Telefon št. 74. Posamna številka 10 li. t o paitl pn|aaas: ia etla ;elo naprej 26 K — h pal lata > 18 » — » eatrt» > 6 » 50» »•••o > a • 20» V ipravalitva prejemal: za celo leto naprej 20 K — b pal leta » 10» — » Četrt » » 6 „ — » »•••O > 1 » 70 » Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin* In Inseratš sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. S» Rokopisi se ne vraCajo, cefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme nifikib ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 279. V Ljubljani, v sredo, 2. decembra 1908 Letnik Shod v Ribnici. Javni ljudski shod v Ribnici preteklo nedeljo je dokazal, da ljudstva liberalcem ni mogoče odtrgati izpod katoliško-narodne zastave. Se v soboto je »Narod" pisal, da so ljudje pričelLpbžalovati, da svetnik .Višnikar ni več affliš^^Jslanec. Včeraj bi se bil svet nik Vllnil car lahko na shodu prepričal, da ga med ljudstvom nihče ne mara. »Narodov" papir je potrpežljiv in »Narodovi« bralci tudi, ki se puste farbati ribniškim liberalcem. Ako svetnik Višnikar nam ne verjame, naj liberalci skrbe za to, da bodo nove volitve. In pri Ifeff^volitvah bo svetnik Višnikar menda vendar že spoznal, da prebiva med brihtnimi ljudmi, ki njegove spletke dobro pregledajo in jih tudi po tem cenijo. V prostorni dvorani društvenega doma je bilo zbranih okolu 400 kmetov. Predsedoval je shodu poslanec Jaklič, ki je povdarjal potrebo združevanja in zborovanja ljudstva v bo u proti našim nasprotnikom, hi se boje vstajajočega ljudstva in se boje sa Bvoje interese. v Poslanec dr. Šusteršič je v svojem govoru najprej kazal na vspehe, katere so pri krcšnjarskem zakonu, ki se sedaj prenavlja. dosegli katoliško narodni poslanci Ko je I. 1895 krešnjarekt zakon bil v posvetovanju drž. zbora, tedsj svetnik Višnikar, ki se s svojim jezikom dela prijatelja krošnjar jev, ni zinil nobene besede, da bi branil pravice krc šnjarjev. Bilo je namreč tudi na vrsti vprašanje zvišanja uradniških plač in vlada je stavila prgoj, da se sprejme novi davek na krošnjarstvo. Svetniku Višnikarju je bila njegova plača vtč vredna, nego krošnjarji (Hrupno odobravanje.) Dokazal je dalje na podlagi uradnih spisov in številk, da je d e-želni odbor zakrivil, da morajo krošnjarji plačevati doklade, dočim bi bila njegova dolžnost se preti temu z vso odločnostjo postaviti po robu. Doklade pa jim še niso bile zadosti, zgodila sa je še druga krivica. V dotične m dopisu dež. odbora je bilo jav Ijeno. da i ameravajo pobirati doklade v tistem kraju, kjer se pridobmna predpiše. In dež. odbor je molčal 1 Doklade so se pričele pobirati ne za tisto obiino, kjer krotnjar stanuje, ampak za kočevsko mestno občino. Zoper to so se sedaj postavile celo kočev- ske kmečke občine, za katere se pa niti dr. Sohtfler v deželnem odboru ni potegnil, dasi voli;o tako, kakor hoče nemška gospoda. Sedaj se je pričelo nekoliko jasniti deželnemu odboru, ko jo krava iz hleva, a finančna oblast se sedaj opira na člen 61. izvršilnega zakona, a«] ta pogoj, da pridejo doklade v domačo cbčmsko blagajno, bi moral deželni odbor začetkoma staviti. 6000 kron so plačali naši krošnjarji za po-trebščine kočevskega mesta. Prvič je deželni odbor kriv, da se Bploh pobirajo doklade, drugič je pa sokriv tega, da se pobirajo za mestno občino kočevsko. (Klici ogorčenja.) Glede pobiranja doklad smo stavili nu jen predlog, a nemški in slovenski liberalci so sklenili nastopiti zoper ta predle g. (Klici: Taki so !) Sedaj pričakujemo, da bo Višnikar plačal 200 kron iz tiste svoje plače, za katero je sam glasoval. (Smeh.) Govornik se je nato še bavil z mnogimi vspehi, katere so naši poslanci pri borili. Značilno za ljubezen liberalcev do ljudstva je dejstvo, katero je povedal dr. Šuster šič, da slovenskega liberalnega člana obrtnega odseka v državnem zboru, dr. F e r j a n -č i č a , nikdar v odsek bilo ni. Dr. Šusteršič se je v nadalinem svojem govoiu bavil z gospodarstvom deželn. zbora, od katerega sedanje večine morejo kmetje in obrtniki pričakovati le zvišanje doklad, ako bi ga naši poslanoi pustili še dalje tako »gospodariti«. Bivil se je tudi z dr. Tavčarjem in njegovo trditvijo, da od tega, kar dobi dežela cd naklade na pivo in žganje, dajo polovico kmetje, polovico me-ščanje. Če bi bilo to res, tedaj bi morali liberalci noč in dan biti od šncpsa pijani in bi še polovice ne plačali. O učiteljskih plačah vedno vpijejo ee daj liberalci, a obenem pa nočejo nič dati. Gospodje, ki nič naklad ne plačujejo, se zdaj zgražajo nad tem, da bi morali tudi oni kaj plačevati za učiteljske plače, in gotovo jim liberalno učiteljstvo pri tem pomaga! »V deželnem zboru smo stavili predlog, naj držaia pove, kaka sredstva hoče dati država na razpolago, da se zbolišajo uči teljske plače, a liberalci so izjavili že na prej. da bodo glasovali zoper predbg. Liberalcem je več za nuhov žep, nego za učiteljstvo. Moja dolžnost pa je, da v tem oziru zastopamo ljudstvo (Burno pritrjeva- nje), ne pa svojih koristi, ker jaz bi tozadevni da\ek na premožnejše sloje tudi plačal. Prepričan sem, da ljudstvu ne smemo nalagati novih bremen. Mojemu tovarišu Ja kliču bi bilo gotovo ustreženo, če bi imel dvakrat toliko plače, a cn je zastopnik ljudstva in zastopa ljudstvo, ne pa svojega žepa. (Viharna ovacija Jakliču) Ponavljam torej: Naloži naj s« v ta namen davek na premožnejše sloje, v prvi vrsti na tiste, ki še nič doklad ne plačujejo. (Klici: Hein mora v prvi vrsti prispevati, ne pa kmet!) Ako je liberalcem res kaj do učiteljstva, naj se postavijo na to stališče, predvsem pa mora priti ljudstvo do besede, tisto ljudstvo, ki druge vzdržuje, ne pa le liberalni uradniki. O politikovanju sodnikov, pravi govornik, da je nevarno, ker zgubi ljudstvo zaupanje do pravičnosti takega gospe da, in bati se je za red v deželi, ako se v ljudstvu cmaja zaupanje do sodnikov. Nadalje se je bavil dr. Šusteršič z zadevo Jakličevo in ob burnem pritrjevanju kmetov vsklibnil: Ako se Jakliču le las zakrivi, bodo doživeli vihar v deželi, kakeršnega še ni bilo! Baron Hein, ta židovsko-liberalni baron, je prišel v našo deželo, in njega dolžnost bi bila pravičen biti, on pa je z liberalci držal. Zato ga bo dosegla tista usoda, ki čaka liberalce. On se je obesil na liberalno stranko, zato bo ž njo padel. Govornik je povedal tudi značilen do godek, ki osvetljuje, kaj si vse upajo nekateri l;'idj». Ker »o občine izvolile poslanca Jakliča svojim častnim občanom, hodil je okolu c. kr. orožnik, povpraševal, zakaj se je to zgodilo in očital, da bi seto ne smelo zgoditi. Ali je to naloga orožnika, da skuša hujskati ljudstvo proti poslancem? V tej zadevi se bodo storili odločni koraki. Dr. Šusteršič se je toplo spominjal koroških Slovencev in njihovega obupnega boja. Nemci, ki so sedaj na tako krut način naskočili koroške Slovence, bodo podvojili petem svoje naskoke tudi na Štajersko, ker jim daje moč in pogum nemsko-Blovenska zveza, ki osrednji vladi jemlje vse spoštovanje in ugled pred Slovenci, naposled pa pride na vrsto tudi Kranjska. Navdušeno so zborovalci pritrjevali govorniku, da je naša sveta dolžnost, z vso odločnostjo nastopiti zoper kri- vice, ki se g o d 6 slovenskim kmetom na Koroškem. Končno se je govornik spominjal 301et-nioe poroke drž. poslanca tega okraja, dvornega svetnika b u k 1 j e j a , ki bi bil tudi prišel na shod, da ga ni zadržalo to rodbinsko slavje in s krepkimi .Zivio!" klici bo zborovalci izjavili svoje čestitke svojemu poslancu S g asno so bile sprejete naslednje resolucije : 1. Ljudski shod v Ribnici izjavlja, da se popolnoma strinja z delovanjem katoliško-narednih poslancev v deželnem in državnem zboru in izraž? katoliško narodnim poslancem, zlasti dr jŠusteršiču, popolno isupanje ter se mu zahvaljujejo za VBpehe, ki jih je pridobil pri hrošnjarskem zakonu. 2. Volivci kar najstrožje obsojajo gonjo, ki se je od neke strani vprizorila zoper poslanca Jakliča in zato pozdravljajo z navdušenjem one občine, ki so g. poslancu dale častno zadost lo a Častnim občanstvom. 3. Volivci poživljajo svoj« poslance, naj vstrajajo na svojem dosedanjem stališču in naj ne odjenjajo prej, dokler ne izvojujejo ljudstvu pravic, ki mu gredo, posebno splošne in enake volivne pravice. 4. Volivci obsojajo krivice, ki se gode v jezikovnem oziru koroškim Slovencem in obsojajo, da celo ministrski predsednik podpira te kričeče razmere. 5. Shod izreka željo, da se domači pešpolk št. 17 po lOletni odsotnosti zopet premesti v Ljubljano in zahteva, da vojno ministrstvo pri naših polkih nastavlja slovenske častnike, ki bodo razumeli moštvo in ne bodo v nasprotju s prebivalstvom. Koroške razmere. Dunaj, 29. nov. Kako je bilo ? Minoli četrtek so poslanci dr. Šusteršič in tovariši na ministrskega predsednika kot voditelja pravosodnega ministrstva vložili interpelacijo, katero so podpisali tudi nekateri češki poslanci in češki veleposestniki, Interpelacij se glasi: „Zidnje mesece so pri koroških sodiščih v jezikovnem oziru nastale razmere, ki naravnost smešijo in zanikajo ravnopravnest slovenskega jezika in ki se že iz ozirov na pravosodje ne smejo dalje trpeti. Sioverščina, katero govori že tretjina prebivalstva v deželi, je pcstavljena pred LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Po tem umetnem govoru so še zapeli angleško narodno pesem: »Bog ohrani nam kraljico!«, kar je bilo od Američanov dokaz velike naklonjenosti, in večerja je bila kon čana. Drugega dne zarano smo že izvedeli e deščice, da dospemo še tega dn3 na Buho. Na vsej ladiji je zavladalo odkritosrčno veselje. Vse je kazalo, da Bmo blizu suhe zemlje. Mornarji so oblekli nove jopiče. Vso ladjo so skrbno omili, vsak njen vijak se je svetil na solnou kakor zlato. Za jambori so letela krdela galebov, žvižgajoč in prevračajoč kozle v ozračju. Vedno več ladij srečamo: veliki parniki, jadrniki, čolni ribičev se pomikajo po tihem in prozornem vodnem zrkalu. Rezki in mrzli veter, ki je bil pihal dosedaj na oceanu, je utilnil popolnoma, in naša lica je poljuboval mili in topli dih pomladi. Voda je srebrna, ozračje srebrno, mir in milina sta razlita povsod. Bližamo se čim-dalje bolj Buhi zemlji. Končno se na zapad-nem koncu vidokroga pojavi podolgovat siv-kast oblak. »ZiSmlja, zemlja!« zakličejo vsi. Čez malo časa se jame res iz tega oblačka pojavljati zeleno in žolto peščeno obrežje, cel gozd jamborov, visoke strehe hiš, koničasti stolpi cerk\a, belo zidovje, z eno besedo: zalo meBto se prikaže vedno razločneje, kakor Venera iz merske kopeli. Domačini razločujejo Ntw York in Hoboken. Krenemo v pristanišJe. Vreme je neprestano lepo; prisegel bi, da smo dospeli v deželo večne pomladi. Na gladki vodi sa gugajo pri pihu lahnega vetra rdeči sodčki, ki naznanjajo plitvino morja. Naša ladja razobesi vnovič veliki angleški prapor, nato pa še svojega lastnega, nakar jame ustavljati svoj tek ter se komaj še pomiče po valovih. Medtem se od malega otoka, mimo katerega jadramo, odtrga nalik orehopi lupini majhen parnik. Na njem se peljeta dva gen-tlemana, tretji, kakih osemdeaet let star, pa sedi poleg dimnika na strehi kajute. To so zdravniki kvarantene. Naša ladja obstoji. Spustijo jim lestvo, po kateri zdravnika do-speta med nBS, medtem pa nam maloletni gentleman kaže od spodaj jezik, ki mu je segal iz ust še čez brado. Nato se zvrne na hrbet, prime z rokami za palce na nogah ter ostane v tej ultra-demokratični poziciji ves čas revizije. Revizija ni trajala dolgo, ker ni bil na brodu nihče bolan, zdravnika izpregovorita par besed s kapitanom in z zdravnikom na ladji, zakličeta »ali right!« ter odjadrata nazaj, mi pa dalje. Toda čez malo časa začu-jemo vnovič klic: »Stoj!« Dospeli smo k mitnici, Pripluje nov parnik z dvema gen-tlemanoma v civilni opravi, s srebrnima ploščama na prsih. To sta colninarja. Po licu Bta povsem podobna zmikavtom; na sebi imata oguljene jopiče, umazano perilo in zmečkana klobuka. Mlajši, pepelnate polti, kodrastih rumenih las in sivih oči, od katerih je eno stekleno, je pravcat lopov, da bi mu ne zaupal niti deset centov (ameriških krajcarjev). Gantlemana odideta v salon ter razdelita med popotnike listke ali tiskane deklaracije, na katere se podpišejo. Kdor se podpiše, s tem takorekoč priseže, da nima nič prepovedanega s seboj, zato ga preiščejo v pristanišču bolj površno; ako pa vendar kaj najdejo, kaznujejo ga zelo strogo. Ko je prišla vrsta name in na mojega tovariša, poda hrust s steklenim očesom mojemu tovarišu listek ter ga vpraša, kako mu je ime. »Imenujem se tako in tako!« odvrne moj tovariš. »Kako? Kako?« zakliče hrust smejaje se : »Tschchapischouschki ?« Kaj je to? Navzoči Američanci izbruhnejo v sirov smeh, kar bi Be v omikanem kraju nikdar ne bilo zgodilo. Naju pograbi jeza. »Čemu neki ktžejo ta neolikane zveri zobe?« vpraša me glasno francoski moj tovariš. Nekateri Američanci, ki so razumeli njegove besede, so se jeli sramovati ter oštevati svoje rojake, moj tovariš pa se obrne k njim ter jih vpraša, kazaje s prstom na zbeganega hrusta: »Kako se imenuje ta individuum?« »Y o u r name?« kličejo mu »y o u r name?« Odgovori jim »Thrysley« ali nekaj podobnega. aDobro torej«, odvrne moj tovariš, povej temu lisjaku, ako bi v Evropi kdo mačka tako poklioal, bi mijavkal tri cele dneve. Kmalu nato se nama približa resnoben gentleman z osivelo brado ter nama reče: »Ako hočeta, sepotrulim, da pride ta surovi eolnir ob službo«. Tega seveda nisva zahtevala, pač pa izrekla svoje začudenje, da se morejo v deželi, ki se šteje med olikane, ljudje tako obnašati. »Kaj hočeta gospoda!« odvrne gentleman. »Glede na civilizacijo zaostajajo celo naši višji stanovi še daleč za Evropo. Odkar imajo vlado republikanci z našim ljubljenim predsednikom v rokah, zavzamejo vse uradne Blužbe podobni ljudje, ki bi imeli pravzaprav sedeti pod ključem. Iooamo vendar upanje, da se to kmalu spremeni.« vrsta in tako rekoč popolnoma pregnana iz sodne uporabe, akoravno je priznana kot v deželi navadni jezik. Da najnovejšega časa je bilo na Koroškem navada, da se je v civilnih pravdah Slovenec smel posluževati svojega jezika in da bo bile njegovo izpovedbe tudi v zapisniku zabeležene v slovenskem jeiiku. Postopali so tako: Ako je bila obtožnica slovenska, je bila tudi razprava načelom* slovenska, kakor tudi razsodba, ki se je vedno razglasila slovenski. Obtoženec pa se je mogel posluževati tudi nemškega jezika in njegove izjave bo bile zabeležene nemški. Ako pa je bila obtožnica nemška, je bila nemška tudi razprava ter razsodba, ki se je proglasila v nemškem jeziku; slovenski obtoženec pa se jo smel slovenski zagovarjati in je bil tudi njegov zapisnik slovenski. Taka je bila do najnovejšega časa navada, s katero so bili vsi zidovoljni. To potrjujejo različni akti pri raznih koroških sodiščih; natančna revizija dotičnih registratur po nepristranskem uradniku more to dokazati. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi vprašal, ali stranka in njen zastopnik, ki govorita slovenski, morda ne znata tudi nemški. Uporaba slovenščine torej ni bila le za silo, marveč neizpodbijana pravica Slovencev. Djkaz temu je dejstvo, da je bivši slo venski odvetnik dr. Kraut v Celovcu izvršil mnogo takih pravd, a nobenemu sodniku ni prišlo na misel, da bi mu delal težave ali da bi celo prepovedal slovenski jezik. S > dišča so sprejemala slovenske vloge ter jih tudi slovenski reševala ne glede na to, ali je stranka zmožna tudi nemškega jezika. Tudi v zemljiško knjigo so vpisa vali v slovenskem jeziku, ako je bila prošnja slovenska. Sploh so bili slovenski tudi vsi za Slovence namenjeni oglasi. E iaka navada je bila v kazenskih stvareh. Uradovanje sicer ni bilo vedno naj-pravilnejše, toda nikdar niso obtožencu ali njegovemu zastopniku zabranjevali slovenskega jezika. Spravl|ivost sodišč je spravljivo vplivalo tudi na s.ranke in njih zastopnike. Torej take so bile razmere pri koroških sodiščih, celo slovenščine nezmožni odvetniki niso ugovarjali, nikomur ni prišlo na misel, da ta navada morda škodi pravosodju ali drugim koristim. Posebni politični vplivi so v najnovejšem času pričeli izrivati slovenščino, ki itak ni imela veliko pravic pri koroških sodiščih. Kako je sedaj? litina je, da so sodišča v zadnjem času začela drugače postopati. Ako namreč sodnik sedi, da je slovenska stranka zmožna tudi nemškega jezika, četudi slabo, uraduje nemški. Tako postopajo sodišča osobito nasproti slo venskemu advokatu, ki je seveda popolnoma zmožen nemškega jezika. Slovenski advokat ne sme več v sodni dvorani govoriti slo venski, to mu sodišče izrecno prepove, in če se ne uda, zaprete mu s kontumacijo, disciplinarno kaznijo ali pa mu odtegnejo besedo. V drugih slučajih preložč obravnavo, da dobe tolmače, troške preložitve pa mora plačati slovenski odvetnik. Slovenske vloge na solišča se sprejemajo, toda rešujejo jih nemški. Vsa naznanila slovenskim strankam so nemška, tudi v zemljiško knjigo več ne vpisujejo slovenski. Medtem smo prijadrali v zaprtje, v ka-toro se je naša ladja vrinila kakor meč v nožnico. Izkrcali smo s« v veliko leseno poslopje, kjer se uradniki uverijo o resničnosti deklaracije, ali preiščejo prtljago. Nov col-ninar S) nam približa ter hoče odpreti naše kovčege; toda oprostili smo se ga s tem, s čimur smo vedeli, da so se oprostili vsi drviti je z dvema dolarjema, ki smo jih strnili eolninarju v roke. Prosti amerikanski državljan ni le sprejel podkupnine, temveč nam je še pomagal naložiti našo prtljago na voz. Mesto, ki se je na prvi pogled videlo z morja tako veličanstveno in mično, me v bliž;ni ni posebno prevzelo. Obrežje ob pri-stanišem je umaiano, med lesenimi stavbami ni nikakega tlaka; povsod 1 el6 celi kupi smeti; lesena stranišča zaliva umazana voda, ljudje pa, kakor bi bili ravnokar ušli izpod viBlic. Takšen je bil moj prvi utia, toda komaj Bem utegnil se dobro ugledati naokrog, je voznik zdrdral po ulici. Stemnilo sa je. Krenila sva na sloveči Broadway; izložbe po oknih so bile od plinovih luč osvetljene, črni in beli ljudje so se gnetli po hodnikih, dolge vrste svetilnic so ginile v daljavi. Končno je veznik obstal, in v kratkem smo bili v beli zidani veži hotela, ozalšanega b cvetkami in preprogami ter osvetljenega a tisDČi luči. Tu bi se imtli nastaniti za nekoliko dni, da Bi počijemo in naberemo moči za novo potovanje, čigar konec naj bi bil ob valovih Tihega morja. (Dalje prih.) Posamezni slučaji. Postopanje koroških sodišč naj pojasnijo posamezni slučaji. I Pri deželnem sodišču v Celovcu je dne 2 nov. 1903 celovški advokat dr. Brejo zagovarjal Jožefa Spe tava, ki razuma samo slovenski. Dr. Brejo je več dni pred glavno obravnavo prosil so dišče, naj je senat tako sestavljen, da bode mogel obtoženca zagovorjati v slav. jeziku Tej prošnji pa sodišče ni ustreglo, ker v senatu je bil sirnik Sohmidt, ki ne razume slovenskega jezika, svetnik Brunar, ki le malo razume slovenski, in zapisnikar, slovenščine p >polnoma nezmožen. D •. Brejc se je skliceval na § 3 jezikovne naredbe iz 1. 1862 ter zahteval slo venski senat in slovensko obravnavo. Sodišče pa je to zahtevo odklonilo, prepovedalo slovenski govoriti, in ker je dr. Brejc navzlic temu govoril slovenski, mu je so d šče v smislu § 280 kaz. pravd, reda dalo ukor in kor še to ni izdalo, mu je odvzelo besedo, obravnava pa je bila preložena, da si zatoženec dobi drugega zagovornika. liti dan je dr. Brejc zagovarjal Janeza Kavalarja, ki ne razume nemški. Sodišče je enako postopalo. D.ie 19. okt. 1903 je sodišče v nemškem jeziku rešilo po dr. Brejou vloženo slovensko pritožbo Antona Gregoriča. Dne 27. oktobra t. 1. je celovško sodišče na slovensko tožbo izdalo nemški pla čilr.i nalog. II E »ako postopa okrajno bo-dišče celovško. Interpelacija navaja sedem slučajev v mesecu oktobru in novembru. III. Pri okr. sodišču v Rože k u je n. pr. tožil Matija Mikula nekega Sasterja. Dne 29. sept. t 1. je sodnik sklenil, da se obravnava vrši s tolmačem v nemškem jeziku, ker pa ni bilo slovenskega tolmača, je bila obravnava preložena, in dr Brejc je bil obsojen, da mora plačati troške preložitve, ker ni hotel nemški govoriti. Dotični sklep je bil dr. Brejcu dostavljen v nemškem jeziku, dr. Brejc ga je vrnil v slovenskem jeziku, a dobil 18. oktobra zopet nemški sklep. Slovensko pritožbo Janez« Šerviclja je sod šče 14 oktobra rešilo v nemškem je ziku. IV. Sodišče v Velikovcu. V pravdi dr. Hudelista se dne 21. avgusta ob ravnava ni mogla vršiti, ker sodnik ni zmožen slovenščine. Druga obravnava dne 22.sept. se je vršila v nemškem jeziku, dasi je ob toženec ugovarjal. Franca Mažir je po dr. Brejcu zaradi ža-Ijenja tožila I/. Siočirja. Pri glavni obravnavi dne 31. okt., ko so bili zapisnikar, tožnik, toženec in priče zmožni slovenskega jezika, je sodnik sklenil nemško obravnavo in dr. Brejcu pretil, ako govori slovenski. Dalje je v drugi pravdi dr. Hudelist zahteval slovensko obravnavo. Sodnik odgovori, da mora pri tem sodišču vsakteri govoriti nemški, ako je nemščine zmožen. Nato je sodnik poklical slugo za tolmača, ker dr. Hudel st ni hotel govoriti nemški. Troški so bili dr. Hudelistu naznanjeni v nemškem jeziku in dasi je dr. Hudelist tri krat odklonil to nemško naznanilo, je bila dovoljena rubežen. V. Sodišče v Doberlivasi je na slovensko obtežbo poslalo nemško va bilo in dne 10. septembra izdalo nemško razsodbo. VI Sodišfiev Borovljah je v pravdi Serajnika proti Ogrizu izdalo nemško razsodbo, dasi sta oba Slovenca. VII. Sodišče v Pliberku je dne 28. septembra za t lilo slovensko obtožnico Fr. S-ebota proti Gregorju Srebotu in zahtevalo od advokata nemško obtjžnico, dasi sta stranki s Kranjskega in nezmožni nem škega jezika. S dišče namreč trdi, da je v Piiberku le nemščina sodni jezik. Z ozirom na to, da v okrožjih imenovanih sodišč zdržema prebivajo Slovenci, ki so večinoma v veliki večini, z ozirom na te, da so bile do najnovejšega časa pri teh sodiščih v jezikovnem oziru še povoljne razmere in končno z ozirom na določbe drž. tem. zakona in dotične jezikovne naredbe za Koroško mora biti jasno, da navedena dejstva niso nič druzega, nego dosledno preganjanje slovenskega jezika in narodnosti pri koroških sodiščih v slovenskih delih dežele, kar odločno nasprotuje veljavnim zakonom. Končno še omenimo, da je neki sodnik opravičeval svoje postopanje s tem, d a se je skliceval na višji ukaz. Podpisani torej vprašajo gospoda voditelja pravosodnega ministrstva : „Ali hjfle nemudoma potrebno ukreniti, da obnovi ravnopravnost slovenskega jezika pri koroških sodiščih v slovenskih in meša-! nh delih dežele?" S'edi 33 podpisov. Shod v Spodnji Idriji. Iz Spodnje Idrije, 30. nov. Včeraišnjo nedeljo s no imeli pri nas takoj po 10. maši javm shod. Udeležbi je bila nepričakovano obilna. Deželni poslanec M h. Arko je v nad uro dolgem govoru slikal razmere v naši deželi in v deželnem zboru. Na shod je dospelo tudi kakih 40 soc |alnih demokratov iz Idrije. Njim ni bilo nič kaj všeč, da so se kat. narodni poslanci toliko udali, da so sprejeli 4. kurijo. Le splošna, direktna in tajna volilna pravici jim je vzor. Do te mora priti, vsako limanje zametujejo. Po slanec jim je še nadrobneje razložil, da je tu li kat. narodni stranki splošna in direktna volilna pravica vzor, a ker je dosedaj nedosegljiva, so se zadovoljili za enkrat s splošno kurijo, ker se ta vsaj približuje k splošni volilni pravici. Drugi navzoči so se pa zgra žali, kako se zamore Slovenec združit1, z Nemcem proti sobratu Slovencu. Taka zveza gotivo ne bo na kor st nižjim slojem! Shod je z navdušenjem vsprejel naslednje resolucij e: 1. Na ljudskem shodu v Spodnji Idriji zbrani volilci izrekajo, d» bo današnjim nezdravim razmeram odpomrgla le splošna in enaka volilna pravica v deželni zbor, zato od svojih zastopnikov pričakujojo, da jo iz-vojujejo. 2. Izrekajo poslancem kat. nar. stranke, zlasti njih vod:tel|u dr. Sus eršiču, svoje zaupanje in priznanje. Državni zbor. Danaj, 1. dec. Koroški Slovenci. Danes je zbornica nadaljevala in tudi končala brezplodno politično razpravo o iz javi min. predsednika. Vsa razprava je bila za las podobna proračunski razpravi, v kateri vsaka stranka razkriva svoje bolečine. Prv> današnji govornik, dr. S c h a 1 k, je zagovarjal že znani Scho lererjev program: Pro3 od Ogrov! Avstrija naj pretrga vsako realno zvezo z deželami ogrske krone, torej tudi nagodbo. Vsenemci upajo na ta način Avstrijo tako oslabiti, da bode morala s časom iskati zavetja pri pruskem kralju. Za njim sta govorila glavna govornika, dr. pl. D e r s c h a t t a in dr. S t r a n s k y. Kar je dr. pl. D e r s c h a 11 a navajal proti madjarskim zahtevam, tn bi mogli končno podpirati, toda iz drugih nagibov in namenov, nego vodja nemške liudske stranke. Naše stališče je avstrijsko, dočim imajo dr. pl. D e r s c h a 11 a i n tovariši vedno in povsod pred očmi le privilegije nemškega jezika in rodu v državi. Še manj pa moremo pritrjevati spretnemu govorniku gledč jezikovnega vprašanja v slovenskih pokrajinah. Dr. p I. Der-b c h 111 a je v tem oziru ravno tak nemški nacionalec in slavofob, kakor n. pr. dr Pom- | mer, dr. Lemisch, Dobernig ali Wo f, s j tem razločkom pač, da ne bije okolo sebe j z loparjem ali cepcem. Dr. pl. Derschatta j skoraj gotovo dobro ne pozna jezikovnih ; razmer na Spod. atajarskem in Koroškem, j dasi stalno biva v Gradcu. Brez dvojbe je ponavljal v lepši obliki znane obrabljene fraze nemških lističev o novoslovenščini, o nemški kulturi in slovenski ničevosti, o koroškem miru in slovenskih agitatorjih. Ako pa je tako govoril iz svoje inicijative, potem res pomilujemo inače duhovitega moža. Kar je Nemcem krivica, to bodi Slovanom pravica. Nemec je v istini rojen sofist, ki ustvarja lepa načela, a dela navadno na sprotno, osobito v boju proti slabejšim narodom. Tako Njmci z vso silo zahtevajo, naj se češka dežela, kjer so v manjšini, razdeli strogo po jezikovnih mejah. Takoj pa za-ženo huronski krik, ako isto zahtevajo Čehi na Moravskem, Italijani na Tirolstem ali celo — fujte in strmite — Slovenci na Sta-jarsiiem in Koroškem. Tako so Nemci sami ustvarili drž. temeljne zakone in znani § 19., toda že tisočkrat so se pokesali, ker vidijo, da se tudi Slovani sklicujejo na ravnopravnost v državi. To je tisti »circulus vitiosus«, v katerem se vrti vsa avstrijska politika, v katerem se suče tudi Ko:berjeva vlada, Ker gospod Derschatta in tovariši na levici tako žele, četudi mejtem Madjari dobivajo nove koncesije in vedno večjo veljavo tudi v avstrijskih vprašanjih. In ti možje še trdijo, da le slovanski agitatorji a la dr. Brejc vznemirjajo dežele in kale mir. Da, mir hočete imeti, mir in t šino, ki klanja težke peruti svoje teže nad grobovi podjarmljenih in uničenih narodov. Vs3 vzhodna Prusija z Berolinom vred je nepregledno polje slo-vanskih gomil, tihih grobov. Ia to hočete sedaj na jugu doli do Avstrije. Slovenski rod plačai račun za mogoče premirje mej Čehi in Nemci. Dr. Stransky je začetkom in koncem Bvojega nad dve uri trajajočega govora med živahnim odobravanjem slovenskih in čeških poslancev odločno branil pravice slovenskega jezika pri koroških sodiščih. Ako imajo na Moravskem, kjer je le četrtina vsega prebivalstva nemška, vse pravioe, da oelo večino v dež. zboru, potem imajo gotovo tudi koroški Slovenci, katerih je 35% v deželi, vsaj toliko pravice, da sa smejo zagovarjati v svojem jeziku pred sodnikom. Dr. Brejc ni noben agitator, marveč kot odvetnik le zagovornik zakona proti sodnikom, ako zahteva ti, kar so Slovenci imeli ža od 1. 1862 Končno se je oglasil še d r. P 1 o j , ki je stvarno popravljal nekatere trditve dr. pl. Darschatte. Ta je namreč trdil, da Slovenoi zahtevajo slovenske uradnike kot politične agitatorje. Tj ni i3tina, to pač zahtevajo Nemci. Slovonci pa so, osob to na Koroškem, zadovoljni, da uradniki z njimi govore slovenski, ČJtudi so nemškega rodu. Tudi ni res, da bi primanjkovalo slov. juristov, pač pa je istina, da so mnogi avskuitanti prestopili k advokaturi. Dr. pl. Derschitta je tudi nagla-šal, da slovensko ljudstvo ne razume slovenskega sodnega jeziki. Magoče, da so mu posamezni izrazi neznani, a isto velja o nemškem uradnem jeziku, ki era navadno prebivalstvo tudi ne razume. Kdo pač razume našega Kočevca, in venlar govori nemški ? Dalje je dotični sodnik v Rožeku, ki je dovršil znani slovenski tečaj v Celiu, sam priznal, da ni zmožen slovenščine. To je dokaz, da imajo jezikovni tečaji le političen namen. Uradnik djbi izpričevalo, da zna slovenski in dobi službo mej Slovenoi; ko pa je treba govoriti in soditi v slovenskem jeziku, pa stoje, kakor nekdo pred novimi vratmi. Končno tudi ni res, da je gospod dr. Brejc plačan agitator, kakor ie to zatrjeval zasebno in javno dr. pl. Korber. Dr. Brejc je rojen ob koroški meji, šolal se je v Celovcu, sodno prakso je dovršil na Koroškem, torej mu je Koroška druga domovina. Sicer pa zahteva le to, kar določa zakon, ki ga kršijo sodišča ali na višji ukaz ali pa na svojo pest. b tem je bila politična razprava končana. Jutri se prične razprava o paragrafu 14., ker ... je to vprašanje menda najnujneiše. Tako vsaj zahteva nemška obstrukcija proti češki. Položaj na Ogrskem. Poslanca Košut in Toth sta imela včeraj z m n strskim predsednikom posvetovanje, pod katerimi pogoji bi opozici|a ustavila obstrukcijo. Košut je stavil naslednje pogoje: Volilna pravica nai se razširi, da bo prirastlo najmanj za 200.000 volilcev. Občne volilne pravice Košut ne zahteva, a zato hoče, da socijalni demokratje nimajo volilne pravice. Volilni okraji naj se regulirajo, madjarski jezik se vpelje po vseh ogrskih šolah kct učni jezik itd. Te pogoje je menda Tisza z malimi spremembami že vsprejel, in mislilo se je že, da bo konec obstrukcijo, a neodvisna stranka je odločila drugače. Sinoči je imela sejo in Košut je predlagal, naj obstrukcija odneha, a njegov predlog je bil odklonjen b 27 proti 27 glasovom. Košut je odložil pred sedništ v o in naznanil svoj izstop ii neodvisne stranke. Anglija se vojskuje. Znano je, da ja Anglija slno sovražna militarizmu da ljubi mir, a vkljub temu se vedno vojskuje. Smelo trdimo, da se v kateremkoli delu sveta neprestano preliva kri angleških vojakov. Zinimivo je, da sa takozvani »male«, z drugimi besedami kolonijalne vojske, nikdar ne vodijo iz lastnih britanskih interesov, temveč v največ slučajih v interesu civilizacije. Zdaj ima Anglija na glavi dve takšni »mali« vojni, a od teh se ena ša ni pričela, čeprav so angleške čete že vdrle v savražno ozemlje. Prva takšna vojska je naperjena zoper „blaznega Mullaha". Leto in dan se že vstavlja angleškemu orožju in noče priznati nadvladn in ostalih pravic angleškega kraljestva. Č:ta za čet j je že odšla v boj zopar njega, a vse a j se mogle vrniti, ne da bi kaj opravile, in mnogo vojakov je našlo smrt v peščeni deželi. Zdaj je general Egerton vrhovni poveljnik, ta je naj-Bkrbnejše oborožil svoje čete, jih preskrbel z živili in vsem potrebnim. S tem je pokazal, da ne podcenjuje sovražnika, da ga ne smatra »blaznim«, da, storil je še več. Divje rodove na jugu dežele je pridobil zase, najel je na t siče prebivalcev, ki ga bodo zalagali z vodo. Na ta način mu bo mogoče pognati sovražnika v suho puščavo proti jugo izhodu kjer ni nikake vode, in ga prisiliti, postaviti se v odprtem boiu nasproti Angležem. Mul-lah ima okrog 40 OOO vojakov na razpolago, a Angleži le 10.000. Kako je Mullah oborožil svojo vojsko se ne v 6, a pred kratkem se je prišlo na sled neki angleški tvrdki, ki je zalagala z orožjem sovražnika svoje dežele in delala dobro kupčijo, ^ato je verjetno, da je dobro organiziral svoje čete, razun tega pa je bil v pretšnjih bojih zmagovit, in domačini ga slave kot boga. N ti rjdovi, ki so na strani Angležev, bi mu ne upaio na- Dalje y prilogi. Priloga 279. štev. »Slovenca44 dn6 2. decembra 1903. sprotcvati, in povsod dcbi vse, kar potrebuje. A cn ni samo vojskovodja, temveč tudi prorck, ki vspodbuja povsod svoje rojake na vojno zoper »nevernega psa*. Tako je\kljub velikim pripravim izid te vojne negotov. Druga »mala« vojska, take zvara »trgovska ekspediciia« v Tibet ni drugega kc t poskus, tujcem sovražno vit do te dtžele oetrašiti. Ali Rebolj verjetneje, da bo ta »vojaka« takoj pri kraju, kadar ruska vlada poseže imes. In to se zgodi prej »li slej. Zopet Dreyfus. Exkspitan Dreylus je 20. m. m. predložil minittrshu prošnjo za ofcnovljenje svojega procesa. Ze davno ee je začela v časopis u in parhmentu akcija, da bb cbnovi Dreyfusov prtces. Na tozadevno Jauresovo interpelicijo je odgovoril vojni minister Andič, da hoče pregledati sam \Be listine te afere. To je storil in iziočil petem rezultate svojega rre-iskananja zaupne n>u odboru na revizijo. Nek francoski list piše, da je Andič ntšel ponarejene spise in druge večje nepravilnosti. Obnovljenje Dreyfusovega precesa je v/budilo precejšnjo pozornost. France sko nacionalistično časopisje jo odločno cbsoja. »Lbre Parola« piše: »Minististvo Ccmbcsovo si je nagrc.uadilo vse srsnote; manjkala mu je samo še apolcgija izdajnika." Revizijska kt misija, ki se bavi s to afero, sestoji iz treh kavcijskih svetnikov, er.ega katolika, enega protestarts in enega žie^a in iz treh ravnateljev pravosodnega ministrstva. Drtyfus je odklonil vsak interviev v tej zadevi. Grozeča vojna med Rusijo in Japanom. Viharni oblaki na daljnem izteku se vedno bolj zgcščajo. Na podlagi nezanesljivih ruskih, japonskih ali angleških poročil si je težko ustvariti resnično podobo o vsej stvari. Na eni strani stoji dejstvo, da ae Rusija in Japan še pogajata, a na drugi strani zopet je gotovo, da se cbe državi na vso-meč pripravljata na vojno. Pogajanja še niso nikakor brezpogojno mirovni znak, ker se vrše pred vsako vojno, in se pretrgaio Sele tedaj, kadar poči prvi strti iz topa. Tudi se ne dogaja redko, da imajo diplomatska pogajanja B&mo namen prikrivati vojne priprave Morda je v sedanjem slučaju tudi tako; lusko časopisje že kaže na razna vojskina znamenja in poroča o grozečem gibanju. Nek ruski cficijozni list je iz Poit Arthurja poročal, da imajo japonske »gitaoije proti Rusiji vedno večji vspeh, potem je zopet prišlo diugo pore čilo, da je japonsko k-dijevje rekam skrivaj odjadralo in da je Japonsko ladijevje dobilo ukaz vjeti dve ruski vojni ladiji, ki sta na potu, da se združita z ostalo rusko pomorsko silo. Potemtakem imajo Japonci namen, pričeti vojsko, ne da bi jo poprej napovedali. Vsejedno pa se še i i va slovenski. * Koncert „ Češkega pevskega kvarteta« is Prage v Ljubljani. Kakor že omenjeno o vspthih kv.rttta podajamo v naslednjem recenzijo ameriških novin o koncertu t» ga kvarteta v Cikagi, katera se glasi: Vsi poslušavci so občudovali umetniško sigurnost in dovršenost kvarteta, kateri je izvajal vsporedove točke v devet h različnih jezieih, zraven teh pa tudi v argleškem jeziku. Da je dosegel kvartet s svojim umet niškem izvajanjem ti če>k izredni vspeh, pričelo je gromovito ploskanje po vsaki točki. 3 tam, da je bilo ubrano za vnpored iz za klada vsakega slovenskega naredi po en ali dva bisera njegovih pesmi, nam je bila dana prilika čutiti, kako visoko poetiško in čutečo dušo imajo Slovani. Spomina vredno je, s kakošnem premišlienjem, vabljenem in izrazom je izvajal kvartet vse pesmi. Češki pevski kvartet je lahko ponosen na sveje umetniške proizvode v tem koncertu. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Tat iz navade. Avguštin Verhovc, "28 let star, čevljarski pomočnik v Udmatu, je bil že 17krat kaznovan; največkrat zaradi tatvine. Bil je že tudi v prisilni delavnici, a vse to ga ni poboljšalo. Dne 30 avg. t. leta je iz zaklenjenega stanovanja Josipu Gostinčarju vzel obleko v vrednosti 20 K. Obdolženec se je zagovarjal, da je to storil v pijanosti, a ta zagovor mu ni pomagal, ker so porotniki to vprašanje zanikali, a pritrdili vprašanju, da je Verhovc tat iz navade. Porotno sodišče pod predsedstvom predsednika Levičnika je obsodilo Avguština Verhovca zaradi hudodelstva tatvino na 6 let težke ječe z 1 postom in trdim ležiščem na meseo, obenem pa tudi izreklo, da se postavi obdolženec po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. Ubita žena. vNa zatožni klopi je sedel pri drugi razpravi Sufan K«ber, sploh Rifl >v, posestnik in mlinar iz Sidinjevssi. Bil je zatožen da je dne 26 julija t. 1. zvečer svojo ženo Terezijo Keber, z neko trda rečjo tako po glavi udaril da je %s!ed tega dne 9. avg. t. 1. umrla. Terezija Kebtr je bila nezavestna pripeljana v ljubljansko deželno bolnico, takrat se je reklo da je dobila poškodbo na glavi vsled padoa. Ker se je pa vendar cela zadeva vodstm dobrodelnih zavodov sum-l|iva zdela, napravilo je ovadbo kompetentoi oblasti. Preiskava je di gnala, da okvarjenka ni padla po stopnicah, temveč bila po lastnem možu na g avo udarjena. Dne 26 julija t. 1. šla sta iz Hab>čeve gostilne v Sadinji-vasi proti domu. Ž^na, katera je bila zelo žganjepitju udana, jela je moža na poti zmerjati, kar je obtoženca tako vjezilo, da jo je, kakor je sam priznal, z odprtim nožem po glavi udaril. Na to ie baje zaupila : »Le čakaj h ... č, kri mi teče!" in potem je tekla proti domu, dočim je šil Keber nazaj v Ha-bičevo gostilno in je tam kake pol ure ostal, ne da bi kaj pil, potem se je podal domov. Kot priča zaslišana hči. Micka Keber, je izpovedala, da je res slišala, da je mati padla, tudi pravi da je slišala mattrine besede: »Jezus, Marija, kako sem se udarila", da je hitro ustala ter hitela materi pomagati, katero je našla krvavo na tleh ležečo. — Izvedenci pa so izjavili, da ako bi bila Terezija Keber se z glavo kam drugam, namreč v kak rob, zadela, zadobila bi lobanja dolge razpoke, ne pa tako vdrtmo. Priča Helena Ravnikar in sestra Reze Keber je izpovedala, da je rajneo dne 29. na njenem domu obiskala, da ji je ta na vprašanje : „No, kaj ti je, ali si bolna ?", odgovorila: »Udarjena sem z revolvorjam ali pa s ka-menom". Priča Marija Zupančič, delavka v vevški tovarni, izpovč, da je šla dne 26. iu lija okoli tričetrt na 5. uro zjutraj v St. Lenart k maši in da je našla na poti, po katjri je obdolženec hodil s svojo ženo, krvavo ruto, D gnalo se je kasneje da je bila dotična ruta last Terezije Kober. Obtoženec trdi, da je bil dotično noč močno pijan ir>„ da se na podrobnosti n* more spominjati. Sttfan Kober je oče sedmerih otrok, jeden otrok mu je umrl, ko je sedel v preiskovalnem zaporu. Orožniki so ga ziradi begosuma aretovali, ker je baje rekel : »Ča mi žsna umre, bom šal v Ameriko!« S dni dvor ga je zatožbe oprostil, ker je bilo la 7 porotnikov za krivdo obtoženčevo, 5 pa za nekrivdo. Goriško porotno sodišče. N a* s m r t obsojen je bil pred go riškimi porotniki 29 letni V i n c e n c i j ; V o n č i n a , rrjen v Kalu, a priženjen v Puštalo v občini grgarski. Umoril je svojo ženo Terezijo, rojeno M u r o v e c. Zana je očitala lenemu Vončn1, da ni prav f za nič, ne za delo, ne za gospodarstvo. Pri tem očitaniu je Vončini zavrela kri, pograbil je sekiro ter mahnil ž njo svojo ženo po glavi. Bila je poleg dvanajstletna pastarica Justina Hojuk, ki je prestrašena in jokaje prosila Vončino, naj za božjo voljo odneha. Ali lastonj. Vončma je m«hal kot besen s sekiro napsej in še trikrat ž njo udaril ženo. Najhujši ja bil prvi udarec, 8 katerim je Vončina presekal ženi obraz tako, da je spodnja čeljust visela navzdol ter bila ločena od ostali ga dela glave Saved« je bila Te režija koj mrtva. Ko je Vončina opravil to strašno delo, p< dal se je vG>rico in se sam predstavil sodniji. Na podlagi vsega tega to žilo ga je državno pravdništvo zaradi umora. Obtoženec je priznal dejstvo, rekel pa je, da ni namenoma umoril žene, marveč v hudi , jezi, ker ga je žena b svojimi očitanji in s | svojim ravnanjem spravila cb pamet. Porot-i niki so potrdili vprašanje o umoru in je Vončino obsodilo na smrt z dostavkom, da sa ga priporoči cesarjevi milosti. Požar v Slovenjem Gradou. Pred celjskimi pere trnki je stal 42>etni J o 2 e f Robnik, obtožen požiga in goljufije. Dolžili so ga, da je zakrivil velik požar v Slovenjem Gradcu. Oi obtožbe radi oožiga je bil oproščen, pač pa radi goljufije pri zavarovalnini obsojen na 18 mesecev jeJe. llazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Na grobu svoje neveste se je ustrelil, kakor se poroča iz Hamburga, slikar F i e 1 i t z na otoku Sylt. Bil je takoj mrtev. — Umrl je na kliniki v Monakovem J. M a y e r , ki je pri pasijoskih igrah v Oberammergau-u predstavljal Kristusa. Naučnemu ministru H artlu se je zdravju toliko zboljšalo, da more biti nekaj ur izven postelje. — Stavka. 500 uslužbencev pri električni železnici v Cler-mont Ferrand stavka. — Škof v Mo-g u n c i j i je postal kanonik Jurij M a -rijaKirstein — Proti pljuvanj u. Norveško mestece Trondhei m je glede snage in higijeničmh ozirov daleč pred drugimi mesti. Tam je magistrat kratkomalo prepovedal meščanom, pljuvati po tleh, a vsak, kdor se preti temu pregreši, plača dve kroni v neko posebno blagajno. — Svoboda v Nemčiji. V Migdaburgu je častnikom prepovedano iti v gledališče k igri »Po mirozovu«. — 97 obtoženih kočijažev je v Budimpešti radi zadnje stavke, katero so ondi vprizorili kočijaži. Obravnava bo trajala tri dni. — Obsojen je v Lvovu radi razžaljenja poslanca Brei terja urednik Zwilinski na 2 meseca zapora, urednik Dtnilak pa na 100 K globe. — Socijalno-demokratični poslanec obsojen radi volilne sleparije Sjc dem. državnozborski poslanec dr. H e r z I e 1 d bil je v Berolinu radi prestopka proti volilnemu zakonu obsojen na 14inevni zapor. Herzfeld je namreč o zadnjih državne zborskih volitvah volil dvakrat in sicer v Rostoku in v Berolinu. — Afera Mandl - Schnal - Fresl-K 1 o f a č. Židovski časnikar Mandl Leopold je uložil tožbo proti poslancem Schnalu, Freslu in Klofaču radi znanih dogodkov na hodnikih poslanske zbornice. Omenjeni poslanci so Mandla oklofutali, ker je poslanca Fresla obdolieval, da je v belgrajskem konaku ukradel neko uro. Društva. (Sloven. kat. a k a d. društvo »Danica* na Dunaju) priredi v četrtek, 3. decembra, svoj III. redni občni zbor, s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika; 2. eventualno čitanje zapisnika brat. društva „Zarje« v Gradcu; 3. poročilo od-borovo; 4. slučajnosti. Prostori: Trotter, zum Magistrat. Začetek ob pol 8. uri zvečer. (Iz Ljutomera) Vspored včeraj naznanjenega koncerta je 1.) V. Parma: »Koračnica« it operete „Am»zonke". Glasovir. 2)1. N Skroup: »Stiročeškaf, moški zbor. ?■) F. S. Vilhar: »Proljetni zvuci«, m«š. zbor. 4.) II. Volarič: »Divja rožica«, ženski dvospev s spremljevanjem glasoviria. 5.) Laharnar: »Prt zib»li«, mešan čvete-osoev. 6) *) II W. Ernst: »E djie«, h) IIanry Vieuxtnmps: »Qt Varo«,svira na gosli g. bV. S ;rajnik. 7 ) •Grenadiria«, bariton s sprem'ievaniem gia-Bourja. 8.) A. Forster: „Ave Marija", šeste roglasan meš. zbor s spremljavan em glaso-virja ii ..Gorenjski Slavčok". 9) A Haidrih: .Sirota", moški zbor, z alt solo. 10.) Prane F rjančič: »II V-*n«o narodnih pesmi«, ženski zbor 11)1. p|. Zijc: F.nale iz opare „Zrinjski" moški zbor s spremljevanjem glasovirja. Op. Pri točkah 1, 4, 7, 8 11 . ozir. spremila na glasovirm gnspa M Sršenova, pri točki 6. (a in b)pag. D >miciian Sarajnik. Zičatek ob 7. uri zveW. Č sti dohodek je namenjen za nabavo društvenega gtasovirja. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 2. dec. V današnji seji drž. zbora je bil na prošnjo deputacije drž. pisarniških pomožnih uradnikov predložen predlog, naj vlada v kratkem predloži predloge za, zboljšanje gmotnega položaja teh slojev. Dunaj, 2. decembra. Iz vladnih krogov se čuje, da vlada ne namerava odgoditi zasedanja državnega zbora do začetka delegacij, da tako pokaže, da ni opustila sredstev spraviti v razpravo proračunski provizorij in da bo le prisiljena porabila § 14. Dunaj, 2. dec. V poslanski zbornici se od otvoritve seje dalje vrši na češko zahtevo dobesedno čitanje došlih ulog. (Jitanje bo trajalo še dolgo časa. Dunaj, 2. dec. V parlamentarnih krogih se govori, da bo drž. zbor od-goden še-le 13. t. m. Doslej se Cehi niso udali, da bi pustili prosto pot proračunskemu provizoriju. Dunaj, 2. decembra. Mladočehi so v državnem zboru danes pričeli z obstrukcijo. Zahtevali so, da se došle uloge dobesedno prebero. Sofija, 2. decembra. Vodja mace-donskih vstašev, Sarafov, odločno izjavlja, da bodo vstaški vodje brez ozira na politiški položaj spomladi v Macedoniji in v okraju Adrianopel nadaljevali vstajo. Ustrašili se ne bodo ne turških odredb, ne groženj Avstrije in Rusije, ampak skušali bodo doseči popolno avtonomijo Macedonije, kar odgovarja paragrafu 23. berolinske pogodbe. Po vsej Evropi in Ameriki se bo nabiral denar za vstaše in vojna sredstva. Sofija, 2. dec. Avstrijski polkovnik Giessl izdeluje načrt organizacije orožništva v Makedoniji. Okolu 50 častnikov in nekaj sto mož bo poklicanih v orožniško službo iz Bosne in kavkaške Rusije. Sofija, 2. decembra. Tukajšnji vse-učiliščniki so priredili rekvij za v Makedoniji padle vstaše. Vsi vseučiliški profesorji in naučni minister so se udeležili službe božje. Solun, 2. dec. Makedonski vstaši so poslali pismo, v katerem naznanjajo, da izvrše v kratkem nove atentate. Mnogo prebivalcev si ne upa iz hiš. — Dognano je, da sj obče pnljub ljene in vsepovsod razširjene »Kapljice sv. Marka«, Gradska ljekarna, Zagreb, Markov trg, nujno potrebne v vsaki hiši, da se more j bolniku nuditi prva pomoč in da sa zdravi ljudje obvarujejo bolezni. Radi tega opozarjamo na današnji oglas gradske ljekarne v Zagrebu. 1 Poslano. Usojamo si p. n. sobratom naznaniti, da se naš glavni pooblaščenec, častiti gospod Franc V y m 6 t a I, mudi sedaj v ljubljanski škofiji, da da častitim p. n. dušnim pastiriem potrebna pojasnila gleda ustanovitve »Emeriten-Vereina« za katoliško duhovščino za avstrijsko cesarstvo ter jih povabi na zavarovanja za Blučaj invaliditete in sprejme zavarovalne ponudbe za to društvo. Prosimo svoje častite sjbrate, naj bratsko sprejmo našega imenovanega pooblaščenca, mu popolno zaupajo in prav številno pristopajo k »Emeriten Vereinu-. Ravnateljstvo »Emeriten -Vereina" za katoliško duhovščino za avstrijsko cesarstvo, Dunaj, I Wipphngerstrasse 30. Listnica uredništva: Sotrudnlkl, pišite kratko, a poročajte hitro in točno. Z ozirom na notico iz »Mekinj" v ponedeljkovi Številki >Sloveu<:a« nas prosi ondotni i. ifosp. župnik Fr. Rihar izjave, da on z omenjenim dopisom ni v nikaki zvezi kar resnici na ljubo radi izjavimo Dobrodelni bazar pri „Slonu".®i? Lepo priliko pogledati in nakupiti si razna ročna dela kot lepa Miklavževa darila ima vsak, ki se potrudi ta teden = k „Slonu" V dvorano v I. nadstropji. Odprto vsak dan dopoldne od 9—12, popoldne od 2—5 ure. Cisti dobiček je namenjen deškemu sirotišču vMarijanišču. Prijatelje sirotnih dečkov vabi k obilni vdeležbi Podporni gospejni odbor za Marijanišče. Meteorologično poročilo. V iina nad morjem 806.2 m, srednji xra6ni tlak 736*0mm Cm »pa- MTUji Stanje barometra. ? mm. Tompe-, ratara j po Celaijn I Vetrerl. Nebo fll « - 1| ' /21-8 | b-7 sl. sever oblauno | „ 1 7. zjutr 1 722 2 | 04 brezvetr sneg i 366 | 2 popol.j 727-6 | 2-1 » oblačno j Srednja včerajšnja temperatura 3-5*. noroaale 0 4*. Zitiic ceni« dnč 2. decembra 1903. (Termin.) Na budimpeštanski borci: PSenica ia april.....K 7 68 , 7-69 Rž za april........» 6-61 » 6-62 Oves za april.........5 48 » 5'49 Koruza za maj 1904 .....» b'14 » 5 l5 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7 80 do 8-30 Rž julne železnice .......7-95 , 8.30 Rž...........» 6-70 » 6-85 Ječmen , ................6 50 „ 7 60 ob Tisi ........610 » 7"20 Koruza ogrska stara.......6 25 , 6-45 „ r nova ...,.„ 5 30 » 5 55 Cinkvant stari........— * — » novi.......» 6'65 „ 7-— Oves srednji..........5.70 > 5-95 Fižol . ..................750 » 13-25 Lak za sobina tla, Ž^v-Lej prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 11 11—4 Vnanja naročila proti povzet ju. fla prodaj sta 2 križevapota2 jeden 95 cm visok velja gld. 65"— drugi 150 „ „ „ „ 250— pri 1591 1 Fi?. Tomati^u podobarju In pozlatarju y Ljubljani, Valvazorjev trg štev. i. Vabilo na ustanovni občni zbor „Slov. katol. izobraževalnega društva ,Straža' na Dunaju", ki se vrši v nedeljo, 6. decembra 1903 točno ob treh popoldne v Resurzni dvorani („Wiener Ressource", I., Reichsratsstrasse Nr. 3) na Dunaju s sledečim vsporedom: 1. Volitev predsednika zboru, 2. čitanje pravil, 3. Volitev odbora, 4. Volitev dveh računskih pregledovavcev, 5. Določitev članarine, 6. Slučajnosti. 1585 i-i sklicatelj. llSka Tiskarna priporoča raznovritn« vizitnice' po nitki ceni. a Zahvala in priporočilo. Za številni obisk v vrhniški „Čitalnici" od strani tujcev in Vrhničanov se najtopleje zahvaljujoč, si dovoljujeva s tem naznanjati, da sva s 1. decembrom prevzela Hafnerjevo pivovarno. Potrudila se bova, da slavno p. n. občinstvo najboljše zadovoljiva v vsakem oziru, ker bova mogla v vsakem dnevnem času po-streči s priznano dobro, ceno toplo in mrzlo kuhinjo ter z najboljšimi isterskimi, štajerskimi in dolenjskimi vini in izboru i m Gossovim marčnim pivom. 1588 3—1 Sprejemajo se naročila za kosilo in večerjo. Za številen obisk proseča beleživa velespoštovanjem Anton in Julija Albert. 16č6 1—1 Zahvala. Vsem onim, ki so spremili k večnemu počitku našo nepozabno mater, gospo H Margareto Detela zlasti prečast temu gospodu dekanu in drugim gg. duhoviiikom, slavnemu pevskemu društvu za ganljivo petje, sploh vsim, ki so prioiteli od blizo in daleč skazati zadnjo čast dragi ranjci, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. V Moravčah, dnž r!0. novembra 1903. Žalujoči ostali. J) Katoliška bukvama" v Ljubljani priporoča: Življenje Jezusa Kristusa fiancoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Prvi zvezek, stran 1 do 372, broš. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 60 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 > Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 > 20 » elegant. v platno vezan 2 » 20 » To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 6 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. Isfrsko vino lastnega pridelka teran in muskatelj rudeče in refoško »e dobiva pri AntonuFerlan di Giorgio v T^cuinju (Istra). Na prodaj ima tudi izboren 1550 12-2 tropinjevec. Vzorci in cene na zahtevanje. Restavracija „Fantini" Gradišče štev. 2_ priredi v četrtek, dne 3. decembra velik vojaški koncert c. in kr. pešpolka štev. 27, kralja BelgijGov. Začetek ob 8. uri. ## Vstopnina 60 vin. Ker je namenjen čisti dobiček tukajšnjim siromašnim otrokom, je pričakovati obile udeležbe. Velespoštovanjem 1581 1—1 S. Fantini. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 571 68 F. HITI, Pred škofijo štev- SO. jsjt Zunanja naročila se točno izvršujejo. musi^-- --rtu« II potniki v Ameriko I! = CUNARP LINE == prevaža potnike naravnost iz Trsta v Novi Vork 1552 9—2 z brzim parobrodom „AURANIA" s 1200 mesti III. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom ,,CARPATH IA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami. Cena potne karte za vožnjo, :7 TFpnfn v Nnvi Ynrk lirano, s vinom in vso postrežbo [L llbld v nuvi iUllv III. razred za osebo 180 K- Odhod iz Trsta: CARPATHIA" 15. decembra 1903 „CARPATHIA" 2. februvarja 1904 "AURANIA" 29. decembra 1903 „AURANIA" 16. februvarja 1904 Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike dajein preskrbljuje - Avstrijski domači glavni zastop = Schroder & Comp.-Trst Tia Carlo Ghega št. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHR0DERC0 - TRST. Potniki naj se zglasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete! Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabi ajo zanctranie in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonomo pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva Delujejo izborno proti hrifjavnsti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in s'ezih ter koliko in ščipanje v želodou. Odpravilo vsako mrzlico. Te kapljice so n*jboljše sredstvo proti boleini na maternici iu modremu ter rr.ditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmeču hiši. NHročuje ro edino in točno le pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv Marka. Denar se pošilja naprei ali pa povz»m\ Manj kot ena dvanajstoric* se ne pošilja. — Cena ie nasledi))« in s cor franko dostuv'jena na pošto: 1 ducat (12 stekl.) 3 ducati (36 » ) Ustanovljena leta 1360. 1553 10—2 4 K 11 „ 5 ducatov ( 60 stekl) 10 ducatov (120 „ 17 K 32 „ Mestna lekarna Zagreb, Markov trg št. 36. Zdravje je največje bogastvo! Nove zbo^šane gramofone z glas ivno-, ročno- in varstven omarico, zelo priliubljen > mpel duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon m ***** avtomate za gostilneazelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. ^mMMž SiP • 1079 60-30 T^udclf lUebcr, urar v Ljubljani, stari trg 16. P Najprimernejše darilo za gospodinjstvo je slovito znani ~1643~~3 Pfaff-ov šivalni stroj, ki ustreza vsem zahtevam in je zelo prikladen za umetno vezenje. Zaloga pri F. Tachinklu, Soduijske ulice 4. Mo^o! Novo! Orientalske preproge Haggi Giorgio iz Trsta zaloga preprog Ljubljana, Dunajska cesta 20 (Hribarjeva hiša) Priložnostni nakup. P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice naznanjam, da sem došel z lepim blagom orientalskih preprog in ostanem tu do božičnih praznikov. Nihče naj ne zamudi porabiti te ugodne prilike, da si preskrbi morebitne svoje potrebščine po skrajno nizkih cenah. Na mnogobrojni ugled in prijazni obisk vabi najuljudneje velespošto- Pascal H. AYdinyan (sin) vanjem 1560 3-3 m ^pTTTTtTTrn^^rriTT?) fmrmmrrr Vn rn itttti' "JK? IČAR & PEJAČ, Ljubljana, Prešernove uliee š % priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame. S --cene, toi>n» zrr=z==== 1532 12-4 " o 0 706 104—66 ^Lo Naročajte IZ: iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu. « ic^vB« s« ■■ t ■ ■■ lk S M;»rii a«, -w Kiiii n » ■ i» ■■ ■ IVHvnill am. m*, -n ■ B M 0 0 o ffoteli, kavarne in gostilne, ^SS hi so naročene na ,,Slovenca": AdergaB pri Cerkljah: Frani1. Sta m car, (/osti na Bele«, pri Dovjem: P o t o č n i k Fr., gostilna. Begunje nad Cirknico: Bo nad Anton, ,i. M f (len, gostilni. Beričevo pri Dolu: G r » d I e| gostiln'. Metlika. Vu k š i n i č Jožef, gostilna, Da-ii el Mak ar, gostilna. Mirna peč : Kofiak Jos., gost. Mlino p. B edu : Hribar Marija, gost. Mokronog : S -šeli K^rol, gost. Moste pri Ž rovnici: R o t a r Gašper, gost. Novomesto: Kavarna Damisch, Pav-čič, hotel. Jan. KoSak, gostilna. Olševk p. Tupaličah : Koželj Jak. gost, Ortenek: J B. K os le r, restavracija. Podnart: Pogačnik Marija, Javor Te režija, Poaavc.v gostilne. Praprotno p. Šk.fji Loki: Dolenc Mariji. gostilna. Podgorica p. Dobrepoljah: Germ Fran, Polhov Gradec: Kunovar Hal. in Zala z n i k Ant. gost. Premskovo p. Kranju: Jakob Dolinar gostilna. Preserje p. RadomLah: Sare Janez, gost Pulj (Pola): Cafe Miramare. R&doljica: Mulej Ivana, restavracija, Autrustm Janez, gostilna. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija, Ludovik S e v a r , c.kr.poštar, Ivan Fatur. gostilni. Radeče p Zadanem mostu: Snuderl A '>izi|, g s il >a. Rateče, Gorenjsko: Ivan Petrič, gostilna. Rečica p. Bledu: Mar. Korošec gostilna. Retje, p. Travniku: Grego rič Jož. in B e n č i n a Karol, gost. Ribnica, Dol.: Podboj Jos. J., Fr. Podboj, Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n. gostilne. Rob p. Vel. Liščih: Jak šo Mih., Bregar Lan, g< stilna. Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna. Selca p. Siofji Loki: Verhunc Janez, (T"«t. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: Drobnič Jurij, gostilna. Stanežiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost. Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stara Vrhnika: Jesenovec Josip, gost. Suhor p. Novemmestu. Bohorič Ant., g >«*. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Str. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna. Šiška pn L;ubi|ani: Jak. M a t j a n, g istilna. Skocijan p. Turjaku : P e t e r 1 i n Franjo, gostilna. Škocijan na Dolenjskem : D u r j a r a Peter, gostilna. Škofja Loka: Hafner Leopold in Hafner J., gostilni, S p li c h al Fr. kavarna, Dolinar Jak. „pri Kroni". Josip Hafner, g> stilne. Sturije pri Ajdovščini; Edvard Cigoj, Sefan Selj in Ivan Stibilj, gostilne. St Jernej, D ol : P r i j a t e 1 j l an, gostilna. St Vid p. Cirknici: Pomk»ar Lan. gost. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Kavarna Sitar. Trata p. Skofji Loki: Zakotnik Janez, g stilna. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafeCommercio,CafeFabris. Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilni. Varaždin: kopa'iš o o-s^rbništvo. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti." Vel. Poljane Dol, M. Andolšek, gostil. Vevče: Kuhar A\g., gestilna. Vič p. L ubljan.: Ivan Kane g. stilna. Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«. Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna. Vižmarje: Štrukelj Tomaž, gostilna. Vrba Kuroško: Mih. Schleioher, grstilna. Vrhnika: Dolenc Fr. J u r c a Jos. in Kočevar Franc, gostilne, kavarna »Albert«, in Oblak Jan. gostilna Zgornji Kašelj: Marci na I^n., gostilna. žerovnica p. Cirknici: M a r o 11 J., gost, Žirovnica: Cop M., Sv et i n a A., gostilni. Najvišji vspe/t sedanjosti! cfinglašfio sMladišč& oBlefi. J&juBljana, cMestni trg J. Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . . //. 10'— Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah . „ 10'— Črni in sivi cibo!in=paIetot z velikim ovratnikom Fine jaquet=obleke........„ 10'— Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega Najfinejše salonske obleke......,, 20'— Najfinejši paletot za dame v stoMa^oni Angleški modni ulstri.......ff 10'— Črni damski ovratniki, podloženi Fini double°ulstri, temnosivi......ff 10'— Najfinejši double-ovratniki v sto!a=fa^oni Črne zimske suknje, mandarin.....„ 10'— Modne damske obleke Haveloki iz kameline dlake, rujavi in sivi ... ,, 5*— Zimske jope, podložene Otroške obleke in ulstri.......„ 5'— Elegantni otroški plašči Otroške obleke v različnih barvah .... ,, 2'50 Jopice za deklice v vseh barvah Fine modne hlače, tople, progaste .... ,, 2'SO Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. 1496 is-8 Kožuhi za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških m\vj£jumu cenah. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše in najhitrejše. Obenem si usojamo uljudno naznaniti p. n. odjemalcem, da s 1. janu- Velespoštovanjem varljem 1904 opustimo svojo filijalko na Resljevi cesti. — Prosimo, da Kapamacsija *St Bondv odslej nadalje preskrbite svoje nadaljne potrebščine na Mestnem trgu 5, n i n i. kjer se sprejemajo tudi vsa naročila. UfOSlaV DematOVlC. Angeljnovo milo Marzeljsko (beio> milo z znamko 449 104—73 sta najbolj koristni trdila! s&ili MT za hišno rabo. H dobivate jih po špecerijskih ftacunahl Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. _ 1357 73 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnlžke obleke iz trpežnega in solidnega blagi po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov .... ;.. fiŠ? Posestvo je naprodaj v lepem kraju oh novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem. P.. se£t< o cbstrii iz njiv, travnikov in gozd«; v hiši je stara ferčma, prcdajalnica ter pn daja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo bupčnc. Cen» posestvu je 10.600 kron. Plača po dogo oru Naslov posestnika po*e iz prijsznoeli upra n^tvo »Slovenca«. 1522 6 Najtopleje se priporoča že dobro znani dravi in ločilni liker Kts" Klauerjev ,TrigIav' ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke: Viktor Cantoni, Jos. Murnik, Ivan Jebačin, Ivan Perdan, Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Kor bar, Josip Kordin, Peter Lassnik, A. Lilleg, Karol Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, Mi E. Supan, F. Trdina 1448 10—8 J{išct je na prodaj == na J^imsKi cesti štev. U, preje /J. Zajec, sedaj }osip Jfoman, gostilničar v Ljubljani. }jiša je enonadstropna, ima 5 kleti, vrt in salon; štiri sobe so prirejenega gostilno. Več pove gospa 1573 3-3 Terezija tfoman goslilničarka v Ljubljani, Rimska cesta 4, in pa edini izdelovalec J. Klauer v Ljubljani. IKa v mwm mmm mmm mm* Naznanilo mmmmmrnmm mmmmmmm mmmmmmmm U.judno si usojain naznanjati p. n. občinstvu, da s m dre 25. novembra 1.1. v llihniei (v društveni hiši hranilnice in posojilnice) št. 3 in 4 »s- otvoril trgovino mešanega blaga. Vsled jako ugodnega nakupa mi je mogoče p. n. obč astvu glede kakovosti in cene avoji ga blaga po možnosti ustreči. Za mnogobrojni obisk svoje trgovine proseč, vam zagotavljam točno in vtstno postrežbo ter beležim z vsem spoštovanjem 15C0 3-3 Vendelin I. J. Stare. ft^ji baj ^ajh^^af ^^ (al mmm mmm mmm mm mm mm mmmmm i Tri izurjene dacarje sprejme v službo za okraj Brdo Anton Debeljak. Ponudbe naj se do 15. decembra t. 1. vpošljejo podpisanemu v Radovljico. flnton Debeljak, 1567 2-2 zakupnik. Asti spumante „kipeče vino" velesloveče tvrdke „BRATJE CORA" v TURINU priporoča najtopleje Anton Stacul trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v Ljubljani. Cena izvirne velike steklenice K2'5o; pri nabavi 12 steklenic 5% popusta. Tudi priporočam svojim p. n. cenjenim odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih tuzemskih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe, meso in sadje. — Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega in tu-zemskega šampanjca, renskih, bordeauxskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španjskih in grških vin. — Pristni francoski in tuzemski konjak, najfinejše vrste čaj, likerji itd. 1517 6—2 1562 3-2 © B>S različne vrste, se prodajo prt Iv. Bugenigg, sodarju, cesta na Rudolfovo železnico 5 in Bleiweisova cesta 42. Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. JC3T Prosim prečastite gospode žup-KS" nike, naj si blagovolijo ogledati. flatfoeena dela se izvrše piran vilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in -a* praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 28 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. 'U Najboljša in najsigurnejša m prilika za štedcnje! m P^eje: Gradišče št 1, Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron. U LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: tt?9 2> L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po požti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Kariinstolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uaeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. IždajateJj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.