IZDAJA CP .GORENJSKI TISK« • OaUJUJe UKtUNlSKl UUBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZ NI K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCI J AN TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-139 LETO YV ftT IT IZBA TA On ftKTORNA 1«? |fr>t TEDNIK i\t i IAMIAKJA 1950 KOT PULTfcUNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA MAROCNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA STEVTLKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jutri seja OLO Kranj Razprava o gozdnogospodarskih območjih Republiški zakon o gozdovih je Sodi as Gorenjskem sprožil razprave o določitvi in oblikovanju gozdnogospodarski h območij. O Sam so razpravljali vsi pristojni eagani. ki so svoje predloge do Stavili tudi okrajnemu svetu za Boepodarstvo. Omenjeni svet je te predloge proučil in sklenil, da bi bilo smotrno na Gorenjskem uza-koniti dve gozdnogospodarski območji, in sicer triglavsko in kranjsko gozdnogospodarskoo bmoćje. Triglavsko gozdnogospodarsko ob-goočje zajema vs« gozdove v mejah občin Radovljica in Jesenice, kranjsko gozdnogospodarsko ob-snoćje pa vse gozdove v mejah ostalih teh občin (Tržič, Kranj to ftkofja Loka). Dokončno bo o Saj razdelitvi sklepal okrajni ljudski odbor Kranj na jutrišnji seji zborov. Temeljni zakon o gozdovih nam-fsjć predpisuje za pravilno gospodarjenje z gozdovi gozdnogospodarska območja, ki se oblikujejo po naravnih, gospodarskih in dru-Bfh razmerah in ki kažejo, da je Kje enota oziroma celota. Ve-enpte naj se določa po na-ki .glede na stanje in struk-- gozdov omogoča smotrn razvoj gozdarstva na določenem podredju. Na področju gozdnogospodarskega območja naj bi se omogočilo dolgoročnejše gospodarjenje. Pri tem bi bilo potrebno teliti za povečanje lesne zaloge in skrbeti za res racionalno izkoriščanje gozdov Za jutrišnjo sejo obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj je* predvidenih le več drugih zadev. Omenimo naj se samo one, ki se nanaSajo na zdravstveno za-SSsauiinje kmetijskih proizvajal-ear. Jutri bodo namreč predvido-ma sprejeli odlok o prispevku iz j*0*aV!tula občin, ki se plačuje sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev kot del Stroškov za zdravstvene storitve. Odborniki bodo razpravljali tudi o ▼tsittJ premije, ki jo plačujejo kmetijski proizvajalci za pokritje osnovnega zdravstvenega v okraju Kranj v zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev in o spre-membi odloka o razširjenem Sstravstvenem zavarovanju kmeti i-ekih proizvajalcev na območju kranjskega okraja. Iskali bodo freske Hastavrstorska delavnica Mest-mtrseja v Kranju se bo t e lotila dela na terenu. Gre =a sondiranje starejših arhi-objektov na področju ln Bohinja. Nadejajo ae. da naleteli na zanimive primere sssnskif slikarstva. Dosedanjo fhajdbs na obeh področjih namreč precej obetajo. Precej objektov je. ki te niso bili raziskani. Da ea bodo reatavratorji lotili S«av okolice Bleda ln Bohinja ni aVPOij naključje. Obe področji veljata kot močni turist.čni ar*«di-BtL Sleherno odkritje raznih kul-Sariaosgodovvnekih spomenikov pa AKTIVNOST OBČINSKIH KOMISIJ ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI CD Premalo so upoštevali družbena merila POMANJKLJIVA DOKUMENTACIJA — VSESTRANSKA STROKOVNA POMOČ OBČINSKIH KOMISIJ Kljub temu, da Imajo občinske komisije za Izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah ln zavodih za seboj komaj dobrih Štirinajst dni dela, pa so že dale nekatere konkretne ugotovitve. Predvidevanja, da bodo morale te komisije nuditi zlasti manjšim gospodarskim organizacijam precejšnjo stro* kovno pomoč, so se že uresničila. Prav tako so komisije tudi ugotovile, ds mnogi pravilniki nimajo potrebne dokumentacije, ki bi omogočila vpogled v problematiko delitve čistega dohodka. To velja za gospodarske organizacije In zavode. Glede na take ugotovitve i spodarskih organizacijah vzbudilo so morale komisije planirati nadaljnje c'elo tako, kakor Je narekoval določeno nezadovoljstvo in hkrati položaj. Nesmiselno bi bilo namreč, da bi takoj pričeli z določenimi povzročilo tudi nesorazmerje med administrativnimi posegi. Zato so občinske komisije ubrale drugo potrošnjo in proizvodnjo. Niso bili pot. Najprej so organizirale razna posvetovanja ln predavanja, kjer so prizadete podrobneje ln konkretneje seznanili * to problematiko. t i vnem gospodarskem ln družbenem razvoju okraja Kranj. Zanemarjanje osnovanih ekonomskih ter družbenih zakonitosti in vsiljevanje subjektivnih teženj pri sestavljanju sedaj veljavnih pravilnikov o delitvi čistega ln osebnega dohodka je v nekaterih go> Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka pri ObLO Jesenice je prejšnji teden v okviru Delavske univerze organizirala predavanja o navodilih in splošnih načelih o delitvi čistega dohodka. Pristojni zatrjujejo, da bodo ta pridavanjs ne- j dvom no pospešila delo zlasti v manjših gospodarskih organizacijah, kjer so bili doslej o tej problematiki slabo in površno seznanjeni. Jeseniška komisija je tudi tudi osamljeni primeri, da so pod-ietja večkrat menjala razmerje v delitvi čistega dohodka, ločili vsaj ncospo-iarske dejav- I Za proučevanjem delitve čistega nosti od gospodarskih. Na teh raz-1 dohodka bodo morala predvsem govorih in pri drugem delu ob- j nekatera podjetja zbrati potrebno činskih komisij se je povsod po- i dokumentacijo, ki je sedaj v pokazala nujnost ukrepa, ki ga Je J sameznth pravilnikih dokaj revna, izdal Zvezni izvršni svet glede na- j Ta dokumentacija bo omogočila vodil o izvajanju načel in snlošnih meril za delitev čistega dohodka. Zbrani podatki namreč kažejo, da je precej gospodarskih omniza-dj, ki niso unoštevale družbenih meril, ki jih okvirno nakazuje že resolucija o gosoodarskem razvo- VELIKI IN MALI — FOTO: F. PERDAN NEKAJ MISLI O PROMETNI VARNOSTI V NAŠEM OKRAJU Niso še izkoriščene vse možnosti za večjo varnost sklenila, da bo poslala dva svoi? Ju LRS in resolucija o perspek-člana na seminar oziroma predavanje v Ljubljano, kjer se bosta lahko seznanila s podrobnejšimi navodili, ki jih splošna navoc*la in predpisi ne konkretizirajo. Taka ali podobna posvetovanja oziroma predavanja so imeli tudi v nekaterih drugih občinah. Da bi bila ta predavanja čimbolj uspetna, so jih organizirali ločeno po posameznih dejavnostih ali pa so podrobnejši pregled in vpogled v to problematiko. Primerjave ln izračuni, ki jih bo morala napraviti vsaka gospodarska organizacija, bodo pokazali, v kolikšni meri je sedanja delitev čistega dohodka ekonomsko in družbeno utemclj<-na. — P. STANOVANJSKA GRADNJA V PRIHODNJIH LETIH Na tri stanovale dve sobi V primerjal I letom lftM ilcer ne m u neko bi«v.n.u. ZZmm S IS, Junijem bo veljaven tudi predpis, U zahteva takojšnje ukrepanje. Od tedaj naprej bo Vseh 135 291 »talnih prebivalcev našega okraja stanuje v 33.628 sta novanjih, kjer Ima vsak človek v povprečju 13,7 kvadratnih metrov stanovanjske površine na razpolago. Čeprav so se stanovanjske razmere v zadnjih letih <*»Ino za cele premikati na bolje, pa ti podatki Iz 1900. leta vendar še ka žejo na Občutno stisko. Se L 1966 so bili štirje stanovalci v dveh sobah (točneje 1.9 prebivaclev na 1 sobo). Ta odnos se je že do 1960. leta precej Izboljšal. 7 Intenzivno stanovanjsko gradnjo pa, ki je predvidena v prihodnjih letih oziroma v sedanjem petletnem ob- nsrareč prepovedano koriščenje I dobju, pa je Pjedv^leno, da bodo ranje števila ^^^rne^i^r^10 -'■,-Wl" "Poredn7"s™p^ j ceste 1. rsdVed' Sstrice'doJepr-1 !»■ »*■ v povprečju že samo tri rastom prometa), vendar p« j« zaskrbljujoče dejstvo d» u JZ, ee za kole**rU ln voreeo Zaradi J« •tanovalci imeli na razpolago h-trn ceste prej slabše kot ne v primerjavi t lani Is ker - .„ da bo premet v našem okraju letos le večji, ao bržk«mT~T«r,Z, O v«eh problemih glede tega Je nedavno razpravljal svet za notranje zadeve in občo upravo pri OLO Kranj ln osvojil več predlogov, k: bodo v kratkem dobil; svojo veljavo tudi v praksi. Cc 18. uro, kar še zlasti velja za Jesenice, Kranj in Tržič, kjer je promet najgostejši. ceste pa so ozke. S tem predpisom bodo prizadete številne ronx>darake orga prav gre v večini primerih za nove SS^ bV° fSSLf^E zadese. k< so izvedljive brez ve*- da- na IS uir-~ T ^ ven* Jih .11 pa "Ploh nobenih denarn'h I Izve5?iv ln ludi v^iT sredstev, zagotavljajo pa ^o^r^^e^J^^JS^ *** varno.« in hrtre** odvijanje ori- kratkem^p^af udT'oromet lahko TUSS^aS^T 5 TSTdTST 2? Jreda spodarsko škodo, če se Ssfi cesti ILred^°r ^^J\£ zadeve ne bodo prav.Vasno lotili "-Bled. In sicer dovinekih spomeni Rov pa z««.ve <«- »wu prav.^asoo ioni! gooot _ M ... ,T . . nov pr^veTk pr:vlač- V prihodnjih dneh bo prenove- poneka t 3 ure Nadali S kraja in hkrati prispevek k | dano^ usUvljanJe v«h vozil na . 15. Junijem oju turizma. — S. I cestah I. ln II. reda med 8. m IZVOZ ŠKOFJELOŠKIH PODJETIJ V I. TROMESECJU NIKO presega plan izvoza Poročali smo že, da letni plan aoapodarskih organizacij prav tako ne Gorenjska predilnica, čeprav imata obe industrijski podjetji v planu za 60 milijonov deviznih dinarjev Izvoza. Podjetje z največjimi izvoznimi plani Je I etapi doseglo slab rezultat. Od predvidenih 159 milijonov deviznih dinarjev za vse leto je to lesnoindustrijsko podjetje v treh mesecih izvozilo le za 21 milijonov 223 tisoč deviznih dinarjev in je doseglo plan s 13,3 ods' tka. - Jor>ioSke občine znala preko j^p Cetajica. kf pa""je"v prv Mf milijonov deviznih dinarjev, atar js v pr.merjavi z vrednostjo teaefcoletnega izvoza precejšnje povečanje. Svojega plana pa go-eSSOdarsJte organizacije za prvo :rnr~>-*^^ r>0 ... c,.;o.. dosegla, Izjema Je podjetje NIKO. ki Je v treh mesec.h doseglo letni plan zavesa te x 79.9 odstotka, se pravi, da je četrtletni plan preseglo zs T\»dt vrednost doseženega feroza je pri podjetju NIKO naj-vtSJS. saj znaša 23 milijonov 982 tasoč deviznih dinarjev, medtem ko je druga najvišja pri Sesirju So znaia 21,238 000 deviznih di-SsSSjIl. tovarne hladilnikov v ure. Nadalje bo aSaS prepovedano javljanje avtobusov na cestsh •• ln n reda povsod tam. kjer n! "rojenih postajališč. Podoben "»Tep bo veljal tudi za vsa tista R'Mtisča ob omenjenih cestah ki nimajo nark:rališč. seveda pa bo preoovsHano ustavi Jan te za vsa vozila. Glede tega bodo prav gotovo morali biti zal>t«**« nekaj — da je namreč vte tkttpa videl Riko. Ko to Rika potem spraševali, zakaj te ni javil, je brezbrižno zamahnil z roko: »Nitem maral imeti titnotti po todnijah m drtufod okrog.* Najbolj pa je vte osupnilo, ko je prav itto ponavljal. So to ga vpraiali, zakaj ni ottal pri ponesrečencu ob tami nesreči in mu nudil pomoč. Da bi ne imel iitae-tti, kot je pravil, je pustil tik sebe ponetrečene^a človeka. P rov tako je prepunu mopedista Bernarda z t/jrmi krivičnimi obtoibami in kn~ St ekonomskimi posledicami, ki bi lahko sledile. — K. M. KOCA POPOVIC V BOLIVIJI Državni eektrctar za zunanjo zadeve Koča Popović je v petek zvečer prispel na tridnevni uradni obisk v Bolivijo. V soboto dopoldne pa ga je sprejel predsednik Bolivije Viktor Paz Bstens-aoro. Za tem sta se Koca Popović in bolivijski zunanji minister Jo-es Fellman Velardo razgovarjala OBISKALI SO ŠTAJERSKA PODJETJA Dijakom IV. letnika Tehnične srednje šole na Jesenicah je takoj po zaključku pouka organiziral Železarski izobraževalni center na Jesenicah strokovno ekskurzijo po Štajerski. Ogledali so si rudnik premoga v Trbovljah Železarno Store, tovarno -Impol« v Slovenski Bistrici, Novo Velenje, pa tudi Aškerčev dom v Rimskih Toplicah in CV.,e s starim gradcu n. Ekskurzija Je bila odlično organizirana in hkrati za bodoče metalurške tehnike, ki bodo opravljali diplomatski izpit goni j a meseca, velikega pomena. LANI NAD 200 IZLETOV JeaenJJka poslovalnica turistične agencije »-Izletnik« je lani na evojem področju opravila nad 170 prevozov ln organizirala 54 aranžiranih izletov po domovini ln v tujino. Letos do aprila so opravili ie 69 prevozov m organizirali 11 izletov, od teh 2 v tujino. Danes eo z Izletnikovimi avtobusi odšli na strokovno ekskurzijo v Hrastnik, Velenje in Celje delavci elektrodnega oddelka jeseniške železarne.- M. ž. »ROBIN HOOD« V RADOVLJICI Ze nekaj dni se mudi filmska ekipa rimske proizvodne hiše »►Buona Vista«. ki jo vodi režiser Umberto Lenzi, tehnične usluge pa ji nudi ljubljanski -Triglav-film«, na Spodnjem Lancovcm pri Radovljici. Posneli bodo nekaj prizorov za celovečerni film >-Robi n Hood«. ki bo v color totalsco-pu. V gozdičku 60 postavili leseno gostilno, ki jo zahteva snemalna knjiga. Pri tom pa naj omenimo, da bo Radovljica v ozadju predstavljala v tem filmu Nottlngham. V naslovni vlogi naslova Don Barnett, njegovo zaročenko Anno Pa interpretira Gia Scala. - St. S. o bilateralnih odnosih ln o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe drtavi. Pričakujejo, da bodo mod obsikom podpisati konvencijo o tehničnem sodelovanju in konzularno konvencijo med Bolivijo in Jugoslavijo. DEBRE KOT PRlC\ NA PROCESU PROTI SALANU Bivši francoski premier Debre j« bil v soboto prva priča na sobotnem procesu proti oasovskem Sofu Salanu. Debre je obsodil de javnost tajne vojaške organizacije in poudaril, da je OAS uničil upanja, da bi evropski priseljenci živeli v miru v neodlvsni Alžiriji RASNA DISKRIMINACIJA V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI Po vesteh časopisnih agencij iz Južnoafriške unije je ta država, v kateri vlada najostrejša rasna diskriminacija, spet na pragu novih nemirov, ki jih lahko povzročijo zadnji ukrepi Verwoerdove vlade. Gre namreč za ustanovitev »vlade« za področje Transval, za množično razdeljevanje Indijcev iz 12" predelov mesta Durba-na in za sprejem novega zakona o »sabotažah«, ki določajo kazni od pet let Ječe do smrtne kazni. V času, ko francoska porota in ibor vojaških sodnikov zaslišujeta v pariški palači pravice voditelja francoskih desničarjev in kralja OAS generala Salana. prireja general de Gaulle svoj znameniti »Tour de France«. To politično popotovanje po srednji Franciji ne bi bilo deležno takšnega zanimanja, če de Gaulle ne bi pred mikrofonom lomil zelo trdih orehov. Generalov raplr Je sicer resda *e vedno v nož-■ nlcl, videti pa Je kljub temu. da I si ga je general pred odhodom na pot nabrusll. Rezilo francoskega raplrja postaja tako v tem razmejitvenem času za Francijo neprimerno sstreJJe proti družinskim zvezam onstran Atlantika. General de Gaulle Ima polov-ljene alžirske roparje za rešetkami ln s pripravo vislic ne kaže naglice, saj je v bistvu še vedno dobrosrčen očka do vojakov, čeprav se nanje ne zanese popolnoma. Njegova pozornost se Je, kot vse kaže, obrnila vstran od Alžirije. Na alžirski neuspeh želi pozabiti z novimi napori, da bi prilezel na najvišji oder svetovna politike. Ce je de Gaulle ostal v Alžiriji na kolenih, hodi v Franciji precej vzravnano ln Iz številnih mest srednje Francije razglaša svojo moč., De Gaulle je že pred odhodom na gostovanje po provinci pripravil nekaj izvirnih stavkov svo-je politične filozofije. Sredi te- klearnlh orožjih Izgubil razsodnost la pamet. Francija Je v trenutni razdelitvi sveta tista sila, ki bo lahko po svoje razsojala. Dva orjaka potrebujeta razsodnika, ki ga bosta našla v Franciji, če bo ta vzela »usodo v svoje roke«. Usoda za de Ganila po- Fvropl med Vzhodom bi dom. Is teh strateških rasktal tj težko Izluščiti, zakaj Prsati* nasprotuje berlinskim razge*e-rom In zakaj ostaja do ■sajrV šklh naporov tako prettraao ravnodušna. Francozi sicer AoacrV Generalov rapir dna Je na tiskovni konferenci v Elizejski palači začel atomsko ofenzivo. De Gaulle si želi jedr-skega orožja bolj kot lačen kruha. Ko Je razlagal cilje svoje Jedrske oborožitve ln potrebo, da Francija postane prvovrstna nuklearna sila, verjetno nI razpolagal z »za lase privlečenimi« podatki. Francoze Je lzpodbudil, da morajo biti sposobni, da sami dajo svoj delež francoski usodi, ne glede na to, kaj bo to zahtevalo In kaj se lahko zgodi. De Gaulle Je napravil s to primerjavo, ko Je ugotovil, da sta na svetu dve državi, ki drugim krojita kape ln sta sposobni, da druga drugo uničita v nekaj urah. De Gaulle je v tem strahu pred močjo dveh orjakov v nu- meni nič več in nič manj kot atomsko in jedrsko orožje. Takšna pojmovanja niso nova. To so ie stare modrosti, ki al jih de Gaulle od vsega začetka vtepa v glavo. Verjetno bi bilo smotrno, Ce bi si francosko razlago ogledali od blizu. Težnja za ustanovitvijo »tretje svetovne sile« Je v skladu z generalovimi ambicijami In našitki. »Tretja svetovna sila« pa lahko samo nastane, če bo lme'i vojaško ln politično hrbtenico. Ta cilj bo mogoče doseči z Izgradnjo lastnih Jedrskih orožij In s političnim združenjem Francije In Zahodne Nemčije. Ta evropska dvoživka bi lahko izravnala porušeno ravnotežje v čanom ne odrekajo pravka, ea delajo, kar vidijo, da je dobra, vendar priporočajo hnkaaa Američanom, da je vedno ksije ostati v ozadju. Na dlani je, da odmev v Katri M na de Gaullovo nI požel odobravanja, nom delajo francoske pregl?-ice, ker se bojijo ra poii »skupno zahodno Zaradi tega prigovori li Best atV še niso bili obzirni In pueaVp valni. Notranje razlike in aassV sebojna nasprotja zaskrbljujtv Belo hišo. Zlasti še. ker js et Gaulle vztrajal, da cd geejss stališč ne bo popustil niti tsssts* kolikor je za nohtom črnega- ZDRAV K O TOMA1EJ Ob tednu požarne varnosti POCENI R02E Pred šolo »Franceta Prešerna« v Kranju sem videl pred dnevi v zgodnjih jutranjih urah tale prizor. Po Gregorčičevi cesti je prišla ženska srednjih let. zavila pred šolo in si iz najlepšega razcvetelega grmiča španskega bezga svobodno in brezbrižno nalomila bogat Šopek. Potem je vsa srečna odšla proti Soli »Simona Jenka«. Ko so pred kratkim prav na tej soli imeli ustanovni zbor društva prijateljev mladine za območje Vodovodnega stolpa, je eden izmed govornikov poudarjal, da cesto krivimo le otroke za obnašan jena cesti in za teptanje zelenic, vrtov m podobno. Prav ta primer pred šolo je podkrepil te ugotovitve. Slabe primere zelo radi po-snemajo celo starejši ljudje, kaj selc otroci. Zato so take »poceni rože« lahko zelo drage za naše parke in vrtove in za olepševalno ln kulturno dejavnost sploh, zlasti pa drage pri vzgoji mladih v Odnosu do skupnih stvari. K. M. V škofjeloški tovarni klobukov prav sedaj vršijo . ,1.; Ugledu na obeh poslopjih. V njih bodo uredili kiju-avnlčarsi.0 delavnico, laboratorij ln barvarno tU Zelezarji o svojih problemih Pretekli petek je bila na Jesenicah konferenca organov delavskega samoupravljanja jeseniške Železarne. Na njej so med drugim poudarili, da bo v prihodnje treba več govoriti o gospodarjenju v podjetju. Vodilni uslužbenci podjetja so seznanili navzoče t aktualnimi problemi v podjetju. Namreč rezultati gospodarjenja v železarni v prvih 4 mesecih letos niso bili povsem zadovoljivi. Proizvodnjo po količini so sicer povečali za 4,5 odstotka v primerjavi t Istim obdobjem lani. niso pa dosegli realizacije. Dviganje nacrta prodaje, ki je trenutno za 706 milijonov v zaostanku, se od* rala tudi pri čistem in osebnem dohodku. To pa se doslej ni od« režalo v tadostni meri pri izplačilu akontacij na račun osebnih dohodkov. V tem obdobju so namreč izplačali 117 milijonov dinarjev več akontacij, kot so dosegli osebnih dohodkov. Ta problem bi lahko rešili na iO konkretnih ukrepih, ki jih bodo dva načina, in sicer da bi parne i no .v zvezi s tem sprejeli, bo v petek gospodarili in s tem povečali čisti razpravljal tudi centralni delavski dohodek ali pa da bi akontacije svet Železarne, nato pa tudi ko-prilagodili dejanskemu dohodkr:. lektivi ekonomskih enot. — J. P. Mladina - delovni pobudnik Minulo nedeljo Je Imela mladinska organizacija v Veleeovem polletno konferenco. Iz poročila in razprave povzemamo, da Je bila mladina v preteklem obdobju dokaj delavna, zlesti kar zadeva družbeno in zabavno področje. Mladina je skupno s Socialistično zvezo u.-tanovlla klubski prostor, kamor so namestili tudi televiz'ski spre.'emnik. Da ima klub dovolj mladih In starejših obiskovalcev, menda ni treba posebej poudarjati. Mladi- na je organizirala tudi plesne vaje, predavanja -BOLO ZA ŽIVLJENJE- itd. V prihodnje nameravajo poživiti svoje delo predvsem na Športnem področju, razen tega bodo poskrbeli, da bo klubsko ♦lvljenje še bolj zanimivo. Poskrbeli bodo tudi za knjižnico, dopisovali bodo v lokalno glasilo, organizirali predavanja ipd. - Program je zelo obširen in lahko se nadejamo, da ga bodo tudi uresničili. - C. Kadar pride do poiarov, se skoraj Vedno ni domislimo vloge in dela gasilski organizacije. Zato pa imamo vsako leto v vse'} državi poiarnotarnostni teden, ki it namenjen propagandi gasilske preventivne tlutbe tir izbotjUju vseh oo-iđrnovarnosth'h naprav v našem vsakdanjim tivlitnju in prav tako tndin apndkn celotni gasilski organizacije. Tedtn pni*-nt varnosti torij ni ndmtnitn Vtium gasilskim Vajam in paradam, trmvič temu, da se-tnani dtlavtiane s Preventivo, po-tarnnvarnćitno Aulbo in e zavarovanjem natega gospodarstva predvsem pa naleta člavtha »red požari. 7.d tedtn polarne varnotti ie r*-f/ primerno, da t predavanji in Hlmi po okratih in Jotah, t razstavami in prebledi požarnovarnostnih komisij v tovarnah, delavnicah in gospodarstvih pripomnnmo, da ki vsi bolj upoštevali požarnovarnostne predpise in s tem pripomogli k tmanjUnju Itevita poiarov. Gasilska ortanizaciia na Goren-skem je postala to voini telo moćan družben: čimteti. Danes imamo na Gorenjskem okoli 12.000 gasilcev, ki se z učeniem in vajami nenehno izpopolnjujejo, da lahko v tili uduiijo včasih ta celo lastnega življenja in zdravja, sleherni požar. Prav tem prizadevanjem gasilske organizacije t pomočjo oklattnih organov se imamo zakvaliti, da se je v minulem letu zmanitalo i levilo poiarov in polarne škode. Dejavnost gasilske organizacije )e v nasprotju z drugimi drutkenimi organizacijami točno določena t temeljnim zakonom o varstvu pred polarom. Ta zakon določa gasilski organizaciji opravljanje javne službe, osnovnim upravnim oblastem pa nalaga obviznost, da vzttriujeio gatilskoo tganizaeijo in da jo tehnično sodobno opnmijo in t tem usposobijo za uf petno akcijo pri p iin drugih elementarnih nesrečah. Požarnovarnostni teden je tudi ugodna prilolnott, da pride gasilska organizacija v tetntjle sodelovanje z oblattnimi forumi in drugimi družbenimi organizacijam, tai je predvdeno, da te sestavijo ob tej priložnosti komisije ta delo v tem tednu. Načrt dela) mmi bo usk da te z njim opozori jssjaMt ss važnost* gasilske ergssšesnsVli s postala pomemben d mike* ose* v komuni, in da totltkrnji fašist organizacija moralno, mslmssu I strokovno pomoč vse k ss^Bstea in državljanov v okviru laaSSsssr- tke tkupnotti. Poisrsaeeeestai s> den je tud t nameni en peišmknum novih članov, predvtem mJLubm * lea oziroma da te teapujunji pmb o preventivnih ukrepih a taja*. dinjttvu in o praviUi trgom mu najmlajtih v zvezi z eseja*. ! vedno je na Gorenjskem sajtV s larov zaradi 'ahkomisaouOfti. I pazljivosti in nepoučtnotti ta ss ga požarnovamottnet* frtfaj rt t odpravi te slabosti, ffiTaasBsie i da ne more polaretvartotneni Ustreliti vse preventivne rriltfjat in Problematike tehnične ape» gasilstva, ki je posebno tevefk fW pričani pa smo, da ko m*4 t*-drlavljani povzročit največ* as* nega gospodarstva na tfSSsr «*•. .^iujmSei Teden požarne varnosti, ti W ■ tos v dneh od 21. do 27. eseje, ** imel na Gorenjskem nt poudarek, ker bo hkrati o gasilski dom gorenjskih v Kranju. — Ing. D. K. IZŠLE SO »BLEJSKI TURISTIČNE INFORMACIJE 1%* Pred dnevi jo izšla lična ereke rica z naslovom -B>*a* ea -stične Informacije ltktbm. tttkOa -je Turistično društvo Bled v ar kladi 18.000 izvodov. Usesti t«ja» vrstnih podatkov o Bledu s? t njej vozni redi s« leteJssu. ka*t-niški ln avtobusni premet ar opisi turističnih in z«o demo informacije o cenah asJe-terih uslug v letošnjem lrrw ur ledar prireditev, pnigisjan 2ga» Predstav in aem.cv.d B^e* : okolico. - St. S. Perspektivni razvoj mlekarstva na Gorenjskem Večja potrošnja terfa tudi večjo proizvodnjo Za uvod splošna ugotovitev! Podatki kažejo, da Slovenci In tudi ml Gorenjci ne znamo ceniti vrednosti mleku In mlečnih Izdelkov. Mleko Je namreč edina hrana, ki nudi vse snovi, ki so za rast ln zdravje neobhodno potrebne. Te ugotovitve smo tudi pri nas pogosto poudarjali, zlasti se v zadnjem času, ko smo se pričeli načrtno boriti za povečano potrošnjo mleka. Iz Istih razlogov tudi v drugih državah težijo za člmvečjo potrošnjo mleka ln mlečnih Izd-lkov, čeprav Je v nekaterih deželah mleko postalo ie nacionalna pijača. Za konkretizacijo nekaj podatkov! Celotna letna potrošnja mleka na osebo znaša na Norveškem. Švedskem, Finskem in v Švici 300 kilogramov, v ZDA in Kanadi 240 kilogramov, v zahodnoevropskih drŽavah 220 kilogramov In v Južni Evropi 100 kilogramov. Na Gorenjskem pa se povprečna letna potrošnja mleka in mlečnih izdelkov na osebo giblje takole: kmetje 208 kilogramov, nekmečko prebivalstvo, ki dobiva mleko neposredno od proizvajalca. 154 kilogramov In oni nekmečki prebivalci, ki prejemajo mleko preko mlekarn. 111 kilogramov. Povprečno torej porabi prebivalec kranjskega okraja na leto lsi kilogramov mleka ln mlečnih Izdelkov ali dnevno 40dkg. Ti podatki torej zgovorno kažejo, da Je potrošnja mleka in mlečnih Izdelkov na Gorenjskem znatno pod potrošnjo I ki jo Imajo dežele, kjer so ljud- I Je bolj seznanjeni z vrednostjo mleka kot živila. Kakor smo te uvodoma omenili,' se tudi pri naa kaže tetnja po povečani potrošnji mleka in m leč-mh Izdelkov. Predvidevamo, da! bo leta IMS znašala letna pov- j prečna potrošnja mleka na prebivalca našega okraja 220 kilogre-1 mov ln bomo take tele to leto! dosegi: zahodnoevropsko povprečje li ltta 1930. Predvidena potro*-1 nja mleka pa je v tesni povezavi e samo proizvodnjo, ki ea bo m o- | rala znatno povečati. Predvsem se j bo povečal odkup mleka od kme-1 tijskih posestev, in sicer od 1.344 303 litrov mlrka v letu 1961 na 7.8U3.000 li.rov v letu 1SM. V celoti naj bi mlekarne v tem letu odkupile 13 m lijonov ktrov mleka, to je za približno 4.6 mili- j jona litrov več kakor preteklo le- ! to. Za kritje vseh polreb pa bi morala znašati proizvodnja mle- , ka v letu 1983 40 milijonov Jltrov. Planirano povečanje mleka na kmetijskih gospodarstvih pa je seveda v znatni meri odvisno tudi od pridobivanja in arondacije1 zemljišč To Je namreč prvi pogoj [ za uspešno realizacijo postavljenega plana. Za pridobivanje tem- ' IJISč bodo kmetijska posestva potrebovala približno 200 milijonov dinarjev. Ce pa se tempo pridobivanja zemljišč ne bo povečal, pa bo tudi proizvodnja tržnih viškov • v našem primeru konkretno T,8 milijona litra mleka - ogrožena. Preteklo leto je snašala proizvodnja mlečnih iadeikov nad 382 tisoč kilogramov, od tega Je bilo 321 tisoč kilogramov sira. V druge okraje so nase mlekarne prodale pr.bliino 177 tisoč kilogramov mlečnih izdelkov, doma pa 408 tisoč. Skupna potrošnja pa Je znašala T87 tisoč kilogramov; torej Je bilo potrebno lz drugih področij uvoziti 381 tisoč kilogramov mle*nih izde'kov. Od te količine Je bilo približno polovico masla ln polovico sira. Za ta mlečne izdelke je bilo potrebnih 8.3 milijona litrov mleka. Ce uooHevamo izvožene količine mlečnih izdelkov, tedat ugotovimo, da Je znašal primanjkljaj mleka v preteklem letu v našem okraju 4,2 milijona litrov. Rn zrn' SI j srš* o lanskoletnem primanjkljaju in perspektivni potrošnji mleka nas privede do zaključka, da bo primanjkHaj mleka in mlečnih izdelkov vsako leto večji. Zato Je potrebno preusmeriti nase mlekarne z*olj na gorenjsko tržišče in pršM ati njihove amogljl-vosti. V tem smislu bo rekonstruirana mlekarna v Clrčah in sirarna v Bohinju. Rekonstrukcija mlekarne v Clrčah. katere stroški bodo znašali približno 230 milijonov dinarjev, bo končana v letih 1962 do 1983. Načrt za izgradnjo sirarne v Bohinju pa predvideva, da bi bil to izključno predelovalni obrat za elr ementalec; količine komumnega mleka bodo minimalne in le ta potrebe tamkajšnjega prebivalstva in g os Unski h obratov. Mlekarna v Skojji Loki 'ne bo povečala svojih zmogljivosti, vendar pa Je sposobna prevzeti • povečano količino mleka iz druž- benega sektorja. Blejska mlekarna zaradi neugodna lokacije glede na urbanistični načrt razvoja Bleda ln zaradi nekaterih drugih razlogov nima motnosti razvoja, čeprav se bo na njenem odkupo-valnem območju razvilo kmetijsko gospodarstvo. Na jeseniškem območju pa naj bi delovala mlekarn.ra. ki bi dnevno prevzela do tisoč litrov mleka V turističnih mesecih bi prodajala svete mleko in ga delno predelovala v skuto, maslo In Jogurt. Mlekamlca bo delala samo za potrebe turizma in preskrbovala hotele. Imela naj bi tudi lastno mlečno restavracijo. Najpomembnejši dotok mleka v to mlekarno bo lt področja Podkoren-Rateče, ker se na ostalem jeseniškem področju proizvajalci preusmerjajo v pitanje goveje živine. Preskrbovanje e konzumnim mlekom in delno tudi t mlečnimi izdelki ja zagotovljeno tudi v prihodnje. Da bi sagotovili tudi ustrezno preskrbo z mlečnimi izdelki, pa bo nujno potrebno maksimalno izkoristiti vse zmogljivosti mlekarn m telit i ta tem, da bi mlekarne zajele čimvečjo količino mleka it zasebnega sektorja, to je tistega mleka, ki ga danes privatni proizvajalci prodajajo neposredno nekmečkemu prebivalstvu. To bi bilo potrebno vse dotlej, dokler ne bodo družbena posestva s svojo proizvodnjo krila potreb nekmečkega prebivalstva. Razen doslej omenjeaab pa bo v prihodnje dlti proizvodnjo \ mlekarn in uvesti zacijo proizvodnje. ~pn allšsstia naj bi se uvajala predvsem y izdelavi mlečnih '.zdel kor tako je potrebna tudi ki in strokovna povezava karnaml. Omenjeno zahtevo cen vičuje dejstvo, da morans> atest na Gorenjsko glede pres&rtv mlekom in mlečrum; fcadeika. t na celoto Oskrba mest ta eVag < Industrijskih središč terja P**v zavo c mlekarnami. Doeoa la*> zumnega mleka lz drugih ejov je odvečen. Tudi Jesenice. K * daj dobivajo mleko is litskltetsekj* mlekarn, M ga lahko dobra;« gorenjskega področja Prt cekrV vanju Jesenic z mlekom ta «a£*v rdmi izdelki obstajata dve sm* nosit. To železarsko az^dLitV v lahko oskrbovala mlekarna C^n ali pa kmetijska zadruga Jelene. Iz svojega obrata lVljče. Kasan motnost j« najugodnejša, p* W pokazali izračuni. Problematiko mlekarstva ea <2e> renjskem je proučevala pteslKe komisija, ki jo je imenoval «jee> ni odbor Zbornica ta Inrr.ev in gozdarstvo okraja ftrat> % komisija je skupno t zirtoor+akst odborom sprejela sklep, a*}* mlekarski obrati na Gore***** j zaradi enotnega nffee*rp> sv et> in do potrošnikov ussaaeftde1 W slovno združenje. - t*. POVTTJFTjrK. žl. maj* 196? lučk i o* d o iv lirisiol Uimae W Priredil: Stanke *IMENC 3 Riše: Janez GRUDEN 17. Jezero Lindermann Je ozka gorska -dobel, napolnjena z vodo. Veter Je »talno vlekel z gorskih strmin. Potegnili so odejo na Jam-iar ta čoln Je odbrzel po vodni gladini. Stine in Sprague sta takoj •ostala zadovoljna. Krls Je krmaril vso pot. 33. Jezeri Lindermann ln Bennett veže potok. Lahko naložen čoln so speljali po ozkem, deročem vodnem toku. Večino blaga pa je bilo treba prenesti od konca enega jezera do začetka drugega. Krti in Cok sta garala dva dni, medtem ko sta gospodarja za ta čas Izginila kot kafra. 39. Številne ovire to jim prečile pot. Prišle so brzice. Najprej Boz Canyoo, niže VVhite Hors. Box Canyon Je Ml past. Čolnu, ki je zapeljal vanj, ni bilo vrnitve; moral je skozenj. Na obeh straneh so kipele k nebu navpične skalne stene. Reka se Je stisnila in divje bobnela skozi ta temačni pretok. - ----i i"H«'i •(■• mah oglasi • mali oglasi prodam Pred sni hišo ia Jesenicah. -Perukdoe od^ia4 v oglasni oddelek ped -Gorenjska- > 1981 FsreaJ prodam levi štedilnik na t sfafft - ŠerApetenska 25 1993 C. -2022 »Ki U n'»o Urnim Jt, Kranj moped -Cotibri«. - Na-%f MsjIasaiiiTi oddelku 2046 . sahe smrekove deske, ta tramove za ostrešje. - v oglasnem oddelku 2047 selitve poceni prodam ve* stvari. - Rupa 25 2048 štedilnik prodam po ceni. - Kutinova 4 2041 riaieae krav«, ki bo konec meseca eetrtič teletila. - Kupim sesati *tw na dve gumi kolesi »ztzs) - Zor mar. Vaiburga 29. fs»lednik 2050 vola, do 300 kg težkega, del- - Naslov v oglasnem 2051 ostalo Krojač dobi honorarno zaposlitev. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2063 Izgubljene denarnice z osebno izkaznico na ime Marija Pejič, prosim vrniti na naslov v oglasnem oddelku 2054 Po kolovozni poli od Drulovke do Kranja sem ir-ubil denarnico z dokumenti na ime S. J. - Prosim najditelja, da dokumente vrne, denar pa obdrži za nagrado 2055 Izgubljeno denarnico lahko lastnik dvigne v oglasnem oddelku. 2056 NESREČE poZAR V LEKARNI V petek, 18. maja, ob 16.30 je prišlo do požara v laboratoriju kranjsl lekarne. Pri kuhanju je zdravilna masa prekipela in se vnela, pri čemer je zgorel tudi ckshavstor. 3de je za okrog 120 000 dinarjev. Gasilcem je uspelo požar kmalu pogasit' V STRLZEVEM JE GORELO Isess tresenje kuponov bo v tseek, 22. maja. ob 17. ari v trgo-fdgft, - Detikates* Kranj V petek, 18. maje, ob 21.30 je začelo goreti v livarni Antona Selena v Struževem v Kranju. Vnele so se deske nad sušilnico, v kateri so se sušili kalupi. Ogenj se Je naglo razširil, tako da Je zgorel del stresne konstrukcije in stropa. Kljub i. " intervenciji gasilcev 2*5t je škode za okrog 400.000 dinarjev. Poslopje ni zavarovano GOZDNO GOSPODARSTVO BLED enots Gradbena ■en jasi za gradbena deta t kvas-fin rana tesarja - etaJ-ea sM več tesarjev - sezoncev. Ogabni dohodki po pravilnika podjetja PADEL JE S KOLESOM Anton Rodež Iz Kranja se Je v petek, 18. maje, zvečer zadrževal v gostilni -Pri zlati rib:-. Ob pol polnoči se Je odpravil proti domu Ker pa Je pred tem pil, njegova votn'a s kolesom ni bila posebno varna. Ko je peljal proti Savski cest:, je padel in ee precej poškodoval. Odpeljali so ga v Zdravstveni dom. Dsesti wA eset let kranjske „Delikatese" Jutri bo preteklo 10 let, od* trgovsko podjetje »Delikatesa*, stoječi bife. Ob tert moramo kar je bilo v Kranju - 22. Za začetek «a v okviru pod- omeniti, da je bila trgovina maja 1952. leta — ustanovljeno jetja delovala le trgovina in »Delikatese« prva tovrstna pri naš, ki Jc bila odprta neprekinjeno od jutra do večera, ob nedeljah in praznikih. To je bila vsekakor velika pridobitev za Kranj. Ob začetku je bilo zaposlenih le 14 delavcev in uslužbencev, prometa pa^sp, naredili na leto kar za 36 milijonov dinarjev. Stroje, ki so jih uporabljali v svojih obratih, »O Imeli Izposojene in zastarele. Sčasoma pa so kupili nove in trgovino opremili. Najprej so dodobra uredili bife Irt druge prostore. Podjetje »Delikatesa« pa jc iz leta v leto dobivalo vse večji pomen za Kranj. Iz leta v leto se je razvijalo in večalo. Kmalu po ustanovitvi so odprli tudi ribarnico in hkrati začeli zidati restavracijo »Park«, ki sedaj obratuje približno ie tri leta. V zadnjem času se je podjetje združilo z nekdanjim go- stinakim podjetjem »Hotel Evrope «in vsemi Obrati. Odprli 80 bife na kopaliSČu in v kinu »Stotilč«. Tako deluje danes v okviru podjetja »Delikatesa« trgovina z delikatesnim blagom, ribarnice, hotel Evropa, restavracija »Park« ter bifeja Delfin in kino Storiič. Razen tega so le gostišča: Kokra na Primsko-Vcm, Majolka v Šenčurju, Maje v Preddvoru, gostilne v Žab-nicl. Desnici in Rakovici ter okrepčevalnici na kolodvoru ln v letnem kinu Partizan. Ob ustanovitvi je imelo podjetje za 700.000 dinarjev osnovnih sredstev, danes jih imajo že za 144 milijonov dinarjev. Kot smo že omenili, je bil promet takrat 36 milijonov dinarjev, danes je žo okoli pol milijarde dinarjev, pred desetimi leti je bilo zaposlenih 14 delavcev, danes pa jih je ie 142. (Ta prostor smo odstopili podjetju -Delikatesa- Kranj) llajta^oml Ion**: Bo Ha poti v svojo kabino sem poklical Dicka in mu dejal: »Dick, st eazjgaaal na ladji. Zapelji Jillo in Curtlsa v Flaam ln se potem atest vrni sem. Zasidrajte se zunaj v fjordu ln držite stražo. V/llsort ta Carter naj ostaneta pri tebi. Ne pusti se pretentati z nobenimi sa>*ii sail. da bi odšel od tod.« isfsd sem e spodnji predal svojega predalnika in vzel oba re-ttjtteija. Videl sem, kako Je dvignil obrvi. •Okar« Je dejal. »Našel me boš vsidranega kje zunaj, kjer je veda dovolj plitva, da najdem dno za sidro. Ce bi pa hotel priti liatfl m ladjo, ml z žepno svetilko posveti G-E-O-R-G-E. •Prav,« sem dejal in odprl svojo denarnico. »Tu imaš petdeset sjegd kron. Dej Curtisu dvajset in Jilli deset. Ostanek obdrži sam, Cm potrebuješ Ulvika, je njegova številka Bergen 155102.« Nafto tem prebrskal predale in vzel, kar sem potreboval — sslfevte«, pulover, rokavice, dežni plašč. »Dai mi nekaj cigaret, aa not steklenice whitkyjs,« sem dejal Dicku. »In priloži še nekaj sveč, ta letajo v kuhsntj. Tam je tudi majhna žepna svetilka.« V potih minutah je bilo vse spravljeno v starem nahrbtniku in ta salpasjetjsjn sem bil za odhod. Vrgel sem nahrbtnik čes ograjo na paenut -Odvelite vrvi!, je ukazal Dick. VVlleon je stekel k vrtata- JIH je stopala k meni in dejala: -Mnogo sreče!« Njene rjave edt ae> bile kot zasenčene v veliki bolečini. »Daj bog, da bi ga pra-'' fi'sari© dosegla,- je zacepetala. In potem se je nenadoma nagnila se-prej tn me poljubila na usta. »Hvala-, Jt dahnila in ee naglo ^<>t»ežl od zadaj.« Je lakllcal Dick VVilsonu. V tem je ta pričel dtsytskroj. ia enkrat sem ea obrnil h Curtisu: -Zaupam vama, da Bvaterslstiiisis Dahlerja,- sem dejal. -Ce ee pelja v Bergen, ne poj- dita za njim. Peljits se v Firse. Tam bi vaju rad jaz imel med seboj in - Jorgensenom.« »Okay,« je dejal. •Poklical vaju bom v hotelu v Finse .kakor hitro bo mogoče« Prikimal Je ln medtem ko se Jc ladja počasi oddaljevala, sem stekel po pomolu. Tedaj Je že zavil z mogočnim trobijenjem k pomolu od-prt osebni avtomobil. Ko se Je taksi ustavil, je skočil Sunde s sedeža pri vozniku. Zadnji sedeži so bili polni nahrbtnikov sn emuči. Zagrabil Je moj tomister in dejal: »Skoeite tu zadaj v avto, tam boste lahko do kraja uredili svoj nahrbtnik. Se preden sem se zave-noj m vrgel moj telečnjak na nahrbtnike. Se preden sem ee zave-del, smo se že odpeljali »Z avtomobilom lahko pridemo do Vee-sbjgdona.« je dejal, medtem ko smo zavili preko trga in potem na levi ob obali reke. Sledila je ena najbolj divjih voženj, kar sem Jih kdajkoll doživel. Voznik je bil neki Sundejev prijatelj iz Časov odporniškega gibanja in je očitno poznal vso nujnost našega primera, kajti vozul Je tako, kot bi mu bil za petami vsi hudiči. Cesta se nI mnogo razlikovala od kamenite steze. Poskakovali smo in se stresali po dolini. Hribi pred nami so bili čez polovico zaviti v meglo in sneg. Iz obeh strani so se nam bližala skalnata pobočja in bilo nam Je, kot bi nas vsak hip hotelo zasipati kamenje z obronkov. Sunde se Je obrnil na svojem sedežu, medtem ko sem jaz skušal urediti stvari v svojem nahrbtniku, pri čemer sem moral obenem paziti, da me ne vrte lz avtomobila. -Lovaae ima točno eno uro prednosti,« j« dejal. -Tale HarakL« pokazal ja na voznika z glavo,« se je pravkar vrnil lz Vassbygdena, ko sem ga poklical. On Je Lovassa peljal tja.« Ena ura! Ce se bova resnično podvizala, bi ga lahko še dohitela. Pomislil sem na Lov a asov trebuh, toda takoj sem se zopet spomnil, kako uren je znal biti na svojih nogah. Drsnima prednost nI bila malenkost. Toda imela sva drugo prednost: vedela sva, da Je Lov a as pred nama, medtem ko o nni vedel, da sva midva za njim. »Kdo je bil z nJim?« sem vprašal. •»Njegov krmar in še en mož,- Je bil odgovor. Obronki okoli nas so se nekoliko znižali in podolgovata vodna površina je napolnila dolino. »Vaasbygden«, Je za klical Sunde. Na nasprotnem koncu je stala skupina hiš, ki so se zrcalil« v Jasni selci vod*. Peljali amo se okoli jezera in potem š« eno miljo vise po dolini do vest Vssbvgden. Tukaj ee je taksi ustavil, ceste jo bilo konec. Iztovonla sva svojo stvari in si naložila nahrbtnike ia smuči na rame. Bilo je neverjetno težko. Razen obleke sva imela v nahrbtnikih hrano, v glavnem sir tn čokolado. Smuči sva pritrdila prav na vrh. Herald je s svojim taksijem izginil v dolino, midva pa sva se obrnila prott hribom. Zrak Je bil hladen in vlažen. Nahrbtnik me je vlekel na nevajena ramena. Izposojeni čevlji so mi bili preveliki. Preklinjal sem Farnella ln se pričel potiti. Čeprav je bil Sunde majhen možiček ln komaj pol tako visok kot jaz, je vendar on določal hlrost hoje. In ko sem ga vprašal, ali meni, da bova lahko Lovaasa te to popoldne dohitela, je dejal: še pred nočjo morava priti v turi stično kočo Osterbo, razen če hočete prenočiti v kakšni M starih planinskih koč.« -Potem se je dvignil mesec,- sem ves zasopel odvrnil, »ln pr: mesečini bova šla dalje.« •Morda,- Je dejal. »Toda počakajte, kako vam bo pozneje pri duM. Do Osterbe Je le lep kos hoj« - več kot de morski milji. In vsaka norveška ;ma Bedem angleških milj.« Dalje sva hodila molče. Od časa do časa je bila najina pot bolj ravna in korito reke se je toliko dvignilo, da naju Je skoro doseglo. Potem sva se vlekla skozi ozek in tesen prehod, kjer je voda divje šumela. Pred nama je grmela voda. Pri tem razgovor ni bil mogoč. Reka je zaradi začetka pomladi narasla ln voda je prelivala skale v velikih valovih. Nad slapom so ee tesale nekoliko razširil« in pred nama so se pokazala pobočja, porasla s svežo spomladansko travo. Posamezni kosi skal, veliki kot hiše mo ležali raztreseni v dolini. V varstvu ene takih skal so stali ostanki stare lesene koče . -Planinska koča«, mi je zaklical Sunde v uho. »Stara je več kot dvesto let. V nej je dolgo časa živel pozimi in poleti neki star človek. In on je vsa kogar, ki je prišel iz doline, ubil. Zares, bil je pravljičen pojav.« Koča j« bila stara in razpadla. Stene so bile lz velikih obtesa-nih debel, na oglnih so koncih moleli kot pri skladovnicah lese Streha je bila lz brezovega lubja in pokrita s travo. Sedel eem, da bi se spočil in prišel zopet do sape, obenem pa dal svojemu atou, kM J« divje razbijalo, da se vsaj malo pomiri. •Pridite zdaj, gospod Osnsert,- je zaklical Sunde. -Saj niste niti t« prav začeli.« Obrnil se j« in nadaljeval s hojo. Njegova majhna postava je biLa videti, kot da Jo bodo nahrbtnik ln emuči stisnile. Bil j« podoben polžu s hišico na hrbtu. In res ni bilo videti /ki bi bil bolj hitel kot kakšen polž, vendar Je v stalnem ritmu njegovih nog ležala prav pose**« moč. Brez naglice in vendar naglo so njecovi koraki požirali razdaljo. GLAS Republiška liga — moški Borbenost zmaguje v še tako slabih pogojih Tržič, 20. maja — Dopoldne so trilškl rokometašl na svojem igrišču, kl Je bilo prepravljeno od nenehnega dežja, zabeležili nadaljnji dve točki v republiški Il Uraš Slovan iz Ljubljane. IsiesV movanju bodo sodelovali: zvezni nji republiški prvak Krfm lz LJubljane, kranjska Mladost in Partizan Tržle. J. J. K"ty' š a r _ k a loženim tržiikim rokometašem. In Se enoglasna ugotovitev: najboljša moža na igrišču sta bila Hladnik in vratar Meglic. J. 2ontar Odbojkarjl lz Krope so včeraj v zelo lepi igri premagali tekszeet lz Izole, s tem pa so ostali na prvem mestu II. republiške lige II. REPUBLIŠKA LIGA — MOŠKI Namesto v Kropi - na Jesenicah Kropa : Izola 3 s 1 Jesenice, 20. maja — V Kropi bi morala biti danes dopoldne prvenstvena tekma druge republiške odbojkarske lige med moštvoma Krope ln Izole. Ker Je bilo Igrišče poplavljeno, na nJem ni bilo moč igrati in bi tekma morala odpastl. Kropanga JESENICE : PROLETAJUC It : 51 (43 : 23) Jesenice. 20. maja — f tete vadnici osnovne sole na je bila danes dopoldne prvenstvena tekma šarkarske lige med parna Jesenice tn rtciUeuu. kt Zagorja. Domačinke, ki aa tfs> le v naslednji postavi: Beasssdž prinovec. Lakota. Berosv, *«*• Sprajc, Herbst. Valeosar, Ps**> vič in Udir, so bile rsTllfas li premagale gostje z rejtvJMae) 79 : 51 (43 : 23). K zmagi Jess* več pripomogla IseessdKMem, k je dala 34 košev. Prt gssstjai SS Je bila najuspešnejša z 28 koši. Tekmo sta in Pogačnik. Prvenstvena tekma ma ekipama pa je bila bega vremena pr nI odem m TRIGLAV II : JAVORNIK Kranj. 18. maja _ Včeraj • drugo moštvo Triglava v okrajne košarkarske Hgs • premagalo lanskega prvaka—•> Foto: F. Perdan vornlk — z rezultatom 4*40 t** IZ KRANJA BO SODELOVALO 60 ŠPORTNIKOV Kranj, 20. maja — Jutri, v ponedeljek, bo odpotovale v Bltolo v Makedonijo okrog 60 mladincev •šoprtnlkov, ki bodo zastopali, ne le Kranj, apč pa tudi republiko Slovenijo, na tradicionalnem mladinskem srečanju jugoslovanske mladine Is desetih mest vseh republik. Razen športnikov bo v Bltolo odpotovalo tudi nekaj mladincev, ki bodo Izvajali kulturni program. J. J. Zadnji športni rezultati Oi 1M 1*1 A : LJUBLJANA 4 : 1 GORICA : ILIRIJA 1 : 0 SOBOTA : CELJE 1 : 0 KOVINAR : SLOVAN • : 1 KLADIV AR : TRIGLAV 2 : 3 da StzaileAe (19 točk). Tek«ilindua 1 (k) SjeV B skupina (toteatfcksft esMsv TURNIR SD Kranj (M točki, Sam 0 »* Pod pokrovitlejstvom Šahovske- točk), Planika II (9 ga društva Kranj in ObSS Kranj V prvi skupini ja amsajsaeSN je bil v petek, 18. maja, v Domu moštvo Svobode puijsee prakse* JLA šahovski mošt veni brzot ur-pokal in praktično dasis> & nir. Nastopilo je 16 Štiričlanskih Kranj. Drugo plasirane ase*«* ekip, katere so se borile za pre- Planike pa je prejelo dSflBSi te hodni pokal ObSS Kranj in za varne Teksblindus, tretje pet nagrad, katere so prispevali Tekstilindus I p« darilo SD SD rKanj tn kranjska podjetja. Darila so prejela tudi Nastopajoča moštva so se plaši- motsva v drugi rala takole: A: skupina — Svobo- > -q o m e_li Slovenska conska lig* :Triglav 2:3