Jlf 5nejš> eti !f DOMOVINA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN M LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 6, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV 70 # e. avto' ]$a je v sredo prekinila fcmatske odnošaje z Bolgarijo - m Mu je naznanila, da bo smatralai Bolgarijo kot 8V(jjo sovražnico. Ameriški poslanik bo zastonj angleške interese v Bolgariji. Grčija utr-mejo protf Bolgariji. NAJNOVEJšEVESTI LONDON.—Angleška vlada je sporočila v parlamentu, da ima Nemčija večje število vojaštva in tehnikov v francoskem Maroku, odkoder je komaj 150 milj do Gibraltarja. AMSTERDAM. —Nemški pre-ki sod je obsodil 18 Nizozemcev na smrt. Spoznani so bili krivim vohunstva in sabotaže. 19 drugih je pa dobilo zapor od enega do sedem let. COLUMBUS, O. — Senatna zbornica je sprejela soglasno predlog, da ne sme noben tr-J govec na drobno prodajati cigaret za ceno kot njega stanejo. Računati morajo najmanj 6% dobička ali zaslužka. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico. SOFIJA, Bolgarija.—Tukaj se zatrjuje, da se bo grški kralj Jurij umaknil na otok Kreto, odkoder bo obdržaval zveze z Anglijo, a v Atenah bi se sestavila nova vlada, ki bo napravila kar najboljše pogoje z Nemčijo. KAIRA, 5. marca. — Etijopski vstaši so vzeli Italijanom garnizijo Burye, 140 milj od Addis Ababe in zajeli 20,000 Italijanov. Vstašem se je pridružilo kakih 3,000 ubež-nikov-domačinov, ki so služili v italijanski armadi. Upor proti Italijanom se širi kot vihar po Etijopiji. VICHY, Francija, 5. marca.— Sem je dospel general Wey-gand, poveljnik francoskih čet v Afriki. Posvetoval se bo z maršalom Petainom o izredno važnih stvareh, trdijo poročila. ATENE, 5. marca.—Angleški zunanji minister Eden je končal danes razgovor z grškimi državniki, s katerimi se je sporazumel na vsej črti. Eden je odpotoval iz Aten v avijo-nu in sicer najbrže v Belgrad. —-o- TI-LE BQD0 SEKALI NACIJEM GLAVE To so vojaki iz lndije, katerih se zdaj trenira več polkov v Angliji. Njih posebno orožje so kratke sablje, katere rabijo pri naskokih mesto bajonetov. Pripovedujejo, da so ti indski vojaki strašni v bojih mož proti možu. Ostrino njih sabelj bodo naciji lahko okusili, če bodo napadli angleško 'kAočje. Anglija je ze prej pusvauia Bolgarijo, da bo izpostavljena bombardiranju, čim bodo prekinjeni diplomatski odnošaji. V Londonu je bilo javljeno, da se smatra Bolgarijo zdaj kot sovra- ( žno deželo in vse blago, ki je ' bolgarskega izdelka ali lastnine, bo zaplenjeno. Diplomatski odnošaji med Anglijo in Bolgarijo so bili prekinjeni v trenutku, ko je angleški zunanji minister Eden končal svoje razgovore z grškimi državniki v Atenah. Grško vrhovno poveljstvo je izjavilo: "Armada in narod so sklenili, da se bodo borili naprej za svobodo in svojo domvino." Grški vojaki in delavci z mrzlično naglico utrjujejo mejo proti Bolgariji, odkoder pričakujejo vsak čas nemško armado. Poročila zatrjujejo, da so nemški bombniki v Bolgariji .pripravljeni, da polete na Grčijo. Nemčija ima baje že 150,000 vojakov ob grški meji. Iz Ankare, glavnega mesta Turčije se poroča, da bo ostala Turška zvesto pri svoji zaveznici Angliji. V Belgradu se je danes posvetoval angleški poslanik Cam-bell z premierjem Cvetkovičem in zunanjim ministrom Marko-vičem glede položaja. --o- Pasja razstava V soboto in nedeljo se bo vršila v mestnem avditoriju razstava psov. Več kot 1,200 raznih psov bo razstavljenih in to 75 različnih pasmi. Skoro iz vseh držav Unije bodo poslali živali na razstavo in tudi iz Kanade. Nekaj teh pasmi je bilo importi-ranih iz Anglije, Irske, Francije, Madžarske in Nemčije. Willy Necker, znani gojitelj psov, bo dvakrat na dan razkazoval tre-ningo svojega Dobermana. Raz- | j stava bo odprta vsak dan od 10. zjutraj do 10. zvečer. Proračun za državo Ohio e največji v zgodovini Ohijski governer Bricker, katerega so pred volitvami slikali kot najbolj varčnega governer-ja, je predložil postavodaji proračun v taki vsoti, kakršne še ni predložil pred njim noben governer. Governer zahteva za prihodnjega pol leta ogromno vsoto $352,208,000. Na bolniški postelji Že od novega leta naprej se nahaja na bolniški postelji obče poznani in spoštovani Frank Walland, ki stanuje sedaj na 22561 Chardon Rd. Zdravje se mu le polagoma vrača. Upamo, da se mu bo zdaj na spomlad zdravje kaj izboljšalo. Druga obletnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojno Josephine Fink v spomin druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Važna razmotrivanja V prostorih javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. se bo vršilo nocoj med 6:30 in 8:45 važno razmotrivanje glede pobiranja smeti po mestu, glede čistilne naprave za odvodne kanale in drugo. Navzočih bo več mestnih odbornikov, tako Mr. Kovačič iz 23. in Mr. Pucel iz 10. varde. Vsakdo lahko pride na to zborovanje in tudi lahko stavi vprašanje. Zborovanje bo v spodnjih prostorih, kjer uči Mrs. Fisher angleščino in državljanstvo. Nove knjige Javna knjižnica na 55. cesti in St. Clair Ave- naznanja, da je dobila iz Ljubljane večje število novih slovenskih knjig. Kljub vojni v Evropi so knjige srečno dospele preko Sredozemskega morja in preko nevarnega Atlan-;ika. Knjižničarka, Miss Lorine Kolbeck, prijazno vabi ljubitelje dobrih knjig, da jih pridejo čitat v knjižnico, ali pa si jih izposodijo za doma. Poučna slika V petek večer bodo kazane v Oliver Hazard Perry šoli v Not-tinghamu, 18400 Schenley Ave. premikajoče slike o vrtovih. Poleg bo tudi razlaga. Začetek "bo ob osmih zvečer in vsakdo je prijazno vabljen. Nobene vstopnine ne bo. V bolnšinici Joseph Menart Jr. iz 1029 E. 61. St. se nahaja v Glenville bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo. Kralj Karol in madama Lupescu sta ušla iz Španije v Portugalsko Seville, Španija. — Bivši romunski kralj in njegova žena Magda Lupescu, sta ušla še v pondeljek preko meje na Portugalsko. Ušla sta v Karlovem avtu in s ponarejenimi potnimi listi. V Španiji sta bila pod policijskim nadzorstvom in nista smela iz dežele. Toda smela sta se voziti na izprehod v svojem avtu. Temu je vedno sledil policijski avto. Ko sta se v pondeljek peljala na izprehod v svojem hitrem avtu, ki je ameriškega izdelka, je šofer pognal in policijski avto je kmalu ostal zadej. Kraljev avto so potem našli zapuščen v nekem gozdu, a dvojica je srečno ušla preko meje. Prtljago sta bila že mnogo prej poslala na Portugalsko. Pri begu jima je baje pomagal nek inozemski diplomat, ki ju je pred kratkim obiskal, kot zatrjujejo hotelski uslužbenci. Zadušnica V soboto ob osmih se bo brala cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Josipom Vidmar. Prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Nemci polnijo norveške ječe z domoljubi Stockholm, švedska. — V glavnem mestu Norveške, Oslo, je vlada aretirala več sto Norvežanov, med njimi mnogo časnikarjev radi neprestanih spopadov med domačini in nemškim vojaštvom. Vse ječe so polne domoljubov. Vlada rekrutira domačine za polk, ki naj bi služil nemški oblasti. Toda ker se ni priglasilo dovolj novincev, je zvišala starost od 25 na 40. let. Sprva se je jemalo samo samce, toda ker se teh ni priglasilo dovolj, jemljejo zdaj tudi oženjene. -o- Mrs. Mihelich v bolnišnici Težko je obolela Mrs. John L. Mihelich, znana kulturna in narodna delavka, ki se nahaja v Polyclinic bolnišnici že en teden. Obiski niso dovoljeni. Upamo, da se ji bo kmalu obrnilo na bolje. Federacija narodnih domov V petek 7. marca obdržava federacija slovenskih narodnih domov svojo letno sejo v SND na St. Clair Ave. Začetek bo ob osmih zvečer. Zastopniki in di rektorji vseh narodnih domov so vabljeni. NEMŠKI KONZUL V ZED. DRŽAVAH JE IZDAL MILIJONE ZA PROPAGANDO Kdor lastuje konje, avtomobile, traktorje, motorna kolesa, mora to pripeljati s seboj. - V pondeljek bo Jugoslavija popolnoma mobilizirana. NIHČE NE VE, KJE SE NAHAJA ZDAJ KNEZ NAMESTNIK PAVLE Belgrad, 5. marca. — Po Belgradu in vseh glavnih mestih po Jugoslaviji so nabili velike letake, ki poživljajo moške pod orožje za splošno mobilizacijo. Tak ukaz je bil izdan prvič, odkar se je pričela sedanja evropska vojna. Na letakih stoji zapisano: "Poziv na vojaško službo! Vsi moški, ki so bili rojeni med leti 1891 in 1919 se morajo javiti v nedeljo 9. marca, da zavzamejo svoja mesta v slučaju vojne!" "Tisti, ki lastujejo konje," pravi nadalje poziv, "avtomobile, traktorje ali motorna kolesa, jih morajo pripeljati s seboj." Tisti, ki se ne morejo prijaviti do nedelje, se morajo prijaviti pri vojaškem poveljniku svojega okraja do 12. marca. Ubežniki bodo kaznovani po naglem sodu. Vojaški krogi zatrjujejo, da bo Jugoslavija do pondeljka popolnoma v vojnem stanju, kar se tiče mobiliziranega vojaštva. V političnih in diplomatskih krogih krožijo vesti, da je knez namestnik Pavle že na potu v Berchtesgaden, kjer se bo sestal s Hitlerjem. Toda te vesti niso potrjene. Telefonsko poročilo iz Berlina pa zatrjuje, da je bil knez povabljen uv^e ga, pričakuje. Jugoslovanski vladni krogi trdijo, da knez ne bo šel v Nemčijo. Nekateri zatrjujejo, da je knez še vedno na svojem posestvu na gradu Brdu na Gorenjskem. Drugi trdijo, da je na potu v Belgrad, drugi vedo povedati, da se je odpeljal z letalom v Nemčijo. Vse te vesti so uradno nepotrjene. Italijanski krogi trdijo, da če knez še ni odpotoval v Nemčijo, da bo v kratkem. Italijanski diplomati in časnikarji so bili videti danes jako veseli. Razni begunci iz nemških zasedenih krajev se v vsej naglici odpravljajo iz Belgrada. Iščejo potne liste za v Grčijo, na Turško, v Palestino, ali kamorkoli, samo da odhitijo iz Balkana. Med temi ,so češki državljani, poljski, belgijski, nizozemski, romunski, norveški in francoski, ki so zbežali pred Nemci, pa jim je Hitler zopet za petami. Anglija je svetovala svojim državljanom v Jugoslaviji, naj takoj odpotujejo na Turško. Iz Jugoslavije se odpravljajo tudi takozvani Belorusi, ki so bili tukaj od časa ruske revolucije. Judje, ki so pribežali iz Češke, Poljske, Romunske, v vsej naglici spravljajo svoje stvari skupaj, da odidejo iz Jugoslavije. Nekateri beže že četrtič pred Hitlerjem, ženske, katerih možje so v angleški armadi, iščejo prevoz v Palestino ali Egipt, i --o-. V Moskvi so nervozni, ker se Hitler pomiče na Balkan Washington, 5. marca. — Ameriški državniki ne polagajo nobene važnosti nad rusko slabo voljo, ker je nemška armada zasedla Bolgarijo. To pa radi tega, ker Stalin ni protestiral toliko časa ,da je bila nemška armada že v Bolgariji. In še potem ni poslal protesta v Berlin. Nekateri so tudi mnenja, da je postala Moskva nemirna, ker nima nobene garancije od Hitlerja, kaj namerava napraviti na Balkanu. Zato je Moskva morda izrazila svojo nevoljo radi okupacije Bolgarije samo zato, da bi jo Nemčija potolažila z obljubo kakega plena, kot se je to zgodilo pri Poljski. San Francisco, Cal. — Na federalni sodniji je bila vložena pritožba proti nemškemu konzulu Fritz Wiedemannu. Pritožba pravi, da je dobil Wiedemann iz Nemčije najmanj $5,000,000 za vohunske svrhe v Zed. državah in po drugih deželah v zahodni hemisferi. Tožbo, ki je civilnega značaja, je vložila Mrs. Alice Crockett iz San Francisca, ki trdi, da jo je bil poslal Wiedemann v Nemčijo po tajnem poslu, toda ji potem ni hotel plačati za njeno delo. Zahtevala je $8,000. Mrs. Crockett trdi, da ji je nemški konzul zaupal, da je namen Nemčije, da zaneti razredno sovraštvo v Ameriki in da razbije narodno edinstvo, s čemer bi bila moč Zed. držav močno oslabljena. Dalje trdi, da je konzul spravil v nekem skladišču v New Jersey mnogo orožja in munici-je, kar bi rabil nemško-ameriški Bund za strmoglavljenje vlade Zed. držav. Vlada dobi zemljo Ohijska senatna zbornica je odobrila predlog, da sme mesto Cleveland prodati federalni via di 200 akrov zemlje v bližini zra-koplovnega pristana. Tukaj bo postavila vlada laboratorij za letalske stroje. Tretja obletnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Primožem Pust v spomin 3. obletnice njegove smrti. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. Nekaj del je potrebnih tudi v nedeljo Wilmington, Del. — 69 oseb, ki so bili aretirane, ker so opravljale hlapčevska dela v nedeljo, kar je proti 200 let stari 'plavi" postavi, je bilo danes pred sod-nijo. 56 jih je bilo oproščenih, to so bili raznašalci časopisov, lekarnarji, lastniki restavrantov in avtni vozniki. Sodnik je rekel, da ti opravljajo moderna in potrebna dela. 13 jih je bilo pa obsojenih na $8 globe. KAKO SE PREŽIVE RIBE POZIMI Columbus, O. — Marsikdo se vpraša: kje so ribe pozimi in kako se prežive. Ohijska divizija konzervacije pravi, da je to odvisno od vrste rib. Nekatere ribe prežive zimo tako, kot druge letne čase. Druge zimo prespe. Sicer ne zaspe trdno kot na primer medvedje, ampak si poiščejo samo zavetje med bič jem in kamenjem in ne uživajo vso zimo nobene hrane. Karp se pa preseli v globoko vodo. Tam se jih zbere po 50 ali več skupaj, si izkopljejo jamo v dnu, nato se pa stisnejo skupaj v krog, glave druga ob drugi, in tako čakajo spomladi kot bi bile otrple. Vdove imajo sejo Klub Slovenskih vdov ima nocoj važno sejo, na katero so vabljene vse članice, tudi tiste, ki ste nameravale že pustiti društvo. Le pridite in bodite zopet Članice. Po seji bo pa nekaj prav izvanrednega. Za poravnavo stavke Jutri večer ob osmih imajo v SDD na Waterloo Rd. sestanek unijski delavci, ki so na stavki pri Apex Electrical Mfg. Co. Re-šetali bodo ponujano novo pogodbo s kompanijo. Demokratska seja Jutri večer ob osmih je seja demokratskega kluba 23. varde. Vsi člani naj se udeležijo. m Sofi;0 - ■ g' jpj ■ o. marca. — Anglija je danes uradno pretrgala svo-Jw Ctske °dnošaje z Bolgarijo, ki je zasedena od nemškega »si Pl,vi' A"gleški poslanik Rendel je označil ta diplomatski akt m '0rak, ki bo dovcdel Bolgarijo v vojno in spremenil nje-11 krvavo bojno poljano. zahteva obmorska Jh nisca v črnem Romunske 1 ifad it . s < - V viso- ž Ja krogih se zatr- b Am6 romunski Pre" b °nescu na Dunaj na l0tng°Vor z nemškim feld- g 0slalaTng°m' kerjeRu- n H0r K°munski ultimat, z life 0J izročiti morska L lomutina črnem morju. v teveliZatrjujejo' da S0 P ite naravnost iz Bu- i: Kjj f1)^ je obenem dolo- ^ tiija ' do katerega mora j, i8tat.od&ovoriti, če je vofcj- 0ttlUn k* CUSke zahteve ali z U fa 1 premier se je na ' it* £0varjal z Goeringom ■ ■ ' a'i sta sklenila, ni E KpHncezabole > < dežele J C. - Ameri- ^ ieodbil Prostat' iohenlohe> da bl i»otek'v zed. državah. Ko c \k j 1'njen potni list, ni Zato bi morala j ' l*ijeli so jo in pp-Ki], rsčino $25,000, ker 1 I °«tati Prošnjo> da bi sme" ^ K 2cla1Ulcaj- Ta prošnja pipfa J °dbita in zvezni I V^k isjavil, da bo . Ntw P°trebne korake, £ 2 Je prišla decern- 1 c Vmadžarskim potnim 1 *a 80 smatrali, da ( Kočijo, ker je bi- ] [ e7ndolek. Tako je f ar°lina Opalek že jt manaa. čestitamo! E 6 too 1% ^tne postave ISte 0rni Najsvetejše-Kristine. Jugoslavija je odredila splošno mobilizacijo r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER £117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka. 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 54 Thurs., Mar. 6, 1941 Usoda Balkana zavisi od Anglije Kmalu potem, ko se je vnela sedanja evropska vojna, smo na tem mestu zapisali, da bi Anglija in Francija (takrat je bila Francija še na nogah) ugnali Hitlerja le potem, ali najlažje, če bi vrgli Mussolinija s plota in marširali čez prelaz Brener v Avstrijo, balkanske države pa oborožili s tanki in bombniki, pa bi bili stisnili Hitlerja za vrat, da bi se ne mogel ganiti. Pa sta pustili Mussolinija tako dolgo, da je .skočil s plotu na napačno stran in se pri tem tako pobil v noge, da zdaj hodi ob bergljah, a Hitler leze Angliji za hrbet v Sredozemlju. En vzrok, da Anglija in Francija nista storili tega je to, da je bil v Angliji na vladi mož z dežnikom, ki je hotel le vedriti, v Franciji so pa državniki gledali le na to, kako bi drug drugega izpodrinili. Drug in glavni vzrok, da nista zaveznika poslala orožja na Balkan je ta, ker ga enostavno nista imela. Medtem, ko je Hitler gradil bombnike in bojne tanke, so Angleži božali na vse str?ni v upaniu, da se bo spreletelo. Toda Hitler je udaril, čim je preračunal, da je oborožen dovolj, da lahko podjarmi vso spečo Evropo in Anglijo zraven. Česar ni poteptal s truki in ostrašil z bombami, je njegova diplomacija s sladkimi besedami in obljubami omamila, lepo počasi in po vrsti, zdaj eno, zdaj drugo državo tako, da je danes v Evropi samo še par državic, ki se še lahko imenujejo samostojne in še za te se ne ve, koliko časa bodo stale na lastnih nogah. Angleški premier Churchill je že v prvi svetovni vojni svetoval, naj se udari osrednje zaveznike, Avstrijo in Nemčijo, preko Balkana. Fakt je, da se je začela osrednja sila rušiti prav na Balkanu, kot smo nedavno zapisali, ko so Srbi in Francozi predrli nemško-bolgarsko fronto na Balkanu in ko so francoski topobi zagrmeli preko široke Donave. / Danes se ponavlja isto. Hitler je udaril na Balkan in stoji danes s svojo armado pred vrati Turčije in Grčije. Anglija, ki bi morala imeti v tem času že močno armado, bombnike in tanke v Grčiji, je s svojo silo še vedno v Egiptu. Res je sicer, da je morala Anglija najprej streti Mussolinija v Afriki, toda v istem času bi bila morala poslati nekaj več orožja in municije, zlasti pa bombnike, na Balkan. Ce bi bila to storila, bi najbržc Bolgarija ne bila stopila k Nemčiji. Zdaj Anglija hiti na pomoč Balkanu. Vprašanje je samo, če bo ta njena pomoč prišla dovolj zgodaj. Samo dve balkanski državi sta še. ki nista trenutno še v Hitlerjevi malhi; to je Jugoslavija in Grčija. Kako dolgo? Zdaj je odvisno vse samo od Angležev. Grčija je že izjavila, da se ne poda, dokler ne bo vrgla zadnjega fašista v morje. To so lepe in pogumne besede malega narodiča. Toda kaj bo napravila Grčija sama, ako se vsuje nanjo nemška sila? Vsi vemo tudi, da je Jugoslavija na strani Anglije in Zed. držav in da se bo jugoslovanska armada uprla nemški invaziji, če jo bo podprla Anglija z izdatno pomočjo. Kaj pa more sama storiti, ko je obkoljena razen od grške, od vseh strani? Jugoslavija ima eno najboljših armad v Evropi, toda ta armada ne zadostuje proti nemški sili. In armada sama tudi ni dovolj, če nima bojnih letal, tankov in modernih topov v orimernem številu. Da, postavili bi se tudi v takem neenakem razmerju jugoslovanski junaki, če bi povelje tako ukazalo. Saj so pokazali v prvi svetovni vojni, kaj znajo. Toda brez druge pomoči sami ne bi zmogli in bi samo storili samomor z ogromnimi žrtvami. Zdaj ne gre samo za Anglijo, ne, gre tudi za svobodo Jugoslavije. Kdor bi rekel, da se bo borila Jugoslavija za Anglijo, če se upre Hitlerju, ta ne ve kaj govori. Če pade Jugoslavija enkrat v Hitlerjevo malho, bo konec njene svobode, konec bo naše domovine. Zgodilo se bo ž njo, kot se je z drugimi državami, katere je pomandrala nemška vojska ali nemški diplomacija. Potem bi bile zastonj vse dolgoletne borbe proti Nemcem, zastonj bi bila prelita kri Lundra in Adamiča, zastonj bi bile majske in druge deklaracije, zastonj slovenski tabori, zastonj delo naših slovenskih in drugih jugoslovanskih voditeljev, ki so delali in žrtvovali za odcepitev jugoslovanskih narodov od zakletega sovražnika — Nemca. Boj Anglije na Balkanu in v Sredozemlju je boj tudi vseh držav, preko katerih se vsiplje nemška armada. Tu ne gre za svobodo ene, ampak gre za svobodo vseh. Na Balkanu se pripravlja drugo Kosovo polje, ali pa narodna smrt. Jugoslavija ima vse težje stališče kot ga je imela Bolgarija. Ta je bila ogrožana samo od ene strani in še tukaj je imela široko Donavo za obrambo. Torej je videti, da se je udala Hitlerju precej rada. Iz Moskve prihajajo zdaj poročila, da Rusija m zadovoljna z bolgarsko politiko, to se pravi, da se Rusiji ne dopade, ker ie Bolgarija dovolila nemški armadi prehod. Ampak Sovjetija ni imela toliko poguma, da bi to povedala v brk Hitlerju, ali pa da bi bila dala kako pogumno besedo Bolgariji prej, preden je Hitler pričel z invazijo. Torej niso te Stalinove besede drugo kot puhle fraze in pa da se slovanska Rusija opere pred svetom, ker je pustila svojo staro varovanko v kritičnem trenutku na cedilu. Anglija bo obdržala Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo na svoji strani samo tedaj, če bo prišla na pomoč z orožjem in BESEDA IZ NARODA Sami se priglasite Generalni štab Rdečega križa hoče imeti armado prostovoljcev in prostovoljk. V ta namen poživlja, da bi se priglasili možje in fantje, žene in dekleta, ki bi bili tako prijazni, da bi radevolje vzeli v svojo oskrbo obiskati nekaj hiš v namen Rdečega križa kakor je to vsako leto v navadi. V ta namen se bo vršila posebna seja v sredo, 12. marca v Knausovi dvorani ob 8. uri zvečer. Vljudno ste vabljeni vsi, ki imate dobro voljo. Častno je biti deležen tega dela, ki se smatra, da je največje človekoljubno delo za svojega bližnjega. Organizacija Rdečega križa, katerega kampanja se bo začela 14. marca in bo trajala do 29. marca, je najbolj častna organizacija v Ameriki in ne bi smelo biti nikogar, ki ne bi bil član te častne organizacije. Samo en dolar je članarina na leto za osebo! Ta dolar pa je tako koristonosen, da se ne more dovolj dopovedati! Rdeči križ je upanje najbolj nesrečnih ljudi na svetu. Ta organizacija se vedno in povsod pokaže, kjer je sila najhujša in beda največja. Kamor ne more nikdo drugi, pride pomoč Rdečega križa in sicer vselej, kadar je največja potreba. Kdo bi hotel biti izven take brato, ljubne organizacije? Kdo se ne bi odzval klicu mož in žena, ki pridejo v hišo v imenu teh, ki so prizadete sirote, v največji potrebi, bilo po vremenskih katastrofah, ali po vojnih grozotah, Rdeči križ ne vprašuje, kdo si in kaj si? On gre za tem, da rešuje življenje onih, ki gledajo smrti v obraz v kolikor jih še more rešiti in potem skrbi za zapuščene sirote. Rdeči križ je največji ideal ameriškega ljudstva in vsak Amerikanec je ponosen na to blago organizacijo. Mi živeči v 23. vardi imamo sledeči teritorij za obiskati: Ob jezeru od 55. do E. 79 ceste in do Superior Ave. vključeno še Dibble in Luther Ave., med E. 55. in 65. ceste. V tem okrožju so vštete vse ceste, katere bodo mogli prostovoljci obiskati v prej navedenih dnevih. Za to bo potreba okrog 30 delavcev. Vsak bo dobil vsa potrebna pojasnila, vsak si bo izbral lahko cesto in okraj za obiskovanje. Delo se lahko izvrši po dnevi ali pa ob večerih. Na seji, v sredo 12. marca, bo delo razdeljeno in določene bodo še druge potrebne regulacije. Vsak, ki se bo priglasil, bo njegovo ime priobčeno v tem listu in potem priporočeno organizaciji Rdečega križa, kar si lahko vsak šteje v čast. Priglasite se! Pridite na sejo v sredo večer v Knausovo dvorano točno ob 8. uri, kjer bodo tudi navzoči člani Rdečega križa iz glavnega stana, da bodo podali še druga navodila. Več o tem prihodnjič. Prostovoljec. Poročevalske agencije Pri plavalnih tekmah v Mona-kovem je Liesl Webers postavila nov nemški rekord v hrbtnem plavanju na 100 m. Preplavata je to progo v 1:15:9 minute. "Poročevalec za United Press poroča ..." — "Reuter poroča iz Londona ..." — "Pravda je prinesla poročila agencije Tass iz Šanghaja . . ." Tako se navadno začenjajo časopisna poročila, ki jih čita-telji naglo prelete, da bi zvedeli kaj se je dogodilo novega po širnem svetu. Mnogo takih časopisnih poročil pa se navadno začenja z navedbo kake besede ali črk: "AA," "Štefani," "DNB," itd. in temu pa sledi poročilo. Taka beseda ali skupina črk pa pomeni ime telegrafske agencije, od katere je časopis dobil poročilo, katerega priobča. Toda le redko si nepoučeni ljudje predstavljajo, zakaj so navedbe teh besed pred poročili v časopisu tako važne. Predvsem pa jim je nerazumljivo kako je časopisna agencija urejena, kako je nastala in čemu služi, ker ima skoro vsak večji list svojega stalnega poročevalca v vsakem večjem mestu. Dočim so navadno pri vsakem časopisu izdajatelj, urednik in sodelavci podpisani, pa je veliki zakon časopisnih agencij, da so anonimne. Od časopisne agencije izdano poročilo gre skozi stotine časopisov, je objavljeno v raznih tujih listih in je lahko predmet preklicava-nja, pohval, bojev in kritik. Ravno anonimnost pa je tisti pajčolan ali zagrinjalo, ki zavije tako poročilo v neko skrivnost, za katero se skrivajo časopisni poročevalski uradi. Pred več kot sto leti je bil v j neki majhni ulici mesta Pariza oglaševalni urad. Za malo ! plačilo je prevzemal od strank j ponudbe stanovanja, rekla-" 1 mo in sploh oglase in jih je potem dajal dalje časopisom. i Lastnik tega urada je bil iznajdljivi Havas, ki je moral potem časopisom objavo oglasov plačevati. Prišel pa je kmalu na drugo misel. Iz raznih držav je dobival poročila in jih je potem prodajal časopi-- som. Ta navada pa se je hitro ! udomačila. Havans je poslal v razne države svoje dopisnike, ki so mu pošiljali poročila, katera je on potem združil v posebne zvezke in jih pošiljal časopisom. Tako je nastal prvi moderni poročevalski urad. Leta 1848. je ustanovil podobno agencijo nek mlad nemški knjigarnar z imenom Reuter in sicer v Koelnu. To vzpodbudo mu je dal dvig nemškega časopisja v tem revolucijonarnem letu. Koeln leži ravno nekako v sredi med Parizom in Berlinom, Londonom in Dunajem ter prav naravno središče za take posle. Reuter je poslal posebne dopisnike v vsa ta mesta, ki so mu pošiljali poročila na izredno hiter način, posluževali so se golobov pismošev. To je bila izvrstna ideja in posli so izvrstno napredovali, dokler niso bile napeljane telegrafske žice med temi velikimi mesti. To je pomenilo smrt za Reuter j evo podjetje in njegove golobe. Neki inženir, ki je polagal telegrafske kable pa je povezal Reuter j evo misel poročevalskega urada z modernim telegrafom. Pridružil se mu je tudi podjetni Berlinčan Karl Wolf. Skupno sta ustanovila prvo te- municijo. Ne bo dovolj, če bodo angleški bombniki samo po-lctavali na romunska oljna polja in jih bombardirali. Bo morala dati pomoči tudi armadam. Če bo dala Anglija Jugoslaviji, Turčiji in Grški samo toliko pomoči, kot jo je dala grški armadi v Albaniji, potem je Balkan izgubljen. Nihče ne more namreč zanikati, da bi bili Italijani že davno iz Albanije, če bi bila Anglija malo več pomagala. Zdaj je napočil tisti trenutek, ko bo treba napeti vse sile in žrtvovati vse. Anglija no sme več čakati, da bi se drugi zanjo tepli. Zctaj srre tudi za njen vrat. * legrafsko agencijo "W. T. B." — Wolfov telegrafski biro. Reuter se je hotel pridružiti s svojim poročevalskim uradom Wolfu, a pogajanja niso uspela. Razočaran nad tem je odšel v London in tam ustanovil svoj telegrafski poročevalski urad, kajti London je bil tedaj veliko važnejše politično središče kakor Berlin. Reuter-jeva poročila so bila hitrejša in zanimivejša kot Wolf ova. Berlin je bil tedaj samo glavno mesto Prusije. Tako so nastale tri najvažnejše agencije prejšnjega stoletja:: Havas, Reuter in WTB. Sledile so jim druge po drugih državah, poročila so se dobivala vedno hitreje. Ob stran telegrafa pa so stopili še telefon, prekomorski kabli, radio in prenos slik po zračni poti. Ime telegrafske agencije pa je v glavnem ostalo še do danes. Dandanes skoro ni več države, ki bi ne imela svojega poročevalskega urada, seveda s tem, da rečemo svojega, s tem mislimo, da so danes taki uradi državna podjetja ali vsaj pod nadzorstvom države. V večini primerov je tako, da je poročevalski urad zasebna družba ta po dobiva državno podporo in sicer v tem, da država daje samo njej svoja poročila. Tako postane poročevalski urad dejansko državno podjetje. Tak primer je na Francoskem, kjer je uradna agencija Havas, poleg te pa je tudi Fournier in drugi uradi. V Angliji pa javlja uradna poročila Reuter, v gospodarskem in borznem svetu pa ima veliko vlogo tudi agencija Exchange. Tako je bilo tudi v Nemčiji do leta 1933, ko je WTB prenehal z drugimi uradi vred in je bil ustanovljen DNU — nemški poročevalski urad. Italijanska agencija Štefani je podobna Havasovi in Reuter-jevi, prav tako tudi japonska .agencija Domei,; jugoslovanska Avala, švicarska, skandinavska in druge agencije. Državno podjetje je bil poljski PAT. Primer zai popolni monopol v telegrafski agenciji je sovjetski Tass. Nobene uradne od vlade podpirane agencije nima edino Amerika. Pri nas jih imajo velike družbe, kot United Press in Associated Press. -o- Premoženje 500 trgovski podjetij, ki so bili njihovi lastniki tujci, je bilo do sedaj v Italiji zaplenjeno. To premoženje je cenjeno na 4 miljarde lir. iiimimiimiimi Ce verjamete al' pa ne imimiiiiimiiui Naša zvesta naročnica pošilja reepet za dobro župco. Evo vam (fantje) nekaj navodil, da Begunci se vračajo Število beguncev iz zasedene Francije znanaša 3,800,000. Od teh se je vrnilo na svoje domove do septembra lanskega leta že 2,700,000 in potem v prvi polovici septembra pa še nadalj-nih 300,000. Iz teh številk razvidimo, kako veliko delo so že izvršile francoske oblasti. Kake težave so morale premagati s tako velikim gibanjem ljudstva in s kako vnemo francoska vlada vse to dela. Maloštevilni prehodi iz nezasedene v zasedeno Francijo so večkrat zaprti, zdaj ta in zdaj oni in največkrat pa vsi. Vsak oddelek ljudi, ki se po železnici vrača na svoje domove, je pod nadzorstvom posebnega šefa. Vsi potniki morajo imeti predpisane izkaznice. Seznam potnikov mora biti izročen oblastim. Tak seznam narede v več izvodih, eden teh je nabit v vsakem vagonu in služi za kontrolo. V vsakem kupeju sme biti le šest ljudi. Tak prevoz pa seveda tudi veliko stane. Večina teh beguncev pa nima pri sebi nobenih sredstev. Francoske oblasti so samo v mesecu avgustu lanskega leta razdelile med vračajoče se begunce 2 milijona kosil in več stotisočev oblek na železniških postajah bb meji nezasedene Francije. Vlada pa je preskrbela tudi za tiste begunce, ki se niso hoteli vrniti v zasedeno Francijo. Ako taki niso mogli dobiti dela ali primerne zaposlitve, jim to skuša vlada pomagati z javnimi deli. Do 10. septembra 1940 je dobilo delo že 30,000 žena. Tem beguncem so v nezasedenem ozemlju odstopili tudi nekaj potrebne zemlje. -o- Centralna kurjava in — debelost? Danski zdravnik dr. Ulrick je že dalj časa raziskoval, kako da je na Danskem zmeraj več debelih ljudi. Dognal je, da je to zakrivila—centralna kurjava. Pravi, da je umetna kurjava povzročila, da se lastna telesna toplota zmanjša, prebava zastaja in tako se maščoba začne nabirati čez pravo mero. se boste vedeli ravnati: Sedaj vidim, da je tal« skoro vsak dan napolnj^ mimi kuharskimi um«1' To je lepo in prav, saj želodec komandira svet. je zato tako nasajen, ke' uživa samo solato in ŠP'1 kisle kumare, če bi s! samkrat privoščil kako piško, ali pa vsaj steak, d1 vorim o kranjskih klo"8 bi takoj spodil domov V! rale in iz bojnih tanko' pravil plužna kolca. No, bom pa še jaz ^ kaj glede kuhe, da ne ^ moški imeli besede, ki zadevi toliko paše, ko' skupaj, na primer, l1"1' bula. še ni dolgo, ko 1189; zbrana večja družba, P8' vor nanesel tudi na t0'( jed ima kdo najrajši, si nek moški in spre?01 njegovem mnenju) do: "Dajte, dajte, že^ stari kak recept, kak0'( dobro juho. Jaz sem ves' na fino župco, pa ,ie.. godljo, kot se pri nas kfj bolj voda, kot juha. E' j eno, če bi nadrobil kr11 in bi ga." J Take besede so pa zeJ ne, ne samo med sve^l plomati, ampak tudi- T blizu prizadeta ženica' j je tudi ona vzdignila P1 toliko bolj pomenljiv"' pest, kot bi zgrabil H in zažuga proti možu besedami: "Vidiš ga, dedca, H kako me je očrnil. S^l slili ljudje, da sem i'eS'l ma, da še župe ne Z'1 j Boga zahvali, ti ded«H ra, da nisva zdajle d® J prič. Za par skled t" J nič, če bi se razbile 0 I umni butici." ..a Tedaj je pa on mislljJ godi strašno velika I odvrne ženi naravi10 J ovinkov, da je poka2 I vzočimi svojo avtorji "Kogaaa si rekla. ^ zasta! Kaj pa misl1^ znam lučati skled? * f pa bova videla, kdo 1 meriti!" Tedaj sem pa ženi na pomoč in ji P« tovala: "Ti reci kolikor mesa kupiš- 1 ješ! Iz pol funta meS J, lega škafa vode ne dobra juha." Ona pa pravi: ne godrnja, naj j hočem mesa. Zato dva funta za tri °se tjjtf Jej, sem rekla, P0^ la biti pa taka juha- > dli na cesarskem dv j je bila še v modi. tri kaj zelenjave?" J "Kar se tiče pa ** j oglasi injen mož, y liko v pisker, kot b1 .<( lagala. Saj kar iz ^ korenje, zelena, Pe čebula, repa, kromP1^: kovega suhega listja i tri, ki ne vem kako s y Potem sem jo vpr j so kaj omije, predi1 hat. i "O, ja, tisto P M manj v petih vodal1 in pa še dobro odr£n j žehto, da ga dobro pa mislite, da bom ° j so v pisker, ki Prl od mesarja?" J Tedaj jo pa vpr»Jj di zmleto meso 0P7J ga daste peč?? K jrf tudi prej omijete' jeste?" p) "Vidiš ga ziomk^n mislila nisem," je Zato pa, sem ji meso toliko časa Pe^ snete iz njega vso $ l rino. Potem ni ha zanič." «1 "Saj sem vedel,, t bo prav," potrdi i«0^ pri nas ne bo d® žehto, če kaj vem- CLEVELANDSK1 RDEČI KRIŽ Zgornja slika nam kaže članice čehoslovaškega Rdečega križa, ki spravljajo skupaj razne darove;, katere bodo odposlale direktno v London. Od leve na desno so: Mrs. Jaroslav Gardavsky, Mrs. Christine Kunasek in Mrs. Mildred Barta. Razne narodnostne skupine v Cleve-landu delujejo roka v roki, da tako čimbolj pomagajo delovanju Rdečega križa in tako doprinesejo svoj delež javni dcbrodelncstl. Nad 350,000 raznih cbvez za ranjence bo narejenih in r dpesla aih Rdečemu križu v Anlijo. Žene in dekleta raznih narodnosti v Clcvelandu so že doprinesle v pretekle .ti več ket svoj delež za to organizacijo. Tudi sedaj so se odzvale, da sodelujejo pri narodne obrambnem delu. Nad 300 raznih organizacij deluje za elevelandski Rdeči križ, katerega glavni stan je na 2344 Prospect Ave. Od teh skupin je 29 norveških, 25 poljskih. 15 čehoslovaških in ena slovenska skupina. Te skupine so do sedaj izvršile že ogromno delo. Zdravniške potrebščine in razne obleke se sedaj pošilja le v Anglijo in Grčijo. Te prostovoljne delavke so pridno na delu, da dovršijo še nadaljno kvoto 25.000 obvez, katere bodo poslane v Anglijo. Neki okoliški posestnik je bil kupil ta mlin in se je z njim odpeljal v svojo vas. Česar strele in bliski, viharji, vojske in stroji niso zmogli, to je opravil navaden kmetic iz okolice. Zdaj pa je vse prazno po polju in ravninah. Pokrajina je kar brez ozračja in se dozdeva ko kaka vas brez cerkve. Mlin je proč in nikdar več ne bo nobenega na tem kraju. Mestece nima nobenih mlinov več. Toda ljudje bodo še zmeraj rekali v neizbrisnem spominu nanj: "Pojdi k mlinu in izpusti golobe!" — in: "Drevi pridem k mlinu." — Ni ga več, a govorili bomo še o njem, kakor bi še ostal, saj v domišljiji še živi. Čas mlinov je potekel; drug za drugim izginjajo; nova doba je prišla. Ta doba streže mestecu — ne da bi bilo zato kaj boljše — s hrumenjem in topotanjem velikanske tvornice ob reki. Stavba podrhtava pod delom kakor čebelji panj, in zvečer neusmiljeno in zmagovito zabada tisočero luči v temo. Nobena roka se ni zganila, nobena usta se niso odprla, da 3i se bil poslednji mlin ohranil. Škoda! (Feliks Timmermans) IZ PRIMORJA — Hotel "Krona" v Postojni zgorel. V nedeljo, 22. decembra zvečer je izbruhnil v hotelu "Krona" v Postojni flgenj, ki je kmalu zajel in uničel skoraj vso obsežno stavbo. Prihiteli so gasilci, vojaki, orožniki in doma- • čini ter se (požrtvovalno lotili gašenja, vendar vsi njihovi napori niso mogli rešiti poslpoja. Na pomoč sta prihiteli tudi požarni brambi iz Gorice in Tor-sta, toda tudi njima ni uspelo drugega, kakor da so s skupnimi močmi preprečili, da se požar ni razširil na, sosedne hiše, ki so bile v veliki nevarnosti zaradi močnega vetra, ki je ves čas pihal, trosil iskre in netil plamene. Hotel je pogorel skoraj do tal. Samo velik del pohištva in precej oprave so rešili, škoda še ni precenjena, vendar je velika. Kako je požar nastal, ni dognano, najbrž se je užgalo v peči neke spalnice. —"Sem v zaklonišču!" Pred dnevi so tržaški policijski agenti v večernih urah naleteli pod znanimi kamnitnimi oboki na trgu Chiozza v Trstu na nekega Jožeta Spetiča, ki ima amo-nicijo ([policijsko nadzorstvo) in bi moral biti ob avemariji na domačem stanovanju. "Kako, da hodite še tu okrog in niste že doma?" so ga pobarali nadležni možje postave. "Saj sem doma!" "Na vašem domu?" "Seveda! Sedaj stanujem v tem protiletalskem zaklonišču!" Agenti so se mu nasmehnili in ga povabili na policijo. Njegove noge so bile pa močno negotove in se je precej majal, ko so ga vzeli v sredo. Očividno je bil globoko pogledal v kozarec in v svoji vinski sreči pozabil na predpisano uro in na avemarijo. oP nekaj dneh je stal pred sodnikom. Sveto je zanikal, da oni ni bil v rožcah. Pomagalo mu ni veliko. Dobil je pet mesecev. Sedaj bo lahko v varnem zaklonišču tržaškega koroneja premišljeval, kako varljiva je sreča, ki jo prinaša rujna kapljica. —Goriški prefekt je obiskal soški elektrarni. Goriški prefekt Cavani je prejšnji teden obiskal orjaški elektrarni pod Doblarjem in v Plavah, ki sta ; bili zgrajeni v zadnjih letih in deloma že obratujeta. Pregledal in občudoval je obe centrali pod Doblarjem in v Plavah, ki sta docela skrite v pobočju hriba, in oba mogočna jeza v Pod-selih in pri Škalabonu nad Kanalom. Izrazil je svoje priznanje vodstvu obeh podjetij in poudaril, da električna moč, k jo dajeta obe elektrarni, zado- stuje za vse potrebe Julijskih pokrajin in jih glede električne energije povsem osamosvojuje. — Okradene cerkve. V zadnjem času je bilo okradenih več cerkva v Istri, med drugimi župna cerkev v Lindaru in Beranu. Škof tržaški in škof poreški sta razposlala duhovščini okrožnico, naj se duhovniki varujejo pred nakupom pa-ramentov in svetih cerkvenih posod in naj v bodoče varno shranjujejo vso cerkveno opravo. —Cena mleka se ne sme povišati. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da se cena mleka ne sme zvišati. Sedaj se prodaja mleko v Gorici po 1.20 lir, na deželi po 1 liro. MALI OGLASI Dohodninski davki Listine za dohodninske davke morajo biti izpolnjene do 15. marca. Vsak, ki da izpolniti te listine v našem novem in modernem uradu, kakor tudi tisti, ki plačajo tukaj za plin, elektriko in vodo, bodo dobili lepo darilo. , Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (nasproti SND) _(Mar. 6, 8, 13) Hiša naprodaj Proda se zidana hiša, v kateri sta 2 trgovini in stanovanje za 6 družin. Hiša je na St. Clair Ave., v slovenski naselbini. Potrebuje se $1,150 takoj, ostalo se plačuje kot rent. Vprašajte pri Jakob Tisovcu, 1366 Marquette Rd., blizu St. Clair Ave. in 55. St. (56) Išče se žensko Išče se ženo ali dekle, ki bi prišla vsake dva tedna oprat in počistit v hiši. Samo dva v družini. Oglasite se na 18221 Nottingham Rd.; telefon IVanhoe 1.008-W. (54) Išče se kontraktor Išče se stavbenika, ki bi zidai in financiral trgovsko poslopje v vrednosti okrog $12,000. Lot je že pripravljen. Kdor bi re-flektiral na to delo, naj stopi v dogovor z Matt Intiharjem, 21491 Nauman Ave. (54) Išče se mesarja Za stalno delo se išče mesarja, ki je izvežban v sekanju mesa. Vprašajte na 23751 Lakeland Ave. Telefon KEnmore 4588. (54) Gostilna naprodaj Proda se gostilna po jako nizki ceni. Se mora prodati. Nahaja se na jako prometnem kraju; vse moderno urejeno. Vprašajte na 1245 E. 55th St. ---(55) Naprodaj trgovina Proda se mesnica in groceri-ja v jako prometnem kraju na vzhodni strani mesta; dela dober promet; rent $45 z 4 sobami. Hitremu kupcu za $800. Vprašajte pri agentih Apple Co., 1836 Euclid Ave. (56) Stanovanje se odda V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob. 16002 Sara-nac Rd. (Mar. 4, 6, 8) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2 ;30 zjutraj RENU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo ltot nov. Popravljamo body in fenderJč, Welding! J. POZNfIK - M. ŽELODEC _GLenville 3830._ East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderaon 9231 Se priporoča za popravila In bar-■ vanje vašega avtomobila. Delo točne ;in dobro- Kraška kamnoseška obrl 15425 Waterloo Rd. KEnmore 3237-M edina slovenska izdeloval NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOM mniiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya Pet lesenih mlinov na veter je stalo prej krog našega starega mesteca z rdečimi strehami in rumenimi stolpi in so mu dajali svojski, podeželsko-idilični videz. Vsi so stali ob cestah, ki so vodile v sosednje trge in mesta. Ti mlini so bili stari, zvesti stražarji in so odločno podili vse tuje in moderno proč, kar ni spadalo k značaju tega mesteca. Dokler so bili oni tukaj, je mesto ohranilo svojo podobo. Življenje je potekalo v malenkostnih razmerah rokodelcev. Pred slehernimi mestnimi vrati je ždel po eden od petih mlinov, le pred lieuwenskimi vrati sta bila dva. Ta dva sta stala tesno drug pri drugem, in kadar je bilo tihotno, sta mogla drug drugega slišati, kako sta mlela s kamnitnimi zobmi. En mlin je stal na mestnem nasipu, drugi pa onkraj rečice, kjer se začenjajo njive. Ta mlin je bil Franzoojev. Čeprav so bili mlini najbolj zvesti stražarji, se vendarle niso mogli uveljavljati spričo elektrike in vojne. Tisti mlin ob sisperskih vratih so pred nekaj leti podrli, ker je bil v bližini električni mlin. Konkurenca ga je ubila. Zemljišče so v parcelah razprodali. Tudi tisti pri mechelnskih vratih kmalu ni imel nič dela in je odšel v Hempensko pokrajino." Vendar — ostali so še trije. Sukali so svoje roke kakor veseli otroci. Dokler ni pridivjala svetovna vojna v Flandrijo! Neka "debela Berta" ali druga pošast je sestrelila Koesteerski mlin. Tisti ob lieuwenskih vratih je pogorel. Tako je ostal le še Franzoojev mlin. Tega je imel moj prijatelj Palletier na vso moč rad. Kako je bil mlin lep v megli, ko so izginili obrisi in se je dvigal kakor strašilo, ali pa, kadar mu je sneg posadil smešno,-belo kučmo na vrh! Drugič je kipel v sončni pripeki, večer pa ga je ožarjal z rdečkastim ognjem, a vsenaokrog je bila pokrajina v senci. Prav tako rad ga je Palletier videval, ko se je lesketal v dežju, a še rajši, ko je pihala sapa. Takrat je sukal svoje lopute z vso silo svojega lesenega trupa. Ce je ponoči tulil vihar in butal v mlin, MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM. DA OGLAŠAJO V je s skrbjo mislil nanj in je bil zjutraj vesel, videč, da še stoji in se vrti v svežem soncu. Kako lep je bil v mesečini! Takrat je dejal Palletier, da je mlin mogočen in da je poln zgodb o ljubezni in strahovih. Prijatelj je menil, da je mlin jako podoben človeku, njegovim kretnjam in delovanju. Palletier je bil tako srečen, da je poznal dušo mlina in sicer mlinarja, Franzoojevega očeta. Stanoval je zraven v neki beli hiši. Razgledoval se je, odkod vleče veter, in je po tem uravnal mlin. Pregledoval je zoreče žito, ki bo skoraj prišlo med mlinsko zobovje in se spremenilo v belo moko za dobri kruh. Spel je jadra skupaj, kadar je huda sapa hrumela po pokrajini. Takrat mu je želel blagoslova in ga je z blagoslovljeno : vodo poškropil v znamenju križa, kadar so se s svinčenega ne- i besa utrinjali bliski. Ko se je približala pohlevna pomlad, ga ; je prepleskal s skromnima bar- j vama, s sivo in belo, in napravil ] je še rdečo zvezdico v sredi. , Mlin je negoval od bakrenega 1 petelina na vrhu pa do štirih stebrov spodaj. To je mlin do- ' bro vedel in zato je brez ner-ganja mlel zlato zrnje. 'Človek je kar vesel, če ima < kakega vrtnarja ali mlinarja za J prijatelja. Oči teh dveh so se ] nasrkale barv in daljnih daljav ] in duša in beseda sta jima pol- i na barv, svetlobe in sreče. Franzoojev mlin je vseboval < nekaj, kar je slehernega člove- i ka privabilo. < Tako je privabljal zaljub- 1 ljence, ki so se oiidi shajali, pa j rejce golobov, ki so odondot spuščali svoje golobe ali priča- ] kovali njih povratka, in kmetje c iz soseske, ki jim sicer še na i mar ni prišlo, da bi se bili pri- 1 kazali iz svoje hiše, so obstali, s če so po več ur zijali v lepo po- ] krajino. 1 Ta mlin je imel tradicijo: prihajači, zločinska drhal, ta- 1 tovi, pastirji, otroci, popotniki > in zaljubljeni ljudje so priha- 1 jali semkaj in vsako s kakšnim 1 posebnim namenom. Mlin je imel svoja doživetja in svoje ] zgodbe. t Kakor vsi mlini, je bil tudi ( ta podoba miru. Zato pa jih, . kakor kažejo stare slike, v sle- 1 herni vojni požgo. Kjer se vrti kak mlin, tam je kruh in mir : Stari mlini dami je bila urejena. Pa še ena zadeva je čakala na rešitev. Dognati sem moral, kaj se je zgodilo z izseljenci. Na haciendi, tako sem vsaj upal, bi že zvedel, kam so izginili. Pa tudi poglavarja Yu-mov sem mislil vprašati. Mel-tonov zaveznik in pomočnik je bil, gotovo je vedel za njegove namene in načrte. Da mi bo povedal resnico, tega seveda nisem pričakoval, samemu sebi bi škodoval, če bi izdal zaveznika. Pa vsaj kako nepremišljeno besedo se je dalo izvabiti iz njega, drugo pa bi že sam uganil. Ni mi ga bilo treba nagovoriti. Niti pokazati mi ni bilo treba, da bi rad govoril z njim. Sam bi začel, samo da sem prišel mimo. Saj je koprneče pričakoval, da "izpolnim obljubo" in mu "prerežem vezi," kakor sva se domenila. Malomarno sem stopil po taboru in se delal, kot da pregledujem ujetnikom vezi. Prišel sem tudi k njemu. Ko sem mu otipaval jermene, me je polglasno, pa srdito na-hrulil : "Zakaj si napadel moje bo- i jevnike?"' "Ker so naši sovražniki." "Čemu jih napadaš, če pa si obljubil, da nas boš vse spet izpustil —! Si pozabil na obljubo?" i Ko j sem mu nastavil vabo. ■ "Odvzeti sem jim moral črede, ki ste jih ugrabili haciende-ru. Sami in prostovoljno bi mi : jih gotovo ne bili izročili." "Čemu ti bodo črede?" "Hacienderu jih povrnem." "Tistemu belokožcu, ki mu je ime don Timoteo Pruchillo?" "Da." Napeto sem čakal, ali mi bo -nasedel. In res je nasedel. Zlobno se i je nasmejal. "Don Timoteo Pruchillo ni ' več haciendero.'" i "Kdo pa?" sem vprašal ne- i dolžno. "Belokožec Melton." 1 Zavzel sem se. Pa nisem se mu izdal. Malomarno sem . vprašal: "Melton — ? Kako da bi bil . on haciendero?" "Kupil je haciendo od don Timotea. Ali misliš Meltonu vr- ; niti črede —?" se je režal. Novica me je res preseneti- i la. Haciendero je le prodal po- i sestvo mormonom —. Ampak, ; kje je bil don Timoteo —? Spet sem mu nastavil past. "Mi na misel ne prihaja—!" sem dejal. "Vrnil jih bom don Timoteu." 1 "Njemu —? Kje pa ga misliš najti?" "No, na haciendi!" "Ne boš ga več našel!" "Ne—? Kje pa je?" "Odšel je iz dežele." "Kdo pravi?" "Melton. Tako sta sklenila z Wellerjema." "In Melton je odslej gospodar haciende?" "Da." | "In našel ga bom na hacien-i di?" I "Ne." "Kje pa?" "V_ Se je končno le zavedel, da mi ne sme vsega povedati. "No, kje?" "Ne vem." "Pa si mi pravkar mislil povedati —! Vsaj to povej, kaj se je zgodilo z belimi izseljenci!" "Odšli so v — na —" Spet je umolknil. "Povej vendar!" "'Ne vem, kje so!" "Nočeš mi povedati! Nisi odkritosrčen !" "Res ne vem nič o njih. Kako bi naj tudi vedel —! Vsi tisti j belokožci so bili moji ujetniki, ! izpustil sem jih, kakor sam veš. I (Dalje prihodnjič.) . "J53« skrbi, da Yume res H^ejo na kol!" sem pripoji \V črede Pojdeva sedaj-I vmnetouom, tebi pa bova a "jetnike. Ali nama boš .SaRaj svojih ljudi?" Pojdeta po črede —? Pa mene nočeta vzeti s Niaj brez dela tule ili ^?takam> vi Pa se bodete 'i[ht&ko> kakor pravi moj Ct! Eden od nas treh, f. etou aii jaz> mora osta-oCtaikih- In najbolje je, lov Ujetniki so tvoji, tuj moraš spraviti, zato KvSam P^i na nje!" knd! p P°vedal 01d shat" e,tlutPh bom na nje' n0" „jti psov se ne bo posre- % bo Bl'ez skrbi bodi" foJinL8® bal za n-ie> če jih uT Močni bivo1- p0| pa dovoli, da si izbere-avirnoVlCo tvojih ljudi Ko !a ^.j;1 Pošljemo sela, pri- '°iskala o si šestdeset d°- alj Zenih Mimbrenjev, za-ttarr< in odrinili. Mudilo faj Je- dve uri sta bili že i jn»mo in Yume bi izmeni :razo- i. ^ soteske smo razja-lašA Yume utegnili sli-)ttl gi 0ll.ie, sva šla v Winne- f8%kf> P6Š dalje-8Va , e ni bilo straže, sto- tasj , ih dve sto korakov i ^ in čakala. !. pQ.a(%o pa sva čula ko- i Casi je prišel Yuma po , krbno' saj je bil W "a blizu in daleč ni ^^vražnika. Ko je od-6, ga sva skočila za k luf' zvezala in spra-Cenjen, kak0 / 2 ^innetouom gle-ttio km i rijo Yume> in na" t(leli^alu °Pravili z njimi. '' jase° , na kuPu Približno e štirje so stražili * štifj ^ijeli smo najprvo Nali' neslišo obkolili četo fd2lož;llega Qd pastirjev, da W 1X^aj in jim pove, \ če Vdati v desetih mi-N0rnne' da jih postrelimo. Sili! I86 Vdali- >1 jn •''tno ter poslali po 10 PH, M°čnega bivola. In No^'iMimbrenji, je za-"i jasi hrno življenje na ga-"živjne Zaklali smo nekaj tist0 j CePrav ni bila naša. f t sm0 si že : Saj ^ Plačilo za naš Ne vSn?° mislili haciende-rniti koj drugo jutro. r k0. IV- 1 k J>e navečerjali, smol Potovanju. " 'j1, Ie v nase naloge smo iz-lili. t) l'ede je bilo še treba K7*nila sva e z Win-[vi»a' Jih k°J drugi dan Si b. haciendo. 'Vo1 je menda mislil, JS nama. C dj&li njetni- rVtoS° tv°ji!" Je odl°" th°Češ!°U' "Stori z njimi, N< K.- 1 / Jih spravim do- i , •" naJ ostanem pri I r! i - 1 Ne0?1 Se moramo- In i Wboš moral de-■J,sDret:Jih Potrebuješ, da r h boš , H "jetnike, nekaj ^Xl, al nama. Sama ne vSet Td na haci^nd0-" bojevnikov vama tfru ti naj pošljeva A j^omovv" ■5." če bi jih potre- b ^ai t da jJh bova. Za •'k^o!.. te Prosiva, da sme- K. Satf2 "ji™." n?u0rajo, kot da jim Ss70v Poglavar!" i "acienderovimi čre- v deželi. Kjer pa se tvornice kadijo, pa bodi, da bi izdelovale rože ali kaj sličnega, ondi je nezadovoljstvo v srcih delavcev in ljudi sploh. Mlin je edini mehanizem, ki vpliva podeželsko in vsebuje poezijo. Zatorej ga ljubijo pesniki in slikarji Skratka: v mlinih biva sreča. In kot podoba sreče je stal Franzoojev mlin na gričku ob reki, in mlin je bil okrogel, ko da bi sličil prsim, ki dajejo mleko in ne kruh. Že pred svetovno vojno, ko je njegov dvojček na drugem bregu še vrtil svoje lopute, se je začel grd boj zanj. Neki električni mlin, nekakšen ci-klopski zaboj, se je izzivajoče razčeperil med ta dva. Rjovenje strojev je preglušilo veselo tiktakanje mlinskih loput. Zato potem dvojčka nista nič več -slišala drug drugega tiktakati. V vojni je nato eden pogorel in Franzoojev mlin je ostal sam. Tiho in boječe je molel križ iz loput kvišku, zakaj, ničesar ni bilo, kar bi mogel mleti. Kakor da bi imel zaprte oči, je žaloval nad pokrajino, ki mu je sicer dajala obilico žita. Tako je stal štiri leta dolgo. Nato so vriskajoče trombe oznanile mir. Lopute so vse navdušene in junaške začele popevati pesem vetrov, znotraj pa se je prašila bela, prekrasna moka. Toda, bilo je, ko da mu je duša ranjena. Mlinar je bil izginil. Ali ga je nemara prepodilo hrumenje strojev nasproti njegove bele hiše ali pa gorje vojnih let? Nič ne vem. Čez nekaj tednov nato sem pohajkoval po njivah. Vsak dan sem videval dobri, stari mlin, ki je dajal kruha in miru. Vonj po zrelih sadežih in hrastovem lesu je polnil ozračje. Po vpdi so se vrtinčili odpadli lističi, A kaj, kaj je bilo to? Le nekaj dni me-Hi biit), pa je bilo tu vse prazno! Nečesa je manjkalo; Franzoojevega mlina ni bilo več! Mislil sem, da se mi sanja. In kakor je skoraj zmeraj, kadar nas kaj hudega zadene, tudi zdaj nisem mogel verjeti, da je bilo to res. Bil sem ves iz sebe. Čez uro nato pa sem že vse zvedel. _ jlaubame ★ ★ ★ Ameriški Domovini c najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. . HEnderson 0628 "Dvajset zim ima. In Ulf je blizu petdesetih. Da." Erlend se je zresnil. "Saj razumeš, Simon — računati morajo kajpada s tem, da Jartrudina možitev z njim ne bo bog ve kaj; vendar je pa manjša nesreča v tem, če ga dobi. čeprav je Ulf viteški sin in premožen človek — ni mu bilo treba iskati kruha na tujem1 dvoru. Pa nas je le spremil semkaj v dolino, ker živi rajši z nami, svojimi sorodniki, kot pa tiči na lastnem dvoru v Skaunu — po vsem tistem, kar se je zgodilo." Erlend je nekoliko pomolčal. Njegov obraz je bil mehak in lep. Nato je nadaljeval: "Zdaj bi mu s Kristino rada priredila tako ženitnino, kot da je najin brat. Dogovorili smo se, da pojdeva z Ulfom prihodnji teden doli v Musudal in zasnubiva na Medalhjemu. Zbog lepšega, rizumeš. Zdaj bi te pa nečesa prosil, svak —. Vem, Simon, da ti že veliko dolgujem. Toda Ulf v dolini ni priljubljen. Ti pa imaš tukaj tako velik ugled, da ti je le malo mož enakih — jaz sem —>" skomignil je z rameni in se lahno zasmejal. "Ali nama hočeš ustreči, jezdi-Bil sem z njim neprestano skuti z nama in govoriti za Ulfa?-paj, od otroških let," je proseče rekel Erlend. "Hočem, svak!" Simon je zardel — ko je Erlend tako odkritosrčno govoril, se je čutil nenavadno zmedenega in slabotnega. "Vse, kar morem storiti Ulfu Haldorssonu na čast, bom rad storil." Kristina je medtem sedela z Andressom v kotu na drugi strani sobe — deček je na vsak način hotel, da ga sleče teta. Zdaj je stopila k sveči — otrok ji je napol nag sedel v naročju in se je oklepal okrog vratu. "To je lepo od tebe, Simon!" je rekla tiho in iztegnila roko. "Vsi smo ti hvaležni —" Simon ji je za trenotek rahlo stisnil roko: "Nikar, Kristina —. Saj sem ga zmeraj imel rad, vašega Ul-fa — lahko si misliš, da bom to z veseljem storil —" Iztegnil je roko po sinu, Andres pa se je branil, brcal z golimi no-žicami proti očetu, se smej a in stiskal h Kristini. Simon ju je še vedno poslušal, ko je sedel in se pogovarjal z Erlendom o Ulfovih denarnih razmerah, vedno znova se je deček glasno zasmejal — Kristina je znala toliko nape-vov in otroških pesmi, potem pa se je smejala z otrokom, vabeče tiho in mehko, globoko doli v grlu. Ko je ob neki priliki pogledal k njima, je naredila s prsti nekakšne polževe stopnice, Andresovi prsti pa so bili ljudje, ki so stopali po stopnicah navzgor. Končno se ji je dal položiti v zibko, Kristina pa je sedla k Ramborgi in se začela šepetaje pogovorjati * njo —. To je pač res, je-pomislil Si mon, ko je zvečer legel spat — Ulf Haldorssona je imel vedno DR. WILLIAM F. URANKAR 362 E. 156. St. (corner Ridpath Ave.) IVanhoe 5311 rad. In od tiste zime v Oslu, ko sta se skupaj borila za to, da pomagata Kristini, je čutil, da ga veže s tem človekom nekakšno prijateljstvo. Gledal je na Ulfa vedno kot na sebi enakega, sina odličnega moža — in njegov brezpravni položaj v očetovi rodbini — rodil se je namreč v prešuštvu — je bil še en vzrok več, da je bil Simon v občevanju z Ulfom še bolj rahločuten — nekje na dnu njegovega srca je vedno živela prošnja za Arngjerdino srečo. Sicer pa ta stvar, v katero so ga tukaj zapletli, zares ni bila posebno imenitna — postarni mož in še tako mlad otrok. — No, če je Jartrud Herbrandova skočila čez ojnice, ko je bila poleti na tingu — se ga nič ne tiče — s temi ljudmi ni bil v sorodu, Ulf-pa je bil bližnji sorodnik njegovega svaka. Ramborg se je ponudila, ne da bi jo bil kdo naprosil, da bo Kristini pomagala in pri gostiji skrbela za postrežbo. To se je zdelo Simonu lepo od nje. Kadar je bilo treba, je Ramborg vendar vselej pokazala, iz kakšnega rodu je. Zares, Ramborg je dobra in ljubezniva —. V. Tisti dan po sv. Katarini je Erlend Nikulausson zelo lepo in z vsem sijajem priredil ženitnino svojega sorodnika. Prišlo je mnogo uglednih gostov— za to je poskrbel Simon Darre; on in njegova žena sta bila namreč daleč naokrog zelo priljubljena. Navzočna sta bila oba duhovna Olafove cerkve in Sira Eirik je blagoslovil hišo in posteljo — to so smatrali za posebno čast, kajti Sira Eirik je zdaj maševal samo še ob največjih praznikih in se je kot duhovnik posvečal samo še nekaterim ljudem, ki so že dolga leta hodili k njemu k spovedi. Simon Darre je prebral listino o Ulfovi doti in jutrnji za nevesto, Erlend je imel pri mizi zelo lep nagovor na sorodnika, Ramborg Lavransova je skupaj s sestro skrbela za postrežbo in pomagala tudi pri oblačenju neveste zgoraj v podstrešni izbi. Kljub temu pa ženitnina ni bila prav vesela. Nevesta je bila iz starega in uglednega rodu dolinskih svobodnjakov; njeni sorodniki in rojaki nikakor niso mogli biti mnenja, da se je poročila svojemu rodu primerno, če se je morala zadovoljiti s priseljencem, ki je poleg tega služil na dvoru nekoga drugega, čeprav je bil njegov sorodnik. Kazno je bilo, da Herbrandovi sinovi niso imeli ne Ulfovega rojstva — saj je bil sin viteza in bogatega moža ter njegove dekle — ne njegovega sorodstva z Erlendom Nikulaussonom za kdo ve kakšno čast —. Tudi nevesta najbrž ni bila preveč zadovoljna s tem, kar si je bila skuhala. Kristina je bila čisto obupana, ko je o tem govorila s Simonom — prišel je nekaj tednov po poroki nekoč na Jorundgaard. Jartrud je nadlegovala moža s tem, naj se vendar preselita na njegovo posestvo v Skaunu — jokaje je nekoč omenila, tako da je slišala Kristina — da bi bilo zanjo najhujše, ako bi ljudje go- s r^ -m - ^ • . s vorili, da je njen otrok hlapcev 1 tlOS. ^OlO ID 551110V1 f sin. Ulf na to ni nič odgovoril. = pogrebni zavod Poročenca sta živela v poslop- g Avtomobili in bolniški vo? redno m ob vsaki url na razpolago, ju, ki se je imenovalo oskrbni- i Mi 81110 vedno Popravljeni z najboljšo postrežbo kova hiša, kajti tam je nekoč | 6502 ST' CLAIK ™E TeL! ENdJo°" 0883 |j stanoval Jon Einarsson, preden | «52 E. 152D SireetL 1N w ° ° ° 8 K1 c E KBnmore m> | je Lavrans kupil ves dvor Lau- TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliisiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ garbru in ga tamkaj spravil pod streho. Toda to ime Jar-trudi ni bilo všeč. In jezilo jo je, da je morala imefi svoje krave v Kristini nem hlevu — gotovo se je bala, češ, utegnil bi kdo misliti, da je Kristinina dekla. To je navsezadnje tudi razumljivo, je menila gospodinja — treba bo pač postaviti hlev za one v oskrbnikovi hiši, ako se Ulf ne odloči, da se preseli z ženo v Skaun. To zadnje bi bilo morda še najboljše, je menila, saj ni več tako mlad, da mu ne bi bilo težko, spremeniti svoje navade; morda bi mu bilo to v novem kraju lažje —. Simon je mislil, da ima glede tega bržkone prav. Tudi je bil Ulf v teh krajih bore malo priljubljen. O vsem in vsakomer je tukaj v dolini porogljivo govoril. Res da je bil dober in marljiv kmetovalec, toda marsikak običaj v tem kotu dežele mu je bil tuj — jeseni je postavil v hlev več živine, kot jo je mogel prekrmiti skozi vso zimo —in če so potem živali poginjale ali je moral tja proti spomladi pobiti del izstradane živine, si je potem vse to gnal k srcu in zvračal krivdo na to, da ni vajen kočar-skega gospodarstva v tej dolini, kjer morajo že okoli sv. Pavla živini mešati med krmo ostruženo lubje. Bila pa je še neka druga stvar: v trondhjemskem okraju je med zemljaki in kočarji polagoma nastal običaj, da je oni pobiral desetino v blagu, ki ga je najhuje potreboval, kot seno, kože, moko, maslo ali volno, in to celo tedaj, ako je bila dogovrjena neka vsota denarja ob sklepu najemniške pogodbe ali temu primerna količina blaga. Poleg tega je zemljak ali kateri izmed njegovih zaupnikov precej samolastno preračunaval vrednost različnega blaga. Ko 'pa je Ulf z Jorund-gaarda prišel s to zahtevo h Kristininim najemnikom, so ljudje zavpili, da je to krivica in strašna nezakonitost — kar je bilo tudi res*— in kmetje so se pritožili pri gospodarici. Ta je Ulfa, brž ko je za to izvedela, posvarila, toda Simon je vedel, da ljudje niso dolžili samo Ulfa, temveč tudi Kristino La-vransovo. Simon si je prizadeval, da je povsod, kjer je o tem kaj slišal, ljudem pojasnil, da ni Kristina nič vedela o Ulfovih zahtevah in da je to v tistih krajih, kjer je mož doma, pač taka navada. Toda Simon se je bal, da njegove besede niso preveč zalegle — čeprav mu v obraz nihče ni ugovarjal. Zato ni mogel prav vedeti, ali naj želi, da ostane Ulf pri njej ali da odide. Kaj bi počela brez tega delavnega in zvestega pomočnika, si še misliti ni mogel. Erlend je bil čisto nesposoben, da bi prevzel gospodarstvo na dvoru, njeni sinovi pa so bili veliko premladi. Toda Ulf je bil vso sosesko že pošteno razkačil zoper Kristino — vrh tega je pa zdaj še zapeljal mlado dekle iz premožnega in uglednega rodu v dolini. Bog ve, Kristina se že tako dovolj ubija, kakor se ji zdaj godi —. (Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE 1940 PH1LC0 in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20 % do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Thur.-x) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Mar. 4, 6) Točna postrežba KADAR želite poslati denar v staro domovino; vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis in KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu Pri Kollanderju dobite listine za dohodninski davek (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tudi izpolnijo ter notarsko potrde. ! ______MADE TO MEASURE SPRING SUITS $99.50 TOPCOATS fa C < and 27.50 J; J Made to your individual measure. In the stylos you prefer and the »! < pattern you like the best. tj> J__ORDER NOW FOR EASTER!__J| ; READY TO TOPCOATS " 16.95 :: ! WEAR__and 18.95 * i BRAZIS BROS. CLOTHES ! 6905 Superior Avenue f ; 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. I * Open evening till 7:30 o'clock !' IlfnttllfllllfIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllBllailliailaia.a...ia.aaillllllllllaat.a>..B__________ ' NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni ata, tast, stari ata, brat, stric in soprog FRANK JERIČ po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal v Polyclinic bolnišnici dne 6. februa"" ja, v 56. letu starosti, previden s poslednjimi svetetajstvi. Pokopan je bil 10. februarja na Calvary pokopališče. j Pokojni je bil rojen 17. majnika 1884 v Žužemberku jia Dolenjskem. ^ Ameriko je dospel pred 44. leti, kjer je več let vodil mlekarsko podjetje in zadnj8 leta pa imel svojo gostilno, kjer je pridno delal do par tednov pred smrtjo. V času bolezni in težke izgube smo bili deležni velike pomoči in tolažbe o® naših dobrih prijateljev, katerim se prisrčno zahvaljujemo. Sinovi Frankie >n soproga Emma, Charles in soproga Justina, Ernest in soproga LaVerne, so s'0" rili vse v njih moči, da bi olajšali muke otožnosti. Prisrčna vam hvala, kakor tu! di Mrs. Angeli Križman za mnogotero Pomoč vse dni žalosti in Mrs. Ani Rode, ^ nam je bila vedno na uslugo. Najlepša hvala prijateljicam Mary Andolek Mary Jerič, Mary Bajt, Mrs. Brezar, Mary Skulj in Mrs. Korošec za vso izkazan" naklonjenost in molitve. Ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru so prišli sorodniki, znanci in pr>ja' tel ji v velikih trumah in mu izkazali zadnjo čast z svojim obiskom in vsem tJ,r'! smo iskreno hvaležni. Njegova krsta je bila obdana z krasnimi venci, katere poklonile sledeče družine in prijatelji: Družina Mary Andolek, Mr. in Mrs. Charles Armbruster, Mary Bradač, zrna Bruss, Buckeye Brewing, družina Ray Burdik iz Detroita, družina Fra^ j Belaj, From the Boys, Bowling Team, Bales & Ericson, Double Eagle Bottlin« Co., družina Louis L. Drasler, družina John Drenik, Davey Sheet Metal Work5' Employees of Excelsior Knitting Mills, Euclid Rifle Club, Mr. in Mrs. Ollie & gert, družina Joseph Glavan, Rudy in Bertha Glau, Frank in Emma Jerič, dmW Charles Jeric, Ernest in LaVerne Jerič, družina Anton Koren, družina Ciril stel, družina John Klaus, družina Frances Koželj (West Park), družina Luš^ Lake Shore Poultry Co., Mr. in Mrs. Tin® Modic, družina Bob Matulovich, Mr-* Mrs. Jos. Mrhar, družina Mary Murgel, Monarch Aluminum Co., družina J*c Omersa, Mr. m Mrs. Louis Oblak, družina Charles Perušek iz Detroita, druži"' John Perušek, družina Frank Pečjak, John Potokar, Frank Sober, Mr in MrS Felix Surtz, družina Stephan, družina Mary Tishler iz Detroita, družina Ton) Turk (E. 66 St.), Pressure Castings Inc., Trim and Inspection Dept., druž>nJ John Ubic, Woodmen Circle drill team, Mr. in Mrs. Eddie Zgonc, društvo zemberk. Za svete maše so darovali sledeči: Ark£ Mr,s- Adami6. Mr. in Mrs. Anton Anžlcvar, James Anzlovar, Mr. in ^ M » J-' ™ m LoU,s Babnik' Mr. Mrs. iLouis Brezar. Mr. in Mrs. Stan B^/' S^S r .T' ™ m ^ Julius Bckar' Blatnik, Mrs. Erbežnik, Albert Erbežnik, FVnnir^pi 01 MrS' Di Bell°' Mr- in Mrs. Louis Fink, James Finigar, Mr. in ^ Frank Glavan, Mary Gornik, Mr. in Mrs. Louis Greben. Mr. in Mrs. Frank G.dina Louis Ho««* Ste H rov at Mrtn l^K?™^ " L°«iS H,ad- ^ in ^ Mn, v ™ IIabian' Mr- in Mrs. Jack Jasko. Mr. in Mrs. Max Jakopič, druž«0 Maiv Jenč, Mr. m Mrs. Jalovec, Ravenna, O.; Mr. in Mrs. Jarc, Mr. in Mrs. Frank Rode M. J^ i11"0, Mr- i11 Mrs- Klemenči£. Mr. in Mre. Kartic, Mr. in Mrs. Frank Kcvačič Mr. j? Mrs. Matija Krizman, Mr. in Mrs. Matt Krizman Jr.. Mr. in Mrs. Anton Koroše^-Tn M«. St£ K^ r-m^ FTCe,S; 5r' Nosse. Mr. in Mrs. Rudciph Novak, Mr-' Mr inM 51'," Ant Martin Poljanec, družina Primovič, Mr. in Mrs. Perušek. Mrs. Ana Pehar Mr«' Caroline * "lo^ar- MraStroUn^T K°UStabc Stupar, Mr. iii Mrk John S ft fe , ™ • e, Mr- ln Mrs- Joseph Stupica, Mr. in Mrs. R. G. Smakal, Mrs Jennie Šeuec, * In Mrs. Skully, Mr. in Mrs. Suhadolnik, Mr. Svete. Mr. in Mrs. Wm. Svete kr^Tn M^ A.Uon ^ Li Turk Frank Vidmar, Mrs. Ver bič, Mr. in Mrs. Jos. Vadnfal Mrs Yerfich Mr' inXs. V»f .... I,sI^reJ?a JvaI? vAsevm. ki so se udeležili pogreba s svojimi avtomobili in to H b,h sledeč: Frank Ažman, Louis Andolek, Stanley Andolek, Louis Babnik, -H f^rSrr- G1,aU' J- ,Jask°' Anton Krošec, Matt Križman Louis Louis ObUkni ^^ ^vstek, A.^ Maple, Pauline Mauser, Rudolph Nov*' J. Tish^^ Anton Znidaršič.1"' ^ ^^ ^hn Perušek, Frank Stephan, H vse kNaVsttiriL^o!-n-V8em dragJm --^om, prijateljem in znancen^ r d°brega štorih za nas v urah žalosti in še posebna hvala vsem ki5' pok on,h za svete maše in krasne vence ter se udeležili pogreba in vseT'ki H prisl, molit za dušo pokojnega. Vaša velikodušnost nam bo ostala v tra^m V mmu Res človek se šele v takih slučajih spozna na pr^vo^^Hjatelr»i H počutimo zelo srečni da je naš pokojnik imel tako veliko š^eviU dobHh prU^' Ijev k, so mu prish izkazat zadnjo čast. še posebno smo hv^ezni Louis u B^: niku, k, je prišel ,z New Yorka na pogreb. Hvaležni smo sestri Marv Ashler, 1" je prišla navzhc rahlemu zdravju kakor tudi nečakinj a MaJy Burdik ne^ "t PerHek' in tašča Mrs- Modrovec, vsi iz DeTroif Mich in br^' ranee Tony Hren ,z Erwin, Pa. Vse dni, ko je pokojni ležal na mrtvaškem TvaležnT nam' ^ S°r°dnIki' ki v Clevelandu. kaTerim smo P Pokojni je v življenju ljubil petje in sam srčno rad prepeval in tudi v nje slovo je prišel kvartet: John Samsa, Edward Bradač FrSkBrJdS J<#> Lube, ki je zapel ginljive žalostinke ob spremljevanju^.M^t f^k PravV pa hvala za požrtvovalnost. Bil je res ginljiv sloves s kateVim , kT ' V trenutno potolažena in zdelo se nlm je £ot ia se gUL USfSi^ t pokopališče41 HVala ^ MaXS°dji " lepe CCrkvene - - spremstvo za za ,epo ure- —eb" in ^al^r" - o Mr mTI >. £'* V"em' ki "e nam ,u"iili vsestran,ko pomoč i„ i. oo«*"' "molTn^oo!,"^'"' Mr JO,,', Bab"ik" '» Simboldr^iZV su, aa Si odšel na boljši svet, kjer se snidemo skupai v večnem Te* Žalujoči ostali: JENNIE, soproga FRANK, CHARLES, ERNEST, sinovi C . EMMA' JUSTINA, LaVERNE, sinahe Sestra MARY TISHLER m tudi vec sorodnikov v Detroitu in po raznih me' stih v Pennsylvaniji, kakor tudi veliko število sorodnikov v Clevelandu. Cleveland, Ohio, 5. marca 1941. v giunnmmnimnnaiomnmHiDflnnmiu^ [ i Sigrid Undset: [ j KRISTINA - LAVRANSOVA HČI I I III—KRIŽ