Posamezna številka 1 K. PoSftnlsia plačana v gotovfnl
Sev. 89.	v mm v m, m 20. mu m

• SLOVENEC« Tel)a M polil u t« a »trtni Jngo-
alavtje 1» t l^nbl).ni: H m!« lat« naprej. b 180>—
«• Ml lat« yv *. M O'-1*—
M c«trt leta «	45'—
n ea meaeo „ .. „ ■aUanmstrooelole^o K240--
bes Sobotna izdaja: se la salo lato.....K 30-
i taasanatfo.
35-


Leto KLVIil.
Inseratl:
Bnoslolpna petltvrstn mm Stroka ln 3 min viio'ia ali n;o
prostor) ta enkrat . . . no K 4"0 uradni razglasi, poslana Itd.....po & S'—.
rti večjem navodilu ponust.
Najmanjši oglas 9'9m n li 10.
Iaha|a vsak dan l^vzemSi po. aedeljek In dan po praznlso, ob 5. ur. zjutraj.
WW Oredutitvo |a v Kopitarjevi altel itev. 6/IU. Rokopisi aa ne vračajo; nelrssklrana plsms se a« sprejemajo. Dr«da. telet šiv. 50, sprava, Stv. 328.
Političen iist za slmskl narol
Uprava je V Kopitarjevi al. 5. — Račun poštne bran. ljubljanske St. 650 sa uaračnlno in št 340 za oglase, avstr. In če8*e 24.707, ojr. 23.511, bosn.-uaro. 7563
foEetsie vseh nllsshoKnih pif&č prsponedararo.
LDU Ljubljana, 19. aprila. Celokupna delfina vlada jc sklenila v svoji seji, da prepove točenje vseh alkoholnih pijač (vina, piva, žganja) enako kakor tudi prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah.
To naredbo jc deželna, vlada sprejela po Tnsestraijskeni prevdarku in temeljiti presoji današnjih razmer. Položaj v državi zahteva hitre in Učinkovite remedure. Prvo, kar je danes potrebno, jc treznost vseh dojev, ker so vsi dolžni,-da po močeh pomagajo pri ustroju zdravega družabnega reda.' Saš zadnji čas pa prihajajo poročila od vseh strani o neverjetni nezraernoeti, ki je "segla v široke plasti prebivalstva. Ljudje, ki tarnajo, dane morejo izhajati,raz-
sipajo denar za botiljke. Nujno delo zastaja, draginja vsled pomanjkanja blaga raste, medtem se pa tratilo delovne moči po gostilnah in zakotnih krčmah. Med pivci se potikajo izgubljene eksistenco in nc redko-krat državi nevarni elementi, ki hujskajo protj vsaki oblasti ter sejejo nezadovoljnost med svet.
Uvažuječ vse to, je posegla deželna vlada po omenjeni radikalni meri z namenom, da obttovi red in ustavi ogromne izgube narodnega premoženja, ki ga sedaj po nepotrebnem razmetavajo. Ta navedba stopi v veljavo r, dnem razglasitve po posameznih občinah.
ŽelezMl&irlf upnicami k orožnim vajam«
Po naredbi F. Dj. O. Broj 117.048 od 17. t. m. ministra vojne in mornarice vpokliče šef vojno-zele/niške inšpekcije Vrhovne Koimandr. v Zemunu vse one železničarje obveznike prvega in drugega poziva« in sicer, kateri so v starosti od 21. leta ekskluzivno do inkluzivno 38. leta na dvomesečno orožno vajo v vojno-železni-3ko službo v svrho izvršitve deraobiliza-cije.
Obvezniki sc morajo odzvati pozivu In se zglasiti takoj pri svojem pristojnem
železniškem načelniku, a najpozneje do torka, dne 20. aprila do 8. ure. Razglas velja kot pozivnica.
Kdor sc ne odzove pozivu, se smatra dezerterjem tn bode kaznovan po vojaškem sodu.
Vpoklicani železničarji so podrejeni novo formirani vojno-želemišk; komandi Ljubljana. Za komandanta je imenovan od Vrhovne komande major Jurij Deisinger.
Vojno-železniSka komanda Ljubljana.
Major Jurij Dfisinger.
»le za piaše — za hisIskan Se ss stavka.
LDU Belgrad, 18. aprila. Presbiro poroča uradno: Prometno ministrstvo objavlja: Povodom lepaka, ki ga je izdala osrednja uprava <Saveza eaobračajnih i transportnih radnika i uslužbenika Jugoslavije« z naslovom »Obrambna borba železničarjev Jugoslavije , smatra prometno ministrstvo za. potrebno, podali i o pojasnilo: Res, je, da je prometno ministrstvo, ko je bilo poslalo Savezu saobračajnih in transportnih delavcev načrt začasnega pravilnika, prejelo od Savez-a. pismen odgovor, v katerem se nahaja vseh šest točk ,navcdenih
v omenjenem lepaku. Toda ob ustnem obvestilu v kabinetu prometnega ministra se je Savez opozoril na to, da izide poleg začasnega pravilnika, ki bo urejal prejemke delavcev, obenem tudi naredba prometnega ministrstva M. S. br. 8563, ki ureja specialne prejemke in ki povišuje plače železničarjev in delavcev z ozirom na današnje težke življenjske razmere in veliko draginjo. Ko se je obrazložilo delegatom, da skupni prejemki železničarjev po predvi-
denem začasnem pravUciku in po oni na-redbi niso zmanjšani niti za paro (vinar) tedaj železničarji niso predložili nobenih stvarnih ugovorov, ki bi dali povod, nastopiti proti začasnemu pravilniku. Omenjeni delegati po pojasnjcuju o posameznih postavkah, ki urejajo delovni čas, tudi niso ugovarjali proti tem določbam, marveč so samo vprašali, če se b". to iudi izvedlo. Vsled tega je odredilo ministrstvo, da stopi v veljavo začasni pravilnik, in sicer s komunikejem, kjer se navaja upravičeno, da delegati železničarjev niso navedli nobenih stvarnih ugovorov. Potemtakem nikakor nj res, da načrt začasnega pravilnika izpreminja mezde in da se krši načelo osemurnega delavnika; prav tej zadevi je bila pri izdelavi posvečena največ a pozornost. Že zaradi dejstva, da se nahaja država v neredovitih razmerah, je neob- i hodno potrebno, da veljata ne samo za de-lavcc, marveč tudi za druge nameščence in uradnike dve vrsti prejemkov, namreč stalni in provizorni, Provizorni prejemki
naj bi se od časa do časa izpreminjali po življenskih razmerah. Stalne prejemke ureja začasni pravilnik, provizorne pa mi-nisterijalna odredba. Glavno je, da vsota prejemkov na noben način ni in ne sme biti manjša od one, ki je predvidena v protokolu sporazuma. To velja tudi za diurne, za katere navaja osrednja uprava Saveza, da so pomanjšani za 40—50 odstokov. Tudi to ni res; tudi ti prejemki so razdeljeni nn dva dela, od katerih se eden izpreminja po življenskih razmerah. Vsota obeh delov jc enaka diurnom, predvidenim v protokolu sporazuma. Zato se mora pomi-lovati, da se Savez tudi po natančnem ustnem pojasnilu sklicuje na vse točke naredbe proti začasnemu pravilniku in da Savez ne vpošteva momentanega dopolnila začasnega pravilnika, dopolnila, ki bo veljalo za dobo draginje. Obžalovati je tudi, da Savez, ako je hotel doseči izboljšanje prejemkov za železničarjev, ni zahteval, da sc povišajo prejemki osobja po pre-mcinbi naredbe o dravinjskih dokladah, marveč da napada posebno :ačasni pravilnik, glede katerega meni ministrstvo, da je primerc.it in da je potreben za normalizacijo razmer in za izbevjšanje promet«, zlasti v današnjih nerednih razmerah.

Iz večsto|etnega gorja, trpljenja in suženjstva se je .porodila svobodna Jugoslavija, Pa še v priborjeni svobodi okuša grenek sati prejšnjega liranstva, ki je rodilo svetovno vojno iu vse njene posledice, katerih trdost občutijo v drugih državah še neprimeroma hujše kakor pri nas. Toda drugod jc do slednjega delavca prodrla zavest odgovornosti in dolžnosti r!o države, in ta zavest prenaša še vse druge preiz-. kušnje. Kdo more v naši državi govoriti o lakoti, o splošnem gladu, četudi je draginja neznosna? Ko bi v Nemški Avstriji mogli dobiti polovico vsakdanjih božjih darov, ki jih vživa Jugoslavija, bi na kolenih zanje pro:ili.
Edini lek zoper draginjo jc dviganje produkcije, torej delo, delo in zopet delo. Vsi tisti lenuhi, ki bi radi živeli na stroške drugih, bodisi z veriženjem, bodifi z golim vpitjem po povišanju plač, ne da bi se sami resno poprijeli dela v svoji stroki, spadajo v vrsto zločincev! Kdor noče delati, naj tudi ne jc! Vc-akdo, ki kliče: ne bom delal, sem dovolj delal in trpel med. vojno — za našega sovražnika — izdaja svojo domovino in greši nad svojim bližnjim, dela draginjo! Uradnik v uradu, kmet na pc'j!.T, železničar na železnici, rudar v rudniku, tovarniški dclavec v tovarni, kulturni delavec na kulturnem po-
lju, poslanec v parlamentu, vsi podvojimo svoje sile in videli bomo čudeže, kako bo draginja kljub slabi valuti začela padati! Naša valuta bo kmalu zadobila večjo vrednost, kakor si marsikateri danes ne more misliti. Delo je prvo sredstvo zoper draginjo, vsa druga sredstva so sekundarnega pomena, četudi potrebna. De-magoštvo hujskačev se je pa že lako razpaslo, da sc že skoro nihče ne upa v javnosti izuetiti te resnice in si jo prikrivajo kot neko skrivnost, ki je na vsakega ustnih.
Temni elementi, ki so se priklatili iz drugih držav, bodisi italijanski agenti, bodisi komunistični agitatorji, so našli v naši državi zaščito socialistov. Pod to zaščito so šli tudi anacional,, protidržav. elementi, ki ščuvajo. Delavstvo samo, ki je gotovo po velikanski večini domoljubnega mišljenja, sc jc dalo zapeljati. Govorili so mu o izboljšanju plač in o potrebi discipline, da so to zlorabili v protidržavne namene. V Italiji po došlih zaupnih poročilih imperia-listi od veselja poskakujejo in razširjajo vesti: »V Jugoslaviji je revolucija, teče kri, Jugoslavija jc uničena!
Toda zaman jc to veselje naših sovražnikov! Desetkrat prej bo Italija izgla-dovana in jzmozgana, okusila rcvolucijskc dobrote koi. kazen za svoje imperialistične grehe kakor bo peščica nahujskatiih ljudi zmogla slaboten poizkus prevrata. Slabotne ži in strahopetci se ga boje ne pa možje!
Kako jc v naši pretežno agrarni državi, v kateri jc prebivalstvo z delavstvom vred nacionalno in za neodvisnost države navdušeno, moglo priti v sedanjem za državo usodepolnem času do,splošnega že lezničarskega štrajka? Glavni vzrok je v tem, da sc jc pustilo prevratnim elementom zlorabljati- svobodo,. Socialistični, voditelji so cest o krat igrali dvojno vlogo. -SC vladi so bili vladni, podpirali so pa samo svojo organizacijo, med svojimi so pa huj-skali, d a se ne boje nc Boga, nc hudiča, nc žandarjev, ne policajev, nc vlade, nc krone, ne pušk, ne sablje. In tisti, ki sc poželjivo ozirajo na tujo last, so jim ploskali!
Železničarski štrajk so naravrest iz trte izvili. Kakor hitro so zginili z vladnih stolcev protektorji socialističnega gibanja, se je začelo po časopisju na dolgo in široko razpravljati o reakcionarni vladi, da se •e pripravljalo razpoloženje. Že tedaj se je slišalo, da bodo železničarji začeli štrajka-ti. In ko je postalo reško vprašanje najbolj pereče, so ga komunistični voditelji razglasili, ne da bi bilo žeiezničarsko delavstvo prej podučeno, za kaj da gre. To so vedeli samo zaupniki. Razjasnitev prometnega ministrstva točno dokazuje, da" ta štrajk ni nastal iz strokovnih razlogov. Ko--muriisti so ga proglasili na svojo roko in
LISTEK.
fpomini starega de&Ssfa.
Francoski spisal Rcnč Bazin. Prcvel F. P. Hrast.
(Dalie.l
Ta je ležal na trebuhu na pokošem travi in imel svojo koso ob strani. S pre-križanimi rokami, s katerimi je podpiral zgornji del telesa, je zrl nepremično na bližajočega 6e gozdarja in ta pogled je bil tako presunljiv in tako močan, da se jc gozdni nadpaznik ustavil in rekel:
»Kaj hočeš od mene?«
Toda kosec mu ni odgovoril takoj.
Ni se ganil z mesta; le njegove nepremične oči so se mu svetile še bolj, kakor mlademu mačku, ki se jc nehal igrati.
»Gospod Lanzanier,« je rekel, »prišel sem sem, da Vas posvarim .,.«
»Eja?«
»Grozili sle, da ovadite mojega očeta?«
»In tudi storil, če se mi bo zdelo, fantič!«
»Nc boste storili tega, gospod Lanzanier! Besede, ki jih i/pregovori človek tu, nimajo prič in bolj lako! Zapomnite si dobro svarilo, ki ga Vam dam: Vsako leto se zgodi tod po gorah nekaj nesreč, precei nesreč...«
»No, in?«
»No, in! Če ne boste molčali, se bo zgodila tudi Vam, gospod Lanzanier, huda nesreča, povem Vam naprej...«
Gozdar je pogledal Andreja nerazumljivo, skomizgnil z rameni in odšel. Ampak j ogenj, ki ga je bil videl v koščevih očeh, ga je spametoval. Molčal je,
Andrej Bielč je prišel nazaj na pristavo ob meji večnega snaga. Plačeval je še naprej kruh tam doli. Vrnil se pa ni nikdar več.
21. »Šintar«.
Sebastijan Courlot je bil nekaj kot ži-vinozdravnik; ampak nihče mu nikoli ni rekel tako. Ali se je bil naučil iz knjig? Ali je imel diplomo? Nihče ne bi vedel tega tako povedati kot on, ampak on ni govoril o tem. Za ves kraj na dvajset kilometrov od vasi, kjer je stala njegova hiša, čisto zadaj pri luži. kamor so hodili prat, je bil »šintar«. In vsakdo ve, od Pariza pa do zadnje vasi, da ima »šintar* lahko rdeče poslikan voz ali celo kočijo na peresih, iz-bornega konja, kokoši, hleve, rente — nikdar ga ne bodo imeli za kdovekakšnega človeka, to je takega, ki hodi s svojimi lesenimi čevlji po svoji zemlji. Kmet ne zaupa človeku, ki tnu zdravi živino. Kako jih pa zdravijo? Če živino napenja, ji dado praška, če pa hujšajo, ji dado tudi praške; ali ni to čudno? *šintar« pozna vse živali, v dubu ve za vsako ovco, kakor pastirjev
pes; mesarji ga ustavljajo po cestah in govore ž njim po cele pol ure, naslonjen na voziček; vidijo ga tu, vidijo ga tam; človek, ki ima toliko znancev izven občine, ne bo imel samo dobrih; izmika se kontroli; ni ga moč pregledati; ni varen človek.
Malo vaščanov ali kmetov s pristav je bilo tako prikupljivcga obraza kot Sebastijan Courlot: usta je imel v obeh kotih privzdignjene in zaokrožene kot polume-sec, tako se je zmerom smejal; lica polna, ki jih je pa alkohol in boška zima malo pomodrila; majhen energičen nos, ki ie bil gladek tn se svetil kakor glazirana strešna opeka in oči se niso znale držati resno nikoli, pa naj je rekel: »Vaši ovci jc že bolje« ali pa naj je prerokoval; »Ne verjamem, da bo še dolgo grizla travo.« Bi! je velik in okrogel; nosil jc klobuk s širokimi krajci, kravate vedno v kričečih barvah in pod suknjo lepo obleko iz sukna, ki ga je naročal z Elbe. Pravili so, da je bogat, sam jc pa prisegal, da ni. Pa kdo bi mu verjel? Človek, ki ni skrbel samo za živino, ampak sc držal celo tudi družbe? Da. Courlot jc dajal tudi svete. Čc je imel kak kristjan vnetje trebušne mrene, ni poklical zdravnika iz bližnjega mesta, ni poklic/i! zdravnika z Orleansa; poslal jc po »šintarja*. Courlot jc prijezdil nn svni; kobilici, slonil v hišo, odgalil bolniku trebuh, ga prclipn; s svojo lolsto, pa gibčno in učeno roko in rekel: »Nič hudega ni.« Najbolj zanimivo pa je, da se je spravil bolnik res kmalu
na noge. Pravili so mi slučaje in videla sem jih nekaj sama. Vprašala sem celo . šintarja«, naj mi pove, kako zdravi.
»Gospodična, ne morem povedati diu-gega kot način, kako sem se tega naučil. Bil sem še mlad, bi! sem deleč od tu v vojski, okolu Metza, v maršalovi armadi. Marširali smo bili dolgo; bili smo . utrujeni, in ko se jc znečilo, sem odkril s tremi tovariši neko gostilno. Gostilničar jc postavil na mizo. steklenico vina, jaz sem natočil kozarce in hotel ravno piti, kar sc odpro vrata in v sobo prileze neki popotnik, vandrovec, ves umazan in blaten kakor mi. »Kdo mi da piti?« Nihče mu nc odgovori. »Kdo mi da piti, povrnem mu!« — »Na zdravje!« so trčili tovariši in izpili na dušek vsak svoj kozarec vina. Tudi jaz sem že začel piti, potem sc pa ustavil. »Na,« sem mu rekel, . dovolj ga je za dva.« Ko je vandrovec izpil in poemokal z jezikom, mi jc rekel: -Fojdi vun, da ti nei<aj povem!« Ne vem, zakaj sem šel z njim, ampak šel sem. In tam me je naučil, kar ie vedel. In ko je končal, jc odprl sam vrata in rekel: Pojdi sedaj nazaj; jaz grem; za tvoj kozarec vina sem ti dal zaklad.«
Ta legenda je šla povsod za >šintar-jem in šr pred njim. K nesreči jc bila znana šc neka druga, šc bolj skrivnostna. Gotove dni v letu, dvakrat, trikrat, »kakor je bilo«, so pravili ljudje, ic začel ta debeli možakar hujšati; legel je na posteljo in njegov obraz se ie ves izDremenil: cn le-
druge organizacije so jim pasivno sledile, deloma tudi iz političnih razlogov .deloma vsled premale korajže in cincavosti, recimo iz strahu pred komunističnim terorjem.
Dolžnost vlade je, da komunistični t e-ror stre in protidržavnitu hujskačem pod krinko komunizma da zasluženo lekci jo. Tujerodne hujskače pa naj požene zopet čez mejo v blaženo Ogrsko in Italijo. V Nemški Avstriji, kjer je delavstvo zrelo, jc delavstvo samo prevzelo boj proti po-speševateljem draginje, proti železniškim žtrajkovcem in socialistični državni krmi-lar pošlje na železnice vojaštvo, da stre teror delamržnih hujskačev, če se ne bodo spametovali. Vlada mora u postaviti spoštovanje avtoritete do oblasti, brez katerega ni mogoče pravo državno vodstvo. Domači oblastni organi pa naj imajo pazno oko na vse hujskače, ki neprestano z najbolj abotnimi lažmi skušajo delati v javnih lokalih med občinstvom razpoloženje zoper prometnega ministra, ki mu vsi ti hujskači skupaj niso vredni, da bi mu odvezali čevlje. Nikakor ne gre, da bi si vsak protjdržavni krt .smel izmišljati in razširjati, da svoje namene krije, vse mogoče laži o možu, ki ima za državo največje zasluge in čiste roke, kakor niti eden od vseh hujskačev. Zaščita avtoritete je obramba države!
Sfaufta žeiezničariit).
Včeraj je delo na železnicah počivalo. Stavka je trajala, kolodvor so zasedli vojaški oddelki, komunistične vohune je odstranila policija. V nedeljo so imeli ob treh popoldne komunistični železničarji shod na Krekovem trgu. Udeležilo sc ga je krog 800 železničarjev, med njimi številni člani narodno-socialne »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Komunist Makuc je predsedoval, poročal je strokovni tajnik Petrič o položaju. Odločno je zanikal vesti, da se komunisti pogajajo z vlado; pogajajo se sploh ne, ker so njih zahteve zadnja beseda v tej zadevi. Dosedaj ni bilo nobenih pogajanj Saveza transportnih i saobračaj-nih radnika niti z osrednjo, niti s pokrajinsko vlado, ravnotako ne s prometnim ministrom. Govornik je poudarjal, da morajo vsi železničarji enotno in vzajemno nastopiti in je apeliral na »Zvezo jugoslovanskih železničarjev«, da skupno vzdrži štrajk. Drugi govornik Perdan je izrazil simpatije komunistov Zvezarjem, urednik R, Golouh je pa strastno napadal mnenje, da je štrajk političen in je vedel povedati, da bi komunistični železničarji bili prvi pripravljeni iti v boj proti Italiji. Če bi bil rekel, da so pripravljeni, opleniti trgovine, bi mu bili poslušalci bolj venjeli.
Včeraj zjutraj ob 10. uri je imela *Zveza jugoslovanskih železničarjev« shod na vrtu Narodnega doma. V imenu osrednjega odbora je podal železničar Rogelj poročilo o položaju in jc poživljal delavstvo, naj ohrani treznost in mir. Odločno ie ožigosal komuniste, ker izražajo »Zvezi« ob vsaki priliki simpatije, obenem pa trosijo med železničarje temne govorice o posameznih članih vodstva, »Vzemite svoje možgane v roke (Medklici komunistov: kole in puške!), da boste hladno in pametno mogli presoditi položaj.« Nato je prečita! brzojavno poročilo Udruženja narodnih železničarjev v Belgradu: »Narodne organizacije so v Belgradu vzpostavile najpotrebnejši obrat v srbskem območju. To je narodna potreba v vseh večjih mestih. Vzpostavite tudi Vi z Vašimi ljudmi najpotrebnejši obrat. Če je treba, se zavarujte proti nasilju, Pragmatika ni še poslana od vseh direkcij nazaj v ministrstvo. Reden ni pustil k sebi nikogar; pravili so celo, da celo vuvreškega vinčkd ni več pil, ki ga je imel vedno v kleti v zalogi in ki brizgne iz steklenice, če se odmaši, cel oblaik modrega dima kot dim iz kadilnice. Rekli boste, da je bil bolan? Vidite, to je ravno vprašanje. Za katero boleznijo? Zakaj ni klical nikdar zdravnika? Zakaj ni trpel, da bi se mu približal kdo izmed njegovih prijateljev, če jih je imel? Zakaj je legel zmerom vedno takrat kot Le Har-^uelier, poršeški pastir, ki je tožil, da ima neznosne bolečine in se metaL ves divji in stisnjen v dvoje, po ležišču svojih ovac? je bil na veliki pristavi, ki meji na gozd. Bil je v letih, seveda, ampak koliko? Vedeli so, da se jc bil ta ubožec priklatil leta 1900., nekega majevega večera za pastirja s svojim psom, črnemu kot oglje in zelenih oči. Delati ga niso silili, razun, kar je hotel sam. In že takrat jc bil Le Harque-Her, razjeden od bede, ki je kakor vročica, razbičan od dežja, prezeben od burje kakor trhla vrba, ki so jo bili pozabili na robu doline in o kateri se nc more reči, če je mlada ali stara. Njegov begajoči, megleni in izgubljeni pogled je razumela samo njegova živina. Dokler je bil dan, je hodil Lc Harquelier počasi po planini, včasi pred, včasi za svojimi ovcami, ki jih je strah pred psom in pastirjem držal skupaj. Njegov suknjič na hrbtu, ki je bil kakor kos nebeške mavrice, je bil za gajbioo ptičem, ki so pač poznali volno. (Dalje.)
šitev tega vprašanja smo nujno urgirali. Vpoklici k orožnim vajam so žc objavljeni. Za odbor Udruženja: Genčič 1, r,«
Shod je bil precej buren, ker del članov dozdevno nc soglaša z vodstvom. Med množico so se bili pomešali komunisti in hujskali k odpora. Da se prepreči vmešavanje nečlanov v odločbe »Zveze«, je odbor sklical včeraj zvečer ob 6. uri po § 2. shod, na katerem naj bi člani »Zveze« odločili, aH naj začnejo z delom.
Celo stavko vodi štrajkovni odbor v Mahrovi hiši. V nedeljo je izdal in razširil po progah letake, v katerih strastno napada vlado, nekomunistično časopisje, buržoazijo in dr. Korošca. Obenem pa poudarja, d* štrajk ni političen... »Zveza« tega odbora ne priznava, ker živa duša ne ve, kdo sedi v njem. Ob 3. uri popoldne je sklical ta odbor zopet shod komunistov. Ta čas se je razširila vest o militarlzaciji železnic in vpoklicih in na komunistih se je opažala potrtost. »Zavozili smo jo!« je šlo skozi vrste. Strokovni tajnik Petrič je podal poročilo: Od včeraj sc položaj ni iz-premenil. Stavka traja dalje. Dosegli 6tno,
da se je železniškim vpokojencem zvišala pokojnina. (Medklici vpokojencev: To ni res! Sami smo to dosegli!) Glede zadržanja radi militarizacijc ni hotel dati Petrič nikakih pojasnil, češ, da bi njega »zašili«, če bi govoril Shod je trajal komaj 10 minut. Med komunisti, ki so v gručah postajali na trgu, so bile slišati grožnje proti ministru dr. Korošcu in debelušen možak mu je obljubljal uro, »ko pride tista ura«, Pre-vjadavalo pa je nezadovoljstvo z vodstvom ki jih je pognalo v stavko, ne da bi jih kaj vprašalo. Kaj bodo komunisti sedaj ukrenili, ni še popolnoma jasno.
V »Zvezi jugoslovanskih železničarjev« j« padla odločitev zvečer. Po burni debati je bil z večino glasov sprejet sklep, da se začne t delom. Moremo reči, da ie s tem komunistična stavka zlomljena. Del »Zvezarjev« je pa odločbo zahteval, da se stavka nadaljuje in je potem, ko jc bil preglasovan, zapustil dvorano. Zunaj so opo-zicionalce sprejeli z odprtimi rokami v svojo sredo komunisti, ki morejo beležiti edini uspeh, da so pomnožili svoje vrste s par nediscipliniranimi odpadniki.
Za iNioslouafisko Refeo.
Protest Bsigrada; ^S enega Srba, ki bi dovolil . ..
LDU Belgrad, 18. aprila. Danes ob pol enajstih dopoldne se je vršil velik narodni shod, kateremu je prisostvovalo preko 15 tisoč ljudi. Zborovanje je otvoril predsednik belgrajske občine g. Kosta Jovanovič, ki je deja! mod drugim: Mi smo se danes tukaj sestali, da protestiramo proti nasil-stvu naših prijateljev in sovražnikov in da jasno poudarimo, da nočemo dopustiti,, da sc nam odseka del naše jugoslovanske zemlje. Naše ljudstvo od Triglava do Var-darja jc dvignilo glas proti temu nasilstvu. Kličimo skupaj z Gladstonom vsej Evropi in našemu sosedu preko morja: »Roka k sebi!« — Za predsednika zborovanja je bil predlagan gospod Jovan Žujevič, predsednik srbske akademije znanosti. Njegova izvolitev je bila od vseh burno pozdravljena. V svojem govoru je naglašal, da so učenjaki ostali v tesni zvezi z narodom in da je ves nas narod dvignil glas za osvoboditev vseh naših jugoslovanskih narodov. Zahvalimo se prijateljski Ameriki in Wilsonu, kateremu daj Bog dolgo življenje in zdravje. Ta govor je bil sprejet z burnim ploskanjem. Nato je govoril za parlamentarno zajednico poslanec Nasta Petrovič. Izvajal je, da čaka naš narod nova Golgata. Naš narod je bil petsto let v grobu, katerega so mu izkopali Turki na Kosovem. Toda nase pleme je postalo močno in se je osvobodilo. Potem so hoteli, da pretrpimo drugo Oolgato po sili Nemcev. Mj pa smo preživeli tudi to, in dvignili tudi drugo pločo z groba, katero so navalili Germani na nas za cela tri leta. Sedaj pa pripravlja tretjo Golgato italijanski narod. Slep, kakor nemški narod, hoče prodirati na Balkan in je zato zaposedel razne točke, našega jugoslovanskega teritorija, namreč Reko, Za-der in Skadar. Recimo italijanskemu narodu, da ni na svetu niti enega Srba, ki bi dopustil, da se dira v integritete našega naroda. Slabo se bo godilo tistemu, ki bo poizkušal nas tlačiti. Pretrpeli smo prvo in drugo Golgato in pretrpeli bomo tudi tretjo, ako pride do tretje eksplozije na Balkanu. (Ploskanje.) — Potem je govoril trgovec Todor Mihajlovič, Dejal je, da bi bila izguba Reke za nas izguba ekonomske svobode. Poudarjal je, da sc moramo za Reko boriti do poslednje kaplje krvi (Odobravanje.) Potem je govoril časnikar Ivan Džaja. Dejal je, da se mora uresničiti geslo: Balkan balkanskim narodom! Na Balkanu ne bomo trpeli nobenega tujca! (Ploskanje.) — Za predsedstvo opozicije v parlamentu je govoril poslanec Milan Mar-kovič. Rekel je: Leta 1918, ko so se Srbi vračali v domovino, ni nihče mislil, da se bodo morali boriti iznova za popolno svobodo vseh narodov. Jadransko vprašanje se samo naše vprašanje, fljarveč vprašanje miru za vso Evropo. Evropa naj ve, da smo Jugosloveni edini in složni glede zunanjih vprašani ako tudi se ne skladamo v notranjih vprašanjih. Jadransko vprašanje se more preko naše volje rešiti samo nasilno Mi pa poudarjamo, da to ne bi veljalo dolgo. Želimo mir in prijateljstvo z drugimi narodi, toda za ta mir nočemo žrtvovati dela našega naroda. (Odobravanje.) —. V imenu socialnih demokratov jc govoril pr. Nedeljko Divac. Dejal je med drugim: Mi socialisti zahtevamo, da se da vsem narodom popolna nacionalna svoboda, ker samo tako se more vzpostaviti mir. — V irnepu ženskih udruženj jc govorila gospa Leposava Petkovičeva, Nato jc v imenu belgrajske vseučiliške omladine govoril predsednik »Pobratimstva« Mihajlo Vuči-čevič, za njim ap v imenu vojnih invalidov Milivoj Jovanovič. Naposled je predsednik prebral nastopno resolucijo: Meščani Bel-grada, prestolicc vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, vznemirjeni po glasovih, da sc bo od Jugoslavija odtrgala Reka, te se zbrali danos na veliko Narodno skupščino ter po izjavah prcds ta vitel jev vseh slojev meščanstva in vseh političnih strank, vsi
složno: 1. zahtevajo enakost, malih in ve-likih, da se po svobodni volji celokupno ujedinijo v svoji narodni državi in da jih nobena sila ne sme cepiti in spravljati pod oblast drugih držav; 2. protestirajo proti tajni londonski pogodbi in drugim odlokom, po katerih se 400.000 Jugoslovanov stavija pod suverenost Italijanov proti njihovi volji in razumu ter proti pravičnim načelom za ureditev dobrih mednarodnih odnošajev; 3. protestirajo, da se Jadran in Reka odcepita d Jugoslavije, ker se naš narod s tem nikdar ne bo pomiril, niti bi take krivice nc mogel dolgo prenašati; 4. 4. pjričakujejo, da bo vlada kraljestva SHS z enegičntm držanjem odklonila ta nepravični rop; 5. apelirajo na demokracijo Italijanov, da razbijejo imperialistične težnje svojih sedanjih diplomatov, ki se ne zlagajo z nekdanjimi lepimi tradicijami in da skrajšajo to grozno stanje, ki usodepolno preti jugoslovcnsko italijanskemu prijateljstvu, ki je potrebno narodom obeh držav; 6. želijo, da sa v teh državah stori vse potrebno za razvoj dobrih odnošajev, kakor n. pr. svoboda Jadranskega morja in obojestranska zaščita onih narodnih manjšin, ki bodo na obeh straneh morale ostati, ter da se razumno in pravično izvedejo meje med Jugoslavijo iu Italijo. Ti narodi so voljni in želijo živeti v slogi in ljubezni. — Resolucija je bila sprejeta enoglasno, z aklamacijami in živahnim odbbravanjem. (Dolgo ploskanje, vzkliki: »Živela jugoslo-venska Reka, živelo jugoslovansko Pri-mctrjeM Nato se je ogromna, množica mirno razšla.
Manifestacija v Liubliani.
V nedeljo dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela Union številno obiskan ma~ nifestacijski shod za jugoslovansko Reko in neosvobojeno jugoslovanske pokrajine. Dvorana in galerije so bile natlačeno polne občinstva vseli strank in stanov.
Shod je otvoril župan dr. Tavčar, ki je pozdravil zborovalce, in dal besedo jugoslovanskemu poslaniku v Pragi, g. Iv. Hribarju, ki je med drugim izvajal: Vzeti nam hočejo Reko, skozi katero imamo odprto pot v ves svet. Borili smo se za svobodo in jo dosegli, toda to svobodo nam hočejo omejiti. Svoboda brez ekonomskega razvoja pa ni popolna svoboda. Vedno in povsod moramo naglašati, da si tega ne pustimo dopasti. Mi hočemo in moramo imeti Reko, kar naj ve ves svet. Čule so se zadnji čas vesti, da v naši diplomaciji ni popolnega soglasja in da ni dovolj delala za Reko. Toda naš diplomatski zbor je trden v svojih zahtevah glede Reke. On je poučen o važnosti Reke in vse druge vesti so iz raznih nasprotnih virov, Naglašam, da bo naš diplomatski zbor trdno sta! za Reko. Vi ga le podpirate, ako krepko na-flašate to našo kardinalno zahtevo. Žali-bog, razvoj dogodkov poslednjega časa v naši državi, dogodki, ki so se pokazali zadnje dni v naši domovini, so 1« v stanu zbuditi pri onih, ki kažejo nanje, le veselje, pri drugih pa nezaupanje napram nam. Zato pozivam vse, naj opuste, kar bi moglo količkaj nuditi priliko nasprotnikom, da bi to izkoristili za svoje pohlepne namene. Reka je glavni naš postulat. Reka mora biti jugoslovanska, ker drugače nam ni prave svobode; za katero smo se toliko časa borili.
G. dr. F e 11 i c h - F r a n k b e j m (J-
DS) je naslikal žalosten položaj prebivalstva v zasedenem ozemlju in obsodil notranje težkoče, ki se pojavljajo vodno tedaj, ko gre sa rešitev važnih zunanjepolitičnih zadev, Reke pod nobenim, pogojem in za nobeno ceno ne damo in v tem vprašanju odločno odklanjumo vsak kompromis ter raje riskiranjo, da sc uresniči nasilna izvedba londonskega pakta, ki ga narod nikdar nc bo pripoznal, V slučaju, da se ure-«ričiio zahteve Italijanov tudi Is deloma, bomo gojili za naše pravične zahteve kar najstrašnejšo iredento, dokler ne bo adružgi z našo domovino saclnii brat,
da bo država SHS res domovina vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev od onkraj Soče do Vardarja.
____Enake izjave sta podala g. R upnik
(NSS) in g. Mermolja za SKS.
Vsi govorniki so želi viharno odobravanja.
Nato nastopi v imenu koroških Slovencev Živahno pozdravljen posl. Grafen-auer, ki je izvajaj med drugim: Pisatelji postavljajo navadno na čelu svojih knjig gesla, Dovolite, da ga tudi jaz svojemu govoru in sicer tegale: Bog me varuj prijateljev, nasprotnikov se bom že sam ubranih Ta pregovor ne velja samo »me, ampak *a ves narod slovenski, za vse Jugoslovane. Mi vemo in občutimo na lastnem telesu, kaj naši prijatelji delajo z nami. Mi vemo kaj nameravajo naši prijatelji, ki ao go-vorili, da hočejo našo osvoboditev, početi z nami in našim ozemlje. Mi smo si svesti, da so nas oropali naših najlepših pokrajin, Primorja in velik del slovenske Koroške, da hočejo vtakniti v svoj žep cele naše naj-, lepše jugoslovanske, slovenske in hrvatske pokrajine. Našemu narodnemu telesu so vzeli roke in noge in mu hočejo sedaj vzeti tudi njegova pljuča.. Ne bomo mirovali prej, dokler nc bo združena zadnja jtn goslovanska vas z našo Jugoslavijo, Zbra-i li smo se, da damo duška svojemu gnjavu, ki mora navdati vsakega poštenega človeka, ko vidi, kaj se z nami godi, kaj dela z nami ententa, ki so jo že prekrstili za »barantanto«. Zakličimo nele ententi v San Remu, ampak vsemu svetu, da se ne uklonimo nobenemu barbarizmu in imperializmu, Naš klic je: Proč roke od naše lastnine, proč roke od našega narodnega telesa.
G. P r u n k jc prebral sledeče resolu-i
cije:
Jugoslovani, zbrani dne IS. aprila 1926 na medstrankarskem zboru v Ljubljani po-vdarjajo, da je posest Reke m njene luke ne glede na njeno pripadnost po narodno, sli, ki je po pretežni večini jugoslovanska, za gospodarski in kulturni razvoj našega kraljestva tako nujno in neobhodno potrebna, da ne more priti nikdar in nikoli do znosnih sosednih odnošajev med našo državo in Italijo, ako bi se Reka z loko in okolico ter kvamerskimi otoki ne prisodila naši državi.
Zato tudi z ogorčenjem odklanjajo domnevanje, da bi katerikoli jugoslovanski odgovorni činitelj sploh mogel ali smel pristati na to, da pridejo Reka in njena okolica ter kvarnerski otoki pod italijansko su-vereniteto. Ves jugoslovanski narod dela te činiteljc odgovorne za vsakoršnje popuščanje v tem vprašanju.
Zahtevajo ponovno v svojem in v imenu vsega tlačenega in zatiranega naroda v zasedenem ozemlju, da se rešt celo sporno vprašanje nied Italijo in našo državo ne potom vsiljenega diplomatičnega kompromisa, ki bi obsodil nad 400.000 naših ljudi v italijansko sužnost in ki nam hoče odvzeti še zadnji pripravni izhod na m^rje, temveč potom plebiscita, v katere^ naj dobi izraza neskaljena volja naroda, ki prebiva od pamtiveka na spornih ozemljih, to jc na slovenskem Koroškem, na Go^ riškem, v Trstu, Istri in v Dalmaciii.
Opozarjajo evropsko in ameriško javnost, na naravnost nezaslišano nečloveško postopanje italijanskih okupacijskih oblasti s slovenskim in hrvatskim ljudstvom v zasedenem ozemlju, na postopanje, k: bije naravnost v obraz vsakemu najprmiitiv-nejšemu pojmu človečnosti, kulture in pravico. To postopanje bo vzgojilo, ne po naši krivdi, nespravljivo irredento, ki bo vedno tvorila nevareu vir za novo krvave za« pletljaje.
Zborovalci naprošajo deželno vlado, da sporoči tc njihove želje in proteste osrednji vladi v Belgradu, kakor tudi naši delegaciji na mirovni konferenci.
Izjava SLS.
SLS jo poslala predsedniStrvu shoda nastopno izjavo:
Predsedstvu manifestacijskega shoda v Uuionu 18. aprila 1920 v Ljubljani. Blagovolite gosp. predsednik, vzeti na znanje in sporočite zborovalcem naslednjo izjavo:
SLS je na svojem velikem zborovanju zaupnikov, ki se je pravkar vršilo za svoje programatične točke, slovesno sprejela naslednjo izjavo:
SLS stoji slejkoprej na stališču, da mora biti ujedinjen v državi SHS naš celokupni narod in jc proti vsaki cepitvi naših narodnih sil v tuje države. Odločno protestira zato proti nameravani odločitvi mirovne konferenco v Parizu, da bi država SHS izgubila kompaktno slovensko Goriško, Trst z okolico in Istro ter na Koroškem Ziljsko ln Kanalsko dolino. Protestiramo proti italijanskemu imperializmu, ki stega svoje pohlepne roke celo po Reki, dalmatinski obali ln naših dalmatinskih in istrskih otokih. Kot najmočnejša zastopnica slovenskega ljudstva in tudi ljudstva v omenjenih pokrajinah ne bo nikdar priznavala vsiljene meje in bo delala vedno na f.o, da se krivica, storjena našemu narodu, na podlagi narodnega principa popravi v narodno in državno blagobit. "V tem zmislu pozdravljamo to manifestacij-sko zborovanje in mu želimo najboljšega
<tspeha. — Ljubljana, 16. aprila 1920. — Dr. Kulovec. — Remec.
(Viharno odobravanje.)
G. dr. Tavčar jc da) na glasovanle resolucije. ki so bile ob burnem odobravanju soglasno sprejete, in zaključil zborovanje.
Konferenca v San Kemu.
JADRANSKO VPRAŠANJE NE PRIDE
NA VRSTO.
LDU Lyon, 18. aprila. (Brezžično.) — »Tempsu« brzejavljajo iz San Rema: Danes ko bUe privatne preliminarne konference. Zjutraj ob 9. uri ic Millerand obiskal Lloyd George«. Ob 11. uri sta se angleški in francoski ministrski predsednik podala k Nittiju, da določijo program za delo konference. Radi odsotnosti Jugoslovanov izgublja konferenca
Srecej pomena in zanimanja pri Italijanih, adraasko vprašanje se tam ne bo rešilo. V zadnjem trenotku so izjavili Jugoslovaui, da še mso gotovi. Oficiozna pogajanja mod Rimom in Belgradonj še niso končana. Dve glavni vprašanji, ki iu bo obravnavala konferenca, sta: razorožitev Nemčije in razmotri-vanje o odredbah, ki bi zaiamčile to razoroži-te v. Zaraai tega »e udeležuje konference v San Remu mnogo voiaških strokovnjakov, med njimi maršal Foch, tnarSal MCilson in general Badoglio. Drugo vprašani«, s katerim s<? bo bavila konferenca, je turški problem. Po londonski konferend se ie obravnavalo več točk, ki bodo v San Remu rešene. Na vsak način se pričakuje, da bo konferenca končana v osmih do desetih dneh, predvsem radi tega, kar je nujno potrebno, da bodo predsedniki vsled 1. maja doma na svojih mestih. Skratka: konferenca v San Remu se mora smatrati le kot seja vrhovnega sveta, nikakor pa ne kot odločilno zborovanje diplomatov.
LDU Lyoo, 18. aprila. (Brezžično.) — Iz Washtngtona poročajo: Italija jc po svojem poslaništvu povabila Zedinjene države, naj pošljejo svojega zastopnika h konferenci v San Remo. Državni tajnik bo sporočil to povabilo predsedniku Wilsonu.
Avstrijska republiki,
Diplomatski zastopniki pri dr. Rcnnerju.
LDU Dunaj, 19. aprila. (DunKU) V nedeljo popoldne ie državni kancelar dr. Renner sprejel diplomatske zastopnike Anglije, Francije, Japonske in Amerike in jim poročal o izidu svojega potovanja v Rim. Takoj nato je sprejel zastopnike Čehoslovaške, Jugoslavije, Rumunije, Mažarske Ln Poljske ter jim naznanil, da namerava avstrijska vlada tudi z vsemi sosednjimi državami začeti neposredna pogajanja za izvedbo mirovne pogodbe.
Avtonomija fnžne Tirolske.
LDU Berlin, 18. aprila. (DunKU) »Deutsche Allgemeinc Zeitung« poroča iz Lusa^a: Voditelji političnih strank nemško južno Tirolske so bili povabljeni v Rim, cla bi sodelovali pri zakonskem načrtu o avtonomiji za nemško prebivalstvo ob gorenji Adiži.
Podražen kruh.
LDU Dunaj, 18. aprila. (ČTU ) D«/, vlada fa povffala ceno kruhu na šest kron.
Delnice vzhodne železnice.
LDU Dunaj, 18. aprila. (ČTU) Večji del delnic vzhodne železnice je prešel iz rok av-stro-ogrskega konzorcija v posest sindikata francoskih veleindustrijalcev pod vodstvom t Banque Francaisc pour cotnmercc cl 1' Industrie«. Akcije so po 300 frankov.
Nemčija.
Francozi se umaknili.
LDU Dnaai, 18. aprila. (DunKU) »Vo^si-Sche Zaitung« poroča: Francosko čete so so umaknile iz krajev sahodno od Frankfum. Offenbach in Miihlheim že nimata več tujih posadk.
Srebrni denar se potegne iz prometa.
LDU Berlin, 18. aprila. (DunKU) Odredba državnega finančnega ministra določa, da se erefcrni denar potegno iz prometa in da odslej ne bo valjal voč kot plačilno sredstvo. Srebrni denar bo državna banka zamenjavala do 1. januarja 1921.
Kapp zaprt. LDU Stockholm, 18. aprila. (ČTUJ Kapp te v policijskem zaporu. Švedska vlada »e bo prejkone odločila za njegov izgon, ne pa za njegovo izročitev Nemčiji
LDU Berlin, 18. aprila. (DunKU) -Berll-oer Tageblatt« poroča iz Stockholma, da po švedskem zakonu Kappa nc bodo izročili, ker velja na Švedskem za politične zločince asiino pravo.
Bo?' - aretiran.
LDU Marijini Vari, 18. aprila. (Dun KU) Tu so aretirali Hoelza in ga odvedli v Ueb.
norice.
—	Zadnšnico za padle vojake. V vsoh cerkvah Belgrada je bil 17, aprila parastos padlim junakom, boriteljem za svobodo nage domovine. V saborni cerkvi so je začel ob enajstih ter ga je služil metropoli! Dimitrije ter sedanji vladika Jevrem Vojovič. Prisostvovali so Nj. Vis. regent, člani vlade, častniški zbor,
gredstavitelji misij in mnogi ruski častnikl-egunci, Pri tem je pelo belgrajsko pevsko društvo.
—	Iz Tržiča. Na socialističnem shodu, Iti se je vršil minuli teden, je nastopil kot govor-nik znani ravnatelj meščanske šole Lajovic. To pot se je spravil nad vlado. Pripovedoval je zvestim posluialcem pripovedko o levu, jelenu in lisici- Pobitega leva je primerjal vladi, katero bo jelen — to je rdeče delavstvo — premagalo. Hujskal je na ta način proti sedanji vladi, ki sc resno trudi rešili t«žavne razmere, katere je zapustila prejšnja liberalno-sociali-stična vlada, če/, katero se ni na nobenem shodu pritoževal La|ovic. Delavstvo, ki je šlo od shoda po trgu, si je tolmačilo to pripovedko tako, da tc ^ravnatelja Lajovica primerjalo tioti rjavi lisici, katero bo iev prej ali slej premagal.
—	Smrtna nezgoda na Bleda. Veleposestnik Josip Jnkil iz Knrlovca, Ivan Sandrip, trgovec Ljubliani, dijak Branko Logar iz Ljub-
ljane, hotelir Vladko Šaplja iz Bleda, leani trgovec Josip Adamič iz Ljubljane, geometer Vladko '1 ance iz Ljubljane in trgovec Jožef Komjanec, doma iz Pevma pri Gorici, so te odpeljali 18. L ra, v avtomobilu g. Jakila z Bleda proti Ljubljani. Na cesti med Bledom in Lescami je pa počila na enem kolesu gumijeva cev. Gospod Jakil ie hitro zavrl avto, toda voz je vrglo g tako silo, da se je prckuc-nll: vsi so padli iz njega, toda medtem, ko «o se ostali kmalu zavedli in vstali, ie obležal gospod Komjanec nezavesten na tleh; prišel je z Bleda na kraj nesreče zdravnik, kateri jo odredil, nai sc prepelje nezavestni ponesrečenec v ljubljansko deželno bolnico, kar se je tudi zgodilo; toda Komjancc se ni več zavedel in ie ob 22. uri umrl: zlomil si ie pri padcu tilnik. Rajni Komjanec so ic odlikoval lani v bojih v Podrožici, kjer je koj topničarski poročnik zapovedoval bateriji m ie bil dvakrat tudi ranjen.
—	Napad na predsednika bosanske vlade. Ko sc ie predsednik bosanske zemaljske vlade dr. Srskič vračal v avtomobilu iz Belgrada v Sarajevo, jc hotel prenočiti v Zavidoviču. Tam jc nek indivjduj poizkusil izvršiti na njega atentat z bodalom, ko je avtomobil stal pred neko hišo. Atentator je naiprvo tajil svoje dejanje, kasneje pa je priznal. Pri njem so našli veliko lasuljo.
—	Doklade za politične uradnike v Mace-donijl. Po predlogu ministra za notranje stvari je Nj. Vis. regent izvolil podpisati ukaz, 6 katerim se političnim uradnikom v desetih mace-donskih srezih odobrava'o posebne doklade za težjo službo, da bi se nagradili oni uradniki, ki požrtvovalno delujejo v teh kraiih.
—	Občni rtor Vzajemne zavarovalnice jo preložen na 21. maja. Več oglas.
—	Za ubogo vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci so nadalje darovali: Gosp. dr. An-tpn Breznik 50 K. — Neimenovana 40 K. — Gosp. Rode Marija, Krani 10 K. — Neimenovana 7 K. — Gosp. Urlič Mihael. Ljubljana, 30 K. — Bog plačaj stotero!
—	Prvovrsten semenski krompir po
4 K 50 v. za kg oddaja Slovenska kmetijska družba tucli neudorr v skladišču Tur-jaJkl trg št. 3.
lj PcroSil 6c Jo včeraj v cerkvi sv. Petra mestm učitelj g. Rado Grum z gdč, Marijo S-kubic. Obilo srečo!
lj Gg, bogoalovci ljubljanskega semealšSa naj se vrnejo 25., oziroma 26. t m. zjutraj. — Vodstvo.
lj Družabni klub vabi svoje člane h keglia-škim večerom, ki bodo vsako sredo na prenovljenem kegljišču »Rokodelskega doma*. — Začetek ob osmih zvečer.	fk)
lj Akad. društvo Jufjoslow. tehnikov v LJubljani obvešča vae redne, strokovna in pod porne člane, da so vrši .'i rodni občni zbor v soboto 24. t. m. ob 9. uri na obrtni šoli, II. nad' st.ropje, vrata 5. Dnevni red objavljen nij univerzi in obrtni šoli	(k) lj Dramatična šola na Ljudskem odru ee vrši dane« ob 8. uri zvočer v navadnih prostorih. Gojonci, ki še reflektirajo rut nadaljno posečanje. naj sa udeleže tc ure popolnoma zanesljivo. — Vodstvo.
IJ Zasebno in državno nradnlšivol Urad niška pradstava »Nora« v Drami se vrši v četrtek dne 22. t. m. ob pol 20. uri. Vstopnic« po zniža.nih Minah se dobe v prodprodaji v pisarni »Druživa zasebnega uradništva Slovenije«, Go-spoevetaka cesta 12, II. nadstr.
lj Kongregacija gospej ni ob pol osmih kakor je bijo zadnjič pomotoma objavljeno, ampak ob pol šestih zvečer.
Društvo drž. uslužbencev. Vsi gg. odborniki pozor! Za 20. aprila določana seja se vrši 21, ob 8. uri zvečer. Polnošte-števllno! Občni zbor 22. t. m. ob 7, uri zvečer! Določite delegate! — Predsedstvo, Delegati ljubljanskih Športnih klubov: Sestava dnevnega reda in kandidatne liste za občne zbore »Športne zveze in olimpijskega pododbora, Ljubljana« danes 20. t, m. točno ob 17, uri v »Rožci« hotela Union. Zvečer ob 20. uri »pri Roži« seja nogometne zveze.	(k)
Ij V gledališču najdeni predmeti. V narodnem gledališču (opera) so sc med letošnjo sezono našli naslednji predmeti: 2 zapestnice, 4 kukala, 2 dežnika, 1 prstan, 4 moške palice, 3 denarnice z manjšo vsoto denarja ter več žepnih robcev in rokavic. Vsi najdeni predmeti se dobe vsaki večer od 7. naprej pri nočnem čuvaju v opernem gledališču.
It Obletnice, odkar ee jc ustanovila kolodvorska policijska ekspozitura, je bila v ponedeljek 19. aprila. Vodstvo se je poverilo g. revirnemu nadzorniku Ljubiču, Odkar obsto!a, ie izvršila veliko delo v varnost prebivalstva. Delovala je v zelo neprimernih prostorih; dolgo časa ni imela niti telefona, kakor n. pr. še zdaj nima električna razsvetljave in se uraduje ponoči pri petrolejkah. Ves (as jo je vodil z ve-liko energijo g. revirni nadzornik Ljubič, katerega podpirata gospoda nadzornika Barič in Adanile. Slabe varnostne razmere zahtevajo, da bi se ekspoziture policijskega ravnateljstva ustanovile tudi v Kranju, na Jescnicah in v Zidanem mostu.
lj »Gebajm policist sem. Jugoslovani so osli, na deželni vladi so vsi osli, kje so pa tiste
policijske b...... vsi so osli, nič več se idi nc
bojimU je v Šiški po Vodnikovi in Celovški cesti kričal Ivan Kramar, kateri sc je zelo napil. Ko je prišla straža, jc šc njo krepko ozmerjal. Na policijskem ravnateljstvu se Kramarju nakaže primerna kazen.
li Veliko srebrnlno in zlatnine so zaplenili detektivi I. oddelka pri Antonu KruStfu. Zaplenjeno blago jc bilo svojčas lastnina bivšega 97. poepolka. nekdanje c. in kr. avstrijske armade.
lj Tatvina v klavnici. V klavnico so vlomili te dni tatovi, kateri eo na dosedaj še ne-pojašnjon način ukrotili pse stražarje in ukradli 3 preSičo, katere so prodali za 7000 K v neki ftostilni. Detektivi I. oddelka ro izsledili in aretirali tatovo ter vrnili ukradeno svinjino lastnikom.
lj Tatvine v podstrešjih sa v Ljubljani zadnja tedne sem pojavljajo v večji meri. Ker
na podstrešja hišni stanovalci navadno ne pazijo, jo neobhodno potrebno, da ljudjo immi pazijo na vse sumljivo olemente. kateri se kla-
tijo po htSali iu ntKcnjuiijo vsakega, ki jc sumljiv, varnostnim obln.sicm.
U Žigosanje kron. Zadnje čase jc vtihotapila iz Celovca v Ljublja.no nežlgosana krone Kretieendja Ahlin; ujcu sin Ciril m neka Z. •'U jih žigosala; žig jc preskrbel i z nekega urada gospod Z. Zadova sc Jc izrodila drž.ivnomu pravdpiatvu.
K.OMUNTSTI RAZRUŠILI PROGO.
Balgrail, 19. aprila. Pripetilo se je voo alu-tajov, da so streljali na vlake, kat-ciu ao vodili inženirji U) narodni železničarji. Na progi Brod —Vinkovci so komun l»t.i porušili progo v daljavi 1 km. Na boljcra.iskem kolodvoru so komunisti pok valili vodovod in odnesli posamezne dele lokomotiv.
LDU Belgrad, 18. aprila. Danes so odšli iz Belgrada štirje vlaki, ki so jih vodili inženirji. S temi vlaki so zapustili Belgrad demobiliziram vojaki, ki se vračajo v svojo domovino. Ob 14. so začeli voziti parniki med Bclgradoin in Zemunoni, ker je brodarski sindikat ugodil zahtevam svojih uslužbencev.
I-DU Sarajevo, 18. aprila. Železničarska stavka, je v glavnem neizpremeniena. Vlaki vozijo z zamudami. Osobje so po tnalom vrača na delo. Od včeraj stavka osobje sarajevske cestne železnice.
V NEMGKI AVSTRIJI IN PRI NAS.
Dtusaj, 19. aprilu. Ako nocoj ne bo končana stavka železniških uradnikov, bo jutri zasedla Volksvvehr južni kolodvor. Uradnike bodo nadomestili z dclavoljauni podurodaiki. Dr. Rcnccr je cieputaciii stavkujočih izjavil, da vsled slabega finančnega položaja ni mogoče ugoditi zahtevam stavkajočih.
LDU Gradec, 19. aprila. (DunKU) Na državnih železnicah so danes začeli stavkati uradniki. Njihcve službe so prevzeli poštami mojstri- Promet vsled tega ai prikrajšan. T«idi na progah južne železnice, kjer so člani so-ciallstičoe organizacije prevzeli vodstvo obratnega nadzorsiva in ie od nedelja zjutraj dalje ve« aparat iuine železnice na Štajerskem v rokah delavcev, ee vzdržuje osebni ln tovorni promet v dosedanji meri.
LC J Dunaj, 19. aprila. (DunKUl -Wie-ner Allgemeine Zeituug« poroča: vse skupščine, ki fo jih priredili dane« dopoldne stavkujoči železničarji, so se izjavile, naj bi s« delo zopet začelo. V zadrugah organiziranim delavcem pa branijo komunisti delati. Zato ie potrebna brahijalna sila. da bi čuvala delavce, ki hi rdia začeli delati. Tozadevno se vrŠe posvetovanja.
LDU Dunaj, 18. aprila. (DunKU) Kakor poročajo listi, so na včorajšnjom shodu dunajskih južnih železničarjev sklenili nadaljevati stavko kljub sklepu izvršilnega odbora zaupnikov železnifcarsko strokovne zveze. Danes bo novo sUvkarsko vodstvo predložilo vladi svoje zahteve, nato pa se bo vrSil nov shod železničarjev.
LDU Dunajska novo mesto, dne 18. aprila. (DunKU) Železničarji so sklenili davi, da začno zopet delati. Ker Di:najčaui stavkajo dalje, bo vozil vlak samo do inzersdoria.
LDU Dunaj, 10. aprila. (DKU) Listi javljajo, da je položaj na južnem kolodvoru neizpremenjon. Po sklepih včerajšnjega zhorovania se stavka na južnem kolodvoru nadaljuje. Danes dopoldne se je vršila skupščina uradnikov, na kateri so prevladovali radikalni življi, ki so so izrekli za nadaljevanje stavke. V državnem uradu za promet so se začela pogajanja, ki še niso zaključena. Izven Dunaja je stavka na južni železnici končana. Na štajerskih progah se promet normalno razvija. Na zapad-ni ZeJeznjcl nadaljuje stavka med St. Pčltnom in Amstettnom, vendar so železničarji baje sklenili, da bodo pustili voziti vlake z živili in premogom. Na drugih progah sc vrši reden promet.
NOVA ŠKOFA
Eclarnd, 10. aprila. Za djakovskega Škofa Jo imenovan ransgr. Anton Aksamovlč, za škofa v Kritevcib pa apostolski upravitelj, posvečeni škof dr. Nyarad.
ZAGRRF5F.T ŽUPAN NI POTRJEN.
Zagreb, 15. aprila. Vlada ni potrdila izvolitve komunista Delite zn. župana in jc poverila županske poslu banskemu svetniku dr. Drago-tinu Tončiču.
VOLITVE NA Č.EHOSLOVASKEM.
LDU Praga, 18. aprila. (DunKU) Volitve se po dosedanjih poročilih vrše mirno. V Pragi in 12 predmestjih so dobili narodni demokrati 71.700, socialisti 50.634* narodni socialisti pa '18.611 glasov. V Plzcju so nemški socialisti dobili več kot polovico vseh nemških glasov.
LDU Praga, 19. aprila. (ČTU) feid volitev v čehoslovaslio narodno skupščino je nastopen: V volivnem okraju Praga je izvoljenih 7 narodnih demokratov, ln sicer dr. Kramar Purky-neva, Veverka, Navratil, Si«. Mašek in Srečka, 8 čehoslovaških socialistiv, in sicer dn Bcneš, Stribrav. Zemidova, Spatnv, Burival, Tučny, I.andova in Ilrizbvl, 3 zastopniki ljudske stranke dr. Mazanec, Mysiiv<3c in Adamovskv, od naprednih socialistov jo izvoljen samo Modra-ček, socialnih demokratov je izvoljenih 13, in rlcer Nemcc, Tusar, Meissfler, Mala, Taverle, Winter, Touzil, Johanis, Hauser, Srba, Novak, Koudelka in Ulrich, od obrtne stranke Ulčoch, 6 oid agrarne stranke: Svehla, Mašaca, Pro-kupek, Vrauy, Srdinko in Kremen. Šest mandatov je preostalo za drugi skrutinij.
Razmerje glasov v Brnu jo nastopno: čo-škoslovaški socialisti 1G.582, socialni demokrati 28.062, nemški socialisti 12.2-58, ljudska stranka 10.104, češkoslovaški agrarci 1080, narodni de-uiokra.ti 18.856, napredni socialisti 3274, zionisti ','515, idrulenc meščanske stranke 22.532 glasov. Razmerje oddanih glasov v Plznu je nastopno: češkoslovaški socialisti 8063, socialni demokrati 17.052, napredni socialisti 1458, narodni demokrati li.iiO, ljudska stranka 1671 glasov.
PRVI MAJ.
LDU Bern, 10. aprila. (DunKU) Zvezni svet ja pooblastil urade, da dajo svojim urednikom, nameščencem in delavcem za L maj prosto, v kolikor pri tem no bo trpelo delo.
BORZA
LDU Zagreb, 19. aprila. Devize: Berlin 270—280, Italija 775—785, Pariz 0—1100, Praga 243—246. Švica 2750-3000, Dunai 70-73, Valu-
te: Dolarji 14 300—14.000, avstrijske krono 67 do 68, bolgarski žigosani levi 190—200, 20 kronski zlati 0—1»80, angleški funti 580, francoski franki 1050—0, napoleondorji 573—578, marke 255—263, leji 275—287, liro 750—780, turške liro 600—610.
Cerkven! vrstnik.
c Birmpvanie v ljubljanski Skaliti v leto 1930: I. Ljubljanska okolica: St. Vid nad Ljubljano ti ne 18. aprila, Preska v ponedeljek 19-aprila, Sora v ioj-ci 20. aprila, Smartin pod Šmarno goro v sredo 21. aprila, Jezica v četrtek 22. aprila, Črnuče v petek 23. aprila, D. M. v Polju v nedeljo 25, aprila, Št. Jakob ob Savi v ponedeljek 26. aprila, Rudnik v torek 27. aprila, Ig v sredo 28. aprila, Golo v petek 30. aprila. Tomišeli v soboto 1. maja, Brezovica v nedeljo 2. maja, Dobrova v ponedeljek 3. maja, Sostro na Vnebohod 13. maja. — Dekaniia Loka: Reteče v sredo 5. maja, Žahnjca v četrtek 6. maja, Št. Lenart v petek 7. maja, Škofja Loka v nedeljo 9. maja, Selca v nedeljo 16. maja, Dražgoše v ponedeljek 17. maja, Železniki v torek 18. maja, Sorica (Davča?) v sredo 19. maia. Zalilog v četrtek 20. maia, Bukovšica v petek 21. maja, Stara Loka v torek 25. maia, Poljane v nedeljo 6, junija, Javorje v ponedeljek 7. junija, Trata v torek 8. iunlia, Lučine v sredo 0 junija, Leskovina v četrtek 10.' juntia, Nova Otelica v petek 11. junija, Stara Oselica v soboto 12. junija. — Ul. Dekaniia Kranj: Mav. čiče v sob"io 5. junija. — IV. Dekanija Idrija: Žiri v nedeljo 13. junija. —■ V. Dekanija Moravče: Brdo v nedeljo 20. juniia, Št. Vid pri Brdu v ponedeljek 21. junija, Krašnja v torek 22. junija, Zlatopolie v sredo 23. junija, Čcšn|ice v petek 24. junija, Blagovica v petek 25, iunija, Št. Ožbalt v soboto 26. junija, Čcrn-šenik v nedeljo 27. junija, Št. Gofard v ponedeljek 28. junija, Izlake v torek 29. junija, Kolovrat v sredo 30. junija, Sv. Gora v četrtek i. juliia, Vače v petek 2. julija, Peče v soboto 3. julija, Moravče v nedeljo 4. julija, Vrhpolje v ponedeljek 5. julija, Ihan v sredo 7. julija, Dol v četrtek 8. julija, Sv. Helena v. petek 9. julija.
OrSovski vesinSk.
Sentpeterski Orel v Ljubljani ima redni
fantovski večer v sredo, dne 21. t. m., ob pol osmih zvečer. Pridite zanesljivo vsi! (k)
Seja Šentpcterckega Orla je v torek, dne-20. t. m., točno ob pol osmih zvečer. Predsed. stvo in vaditeljski zbor naj sc seje udele? polnoiteviJno.	(1
Ljubljana, Sv. Jakob. Danes točno ob p. osmih zvečer fantovski večer v prostorih Šcir jakobskega prosvetnega društva, Po končane, večeru odborova seja, brez pismenega obve. stila. — Sklicatelj.	(k.
Prosveta.
pr Prvi slmtonskl koncert. Po dolgotra.
nem času jo pretekli teden vendar enkrat pr Slo do stmfonftkege. knncorta. Spored je nud prav imenitna stvari, pomislimo lo, da ic proizvajala Leonova, Kako je prišlo poslodn simfonija v E-mclu. Kako jo prišlo poslednjo delo do tega, da bc jc proizvajalo šele na konec, no vem, da jc pa neprikladrio najobšir-nejšo delo dati na konoc, bo jasno vsakomur, ki ve, da približno po dobri uri poslušanja glasbi no sledi tako pozorno kakor v prvem delu vsporeda.
Proizvajanje ee .jo zdelo boljše, kakor kapelnik dirigira v gledališču. Čo poglodai bh že, pa spoznaš le, da v koncertni dvort n anjka. scene, ki nam v gledišču najbolj o vidno kaže nodostatko njegovega dirigiran Kajti komur jc Leonora dobro znana, ni ost. noodkrito, da jo bilo fraziranjo slabo, kakor v svojih mislih ni drznil, proizvajanje kako koli primerjati s prodnašanjem, kakor ga j morda imel priliko že slišati, vendar jo bil Leonora proizvajana — rekel bi — skoro naj. bolje. Oikostcr pod njegovo taktiko neha čutiti glasbo iskreno, kar tako so pa seveda mu-sika ne da proizvajati dobro. Ali človek so veseli v tem slučaju umetnine. Največ je bilo vredno netjo gdč. Tbiorry. ki jo zapela tri bkerjan6ovy pesmi, nam že od prej znano, ki pa vsled šibke instrumcntacije niso napravilo tolikega vtisa., kakor ga napravijo — zlasti »Vizija« —. kadar se pojejo s klavirjem.
Nekoliko pozornosti moram posvetiti še »Opombam«, ki jih je najti na sporedu simfoničnega koncerta. Občinstvo jc s temi opombami vedno popolnoma na jasnem, kaj imajo pri poslušanju misliti, opombe mu povedo, kaj muzika izraža; tako na primer predstavlja tretja slika Massenetove sni to »Sccuca Alsači. onnos« »ljubezensko sceno na vrtu««. Spev klarinetu nam predstavlja t j u b l j o n k o (!), medtem ko oam predstavila čelo odgovore ljubljenca. Vos ljubezenski spev spremlja »blagoslov noba«, Ostali orkester namreč predstavlja »blagoslov noba«. Take in podobne opombe se raztezajo v programu čez tri strani in na tretji nas drugi stavek Čajkovskcga sim-fonije »pelje v daleč se raztezajočo stepo«, kakor piše IC Bayer. In potenj ko sla se obe temi polagoma silno razburile (!) ter narasle do fff, se potem v četrtem stavku stopnjuje druga glavna, iz prvo izpeljana spevna tema v vijoli-nah in čet<h na orgclnem tonu do največjega £ff. Kakor pravijo opombe, robi Čajkovski v prvem stavku lesena trobila. Sicer rabijo vsi orkestri trobila iz pločevine in jaz sem videl tudi nu tem koncertu le tako. Opombo vsebujejo modernizirano muzikalno terminologijo, a tudi razumovnnje muzikalnlh oblik jo od običajnega nekoliko različno. Tako smo torej preživeli prvi slmfonski koncert., dasi bi jih bili že lahko djživeli žc dva cikla. M. Kogoj.
pr Golerieve antologije. Ob času, ko so vse stare izdaje slovenskih pisatcJjev-lepo-slovcev izginile u; raaslavnih oken knjigaren, nove pa so v ceni silno poskočile, tako da si jih revMi človek ne more oskrbeti, ie ošinfla Cvetka Golorja svetla misel: izdajati antologije t j, umetniško Obrane zbirke iz del najboljših naših pisateljev v vsebinsko in oblikovno enotnih celotah. — Toda na ta način ni ustreženo samo revnim ljudem, ampak so bile take zbirke žc od nekdaj pri nas silno potrebne in to vsakomur, ki bi imel rad nekak občen vpotfled v naše slovstvo, nc da bi mu bilo treba brskati pri tem po raznih zaprašenih letnikih starih ieposiovnih iistov iu po zbranih spisih posameznih pisateljev. Da so take zbirke še posebno važne za ncslovence, ki bi nas radi kulturno spoznali, tega mi ni treba dokazovati. — Seveda mora biti sesta-vitcli takih antologij človek, v vsakem oziru
vc* S|.u 3 in kar je poglavitno, popolnoma nernslrar.sk 'n v največji meri objektiven pri izHi nju gr„diva. — Pred menoj sta dozdaj d. 0';.arjevi anto)~tfiii:
3o b za mladi zob. Pesmi za mladici ■ n »Sto let slovenske 1'rike«, o c s čednimi, ljubkimi naslovnimi slikami s ikarja M. Gasparija. Kakor sem zvedel, pri-de'o z? tema dvema z' irkama še ena ali dve zViiki mladinskih pesmi, potem -Moderna slovenski iiriks* ter cd? zbirka umetnil) epskih — pripovednih pesnitev.
■Pob za mladi zob« ima na 84 s'ra~ reh 41 rrav otroških pcsmic, med npml nskaj narodnih, druge pa zložene od nršiH najboljši' miud r.skih pesn'kov. Rozun cS-rega ime-n'tne*a Franceta Levstika in S. .lenkota so tu zrstorsi Se Župančič, Golar. Vidi Jerajc-va, Kette. Mi1*«, Ivsn Ctnkar, Pudelj in Žgur.
Zadirlji/ ro.lled nezadovolineža bi tukaj pogrešal še te^u ali enega pesnika in to ali ono, t,ose'-no Župančičeve pesem. Temu naj ome»\m, de ie Golar v ta zvezek zbral le resn' i)3 otroške nermi ki 'zražaio čisto otroško pc'movanje in jtovrre s porolnoma otroškim j -.ziltom, brez vseh onih V6iliivlh naukov, n?m'i»ljajev in življenjskih kažipotov, s kakor-šnimi su navadno na'rpane clrude »mladinske« pesmi sicer drugače uglednih in spoštovanih pesmkov.
Kar se pa Župančičevih pesmi tiče, je pa vefna nier?ov:h najbo'|ših tako znpia, da ti jih skora'" vsak otrok ni izi-st rove, ker so jih sestavitelji raznih beril, čitank in zvezkov sreJi druge rnilovredne šare in navlake vse-povs"^i nasejali, da jih sre*aran n->ho*os'r!e.
»Sto let slovenske lirike« 'CM Vodnika dn mo-erne 1 Str. 16 4- 159. Od triintrideset pesn'kov je zi r nib v tej zbirki dvestoštirinr'st pesmi. Teko' za knzalo-ri v abecednem redu kra'ki življenjski pod-tki o teh pesnikih in je 6bozn??en v nar potezah niih oomen in mesto v naši književnosti.
Z Valentinom Vodnikom in dr. Fran-otom Prešernom se začenja vrsta. dosege z Josipom Stritanem in Simonom'Grerforf^Sem sre-d;no in s«; konca 5 Ksaveriem Mcškotom tn Ljudmilo Poliančevo kot prehodnikoma k moderni pesnikom.
Še enkrat: Pesmi v obeh dozdaj izišlih Golarjevih antologijah so izbrane in zbrane
z veščo in vestno roko in delajo zbiralcu vso čast. To naj bo zbiratelju bodrilo k rodoljubnemu delu in k nadaljnim uspehom!
P. Radlin.
pr Wagner v Parizn. Pariški »Exceisior>* ie pod"7ei ankclo, ali naj se Wagnerjeva dela zoppt idraio v veliki operi ali ne. General Man-gin ie izjavil, da mora prenehati nenaklonjenost pro'i nemški umetnosti. On sam, da bi v Parizu zelo rad prisostvoval izvajanju Wagner-evih del. Komponist Vincent dlndy tudi želi, da postavijo Wagnerj;iya dela zopet na re-pertoir. Eden najstarejših obiskovalcev opere, belgijski poslanik Winck pravi, da bi mlade francoske kritike zadrževali v njihovem razvoju, če bi jim ne dali prilike- da poslušno tudi Wagnerjeva dela v operi. Wagnerju je mogoče manjkalo takta, a nikoli genijalnostj. Henri Rabant Dravi, da bi bilo najbolje začeti s Trlstanom. ker bi so ta ali oni lahko še spodtikal nad Wagnerjcvimi zgodovinskimi ali bajeslovnimi osebami.
a Nove sladkorne Izkaznice se izdajajo le na magistratu, in sicer: za lit, okraj dne 21. apr'Ia 1920, za IV. okraj dne 22. aprila, za V. okraj dne 2^. aprila, VI. okraj 24. aprila, za VIL okraj dne 26. aprila, za VIII. okraj dne 27. aprila, za IX. okraj 28. aorila, za X. okraj dne 29. aprr!a 1920. Zamudniki bodo dobili karte šele tedaj, ko se obiavi v listih. Vsaka stranka- j nai tore; pride določeni dan h konv-iji, '<er se ; rsdi prevelike zanosleriosti komisnri.-v ne bo ! dcln'r> nobenih izjem, četudi zamudnit-i ne bi dobili pravočasno sladkorja. Stare rni-e sladkorne izkaznice so začasno šc veljavne.
Harodno c$8edš£če.
Opera.
20.	aprila, torek: »Faust«. Abon. A,
21.	aprila, sreda1 »Žongler*. Abon 3.
22.	aprila, četrtek: »Rusalka*. Abon. E.
23.	aprila, petek: »Faust«. A.bon. C.
»Šaloma« — »Slepci«. Nora«. — Uradniška - »Slepci«.
Drama.
20. aprila, torek: Zaprto.
21.	aprila, sreda: Aboncment C.
22.	aprila, četrtek: predstava. Izven abon.
23.	aprila, petek: »Šaloma Abonement D,
24.	aprila, sobota: »Smrtni ples«. Izven ab.
25.	aprila, nedelja, popoldne: »Trnjulčica«. Znižane cene. Izven abon. — Zvečer: »Šaloma« — »Slepci«. Izven abon.
Začetek predstav v operi in drami
se z ozirom na poletni čas spremeni. Začelo se bode že v torek 20. aprila točno ob 8. uri zvečer. Prosi se slavno občinstvo, da točne prihaja, ker imajo biljeterji strogi nalog, dr brez izieme nikogar ne puste v auditorij, ah jc ouvertura ali dejanje začelo.
Zvišanje cen abonementa.
Zaradi štrajka je uprava svoječasno razveljavila vse pogodbe s člani opere, ter vsled tega ni mogla dokončati obveznih 30 opernih predstav za vsak obonement. Od teh 30 predstav je za abonement odigranih le 22. Uprava je sklenila, da za dolžnih 8 predstav za vsaki abonement vrne odpadajoči znesek dotičnemu gg. abonentu. Abonement ie vplačan za 30 opernih in 30 dramskih, torej 60 predstav. Od vKupno vplačanega zaeska se povrne 8/60ink.
Ker se je pa dosegel sporazum med člani in upravo, sc otvorl nova sezija in abonement »a 8 novih nreastav za vsak abonement. Vsled \eino ras'oče erarfi^ie ic uprava prisiljena članom zmoti	zariti tega tudi zvišati abo-nem-nt ter vstopnino izven abonementa. Za ta novi ahonoment so na repertoirju v izgledu opere: irovatore, Vesele žene Windsorske, 1 hais ali Carmcn in Poljska kri.
Dosedanji abojienij imajo prednost zadržati svoi »bonement za Mi 8 predstav. Prosi se dotilne abor.ente, kateri zadrie fvoja mesta za teh 8 predstav, da volsčajo v pisarni tajništvi v opernem gledališču za lože v I. nad-strooi.i štev. 1 in 2 K 320—. štev. 3 K 333-60, šlev. 4 in 5 K 347-20, štev. 6 in 7 K 360-—, SUv. 8 in 9 K 388-—. Lože v mtličju «tev. 1 k 2SS-—, štev. 2 in 3 K 280 —, štev. 4 A 300—, štev. 5 in 6 K 320—. Lože v pritličju štev. 1 K 388-—, štev. 2 in 3 K 280-—, štev. 4 K 300—, štev. 5 in 6 K 320— Lože
v II. nadstropju štev. 5 K 240-—, štev. 6 K 253-—. Parterni sedeži L vrste K 88—,
K 6640, X, in XI. vrste K 51-20. Balkonski sedeži I, vrste K 64-40, II. in IIL vrste K 40—. Galerijski sedežj I. vrste K 28—, II. do V. vrste K 20-—.
Prva predstava novega abonementa se
vrši v torek 20. t. m. »Faust« 2a A abonement. Naprošaio sc gg. abonenti, da do četrtka vplačajo povišek, ker v nasprotnem slučaju se bo morat dotičei sedež prodati. To blagovolijo vzeli gg. abonenti na znanje.
Ne morete spati? Niti delati? »mate nervozne bolečine? Občn-tek zadovoljstva doprinese Vam reljeriev pravi Elza-tluid, 6 dvojna tih dli 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Za-
Prtju ? J o zlo se odstrani s pravimi ellerievimi Elza krogljicamj. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepčujo-fca Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Slabiča donja, Elza trtf št. 134, Hrv. D
TuSn!m srcem javl;amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-alostno vc-t, da je naša nad vse Ijubliena nepozabljena hčerka oziroma sestra, gospica
Terezija Cvetko
v nailepSi dobi svoie starosti dne 18. t m. ob 7. uri zvečer, prevden* s sv. zakranenti mirno v Gospodu zaspala,
1'ogreb se vrSi 20. ajirila ob 4. uri pop. iz Kolodvorske ulice št. 8 na pokopališče k Sv. Križu.
Imcno-Ljaliljans, 19. IV. 1920.
Žalujoča rodbina: Cvetico.
M u seme
kakor tudi za jelo po K 9-— se dobi v trgovini s semeni Sever & komp. Ljub Ijtrna, Wolfova ulica 12.
v i Lep te n eK
-' se dobi v trto
5fDV7DT13 f« se razmnoževanja na i i Uit Kili'J U opalo?raf. - Naslov < ove ariončni zavod Drago Beseljak Ljubljana. Cankarjevo nabrežje št. 5.
Išče se izurjena
Mesečna plača 600 — K. Delavni čas 6 do 7 ur na dan. Ponudbe na Generalni komisarijat za tujski promet v Liubljani, Dunaiska ce~ta fievilka 18.
rnj>3 Mirna, stranka, obsto-ijUuUi ieča iz dveh člunov !en državni urad.iik) Išče 1 razno sobo. Ponudbe na upravništvo lista pod: iitiRRA STRANKA 2.
ftrnm semsnsKi Krompir po
11	!' fl of't'a:a Siovso'kn kmetijska
: li i JJ >U družita tudi neudom v skla-I	dišču Tnr aškl irg štev 3
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga oz>r ma očeta starega očeia, bra a in tasta, gospoda
posestnika in trgovca
izlcnzali svoje sočutje, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Grahovo, dne 19. aprila 1930.
2alu oče rodbine: Ogrlnčeva, VofaaSeva dr §ItaT'nova.
Narožaite in širite ..Slovenca"!
Važno za krojaške delavnice.
V priholnjih dnevin po zopetni otvortvi ielezai5kego prometa bo dospela partija električnih Krojaškin likaini ?ov novovrstne konstrukcije prima hvalite e. največje trpežnosti v Ljubljano. Refleistan e za/.namuie tvrdka Sve-la, ujubijaaa itiesmi tig »t. 25.
St 7899*
Razglas.
ref. XXII.
Meseca m°Ja 1020 se zopet prično v Liubliani relni
mesečni živinski sejmi
ln sicer vsako prvo in tre jo sredo v mesecu.
Prvi se.m za konje, govedo in prašiče bo v sredo, S. maja 1920. _Mastni magistrat ITubl a«sHf, dne 14. apri a 19.0.
Samita se laiHo, pror dami pSafi.:
Korespondentinja,
zmožna slovenske in nemške korespondenco, stenografije in strojepisja ter	° '
samostojna pisarniška ženska moč,
ki ie Izvežbana špeceriiska prodaj«Ika in bi bila vešča v obtevaniu s strankami pri engros prudajl.
Ponudbe le prvovrstnih moči naj se vpošljejo na naslov. Ij.uU.Jaoa, poštni predal St. 131.
Gos irdnrska Zveta ima v zalogi večjo množino
uapHui)	M	m
m- krompirja


in opozarja interesente, da si Ut«gi> nravofnsno iie«kri'iio.
liter po K 4-—, pri odjemu 10 litrov K 3-— se dobi v trgovini s »omeni Sever & omp., Ljnbljana, 'Vo.fova ultra 12
ffllflP 80	za mestno pristavo. —
ilUiul Hrana in stanovanje v hiši. — Poizve se Cesta na Kodel.evo štev. 8.
Prodam
10 panfev čebel.
Cena po dogovoru. — Janez Srakar,
Tomačevo l!6, Moste.
Pisalni siroii lupil
novo došli iz Anglije. — Cena rmerna, —
Franc Bar, LJubljana,
Cankarjevo nabrežje 5. — Telefon 433.
Kontoristka
(event. začetnica) z lepo pisavo ali
praktikant
za trgovsko pisarno se »šče. Pismene ponudbe na upravo lista pod št. 1515
ina.
Vse vrste lolsklh potrebščin. Vse vrste uradnih potrebščin in razglednice.
Cigaretni papir Go-Ob, Abadte* Stročnica Ambor ra pošiljam na debelo In drobno
hi Istrzi, Ljiklji^i,
Duna.ska cesla 6/(.
(baker, medenino, c nk, ko°iter) ter posode od karbida (bobne) pUčuje po na j v išj i h cenah Breznik & Fr <sch trgovina z že ezn'no, L ubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1.
NovodoiEopravo

Vsled pomanjkanja prostora se odda pod ugodnimi pogoji večja množina
DRV
(odpadkov od parketnih deščic) Ivan
šis ta, tovarna parket m parna žaga, Ljubljana, Meielkova ulica štv. 4.
Pojasnila daje pisarna dr. Novak« dr. Kobala v Mubijani, Oalmatlaova al.ca it. 3.
Občni zbor
se rad! nepričakovanih ovjr
preloži na dne 21* mala t. J*
Vršil se bode ob isti uri i istim dnevnim redom.
Predsednik.
Oniag Odprave »JADRAMarlnor.
i cele vagone takoj I od skladišča do«* ■ havlja tvrdka
Ferdo Ser!, Maribor, Ha cesta f
Brzolavi: SERT, Maribor. — Telefon Interurfean It. 265.
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pn svečanu J. OPACU v bjubl an liOSi OjV£T3KA G^SIA številna 90.
Heojain
Zagreb
Nikoličev^ ulica 3
Kupuje in prodala najkulant-neje vae vrste srebrnega, zlatega in papirnatega denarja.
Ocenjevalna komisija za presojo konkurenčnih osnutkov za zgradb« Trbovuljske premogokopne družbe v Ljubljani je na podlagi proučevanja io skupnih posvetnvanj spoznala za najboljše nižje navedeue osnutke in jih odi kovala z cenami določenimi v konkurenčnem razpisu
I.	darilo 10.000 K
osnutek označen z geslom L.-T. projektant inž. arhit. Adoll I.eo Dukič v Ljubljani.
II.	darilo 6000 K
osnutek označen z geslom ..Predlog", projektant: tvrdka Viljem Treo arhl. tekt m btavbenis v Ljubljani.
III.	darilo 4000 K
osnutek z geslom T. P. D. v L. protektant Ladislav Lauda, arhitekt v Sara!evn.
Ocenjevalna komr-ija je dalje sklenila pohvalno omeniti projekt s gesli: „Crni kralj', „Oblilsovanje", ,Nova doba", „Croa ruda'. Izmed teh sta bila priporočena v nakup po določenih zneskih po K 2000 osnutka a gesli: „crni Talj*1 in „Obliuovanje'.
Raspisovaika vabi projektante pohvalno omenjenih in v nakup pripo-poročenih osnutkov, da iziavijo, če želijo, da se nj h projekti razstavijo pod njih imenom, oziroma če pritrjujejo predlaganemu nakupu. V Ljubljani, dne 12. aprila la20.
Razpisoval ka:
TrMlsfco premogokojiiifl M
__v Ljubljani.
Imamo naproda) večfo množino
koruze ostalih živil
no?a Danka, Novi Sad, Sečen!-MSBRUfOVa allcž 35