa in pogoja razviti se v toliki meri in osamosvojiti Sebe in državo. Za zaščito industrije je carina. Čo pa se hočemo osamosvojiti tudi v kulturnem življenju, naj se da prilika kulturnim delavcem in umetnikom, tu arhitektom, da se natečaja udeleže r. upanjem na nagrado. Razumljivo Je, da posebno mlajši ne morejo konkurirati z rutiniranimi priznanimi nemškimi ali francoskimi arhitekti. Gospodje presojevalne komisije, ki so večinoma člani In odborniki »Udruženja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov«, naj ob tej priliki zastopajo v prvi vrsti interese svojih članov. — Arhitekt K. D.
Pokrafima.
Dolenja vas pri Ribnici.
Nedeljo, 23. oktobra t. 1., je bila pri nas posvečena narodni In umetni slovenski pesmi.
Vrlo pevsko društvo, dete tekočega leta, je prvič nastopilo samostojno in pokazalo, da združuje v sebi vse. kar je lepega in plemenitega, da je zatočišče za vse, ki jim je za omiko in napredek.
Ponosni ste lahko občani na brhka dekleta, veseli ste lahko krepkih mladeničev in mož, ki se zbiralo v tem društvu okoli g. nadučitelja Mirka Trosta, ki danes v Kočevju delujoč še vodi društvo dalje po začrtani poti.
To društvo je Jasen dokaz, kako Idealno lepo se da združiti okoli prapora slovenske pesmi vse, kar misli ln čuti slovensko — jugoslovansko, vse, kar lahko z jasnim če-iom brez demagogije stopa po poti, začrtani v smernicah edinstva v narodnem in državljanskem pogledu.
Žal, da tudi to stremljenje naleta v naši strankarsko zastrupljeni dolini na odpor ali vsaj na skepso raznih faktorjev.
Tudi tega dne se je to pokazalo Jasno.
2e nebo Je bilo neprijazno. Po večmesečni suši se Je pooblačilo In deževalo Je na razsušeno zemljo.
To bi bilo — dasi ne popolno — opravičilo za odsotnost marsikaterega rodoljuba iz okolice.
Udeležence Je pa. dirnila začetna mala udeležba Iz domače vasi posebno pred nočjo, saj Je to bila lepa narodna prireditev bre2 političnih tendenc.
Nekvalificiran nastop In agitacija proti udeležbi z mesta, s katerega bi pričakovali besede ljubezni in prizanesllivosti. Je dosegla le to, da Je društvo moralno pridobilo, dasi je Izostal marsikdo, ki bi se bil drugače udeležil, pač lz predsodkov, vzbujenih mu po omenjenem nastopu. Društvo pa naj se rte pusti begati v svojem delovanju — temveč s podvojeno silo — okleni se gojitve naše lepe pesmi. Kritiki In godrnjači pa dokažite s pozitivnim delom, da vam ni le za besedičenja, temveč tudi z« blagor splošnosti, ne pa samo za strankarske In egoistične namene.
Nastop Je dokazal lep uspeh večmesečnega truda in dela. Pokazal Je dobro Iz* šolanost pevcev in pevk, ki naj streme Še dalje z Isto vnemo kot do zdaj po Izpopol« njenju.
Med posameznimi točkami programa, kakor pred in po sporedu Je vladalo ve* selo razpoloženje med navzočimi. Šaljiva pošta Je Imela tako resnega — uradno držečega se pismonošo, da Je 1 on pripomogel k splošni veselosti.
Led Je prebit. Drugim občinam v okolici pa na srce:	Pojte In storite tudi ve
tako. V vsaki občini po en tak zbor In len korak storimo naprej. Toda zganite se vsi. Ne pričakujte vsega od posameznikov. Vsi na delo — vsi za enega, eden za vse^
Zahtevajte
.JUGOSLAVIJO1
Dijaški kotiček,
»Svitanje.« List »Svitanje« ne bode izhajal pod izdajo udruženja »Korotan« na Celjski trgovski šoli. ampak izhajal bo kot samostojen, nezavlsen od udruženja, kot mesečnik. Cena posamezni Številki 2 kroni ali 50 para.	Uredništvo.
Razne vesii.
* Redka knjiga. Na sestanku nemških orijentalistov se je razkazovala okusno vezana kitajska knjiga, ki vsebuje potopis carja Nikole II. na daljnji vzhod, kjer se je nahajal še kot prestolonaslednik leta 1890 in 1S91. Knjigo je napisal po zapovedi zadnjega carja knez Uhtonski. Prevedena je na vse evropejske jezike. Na zapoved carjevo je prevedena tudi na kitajski jezik ter sta v nakladi Brockhausa tiskana v tem jeziku dva izvoda, ki sta bila podarjena kitajskemu cesarju. Povodom bokserske vstaje ukradli so Amerikan-ci te dragocene knjige, ki so izginile brez sledu. Danes se nahajajo dva, kvečjemu trije izvodi na celem svetu.
En izvod, lastnina Brockhausova, Je bil predložen zbranim učenjakom na vpogled.
* Duševni delavci se poprijemljejo rokodelstva. Današnje predrugačene socijalne in gospodarske razmere ostro karakterizira dejstvo, da se je na Dunaju napravila zveza, čije namen je, pomagati dušnim delavcem, da se iz-uče v rokodelstvu, da bi se tem potom laglje preživili. Prva naloga rečene društvene zveze je ta, da pomaga svojim članom, da bi se po svojih uradnih urah učili tega ali onega rokodelstva, do katerega imajo ravno več veselja. Te dni se je vršila prva seja imenovanega dmštva, katere se je udeležilo več kot 100 uradnikov. Izvoljen je bil odbor, ki bo izdelal društvena pravila.
* Poročevalec za altarjem. »Per-severanza« prinaša zelo zanimiv dogodek, ki se je odigral v cerkvi Maria degli Angeli v Rimu o priliki poroke italijanskega kralja in črnogorske prin-cezinje Jelene 1. 1897: O priliki poroke je bil odkazan novinarjem neki zelo zakoten prostor, odkoder fii bilo mogoče skoro nič videti in tudi ne slišati. Poročevalec nekega lista pa je prišel na izvrstno misel. Podkupil je cerkovnika in ta ga je spustil za altar. Ko je začel opisovati svečanostni dogodek, ga zapazi eden izmed tajnih policistov in misleč, da jo to gotovo kak anarhist, se splazi tiho za oltar in pocuka poročevalca za rokav in ga vpraša šepeta-je: »Kaj delate tukaj?« — »Jaz sem poročevalec tega in tega lista in opisujem dogodek.« — »To so prazne besede,« ie šepnil detektiv — »vi morate takoj ostaviti to mesto!« — »Dajte mi mir pri mojem poslu,« — reče tiho poročevalec. — »Vi ste sumljivi in greste takoj z menoj« — zašepta detektiv odločnejše in zgrabi poročevalca za ramo. — »Ako me takoj ne izpustite, bom zakričal iz vsega grla.« — »Za božji čas,« — šepne ves prestrašen detektiv, »tega vendar ne boste storili.«
—- »Pa bom,« — pravi novinar, »tako bom zatulil kakor bik.« — V cerkvi Je radi obreda vladala tišina, da bi se ču-la miška teči in detektiv je uvidel, da stori najpametneje, ako pusti novinarja v miru. Druso jutro Je bil v listu tega poročevalca ves svečanostni dogodek opisan do najmanje podrobnosti.
* 150 letnica Alojzija Senefelderp, izumitelja litografije. Te dni je
150 let, kar se je rodil v Pragi izumiš-telj kamenotiska ali litografije, A. Senefelder, ki ie vzor marljvega in vrlega moža. Madi Senefelder je šel 7. očetom, ki je bil igralec, k dvornemu gledališču v Monakovo, kjer je hodil v gimnazijo. Pravo pa je študiral v Ingolstadtu. Ko mu je bilo 2t let, je izgubil očeta, nakar je moral on skrbeti za prehrano matere ter vse družine. Postal je igralec, da bi laglje preživil sebe, mater, brate in sestre. Ali to življenje mu ni ugajalo in tudi gmotno je jako slabo stal. Vendar Senefelder ni obupal. Da bi si bolj opomogel, je začel pisateljevati. Poskusil je 2 dramo, napisal je več gledaliških iger, ali tudi v tem poklicu ni imel Sreče. Nihče ni hotel njegovih iger založiti. In to je bila njegova sreča. Prišel je na idejo, delati odti-ske s pomočjo tiskarskega črnila nft kattvnu ter njih odtis prenašati na papir. Ali sam ni imel denarja, da bi mogel svoj izum, ki je pomenil novo dobo v tiskarstvu, izkoristiti. Iz te zagate mu je pomagal neki K. Geiss-ner. Senefelder je svoj izum neumor* no izpopolnjeval. SpiBal je o njem knjigo »Lehrbuch der Lithographie«. Danes je njegov izum razširjen po vsem kulturnem svetu.
• Kateri jezik je najbolj razširjen. Izmed vseh jezikov na svetu je kitajski najbolj razširjen. Ali kitajščina ni povsem enotna, ampak obstoji iz v c jezikovnih skupin, ki se med .*eb« j močno razlikujejo. Knjižni in občevalni jezik 'je oni, ki se govori v severni Kitajski. Vsega vkup govori kitajščino približno 300 mil. liudi. Za kitajščino pride angleški jezik, ki ga govori 120—130 milijonov ljudi v vseh delih sveta. Ruščino covori 70
milijonov brez Belorusov in Rusinov. Jezikovno ozemlje ruskega jezikam«^ ri več kot 20 mil. štir. km. Nemški govori skoraj 70 milijonov ljudi. Pfe* cej nemških prvin ima tudi žiJovski jezik, takoimenovani »judisch«, katerega govori približno 6 milijonov 21* dov na Poljskem, Ruskem in v Ameriki. Španščino govori okrog 60 W>‘ lijonov ljudi, približno toliko tudi ja* ponščino. Francoščina je šele na sedmem mestu, z malimi 5°	^>r.1"
bližno tako je razširjen bengalski ul hindustanski jezik, dva glavna indijska jezika. Italijanski govori 35 ral" lijonov, arabski pa 30 milijonov ljudi.
* Uživanje železa je priporočljivo vsem onim kateri bolehajo za rakom. Znani francoski strokovnjak, prof. Ro* din, je nedavno predaval v pariški akademiji zdravilstva v svojih izkušnjah glede rak-bolezni. Pri tem je omenil, da se za rak-rano obolele osebe zato čutijo tako slabe, ker jim primanjkuje v krvi železa. Osebe, katere so bolne za rakom, mnogo hitreje izločujejo železo kakor bolniki, kateri nimajo raka. In zaradi tega Je jako koristno uživati železo osebam, katere so bolne za opasno rak-rano.
* Organizacija mednarodne P°*‘* cije. Prefekt pariške policije je izdelal načrt organizacije mednarodne policije, katera je v današnjih potrebah nujno potrebna. Razni zločinci, katerim posreči da pobegnejo, čutijo se radi pomanjkljive zveze med policijo raznih držav skoraj popolnoma varne. Razen tesa onemogočajo izročitev zločincev tudi razne formalnosti v posameznih državah. Ves postopek naj bi se skral* šal na najpotrebnejše, tako da bi bila izročitev zločincev omogočena k0f najhitreje. Ves projekt v posameznosti še ni znan, bo pa takoj obelodanjeni, kakor hitro pristanejo nanj posamezne države.
* Svetovni kongres književnikov«
Nekaj skandinavskih časopisov Je pod-vzelo incijativo, da se kar mogoče hitro vrši svetovni kongres književnikov, na katerem naj bi bili zastopani književniki celega sveta in vseh narodov. Ta kongres naj bi imel namen, da se zopet ponove prejšnje kulturne zveze me® narodi, ki so bile med vojno prekinjene-Kongres naj bi se sestal v Stockholm«' rodnem mestu Nobela. Švedski časopis' podo oskrbeli, da se na kongres povabijo vsi odlični svetovni književniki-
* Moskva dobiva novo lice. Glavn'3 mesto sovjetske Rusije začenja dobivati novo lice, podobno onim pred vojsko; Povsod £e odpirajo trgovine, ^ katerih se morejo zsr drag denar dobiti tudi delikatese. V šolah se zopet pia* čuje šolnina, če tudi se Lunačarski temu upira. In kar ie najzanimivejše, iz-vozčeki po ulicah žev nagovarjajo ljudi z »gospodi« in »gospemi«. Le majhno Število je še onih, ki po nazoru francoske revolucije še nazivajo mimoidoči s tovariši in tovarišicami.
_______________■■Trm iim amini ■ ■■ p——- ....i—
Zabavni kotiček.
Poročilo o žetvi.
»Letošnji pridelek žita je tako velik, da bi lahko vsak 20 letni človek V državi imel 2 vagona lope moke. *" Seveda, če bi jo imel...«
Težko je živeti.
Gledališki igralec gledališkeinj1 ravnatelju: »S tako plačo dandanes veti je pa res umetnost!« — »Da, kot umetnika sem vas tudi angažira*' dragi prijatelj!«
Skrbi zakonskega moža.
»Moj bog, pod vzglavjem sem P*1' stil denarnico!«
»Nič ne skrbi, saj imate pri va pošteno deklo!«
»Saj to je ravno 1 Tako pošt«n°' da bo denarnico takoj dala moji že0’1*
Naivno dekletce. >
»Mama, ali bom Šla v nebesa?*
»Boš, če boš pridna.«
»Ali tudi moj psiček.«	.
»Ne, ta ne pojde, ker nima duše-
»Pi naša kravica?«
»Nobena žival, ker živali nimftJ duše!«	.j
»O, mama, potem bomo pa mor v pekel hoditi po mleko I«
»Ideja«.
Pri vojakih. Korporal vpraša icruta: »Kaj ste vi v civilu?« ” tor filozofije.« — *A tako! Potem g tovo veste, kaj je to »ide|W ^ *p\a tovo,« odgovori profesor,	br0t
tonu je n. pr. ideja« — Je ■ Pomaknite torej svojo tep idejo bolj na levo« - « ie slavno odrezal korpoial.
Sadovi vzgoje.	ne
Stariši so naužili otroke, da smejo nikoli govoriti o svojih tel .
potrebah, teto j. Uo «.
dar hočejo ven, morajo reci. i jaz hočem iti trgat cvetlice -- V novnetn	obisku plane mah	s	na.
mami in	reče: »Mama, ja^	reJc1a
- »V hlače,« Je
trgal cvetlic! hčerkica.
Preloženo iz nenasčin • , »F.r hat sich gut au*ge ^ nravi: »on se ie dobro ven
s«
Filatelija.
Zračne znamke. Za časa vojske, a danes še v večjem obsegu, se je skoro v Vseh državah uvel poštni promet s Pomočjo aeroplana. Za ta zračni promet Se izdajo posebne znamke, navadno s sliko aeroplana. Skoro vse evropske in Prokomorske države so' izdale take Mamke, katere se lahko porabljajo tudi 2a obična pisma. Mnogi zbiralci zbirajo samo te znamke zračne pošte in že dol-80 čakajo, kedaj, da se bo uvedla tudi laka pošta pri nas.
Znamke v sovjetski Rusiji. Kakor je znano, so se dosedaj navadna pisma v *ovjetski Rusiji pošiljala brezplačno, pa zato ni bilo potrebno, kakor v drugih državah, izdajati vsake tri mesece nove znamke. Boljševiki so za časa svoje riade od 1. 1917 izdali samo dve znamki PO 35 in 70 kopejk s sliko roke in meča, ki seče verigo. Tako so varčevali s papirjem za znamke, da lahko natiskajo več denarja. V najnovejšem dasu korakajo boljševiki tudi tu korak nazaj In so uvedli zopet poštnino za vsa pisma. Medtem, ko smo še v juliju 1-1. dobili pismo odposlano priporočeno Iz Moskve in frankirano s 10 rublji (z dvema romanskima znamkama po 5 kopejk, torej rubelj za kopejko) stane sedaj tako pismo 1000 rubljev, a ker novo lzdanje znamk še ni gotovo, uporabljajo se še vedno stare carske znamke, računajoč kopejko za rubelj, a v najnovejšem času pretiskane z natiskom »rub«. Natisk je Izvršen z ročno štampiljko v vseh mogočih oblikah in veličinah, tako, da nastaja kaos s tem novim »izdanjima« kakor svoje-dasno z natiscima ukrajinske republike.
»Filatelistični Glasnik«. Izšla je prva številka tega časopisa, katerega izdaja »Filatelištiška zadruga«. Ogledno Številko pošlje na zahtevo uredništvo Zagreb I poštni predal 180 brezplačno, Krvave znamke: Citalci filatelistiških Hstov spominjajo se, da se je na Dunaju ustrelil državni pravdnik Hesse, radi Ponarejanja znamk, katere je baje za Potrebo ministrstva dal tiskati v državni tiskarni na Dunaju. Za polje tega svojega »delovanja« izbral je bosenske znamke, od katerih se nahajajo originalni klišeji na Dunaju. Falsificiralo se Je tam vsemogočne »specijalitete«, katere so najdražje, kakor nazobčane znamke v vseh mogočih barvah, tobože »poskusne odtiske«, pogrešne odtiske, »slučajno« zamenjane barve itd. Te »redkosti« prodajale so se kot največja redkost samo za izbrane, ker jih ima malo in so od zalog, katere so odrejene
muzej. To delo se je odkrilo. Hesse ’e bil odpuščen in vsled velike sramote Se je ustrelil. Ali najčudnejše je to, da
te »znamke« zopet prišle na trg in dosegle visoke cene. Ali morda zato, ker so to »krvave znamke«. Pa če se ceni vrv za vešala, tudi velja nekaj i ta zapuščina samomorilca.
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Ko je ostal sam in je prižgal vse luči, je jel razmišljati o »prigodi« nocojšnje noči.
»,Renaudl’ je vpilo. Slišal sem. iTudl Saint-Andrč je slišal. Oba sva videla prikazen Marije Croixmart-ske. Oba sva slišala Renaudov glas. Ako bi bil videl in slišal le jaz edini, bi mogel še upati, da je vse to zgolj blodnja in prevara. Tako pa sva dva. Nemogoče je utajiti, kar Je bilo. Uroza se plazi okrog naju; katastrofa je pred durmi. — Le kaj sta go-
vorila Nostradamus In kralj po našem odhodu? — Bežati je treba. Pobegniti, s hčerjo’ vred. Tč bo morda še najboljša rešitev.«
Spati mu ni dalo. Ostal je pokon-cu, prisluškoval v tišino in stiskal bodalo, vsak hip pripravljen na vse-Katerikrat je stopil k oknu ter dvignil zastor. Drugič je gledal pod mize in omare. Vsak temni kot ga je navdajal s sumnjo. Kaj pomaga paliti sveče, ako te, zalezuje tisto, česar ni moči videti! . . .
Proti jutru se je veliki profos umiril. Zajtrkoval je obilno in steklenica močnega vina mu je vrnila zaupanje vase. Sprejel je svoje ogleduhe in odredil vse, kar je bilo treba za tisti dan. To delo ga je potolažilo. Že se je smejal sam pri sebi — ne snočnji grozi, pač pa temu, da je hotel bežati. Preudaril je svoj položaj na dvoru in zaključil, da mu ne more nihče do živega. Ozrl se je na svoj dvorec, na njegovo obzidje, na razpostavljene straže: trdnjava se je zdela nezavzetna. Zoper kraljevo nemilost je bil zavarovan z neštetimi škandali, ki jih je bil izsledil v njegovem-življenju ter jih zabeležil, vse lepo zaporedoma kakor trgovec postavke v svojih računih. Loyola je bil njegov prijatelj; to je pomenilo strahovito moč. Ves Pariz se ga je bal, vsi dvorjani so gledali, da bi se mu prikupili.
Ko je tako pretehtal svoje možnosti in svoja sredstva, se je začutil ne-zmagljivega. Ponosen smehljaj je zaigral na njegovem obrazu.
Ta smehljaj se je rogal Renaudu, pa naj bo-živ ali mrtev. Rogal se je Mariji, mrtvi ali živi. Rogal se je usodi in Nostradamu.
Baš tedaj je razjahal ua dvorišču dvorni sel s kraljevskim grbom na obleki. Stopil je v profosov kabinet in se poklonil s tistim boječim spo-1 štovanjem, ki je zmerom koristno v občevanju z mogočnimi ljudmi:
»Njegovo kraljevsko veličanstvo pričakuje ob osmih njegovo svetlost, gospoda velikega profosa.«
Roncherolles je pogledal na uro; do osmih je bilo še časa dovolj. Od-slovivšl glasnika z migom roke se je vrnil k svojemu premišljevanju. Zares, na njegovem nebu ni bilo oblakov — razen enega.
Ta oblak je bila kraljeva strast do Florize. Iž nje se je utegnil razviti vihar. Toda Florizina poroka z Rolandom je bila pred durmi. Na dan poroke pa odpotujejo vsi trije v Guyenno: Roncherolles je bil že imenovan za namestnika. Saint-Andrč mu je bil obljubil vse. kar je zahteval. In veliki profos je vedel, da je maršal primoran držati besedo.
»Saint-Andre drži kralja,« je zamrmral. »In jaz držim Saint-Andrčja.«
Ko se je približala ura kraljevega vabila, je krenil k hčeri kakor vselej, kadar je kam odhajal ali kadar se je vrnil domov. Ves njegov obraz se je izpremenil ob pogledu na Flo-rizo. Ljubezen do otroka je ožarila to čelo, ki so ga vedno pokrivali oblaki; mehkoba je zalila pogled teh oči, ki je bil drugače tako trd in mrk.
»Naj bo,« je škrtnil danes v svojem srcu. »Ne morem je oteti, ako je nc dam Rolandu za ženo. Dobro. Saj bomo videli. Naj se poročita. In stran odtod 1 V Guyenni se bo videlo. Teden dni zakona — nu da. Cez teden dni je lehko vdova. Tako
ali drugače, ostala bo moja hči. Moja je. Ne pustim jo nikomur!«
Očetovska ljubezen se je izpre-vračala v divjo strast. Krvav plamen se je užigal v očesu velikega profosa. Pri tern pa je govoril hčerki z mehkim glasom ter jo nežno izpraševal o njenih željah. A Floriza si ni želela ničesar. Skrbno se je čuval omeniti Beaureversa. Pokazal ji je biserno ogrlje, ki ga je bil kupil zanjo. Tako je bilo med njima dan za dnem. Floriza je jedva utegnila zaželeti, in že se je izpolnilo: »Hočem te videti lepšo in bogatejšo od kraljice. In končno — zakaj ne bi bila kedaj kraljica? Le meni prepusti skrb. Moja hčerka si, moje ljubljeno dete! • . .« In Floriza se Je smehljala; oboževala je tega krutega in trdega moža, kadar se je njej na ljubo izpremenil v samo vtelešeno nežnost. Objemala ga je in poljubljala, očitaje si na tihem, da ga ljubi premalo. Tako tudi danes. Roncherolles se je ves srečen odpravil na dvor.
»Ubogi oče!« je mrmrala za njim Floriza. »Kako dober je!«
»Moja hči!« je ponavljal Roncherolles gredoč. »Ne dam je!«
V kraljevi predsobi so povedali velikemu profosu, da je šlo njegovo veličanstvo z gospodom maršalom na izprehod. Roncherolles je čakal pol ure . . . uro . . . poldrugo uro. Množica plemičev, ki je takisto prežala na kraljevo vrnitev, se je okoriščala s priliko in dvorila velikemu profosu, bodi si, da bi se mu prikupili, bodi si, da se ne bi odvadili prilizovanja. Neslanost teh ljudi mu je kmalu presedla; umeknil se je k bližnjemu oknu.
»Moj dozemeljski poklon, gospod veliki profos!« se je začul tedaj oster glas tik za njegovim ušesom. »Ste li slišali kedaj o .rodskem orjaku’?«
Roncherolles se je ozrl in zagledal zraven sebe Henrijevega dvornega norca. Ni se mu zdel vreden odgovora. Toda Brusquet je povzel:
»Kje je zdaj rodski orjak? Padel je — sam Bog ve kdaj! Nihče ga več ne pomni. In kdo ga je prevrnil? Morda kak otrok. Orjaki so zato na svetu, da enkrat padejo. Padejo, ker morajo pasti.«
Topot je profos pogledal norcu v oči. Zdelo se mu je, da vidi v njih odsev Sočutja. Temna slutnja mu Je prešinila možgane.
»Gospod Brusquet,« je dejal oprezno, »vedno sem cenil vaš poli-tiški um.«
Norec se je prekopicnil v znak hvaležnosti za poklon. Roncherolles je skomignil z rameni. Toda Brus-quet se je postavil predenj in porogljivo stresel svojo žvenkljačo:
»Evo moje miljenke, tako mi Naše Gospe! Miljenka ali miljenec — spol je na francoskem dvoru zelo postranska stvar. In Brusquet Je kralj — zapomnite si to, če ne veste. Brusquet dela z miljenci, kar se mi' zljubi. Ta moja žvenkljača je kone-tabel, gardni kapetan, veliki točaj . . . recimo, da je veliki profos! Naveličan sem te, žvenkljača!«
(Dalje prih.)
Drobil.
* Lastno mater obduciral. V Krako-veni se je pred kratkim časom dogodila strašna nesreča. Neka kmetica iz krakovske okolice jc nesla .sinu medi-cincu hrano in denar. V silni gnječi jo. je pred krakovskim kolodvorom povozil avtomobil in žena je obležala
na mestu mrtva. Njeno indentiteto niso mogli takoj Ugotoviti. Truplo so odpeljali na kliniko, da je obduc.irajo. Drugo jutro pride na kliniko sin po-nesrečerike ter začne v družbi svojih kolegov, pod nadzorstvom prosektor-ja razrezavati truplo. Ko se pa natančneje ozre v zabuhlo lice mrtve žene, odrine prosektorja in kolege, pade na mrtvo truplb, zarujove kot obstreljena zver, poljubuje rajnici krvavi roki in se obnaša kot bi obnorel. Po velikem naporu se je končho posrečilo kolegom odtrgati nesrečneža od trupla. Sele pozneje so zvedeli, da je ženska, ki so jo pravkar obducirali, mati njihovega nesrečnega kolege.
* Aventura nekega črnca. Te dni je hanoverska policija aretirala črnca Wilhelma »pl.« Munume, kateri je bil, radi različnih lumparij že davno zasledovan. Celo življenje tega črnca je ena sama avantura, katero je vredno zabeležiti. Munume je prišel prvikrat v Evropo 1. 1913, ter je bil za časa vojne natakar v Budimpešti. Za tem je vstopil v neki berlinski cirkus, kjer se je pa kmalu naveličal ter se preselil v Wiesbaden, kjer je odprl kro-jačnico za gospode, katera pa •— kakor se zdi — ni uspela. Nato se je »posvetil« filmski umetnosti. Toda ta posel je bil naporen in težaven ter mu je kmalu presedal. Zato se je odločil, da si najde kako lažje delo. Slava kapetana Kopenicka mu ni dala miru. Nabavil si je potvorjen potni list, nadel si ime John Blaok in se začel izdajati za vinskega uradnika republike Liberija. S pomočjo potvorjenih čekov se mu je posrečilo v raznih bankah dvigniti velike vsoteN Da »legalizira« svoje čeke, dal je oglas v razširjenem nemškem listu »Borsen-Courir«, da je republika Liberija izdala bone, plač-ve v angleških funtih. Svoj oglas je podpisal kot »predsednik King«. Tako se je selil od mesta v mesto in v vseh bankah dvigal večje ai manjše svote. Delo mu je tako uspevalo, da je z lahkoto prevaril največje nemške banke v Berolinu, Dresdenu in Stuttgartu. Slednjič je pa vendar neka banka v Hanovru zapazila, da so njegovi čeki precej sumljivi. Poklicala ie policijo, ki je »pl.« Munuma spraviia pod ključ. Munum je vse svoje pustolovščine odkrito priznal.
* Tatvina Stradlvarijevih gosli. Pri neki ugledni gospej v Ddbelnu je stanoval neki Heinz Ohmann, ki se je izdajal za agenta neke tovarne' v Frankfurtu. Pri tej gospe je ukradel Stradi-varijeve gosli iz leta 1721 vredne čez
50.000	mark. Iz policijskih podatkov je •razvidno, da se je Ohmann izključno bavil s tem, da je stanoval pri bogatih ljudeh, z namenom, da jih okrade.
Dobra žena iti mati
ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsa-fluida« pri hiši. Dobro služi za drg-
nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje.
3 dvojnate steklenice ali 1 specljalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 357, Hrovaško.	be.
Proda se:
OKROGLI LES
od 28 cm debelosti, »e kupi od postale Celje; prevzame se vsak kvanhim po na|-vllll cenL Prva Jugoslovanska lesna Industrija (Karl Teppy).	2288.
LEP DAMSKI PLAŠČ
se ceno proda. Ogleda se pri B. Heliei, Emonska cesta Stev. 2, Ljubljana. 2325.
ŠIVALNI STROJ ZA ČEVLJARJE
»Minerva« se proda za 4400 kron, Spodnja Šiška 256, hiša štepic, 2. nadstr., Vičič.
2316.
BOLJŠA GOSTILNA ALI RE-STAVRAC1JA
v mestu ali na deželi se sprejme v najem. Naslov v upravništvu.	2315.
HIŠA V KAMNIKU ŠTEV. 58,
s korporacijsko pravico se po ugodni ceni proda. V hiši, se nahaja že dolgo obstoječa kovačija. Več se izve v pisarni Dr. Tavčarja v Ljubljani.	2314.
LEPA ENONADSTROPNA HIŠA
z gostilno in vso gostilniško upravo in lepim Vrtom v Ljubljanski okolici. Naslov pove uprava tega lista.	2312.
ELEGANTEN, POPOLNOMA NOV DAMSKI PLAŠČ
za večjo osebo se ceno proda. Več se poizve na Bregu št. 6, I. nadtsr. na desno, od 10 do 12 ure dop. in od 3 do 4 pop.
GOSTILNA
z pekarijo ter izdelovanje pokalic na Dravskem polju z ca 20 oralov zemljišča najboljšega za 900.000 K, potem pri Mariboru posestva, hiše, vile in trgovine proda Zagorski Maribor, Barvarska ul. 3.
Službe:
KROJAČ PRIKROJEVALEC
z večletno prakso želi primernega dela. Cenjene ponudbe prosim poStnoleleče Nr. 121.	2323
OSKRBNIK
ekonom s prav dobrimi spričevali, išče službe na kakem veleposestvu v Sloveniji eventualno tudi v Prekmurlu. Popolnoma zmožen dveh jezikov kakor tudi srbohfvatskl itd. Ponudbe pod šifro »Jugoslavija« na upravo.	2317.
BOLJŠA GOSPODIČNA
se sprejme na dobro hrano in stanovanje. Poizve se v upravništvu.	2319.
KONTORISTINJA
ki je že službovala v pisarni, želi službe, v pisarni, želi službe. Ponudbe pod »Maribor« 500«, na upravo lista.	2326
ČEVLJARSKI POMOČNIKI
se takoj sprejmejo za navadna dela. Plača se od para 50—80 kron. Delo trajno. Nastop takoj.	2308
MIZARSKEGA. DELOVODJO
popolnoma veščega finega mizarstva ln z večletno prakso išče Tovarna pohištva V
Ljubljani. Naslov pove upravnlštvo ten lista.	-	230«
2 IZKUŠENA, NE02ENJENA
gaterlsta se sprejmeta. Ponudbe na Pt, Dolenc, lesna Industrija, Škofja Loka.
ODDAM 17-LETNEGA MOČNEGA DEČKA
v uk. najraje v kako trgovino z mešano afl manufakturno trgovino. Pant Je poštenih starlšev, oz. sirota in Ima 4 gimnazije. Najraje k trgovcu z vso oskrbo v hllL CenJ. ponudbe prosim na upravo . lista pod St »2293«.	2293.
Razno:
SOBA — MEBLOVANA,
ugodna železniška zveza z Ljubljano se otf» da v Šmartnem pri Litiji.	2213.
DARILO ZA MIKLAVŽA ALI BOŽIC.
Medvd, ki tudi renči, 65 cm dolg, 50 cm visok, na kolesih, zelo dobro ohranjen se ceno proda. Naslov pove anončni zavod Drago Beseljak In drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.
SOBO S POSEBNIM VHODOM
meblovano ali pa tudi ne, v sredini Ljubljane se Išče za tako]. Plača se, če ugaja, vrsaka cena. Dopisi pod -Stalna soba« na Aloma Company, anončna družba s o. Z. Ljubljana, Kongresni trg 3.	2311
DVA DOBRA MIZARJA *
za pohištvo sprejme v trajno delo proti dobri plači tvrdka Andrej Kurent, Višnja-gora.	2204.
I. SANDRIN
LJUBLJANA. Velika saloga
veinw*siug» *o-f* a n kož, podplatov, gonil-vaakovntnega	LI o IX Id nih jermenov in boksa
na debelo.
MESTNI TRG 6.
II
Veletrgovina maoufaktore, samo na delielo
Ulj
v Balkana.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena.
Novo došlol
Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge
Posteljni predložki Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking
Iniet
Briaalke
Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki
po naj nižji ceni pri K. VVORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
IVV
Isce se
mizarski delovodja za Beograd
starejši izkušen delavec, popolnoma samostojen v splošnem mizarstvu, špecijelno v stavbenih delih in dela tudi sam. Pogoji prosto stanovanje in hrana ter polna oskrba. Plača dobra po dogovoru in po sposobnosti.
Josip Mihel, mizarska delavnica Beograd, Bitoljska ulica št 6.
| Franjo Faganel, Celje
Gosposka ulica 20.
USNJE
fseb vrst po najoKji dnevni ceni. j Prepričajte se!
imiiiii
razmnoževalni aparat kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene, na poštni predal 74 v Ljubljani pod „Opalograf“.
Zakaj daste 1000 K za I par čevlju?
Oglejte si blago in cene v veliki Izbiri od 400-600 K pri
H. Seljak, Ljubljana
Prešernova ulica 52.
;f&MPTns
' vieh »r*t C CIRIL SITAR
UU3UANA 4
Jhilligrafit"
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promct“
i
tehn. industr. podjetje, Ljubljana j
ODVETNIK
Dr. RUDOLF KRIVIC
Ima svojo pisarno V UBUANI, DUNAJSKA CESTA 6.|l.
Restavracija Južni Kolodvor1 Maribor.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhin|o po najnlšjih cenah.	Franjo	Stikler,	rasla	vrater.
>••••<
•	Prof.	S.	SanteS	\
j Božična razglednice j
i >0 ravnokar Izšle, ter' se dobijo po vseh trgovinah I
3
%
so ravnokar Izšle, ter' se dobijo po vseh trgovinah I z papirjem, knjigarnah In trafikah.
Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju. 1
Serija 6 razglednic 2*50 din.
Naroča se direktno pri
ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI
( v Ljubljani. Wolfova ulica šte*. 1.	(
s
:
JUGOSLAVIJA* 20. novembra 1921
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast laa, s« morejo samo skoči rasumno nego lepote doseil. Tiso čara pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
Elsa lllljno mlečno milo
najbolje blago, na finejše „milo lepote1’; 4 kosi z zamotora in poštnino 98 Kr. ■	-°*a" obtazna
JSB6 ^ttefatr	odstrani vsako
fL	nečistost koie,
Ali	sončne pege, ca-
Al*	jedanoe, nabore,
itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; dva porcelanasta lončka z *araotom in poštnino 52 kron.
„ElsaH Tanochlna pomada za rast las
krepi košo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje ln cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 poroelansta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
Prodajalci
ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi.
Runo: Lllljno mleko 15 K; Brkomtz 8K; naj-fintjSi Hegn-puder Dr. Klugerm v velikih originalnih Skatuljah 80 K; najfintjii Hega zobni prašek v patent škatljah 39 K; puder ju gos^e v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K; v vrečicah 5 K; Sachet diševa ta perilo 8 K; Schampoon za lasa 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; najfinejši parfem po 40 ln 50 K; Močna voda za lase 68 K. Za te rasna predmete se zamot in poštnina posebni zaračuna.
EDGEH T. f ELLER, lekarnar ST0B1CA donia.
Elsatra 337. Hrvatako.
MIC, MflHOVCEZanHhS
Touarns-Hemicnih Ir rudninskib bani ter lahov.
Centrala: Ljubljana. D. z o, z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: TTleralil. Ljubljana. — Telefon 64.
Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug
Ljubljana, Resljeva c. 9
M priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Emajlni laki.
Pravi fimež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gipš), mastenec (Federwei8), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“ Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“.
Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
STAMPinr
'?RAVEV^srŽ.J1'[
ANT.ČERNEm !
M. Kuštrin
❖03» na RAKEKU #03»
oskrbuje točao, najhitrejše vse v Jpe-dicijsko stroko spadajoče posle, kakor •	tudi	o	carinjenje.	_	r
I s	B	Tehnični, elektrotehnični hi gumijevi
II	H	predmeti vseh vrst na drobno la de*
yV	belo. — Glavno zastopstvo polnih ge-
mljevih obročev za tovorne antomoblle rafigtovarne Walter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje BkCSS^ŽSlB	gumijevih obročev v centrali, Ljnbljana,
Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje en ra a.	M prevoz cem, vagonov na vse
Ljubljana, Rimska	kraje, za kar je na razpolago 10 te*
cesta 2.	sarr-ira vornlh automobilov. —
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova
tel. št. 470. tel. št. 133.	uliea	3.
V IJUBIJANA J
ivan jax m sin
Ljubljana, D\*najska cesta št. 15.
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU.
Ustanovljena 1. 1807. Vezenje poučujejo	prezplačno.
Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica.
Pisalni stroji	„fldler".
Kolesa iz prvih tovaren.
Dfirkop.	Styria,	Waffenrad.
registrovana zadruga z omejeno zavezo
THarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici.
Podružnica v murski Soboti in Dolenji Lendavi
V trgovini
Tapetniška in dekoracijska delavnica
Miroslav Zor
Ljubljana, Kolodvorska uljca39. priporoža se v napravo novega ln predelavo starega tapetniškega
pohištva.
Mestni trg štev. 5
MT se dobi Se po Jako nizki ceni:
moške obleke................  •	•	od	650	K	naprej
moške raglane........................od	1100	K	naprej
moške hlače..........................od	150	K	naprej-
damske suknje.....................  .od	550	K	naprej
damske kostume......................od	600	K	naprej-
damske inodne	obleke ........	od	900	K	naprej
damska krila..................... .	od	300	K	naprej
in kožuhovina.......................od	300	K	naprej
11 Ogleda se lahko vsaki čas! I
Parketne deščice
iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje
Dos. R. Puh
Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513
čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim =^—- 	nadzorstvom.	—11 ■■ .-■=
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Celefon št 54.	Čekovni	račun	it	11.323.
v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6 4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana en tiskana na dobro limanem papirju.
Naroča se direktno pri
Zvezni knjigarni in tiskarni
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.
LJUBLJANA, Krekov trg 10
nasproti .Mestnemu domu‘.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Glavni in odgovorni nrtdnik Zorko. Fakin	Izdaja	konzorcij	dnevnika	»Junnslaviia«,	Tiska	»Zvezna	tiskarna«	v	Liubliani
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000, Telefon št. 567. Čekovni račun št 12205,