j0ued daily Sunday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE YEAR Uredniški in upravniškl protlarl: - >657 South Lawndale Ava. Office of Plication: 1867 South Linrndale Ava. Telephon«, Rockwall 4M« Cona lista je M OO '""V1"1 u. im. « u« aMt^rrtM » CH—o. liikmk. nmêm tke AM at Co^rm. of MuO L im. CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. I. DECEMBRA (DEC. I). 1841 Subscription W 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 29« Acceptance for mailing st «pedal rato of postaco provided tor Is section 1109. Act of Oct S. 1017, authorised on June 4, 1010. Japonska napadla Ameriko! t ionska napovedala vojno eriki in Veliki Britaniji Japonski bombniki bardiraB ameriške otoke in bojne ladje ROOSEVELT NASTOPI PRED KONGRESOM WASHINGTON. D. C.. 8. dec. 4merlka In Japonaka ata ▼ Japonska je danee napo-vojno Združenim drža-in Veliki Britaniji in Isto-ao njeni bombniki neprlča-o in bres svarila bombsr-rtJi ameriško otoke na Pacifi-bojne ladje, utrdbe in vojs-upravo. V imenu japonakega cesarja to j no napovedal premier HI-d Tojo. Kakor hitro Je bU edaadnik Roosevelt lnforml-o napadu. Je ukasal povelj-»n tmado ln mornaric», naj ta-izvedcla prej lsdane odredbe, oj naio Je začol sestavljati ibno poslanico, katero bo dale popoldne osebno prečttal ns •eil V soglasju s Rooseveltoviml ttrukcijami so bojne ladje tali odrinile is Pearl Harborja. Jsko otočja. da ae spopadejo uhrbtnim in hinavaklm sodnikom. Bojna letala so tudi Ukoj v akcijo. Jiponikl napad Je Imel elek-ton učinek na vse ameriške Vso so so postavile na *»n Rooaoveltove admlnlstrs-fr »n 11 zagotovila podporo. Sektor Wheoler. vodilni Isolaclo-*> it izjavil, da mora Amerika udariti s vso silo po Js-Miki. &r»avnl tajnik Cordell Hun Je 1 »gočimi besedami obsodil Ja-Miko vlado ln napad na Amerika Armada sodi. da Je bilo ¿os sto NEW YORK. 8. doc.—Som dospelo poročilo, ki pa še nI potrjeno. pravi, da Je bila ameriška bojna ladja Waat Virginia potopljena. NEW YORK. 8. doc.—Vlada holandske Vshodne Indije Je na-povedala vojno Japonski. OTTAWA. KANADA. 8. dec.— Premier Mackensle King Je na-snanil sestavo vojne napovedi Japonski in sdaj ta čaka le odobritve angleškega kralja. (Radijsko poročilo pravL da Je Kostarika napovedala vojno Japonski. Letalsko base. ki leže na severni strani Psnsmskega prekopa, so ns raspolsgo Združenim drŽavam.) LONDON. 8. dec.—Parlament ae ho'dattes popoldne Metal v Izrednem sasedanju. Pričakuje se, da bo Velika Britanija napovedala vojno Japonski Istočasno kot Amerika. London. 6. dec.—Velika Britanija je danes napovedala vojno Finski, Rumuniji in Ogrski, zaveznicam nacijske Nemčije in fašistične Italije, ker niso dale zadovoljivega odgovora na ultimat, da morajo takoj ustaviti militaristične operacije proti sovjetski Rusiji. Napoved vojne vsebuje kratka izjava angleškega zunanjega urada. Odnošaji med Veliko Britanijo, Finsko, Rumunijo in Ogrsko se niso bistveno izpremenili zaradi vojne napovedi. Diplomatie stike s temi državami je Velika Britanija pretrgala že Ukih vojakov ubitih ln irlV«* Takrfl K^! ""T£ da so parniki teh držav podvrženi zasegi po britskih bojnih lu-djah. (Radijsko poročilo iz Berlina, prestreženo v New Vorku, pravi, da so Finska, Rumunija in Ogrska sprejele britsko vojno napoved z dostojsnstvom na zna-Malajskega polotoka. 3001 nje> ^„o pa so naglasile, ds ve-"«verno od Singapore, en-¡do, kako se mors jo boriti proti trdnjave as Daljnem «nv^mu sovrsžniku ns strsni in ranjenih v japonskih letsl-j® upadih na Havajako otočje. N» roji jsponaklb bojnih letal »matali bombe na Filipinsko in Guam. SINGAPOR. 8. doc.—Japonske *>* «o ao Izkrcale v Wu Mi mandanta križarke Steirmarck Theodorja Detmarsa, ki je potopil avstralsko bojno ladjo Sydney, z železnim križcem. Križar-ka Steirmarck je bila tudi potopljena v bitki, ki se je vršila v južnem Atlantiku. Takrat ni bilo znano, ali se je Detmars rešil. Helsinki, Finska. 6. dec.—Vrhovno poveljstvo je sinoči naznanilo izvedbo okupacije otoka Hanga po finskih četah. Uradni komunike pravi, da so Finci ujeli tristo ruskih vojakov na tem otoku. Večina ruskih vojakov se umaknila z otoka pred finsko okupacijo. Moskva, 6. dec —Sovjetska letalska sila bombardira nemške čete, ki se umikajo iz južne Rusije. Rusko prodiranje se nadaljuje na 70 milj dolgi fronti in čete so reokupirale ozemlje v obsegu 4000 kvadratnih milj, Čez 1500 nemških tovornih avtov so razbile bombe ruskih letalcev pri reki Mius, ki se izliva v Azovsko morje zapadno od Tu-ganroga. Nemci skušajo ustanoviti drugo bojno črto na zapadni strani te reke; Mesto Bujkiševo na vzhodnem bregu reke Mius so sovjetske čete zasedle. Sovjetskim armadam na južni fronti poveljuje maršal Timošen-kö. Te^fr včeraj reokupirale rudarski mesti Katvejev in Kurgan. Sovjetske kolone se vsle zapadno od Taganroga proti Ma-riupolu, kamor se je umaknil feldmaršal Ewald von Kleist, vrhovni poveljnik nemške armade, ki.je bila tepens v bitksh z Rusi. Cez 30,000 nemških vojakov je bilo ubitih in ranjenih v teku sovjetske ofenzive na južni fronti. Kairo. Egipt. 6. dec.—Britsko vrhovno poveljstvo poročs, du so bili trije osiščni napadi na pozicije britskega vojaštva pri Ed Dudi, južnovzhodno od Tobru-ka, odbiti. Napadalci so bili vrženi nszsj z velikim izgubami. Nadsljnji osiščni poskus, ds povzroči vrzel med britskimi četami pri Bir El Gobiju, se je iz-jalovil. V bitki v tem kraju so Angleži razbili 67 osiščnih tankov in 87 motornih vozil. Angleški letalci so izvršili več nspsdov na mesta ob libijskem obrežju. Mesto San Giovanl v južni Italiji je bilo tudi bombardirano iz zraks. i 1 _ nbdu- Japonska bojna letala •atula bombe na Slngapor. ki 10 ««bile in ranile nekaj ljudi. b. dec.—Agontura Milera poroča Is ftanghaja. da J J«Ponci zasedli ameriški otok w,k» Uland na Pacifiku. ANOELES. CAI~ 8. dec. ^"•dijako poročilo U Tokija J,T| da ao Japonci rasoroftllt * «marlikUi vojakov v modna naaolblnl v ftanghaju. Dru ►poročilo pravi da sta Jspon-"»ornarlca i« armada a so-r~*«nl*m letalske silo napadli "^kong. *ANCHAJ, 8. doc.—Po na,na " d* le Japonska bojna mor-"**a itvojovaaa v bitki s smo in brltaklml bolnimi lad-¡T* -Padnam delu Pacifika. D°»>o|, japonaka časnikarska J"1"'«, »poročila, da Je »0 boj-napadlo kavajski otok J,pon«kl pomorščaki ao danes J**« H ameriško topnlčarko V vanghatokl jukL To Je J4 ameriška bolna ladja novemu sovrsžniku s pomočjo mogočne nemške oborožene sile.) Berlin. 6. dec.—Vslovi mogočne sovjetske oborožene sile zaman butajo ob solidno nemško bojno črto ns severni strsni Azovskegs morjs, prsvijo nacij-ski vojaški krogi. Rusi ne morejo nsprej, čeprsv nepresUno napadajo nemške pozicije Nacijska poročila naglašajo ogromne ruske izgube v bitkah na južni fronti, molče ps o nemških in zavezniških izgubsh Poročila omenjajo operacije italijanskih in slovsških čet ns fron-ti zapadno od Rostovs, prista niščnegs mesta ob Črnem morju katerega so ruske srmade reokupirale Vesti o nacijskih vojnih operacijah na moskovski fronti pičle Eno poročilo prsvi. ds Um prevladuje hud mrs*. trlnsjst stopinj pod ničlo. Mrs t sicerovi-rs nemške operscije, ni jih ps ustavil Nemci so doeegli uspehe ns tej fronti, tnds detajlev j ^Hitler je včersj odlikoval ko- Novi izgredi in nemiri v Rumuniji Kralj Mihael odveden v Italijo Mexico City. « dec —Semkaj ao prišla poročila iz zanesljivih virov o novih Izgredih in rurml rih v Rumuniji. deželi pod naclj sko dominacijo. Mladi kralj Mi-hsel je bil na ukaz nacijske taj ft«- policije odveden v Italijo. Ali je bil odveden kot talec osišča, ni znano Poročilo o nemirih v Rumunl ji j« objavil tukajšnji list F.acel »ior potem, ko se je Radu Ire-meseu. bivši rumunski poslanik v Ameriki, vrnil z letalom | Washington. On je imel razgovor t bivšim romunskim krs |jem Karolom In njegovo ljubico Kleno Lupeeru. ki se nahajata v izgnanstvu v Mehiki. Ire-meeru Je resigniral kot rumu«, •ki poslanik v Washmgt včeraj dospel sem kaj. Poučeni krogi pravijo, da bo danes konferirsl s pradsedn! kom Rooaeveltom. Poročilo dalje pravi, da Je bi Mihael odvoden v Italijo v novembru zaradi kritične situacije v Rumuniji. Tsm ae ^ pojavilo j močno protinacijsko gibanje Grupa ameriških vesČakov odpotovala v Curifking Čungklng, Kitajska. 6. dec — Kitajska armada je zajela več tisoč japonskih vojakov v trlko-tu zapadno od Šanghajs in južno od reke Jangtse, poročajo vojaški krogi. Ta trikot leži med Nankingom, Nančangom in Hahgčovom. Bitke so v teku v več krajih trikota. Kitajci so zasedli važne pozicije na severni in južni strsni trikota ter zaprli izhod Japoncem. Dve večji mesti v bližini Nančangs so kitajske čste reokupirale. Manila. Filipini. 8. dec —Grupa, katero tvori 40 ameriških ve-ščh k oV in inženirjev, je odpoto-vsla od tu proti Čungklngu, kjer je sedež kitajske vlade generale Kaišeka, vrhovnega poveljnika kitajske oborožene sile. Ta bo odšla v Burmo, angleško kolonijo, in nadzirala gradnjo železnice in mostov ob burmskl cesti, po kateri Kitajska dobiva orožje, strelivo ln bojni material. Ameriški veščaki so prej skle* nilt pogodbo fl Ksišekovo Vlado glede konstrukcije postaj ob burmski cesti, ki je dolgs 712 mit) In vfldf It Burme ns Kitajsko. Cesta bo izboljšana, da se transportacija blaga poveča na 30,000 ton mesečno. Na Kitajsko je prišlo petsto ameriških pilo. tov in letalskih mehanikov, ki dnev!J? umrl Jilw!? Kllnsr,|_pomsgsjo Kitejcem v boju proti Jsponcem. star 71 let in rojen ns Jesenlcsh ns Gorenjskem. V Ameriki je živel okrog 40 let ln v ClevelSn-du zapušča sina in dve hčeri. Bil je član dveh slovenskih podpornih društev.—V Slovanu, Pa., Je 28. novembra umrla Frances Ml-etič, stara 51 let In doms is Jp-sipdola na Hrvaškem. Podlegle je srčni hibi. Bila je članics društva 241 SNPJ in tu zapušča moža, sins, štiri hčere In osem vnukov. V Ameriki je bila 32 let. Nov grob v Oklshoml Adamson, Okla.—Dna 28. nov. Je tu umrl Frank Skvarš v visoki starosti H.'l let. Doma je bil iz Uncs pri Logstou in bil Jel^J"1 Zveza med naciji in izolacionisti Diesov odsek ^ vodi preiskavo Waahlng!on. D. C., fl. doc,— Vezi med bundovcl In člani dru- SRBSKIČETNIH REOKUPIRALI DVE MESTI Sntšto nomikih vojakov ubitih in ranjenih v bitki BELGIJSKA LIGA RAZPUSCENA Bern. Švica. fl. dec.—Belgrad, glavno mesto bivše Jugoslavije, Je brez elektrike, ker so srbski četniki ustavili produkcijo premoga. se glasi sem dospelo poročilo is Berllns. List Donsu Zei-tung, ki Izhsjs v Belgrsdu, pravi, da so četniki sabotirali obrat v premogovnikih in pregnali rudarje. Pet izvešbanih četniških divizij Je zavojevanih v bitkah s osiščnlmi četami in revolta proti Nemcem in Italijanom je sa-vzels velik obseg. (Londonska radlopostsjs naznanja, da je šest bolgarskih In italijanskih divisij dospelo v Srbijo, Bosno in Hercegovino na pomoč nemški oborošsni sili, ki se bori proti četnlkom). London, fl. dec—Semkaj je prišlo radijsko poročilo is Moskve, ds je srbsks četnlška armada, ki se bori proti sedmim nemškim divizijam (I0S.08S mož) y srbskih hribih, okupirala dve vsžnl mesti. To sts Ušice In Ca-čsk, V bitki, ki se še nadaljuj«, je prizadjala težke Isgube Nemcem. Poročilo dostavlja, ds so Nemci napadli mesto Rudnik, • so bili vrženi nszsj. Okrog 800 nemških vojakov jt bilo ubitih in ranjenih, f" ^ Nadaljnjih M nemških »štur-marjev" je padlo v bitki S četniki pri vasi Jošanloi. Nemci so morali bežati in pustiti na bojišču orožje In munlcijo. Drugo radijsko poročilo pravi, da so četniki ujeli generala Pučnikova, poveljnika čet lutkov-skegs aibskega režima, ki pomaga nacljem pri zatiranju revo!-te. General je bil postavljen glh nacijskih grup ter organisa- «^»J« * cljaml isolation isto v preiskuje ™£ Diesov kongresni .nlsek Dies ev0Jnlh( u * kongresu, da je v Chl- dolgo let član SNPJ, katera mu' ora strogo nest ran- it «ti orfonizo« ij |etrankarako |*olUiko> PROSVETA THE ENLIOHTEJfMElfT • ^ , j GLASILO IH LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE ' JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnir i sa Zdruiene dršave (laven Chteafa) ta aa leto. »3.00 sa pol leta. $1.M aa 6etrl Mr aa < »7.50 aa calo lato. $3 75 aa pol lota« aa inaaomatvo SMS. Subscription ralea: for lho United State« (except Chicago) Canada 08.00 per year. Chicago and Cicero 17JO por countries SOJO per yaar. Cena oglasov po dogovoru,—Rokopisi dojteov In élsnkoT se ne vva¿aje. Rokopisi literarne vsibins (falisa------- dam. PM»i Ud.) ss vrnejo pošiljatelju lo v atašeja. te Jo psMaAU i retnniiiairatlnns Advertising rates on __________________ and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, tuch as stories, plays, poems, etc., will bo returned to sender only when accompanied by self-addressed and Naslov na vse. kar ima stlk s lteteau PROSVETA 2057 50 So. Lawndal^ Ava« Chicago, Illinois — fc , 4k> 7 ■!■"' "'■Hill « MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz I naselbin Pomoina akcija v Waukeganu Wsategan I1L—Skoraj 500 zavednih Slovencev in Slovenk se ni brigalo za dež, sneg in led in oo se navdušeno udeležili velike* ga shoda, kateri se je vršil v cerkveni dvorani v Waukegan, 111. Shod ja bil veleuspešen in vaake^ ,ja in govornikov—je bil predva- ' Datum v oklepaju na primer (December 31, 1041), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da Vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. 130 Ekstremisti se oglašajo ix ga so zanimale besede govornikov in vsakdo je užival bogati program slovenskega petja in potem videl slike, kako silna in huda je oedanja vojna. Vse je bilo prirejeno v namen, da se koristi našemu delu v prid prizadetim v starem kraju in da se nabere čimveč mogoče v jugoslovanski pomožni skladi. - -n Pozdravni govor je imel rojak Anton Kobal, ki je predsednik JPO v Waukegan-North Chicagu in je član odbora društva sv. Roka, kateri je vzel prve korake v ta dobri namen. Takoj po pozdravnem govoru je oddal Kobal vodstvo tega shoda rojaku Joseph Zorcu in potem se je razvil večerni program. Nastop farnega pevskega zbora pod vodstvom Johna Kovačiča in zbora Slov. narodnega doma pod vod-stvam Paula Siflerja je bil dobro sprejet, ko je vsaka skupina zapela par lepih slovenskih pesmi. Župan John P. Dromey iz North Chicaga je nastopil in pozdravil vse navzoče ter poudarjal, da pomoč bližnjim v stari predsednica; Joseph Zore, tajnik; Frank Nagode, blagajnik; nadz. odbor: Frances Artach, Antonia Bezek, John Miks, Louis Košir, Math Slana st. in Laer-rence Ogrin. Po zaključku programa—pet- Petrovic John Anna Mary in Ko je minister Frsnc Snoj pismeno urgiral slovenske podporne organizacije v Ameriki in JSZ na politično konferenco, smo čakali dva tedna. Nihče se ni zganil, da bi bil sklical konferenco. Vsaka organlzačlja je lnteia priliko, da to stori. Voe hkratu ne morejo skočiti pokonci, nekdo mora začeti. Tedaj je vzela iniciativo eksekutiva SNPJ in poslala vabilo vsem našim podpornim centrsliziranlm organizacijam in JSZJ-torej vsem onim, katere je Snoj prej pozval na delo. SNPJ je največja slovenska podporna organizacija, torej se je nekako spodobilo, da je storila prvi korak. Dalje /e SNPJ pooblaščena po ovoji zadnji konvenciji, da deluje za osvoboditev in prsporoditev stare domovina. Bila je vsekakor prisiljeno nekaj storiti. Naša jednota se je sprva obrnila le—z izjemo JSX—na centrali- domovi«! je ena naših prvih ^irane podporne organizacije, katere so noša največja predstav- J " 1 ništvo v Ameriki. Dejstvo je—kljub Ambrožlčevemu norčevanju iz "lswndslskih sestankarjev, ki so se kar sami naredili za predstavnike"—da naše centralizirane podporne organizacija predstavljajo okrog 150,000 ameriških Slovencev ln če ta ne morejo govoriti po svojih gl. odbornikih v imenu ameriikih Slovencev, ne more nihče. Nekdo je vprašal, kdo je gl. odbornike naših podpornih organizacij pooblastil za to akcijo. Hm, kdo! Odborniki imajo mandat od svojega članstva, da lahko store vse, kar ni v nasprotju s pravili in dokler večina članstva ne pokaže, da ne odobrava njihove akcije. Kdo jih je pooblastil glede pomožne akcije?— Snoj je priporočil po enega zastopnika od vsake organizacije, eksekutiva SNPJ je predlagala po dva zastopnika ln eksekutlve organizacij so to sprejele in se odzvale. Eksekutiva SNPJ je tudi predlagala jednotam in zvezam, naj si določijo prostor zborovanja in voe, razen ene, so se izrekle za prostore SNPJ. Dve organizaciji nista poslali zastopnikov; to sta elevelandaka Slovenska dobrodelna zveza in milwauška zveza Sloga, toda SDZ je poslala pismo. Predstavništvo na konferenci je torej bilo dovolj široko in to predstavništvo je imelo vso pravico za sklicanje slovenskega narodnega kongresa. Značilno je to, da Ideja slovenskega narodnega kongresa ni prišla od "rdečih vod i tel j čko v," kakor nas nazivajo katoliški ekstremisti, temveč jo je sprožil Anton Zbašnik od Ameriške bratske zveze in Jože Zalar od Kranjsko-slovenske katoliške jednoie je to idejo toplo pozdravil in potem jo je zagovarjal tudi Kristan, nakar je bila soglasno sprejeta. Pster Ambrožič dela vtis, da bi moral edino minister Snoj skli-esti takšen kongres, ne pa ameriški Slovenci po svojih predstavnikih na čelu podpornih in drugih centraliziranih organizacij. Ne vemo, na kaj Ambrožlč opira ta svoj zaključek. Ali naj ameriški Slovenci pokažejo, da so nezmožni za samostojno akcijo? Ali naj svojo skcijo za demokratično Slovenijo v demokratični jugoslovanski federaciji zasnujejo na nedemokratičen način od vrha navzdol in ne iz ljudstva, kar je najbolj zdravo in demokratično? ' Mi smo pa pod vtisom, kolikor doslej poznamo Franca Snoja, da on ne bi hotel sam sklicevati ničesar, da on noče biti naš vodja— da je on popolnoma zadovoljen, če korakamo drug ob drugim v znamenju kooperacije in demokratičnega principa. To je bil smisel besed, s katerimi je Molek priporočal na konferenci, naj bo politična akcija ameriških Slovencev samostojna, to je neodvisna od jugoslovanske vlade. Samo ob sebi se razume, da lahko sodelujemo s tisto vlado, kjer koli bo mogoče, ampak pater Ambrožič vendar ne bo zahteval, da moramo na vsako stvar v Londonu pokimati, da moramo bitk enostavna podružnica londonakc vlade. Kako pa pridemo do tega? Odkod bi tista vlada imela pravico do nas, ki smo svobodni državljani demokratične republike, da bi nas osvojila kot svojo podružnico ali podanike? Razume se tudi, da minister Snoj nam ne more vezati rok, kajti on sam še ni vlada—Imeli pa bi vezane roke. če bi se že kar v naprej Izročili v stoodstotno službo jugoslovanski vladi v Londonu ln že v nnprej podpisali "blank chcck" vsega, kar koli se porodi v glsvsh te vlade. Ekstremisti a ls Bernsrd Ambrožič, Jerič in drugi lahko to store na svojo pest—imajo pravico kot posamezniki —ne bo pa tega storila večinu ameriških Slovencev, če hoče misliti in delstl demokratično. Konferenca "lawndalskih sestankarjev" nI sklenila ničesar drugega kot t9„da~*tyiče slovenski narodni kongres, ki se nsj vrši v hotelu v Chicagtf>12. februarja 1942 ln delegat Je tega kongresa f naj bodo v prvlVrsti vsi glavni odborniki vseh slovenskih centraliziranih podpornih organizacij, ki imajo nekako takrat svoje letne tejc, v drugi vrst» se pa povabijo vse slovenske centralizirane poli tične in kulturne organizacije, ki naj pošljejo po dva delegata; končn<» naj se povabijo tudi poaamezni časnikarji, pisatelji ln dru ge znane osebnosti, ki delujejo v naši javnosti. Vse drugo ns konferenci je bila priprava. Izmenjana so bils mnenja in sprejeta resolucija pri|*>roča kongresu, naj postavi pod lago za uspešno politično akcijo s ciljem, da se doseže adrušltev vseh Slovancev v atarl domovini v demokratični politični obliki v okviru prenovljene ln demokrsttslrsno Jugoslovansko, balkanske in naposled evropske federacije — 400 Čehov, 14,000 Grkov — ■ šestih grških vasi iz ma-nja — 5000 Srbov ubitih v tu, septembru in oktobru nad - 300,000 pravoslavnih ustreljenih ali obešenih (oblasteh v Pavelievičevi Hr-od aprila dalje. Ta zad-litevilka je bila pazljivo pre-la v najbolj zaupnih tijanski bombniki, topništvo larica so uničili štiri dal-te vasi, dve vasi v Črni in dve naaelbini v Herce-In vendar so Italijani I prisiljeni povečati svoje za-possdke v Dalmaciji, Črni in Hrvatski, v Sloveniji in čiji dočim italijanski listi ijejo padle v Jugoslavi-ske padlih v Etijopiji, zahodnem puščavakem in pomorskih bitkah v' lemskem mopju. Duša uporov proti osišču v zhodni Evropi je še ved-Srbija. Nemški 'ortakoman-v Belgradu je že tretjič z uničenjem prestolnice bsmi, če odpor ne odneha; io Bele hiše v zvezi s je samo potrdilo tistega, kar tu vedeli o nemških grož-Zadnje poročilo tujih voj-dopisnikov vsebuje podrob-obvestila o pospešenem srb-bojevanju v zahodnem in jem odseku in o novih u-ih napadih urejenih srb-edinic na nemške položaje Aladišča orožja in smodnika '■mi okolici Belgrada. fcd tem, ko upori Grkov in ' v Srbiji, ki se širi kot j. nemiri in neredi v zem-zasedene južnovzhodne E-rastejo, posamezni voja-«trokovnjaki tu mislijo, da *>žni poraz osišča sedaj ali umskih mesecih utegnil zane-fevolucijo v Italiji in v ma-»sedenih državah, ki bi »o pripeljala do kataatro-y konca njenih vojaških w in njenega nadzorstva celino." — rlikl^^^HH čaano prihajajo poročila o borbi velikega obsega, ki je trajala tri dni, od 19. do 21. novembra v vzhodnem delu Srbije med srbskimi silami pod vodstvom polkovnika Mihajloviča. Ubitih je bilo 150 upornikov, ki jih Nemci imenujejo 'komuniste'; o izgubah nemških čet ni vesti. Borba je bila v bližini križišča važne železniške proge v Bolgarijo in Grčijo. (Kratkovalov no poročilo angleškega radia NBC, ki je v New York prispelo ponoči 30. nqv., zatrjuje po poročilih iz Carigrada, da borbe okoli Niša še vedno trajajo.) Berlin, 30. novembra (UP) — V nekem ptfročilu iz Belgrada DNB pravi, da je 'uničen še zadnji komunistični center v zahodni Srbiji*. t Da so 'ropar ska komunistična krdela pognali iz Užica in Čačka in da se je s tem omogočilo njihovo uničenje. Družba pravi, da so se u-porniki po zavzetju Čačka aku-šali maščevati svojim osebnim sovražnikom z 'ubijanjem vsega, kar jim je bilo na potu'. Angora, 30. novembra (NYT) — Tuji dopisniki poročajo, da so v srednjem delu Srbije ostre borbe med nemškimi zasednimi oddelki in srbskimi četniki. Največje borbe so v okolici Rudnika, kjer so se četniki po težkih izgubah sovražnikov u-maknili. Neko nemško uradno poipčilO trdi, da je bilo v predelu okrog Rudnika 'zaplenjenih mnogo pušk in orožja, bomb in sanitetskega materijala'. Nemška £ti nepristranska poročila enako omenjajo štiriurno bitko pri Jočanici. / London, 30. novembra (ONA) — Danes so se uradno naznanile vesti, da Jugoslovani sodelujejo s poljsko vojsko v Škotski. Prvi novaki so prišli na vaje v taborišče poljske "Highland Brigade". Med njimi je več članov zunanjega ministerstva, jugoslovanski mornarji ter jugoslovanski državljani, ki bivajo v Angliji. Poročilo pravi, da so Jugoslovane pozdravili na postaji v Škotski poljski častniki z godbo, ki je odigrala poljsko in jugoslovansko himno. Pri pozdravu ob prihodu je poljski poveljnik izrazil upanje, da bo poljsko-jugoslovansko brststvo imelo važno vlogo tudi po vojni pri ureditvi bodoče Evrope. Vsi Jugoslovani do dovršenega Štiridesetega leta bodo pozvani v poljsko vojsko. , . Brsojsvks Is Londons London, 2. decembra 1941. — "Srbobran" se je v svojih napadih zaletel tudi v Slovence. Napad je tako nekvalificiran, da ne zasluži odgovora. Odgovarjam samo zato, da bi polemiko izvlekel iz grdega zaplotništva. "Srbobranovih" napadov nihče ne podpisuje. Ali se zavedajo visoki in spoštovani gospodje, ki jih (članke) dejansko pišejo, da ravnajo nemoralno, ker otežujejo konsolidacijo države, kateri so zvestobo obljubili in katera jim celo življenje deli najvišje funkcije in časti daje? K. napadu na Slovence ugotavljam: Pater Zakrajšek je v zadnji svetovni vojni zelo veliko storil za organiziranje propagande za jugoslovansko misel med Slovenci v Ameriki ln je ostal zvest in požrtvovalen sodelavec za blagor Jugoslavije in Slovenije. Dr Marko Natlačen nims v Ljubljani nobenega položaja, ne razpolaga z nobenim javnim denarjem, nima nobene oblasti. PR XA PilgrUns gave thanks for s land of freedom. This year give thanks io a way chat will help preserve that freedom—fey put-ring your dimes and dollars to work ia Nsdonsl Defense! Buy DEFENSE BONDS STAMPS S POTOVANJA "BIG TONY JA" (Nadaljevanja s I. atrani.) tovanje ni bilo preveč ugodno, ker je nekoliko deževalo, zato sem bal prisiljen, da sem bolj počasi vozil. V Columbusu kupim nekaj razglednic, zapeljem prav pred poštni nabiralnik in pišem na avtomobilu, med tem pa je lilo kot iz škafa. "O te presnete kartice, koliko sitnosti mi dajo," sem godrnjal. "Tiho bodi," mi pravi soproga, "še eno napiši, še temu niai nič piaal in tudi ta- Odgovori, da Jih pozna in mi pravi, da šiva v West Aliquippi. Mlad fant poljske narodnosti sa ponudi aa kažipota in ga vzame-va s seboj, toda vedel Ja la smer, nič drugega. Srečamo voznika, ki j« razvaial mehke pijače — na troku J« bilo ime Jaklich, a govorili smo angleški. Pokaže mi, v katero smar naj vozim. Zahvalim aa mu aa informacije in kmalu smo bili pred Slovanskim domom. Tam ao bila vrata zaklenjena in sem mislil, da ni nikogar notri. Potrkam in Čakam nekaj časa. Kmalu prida prijazna ženska in me vpraša, kaj žalim. Ker niaem vedel, da je Slovenka, aem jo vprašal angleški, če pozna družino Steklaaa._ "Seveda jo poznam, to je alovenaka družina, ali ate tudi vi Slovenec?" "Seveda sam." Potem sva govorila alovenako. Pokaže mi Stek laaovo hišo. Vprašam jo, če me pozna. Ne. Povem ji, da pri hajam is Californije in tudi moje ime. "O vi ste tisti Big Tony." Zahvalim ae ji z^ informacije, ji obljubim, da aa še vidimo, nakar aa odpeljeva k Stek-laaovim. Tam ni bilo nikogar doma. Kaj hočem sedaj, ker sploh ne poznam nikogar osebno? Sklenil sem, da grem obiskat Georga Smrekarja, čeprav ga ne poznam, poznam pa njegovega bratranca, ki živi v Californiji. Nisem Imel naslova ln zopet se peljeva v Narodni dom. . Tam jim .povem, da pri Steklasovih ni nikogar doma ln da greva k Georgu Smrekarju. Da mi naslov in se odpeljeva tja. Mrs. Smrekar je bila sama doma. Vprašam, kje je gospodar. Ko ji povem, da sem Bi# viri o stanju v Jugoslaviji Jtoro, 29 novembra (AP) -Pkovruk Draža Mihajlovič, 9* srbske neodvisne vojske, I uPira nemški zasedbi, je poslal pozdrave "Jugoelo-* vojske v domovini zma-lrri britanskim silam in vim zaveznikom v Tobru-v Poročilu generalu Duša- ni v «moviču, predsedniku ju-»n^ke vlade v izgnanstvu, Polkovnik Mihajlovič dejal: nosni smo, da se bore pro-**r*/niku ob istih težkih o-, „ t .KiKllllvl- ,„ Zaupamo v končno preoataja časa za £ • /ntškega orožja Po- pire. ^ « " stare angleške dru- —* TTta. orofju ter brate Poljake ln Poljske Čete dobile £ M. < mo 2,veli branitelji ameriiko otoije nobene funkcije ln nikake plače m kdo ^ in tako) aem od italijanske okupacijske obla- WJ 6omuč Zamotll sem se prt «ti Sam" enkrat v juniju ho bafi uko do|go d- «o prs*ll po bili slovenski zastopniki »ki»™- pa tudt sem si mislil: Ljubljani za tri dni na ne- ^ ^ domov dobiti, mo- kak posvet, med njimi tudi dr rBle |t| ^ mene In res ao potem nikdar več prtil! ln me odpeljali k Snoje- mu ne." Še nekaj jih napišem Tony is Californije, je sasvonil in iste spustim v nabiralni^, potem pa poženem proti Bridge-portu, O., kamor dospeva ob 3:30 popoldne. Vožnja iz Columbusa v Bridgeport je bila lepa, ker Je prene-lalo deževati. Obiskala sva našega Jožeta Snoja. Njega pozna vsa slovenska Amerika, ker je aktiven pri društvu ln povsod, kjer gre za napredek. O njegovih aktivnostih ni potrebno pisati, ker sam vedno dopiauje v Prosveto in Proletarca. Le škoda, da nl pri zdravju, kljtlb temu je pa vedno na delu za SNPJ in delavski pokret. ~ Ker sem vedel, ds je nastavljen v šoli kot oskrbnik, sem se podal naravnpst v šolo. Zunaj sem srečal njegovega sina, ki ga pa niaem prav dobro potnal. Vprašam ga, če je mr. Snoj v šoli in dobim pritrjevalen odgovor. Mlsus je ostala v avtu, jaz pa se podam v šolo. Tam zagledam velik zvonec, ki Je pripravljen samo za slučaj požara. Pozvonim parkrst in že zaališim Jožeta, ki pravi ainu, naj gre pogledat, kdo je in kaj hoče. Sin zpolni povelje in me vpraša, kaj hočem. Hočem videti mr. Snoja. Bil je tako zamišljen v svoje delo, da ni prišel pogledat, kdo je in tako sem ga lal sam iskat in ga našel pri delu. Sinu je takoj ukazal, naj mi gre po-cazat pot, da zapeljem pred njegovo hišo. M rs Snoj smo še bolj Iznena-dili kot Jožeta. Naša mama o-stane pri njih, Jaz pa Jo mahnem >roti Slovenakemu domu a "štufletnim cugom," kot pravimo po kranjako Mislil sem, da je samo par blokov, pa sem se vsrsl. Ko pridem v dvorsno, »em bil tskoj pri bari. Vprašam, če imajo kaj pijače. Kolikor jo hočem. Natsksr me o-gleduje, ker me Je prvikrat videl Vprašam po Snoju. On ae začudi in vprašs. če ga poznan* Seveda ga poznam Ptdem mu Natlačen. _ , Z zadoščenjem ugotavljam doslej Slovenci da niti vim smo Ts m smo večerjsll, potem e pa vat odpeljali nazaj v __nimamo Quislings, niti Petsins, niti naml ^^, ln „ imenitno škodljive pre- Skrr u Jože poročal. - »«'-d. 29. novembra (APj , Po P"ročilih Iz Bolgarije Je *f"»lavijl pet nemških divi-iLV*"* 75.000 vojakov) u-E*1* t eno tkzv 'Schutz rj* divizije, ki se vae bore P/ *r**kim upornim močem "•proti nemški oblasti. Isto-j omenja. imali kako ^ jih dražil in uganjal šale Prt-nool* sva pri »nojevih. drugI dan pa ae od njih podovl-va in se odpeljeva proti All-pa, kamor doapeva ob Tukaj sem kako tam enako dobri v tem, kar je kratko in oatro, kakor v onem, kar je dolgo in trdo." Naš * Churchill Je tako govoril včeraj. Naravno, veliko je govorjenja, saiuiuanja ln občudovanja aa Ruaijo. Kako bi ji mogli najbolj iidatno pomagati. s\eč tankov, več zrako-plovpv ji moramo poalttti. To Še, ali še kaj več. Poslati naše vojake na Kontinent, da bi zvabili nekaj nemške vojake na za-pad? Veliko se je govorilo o tem. Sredi tega so se pojavile po londonskih stojnicah za knjige dve kratki uradni brošuri. Flan-draka bitka in Poročila Lorda Gorta o brltakl vojaki v Franciji. Ljudje Jih kupujejo, razpravljajo o njih, pišejo o njih. "Nikdar več se ne sme /goditi, da bi poalali in puatili naše vojake s tako nezadostno vojno o-premo v tako uaodno kaotičnih razmerah, iz katerih jih je rešil aamo "čudežni Dunkirk" in neverjetna vztrajnoat." Tako ljudje razumejo nauk teh dveh knjig. tyuaija nas je prosila za vojni materija!, za Ruaijo kdaj delajo naše tovarne noč in dan. Malo je upanja, da bi latočaano lxil.k uul.iA j M a&MiaUftAAA MJ. M^aa* ono zatog in priprav aa mrvo vojsko, da bi Jo poalali na kontinent. Nikdar več ae ne sme zgoditi, kar piše lord Oort: "Bilo je pomanjkanje topov v nekaterih regimentih za napadanje tankov v kraljevi artllerljl, med tem ko municlja za topove, ki bi prodrla oklopna vozove, še do 10, maja ni prišla." — "Tega dne sem prosil vojno miniatr-atvo, naj kar je mogoče poape-šijo odpravo prve oklopiu* divizije." — ". . . Čeprav aem prosil za šitri nove oddelke zračne armade, samo eden je prišel." Itd., itd/, polno je primerov pomanjkanja na vseh koncih ln krajih. v Ko prebiram "Flandrako bitko," mi pridejo oni Udni tako jasno nasaj v spomin. Bili so jasni tedni, maj 1940 je bil tako veder ln solčen in topel, kakor Je malokdaj. 2e amo ae kopali ln plavali zunaj na prostem. "Da bi vsaj minili ti Jasni dnevi, v vročini se ml zdi, da Ishko voham kri od tam Iz Francije. V vročini ranjenci trpe hujšo žejo, v vročini rane krvave močneje . . ." Čudna govorica ljudi v kopalnih obleluh, ki ae solnčijo ob vodi. Ali tako smo čutili. Lord Gort pravi: "Vreme je postalo lepo ln razen nekaj velikih neviht, ki pa niao prav nič vplivale na operacije, Je ostalo lepo do konca meseca." Na večer aem hodila redno telefonirat naše novice v Ljubljano. Večkrat je bilo treba dolgo čakati na zvezo, Ali — moralo Je biti sredi maja — tega večera aem čakala poaebno dolgo. Ko pa le začnem govoriti z u-rednikom po alovenako, me prekine oduren ženski glas v nemščini, da ne razume mojega Jezika, da moram govoriti franco-ako, angleško, nemško ali itali-janako. Povedala aem Ji, da govorim iz Londona v Ljubljano In ker sta obe strani zadovoljni s mojo slovenščino, mora biti tudi ona. In slovenako sam govorila naprej. Na pošti ao ml rekli, da je moralo biti uekje v Švici, da so me prekinili pomotoma. Jaz pa se nisem mogla otresti občutka, da se nekaj sovražnega sili med London in Ljubljano, vaaj na telefonaki poti, če ne drugače. Še danes verjamem, da sem imela opravka a sovražnikovo žensko. Drugi večer aem nekako upala, da bom slišala nekaj besed od katerega avojih domačih, urednik mi je obljubil, da pride moj brat k njemu v pisarno. Poskušali smo dobiti zvezo. Slišala sem LJubljano, ali oni niso slišali mene. Še ml je v spominu: "LJubljana tukaj, Ljubljana, halo. halo, Ljubljana . . ." Če sem jim bolj pripovedovala, da je London tukaj, manj so reagirali na to, Iz njihovega obnašanjaJt sem morala razumeti, da iti*' ni-Tn ao ališali. "Tukaj London, nocojšnje novice za Vas . . .H Tr-maato se nisem hotela udati. Nekaj se je utrgalo. Nič več nI bilo zveze x Ljubljano. Zdaj je še jaz tudi niaem allšala več. Bilo je tako žalostno, da ne morem povedati. Drugi dan so že vsi v poštnem uradu vedeli, da ni bilo več telefonske jrvese s kontinentom. Začaano.ilb rekli. Meato, akozi katerega so šle vse telefonske 1 Žice v Franciji, je bilo težko bombardirano. Vesti iz Francije ao prihajale slabše in slabše.^.Večer za večerom sem pošiljala telegrame v Ljubljano. Prišel je večer, ko sem jim morala povedati, da Pariza ne bodo branili. — Koli-ko bolj prijetna dolžnost bi -bila zdaj poročati v Ljubljano, kako branijo ruaka mesta, do iftdnje» ga! — Potem — da Je Pariz padel. Priznam, da ao se mi tresle roke ln govorica, ko sem imela v rokah oni telegram. Ne radi drugega, le kako bodo v LJubljani strahovito razočaraiU Vae to vataja pred menoj, ko čitam o brltakl vojski v Franciji. Koncem maja Je moralo biti, ko srečam znanko. "Voste, da ao francoska kanalaka pristanišča vsa v ognju. Pravi inferno, pekel, Naše ladje skušalo rešiti vojake, nemški bombniki pa jih neprenehoma bombardirajo. Moj ain je tam, moj ain, če ae bo rešil." Lord flort piše: ". . . Ne smem vam prikrivati, da bo večji del britske ekspedi-cijske vojske ln njena oprema neizogibno izgubljena." Tako poveljnik britske vojske v Franciji vojnemu miniatru. češ dva dni aem bila pri oni gospej, sin se Je ravnokar vrnil. V pred-aobi J« visel dežni plašč, zmečkan, umazan, z veliki krvavimi madeži. Na tleh Jeklena čelada. "To Je vse, kar Je prinesel domov in kar Je imel na sebi. Drugo Je vse šlo. In koliko sem mu poslala to zimo, vsega, perila, knjig, kaj vem, kaj še. Vse je šlo." - "Kje ste 4«blll fcrvsve madeže na plašč, ste bili v bitki?" — "Bomba je padla med naa, ko smo bili na ladji. Natlačeni smo bili, ds se nismo mogli ganiti. Nekaj Jih Je bilo takoj mrtvih, drugi kasneje; drugi samo ranjeni." Pripovedoval ml Je, kako ja moral potovati z avtom med Brusljem In Arraaom Z važnimi papirji glavnega štaba V knjigi čitam, da so morali biti oficirji glavnega stanu razkropljen^ daleč narazen radi nevarnosti zračnih napadov. "Kljub iskreni pomoči francoskih oblasti se telefonske zvaze niso izkazale zadovoljive, brez ozira na nevarnost, da bi nas * lahko zapletle v prekršltev var-' noeti" — "Zaradi gneče na cestah niaem prišel nazaj v svoj glavni stan v Houtkerqueu do 30 a. m na 28. maja. Tam aem našel telegram, ki je prišel iz vojnega mlniatrstva ob 1.30 a. m., ki ml je povedal, da je belgijski kralj kapituliral ob polnoči." Tako piše^Lord Gort. MoJ prijatelj je pripovedoval, kaka groza je bila po cestah. Beguncev toliko, da se najbolj nujni ln važni kurirji niao mogli ganiti. Ure J; trajalo, predno je prevozil pet milj. In bombniki nad glavo. Vsake četrt, vaake pol ure: ven ia avta, pa v grmovje ob ceati. 2u od 23. maja je živela vojaka samo na polovičnih porcijah. Sestradanim beguncem nI bilo mogoče pomagati. c MoJ znanec ae je vrnil preko Dunktrka. Kako so bile stvari am, ni hotel #ovoriti. Kasneje aem allšala zdravnika-paihiatra, ko je pripovedoval, kako je bilo z živčno bolnimi, ki ao ae vrnili preko Dunkirka. "Prvo, kar sem mojjfal storiti za nje, je bilo, da aem jih pripravil do tega, da so mi začeli govoriti, kaj so prestali. Če ao bili mod avojimi vojak 1-tovavišl, niao govorili, ke» so vedeli, da je njihova storija Ista. Dofta z družinami tudi niao hoteli razpravljati avoje bede. Tako ao noaill svoje gorje s seboj, dušllo jih Je. Izgovoriti se niao mogli. Ko sem jih pripravil do tega, je bilo še kmalu boljše. 4,NajbrŠe bo moralo biti naplaanlh še veliko knjig, predno bomo raaumeli, kaj Je pomenil Dunkirk v življenju ljudi. Za zdaj Je dovolj, č^ vam pre-vedem prizor, kakor ga je videl nekdo, ki je trudno vzdigo-val veala v majhnem čolnu, ki je nenehoma plut od proda pri Dunklrku pa du ladje, ki Je čakala na odprtem morju: v "Tam ao atall v vrati, kakor če čakajo na avtobua, prav od proda doli do obal«t pa do roba morja, včaaih še v njem prav do paau. Bili ao potrpežljivi ln redni tudi, kakor ljudje navadno v avtobusni vrsti. Bombniki so bili nad glavami ln artilerijsko streljanje okoli njih. Bili so lačni in žejni ln zmučenl do smrti; vendar držali so vrsto, nihče «I poskušal ukrasti koraka drugega pred njim. Večina med njimi Je celo spravila skn paj šalo ali duhovito pripombo." Dolenjka; Vojaška kontrola potrebščin v Rumuniji Bukarešta, Bumunlja, 4. dec. — Vse zaloge potrebščin so prišle pW vojaško kontrolo v smislu odredbe, sprejete na seji vladnega svata, kateri je prml-aedoval diktator Antoneacu. Te potrebščine uključujejo koruzo, moko ln petrolej. Od knjig šivi Študentu zmanjka denarja In zato odnese knjige k starinarju. DrugI dan piše očetu: — Dragi oče, zdaj al pa že lahko ponoaen na avojega alna, ker ga preživljajo knjige* Jm/rrr/vcr Mxrarr al Archibald P. Wav.il (Uee) im «enerel Vasilij Mortis**, pevellalk ruaka armada * a** er ni Pevslii. raeprevljete e rejnik problemih m seetaaku v Teheranu. Perslja. TRINERJEVO GREN-KO VINO PRIPRAVEK ZA BOŽIČNO SEZONO Mladi ln atarl prHakujejo najU-p in aavono v kdu, liolnfn* pravnika Aku ae fco^et* rrantfno «abavlti v »«» premikih, mm a lau VaS ftelo-dtm v dobrem atanju, mim, kar druga*« Vam hudo sieb «p«»tit m pr»-hava, glavobol lUt, kratil) vatvlja ¿Hod/n* nrradmiati t**»* pntpre-tllt aku aa pialulllf Triitatjavaga gr*nlu>ga vina t vitamin*** II I Ta udlMi-n i«iuiitm I« k }« |»ipul«rc-n la 50 |rt, t ud« soda) ko mu )• prt-djun Vitamin H-l, j« hoijll kakor k da) pr»| VprfAajtr Vaftrga laka--nmf)m aa irholjteno Trm« rjrvo Grenko Vina s Vitaminom •-!. PROSveta ODPLAVUENCI IVAM JONTEZ (Se nadaljuje.) "Rodoljub" je priot^il dopia brez podpisa, ki pa je bil sestavljen spretno deloma po načinu pisanja Piškurja m deloma tako, kakor bi ga napisal Barle sam. Dopisnik je priporočil slovenskim voliicem, naj pri prihodnjih volitvah v državno zbornico ne volijo socialietičnega kandidata Jacka Končana, ki da je navaden, neuki delavec, ki ne bo v državni zbornici ničesar dosegel, ter priporoča republikanskega kan-nekega mladega, neznanega slovenskega odvetnika. Istočasno je Basa j po svojih zaupnikih raztrosil dvojno vest: da je dopis napisal Piškur in da ga je napisal Barle. Ne Piškur niti Barle nista bila pri stvari popolnoma nedolžna, vendar vse skupaj ni bilo njuno delo, temveč Basajevo. Basaj ju je bil nadmodril. Izredna človeka sta našla svojega mojstra. Razkol je zdaj postal neizogiben. Očitki so frčali vseskrižem, prav tako obtožbe. Nazadnje je bil v vrtinec potegnjen tudi Jakob, ki se je postavil na Piškurjevo stran. Prepričan je namreč bil, da je Piškur nedolžna žrtev**Barle pa zlobni intrigant in izdajalec. Proti Piškurju so bile dvignjene obtožbe. Brez ozira na to, ali je imel pri stvari prste ali ne, bi bil Piškur izšel iz boja brez posebnih prask, če bi ne imel posebne trme. Ta pa mu je branila, da bi se tudi samo za las podal, pomagala mu je pri tem tudi ženina trma. Bil je slep in gluh za dobre nasvete. Končal se je ta spor s Piškurjevo politično smrtjo, mož se je umaknil iz stranke in javnosti, klub pa je izgubil precej članov. Toda u-bit ni bil. In Barle ga tudi ni vodil. Zadela ga je enaka usoda kot Piškurja, le milejše. Vsaj zA nedogleden čas sta bila oba mrtva. Zatem je nastal spor v društvu PZSD, čl-jega član je bil tudi Jakob. Fik, Bgsajev zahrbtni sluga, je hotel uničiti društvenega tajnika Matijo Gabra, po poklicu strojnega delavca, ki je bil sicer malce častihlepen, človek, drugače pa trden, značajen sodrug. Obtožil ga je nerodnosti v poslovanju. Jakob, ki je brž videl, da je obtožba iz trte izvita in kam pes taco moli, je priskočil Gabru na pomoč. Končala se je zadeva s tem, da je Fik zapustil društvo osramočen, Basaj pa je klel, ker se mu ni posrečile njegova nakana. Vsi ti boji, ki se jih je udeleževal, pa so prinesli Jakobu mnogo novih sovražnikov — doma in pri onih v drugem taboru. Zlasti v slednjem, kjer so prišli do zaključka, da postaja Jakob preveč nevaren njihovim načrtom in da ga bo treba na kakršen koli način uničiti in onemogočiti.% ///. Besedo dobi bomba Metropola je ležala zavita v mrzlo poznoje-sensko noč. Iskreči žarki iz vesoljstva so mi-gotajoč tekmovali z zaspano svetlobo električnih uličnih svetilk, mimo katerih so drveli v tisočitv-in tisočih avti, težki truki in vozovi u-lične. Od jezera je pihala strupena polarna sapa, jeznorito krivila pred seboj neštete stebrlče dima, ki se je valil iz dimnikov zakurjenih hiš ter trmasto silila ljudem na ulici pod obleko, se jim zarezavala v kosti. Zima se je bližala z naglimi koraki in množice brezposelnih so se ozirale proti nji s strahom in skrbjo v Očeh. Zima pred vrati, po vseh znamenjih sodeč dolga in ostra zima, zaslužka pa nič, prihranki vkovani v led propadlih denarnih zavodov — s kom bodo kurili mrzle peči? Z dolgovi? Z upanjem? Slabo kurivo, mrzlih stanovanj ne ogreje! Toda zaupna družba, ki je zbrana v obednici pri "Veseli Marički", ki domuje v zidani pritlični hiši v zakotni ulici blizu cerkve Magda- lene Spokornice, ne pozna takih skrbi, kakršne tarejo brezposelne delavce, o ne. Kako, ko jim vendar ne grozita ne mraz niti glad? Siti so, na gorkem, kakor bodo na gorkem doma, in Maričkin whiskey tako prijetno greje njihovo notranjost, še bolj prijetno ga grejejo topli, obetajoči pogledi njenih vragoljastih črnih oči! Vendar pa jih nekaj tare, dela njihove obraze mrke, zaskrbljene in "vesela Marička", čedna štiridesetletna brunetka srednje postave, okroglega, zmerom nasmejanega obraza in polnih telesnih oblik, zaman Kaže dragim gostom svoje bele zobe, o katerih nekateri vedo povedati, da so jo stali vsaj dve sto dolarjev, zaman jih ljubeznivo pogleduje, a tudi njen whiskey ne more razvedriti oblačnih obrazov mrkih gostov. "Prekleto!" udari s tolsto desnico po mizi mogočni Basaj, "to se mora nehati, temu ptiču bo na vsak način treba pristriči perutnice! Tako kot doslej ne more iti dalje! Ampak, kako bi se ga iznebili? —" "Da—kako?" zamišljeno ponovijo za njim njegov urednik Kosmač, Nace Fik, Anzel Česen in mežnar cerkve Magdalene Spokornice Jošt Trska, desna roka župnika Jone Bobnarja. "Kako?" se pridruži tudi vesela vdova Marička, ki sicer nima posebnega razumevanja za težave, kakršne tlačijo njene goste, kajti njen element so moški in whiskey., ne politika. Toda zaenkrat nihče ne ve, kako bi se dalo pristriči peroti temu ptiču, ki mu je ime Jakob Muren. Kako? Na kakšen način? Rodoljubna petorica naporno brska po možganih za odgovorom. Elija Basaj jezno žveči svojo debelo cigaro, Kosmač kadi cigareto za cigareto, da je ,ie ves zavit v modrikasti dim cigaretnega tobaka, Nace Fik ga poenema ter zamišljeno sledi z očmi višnjevim kolobarčkom, ki se vijejo s tleče cigarete proti stropu, Anzel Česen od časa do časa plašno pogleduje mrkega mogočneža Basaja, čijega naklonjenost mu polni trebuh, Jošt Trska pa drži roke sklenjene v naročju ter z nejevoljno pobožnoetjo ogleduje sliko nage device na stenskem koledarju groceri-sta Vovka. Kako bi spravili v kraj to Murnovo nadlogo? Možaki so si na jaanem v tem, da se hoče njihov gospodar Baaaj na vsak način rešiti Murna. Tudi vedo, da se Basaj zanaša na njihove iznajdljive možgane, da rešijo zanj kočljivo vprašanje, kajti sam ni posebno iznajdljir ve glave, dasi je vse prej kot majhna. Poleg tega se zavedajo tudi tega, da je Muren s tem, da je postal nevaren Eliji Basaju, postal nevaren tudi njim. Kaj bi, siromaki, brez Elije? ' Celo cerkev Magdalene Spokornice bi bila hudo udarjena, ako bi se zrušil ta steber rodolubja in vere. In Muren je postal temu stebru nevaren, ga z drugimi vred neprestano izpOdkopuje, d A bi ga zlodej, brezverca! Da, Muren je postal nevaren Basaju in njegovim zvestim, še večjo nevarnost, kakor je v resnici bil, pa so napravile iz njega njihove velike oči. Ko je pred dvema letoma prišel v metropo-tt, ni nihče videl v njem posebne nevarnosti. "Brezpomembna zgagica, ki se bo kmalu unes-la!" se je tedaj smehljal Basaj. "Ne bo vzelo dolgo časa, pa ga bomo imeli v žaklju!" Jakob pa se ni dal stlačiti v žakelj. Nasprotno: bolj ko so se zaletavali vanj, bolj predrzen je postajal. Jedva je bila začasno položena na polico zadeva spomenika Velikemu Pesniku, že je vtaknil svoj nos v domačo občinsko volilo kampanjo ter pripomogel Basajevemu kandidatu Mašuču k porazu. (Dalja prihodnjič.) Deželna vinska klet Fr. Mllčlnakl (Konec) Zapisnikar zleze za sod, prižge vžigslico in dožene, da je fvino št. 5 iz vinograda gospoda Plevela. Komisar Močerad: "Plevel? To je tisti Plevel, ki ne pozdravlja duhovščine? Dovoljujem si (•(sizarjali slavno gospodo, da m«»ramo biti pri oceni njegovega vina zelo oprezni. Ne smemo pozabiti, da smatra našega prebivalstvs Plevelovo vino naravnost za provokacijo. Jaz za svojo osebo kakor katoličan ne morem pohvaliti te«a vina." /.upihnikiir: "Vino ni od „.Anton*, ampak od Franceta Plevela z Malih (iorlc." Komisar Močerad: "Ah ... tisti Plevel? Pardon! Vsakdo se lahko /moti: vino je dobro." Komisar Udriha pljune vino i/ ust "Kaj"* Od Franceta Plevela. <*l te gliste rimske, od tega podrepnika črnih bisa^arjev . . ." PiMlMiimk sedeč tw duševni žerjavici: "Tja ... jaz mislim vendarle, da ocenjamo vino in ne gospoda Plevela. Zato bi prosil gospodo, da izreče sodbo zgolj o vinu. i» njegovem okusu, njegovi arom! in pristnosti." KomiMii Udriha "Tudi prav' Torej oku» infernalen, arom.» penetranten, in kar se tiče pristnosti, je vino morebiti nadnaravno, naravno pa gotovo ne." Predsednik: "Tovariš Mehur, prosim za vaše mnenje." Komisar Cvetko Mehur: "Jaz ne bom pokušal tega vina. Čemu naj si grenim usta, čemu naj grenim zadovoljni mir svojega želodca! Saj sta izrekla svoje mnenje že tovariš Močerad in U d r i g a: točno in rodoljubno mnenje. Obvarovala sta s svojim mnenjem mili naš narod pred gorjupim kelihom Plevelo-vega vina in postavila sta namesto tega keliha pred mili narod na lepo pogrnjeno mizo domovine samotok slovenske morale: golido gnojnice! Tako je in prav je tako! Saj pamet in logika nista povsod enaki in kar se n. pr. v Koromandiji šteje za pristra-nost. hinavstvo in sleparstvo, je lahko drugod vzor. pravica in rodoljubje. Ljudje božji, taka je ta reč in sedaj lahko preidemo k mojemu vinu!" Komisar Udriga: "Oho, le po-časi prijatelj, le počasi, da ne počiš od sameg* napuha. Ti boš smešil mojo sodbo, ti, ki sploh ne priznavaš drugega vina ra-zun svojega' Kar lepo molči ln tistih deeet kron ml vrni, ki si ml jih še dolžan'" Komisar Mehu; zopet z besni: "Kanalja. zakaj mi pljuješ na čisto suknjo, lopov, nečistnik. rodoljub'" ' Komisar Močerad mu pomaga zmerjati: "Frakar naduti, kuga zagovedna!" Komisar Ivan Zajec se izredno zabava. Komisar Mehur: "Pijanec, župan, šleva!" Komisar Močerad: "Koze 1, smrdokavra!" Komisar Udriga: "Kaj se pa tistile glupi Ivan Zajec tako nesramno bedasto reži? Menda ga bo treba malo stresti za njegova umazano ušesa!—Vas, velecenje-ni tovariš Cvetko Mehur, pa res ne razumem, zakaj se razburjate! Saj nisem nič rekel, nasprotno . . ." Predsednik: "Jaz mislim, gospoda .. tja ... da bi na splošno zahte^anje pokusili sedajle vino našega veleuglednega tovariša, gospoda Cvetka Mehurja." Splošno burno odobravanje. Komisar Mehur se potolaži. Natoči se njegovo vino: "nemški rlzliritf^Jt. 0." Komisija ga resnega obraza pokuša Komisar Mehur jo opazuje s palico v roki. 4 Komisar Udriga skrivaj izlije vino iz kozarca in izjavi navdušeno, da |e to vino nekaj izrednega in goto najboljše svoje vrste. Komisar Močerad skrivaj zamenja svoj kozarec z drugim in izjavi: "Nič dvoma? To vino prekaša samega sebi»!** rrrrY „», -Ws loaving for Grandma'» and Mom «id to plaster overwriting wo »on» away with tuberculosa Christines Seels this year Predsednik čestita komisarju Mehurju. ^____———» Komisar Ivan Zajec: "Jaz pa ne bom pil tegale vina! Brr!" I ! ! ! Strela bi morala ta hip ubiti komisarja Ivana Zajca, pa ga ne ubije; nemara je po drugih opravkih zadržana. Komisija ga zre z osuplim ogorčenjem. Komisar Ivan Zajec: "Le gliste me! Jaz ga ne bom pil in ga ne bom! Po takem vinu me boli glava—in sploh: mojemu želodcu ugaja najbolj cviček!" Komisarju Cvetku Mehurju se odveže jezik; kakor zamolkli grom pretresajo njegove besede vesoljno klet: "Ali čuješ svet in se ne ganeš? Da ni glavna stvar, da je vino vino?! Ampak da je treba tudi, da ugaja želodcu in da ne boli po njem glava?! Ali si čulo, človeštvo, in te ne krči krohot?!" Strese ga po vsem životu; potem se zaifiakne. Komisar Udriga: "Ivan Zajec, vi ste butec, gobezdalo!" Komisar Zajec: "Zakaj? O vinu imam vendarle lahko svoje mnenje!" Komisar Udriga: "Ne„ nimate ga, ne morete ga imeti, ne smete ga imeti, razumete, ker niste niti vinogradnik, niti vinotržec!" Komisar Zajec: "Zato semj?a konsument!" Komisar Udriga: "Tako je— in kot konsument imate pravico in hkratu prokleto dolžnost piti in plačati in drugega nič!—Tukaj imate kozarec, pijte, in lepo molčite!" Komisar Zajec: "Ampak . . ." .Komisar Močerad s prijateljskim glasom posreduje: "Nič, ampak!—Gospod Zajec, vi ste pameten človek, vi sie pošten človek, jaz vas imam rad in vaša soproga je zelo simpatična dama, dajte, da vam dopovem! Saj je mogoče, da vam Mehurjev rizling ne ugaja, toda vi ste olikan človek, vi ste izobražen človek in zato ne morete in ne smete odklanjati tega vina. Sicer reko, da ste tepec!—Kar široko zinite in požrite, pa bo! Saj liiste tepec!" Komisar Zajec: "Tepec nisem! —Ako ni drugače ..." Zamiži in pije. Komisar Cvetko Mehur zamaknjen: "Poljubi šoln, drhal! Pij moje vino! . . . Jaz sam sem lep, jaz sam sem blag med njimi . . ." Komisar Zajec je izpil: "Brrr!" Komisar Udriga: "Bacek zabiti!" Komi&ar Močerad: "Gospod Zajec, vi ste inteligent, hoteli ste reči "brrravo," kaj ne, kajti ni zadosti, da se vino pije, ampak treba ga je tudi hvaliti. Torej "bravo!"—Vi ste razumen človek, jaz vas zelo čislam in vas prosim za vašo fotografijo! Vi radi pijete moje vino, cviček št. 14, prav imate: dobro je in zdravo vino! Ali kakor ugleden meščan morate piti tudi rizling št. 5; veste, kar še en kozarec ga stisnite, vam bo potem vsaj 14 še bolj dišala!" Komisar Zajec: "To je res! To je izvrstno!H Komisar Močerad: "Vidite! To je izvrstno! 2e hvalite, zakaj? . . . zato. ker imate dober okus! Kar izpijte!" Komisar Cvetko Mehur zamaknjen nrične praviti numa-re: "3 ... «7 ... 25 .. Opomba upravntštva deželne vinske kleti. Tukaj se konča zapisnik. Iz sledov na njem je posneti, da Je gospodu Ivsnu Zajcu postalo slsbo . . . Nemški rizling pač ni za vsak želodec! In sploh: siliti ne kaže nikogar! Ni zdravo! Maribor nekdaj in do okupacije (Nadaljevanje.) Najvzhodnejša marka, ¿u je branila Madžarom vstop v zapadno Obdravje, je bila ptujska marka; na meji dravskega polja in dravske doline je nastala u-trdba, ki naj zapira vstop v dravsko dolino: grad na Piramidi se imenuje prvič v zgodovini leta 1147. Po smrti Bernarda Span-heima, s katerim je nastanek gradu v zvezi, je pripadla Spodnja marka Otokarju I. iz rodu Traungaucev. S tem je za nekaj časa mariborski grad na pomenu sicer izgubil, ker so imeli Traun-gauovci svoje središče v deželi Štajerski (Stayerl)i a ko je z izumrtjem Traungauvcev 1. 1192 prešla Spodnja marka na Baben-beržane, je pridobilo mariborsko ozemlje in s tem tudi grad na Piramidi, močno na svoji važnosti; središče Babenberžanov je bila Avstrija in Babenheržani so težili v svoji ekspanziji na jug. S tem je postal Maribor križišče najbližje poti med Jadranom in Pomurjem. Četudi je bil Ptuj že prej središče trgovine na Dravskem polju, je vendar sčasoma stopil Maribor na njegovo mesto, kar je pač bilo v interesu njegovih gospodarjev. Stara mariborska vas ob Piramidi se je zaradi raznolikih pridelkov svoje okolice ugodno razvijala in da je naselbina postala krepko trgovsko središče, je o-mogočil deželni knez z dajanjem trgovskih predpravic meščanom in obrtnikom. — Pokrajina zahodno od Maribora ima predvsem iglasto drevje, ki ga pa primanjkuje v panonski nižini vzhodno od Maribora. Les se je moral potem takem plaviti po Dravi na vzhod in kot prometno središče za lesno trgovino je nastal mariborski Pristan. Leta 1209 se imenuje prvič Maribor trg (forum Marchpurch), kar se je zgodilo s podelitvijo tržnih pravic od strani deželnega kneza. Da bi se v nekdanji vasi mogli razviti trgovina in obrt, so bile daleč na okoli prepovedane vse trgovine in obrti; trg je dobil pravico sejmov in je smel pobirati mitnino na Dravi; vsi splavi sO morali pristajati v trgu in ptujska vina so smeli prevažati na Koroško le skozi Maribor. Vzlic tolikšnim privilegijem jii mogel postati mariborski kmet preko noči obrtnik in trgovec. Trgovine se je polastil priseljeni žid, ki se prvič imenuje 1. 1277. Mestni privilegiji so bili 2idom posebno v prid, ker je bila konkurenca s Ptujem znatno otežko-čena in ker so morali tuji trgovci svoje potrebščine kupovati v jnestu Židje so trgovali z lesom, žitom in živino, iz tujine pa u-važali začimbe in dragulje. Imeli so trgovske zveze z Dubrovnikom, Florenco in češkimi deželami, kar dokazuje najdba flo-rentinskih in čeških zlatnikov iz leta 1312—1329 na Glavnem trgu. Posebno so se razvili Židje v denarništvu in dajali ogromna posojila plemstvu, meščanom in duhovnikom. Njihovi dolžniki ao bili celjski grofje, goriški grofje. Ulrih Mariborski, gospodje Ptujski in dr. — Sicer se je pa velik del mestnega prebivalstva pečal s kmetijstvom in vinogradništvom; obrtniki so bili organizirani v cehe. zadruge, ki so kupovale material za svoje člane, pazile na kakovost izdelkov in določale prodajno ceno blagu. Po stroki razlikujemo: uanjeraki ceh. barvarski, pekovski, mizarski. mesarski, krojaški, tako da je imel vsak stan svojo zadrugo. Obseg srednjeveškega Maribora pondeuek, 8. nr^ Leta 1243 se v listinah že orne- vrata man«« u nja mariborski sodnik, kar je do- to*¿S^r * ®tla kaz da je Maribor ie tedaj dobil ¿fncu Dravstt. ^ mestne pravice. S tem ao imeli Dravska vrata^ t lnu prebivalci pravico obdati svoje to nriiln „ T 1 kaler® naselje z obaidjem, ki je bilo ZS^Z * j. najvažnejši zn^k srednjeveškega predm^m l Ma*dalens mesta. Obzidje je označevalo ¡^STKiNa «i mestno mejo in služilo kot ob- ° mU (Cher* ramba pred napadi sovražnikov, cerkvici n.^uJe imenuJejl Prvotno obzidje je potekalo od l i ?. ?!^ vr,t* severozahodnega dela nekdanje !!,rJ" . -G°Spe (Un**r Frn bastije — mariborskega gradu—, po zahodni polovici kopališke u-lice do Vodnega stolpa ob meji med Židovsko in Usnjarsko ulico; tu se je začel južni zid, ki je šel nekako do srednjega mestnega obloka. Od tu je šlo obzidje do začetka Gosposke ulice in potekalo po vzhodni črti Rotovške-ga trga in nekoliko zapadneje od Barvarske ulice proti severu; severni zid se je držal meje med Slovensko in Gregorčičevo i^ico, smer označujeta mestni stolp na vrtu Qambrinove gostilne in stolp na gradu. Ker se je pa prebivalstvo v procvitajočem mestu hitro množilo, zlasti s priseljevanjem, so obzidje okrog leta 1350 razširili na zapadno polovico mesta; obzidje se je podaljšalo mimo minoritskega samostana (ki še sedaj stoji) do okroglega stolpa ob Pristanu, nato se je zid obrnil, peljal ob robu Pristaniš-ke ulice mimo Vodnikovega t^Uffl^^*8 g. m obStrosmarjeJ, ulici do'^aj v Jar Uiene tujce A |i Gregorčičeve (sedanji drevored nand IH. se je tem zThtev J označuje mestni jarek). Smer se- upiral, ker bf tako iz^bT," najboljše dohodke; ko so sklenili stanovi izplačati ce ju Maksimilijanu I. 300 fl. Škodnine, je izdal cesar dne marca 1496 ukaz o izgonu Ži iz-Maribora. Izselili so se Ž predvsem v severno Italijo, kaže priimek Morburgo na vernega zidu je ostala ista. Višina zidu je bila okoli 6 m, debelina pa 1.5 m ali še več, posebno pri stolpih, ki so stoli večinoma na oglih obzidja; bili po večnadstropni in služili za shrambo o-rožja. Ob notranji strani so bili dolgi leseni hodniki za branilce _.,trr ^ mesta. Razumljivo je, da je mo- hov izvor. ralo imeti obzidje tudi več vrat in prehodov, ki so bili zavarovani pred presenečenjem z jarkom, ki je bil izkopan okoli vsega obzidja. Prehod čez mestni jarek Zakoncs med sobo) ' Mož—graditelj: Dušica, je omogočal dvigljiv most na ve- ^ napoti v g°r? na rictaK bi M io „Juu.» „U čitnice, na mojo zvestobo rigan, ki se je vsakikrat ob son- flrajAVO čnem zahodu dvignil in drugo ju- * gadove. trn nK t\ Zena vzdihne: No, da bi IpusS. ^ bik) v tem slabe*a betona Na južnem koncu Trga Svobode so bila Ulrikova ali Graška ♦ v mV ^ lunser f rai tor). Na severni stran» med dom m grajskim stolpom se nujejo grajska vrata: das n tor das aus der stat get Mei utrdbe sta izpopolnjevala t na Piramidi in Tabor v Ma lenskem predmestju, ki Je til dravsko brv. Središče mi je bilo na Glavnem trgu tri na Grajskem. Na Stolnem i se je razprostiralo pokopali kjer so zgradili leta 1520 na meljih še starejše cerkve žu cerkev sv. Janeza Krstnika jugovzhodnem delu mesta Je la židovska četrt, imenov uhetto. Središče četrti je Židovska ulic», kjer se je ru jala njihova sinagoga, ki Je la po izgonu Židov spreme na v kapelo Vse h Svet kov. — V.15. stoletju » razvilo domače denarništvo, tudi krščanski ^trgovci so okrepili, ki so videli v Židih varne tekmece. Zato so ve (Dalje prihodnjič) la le Ali ste naročeni ns dnev "Proeve»o"t Podpirajte «vol TISKARNA S.N.P.J ■PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča delil Tiska vabila sa vooolice la shode. Tiziinlce. časnike, knj koledarje« letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Cene smerne, unijsko delo prt« ri Pišite po Informacijo na naslovi SNPJ PRINTERY 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLINC TEL. ROCKWELL 4S04 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu It, redne konvencije ee lahko naroči aa list Prosreto u> prišteje eden. dva. tri litri ali pol členov Is ene družin* k »ni naročnini. Ust Prosvete stane sa vse enako, sa člane aU nečUae SI-00 ss eno leino naročnino. Ker pa člani še plačajo priaseemoniu ll-Mi» tednik, ee Jim le prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. rsci. da Je liet predrag aa člane UtPJ. Ust Prosvete Je vele lastnin» m gotovo Jo v vsaki drušinl nekdo, ki M rad «tal lisi vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿Jan SNPJ, ali če se preeeli proč od družine ln bo zahteval sam svoj w tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravniltvu lisu. in obenem doplačati dotično vsoto lletu Prosvete. Ako W stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nantfnisu Cona listu Prosvete Jei . Za Združ. drieTo ln Kanado SSJ0 Za Cloero b» CMeego Je 1 tednik la.____U0 1 tednik In— - J^J t tednika kL________1J0 S tednika -------------* % tednike In.________ 2 40 S tednike le.-------------- 4 tednike ln - -g- ¡¡¡I 4 tednike ln_ 5 tednikov in. Money Order v PHO®VETA srn*J. Sa Evropo |e-------- kuDon orilotlte uuliekne veoto