glasilo osvobodilne fronte
^2iiLLgena 8 lir ■ 6 jugolir - 2.50 din
Se o meji pri Gorici
Trst, 11. (AIS) — Zavezniška v°jaška uprava sporoča po svojem obveščevalnem uradu:
/Po izjavi, ki so jo izdali ti-u 3. marca 1947, je «Supervi-s°ry Commission» za določitev /časne meje med Jugoslavijo 'n «alijo v sporazumu z jugoslo-*“sk<> in italijansko delegacijo l°cila, da ne bodo niti komisiji ' p61®!* niti kateri koli posa-e*n* člani dali nikake izjave iia 17 dokler ne bo delo konča-• Vendar pa od trenutka, ko nedavno nekatere obveščeval-aSencije izdale netočne in iih ’p'°zne informacije, ki so " rtn °*)iav'ili številni italijanski Toniki v Trshi 1Q jul.ja <<gu
is°ry Commission» smatra da ^°^ref)no poudariti dejstvo, točn« 0^iav’ljene špekulacije ne-
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
TRST sobota, 12. julija 1947
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni ;n pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
Poštnina plačana v gotovini Sp^dizione in abbon. postale
Stev. 641
Drugi dan procesa proti Rainerju v Ljubljani
Škof Santin in zločinec Hradetzkv
Pitanje obtožnice - Zasliševanje Rainerja
aie> brez «Sn°ve ter
vsakršne uradne
ua	prikazane	tako,
hi-o,VZnemirjajo javno mnenje Dre* vzroka.
Sorv P°u^arja «Supervi-je ®mmission» dejstvo, da lahtia *zrecno ustanovljena na Vesti'0- ^ VeIesil, da zagotovi Zain(p0.IZ'r®itev s Pomočjo vseh Mirm anih stirank določbe da J . Ppgodbe z Italijo ter haloge”1 nils<iar oddaljila od te
**»
se» sSeVe~l s službeno izjavo «An-italijanski tisk - ki ne nje i7 n°bene prilike za hujska-čj0j a Udirjanje napetega ozra-T<tZUjn Se ^Preči mirna in spo-n>ed , a rešttev visečih vprašanj Set zUsoslctvijo in Italija — zo-09orig9nal Pr°ti Jugoslaviji in h!!i PrQtestira proti njene-pm°parskemm pohlepu.
hšknui™ Pr°S0 P°znamo še izza hiai0 '!' ttanes je ista, ker jo iz-°dra tjuije, kakor izloča Kaj5 StruP' ker ie Pai modras.
Pri qq Je. na stvari? Glede meje **** se le jugoslovanska tol-Hj0 k mirovne pogodbe z Ita-S italijanskim tolma-ina ; Aer ni Prišlo da sporazu-dipa °betna stališčema, je za-
Ith,
C,	pred
Zsr* ««
«Supervisory O odločitvi tega vprašanja ni «Supervi-1lissionv izdala nobene-euega poročila in zato tu-
Maj ntsmo q tem nič pisali. le tQ Pi kliub temu ve, kakšna i*iave0<ilo^tev' šla podlagi njene ^arupaSe 36 sPr°šita hujskaška
ve,
hiiss:
’eroj
J® «SUpervisory Com-
ssej te * uradno izjavila, da po ir*bno ^amPanli «smatra za po-ktije Rudariti, da so vse ob-Vsikrš S ^>ekulacije netočne, brez kazane° Uradna osnove ter pri-Piiram toko, da brez vzroka alar-tla v{avn° mnenje.» hasS° to kampanjo pribijamo
■Oba’ le naloUa mešane ju-e ,nsk°-italijanske razmejit-^95s’0°misiie postaviti začasno hosiQgj ansko'itali]anskQ mejo na i *eksta mirovne pogodbe o> da se morajo vse spor-
50st,
^ fcO;
»iir,
/očfc
°bne
^	rešiti v duhu in črki
hii	Pogodbe same, in da so
S- ločitve «Supervtsory mora mešani te*ane VCn* komisiji pomagati,
brngT f*te P°3°ie-
SUtdho ’	^e *at° Povsem ab-
^knau s°voriti o nekakšnem slceSa ,ne’n *tzroianjuy> sitalijan-5o»!abi-aCi0na!'t«Va ozemlja» Ju-^r0bna’ ^03emtJa> ki naj bi ga / gie(^ Pogodba puščala Italiji),
S «iž*»°acistvo•da je že sam ieTnl-Je)) a,‘:a>isko nacionalno o-”iejQ n Popoln nesmisel, ker je l'Prav Jugoslavijo in Italijo goriškem sektorju m severu in proti jugu tUan ,na sl°venskem in zato ??eSilju S°Vanskem nacionalnem Miem or 80 Italijani hodili 1 /aši.<,na letovišče, kadar
Na procesu proti vojnemu zločincu Rainerju in njegovim pajdašem je javni tožilec vsakemu cd obtožencev dokazal zločine, katerih ga obdo-lžuje.
RAINERJU očita obtožnica, da je s pomočjo nacističnega aparata izvajal teroristične ukrepe proti slovenskemu ljudstvu, izdajal u-krepe za ponemčevanje, netil bratomorno klanje- in razbijal enotnost slovenskega naroda. Pri tem se je posluževal vseh sredstev, odredil prepoved uporabe- slovenske gevo-rice, ukinil vse slovenske šole, preimenoval kraje, ponemčeval slovensko mladino in jo skušal vzgojiti v nacizmu. Sistematično je ropal ljudsko premoženje Slovencev, se posluževal proti osvobodilni vojski mihajlovičevcev in nedičevocv ter drugih izdajalskih formacij, se povezal z Rupnikom, in škofom Rožmanom.
Rainer je nad prebivalstvom zasedenega ozemlja izvajal teror, odredil množične aretacije, prisilno izseljevanje, odgon slovenskega pret bivalstva v koncentracijska taborišča in na prisilno delo, da! navodila in povelja za nasilno raznarodovanje, požigal vasi, streljal talce
itd. ter nečloveško postopal s priporniki in vojnimi ujetniki.
Obtoženega GLASERJA obdol-žuje obtožnica, da je organiziral preseljevalni štab na Bledu m napravil načrt za izseljevanje prebivalstva na Gorenjskem.
Obtoženi KUEBLER je kot poveljnik «Jadranskega obalnega področja* izvajal »očiščevalne* akcije proti partizanom in svobodoljubnemu prebivalstvu. Tako je s kršitvijo mednarodnih predpisov vodil uničevalni teror nad prebivalstvom zasedenega ozemlja, povzročil umore, mučenja, prisilno izseljevanje. Ob umiku nemške vojske je dal požgati v Primorju številne vasi, ukazal razstreliti ali zažgati številne kulturne in prosvetne ustanove, zgradbe in pristaniške naprave na Reki in Sušaku v vrednosti nad 1 milijardo in 100 milijonov din.
Nadaljni obtoženec HANS VON HOESSLIN je kot vojaški poveljnik izvajal nad prebivalstvom umore, mučenja, izseljevanje civilnega prebivalstva, požige, uničeval ljudsko imovino. Posebno je vodil akcijo v Čičariji, kjer so njegove edi-nice požgale med drugim tudi vasi Lipo in Brezo, kjer je zgorelo v gorečih hišah 278 ljudi.
Obtoženi FLECKNER je izvršil enaka zločinstva in je zlasti odgovoren za vse zločine svojih edinic, med katerimi je požig in ropanje vasi Solčave, odgon prebivalstva v taborišča, izropanje civilnega prebivalstva v Lučah, streljanje uj tih partizanov v Borovljah in mnogo drugih zločinov.
Komandant bataljona NEUBERT je sodeloval v zločinskih pohodih na sektorju Kropa-Blegaš-Cerkno na Primorskem, kjer je ubijal ujete partizane, ropal in teroriziral civilno prebivalstvo.
Obtoženi VOGT je s kršitvijo mednarodno pravnih predpisov izvajal nad prebivalstvom teror, izvrševal poostrena zasliševanja i mučenji, ukazoval množične umore streljanje talcev, izrekanje kolektivnih kazni, požige vasi, prisilna izseljevanji in neštete druge zločine. Obtožnica navaja njegova zverinska in okrutna pretepanja z lesenimi palicami, gumijevkami, bi-kovkami, lomljenje prstov in udov, izrekanje smrtnih kazni. Tako je Vogt odgovoren za več kakor 500 ustreljenih talcev, poleg tega za zverinsko streljanje ujetih partiza-
DANES SE PRIČNE PARIŠKA
Marshallov plan ustvarja zapadni blok
in krši suverenost držav - Tudi Finska odklonila udeležbo
Pariz, 11. — Jutri, 12. t. m., bo zunanji minister Georges Bidault otvoril konferenco za evropsko obnovo v smislu Marshallovega načrta. Od 27 evropskih držav bo prisostvovalo konferenci poleg Anglije in Francije še 14 držav, skupno torej 16. Francova Španija ;n Nemčija nista bili povabljeni na konferenco, 9 držav pa je odklonilo svoje sodelovanje, in sicer Sovjet-,ka zveza, Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Bolgarija, Albanija, Romunija, Madžarska in Finska. Poleg Bevina in Bidaulta bo na konferenci še nadaljnih šest zunanjih ministrov, med njimi Spaak za Belgijo in Sforza za Italijo.
Konferenca bo najpreje sklepala o francosko - angleških predlogih glede sestave in organizacije glavnega odbora za evropsko gospodarsko sodelovanje in posebnih pododborov. Po razpravi o načelih in metodah organizacije teh odborov, se bo konferenca razšla in prepustila podrobno delo posarr.ezmm odborom. Zaradi tega se bo konferenca koncem avgusta zopet sestala in sklepala o predlogih in poročilih.
Diplomatske in politične kroge Evrope in Amerike je iznenadil sklep češkoslovaške vlade, s katerim je preklicala svoj pristanek za sodelovanje pri konferenci in izja7 vila, da se konference ne bo udeležila. List «Rude pravo* označuje prvotni sklep češkoslovaške vlade kot poročilo informativnega značaja, pri katerem si je vlada pridržala pravico zavzeti kasneje končno stališče. List nadaljuje, da Češkoslovaška ni mogla in ne bo mogla nikoli sodelovati pri kateri koli akciji, ki krši suverenost Češkoslovaške in ki je naperjena proti Sovjetski zvezi. Postalo je jasno, da ima konferenca namen ustvariti zapadni blok in pod pretvezo pomoči Evropi hočejo nekatere države izvajati politični pritisk nad slovanskimi narodi, v prvi vrsti nad SZ.
«Rude Pravo* zaključuje, da je zadržanje češkoslovaške vlade v soglasju s stališčem njenih zaveznikov, s katerimi jo vežejo pogodbe o medsebojni pomoči in to so Sovjetska zveza, Poljska in Jugoslavija.
GRŠKO LJUDSTVO
hoče kruha in ne lankov
Kvizlinqi seieio d ali e smrt
Atene, 11. — V Gretji nadaljujejo s streljanji demokratov. Sodišča jih še nadalje obsojajo na smrt. V Kosturu so ustrel.li dve
osebe, ki imajo več kakor 75.000 fo. rintov imovine. Osnova davčne lestvice začtnja s 6% in se postopoma viša do 25% na imovino, ki je večja
Proti
ha
iu
'isti
‘n
niso
/at bodili potujčevat, po-/tji ( Pobijat Slovence, in aprili'1 36 vsa napihnjena r°du ki italijanskemu ria-
ktn) ’e zemlja števe’ jan-e °v in kolonov eitalijan
haci	"-viuriuv	«11
/o, ifP?nal;no ozemljen, samo narod ne
o Jna ctn-A Ualiianski , e> oa*/ nnpa stanN naše Gori-tn~ ki '.nanevcr vedno istih 1 žive in se redijo na
medna
'roBOv
hn
rrien, 7u'Larodne napetosti v rtdu ‘asU
$0t*kr
-stokrat bolj pa se ‘Prctvife"*' k° izbruhne od njih
vojna.
nSS. švetlski in švicarski ll na mlad nskl progi
rt’ac'Sara:evo
a*?1* •nlnsi.prlšla skupina 46 an-<.	p!--.	ln®ev,	ki	gredo	na	mla
K>V,
6,
;*n0 ]e mi,
P i'o
’ >r
- sm
D. (Tanjug) — V
-voji
MdruSžunaC*SaraJev0, Tan'
m, kt ~ BVOJim angleškim delajo že dalj časa
^°Va*0 8« A|FP’ ~ Včeraj je od
3
•Jo, u, ‘•tila Ulja/Jer K
Ob/^m -Pridružili ostalim
!^ii.'iiw.ŽViei1rs',Jl mlad.ncev n Trsta v Jugoda-
5' Sane j’.,1 Sradnji m.ad nske C v-;8ara*v0.
^ v«, , Pr'sP'Jla skupina C “1 Ski bodo e du delu mladinske
d.šče v PUeju je obsodilo na smrt člana Elasa Karaminala in dva borca demokratične vojske.
Iz Aten poročajo, da bodo vse osebe, ki so jih bili zadnje dni aretirali, odpeljali za dobo enega leta na otok Ikaria. Prvi transport j-„ že na potu.
V Solunu so nadalje aretirali 875 oseb, v Laniji v Tesaliji pa sto osčb.
Zadnja številka londonskega »Timesa* se peča z giškimi dogodki in pravi, da izvršene aretacije dokazujejo, da konservativna koalicija pod vodstvom Maximo«a ni zmožna izvesti kompromis z republikansko opozicijo. List nadaljuje, da je treba obžalovati Maximovo ir. Venizelosovo izjavo, češ da je angleška vlada odobrila akcijo grške vlade, kar pa ni res. Vsi ti ukrepi bodo opozicijo še bolj oklepili. «Times» priporoča politiko sporazuma z najvažnejšo skupino zastopnikov grškega ljudstva. S tem očividno namigava na sporazum z levico.
V New Yorku so predstavniki ameriškega sveta za demokratično Grčijo demonstrirali pred gršk m konzulatom. Demonstranti so protestirali zaradi streljanja demokratov. Posebna delegacija je predložila grškemu konzulu spomenico o terorju, ki ga grška vlada vrši proti antifašistom. V spomenici je navedeno, da so po naročilu grških kvizlingov postrelili do sedaj 360 grških patriotov, med njimi 10 žena. Demonstranti so v sprevodu posili napise: »Grško ljudstvo hoče kruha in ne tankov, Marshallovo podpiranje grških fašistov pomeni imperializem, Trumanova doktrina zaostruje državljansko vojno!*
ženi in v Ksantiju/ri moške, fao- mjjjjon forintov. V primerih, da
se je povišala imovina tekom vojne zaradi inflacije in vojnih dobičkov doseže lestvica 75% oddaje imovine, če presega 3 milijone forintov.
Madžarska vlada je nadalje skle. nila povišati s 1. avgustom krušne obroke za 100 gr dnevno. Cena kruhu ostane nespremenjena.
V Budimpfštl je velik požar uničil rečne ladjedelnice Ganz.
Madžarska uoenotlla davek na Imnvlno
Budimpešta, 11. (Tanjug) — Madžarska vlada je določila enoten davek na Imovino. Ta davek so dolžne plačati vse fizične in juridične
Socialistični list «Pravo Udu* je mnenja, da je bil prvotni vladni odgovor Češkoslovaške na povabilo k udeležbi pri pariški konferenci dan pogojno.
Praški politični krogi komentirajo češkoslovaško odločitev. Pri izredni seji češke vlade, ki je trajala ves dan, je vlada soglasno sklenila, da se Češkoslovaška ne bo udeležila pariške konference.
Tassov dopisnik iz Londona poroča, da čim bolj Se bliža prfčetek pariške konference, tem bolj skuša francosko-angleški tisk pripraviti javno mnenje za ta dogodek. Zlasti je agresivna agencija »Reuter*. Najbolj jo skrbijo vzhodnoevropske dežele. Njihovo stališče razburja »Reuterjeve* sodelavce in »Reuter* tem državam naravnost grozi s tem, češ da jim bo odsotnost na konferenci povzročila težke gospodarske posledice. Zavedajoč se, da izvršujejo vzhodne države svoje gospodarske načrte, «Reuter» vseeno dodaja, da izvedba teh gospodarskih načrtov samo s sovjetsko pomočjo in medsebojno pomočjo vzhodnih držav ne bo dovolj uspešna. «Reuter* gre v svojem izsiljevanju tako daleč in natvezuje vzhodnim državam, da brez pomoči ZDA sploh ne bodo mogle obstojati.
Enako stališče zavzema list «The Star*, ko javlja, da bo Bidault v kratkem šel v London, kjer bosta z Bevinom razpravljala o tesnem sodelovanju pri upravi zapadre Nemčije, Bevin bo poskušal doseči priključitev francoske cone k an-geško-amerikanski. Na ta nač!n nadaljujejo ameriško - angleško -francoski organizatorji pariške konference za kulisami svojo separatistično politiko, ki ima namen od. cepiti zapadno Nemčijo od ostalega dela in jo vključiti v zapadni blok.
Pariški tisk in pariški diplomatski krogi menijo, da je češka odklonitev k sreči prišla toliko kasneje, da so nekatere sile, ki so še oklevale sprejeti francosko-angle-ško povabilo, vseeno odgovorile pozitivno, ker so ravno upoštevale dejstvo, da se je slovanska država
List «Szabadsag* pišt, da je sku. i odločila za sodelovanje pri konfe-
pina nad 40 madžarskih fašistov in vojnih zločincev zbežala v Brazilijo. List pravi, da so bili ti zločinci, ki bi morali priti pred vojno sodišče, v taborišču Bisun v Nemčiji. V Brazilijo so izginili kot «begunci».
renči.
Iz Helsinkov prihaja vest, da je finska vlada soglasno sklenila, odkloniti francosko-angleško ’.ovabi-lo k sodelovanju na pariški Konferenci.
nov. Gorenjsko ljudstvo je videlo v Vogtu pravega krvnika.
Politični komisar in kasneje u-pravni svetovalec Rosenerja v Ljubljani DOUJAK HERMAN je kot ko. misar v Radovljici sodeloval pri nasilni preselitvi 271 Slovencev, izvajal prisilno rškrutacijo za nemško vojsko, mobiliziral prebivalstvo obeh spolov na prisilno delov pri utrbenih delih v Sloveniji. Skupno z izdajalcem Rupnikom in krvnikom Hacinom je ustanovil politično policijo in je zato soodgovoren za vsa zločinstva, ki jih je ta policija izvajala nad slovenskim prebival stvom.
Obtoženi HRADETZKY FRANC je odgovoren za nasilne ukrepe, ki jih je izvajal kot komisar v škofjeloškem okraju ter za aretacijo nad 1.100 oseb v rhdovljiškem okraju. Od teh oseb, ki so bile odpeljan v Begunje, kjfr so jih mučili, je bilo ustreljenih kot talci ali obešenih 197 oseb, 520 ljudi pa so odgnali na prisilno delo ali v taborišča.
Obtoženi Hradetzky se je med drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki povezal v namenu, da b; čim uspešnejše vodil propagando proti narodnoosvobodilnemu gibanju, tudi s tržaškim škofom Santinom, ki je zlorabljajoč svoj visoki cerkveni položaj po-zval ljudi na sodelovanje pri gradbi utrdb v okviru Poli-ak-cije-
HOLZSTEINER WALTER je Hitlerjev nalog »napravite deželo nemško* po smernicah Rainerja izvrševal s tako doslednostjo, da si je postavil iztrebljanje slovenskega prebivalstva na Gorenjskem za svojo življenjsko nalogo. Tako je tudi on soodgovoren za vsa zločinstva izvršena nad slovensk:tn narodom.
Obtoženi KUSS LEO je kot vodja nacistične stranke v Kranju izvajal številna vojna zločinstva, da bi germaniziral slovensko ljudstvo tega okraja. Med drugim je zagrešil množično streljanje- talcev, skupno 75, in številne požige slovenskih vasi.
GERLACH REINHOLD je kakor ostali odrejal aretacije, mučenje in pretepanje žrtev, moril in preseljeval.
Zadnji obtoženec MUELLER FRANC je v svojem položaju v Litiji in Ljubljani sodeloval pri številnih aretacijah, pretepanju, mučenju- in streljanju Slovencev, se udeleževal akcij proti partizanom ter pomagal pri preseljevanju Slovencev.
RAINERJEVO ZASLIŠEVANJE
Po končanem čitanju obtožnice je predsednik sodišča najprej zaslišal obtoženega Rainerja. Na vprašanje predsednika, ako je razumel obtožnico in ali se čuti kri-vega, je Rainer odgovoril, da ni vsega razumel in da s-,- ne čuti krivega. Obtoženi Rainer izhaja iz rodovine avstrijskega učitelja, v katčri so bili vsi družinski člani pristaši veliko - nemške ljudske stranke, ki je po letu 1933 prešla v vrste NSDAP t. j. nacionalsocA-list;čne nemške delavske stranke. Vsi člani obtoženčeve družine so nato postali zagrizeni nacisti. Rainer je priznal, da je v Avstriji že tedaj nacionalno , socialistična stranka, ki je propagirala nacionalno mržnjo in razvijala evstrij-ke šovinistične teorije. Nacstično gibanje je do leta 1938 v Avstriji tako naiastlo, da je temu gibanju pripadalo ali vsaj, z njim simpatiziralo, tako je priznal Rainer, 80 do 90% avstrijskega prebivalstva. V nasprotju z zatrjevanji sedanjih avstrijskih odgovornih političnih krogov je Rainer nadalje izjavil, da je bila priključitev Avstrije k Nemčiji splošna želja avstrijskega prebivalstva in da je smatrati «an. šlus* kot osvoboditev Avstrije.
Rainer je tudi priznal, da je rasistična protižidovska teorija v zvezi z nacionalistično teorijo prevzela določene oblike'najprej v Av-
striji. To zaradi tega, ker izvira del nacistične teorije iz avstrijske nacionalne zgodovine. Zanimivo je, da je Rainer odkril, da &e je že v letih do 1938 velik del avstrijskih strank odločil za nacionalsocialistično stranko in da je celo ena tretjina članov social-demo-kratske stranke pristopila k hit-lerjevcem. V nadaljnem zaslišanju je Rainer povedal, da so bili tudi oficirji avstrijske vojske člani nacionalsocialistične stranke in da so se udejstvovali že v ilegali. Zaradi tega ni bila avstrijska vojska ob «anšlusu» sposobna, da bi se uprla nemški vojski in ni kaj takega niti poskušala.
Na vprašanje predsednika sodišča, kakšno je bilo stališče avstrijske cerkve do «anš!usa», je obtoženi odgovoril, da je cerkev Dol-fusov sistem od leta 1933 z vsemi silamj podpirala, da pa se je ob «anšlusu» popolnoma preusmerila. Tako so katoliški škofje pri tajnih volitvah 10. aprila 1938 izdali poziv na vernike, s katerim se izjavljajo za Hitlerja in pozivajo katoliško ljudstvo, naj glasuje za Hitlerja. To stališče so zastopali vsi vodilni cerkveni dostojanstveniki tako kardinal Innitzer na Dunaju kakor vsi ostali avstrijski škofje skupno z Rohrbacherjem, ki je bil škof na Koroškem, nato pa imenovan za nadškofa na Solnograškem.
Po^ska nabavlja bombaž v Egiptu
Med poljskim poslaništvom in Egiptom se. vodijo pogajanja za o-dobritev kredita 500.000 juntov, ki naj bi Poljski omogočil nabavo egiptskega bombaža.
Policija proti antifašistom
Trije h vši uredniki »Partizanskega dnevnika" v zaporu
Borba proti ostankom jašizma
— ena izmed osnovnih točk anti-Jašističnega vojnega zavezništva
— se dve leti po zmagi nad naci-fašizmom stopnjuje v gonjo proti najdoslednejšim antifašističnim borcem in to pod najrazličnejši-'mi pretvezami.
Kako poteka «borba» proti o-stankom fašizma v Italiji, kjer nikakor ne morejo najti fašista, ki bi ga sodišče moglo obsoditi, je vsem znano; oprostitve so na dnevnem redu; če pa pomotoma nekoga obsodijo na smrt (glej slučaj Kesselring et Co.) ga s pomilostitvijo ohranijo pri življenju, morda zaradi tega, ker podobni «.strokovnjaki» utegnejo še služiti.
Kako je z borbo proti ostankom fašizma pri nas, tudi ni tajnost za nikogar. Trst je postal zavetišče tudi za ljudi, ki jim je celo italijanska «justica» prestroga, da o vseh drugih večjih ali manjših grešnikih vseh barv in narodnosti sploh ne govorimo. Ves ta kriminal in oportunizem lahko shaja z našo demokracijo in naša demokracija 3 njim.
S čimer pa naša demokracija — po vseh znakih sodeč — nikakor ne more shajati, so antifašisti. Vršijo se procesi proti partizanom. Procese vodijo ljudje, ki parti-
NOVI KANDIDATI
za tržaškega guvernerja
Poseben pododbor bo preučil seznam kandidatov in ga predložil Varnostnemu svefu
Lake Success, 11. (AFP) — Lista kandidatov za tržaškega guvernerja se je zopet povečala. Sedaj je predložila Columbia Varnostnemu svetu 4 nove kandidate, ki so:
1. Rihard Alfaro, bivši predsednik panamske republike;
2. Joahim Fernandez, bivši zunanji minister Cileja;
3. Jose Prado, poslanik Peruja v Washingtonu in Mehiki;
4. Luis Padilla Nervo, mehikan-ski predstavnik pri OZN.
Varnostni svet je imenoval pose. ben odbor treh članov, v katerem so predstavniki Avstralije, Colum-bije in Poljske, ki bo izbral kandidate in jih priporočal Varnostnemu svetu.
Petletni plan FLRJ
bo dvignil raven ljudstva
Ljubljana, 11. (Tanjug) — Predsednik jugoslovanskega gospodarskega sveta in zvezni minister za industrijo Boris Kidrič je pri debati o petletnem planu v skupščini LR Slovenije v svojem govoru poudaril, da je treba dvigniti življenjsko raven ljudstva ter pri tem v celoti izvesti predvideni • petletni plan. Minister Kidrič je poudaril, da ne sme izvedba republiške in zvezne p:tletke delati vtisa žrtova-nja in odpovedi. Vkljub naporom, ki jih plan zahteva, je treba takoj izboljšati raven ljudstva.
Amerikanci, ustaši, če’niki In Andemvci se zbiraio pri Benetkah
Rim, 11. (Tass) — Italijanski t;sk poroča, da se številne ameriške vojaške. siie zbirajo v okolici Benetk m Mogiana pri Trevisu, kjer je tudi letališče. Prav tako se v okolici Benetk zbirajo ustaši, četniki in Andtrsovi Poljaki.
Slavka Irancosk h uradu kov
se ni pričela
Pariz, 11. — Stavka javnih nameščencev se še ni pričela. Pogajanja med vlado in nameščeaci se nadaljujejo. Vlada je dala nove predloge, kj so blizu zahtevam nameščencev.
Danes zvečer se bo sestala vlada V političnih krogih upajo, da bo prišlo do sporazuma. Voditelj od-
poslanstva glavnega udruženja dela Franchon, ki se je razgovarjal z Raimadierom, je izjavil, da so tudi nameščenci dali nove predloge, katere smatra predsednik finančne komisije za sprejemljive. Ramadier jih hoče še natančneje preučiti, tako je nadaljeval Franchon, ter bo odgovoril nanje jutri.
ZDAkršijo
zavezniško pogodbo o KVitriJo
Dunaj, 11. (AFP) — Avstrija in ZDA so 25. junija sklenile pogodbo, po kateri bo Amerika povrnila Avstriji stroške zas:dbe, kolikor odpadejo na ameriško vojsko. Agencija TASS poroča z Dunaja, da je sovjetski visoki komisar za Avstrijo general Kurasov protestiral pri za. vezniškem svetu proti tej pogodbi. General Kurasov je izjavil, da predstavlja ta pogodba kršitev zavezniških pogodb.
Nesramnost japonsk h mil;tar;stov
Moskva, 11. (Tass) — Japonski zunanji minister Ashida je nedavno izjavil, da bi moralo Kurilsko otočje pripadati Japonski. List «Iz-vestja» piše, da pomeni ta izjava nesramnost japonskih militaristov.
zanske borbe niso povohali niti od daleč. A to še ni vse. S posebno ostrino postopajo zlasti proti političnim osebnostim in predstavnikom tiska. Serijo sta otvorila dva naša urednika, kmalu na fo je sledil tov. Iaksetich. Pozneje so prišle na vrsto politične in kulturne organizacije in ustanove.
Danes so zopet na vrsti stari partizanski borci in pionirji primorskega antifašističnega tiska. Tovariši Pohar Lado - Damjan, dr. Milič Danilo in Stanič Stane — člani redakcije uPart ižanskega dnevnika» (za pozabljivečasopisa, ki je izhajal za časa nacija-šistične okupacije in antifašistične epopeje primorskega ljudstva), grešamo še danes.
Tej svoji antifašistični tradiciji so vsi ostali zvesti tudi po osvoboditvi.
Tov. Pohar Lado je bil član redakcije «Primorskega dnevnika» od prve številke vse dotlej, dokler ni zaradi študija odpotoval v Beograd. Te dni se je vrnil, da poroči dek'e, ki se je z njo seznanil v partizanih.
Tovariš Stanič Stane, prav tako član naše redakcije, poln načrtov in življenjske sile, je moral prevzeti vodstvo naše podružnice v Gorici in pomagati pri mSoškem tedniku». Policija ga je odvedla z njegovega stanovanja, in ga pogrezamo še danes.
Tov. Milič, veteran aPartizan-skega dnevnikan, čigar sodelovanje in preudarno besedo smo visoko cenili, je bil prvi na vrsti.
Zakaj? Odgovora ne vemo.
Smatramo pa, da so podobni ukrepi proti znanim antifašistom, ki niso štedili svojih moči v borbi primorskega ljudstva, žalostno spričevalo za ljudi, ki svojo moč uporabljajo proti antifašistom, njihovim organizacijam in ustanovam ter proti predstavnikom svobodne besede, namesto da bi z vso potrebno energijo posegli v tržaško javno življenje in ga očistili korupcije, ki grozi zajeti vse vodilne, izvršne in posvetovalne organe Zavezniške vojaške uprave.
Leteče plošče
so metereološki instrumenti
Atlanta, 11. — Korvetni kapitan Tomaž Rentz je pojasnjeval skrivnostne leteče plošče. Po njrgovem mnenju s* te plošče pritrjene na meterološke balončke. Plošče služijo za odbijanje «radarjevih» žarkov in s tem za določitev hitrosti vetra.
Rentz je dodal, da se meteroioškl balončki, kadar dosežejo višino 8000 m, razpočijo. Tedaj jih odnese veter s hitrostjo nad 660 km na uro- V daljavi se zdijo popolnoma okrogli in se svetlikajo kakor aluminij!.
BOLOGNA. — Zaradi eksplozije smodnišnice v Maranu pri Bologni je umrlo 17 ljudi. Pogrešajo še več delavcev, ki so bili zaposleni v bližini.
ZDA proti suverenosti
balkanskih držav
Anolesknf zasedba Egipta nevarnost za mir
ANGLO=AMERIŠKI
monopolisti in ruhrski premog
Najresnejše vprašanje za Evropo je veliko pomanjkanje premoga, ki je najbolj važna s.rov na za obnovo gospodarstva v državah, ki jih je Hitler uničil. Zaradi pomanjkanja premoga Je oadla produkcija jekla, električne energije, tkanin, obenem je pa onemogočen promet. To se doga ja kijub temu, da so v središču Evrope največja ležišča premoga na svetu, ki bi lahko zadovoljila potrebe Evrope Glavni dobavitelji premoga v Evropi so Po.jska. Nemčija ia Anglija- Angleška, lu je tako bogata na premogu, ne more še daleč zadovoljiti svojih potreb. Poljska je hitro obnovila svojo premogovno industrijo, toda njen premog no zadostuje vsem potrebam Srednje Evrope. Ameriški premog tudi ne more icšiti perečega pomanjkanja v Evropi. Proizvodnja premoga v
Ruhru je občutno padla. Leta 1937 so v Ruhru nakopali 122 7 milijonov toa premoga, le-ta 1946 pa samo 54 milijonov ton. Angleški in am riški tisk tolmač' ta padec s pomanjkanjem delovnih sil, čeprav to ni res. Ce vzgeredi-rno britansko in sovjetski zasedbeno področje v Nemčiji, opažamo, da je proizvodnja premoga v britanskem področju dosegla leta 1946 komaj 41% predvojne proizvodnje, medtem ko je proizvodnja v sovjetski coni doseg.a 74%. Padec proizvodnje si lahko tolmačimo samo kot politiko, ki jo Anglija vodi y Nemčiji.
Anglija je že leta 1945 prevzela upravo nad vsemi premogovniki v Ruhru. Na ta način so angleške monopolistične skupine dobile nadzorstvo nad premogovniki. Tem skup.nam n; šlo v korist, da bi ruhrski premogovniki delali
s polno paro in izvažali premog v druge dele Evrope. Tako so umetno ustvarili pomanjkanje premoga v Evropi in mu dvignili ceno. Angleži izvažajo ruhrski premog samo za dolarje in to za mnogo višjo cena, kakor Je cena proizvodnje. Na ta način pridejo angleški monopolist.čni trusti do ogromnega dobička.
Enako politiko znižanja premogovne proizvodnje vodijo tudi a-merišk; monopolisti. Ameriški ma-' gnati premoga in nafte zasluž jo ogromne dobičke z izvozom svojih proizvodov v Evropo. Amer.ka je n. pr. izvozila leta 1946 štirikrat več premoga v Evropo kot leta 1945, čeprav so stroški za prevoz prem.oga,v Evropo za 60% višji od vrednosti samega premoga. Cena ameriškega premoga je približno dvakrat višja od cene angleškega in nemškega premoga. Pred vojno Amerika ni izvažala premoga i Evropo v večjih količinah. sedaj so pa evropske države prisiljene kupovati ta premog, ker ga v Evropi primanjkuje.
Angleški monopolisti ne dovoljujejo večje proizvodnje ruhr-
skega premoga, ker se bojijo, da bi zarad. njegove nizke cene zgubili svoja tradicionalna tržišča. Uvoz ameriškega premoga zeio obremenjuje gospodarstvo evropskih držav, ker ne morejo izvažati svojega blaga v razne države, razen potom kompenzacij.
Angleški in ameriški tisk piše veliko o težkem položaju evropskega gospodarstva, toda noče priznati, da je eden glavnih vzrokov takega gospodarskega stanja prav za prav politika zadrževanja proizvodnje premoga, ki jo vodijo angleški in ameriški monopolisti v Ruhru- Anglija in Amerika sta sklenili s Francijo v aprilu leta 1947. sporazum o dobavi premoga Franciji iz angleškega in ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji. Pq tem sporazumu so odredili, da bo Francija dobila 21% dnevne proizvodnje, če bo ta dosegla 200 tisoč ton, in 25%, če bo dnevna proizvodnja premoga znašala 370 tisoč ton.
V praksi Francija s tem sporazumom ni ničesar pridobila, ker te dobave ne gredo na račun reparacij, temveč Jih mora Francija
Lake Success, 11. (AFP) — Bolgarija je danes pred Varnostnim svetom obtožila ZDA, da hočejo kršiti suverenost treh balkanskih držav. ker so ZDA zahtevale, naj Varnostni svet pošlje obmejno komisijo v tri države, ki mejijo na Grčijo.
Bolgarski delegat Mevorah j; izjavil, da b. ta komisija še ojačila riasp.o-stva ;n vsak najmanjš' incident pretvorila v politično vprašanje. Mevorah je obžalova. zastrašujoč govor ameriškega delegata Austina u nadaljeval: «Dobro in potrebno b; bilo, da preneha državljanska vojna v Grčiji, ker bi se
plačati y gotovini. Tudi količina tega premoga ne jamči Franciji, da bo zadovoljila svoje potrebe, ker zavisi dobava od količine proizvodnje premoga v Ruhru, ki jo angioameriški monopolisti zaradi svojih interesov nočejo dvigniti. Mnogi francoski listi so to pogodbo povzdigovali kit francosko politično zmago. V resnic; ta pogodba ni ničesar drugega kakor francosko priznanje enostranskega angleškega nadzorstva nad Ruhrcm, kljub sporazumom y Potsdamu.
Vprašanje ruhrskega premoga, od katerega v veliki meri odvisi gospodarska obnova Evrope, se ne more rešiti z enostranskimi do-godbami, temveč samo z ustanovitvijo mednarodnega nadzora.
Molotov je dejal, da je nemogoče odrediti pravilno razdelitev premoga in jekla iz Ruhra brez zavezniškega nadzornega sveta. Da bi se moglo pravilno razdeliti bogastvo Ruhra, je potrebno, da to napravi Zavezniški nadzorni svet, katerega so članice vse štiri velesile, ne pa da to rešujeta samo Anglija in Amerika.
njeni sosedje z Grčijo lahko sporazumen. Pomagajte nam v naših naporih za mir.*
Romunska vlada je danes službeno zaprosila za sprejem v OZN. Romunija navaja v svoji prošnj'. da je pripravljena sprejeti vse obveznosti, ki jih vsebuje statut Organizacije združenih narodov.
Egipt je v svoj- noti 8. junija zahteval od Varnostnega sveta, naj zapove Veliki Britaniji na temelju članov 34 in 37 statuta Varnostnega sveta, da takoj zapustijo njene čete Egipt in Sudan. Egipt se z Veliko Britanijo ni mogel sporazumeti neposredno a tem vprašanju, pravi eg.ptska nota. Tajništvo OZN je objavilo besedilo egiptske note, v kateri pravi, da so angleške čete še vedno v Egiptu proti volji vsega egiptskega - ljudstva. Navzočnost tujih čet za časa miru v državi, članici OZN je žai.tev dostojanstva suverenega naroda in škoduje normalnemu razvoju države. To nasprotuje temeJjn.m načelom OZN-Angleška zasedba Egipta in Sudana predstavlja nevarnost za mir v svetu.
Zaradi tega prosi Egipt Varnostni svet, da podvzame ukrepe in povabi Veliko Britanijo, naj zapustijo njene čete Eg.pt in Sudan.
Taft-Hartleyiev zakon protiustaven
Washington, 11. (Tass) — Ameriška zveza dela je na svoji posebni seji, katere se je udeležilo 250 zastopnikov, sklenila pobijati ustavnost protidelavskega zakona Taft-Hartley. Zahteva preklic zakona, ker je v nasprotju z ustavnimi pravicami delavcev, zlasti v kolikor se nanaša na ukinitev stavkovne pravice. Zveza poziva delavstvo, naj napne vse sile, da onemogoči pri prihodnjih volitvah izvolitev onih člar >v kongresa, ki so glasovali za ta zakon.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
12. julija 1947.
Kdo sodi partizane?
Novembra 1943. leta so partizani za Časa najhujših borb ustrelili dva vohuna: Ludvika in Milko Modarc. Časi so bili težki, vsak dan so padale žrtve nacistov in republi kinov in potrebni so bili odločni ukrepi. Tedaj ni bilo časa za filozofiranje niti za pravno dlakocepstvo.
Sedaj, štiri leta po teh dogodkih, pa kličejo te partizane na odgovor. Zakaj? Treba je umazati partizansko gibanji, cinično pljuniti na vse žrtve, obsoditi partizane, obenem pa biti prizanesljiv s fašisti, ki bi ute. gnili biti še «koristna» rezerva.
Stvar nas ne sme čuditi, čeprav je ogabna. Oni, ki sodijo sedaj partizanom, jim ne morejo odpustiti, da so Jim vzeli oblast, jim uničili njih imperialni sen tfr pometli z njimi. V zaščiti tujih bajonetov jim je »pet zrasel greben in bi se radi maščevali za poraz, čeprav odevajo vse to v krinko pravičnosti.
Kje so bili ti gospodje takrat, ko se je bila borba na življenj? in smrt? Kaj so tedaj počenjali? V najboljšem primeru so sedeli po kavarnah in čakali.
Sodijo borcem, jih postavljajo pred porotno sodišče kot navadne zločince, čeprav Je obramba izrecno dokazala in zahtevala, da bi jim bilo pristojno soditi le jugoslovansko vojaško sodišče, če bi že res zakrivili kako kaznivo dejanje.
Toda reakciji in njenim zaščitnikom ne gre to v račun, saj so ti procesi le del on? splošne gonje, ki jo vodijo od Grčije pa vse do Francije, da bi oblatili partizansko gibanje in čimbolj zmanjšali njegov pomen.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MLEIM
Ogromne sleparije
pri javnih delih
Ustanovni občni zbor
Begunci vseh dežel in vseh barv so imeli zatočišče v uradu za javna dela
Rainerja pravično kazen!
Antifašisti s Tržaškega ozemlja pošiljajo vsak dan na desetine resolucij vojaškemu sodišču v Ljubljani. V njih zahtevajo za vojnega zločinca Rainerja, visokega komisarja Jadranskega Primorja, strogo in pravično kazen.
♦Živa so še v našem spominu okupatorjeva zverstva, ki so bila izvršena na povelje visokega komisarja Rainerja. Da bo pravici zadoščeno, zahtevamo, da »e obsodi na najtežjo kazen», — pišejo Openci.
»Za Rainerja, ki je lastnoročno podpisal na tisoče smrtnih obsodb, deportacij in preganjanj najrazličnejših načinov, zahtevamo najstrožjo kazen*, — pristavljajo uslužbenci Acegata.
♦Zahtevamo pravično in najstrožjo kazen za Rainerja, ki je kriv množičnih pokoljev antifašističnih borcev v rižarni, ul. Ghega, na Opčinah, Proseku in še v toliko drugih krajih, kjer so bili na zverinski način pobiti najboljši antifašistični sinovi, med njimi tudi osem naših delovnih tovarišev*, — zahtevajo delavci Telve.
Resolucije s približno enako vse. b;no so poslali vojaškemu sodišču v Ljubljani tudi uslužbenci Združenih bolnic, vaščani Podlonjerja, delavci OMMSA in delavci Tržaškega arzenala itd.
Sovjetski pisatelji v tujih Jezikih
Moskovska zalolba za literaturo v tujih jezikih bo izdala v toku L I9J7. Okoli tristo knjig v skupni na kladi 4 milijonov izvodov. Med temi knjigami so: Ustaius ZSSR, Bio. grafija Stalina, zgodovinski roman Stepanova *Port Artur*, povest Borisa Oorbatova, roman Konstantina Fedina tPrve radosti*, drama Alekseja Tolstoja t/van Orožni* in še nekaj drugih del. Knjige bodo natisnili v devetih evropskih in petih orientalskih jezikih.
Trst Je pc*tal mesto senzacij. Kar po vrsti si sledijo odkritja vedno večjih škandalov, ki so najbolj jasen dokaz, kako je vsa uprava v naš. deželi tako gnila, da se čut; njen smrad že po vsem svetu. Se preden se poleže razburjenje zaradi ene lopovščine, so že tu druge, še večje in obsežnejše, ki postavijo v senco prve. Tako so si v nekaj mesecih sledila odkritja tatvin civilne policije, poneverbe in zlorabe pri Sepralu, sramotna kupčija z živilskimi nakaznicami, in sedaj, kot zadnja in največja, afera na uradu za javna dela. Pri vseh teh nečednih po6lih vodijo niti preiskave v v.šje sfere in kažejo, da riba smrdi pri glavi.
Po prvem uradnem sporočilu, v katerem poročajo o aretaciji osmih uslužbencev pri uradu za javna dela in o zasedbi nekaterih prostorov teh uradov, policijske oblasti molč jo. Javnost nestrpno pričakuje podrobnosti o poteku preiskave, katere sta se baje udeležila tudi dva visoka uradnika, ki sta prišla iz Rima v družbi nekega zavezniškega častnika.
Med aretiranci je inz. Reci, o katerem se govori, da je igral pred čr.som za visoke vsote v neki tržaški igralnici. To Je vzbudilo sumnjo, ki je dovedla najprej do tajne in pozneje do javne preiskave. Pri nekem uradniku, (nekateri trdijo, da je to vedno isti Ricci) so pri aretaciji našli prstan skoro milijonske vrednosti.
V zvezi s temi sleparijami je tudi beg povelju ka pobiralcev min Poljaka Emanuela Klatowskega, o katerem smo pisali pred meseci in ki je baje obtožen poneverbe kakšnih 70 milijonov Mr. Klatowski je posredno pomagal k uspehu preiskave z neko svojo izjavo, ki je obodolževala nekatere osebe pri uradu za javna dela.
Miroslava Štrukelj, jugoslovanska begunka jn tajnica maj. Richard-sona, ja verjetno nekaj slutila in skušala pobegniti v Genovo. Ustavili so jo v Portogruaru. V njenem stanovanju so poleg drugega našli tudi 50 parov novih čevljev.
Tudi Nemka Anita Hubner, tajnica maj. Squareja je zelo zapletena v te sleparije. Ko so jo aretirali, je imela v ročni torbici nad 2 milijona v denarju in dragocenostih. Med aretiranimi je tudi inž. Rapp, gdč. Andreina Luzzitto in dva uradnika iz urada pri pobral-cih min, kjer so imeli vpisanih več nameščencev, ki njo delali.
Uradi v prvem nadstropju palače javnih del so še vedno policijsko zastraženi. Z vrat so sneli nap sne deske z imeni maj. Rlchardsona in Squareja, o katerih se domneva, da sta premeščena. Tudi o njih, zlasti o prvem, krožijo razne govorice, ki za zaenkrat še niso uradno potrjene.
Poleg teh in drugih ljud-. pa je zapletenih v ta škandal tud; več gradbenih podjetij. Ne ve se še točno, koliko je bilo poneverjenega in prisleparjenega v teh nečednih poslih. Neootrjene vesti govore o vnnogih stotinah mil jonov.
Res čedna družba se Je zbirala v uradu za javna dela. Jugoslovanski, nemšk-', poljski in drugi begun-oi, poleg njih pa še razne cvetke fašizma. Vse te ljudi je ZVU redila in negovala ved ali manj hote. Sedaj pa žanje sadove. G. polkovnik J. Carnes bo moral takoj vzeti železno metlo in temeljito očistiti ta smrad iz Trsta ;n njegovega področja.
Sprememba odloka
Clen II. odloka 225 se spremeni
«Vsa vozila, ki jih ni mogoče vrniti jt
bivših političnih preganjancev v Kopru
V nedeljo so se bivši politični preganjanci iz koprskega okraja zbrali na ustanovnem občnem zboru. Predsednik pripravljalnega odbora je v kratkem govoru omenil, da so se že pred časom ustanovili odseki v Umagu, Izoli, Piranu, Bujah in Novem Gradu. Zato ne smejo tudi tovariši iz Kopra stati ob strani in se po zgledu drugih povezati v močno protifašistično organizacijo, katere središče je v Varšavi, glavnem mCstu Poljske, ki je dala največje število žrtev v osvobodilni borbi vsega človeštva.
Po dnevnem redu so za predsednika izvolili Sokola, ki je v kratkih besedah poudaril pomen novo ustanovljene organizacije.
Za njim sta Rlvolti; republikanec iz Trsta, in tov. Šerpi v kratkih besedah pozdravila zborovanje.
Nato so izvolili devetčlanski odbor, komisijo za sprejemanje novih članov in nadzorni odbor, skupno
Ustalitev cen
in nadzorstvo nad prehranjevalnimi ustanovami, glavni po* go] za izboljšanje gmotnega stanja tržaškega prebivalstva
lastnikom, za katera ugotovi komi. sija, da so bila izgubljena ali uničena v vojni od zavezniških sil, se ,	...t
bodo smatrala, da so bila odvzeta dvajset članov, ki pripadajo z nakupom*.	I	antifašistični fronti.
Mezdni sporazum za industrijske delavce je dosežen. Vendar, če hočemo, da bi bila nova povišanja mezd kolikor toliko zadostna, tedaj s? mora urediti vprašanje cen, t. j. potrebno je znižati in ustaliti cene Pri tem prihajajo v poštev predvsem najnujnejše življenske potrebščine to je živila. Vprašanje prehrane ja torej eno izmed najvažnejših vprašanj! •
Kakšen pa Je danes položaj v pogledu prehrane? Obupen! Na živilske nakaznice dobivamo stalno in gotovo samo kruh, vse ostalo pa v zelo skopo odmerjenih količinah in nestalno.
V Evropi imamo živila v glavnem racionirana. Tudi Anglija ni izjema. ZVU pri svoji prehranjevalni politiki pa ni upoštevala povojnih prilik, temveč Je vodila politiko, ki je podprla koristi svobodne trgovi.
PODEŽELJA
Istrsko ljudstvo
ne bo več hlapčevalo veleposestniKom
Junija t. 1. jp dr. Nobile Carlo iz Brtokov poslal po svojem odvetniku Ponisu opomin svojim bivšim kolonom, da mu morajo do 30 junija izročiti 25% pridelkov še iz leta 1945. Poleg tiga Je zahteval 5% obresti kot kazen ter od vsakega kolona po 100 lir za plačilo odvetnika, vse to z grožnjo sodnega postopka, kakor pač za časa fašističnega zatiranja.
Spletke dr. Nobila, za katerim stoji tržaška reakcija, so Jasne in prozorne. Omajati in zmajšati bi hotel ugled ljudskih oblasti in njs-ne pridobitve.
Mož pa si je opekel prste, kajti ljudstvo, ki je dobilo z agrarno re-
formo zemljo, Jo je tudi pripravljeno braniti,
2e 9. t. m. Je bijo v Ljudskem domu v Bertokih zborovanje kolonov. Zborovanja so se udeležili No-bilovl koloni ter koloni iz Santo-ma, Ankarana, Pobegov, Cežarjev, Prade in drugih bližnjih vasi. Koloni so zahtevali pravično kazen za ♦socialista* Nobila, ki je s svojim dejanjem pokazal svoje ♦socialistične* nazore, ter za njegovega odvetnika Ponisa. Na licu mesta so sestavili resolucijo na OILO, okrajno komisijo za agrarno reformo ter na ljudsko sodišče, v kateri zahtevajo ostre ukrepe proti provoka-terju Nobilu in Ponisu.
Po zborovanju js vsa množica odšla pred stanovanje Nobila, ki ga je rešila pred njihovo upravičeno
„Dobrotnik“ De Salvo
Je le daroval vtihotapljene cigarete svojim prijateljem in znancem
F/ZKULTURA
Zadnja tekma Skednja
za pokrajinsko prvenstvo .
Jutri bo na igrišču Ponziane odigrala enajstoric* Skednja svojo zadnjo tekmo pokrajinskega prven stva. Njen nasprotnik bo reškj Torpedo. Jutrišnja tekma J« za tržaško enajstorico ogromne važnosti, kajti v primeru zmage ima še teoretično možnost za osvojitev prvenstva. To teoretična možnost pa predstavlja enajstorica Gashnija, ki mora odigrati še dve tekmi. Ce bo eno izmed teh dveh zgubila, bo Skedenj prvak pokrajinskega prvenstva, V nasprotnem primeru pa bo zasedel prvo mesto Gasilni, ki bo jutri sprejel v goste enajstorico iz Izole. Za tretje m četrto mesto v kvalifikacijski lestvici pa se borijo enajsterice Torpeda, Rudarja in Kopra.
Tudi 2 finalnih tekmah okrožnega prvenstva je pryo mesto že tako rekoč zagotovljeno Magdaleni. Enajsterici Rojana in Coetalunge se borita za drugo mesto m s tem prehod iz okrožnega v pokrajinsko prvenstvo. Ostale enajstar.ee pa so že izločene iz končne borbe za prehod iz nižjega v ytšji nogometni razred.
Ostane nam še nogometni turnir za pokal «Vatovec Zvesti*, iz katerega bosta najbrž izšli kot končna zmagovalca moštvi Tovarne strojev B in Kraljiča Vendar pa so naše prognoze malo prenaglene, kajti dolg* Je še pot, ki vodi do končnega uspeha.
Sptred Jutrišnjih športnih tekem pa je naslednji;
Pokrajinska prvenstvo: V Trstu na ioraču Ponsmnt ob 10- url Ske-denj-Torpedo: ob 16. uri Gasilni-Izola. V Rankah ob 17. uri Ronke-Tovarna strojev V Kopru ob 16 30 KOper-Milje. V Krminu ob 14 uri Krmin-Rudar. V Mirnu ob 10. uri Gorica-Gradiška. V Pulju ob 16. uri Pulj-Montebelio.
Finale okrožnega prvenstva: V Ankaranu ob 16.30 Rdeča zvezda-Costa.unga. Na openikem igrišču ob 10 uri Pr.morje P-Alma Vivoda.
pokal sVatavte Zvest i*. Igrišči CRDA: ob 8. uri Rojan B-Oreta; Ob 9.15 OMMSA-Skorklja; ob 10.30 Coi-Primorje P; ob 16. uri Sv. Mar-ko Sežana; ob 17.16 Bolniška bla-gajna-Zavije. Igrišče Pomiane: ob 7.30 Tiakarji-Tovarna strojev B; ob 8*5 Acegat-Skedenj B; ob 11.45 Dreher-Nabrežina; ob 18. uri Kolo-pJa-Krprnan ; ob 16,15 Kraljič-Opčl-
ne. Na openskem igrišču: ob 8.30 Vesna-Montebello B
Košarka za pakrajinskg prvenstvo: Na igrišču Delavske športne zvezi Cermelj-Tomažič K in Col-Gradiška. V Izoli Tovarna strojev-Izola.
Kolesarstvo: Start izpred «Ceda-sa» v Barkovljah ob 8- uri zjutraj.
Kratke vesti
Finale za Davisov pokal. Jutri se bo v Zagrebu pričel evropski finale v teniškem tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Za Ceškosloyaško basta igrala Drotnjr in Cernik, za Jugoslavijo pa Mitič in Palada.
Češkoslovaški boksarji bodo v bližnjih dneh nastopili turnejo po Jugoslaviji in Avstriji.
Jutri bo v Brnu gostovala madžarska nogometna enajstorica «Fe-renzvaros*. Igrala bo z enajstorico «Zidenice».
Včeraj popoldne Je predsednik sodišča major B?.yl:ss odločil, da se na razpravi predložijo vsi zapisniki drugega zasliševanja obtožencev na policiji, ki so j .h obtoženci prostovoljno in brez pritiska podpisali. Predsednik sodišča je tudi opozoril, da je pričevanje Duilia, brata obtoženega Adei Curka, po angleškem sodnem postopku pravno veljavno. Istočasno je opozoril obtožence, da imajo pravico nastopiti kot priče, ako to žele. Vendar jih pa sodišče k temu ne sili.
Res je takoj na to pričal DuiliO
Curk- Na predsednikova vprašanja se je izgovarjal, da ni vedel, ali so cigarete skrite v avtomobilu, ko se je ž njimi vozil v Italijo- Vendar je pa pristavil, da so mu šele drugi povedali, da so z avtomobilom prevažali cigarete. Skušal je tudi dokazati, da ni bilo tihotapske družbe, ker so sc z avtomobilom od časa do časa vozile vedno druge osebe. K* je tožilec Marcucci vprašal obtožence, ali hočejo nastopiti kot priče, so vsi odklonili razen Redi ja In De Salva. Redi Je naravnost izpovedal, da se Je 7- ali 8-krat vozil v Florenco Pl v Padcvo. Vsakikrat je imel s sebsj 100-170 ovitkov cigaret, ki jih je potem v Florenci prodal.
Najzanimivejša priča Je bil tihotapec De Salvo. Na smešen način je skušail zanikati, da bi sploh tihotapil. Obtoženec se je s t.pičnim južnjaškim temperamentom skušal izmotati kot miš v mišnici iz kopice dzkazov. Sodišču je dokazoval, da sp .oh ni poznal nobenega izmed soobtožencev do 1. marca. Prve dni marca ga je slučajno ustavil na trgu Goldoni soobtoženec Arena in mu predstavil njegovega rojaka In-te,rdona.ta iz Messtae. Ta je De Sal-vu povedal, da ima njegov svak Curk avtomobil, s katerim bi lahko napravili kakšen skupen Izlet. Res so čez nekaj dni De Salvo. Redi in Curk odpotavali v Florenco. De Salvo je pri tej priliki nakupil 150 paketov cigaret, vendar pa se ni spomnil kakšnih. Hočeš, nočeš so se tedaj vsi prisotni začeli smejati takim izgovorom. Celo njegov branilec odvetnik Annoscia se ni mogel vzdržati smeha. Saj ima pred-
sednik sodišča pred seboj 2190 zavitkov cigaret, ki so jih zaplenili 16. maja vsej tihotapski druščini-'
Na poti v Florenco je De Salvo te cigarete razdeljeval svojim bivšim kolegom karab.njerjem na karabinjerskih postajah v Padovi in Monselice. Ostanek teh cigaret Je pa razdal med svoje številne znance v Florenci.
Med čvekanjem teh neumnosti je ura odbila 19.30 in major Bayliss je De Salva prekinil in razpravo odgod.1 na ponedeljek ob pol 10 uri dopoldan.
Jezo Narodna zaščita in ga odpelja-la na okrajno sodišče.
Odločen nastop ljudskih množic v Brtokih je zgovoren dokaz borbenosti istrskega ljudstva, ki je pripravljeno braniti in očuvatl pri. dobitv« narodno-osvobodilne borbe, predvsem svojo ljudsko oblast.
ŠT. PETER NA KRASU
Ljudski praznik 29. t. m. so pre bivalci St. Petra praznovali svoj tradicionalni praznik, pri katerem so sodelovali vse organizacije
Uslužbenke Mladinskega doma Toneta Tomšiča so uprizorile ža-loigro Mire. Pucove:	»Svet	brez
sovraštva* v režiji šolskega upravitelja Penka Ivana. Drama je bila podana z občutkom. Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge, zlasti Spelca, ki je a svojimi dramatičnimi samogovori globoko ganila gledalce. Udeležba je bila polnoštevilna. Cisti dobiček, ki presega 6000 lir, je namenjen sirotam Tomšičevega doma. Ta dan smo tudi prisostoval: nastopu mladincev v odbojki. Igrala je Postojna proti St. Petru z rezultatom 5:0. Prostovoljna gasilska četa iz St. Petra pa je organizirala ples. Z izkupičkom si bodo nabavili gasilno orodje. Ravno tako bodo čianlce AFZ, ki so kuhale črno kavo pri plfsu, darovale dobiček ♦Domu igre in dela*, ki se sedaj ustanavlja v St. Petru.
Spor s frizerji še vedno odprt
Pozor, morski pes!
Včeraj okrog 13.30 sta opazila čuvaja Karel Sorsi in Marcello Mian v pristanišču Duca d’Aosta približno 6 m od obrežja pri javnem skladišču št. 65, dva morska psa. Živali sta bili dolgi okrog tri in pol metra vsaka in sta mirno krožili po pristanišču. Tako bodo imeli ribiči zopet delo z lovom nanje. Upamo, da se jim bo posrečilo kmalu ujeti zveri ter tako rešiti kopalce pred to nevarnostjo.
Družinska zabava pri C.CP. «M. Maganja*
bo v nedeljo, 13. t. m. ob 20, uri. Vabljeni so vsi člani in njihove družine.
Na Montaž —
Špik nad Policami
Odhod j« danes ob 17. uri. Prihod ob 22. uri.
Letovanje v gornji Soški dolini
Planinsko društvo v Trstu priredi letovanje pri Sv. Luciji (Tolmin) in v Bovcu. Letovanje prične to ne-deljo, 13. t. m. Odhodi pozneje vsak dan. Pojasnila in vpisovanja v trgovini jestvin Višini, ul. Roma 15 in v čfvljarni Pirc, ul. Settefonta-ne 3.
Ko so frizerski nameščenci slišali poročilo OSS o pogajanjih v uradu za delo, so sklenili, da ne pristanejo na takšen sporazum, kot ga predlagajo delodajalci. Zato so dali delodajalcem rok do 14. t. m., da pristanejo na določbe, ki so bile spre. jete pri uradu za delo 30. junija. V nasprotnem primeru bodo nameščenci pričeli s stavko.
Tudi brivski nameščenci so »kis. mli, da se bodo iz solidarnosti udeležili stavke frizerjev. V ponedeljek, 14. tl m. ob 20. uri bo v ul. Imbria-5, zborovanje nameščencev to
stroke, kjer bodo sprejeli dokončne sklepe glede stavke
ne špekulantskih trgovcev in črnoborzijancev. Borba delovnegia ljudstva za izboljšanje prehrane in poli-tike cen js bila zelo odločna, a ni nikdar naletela na razumevanje in v skrajnem primeru le na prazne obljube. Vsi predlogi sindikalnih organizacij, ki so zagovarjali koristi najširših slojev potrošnikov, so naleteli na gluha ušesa.
Tudi stališče conskega sveta Je do prehranjevalnih razmer v našem mestu skrajno malomarno in škodljivo.
S svojim zadržanjem do prehranjevalnih razmer in zagovarjanjem SEPRAL-a in DITIRAL-a Je vedno onemogočal sprfmembo sestava razdeljevalnih organov in s tem ščitil interese grosistov in sploh vseh dobičkarjev. Potrebam in zahtevam najširših slojev potrošnikov pa ni bil naklonjen!
V svoji splošni politični tendenci, ki jasno razgalja pomanjkanj čuta odgovornosti za koristi skupnosti in ga prikazuje kot nepobolj šljivega eksponenta italijanskega oziroma ameriškega imperializma Je predlog, ki ga bi conski svet ho tel realizirati, zelo zanimiv. Hotel bi namreč ustanoviti posebno nabavno podjatjs po vzorcu italijanskih Ente di consumo. Ta podjetja skrbijo za čim cenejšo nabavo živil, ki jih potem porazdelijo potrošnikom,
Dosedanja praksa v Italiji je dokazala, da so taka nabavna podjetja izpolnila -svojo nalogo sa-mo v onih krajih, kjer imajo najnaprednejše ljudske množice večino v javnem življfnju in torej večino tudi pri vodstvu omenjenih podjetij. Kjer pa ni tako, tam seveda eksponenti kapitala ne dopuščajo, da bi ta podjetja (Ente di cOnsumo) uspevala,
Ze iz tega je 'razvidno in giotovo, da uvedba nabavnih podjetij pri nas ne bi usptla. Zgoraj smo omenili, da so vsi predlogi sindikalnih organizacij, da bi se uvedlo -uspešno in izdatno nadzorstvo nad prehranjevalno politiko in razdeljevanjem živil, ostali brezuspešni. Zato ni dvoma, da v sedanjih okolnostih in s sedanjo prakso ne moremo pričakovati nobenih stvarnih izboljšanj, pa naj se prfhranjevalne ustanove imenujejo kakor koli, dokler ne bodo imeli glavno besedo v vseh prehranjevalnih ustanovah najširši sloji potrošnikov.
Predlog conskega sveta za ustanovitev nabavnega podjetja (Ente di consumo) pa ima izključno politično ozadjs In so ga narekovale tiste politične sile, ki še vedno vodijo imperialistično politiko. Te sile nočejo zavzeti stališča, ki ga vsemu demokratičnemu prebivalstvu-narekujejo koristi prebivalstva na naš*m ozemlju, to so šovinisti, ki se še vedno nočejo sprijazniti z obstojem STO.
ZVU naj dobro in hitro preuči stališče OOSS v pogledu prehranje. valne politike in politike cen. Le z naglim upoštevanjem stališča OOSS se bo prehrana izboljšala in onemogočilo vsaktero izrabljanje in vse špekulacije, sedanji mezdni sporazum pa bo imel stvarno vrednost.
Sobota, 12. julija
Mohor, Draguša Sonce vzhaja ob 5.23, z4b4A ob 20.51. Dolžina dneva 1W8-
Jutri 13. julij
Marj;ta, Dragan
Spominski dnevi
1863 se je rodil A. Calmette, francoski bakteriolog. Iznašel je
način pripravljanja seruma proti ugrizu nekaterih kač.
Radijski sporedi
v soboto, 12. julija TRST II.
Kak se koscu strele, tak mu kosa rele.
red. 12.00, Predavanje. 12.15. nična glasba, 12.45. Napoved to* J
Preskrba
Delitev testenin za delavce
Težki in najtežji delavci prejmejo na dodatno nakaznico 600 gr belih testenin. Driavoi, ki so zaposleni pri zavezniški vojski prejmejo na 15-dnevno nakaznico 300 gr belih testenin. Cena za kg je 44 lir.
Za krvodajalce
SBPRAL javlja, da delijo uradno določene trgovine z današnjim dnem mast po ceni 480 lir za kg in olje po ceni 440 lir za liter. Za olje naj se krvodajalci Javijo pri občinskem in prehranjevalnem uradu ul. Ret-tori 2, soba 230 s svojo dodatno živilsko nakaznico.
Dvig nakazil
SEPRAL poziva vse pridsednike občinskih prehranjevalnih uradov, da v teku današnjega dne dvignejo pri imenovanem uradu nakazila za testenine, riž, mast in sladkor za prihodnjo delitev.
Dvig nakazil za testenine
Trgovci naj dvignejo tekom današnjega dne pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za teste
nine za delavce.
Delitev testenin za vse potrošnike
Z današnjim dnem je pričela de l,tev dveh kg belih testenin ZVU in siefr 30% dolgih in 70% kratkih testenin -na odrezek II (pasta navadne živilske nakaznice. Delitev traja do 31. t. m.
Enotni sindikati
Tesarji in stavbtnski kovači. Se stanek, ki bi moral preteklo nt deljo, je prestavljen na nedeljo, 13, t. m. ob 10. uri v ul. Imbriani 5, soba 10.
Predavanje tov- Pogassija
Jutri 13. t. m., ob 10. uri bo kinu Ideal, Čampo S. Giacomo, go, voril tov. Pogassi o perečih vprašanjih.
Obvestilo pomorščakom
11.30. Dopoldanski
lična giasoa. u.to. r poročila. 13.00. Partizanske: pMro Rossini: upf\.
13.15. Gioachino  .............. ,
simfonij'. 13.48. Zdravniška oacuu 14.00. Pestra glasba. 14.15* zti vina Amerike. 14,28. Citanje .P da- 17.30. Plesna glasba. l&w* denske prireditve. 18.15. A..itur.
red slovenskih pesmi. 18.45. Nultb zanimivosti. 19.00. Glasbena t
tazija. 19.45. Napovtd časa m P® čila. 20.00. Dunajski valc^!',rnoni-Pevski dueti s spremljavo har ^ ke. 20.45. Politični komentar. Lahka glasba. 21.20. Puccim-^,
dame Butterfly - opera v ---. „0. anjih. Illiche in Giacos«. 2-J.v • :t očila. 23.15. Nadaljevanje op*
-a kr	 »o.	onh®0^
23.55. Citanje sporeda za Pn dan.
DAROM IN PRISPEVKI
2!a počitniške kolonije otrok so darovali: Lovosig ». jn 3000 Ur, Kotzman 2000 J,‘r' ,, nr6-Albert, Schetini Lucija, -Ščuk ^ go, Ferluga, Černigoj H*r®\ m Lubiana Renato po 1000 liri ‘acc4i socialnega skrbstva 1400 liri -.j.u Klavdij, Mazzuccato Umber ■ Nevio, Rebec Gracijela, j.fP. Cvetka, Graton Ivan. Pertoi, ^ folja, Skrlngar, Stangaferffb, llr, chelazzi, Novak Marija P° -T0jich Dietz 400 lir, Filppi 250 liri ^ S.lvan 200 lir, Moratto Mari) ' ijelt bar Ivana po 100 lir, Brezov* Sergij po 50 lir.
IPOPREDSTAUE
ROSSETTI. 17.00: »40 tisoč k®8^ nikov*. Grant Taylor ‘n Bryant.
ITALIA. 16.00: »Suzanine
Georg Brent in Jean
jror.n
VIALE.
niki*. IMPERO. 16.00:
16.00:	»Teksaški
iet»-
•s“i ! MASSIMO. 16.00: «NjenoJ'10ftVil. {
ttiOf :
stvo je zaljubljeno*, P® land in R. Cummings. ARMONLA. 16.00: narji*.	tep‘>	i	t
IDEALE. 16,30: »Potepuh v ' j
KINO V NABREŽINI V deljo in ponedeljek: »0»v°	11
vojna Jugoslavije*.
n<-
Pri Pristaniškem poveljstvu naj j se javijo pomorščaki s pomoisko knjižico in osebno zkaznico v sledečem redu: pomor, knjižica od št. 6901 do 7200, 14 t. m.; od 7201 do 7500 15. t. m.; od 7501 do 7800, 16. od 7801 do 8100, 17. t. m.;
Odg. urednik DUŠAN
Tisk Stabilimento Tip.
ZOPET OBSODBA PARTIZANOV
Zaslužena kazen vohunom
in izdajalcem je za porotno sodišče zločin
Na današnji razpravi je prvi go. j brez posebnih ceremonij na smrt,
Izlet v Komen
Kulturni krožek «Rauber» iz Grete bo priredil Jutri, 13. t. m. izlet v Komen, na ljudsko veselico. Pojasnila in vpisovanja na sedežu, ul. del Friuli 10.
voril državni tožilec Paolucct. V svojem govoru je skušal dokazati, da so.obtoženci zaradi tega Justi-fiCirali pokojno Modarc, ker je bila poročena z italijanskim karabt-uetjem. Državni tožilec Paolucci je na vso načine trdil, da so vzroki, ki so dovedli do tega dejanja narodnostni in ne vojaški. Vendar ee je državni tožilec v svojem govoru večkrat zataknil, tako da so ga morali opozarjati branilci obtožencev na razno napake. Paolucci je v svojem govoru celo zamešal dejanja, katera je obtožnica pripisovala posameznim obtožencem. Za Gla. vino Oskarja in Petarosa Draga Ja zahteval dosmrtno ječo, zn ostale obtožence pa po 10 let ječe.
Takoj nato Je spregovoril odvetnik Fore-nzio, ki je branil Zerjaia. Popolnoma pravilno se je odvetnik čudil, zakaj sedaj tako vpijejo proti partizanom, ker so v borbi proti nacifašlzmu koga obsodili
t. m.
od 8101 do 8400 18. t. m. Zamudniki od št. 6901 do 8400, 19. t. m.
Sestanki SIAU-je
Sektor SIAU-je Vicolo Os-pedale Militar? ima danes Ob 20.30 sestanek za člane, ki stanujejo v ulicah: Coroneo od 14 in 25 naprej, S. Fran-cesco od 25 in 40 naprej, Stoppani, Nobile, Ronco, Carplson in Ri-smondo.
V pondeljek, 14. t. m. ob 20.30 pa bo sestanek za člane iz naslednjih ulic Giulia do št. 17 in 24, Viale XX. Settembre od 30 in 39 do 48 in 59, Volta, Scussa, Largo Giardino pub-blico, Rossftti do 23, Rapiccio, Ire-neo della Croce, Zovenzoni, Picco-lomini, Giotto.
MALI OGLASI
OPREMLJENO SOBO za -no osebo po možnosti s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v okolici Sv. Jakoba iščem. Tel. 90-390.
Cirkus Tog«1
ii
Trst, ulica Ross^H
vogal ul. A. LamarlB
Velika predstava
z novim programom
užiteK
nudi gledal-tem velik večerno ob 21. uri
V soboto in nedeljo P°Pol^0t)
tedstava ob 16.30, večerna
oh '
Predprodaja vatopnic pri cirkusa od 11-12.30 in
' ur« i
dalje ter pri osrednji Natf ■ Galeriji ProUi 2, tel. »b* •
Bosc£>
UL
Kupujem« in prodsjat^G®' vsakovrstno RABLJENO p ^
Avto znamke Opel - Olimpia
z vgrajenim radio-aparatom prodam. Telefonirati na 93-094 od 9-12.
SINGER
*« t*
ŠIVALNI STROJI, P°f,r^|8l, ohlštvom, predvojni m«"1.,,!*-'
UGODNIH OKNA H °:
TRST „4 Ulica dellTstria 13, t*1- '
d t:
.14
ti
ALEKSANDER BECK:
150
VOLOKOLAMSKA CESIA
Oftal bo za vekomaj na tem gozdnem obronku. In Bozžanov. Da, z m traljezcl bo tudi Bozžanov... Zdaj sem prepričan, da n« bo nihče poleg mitraljezov odnehal, da se bomo umaknili v redu, da bomo mogii 2brati in odnesti s seboj vse, ki bodo ranjeni ali ubiti v borbi. Vse, razen... razen poslednje herojske peščice mož.
6.
Bataljon »e neopazno približuje gozdnemu robu. Ukazal sem:
— Sporočiti po koloni: komandirji čet — asm. Polltruk Bozžanov aem!
Kako naj povem Bozžanovu? Kako naj izgovorim: «Džaltnu-hamed, tebe bom žrtvoval*?
Pričakujoč komandirje, sem se-kot doslej zagledal v brezkončni potok kamionov, ki se Je počasi valil. Za zdaj ni bilo tam opaziti nikakih znakov vznemirjenja. Za zdaj nihče tam ne predpostavlja, da se na dvesto do tristo korakov od njih v varstvu gozda nahaja bataljon Rdeče armade.
Toda kako bi bilo, če bi ukrenil drugače? Kako bi bilo, če bi...? Ne, to bi bilo atrašno tveganje. Tega ne vsebuj« nobeno pravilo, noben napotek.
Ozrl sem se na borce, ki so se bili pritajili med drevjem, ne da bi bil odvrnil pogleda od Nemcev. Sleherni od mojih vojakov ima puško; sleherni ima v torbicah za patrone celo laržo municije — sto dvajset kosov na borca. Kaj pa, če bi vendarle?.,. Ej, puškica, ali nas bol rešila?! K vragu — če bi a* odločil za nevaren korak.
ki je obsedel moje misli, tedaj bomo v primeru neuspeha poginili morda vsi do poslednjega. Toda če	uspe —	bomo vsi	ostali	celi;
nikogar ne bomo morali vreči kot žrtev smrti	v žrelo. Tveganje	je —
plemenito delo. Ne, brez razloga ni	tveganje	plemenito	delo.	Toda
v tem primeru sem imel razloge!
Ponovno sem pogledal borce. Lahko bi vprašal katerega koli izmed njih: »Kaj misliš — mar naj žrtvujem nekoliko tovarišev, da bi rešil ostale, ali da tvegam: tedaj ali propademo vsi, ali se vsi do poslednjega rešimo?* In vsakdo bo dejal: »Tvegaj!*
Torej, prijatelji, prav! Nikogar ne bomo zapustili!
Pr srcu mi je nenadoma postalo laže. Po vsem telesu, v možgarih, sem občutil nenavadno lahkoto. V meni je zaigrala kri, zaigrala Je drznost.
Drug za drugim so prihajali komandirji. Nežno sem pogledal Bozžanova. Ujel Je ta pogled, se začudeno zagledal vame ln »e malce nejeverno nasmehnil v znamenj* odgovora.
7.
Komandirjem sem objasnil zamisel proboja. Bila Je taka: Ba-ialjon ee postroji v eno samo vrsto v obliki romba. V notranjosti romba se postavijo vozovi in topovi. Na moje povelje e« bo bataljon začel pomikati v navadnem koraku, zadržujoč razvrstriev v obliki romba. Puške se bodo držale v pripravljenosti, na «gotov si*. Na moje povelje se bo streljalo med pokretom v salvah. Streljalo se ne bo niti v zrak niti v zemljo; cevi se bodo naperil* v sovražnika.
Ni bilo lahko razvrstiti se v gozdu. Spredaj, v ostrem kotu, aem postavil Rahlmova, v obeh bočnih kotih — Krajeva in Tol-stunova, zadaj, kot poslednjega Bozžanova.
Oddelek Bozžanova, moja rezerva, ki ni bila predvidena po forn aciji, je varovala zaledje. Dejal sem Jim, našim pastorkam, fiieveem-bozžanovcem:	73*	nada.fuje)
Nihče pa se n« spomni dejanj, ki so jih Nemci tedaj Izvršili brez kakršnih koli sodnih postopkov. Smešno, da zahteva danes sodišče, da bi tedaj v tistih okoliščinah partizani sklicevali redna sodišča z vsem sodnim aparatom. Priče same potrjujejo, da so Obtoženci izvršili povelje in aretirali osebe, k: so bile osumljene vohunstva. Tudi državnega tožilca J« odvetmk Fo-renzio opozoril, naj ne pogreva narodnostne mržnje z obtožbami da so obtoženci zaradi tega justlfici-ia!i ModarČevo, ker je bila poročena s karabinerjem. Zato je zahteval. da sodišče oprosti Žerjala.
Odvetnik Moro je vprašal, kaj sploh hoče sodišče doseči s takim procesom, morda hoče obsoditi obtožence, ker tedaj za časa najhujše borbe proti okupatorju niso z rednim sodnim postopkom in vsem sodnim aparatom sodili pokojne? Saj so tedaj v Trstu Nemci obešali ljudi samo zaradi tega, ker so šli po ulici Ghega tedaj, ko je eksplodirala bomba v nemškem vojaškem domu, ne da bi zadevo natančneje preiskali. B,la je pač osvobodilna vojna, v kateri partizani niso izbirali sredstev proti sovražnikom in vohunom osvobodilne borbe. Da so tedaj upravičeno smatrali pokojno Perhavčevo in Marijo Čokovo kot vohunki, je dokaz ta. da so takoj po osvoboditvi jugoslovanske oblasti aretirale Čokovo. Za Perhavčeve Je odvetnik zahteval tako kazen, ki bo pomirila duhove.
Odvetnik Bresina Je branil odsotne obtožence. Opozoril Je sodišče, da bi se pred razpravo moralo obrniti na jugoslovanske oblasti, oz. na Vojno upravo v Opatijo, kjer bi dobilo razne podatke
0 obtožencih in o dejanjih. To sodišče pa ni pristojno soditi ljudi k' so izvršili dejanja kot člani vojaških enot. Zaradi tega naj sodišče ustavi postopek proti vsem obtožencem, ker dejanje spada pod amnestijo.
Po polurnem zasedanju je sodi šče razglaallo sodbo. Petaros in Glavlna »ta bila obsojena na dosmrtno Ječo. Vsi ostali obtoženct pa so bili obsojeni po 3 leta in 6 mesecev zapora. Od teh »o jim tri
1 leta spregledana zaradi amnestije. Proti tej obsodbi bodo obsojenci vložili priziv.
Vsi, ki želite dobro kapljico vina, Jo boste naši! nft
VINSKI RAZSTAVI V KOMNO
dne 13 julija t. 1.
-	Gori®6,
Preskrbljeno bo za prehrano ln prevoz iz Trsta, v
Štanjela, Rihemberka, Dorr.berga, Sempolaja, Tomaja ,
m-   _ T-	K-e.	A/IVi >*> lil TTo KI rt ftšBVPrO J Z ^ ‘ ifl
Temenice. Iz Trsta bo odhod iz ul. Fablo Severo, iz	in
Travnika in Izpred cerkve v Šempetru, čez Rthembe Opatje selo. Avtobusi bodo vozili od 8. do 14. ure. Na ^ftlceV vožnje po želji interesentov. Odhod bo po željah obi5*1
s trga Občinske tehtnice.
Pozor!	Pozor
Fotoatelje Stanko Zidarič, Komen
l
posluje začasno ob sobotah in ponedeljkih ves dan m deljah do 13. ure. — Izvršuje dela po naročilu *u ,,	::
ateljeja in sicer ob vsakem času in kjer koli. :
V NEDELJO, 13. t. m., vai v KOMEN na
VINSKO RAZSTAVO S TOMBOLO
srečolovom in plesom
Začetek ob 10. url dopoldne.
Prireditev bo v prijaznem gozdičku v Cirju. — VabW ^
V NEDELJO
v PADRIC
med čvrste fantiče in brhke dekliče!
Čakajo vas PLES, smeh in dobra kapljica.
Začetek ob 16. uri.	Vablje
Velika likvidacija modelov po / H I /. A H I ^ KRZNARSTVO
TRST,'lil.. TRF.iVTIl 11