24. *tev. Poštnima pla&ana t Rotovini. Celie« četrtek f. marca 1928. Leto X. txbata * torek, čstrtek In •e&dto. SUne mesečno Din 7'— jui inozemstvo Din 20*—. f«aa«taP3 Atevitka LaLnn poStno-Cekovneg« ravodn 5tev. 10.666. NOVA DijZl tlr«dii!4tv« la vpravnl&tvo* Celfe Strossmayerjeya ullca I pritličje. ^kopisov nc vraČanro. Qglasl »>• tar-lfa. Telefon Int Star. fc5. Nettunske konvencije in zunanji minister dr. Marinkovic. V beograjskiih časopisih eitaano, da se misli nas zunanji minister g. dr. MarinJkovic na svojom potovanju v ne- ko framcttsifco zdravilišče sestati v Že- nevi ne le z mfrtistri male an tain te, temveč tudi v nekem drugem švicar- skem ali iUtlijainskom kraju z Brian- dom in Mussolini join. Francija misli skleniti z I tali jo oinako prijateljsko po- godbo kot z naimi — in za nas bode najbrže nawtopiila težka ura, ko se bo- deuno morali odloeiti glede znamili net- tunskih konvüncij, vkolikor se žalibog že ne izvajajo. Co sa.mi ne bodemo ho- teli, na« bode silila Franciia. Zato je natttalo v navših nacijonalniih krogih preooj vanemirjenja in nezaupanja proti zunanjemu ministru dr. Marin- kovičui, posobno še, kor je skušal tol- inaciti znaina dolocila iglede obrnejne- ya nopremicniiiykega prometa Italija- nam vprid. »Odnosaji naše države na/pram Ita- liji«, piše te dni zelo dobro zagrebški »Jutarnji list«, »so vse prej kot pri- iateljski in to brez naše krivde. Znane so italijanske tendonco in Ilalija no samo, da se jo polastila del a našegu. teritorija, ampak hočo tudi napraviti našo držaivo v ekonomskem oziru za svojo kolonijo. V tej smeri gredo vse italijanske težnje. To čuti ves naš na- i'od iai od tod pri ha j a tudi on a spon- lana revolta ob priliiki vsake konce.su- jo, koja so dovoli Italiji. Padec dr. Ninčica je bil posledica (e8U, ker ni mogol spraviti nettunskih kO'Ti'wnoiij prod Narodno vskurpščind •\o jo prižel na inest o miinistra zuna^ njili del dr. Voja Marinkovie, sü je smatralo to kot noko odporiioj.se stali- *ce na-pram Italiji in kalijanskim /a- litovain. To so je tako razumolo v naši državi in tudi v Italiji. Zato jo naža jaivnost dokaj .simpalicno sprojela vasrt o imenavaaiju dr. Vojo Marimko- viča za ministra zunanjih del, v nadi, da bo v večji meri ščitil prestiž našo ilržave in da ne bo izvedel to, kar je halel storiti dr. Ninčie. Prevarali srno se tako mi, kakor tudi Italijaan. Italijani so našli v ose- bi dr. Vojo Marinkovica mnogo l)olj- sega prijatolja in zaveznika kot so to saini pričakovali. Ako bi izbirali mo- go€o m;eil vsemii nazÜ'mlii ,poLiti!ki, Mi priliy'ijajo v pc&tev kot kasndidati za niiiniistro zunaaijiJi del, no bi gotovo aasli nirti enega» ki bi jiin napra\il to, kax ji'm jo napravil dr. Voja Marin- kovkl Prav malo bi se našlo v naši državi takib Ijudi1, kii bi so upali podpksati! akt, kakr«nc\ga je potlpksal g. minister zunainjih poslov dr. Voja Marinkovic in na podlaigi kateroga jo bil izdan raxpis miinivstrstva praivdo st. 6527 od G. februarja 1928. Niti v najkritičntj- ših časili kraljovine Srbijo ni bil izdan nikdar buk tako famozeai akt, kakor ga je izdal sedanji minister zunanjih posloA'. MJKli'mo nami'ec na akt ministra ziwianjih poslov, ki je na-slovljen na ministrstvo pravde, in v katerein se dokazuje, da so olon 342. fiai. zak. za leto 1927/28 no sine nana-sati na ita- lijansko državljaaie. Po tem clenu sin. zak. ne sinojo namrec tudi drzavljaaii broz prodihodnega dovoljenja mini- slrstva notrainjiJi del in niinistrstva vojne pridobi-va.li iiopreniiC'iiine v pasu 50 km od drzavne mejo in morske oba^ le. Nasa sodiswi so se držaJa te pozi- tivne zakonsko normo, Tocla minister g. dr. Voja Marinkovic si jo hkrati iz- mislil, dai «e to zakonsko določiilo ne more nanaisati na Itailijane. Kot ar- gument za to je navodel konzularno kormencijo, sklonjono 1. 1879. mod knoževina Srbijo kl kraljevi.no ltalijo, po kateri smejo Italijani na teritoriju krieiov.üno Siibije priidobiivaiti nepreh niičnmo potom nakupa, prodajo, na- sledst v;i, zak on a ali iim: katerikoli dru- gi nacin, enaiko kakor državljaaii kne- ževime Srbijo in nasprotno. Pripomjiiiti nuoratno, da Itolija ni te konvenciijo nikdar priiznala in da ni bi'la tudi ne razglasena v italijanskih Klužbenih listih in zato ni bila za lta<- lijo obvczna. Šele 2. novombra 1923 se je Itali'ja spomnila konvencije, ki se jo skleniila med knoževino Srbiijo in kraljovino ltalijo že Iota 1879. in tega dne jo je ludi razglasila v služljenih tiovi'nah. Dr. Voja Marinkoviic si je sedaj bkratu znni-slil, da je s tem ta, konvencija jDastaJa obvezna tako za nas, kakor tudi za Italijane. S t«m iiinenjem dr. Marinkovica je .soglašal tudi naš mim ister pravde in bivši pred.sodnrk kasa^ijskega sodišča v Beo- gradu dr. Dušan Subotic. Ni potrcbno biti ju,rist in ni potreb- no biti niti posabno modor ümek in razuinoti, da konvencije knoževme Sr- bije ne morejo nalagati olniezji osti kra- Ijevini Srbov, Hrvatov in Slovencov. Po logiki dr. Marinkovica bi morale biti obvezjie za kraljevino Srbov, Hr- vaitov in Slovoncev tudi vse pogodbo, ki so jiih sklcinili raizni srbski župaiii z benoško republiko ali z drugimi ita»- lijamskiini dr2a\rami. V pravnem oziiru je absmrdno in popolnoma brozmisel- no, da so more konvencijo, ki je bila sklonjona jDrod 44 lcti, rajzsiü'iti na kraljevino Srbov, Hrvatov in. Sloven*- cov saiino zato, ker so italijansko služ- l>ono novinc po 44 letih to konvencijo obelaUwiilo v ,službencan listu. Po toj konvonoiqi je izslo toliko novih zako- nov, ki so jo derogirali, da je konvenr- ei ja izgubila vsak-o moc brez ozira na to, da je že zastarela, ker jo Italija skozi 43 lot ni Jiotola ratifficirati. Nasa držiiva sauna je sklenila trgovsko po- godbo z ltalijo miesoca julija 1924. To- da čo ninictimo drugeiga, imamo člon 342. sin. zak. za 1. 1927/28, ki jo dero- giral to konvenciijo, tiudi ako bi bila se v velja/A'i. Akt ministra zunamjih- poslov vse- Inije pa Sc drug'o strašno činjenico. Ciospod dr. Voja Marmkovic je Sofe parlamentarniih skupitn prosil, da so ne kriiizirajo oblaMi v Južni Srbiji, kor to izkorišča iinozomjski tsk in. za- hteval je tudi oil naših liistov, da ne jiH'padajo oblasti v Južni Srbiji. Dr. Voja Mariinkoviic sani pa je izrekel v s\ ojeni aktu strašno obsodbo in to sa- njo radi tega, da da satisfakeijo Itali- janom'. Ugotovil jo, da na-ša sodišča uporaibljaijo nopravilno napram Itali- ja nom zak an im da nase oblasti hkšu- jejo proänjo i'(alijan,skih podanikov zelo j)ocasi. Dr. Voja Marinkovic pra- vi v svojoni aktu izroeno, da je posto- pek naših oblasti nap rann Italijanom »neza'kanit«. ()o bi so x nn&i držaivi našel kateri- fcoli, ki bi trdil recimo, da je postopa- nje našiih oblasti v Maoedoniji nezako- niilo, ta bi brozdvomno priišel v »giav- njaico« (slaviti beograijski za'.pori). Nas tolaži edino to, da imajo naiši soanL'ki bolj razvit nacijonalni in dr- žavni čut, kot minister dr. Voja Mar- iiukovk: in dl*. Diišan Suib-otic. Sod- ni'ke vežo za^kon in nie drußeiga. To je ustavna norma. Sodnik niti mora, ni- ti hooe paslušati kako poljubno tolma- c'onje prodpotopnih konveneij. Sodnik ni dolžan glotle tobnačeaija zakonov ravnati se po naredbah ministra prav- de, Sodnika veže saino to, kar je odo- bri.la Narodna skupšcina kot zakon in kar je kralj podpisal. Zato bodo na- ša sodišča v toj zadevi po.stopala so nadalje (ako: kot .so postopala doslej, dokler so no izda nov zaJcon, ki bo dru-gaČG dolocil. Na lnila-nä-kem A-olosojüiu je pasta- vila Italija paiviJjon »Dalmacija«, tor je s toin poJtazaJa svoje aneksijonistič- ne protenziije. Naža viada pa otvarja na široko vrata italijanski okonomski penetraeiji, ki je bila vedno aivant- garda političnega osvobojevanja.« !§e Pokojninski zavod za namešctmce v Ljubljani. lz gospodarskill krogov smo dobili sledeči dopis: Današnja ljubljanska dnevnika sta imola oba po on članok o Pokojnin- skem zaivodu za nam-eščence v Ljuib- Ijani. >Jutro« ima kratek referat o letnem poročilu Pokojnins'kega zavo- da zu 1. 1920, ki je bilo bojda šo le pred kratkini razposlamo (!), >Slove- neo« pa prav naivdušen članok o novi palači Pokojninskega zavoda na Mi- klošdčevi cesti v Ljubljani, ki sem jo sicer tudi saun zadnjič gledal, morann reči, da s pra/V mesanimi öustvi ia dvomi, če so pri tem zavodu res Az- ključno skrbi za nameščence in za — njihove gospodarje in no znabiti tudi za docola lokalne ljubljanske interest?. Da so povrnemo k »Slovenčevemu« clanku! Poleg eme ali dveh volikib. stavb v Ljubljani gradi sedaj Pokoj- ninski zavod s stroškom xest milijmwv dinar je v (pravi »Slovonoo«) ogrmnno UirincuUtropno stavbo. Gradbo stavbe je dovolil po citiranem članku gospod minister Gosar. Lepo in i>rav! Kolikor se pa spominjarn iz časniških poročil o lam.skem oWnem zboru Pokojnin- skoga zavoda in iz referata enega iz- mod našiJi dolegatov, ni bilo tarn niö govora o tako visokih stroških za no- vo hišo zavoda! Kdo gospodari z na- siini prispovki? Ali kak gospod mini- ster, ki gotovo ni nikoli težko place- val premij ali obeni zbor zavoda.? To vprašanje treba točno in energficno razcistiti! »Slovenoc« pra:vi, da bode v pri- tlicju osean trgovkiskih lokalov. Prav. Sicer bi po mojoim skromnem mnenju no trobalo tistih gotovo dragih stebrov okrog lokalov, ki bodo nosli lop denar sa-nio oniin, ki so jih projektirali in izdolali, za,varovancem pa niti dinar- ja, ali trgovski lokali bodo — vsaj predvidoma — vrgli neko višjo na- jemnino. Vsaj predvidoma, praviin, ker za trgovske lokalo gotovo danes tudi v Ljubljani ne bo urevelikega dre- nja. Ali čemu so v hiši, ki jo zida so- cijaJni zavod, šost- in štirisobna «ta- novanja? Ljubljanska nobles a naj si zida hiše z hiks-urijoznimi slanovanji sama na «voj račun — in jie na ra- cun tožko izhajajočili pridobitnih krogov in nji'hovih nameščencev! Gelo »uinotniöki atelje« je v Hisi, dalje dva lifta, »jeden za osebni, jeden za tovor- ni promet«, kakor pravi »Slovenec«, na proeeljo pride kip sv. Martina, ki ga bode napravil, gotovo prav po ceni, {turd E. A. Mictiaelis — B. 1{.: Neznaui inrtvec. Štirinajstoga ma ja 19 .. jo obja- vila »Daily Mail« moil dru'gimi poro- čili na koncu druge strani tudi sle- deoo kraitko notico: »London-S . . . .: Nedaleč od Chel- sea Bridge so dames zjutraj potegnili i-z Themse truplo neznanega moža, "starega okali petdeset let. Ker je ime- lo truplo vee ran, ni izkliučena mož- nost zločina. Bolj verjetno je pa, da izviraj:o to rane od udaroov vijaka do- tičnega parnibai, s katerega so truplo j na-jprej opaaili. Ali gre za zločin ali j za nesrečo, bo bTezdvomino pokazala se le obdukeija. Identitoto ni bilo mo- goče dognati, ker mož ni imel niöesar pri sebi.« Za velemesto kot j« London, ni nič Jiosoibnoga, >če iz valov Thomso po- tognojo truplo. Vendar pa ta sluoaj žo nidi svojih posebnosti zasluži, da ga navedem in opišam. Olxlukcija mrtveca je res pokaza- al, da je srort nastala vsled utoplje- nja. Ker pa ni bilo nikjer nobene prir- i ee, ki bi in.ogla zadevo vsaj doloma ! pojasniti, jo bilo truplo neznanca na- i slednjoga dne pokopono. j Pojasnila se jo zagonetna smrt so lo čoz dolgo wiusa in sicer čisto slučaj- KONCERT Sancin - Marsič Matz cet'tek I. marca ob 729. NARODNI DOM. no. V toj povosti naj zvedo bralci slu- eaj, ki jo res nokaj posebnega. Williams Mackenzie je bil že več kot dvajset let prvi sluga v blagajni ene izmod največjih londonskih bank. Nikdar ga ni bilo treba grajatis nik- dar ni bilo v njogovih racunih niti najmanjše napako. Živel je eisto sani' zase in na sklepal nikakih pozmau- stev. KaA-arn so je izogibal, pil ni in kvairtanja tudi ni maral. Vsom se je zdolo, da je zadovoljen in srooen. Čo m.u je kdo rekel: »To mora biti izredn.o zapoljivo, tie nosite ttuke volike vsote s seboj«, jo, ne da bi so pomisljal, odgovoril: »Zakaj? D tin kilomotrov ne more rešiti pi*ed po- lioijsikim zasledovanjem. Vedel je, da bo gotovo enkrat padol pravici v roko. Zato jo sklonil slodooe: Naslodnjegst dne je \iozil 10.000 funtov v voliko donarno pismo, jih petkrat započatil in se podal k notarju. v Long Lane. »Povedoti vam hočem, gospod, za- kaj gro. V tem ovitfcu imam nekaj vrednostnih papirjev. Hočem, da bodo vairno sJiranjeni, ker se podajam na daljso potovanje in ne vem, kdaj se vrnum. Zato vam liocem zaupati del svojega rjreuiožejiia. To }o mogoce, kaj" ne?« ^Sewda!« je od vrnil notar. »u*» Slrtin 1 »NOVA DOB A« Štev 24 neki akademski kipar itd. Vse bo :>ivdobiio in trajne vrednosti«, pravi »Slovenec«. — Tako se, tovariši, z nas norčujejo tisti, ki tako lahko izdajajo naš 1ežko zaslužen denar. K temu »Slovenčevemu« poročilu jo nebote priobeilo »Jutro« istocasno prav nerazveseljiv komentar. Tarn či- taimo. da dobe upokojcnci nveseeno 500-000 Din, vdovo pa celo 300—400 diiiarJGv mesečno in za vsakega otro- ka po f)0—100 Din! Četudi to še goto- vo niso cele pokojriine, so pa tako nizke, da se nam ti reveži iz srca smi- lijo. Zdi se mi, da je ideja s tistim ki- pom sv. Martina na novi palaci (sic!) Poko,,ninskega zavoda nekoliko depla- j-irana. Kajti sv. Martin je dal ]>eraču pol plašca • . . Neglede na to, da na- .šini nameščencem pač ni treba spre- jenrati milosčine za debelo plačane pokojnino. Seveda, če se sezida luksu- rijozne palace, pri katerih bode trcba odpisovali vslcd razvrednotenja mili- jon.ske zneske, potem je treba vareeva- ti pri pokojninah. Tako žrtve pa naj /jü mt'sto Ljubljano no si jo močnejše ranie! Ne vemo, zakaj bi se razni ljub- ljanski bahači hi takozvani »veliko- mestni« hohštaplerji postavljali pred strmt-eimi tujci s hišami. sezidanimi za naše težke groše in pa za še težje prishižene groše onib, čijib vdove da- nes ob tristodinarskih pokojninah na mesec lahko poginjajo gladu! Prav ima s.Tniro«, če zahteva n.ovelizacijo zakona! Cudim s(! edino temu. da našc indu- htiijske in trgovsko organizacije o po- elovanju Pokojninskega zavoda tako fitalno molee. Če moraino letno plačati veliko milijonov na premijah in težko nosimo ta socijalni davek, potein se je pae vredno pobrigati, ali se ta socijal- ni davck tudi tako uporabi, da imajo vsa.j naLi namesčenci od lega kako visjo kor.'st. Posamezniki ne moremo biti saini povsod, zakaj pa imainio svo- je organ:zacije in centrale, ki nas res ne stanqo premalo! Za časti in viso- ka place? Gg., le na dan z besedo! Če- tudi gre &a Ljubljano in tako zelo al- truistič.no Ljubljančame! P. Stjepan Radič o svojem preda- vanju v Ljubljana V danaišnjein »Narodnem valu« (dnevniku Hrvatske seljacke stranke) opisuje Stjepan Radic v podpisanem članku prav tQinparamentno potek svojega pred a van ja, ki ga je imel, ka- kor poročamo tudi na drugom mestu, v pondeljek 27. t. m. v Ljubljani. Ra- dic pravi, da je došlo na predavanje okrog dva tisoc gospa, dijakov, inteli- gence in meščanstva vsakega poklica. Na to navaja Radic kralko vsebino predavanja. Za.ni'inal bo s-ledeci pa.sus a Rusiji: »Sovjetska Ru«ija je že da- nes skoraj na pol formalno, stvarno pa popolna kinotska doinokracija. S to fSovjotsko Rusijo vežejo nas Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare tolike ve/i «kupne stare kulturo, skupnoga shva- čajija in skoraj enotnega jezika. Ob- nova diplomatskih odnošajev ined na- 80 drža.vo in Sovjetsko Rusijo ne bode samo moder poli.tični čin, temveč bo- de začetek vseMranskega prrbliževa- nja in vsestranskega razvoja tedaj žc popolne Jugoslavije in nopiiRgledm», že boljo urejene Rusije.« Tekom pre- davanja je g. Radic tudi zelo dvastič- no rekel, da so si oven ski radikali »najgori1« ljudje v Sloveniji, a da slo- venski »popovei« mislijo, da se more priti do Boga samo z njihovim posre- dovanjem, samo z listkom, ki ga oni da jo in pod piše jo . . . Vse te pripombe je d voran a burno odobravala; »človek ne bi inislil«, pravi g. Radic, »da je med hladnokrvnimi n\ doslej ne samo oprozuimi, teniveč tivdi precej plašlji- vimi Sloven oi.« ^Predavanje«, pise dalje g. Radic, »se jo zakljueilo z moč- nim akordom, da se imajo zbrati vse napredne, vse socijalne in na/rodne moc'i v Sloveniji, da v velikem taboru in v volikcMi) pokretu kmetske demo- kracije prinesejo nasi državi konsoli- dacijo, bla&ostanje in prosveto. Bilo je soglasno mnenje vsoh prisotnlii po- slušaleev, da je bilo to predavanje naj- lepša overtura za veliki ljubljanski j-hod . . .« Velik shod Kmetsko-demokratske koaücije so bode po sklepu poslovnega odbora ! KDJC v Ljubljani vrSil v nedeljo, dne I 18. marca 1928. Govorili bodo poslan- ci Svetozar Pribiičevič, Stjepan Radic in gotovo tudi slovenski predstavniki koalicije. Shoda se bode po napovedi g. Radica udeležilo tudi več hrvatskib in srbskih poslancev koalicije. SDS v Vojvodini in Bonovini. Lep n&peh je do^egla samostojno demokratska stranka pri nedeljskih obcinskib volitvah v Vel. Bečkereku. Dobila je 1372 glasov, demokrati in radikali skupaj 007 glasov, MadžavJ 78(5 glasov, Nemci 431 glasov in dru- ge skupino 11C1 glasov. SDS ima od 72 občinskih odbornikov 20. No SusuliH pri red i liSS 10. nvarca veliko strankino zabavo. Povabila jl- tudi SDS, da se na ta naičiii manife- stira ideja kmetsko - domokralski! koalicije na Pri'morju. V Lasinji na Hrvaitskem so dobili pri občinskih volitvah sam. demokrat je 15, radicevci 4 in klerikalci 5 od- boniikov. Demokratje so glasovali za radicovskega župansskega kandidata Baburiča. Drobne vesti iz Beograda. Äß podaljsanje deselimieflü delav- \ mka? Kakor znano, je hotel bivsi kle- j rikalni minister za socijalno politiko dr. Gosar v manj«ih obratih ukiniti a^emurni delaivnik in je hotel tudi raz- širiti delovni čas v trgovinah'. Nove naredibo pa ni zgotovil. Sedaj p or oca jo beograjski listi, da nameraiva sedanji radikalni lminister za socijalno politi- ko Cleda Radovič še podal.iša,ti. doset- urn i dehivnik. To bode naravno votlilo do težkih s-ocijalnili kanfliktor. Zd prva dela null druyeyu tira na pi'ogi Novska.—Brod }v dovolilo želez- niško ministivstvo zaigrebÄkemu želez- niškemu raivnateljstvu 'se.st milijonov dinarjev. Upati je, da ne bodo požrli \sega te,ga dwiarja komiisijski stroški. Nujni predhy o razmemh v Glav- njači vlotžij-o za da.naÄnjo sejo Narod- ne skupšiMne kmetski demiokratje. \r njem «e zahteva sestaiva parlamentar- ne kamvsije, ki bcw:le to raamere pre- iskala.. Obenem se zaslite\ra odstranje- nje vodilnih uradnikov beo'grajske po- licijske direkcije. Nazi »finančniiki« v Prayi. »Slove- iiec« ]>oroča pod tern naslm;om, da se nahajata na Oeškem »v vsvrho prouča- vanja finančnih in valutaraih ramner« dva — uradnika finainčneiga niin.istr- Ktva. »Slovenec« pra,vi, da je to poto- vanje »v zvezi z načrtom za zakonsko stabilizacijo jugoslovansike valute«. Ta je spet prislno »našai«: prvič se o takih reöeih sploh no piše, ce se jih res namerava napraviti, drugič pa ta- kia potovanja, ki stancjo ogromen de- nar, za studij viilutarnih razmer ni- so potrebna. Na eni strani stedenje do smešncsti, na drugi pa nesmiselno ra.zinetaivanje državnega denarj«a, to naše valuli ne bode koristilo. Izseljeniska kcota. Od 1. ji'lija 1928 uaprej bode veljala v Zedinj. državaih nova naredba radi doseljevanja. Iz Jumoslavije se bade laihfco vselilo le 739 Ijudi. 0 (jlavnjači se bode daaie.s razprav- Ijalo vsled nujnega predloga KDK v Narodni skupščini. Minister za notra- nje zadeve dr. Korošec si je včera) ogledal to zloglasno ječo in je po po- ročHu ljubljaais'kega »Jutri« izjav.il, da so vosti o necloveskem režiinu v glavnjači prelirane, res je le, da je je- ča pranajfrna in nehiifijcnična, (No torej!) Zanimiiv ])a je slediec pasus ^Jutrovega« porocila o dr. Koroscevi sodbi glede glavnjače: »Kar. &e tiče pritožb proti polieijskim organoan, če« da vrše fizično presijo. na okrivljence (kako se da bat.hianjc le.po opisatü), je dr. KorosciC izjavil, da obstoji ta na- vada po vsem svetu in da se je poslu- žujejo v«i policijsiki organi v najraiz- ivC'nc.iÄi'li državailv. Vse konkretne slu- oaje ])a bo najstrožje kaiznoval.« To je taka izjavai, da bo dr. Korošca radi nje se glaiva bolela. Take reci se no opravičujejo in se ne trpijo, temveč energično zatrejo. Izgovori na tujce tu nuso na mestu. Spor med Acsirijo in JUtlijo, koli- kor je fa'kticno nastal, bo rešcn popol- nonia nuirnim potorn. Mussolini je svoj za ])ondeljek najavljeni odgovor dr. Seiiplu odložil za sobotno sejo ita- lijanskoga parlaiiTenta.. M/ilkonlenti. V radikalnem klubu so se pojavili nozadovoljniki, istotako tudi v dumokratskeim. Tako je vodja bosnmskiih radikalov dr. Srskič izjavil časnikarjem, da je nova Vukiw>vice- v.a vlada »e slaibša ko prva., ker ni v njej sploüi nobienega Hrvatat. Edino mo-žna rošitev polozaja je koncentra- cij,ska vlada. NadaJje je odobra.vaJ tak- tikoKDK . . . Istotako je postala KDK siinpatična ononiii delu demokratske- ga kluba, ki stoji za dr. Marhvkovi- čen! To pa zato, ker je sprawl sedaj Da.vidcviič svoje» Ijudi v m'rnistrstAra. Mestno gledališče. Prva izvirna narodna igra, ki ni le dranuitizaicija kakor Govekarjev »De- seti brat« in »Rokovnjaci«, je Finž- garjev »Divji lovec«. Mil je dejanja, krepko risani gorenjiski značaji, la/pi- darni pristno slovenski jezik: vse to je ohrani'lo >Divjega lovca.'« do dan.es na repertoarju naöih glodadižč. V Gelju že mnogo let ni bil igran. V če- trtek, dne 8. marca bo po tolikih letih ta lepa sloven ska naroflna igra zopet došla na naš oder. Premijera bi se ))ila morala vršiti že 1. marca, ker pa je ta dan Sane in ov koncert, se je mo- rala preložiti. Upamo, da. bo cenjeno občinstvo poizdravilo vpri-zorilev Ijud- s'ke igre, saj se je \n žolja že o]>ctova- n.o in od najrazlicnejsi'h stra.ni izra- žala. Rihtarja igra g. Pfeifer, Jane- za g. Verderber, Majdo gdč. Šončeva, Tončka g. Pore. Ostale vloge so v ro- kah gdc, Kavc-iceve, Krajnčeve, Žai>- karjev-e, Pecovnikove in gg. Beieta, Še- gule, Videtica, Hojkerja in dr. Pred- prodaja vstopnic v knjigarni Gori'car. in Leskoušek. Celjske vesti. c Seslnnck clanov krajevne organic zaeijc SDS za mesto Celje se vrsi da- iics zvečer ob običajni uri v klubovi. sobi Celjskega doma. Prosimo za mnch- gOhtevilno udeležbo. v Olepsevcdno in tttjxko-pronieltw dmtitvo v Celju se iskreno zalwaljuje vsem, ki so daravo- speli «rno iz Nowyorka.. Pridomo si- gurno na jjlaninski sejin. — The ori- ginal Jazz-Svetina, parnik »VipoUt«. 3. marca 1928 — Oeljski dorn. c Splohia gradbena zadruga v Celpt i0-e se Äpaminiim na začetne črke, bo slo . . .« r.elo liro je sedel na klopi in mi- slil. Pulili si je lase v obupai. Hotel si ! je ra/,khiti glavo in v vrcK-ih možganih najli tislo usodno ime. vrodno 10.000 , I'untov. i Končno je napočila hoc. Vos izmu- j cen se je podal v hotel, naročil sobo j in se vrgel oblečon na pasteljo. Celo j noč je iskal ime. Še le, ko se je dan Ho, | je zaspal. j Bilo je že okoli dvanajste ure, ko se je prcibudil. Bil je miren. Nenado- ma pa mu je prišla. v glavo nova mi- sel, ne misol, nov obcutek ga je obšel. Strab! Slrah, da ne bo nikoli odkril tega imena. Dvignil se je iz postelje in, od- šel. Ure in ure je blodil do ulicah in obkrožal notarjevo hišo. In spet je prišla noč. Zakopal jo svoje roke v lase in vz- dihqval: >(]lovek niora. zinoreti.« Imel je 10.000 funtov v bankovciti. 10.000 funlov, dobljenih na ncpošten naičin. Njegova last so postali, veüc\ je, kje se nahaja jo, toda ni ji'h nuogel dobiti. Da bi ji'h dobil, je vsedel v za- poru pet let, a seel a j se m'u hočejo iz- mu /in iti. Vidd jih je tako bliizu, da bi jih lahko prijel z roko, toda kot dobola železna stena je stalo pred nji'ini tisto ime. To ni bila več bol, to je bila blay.- nost, ki ga je napadla, njega celega, mozgane, telo. Spoznal je, da ne bo mop-el najti imena. Ko bi ga bil vsaj napisal v celici na steno. ZdeJo se mu je, da sliši okoli sebe porogljivo za- smehovanje, da vsi,, ki ga sročujejo, kažejo s prstom za njim in «c .mm rewe v obraz. Začel je be&uli, vodno naprej. Zale- taval se je v ljudi, v slain i nevarno- siti, da.ga povozijo avtomobili. Nai- raje bi bil preteppl vsakogar, ki nni je prisel pred oci. Koncno je prišel do reke. ZelxMikasto se leskietajoca je tekla Stev. 24 »NOVA DOBA< Stran 3, ooi) has izklicna conn 400 Din, zakup- na cloba kot zgoi'aj. Natančnejši pogoj/ na sreskem poglavarstvu. c [Jmrl je nacoj ponoc'i po dolgi. mučni bolezni upakojeni ev.angeljski župniik g. Fric May, castni senijor iieanškili evangcljskih obcin v Slove- uiji. Raaijki' je bil rojen 16. aprila 1869 na, Dunaiju. Po dovršenih študi- jaii jo sluzboval v BudiimpeMi in Graden, na kar jc prišel 1. lnaja 1900 za. evangel jskega župnika v Gclje. Bil ]u ne lo med svojimi ljudmi, temvee vobče v mestu zelo spaštovan in pri- Ijubljen, Pogreb sc vrši v petek ob 3. uTT pop. N. v m. p.! c llradni dun Zbornice za tigoci- no, obrf i nindmlrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgov- ce-v Gelje naznanja vsem gospodaTV skiin krogoin v mestu Celje in njegovi bliinji m daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 6. mar- ca I. I. od S. do 12. are predpoldnc v m\ na.leljski sohi Prevozne druzhe cl. (1. v Celju, Savinisko nabrezje St. 7. S'tranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zaidevah,, kat-ere za.stopa zborni- ca. *t" vljudno vabijo, da se pri nje.ni a določenem času zglase. c Meslna knjižnica je izpasodila me- ,sex-.a fehruarja 520 clanom 1548 knjig. e JzgubiJ se je zlat whan. Kdor ga. jo na&tf, ga. naj vrnc na urednistvo »No- ve T)obe« proti ptomerni nagradi. c Prar necoljno pr'dozbo nuin je nekdir paslal v sledeči zadevi: V eni od zadnjih sej občinskcga »veta se jo skkiiilo bgraditi stavbišče, ki ga inia m-estna občkia pole? stare okollifc desk« sole v Geljii. Ograja jo csobito potrebna na kolodvorski strani, kjer bi kedo prciv lahko padel z raiznwoma (jzk«g-ai liodnika v jamo in bi si strl nqgo, ce bi no bilo še kaj hiij«ega. lla- ilovedni «mo, zakaj s<» pravzaprav la o^raja ne iiapravi? C Celje belo in reselv . . . Od božič- nih pj"iÄiiikov do soda] smo im-oli v Gelju 18 vwji'h in kg nekaj nianjših zaibavjirh })rireditev. Silvestrovali srao kar na stiri strani. Plesali smo na Y.seh mogocili ])udlagah, kot vsokoli, kot tli'jaki, kot castilci sv. Save, kot obrtni- ki. kot tr^oviski pomo'cniki, kot socija- 'iisti in koiministi, kot podwi.stniiki. Na katoliSki podlavi(i smo so vrteli trikrat in kcrt nomfekutarji .smo prepevali in plosali /, lepbni Rezikami nemÄkut-i- nii tudi Irikral. Toda bilo je vse to bolj siibo in lačno veseljo, kajti bilan- re gostilničarjc-v o vseh toll in-nogošlc- \ ilnili priroditvah so pra.v klaverno. Pi'irt'djttJji zuIkly od Noa-esa leta sem bodo dozi'veli bojda. še -nost'bno vcselje: obiskali jih bodo ray.ni prijazni go- spodje financniki in bodo tirjali \e- solicjio takso za oblast. Kjer so bilo zgubt1 in društvn nimajo niti prvega dinarja do mjlijona, tarn bode seveda teža.va. Sicer pa menda ja-mcijo wi tuLso še goistilTiiCArji, W&ni lastn.iki in njiili otraci do dvajsetega kolena. S to takso so naži novoščljivi, očividno 7ä\ bolj starikaivi črni gospodje pri oblasti nalili marsikatero kapljico po- Tlicinsa mimo njega, nad njo neštevil- :no zvezd. Mackenzio jo obstal in glasno za- plakal: »O inoj Bog . . . tisto im« . . . listo im« . . . !« Sei je po siopnicali, ki so vodile k (»brežjiu Na trübuliu leieč ,sc je plazil k vod'i. da si oliladi roke in obraz . . . . . . voda ga je vlekla k sebK . . za- lila njegove ot'.i . . . nieigova iišesa . . . njegovo telo ... Cirtil je, kako drsi po polzk^m ka- inenju v globina toda niti rok ni mo- ge\ pn«nakniti. da bi so oprijel za .skalo. Padel je . . . MivJi valovi so ßa bili v obraz, tre- sel se }q, iztegoval roke, vzdignil gla- \o, izginil, prižel spot na površjo in nenadorna zarjitl v obupnoin na.poru s »iroko odprtiin.i ocniti: i :>NaÄel sein ga! . . . Na pomoč . . . ! ! Perkins . . . Perk . . .« Obrržje je bilo zapušdeno. VaJovi so udai'jali ob stebre slarega JMosUi. (XI niostu je odmevalo im,e, nihčo drug ga ni čul. Valovi so šli na- prej, luci so bios tele v njih, motn<5, rdece . . . Vse jc ulibnilo . . . In dva. ni kasnejo, ko se je na uli- caJi Londona vzbnjalo prvo življenje, je prinesla. »Daiily Mail« v zaöetku j omenjeno notico. Lina v kupo plesnoga veselja. Ostano- ta šo dve vprašiinji: kako bodo otaJcsi- li nawi finančniki Silve&trovo not-? Po- lovico prireditve je pra'vzaprav že v 1. 1928. Opozaxjamo (jl)a celjska oblast- na poslanca, da v interesu oblastnih fina.no to vprasanje re«ita. In ž<3 ono jc: zakaj jc neiki neka inodna trgovi- na na Aleksandrovi oesti pastavila ,v Lzlo/J>o pol eg smnljivo majhiiega pe- ri la štorkljo? c Kola juyoslovfinskili sester v Voj- niku priredi 4. m*a.rca, x n edel jo ob 15. uri v osnovni šoli poiično preda>- vanje o zdravju. Preda^a g. dr. Sta- nimir Vrlvovco. Ker jc> pouk o zdra-v- ju A'sakeinai nuj.no potrebon,, vabiiino tein potoni k obi In i ndelezbi1. — Odbor. c Za zmedanje celjske porole, ki se pi-iic-ne v pondeljek, dno 5. marca, jo bila razen raizprav, ki smo jih javili v zadnji štcvilki, razpisana za sredo, dne 7. niai'ca še razpraiva i)roti Anto- nu Potočniku zaradi hudodelMva po- žiga. Za to porotno zascdanje so raz- pisane samo štiri razpravo. c Izgub'e in no.jdbe. Te dni so bili Lz- gbljeni sledeci predmeti: rujava odeja(, vrodüia 600—7(X) Din, iizgnbljcna. z av- totakse rncd Geljein in Gaberjern; zla'ta za,pestTiioa; denarnitia z vsebino 20 di- narjev; srebrna žopna ura s srebrno verižico. Našla se je tcaiinorujava uw- njata denarnica z vsebino 91.80 Dim. »Edinost.« PosUnnlni vecer. V ncdcljo zvet-er se je zJ>ralo cUiai«.t>vo celjske »Edinosti« skoro polnostevil.no v Geljsk sploh edi*n najzasluinejsi'h j)ijonir- jcv organizaxiije Z. D. M. v Slo\oniji tokraj Sa.vo. Paslovilni vtver naui jc pot ekel v najkipšeni razpoložcnju. Si- gurno bode odšel brat i>redsednik od nas so pod uitisani tega razpoloženja in z za. vest jo, da je vsaj nekoliko oeo- njono njogovo požrtvovalno delo tudi od nil«, ki swio oslali v Gelju. Zeli'mo niu za nadaljno življensko pot obilo si'eve in mai obljubimo, da bomo vsaj nekoliko poskušali zamasili vrzel, ki ]i\ z njegovim odhodom nastala med naini. K. Kino* Meslni khw. Sr«da 29. februarja: »Zemljja v piamenit strasfi«. Monu- inicntalna drama v 8 dejanjih. V glav- nib vlogath Olf/a Cchova, Adalbert Schleltotv in Fritz Albvrli. izreilno lep borlinski velefilm. — Ckvtrlek 1. in pe- tek 2. marca: »Moje življenje. za Tvo- ,;e/« Veličastna draima v 6 dejanjih po slov.item gledäiiskem komadu V. Sardoua -^Odette». V glavnih vlogah Francesco, Bertini, Warwick Ward, znan v/. velefilma »Variete«, Fred Holm in Fritz Kortner. Velika senaa- cija!. — V soboto 3. in ncdcljo 4. mar- ca se prcdvaja II. del velefilma. »Na- poleon Bonaparte«, ki po vsobini in lepoti daleko prekaša I. del. Kino (hiberje. Sreda 29. februarja in t-elrtek 1. marca se predvajajo »Ljubavnc z-gode in nezgode«, konie- dija v 5 dejanjih z glavnimi i.gralci: Olga Čehova, Karl Pla.ten m Claire Romimcr. lzborni film o ponesrečenem sesanku pla^ljivega mladeniča. Sanio 2 dni-! — Od potka naprej se predvaja film »Riff in Raff v m,ornarici«. Naj- boljša komika sedanjosti! Prckašata po splosni sodbi Pat in Pataohona! Junaka iz fronte! Po d&movimi. d Preduvanje Sljepana Radiča v hjubljani. V pondeljek je vodja KDK v naibito polni veliki dvorani ljubljan- ftkega »Uniona« predaval o «oliti&nem položaju na jugu in vahodu Evroj)e. Poslusalci so priredili Rad^'u silnc manifesta.cije. d Najsturejm žena Jugoslavije. "V okolici mesla Čačak v Srbiji živi \ krogu svojih sinov. snah in vnnkov Stanojka Ranitovioeva, ki je te dni dosogla starost 116 let in je najbrže najstarejša žena v JugOvSlaviji. d Unsko progo, to je krajšo zvezo Zaigreba s Splitom, so začeli trasirati prcd clvema meseccma. Za sedaj se bodo izvršila la dela v oclseku Biliač— Kulenvakuf. d Revizija inoslramkih delavcev v Dalmaciji. Kor vlada v Dalmaciji ve- lika brezposelnost, ki jo šc poostrujc zapiranje cementnih tvornic, je odre- jena revizija dela.voov po wseh dalma- tinskih tvornlskih podjetjih, da se vi- di, koliko jc tujcev, odnosno optantov — in 6e imajo v&i ti ljudje dovoljenje za bivanje v naši državi. dKonkitrz je i-aizglavsen nad hnovi- no Antona Kajfeža. voletrzoa v Kočev- ju. Pasiva znažajo okrog 20 milijonov dinar jev. d. Velike gozdm pozare imajo na Kranjskem. I'ri Gerkljah na Goren j- skein jc ogenj ¦ničil 25 oralov gozda. — Med Zagorjem in. 'Liti.jo so se vneli gozdovi r.axli iskor oil lokomotive. Po- žar žc vi-eraj ni bil pogasen. d Ljvbavna Iragedija v Hrnstniku V pondeljek smo poroc-ali, da sta se vrgli pri Hrastniku dvc osebi pod vlak, ki jii je taiko raztr^al, da so bili po.sam.czni kosi razmeta.ni dalcc na- okrog. Orozniti'tvo je sedaj ugotovilo. da sta bila to 21-letni rudar Adolf Jazbinšek, ki jc bil po dolini znan kot vesel nuizikaiiit »Dolfe.« in njegova lju- bimkai, 22-lctn.a ločena žena Štelka Prepelubova. d Okrozno sodm-e v Murski Soboli. Obc'inski. odbor v Murski Soboti jc znova pokrenil nacrt, da sc za vizliod- ni del niariborsfke oblasti ustamovi v Murski Soboti okrozno sodišcc. Pred- loiil je ¦zaikonodajmemju odboru v Nar- rcdni «kupšiimi poscibnot spomenico, ¦\- kateri na.vaja. razne razlog-o za to ustanoviirv. iixa je res izvistiiu kav;-. Zato jo laliko priporočamo starrn in mladim, bolnim in zdravim. o Produkcija premoga v nfiši drza- ri je zTiÄla 1. 1927 4 in pol milijona ton, to je za wtiristo tiisioč ton vec ko v 1. 1926 ali 10% vef, Ker iiq igra do- maca poraba premoga pri nas nikake pasebne vloge, gre povišck na račun industrije ali želcznic. V Sloveniji se je jiakopalo 610 tisoc ton napraiin 540 ti.soč tonam v 1. 1926, torej tudi skro- men napredek. V prkneri s celokupno množino izkopa.neiga pre.moga je slo- v(.miska produkcija premajhna. Književnosf, k ,/. 0. Cunvnod: Lov na ženo. Ro- man. (Knjižnica »Jutra«, zv. 18.) Gen a nevezani knjigi 30 Din, vezani 40 Din. Naroc-a se v upravi »Jutra.« \ Ljubljani, Prcšernova ulica 54. —¦ Beg iz Vvsakdanjosti v nevsakdanjo.si. iz navcličane okolice v daliavo, iz fili- stejske uravnovošenosti v osvožujoco burjo prigod — to obco brepononje danasujega človeka .so odraža zlasti tudi v pripovedništvu. Romantika, aventura, tuji svet, nadpovprečne uso- de nadpovprečnih znacajcv, trpki mik izredno moskih mož in nežna inilina izredno ženskih žena, vse to je prislo v .sodobneon romanu spet do veljave. Do- bili smo nekaj pisateljev in nekaj knjig, ki te objamejo kakor gozdni; zrak ali bistra voda, in v katerili se utripjje vedro, zdravo, pogumno ži\- Ijenjc nepokvarjenc prirode in nepo- kvarjtsnih ljudi. Malokatcri avtor pa nas mini v tein pogledu tako bogato P'Ogostiti', kakor nedavno umrli Ame- rican J. 0. Gurwood. »Lov na ženo« ali »Proganjana žena«, kakor se je i'menoval roman, ko je izhajal v »Ju- trm«, je eno izmed njcgovib najbolj U:spe,lib del. Vodi nas med uionirje ci- vilrzacije v daljni Sevormi Arrier^ki, med zlatokope in pustolovce, v šumo- čc pniigozde in na bre^ove deviških rek. Na tern ozaxlju se odigrava prelo- Pa ljubavna zigodba — ne, rokli bi: tu zveni in zniaguje kljub vsem nevar- nostiun in nastaivarn vis oka t»esem lju- bezni dveh plemenitih ljudi. »Lov na ženo«, ki je bil že v feljtonu »Jutra« pniva »enzacija za naše čitatelje, je knji'ga, kakršnih polrcbujemo bolj od vsakdanjega krinb-a. Roman za rodbin- sko knjižnico, ki ga bodo s slastjo pre- birali ne samo odrasli obojega spola, ampak tiudi — to za.pisc.ino z iniriio vest jo -¦- dozorevajoča mladina. | za sYoej kaindidate 582.067 glasov, opozicija, čije jedro tvori bulgarska kinečka ,straiiika., pa. 308.182. r Pikanina tozba za locitev zakomt. Tz Pariza poročajo, da je žena znaine- ga »pomlajevaJca« Voronova vložiJa tožbo za locitev zakona, r P etna jut dni je ratal samo angle- ski avijatik Bert Hittier zii let iz An- gilije v Avstralija. S lem je dosedanji rckord zboljsal za 11 dni. Preletel je z ae.roplanoin 19.000 km; cela vožnja je stala, izvzemši aeroplan, 50 angle- ski b funtov. ij Pei anuu'onk jaše iz PariuMi v (Cannes na konjih. Oddaljenost znaša 900 km. d Enodnevni zftkoni. V Leningra- du je govoril proses or Oršanski o lo- ci tvah zakonov v Rusiji. Doeini je bil 1. 1926 povprecmo loe.on od žtirib zakonov k» jeden, st« došli 1. 1927 na štiri zakanc žc dvo loritvi. Povprečno trajajo taki loceni zakoni od 6 do 8 meseccv. V decembru 1. 1927 pa jc bilo zaibiljczcnili 48 zakonov. ki so trajali le po jeden do dva dni. (1 'Ogrmnno acinjo je zrodil gostil- ničar Supper v Ritzingu, gradiscaii- wka Avstrija. Žival tehita vcč ko Ö00 kilogramov, je visoka 128 cm in dolga nad dva mctra. d Ema Bestinova. „slavna. čoška operna pevka, je obhajala 21. febru- arja svojo petdosetlctnico. d Pop is prebiralsfwt na celem sve- (u I. 1930. Mednaodni kmetijski in- stitut v Rimu se trudi, da bi dasegcl zu 1. 1930 splošno ljudsko šletje na celem svetu. Obojiem bi se naj popisa- lo vsa. zeinljkšciii. Ta načrt pa v mno- gib državaib ne bode izvedljiv, Fomen univerzo v Ljub- ljani za Slovenes in dižavo SHS. (Konec.) Teolojska fakidlela. Sloveiiska dii'liovsi'dna je bistveno sodelovala pri pozitivni zgradbi slo- ven ske prosvet«; vrlnu tega je imela otUično in velevažno vlogo pri obram.»- bi slovenstva proti premioci Italijanor, Nenicev in Madžarov. Radi tega bi ukinitev bogoslovno fa'kultetc smatral narod za udarec proti vitalnim narod- miin koristim. V današnjih raizmeraii bi posebno bolestno občutili ta udarec Primorski in koroški Slovcnci, kate- rim je dubovscina iireiJotrcbna narod- na op or a. Bogoslovna fakuiteta jc važna na- oionalna institucija, ker goji znanost s poseibnim ozirom na domače razime- re in na slovanske vzhodnc cerkve. V slogi z druigiini faikultctami «odeluje pri znanstvenem raziskavanju domaoe zfiodovine, pri proučavanju staroslo- v-onskc cerkvenc knjizovinosti in prz- nt1 jše s 1 ovenskc 1 itera11ire. Kljuc do uspeha v trgovskem poslovanju je rnoderna reklama. Naiboljše uspehe dosežete z inseriranjem v 9oNOVI DOB1". r Občinske volitve v Bulgariji. Pri ; obeinskih voll tvah v knnečkih. obci- nah na Bulgarsifcem jc dobila vlada Vljudno opozarjani p. n. übüinstvo na svojo mesanjo in prodajalno vsakovrstniu inesnih izdelkov po niiikih ccnah. Prodajain sv že volovskomeso, piekajcne šunko kg pt>30Din in raznovrstne sveüe klobase. 25 Odd:-ijam na drohno in na debelo ! 36 Spedjaliteta blaga /ajamčena! To:im tudi več vrst domačih vin. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK, mesar in klobafičar, CELJE, Kralja Petra cesta. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 24. Tekoim 8 let so izdali profesorji 17 znanstvenih knjig, 120 raaprav in 8 letnikov znanstvenega »Bogoslovnega Vestnika«. Stevilo redn ill slusateljev j-e bilo ilo »sodaj reel no okoli 100 na leto, kar Je za bogoslovno fakulteto razmeroma visoko stevilo. Budž-etiiih razlogov za ukinjenje bo- gaalovne fakultete ni, ker bi bil i'i- nančni -efokt ukinitvo minimalen; saj bi inorala država vadrževatL mesto fakultete bogoslovno učilLšee v Ljub- ljana. N-a vprašanje, zakaj sanio en a pra- voslavna fakulteta in dve katoliski bo- goslovini fakulteti, odgovarjamo: ker til bogoslovn-e fakultete popolnoma odgovarjttjo kulturni «trukturi kralje- viiie- JSrbov, lirvatov in Slovencev. iSlovenska duhovsčina se inora uspo- s-abiti za svoje vzvišeno kulturno po- slanstvo nied slovenskim ljudstvoüii na slovens'keni zavodu. Odkax ohstoji v Ljubljani visokosol- skii študij., je tula z njim zvczana ved- jtio bogasiovna fakulteta. Naerti okrnitv« ali ukinitve so za- deli na odpor vseh strokovnih komi- sij, ki so se morale z vprasanjean ba- vd't I. Ofieijelne vseučiliškc kamisije za iz- delavo enotnega univerzitetnega zako na, ki so od 1920 opetovano zboro- valo, so se vedno zedanile v sklepu, da ostani v Ljubljani univerza v onem oibstigu„ ki ga določa njen ustanovni zakon. Najnovejša komisija za izdelavo program a prosvetne politike je izjii- vila: »Broj Uniiverziteta i Fakulteta u tfcrnlji nije prevelik, pa ga ne valja ni snianjivaiti, nego j-e naprotiv potrebno da se univerziteti izgrade i da im se dadu na raspoloženjo nužna sredstva za njihov rad, jer ee se sajno (ako ino- (U celokupna nastava i prosveta dici na stepen, koji želimo; i jer ce sairio tako Univerziteti modi da izvrše svoj visoki zadataik i obavezu prema državi i narodu.^ Ukinjenje ali okrnenje fakultet bi iinclo tudi skra.>no nepravične poslo- dice za profesorje in za dijake. Razne evropske države so v zadnjem rasu reducirale uradnistvo, a nobena ni pritegnila v to tudi univerzitetnih profesorjev, ker so vse čutile, da uni- verzitetni profesorji niso običajni uradnikij ampak da imajo povsem tu- di svojevrstne kulturne in znanstvene naloge, ki se ne dajo izvosti brez po- sobnoga položaja profesorjov. Krulo in krivično bi bilo, odsloviti univerzitetnega profesorja, ki je dobil poziiv radi posebne svoie sitrokovne usposobljenosti ter se pozivu odzval v trdnii nadi, da bo mogel na novem mestu svojo kvalifikacijo uveljaviti brez motenj in. da se bo z njim ravnalo po normi, ki splašno velja za univer- ziletne profosorje. Nič manj kruto bi bili prizadeti s tem tudi naši dijaki, ako bi se jim z ukinitvijo študijskih napro,v, na ka- tere so navajeni in radi socialnih in gospodarskih raziner mnogokrat na- ravnost navezani, oteževal ali celo onemogočal nadaljnji študij v Ljub- ljana, ki H övojo solidnostjo v vsakem oziru najugodneje vpliva na dija- stvo. Naerti okrnjenja pomenjajo omalo- važevanje plemenite požrtvovalnosti v.seh onih Slovencev in njihovih pri- jateljev, ki so z denarjem ali kulturni- mi vrednotami pripomoigli do dana.s- njega stanj-a ljubljanskih univerziitet- r.ih institutov. TLspešen razvoj in.stitutov in semi- nar jev do danasiij-ega nivoja je bil mogoč le zato, ker ti ziavodi niso ostali navozani zgolj na dotacijo iz državne- ga budžeta, ki. je bil često minimalen. Obrazlože nam ta razvoj poleg kole- gijalnega sodelovanja fakultet (skup- nost institutov in predavateljev za raa- ne fakultete) zlasti požrtvovalnost pri- tanikov, ki so darovali univerzi mno- |o, kar bi sicer bilo nedosegljivo. Ponovni poskusi okrnitve Ijubljan- ßke \miverze ubijajo duh požrtvoval- nosti ter so prcprečiM že več mocenat- skih načrtov. Z nadaljnjim nemotenim obstojem ljubljanske univerze je v veÜki meri združen ugled našc države. Zö ustanovitov te univerze je po- zdravilo 112 univ-erz oziroma njim enakih cvropskih, aineriŠkih, azijskili in a.vstralskih visokih šol. Medtem so se njejie zveze z inozemstvom poglo- bilo. Danes jo naša univerzii v zvezah s 130 najuglednejšimi inozemskimi vseucilksci, znanstvenimi zavodi, insti- tuti, biblioteka.mi, društvi, akadennija- mi itd. Z raznimi med njimi izmenja- va univerza svojo publikacije. Publi- kaeije na.m pašiljajo: češka in poljska vlada, vlada francoske republike, raz- ne češke, poljske, bolgarske, franco- ske, angleske in nemške lustanove ter ameriöki Carnegie Institution in Smithsonian Institution. Na Ijubljan- ski unherzi je uslanovljena komisi- ja za internacionalno intelektualno kooperaciJQ, ki je v stalnih stikih s to mednarodno in.stitucijo v Genevi in Parizu. Inozemsski znanstveni krogi ne bodo mogli razumeti prosvetne politi- ke, ki demon lira zavod, kateremu ni- *o mogli odreči priznanja. Mod na- šim življem v sosednem inozemstvu pa bi okmitev ijubljanske univerze vpli- vala porazno. Z okrnitvijo ljubljatiske unfiverze bi se eutil sloven ski narod globoko nžaljeneiga in poniža.nega, Tudi Slovenceni je kakor vsakemu drugcjnu narod u vprašanje lastn e univerze ne samo kulturno in politič- no, temveč i moral no vprašanje, ker veže vsak narod z možnostjo najvišje izo!)ay,be v svojem jeziku svojo dušo in svoj ponos. Vsi Slovenci brez ozira na stan, po- klic in stranko so onodusni v ogorče- nern zavračanju poskusov, da .so jim okrno u.niArerza. Veliko število resolucij slovenskih obein, znanstvenih, gospodarsfcih in kulturnih korporacij ter iizjave naj- ]>i>ominentnejsih predstavnikov slo- venskega naroda manifestirajo odloc- no voljo vsega sloven&kega naroda, da cliTani svojo univerzo neokrnjeno v Ljubljani. Proda se roeni voz ASkerčeva ul. 7, pritličje levo. 1 Sprejme se več oseb 2 na dobro domačo tipsno. VpraSa se : Kralja Petra c. 28/1, desno. Korespondentinja samostojna moč, z večletno prakso, perfektna v slovenskem in nemSkem jeziku, oboje stenografije ter urna strojepiska, želi mesto. Cenj. ponudbe pod »Korespondentinja« na upr. Iista. ISčeni učiteljico za hrvaščino, ki bi hodila po- učevat na doni. Ponudbe na upravo 2 Iista. 2 LOKAL ia tekoj se i š č e. Naslov v uproyi Iista. 2-2 Preiii zitahvSti, MiovsIJsM in ii u\ in$ \nM äobmiljo in iliislEiQljQ na dorn n mesto in üiioüci Franc Joet, Cclje, Aleksaudrova ul. 4 Glavna irafika v Celju išče tzurfeno in pošteno prodajalkc. Franjo Dolžan, Celj Za kfesijo st. 4 Kleparstvo in nappava strelovodov. Pokrivanje streb in zvonikov. Vodovodne In2talao*jef naprava modern»* higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. naprai, Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Sprejme se priden in trezen hlapec k paru koni pri J 0 S. OSOLIN, trgovcu v Laškem. 1-2 Cenj. občinstvu naznanjarn, da sem preselil svojo teafiko iz Kralja Petra c. v Vodnikovo ul. 9 ter se priporočam za nadaljnjo na- klonjenost. JOSIP LIKAR, trafikant. „ildlBP" pisaini stroj skoraj popolnoma nov, se poceni proda. Naslov v upravi Iista. 2 1 Oglašujte! Opozorilo. Olepševalno In tujsko - prometno druStvo v Celju ima za oddati drevesa divjega kostanja in platane različne visokosti in debelosti, pri- pravna za parke in drevorede. Ravno- tam je naprodaj večje število vrftnic (novitet) Cene se poizvejo pri mestnem vrt- narju Za grofijo. Spložna gradbena zadruga v Cclju. r. z. t o. i,__ VÄBILO k II. rednemu obünemu zboru Sploänc gradbene zadruge v Celju, r. z. z o. f. ki se bo vršil v petek 9. marca 1928 ob 7. uri zy. v kavarniSki sobi Celjskega doma v C-al]ii. Dnev ni red: 1. Poročiio načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa in bilcMCe za leto 1927. 4. Nadomestna volitcv v nadzorstvo. 5. Slučajnosti. Äko bi občni zbor ob določcni uri He bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istcm nicstu in z istim dnevnim redom drug ofrčni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na Stcvllo- vdelezencey. Vljudno prosimo polnoStevilne vdeležbe. Prl- stop k občnemu zboru imajo le zadruiaiki. Kot legitimacija velja zadružna knjižica s potrdilom o vplačanem deležu. CELJE, dne 29. februarja 1928. Za naCelstvo: Avgust Drukar, predsednik. Franjo JoSt, tajnik in b!ag»jti:U. Meblovana soba z eno oz. dvema posteljama ter ev^r.t. s hrano, se takoj odda v Zrinjski- Frankopanski ülici 13. BrivriKa „ZORAa Matija Oubca ul. 2, v neposredni b\i- žini kolodvora. Britje in rezanje Sas prvovrstno. Cene konkurenčne. D jaki polovične cene. Sprejme tudi britve v bru?5enje. Zahvala. Za iskreno sočustvovanje v naši veliki boli, za krasne vence in vsem, ki so naSega dragega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda Jurija Supanc čevljarskega mojstra spremilik večnemu počitku.izražamo na5o najgloblje občuteno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo spoštovani čevljarski za- drugi za korporativno udeležbo kakor tudi za udeležbo čč. šolskim sestram. CELJE, 24. februarja 1928. Žalujcči ostaH. Delaj, nabiraj in hvani, varčevati se ne brani I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri staubeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Qaberju pri Celiu Varčuj v rnladosti, da stradal ne boš v starosti! t ASTNI DOM Obrestuje tiramilne vlogsc po 61 O 2 O Večje stalnc vlogc po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi zneska do SO Din se dohi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko! Tiska in izdaia Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in red^kcijo Milan Cetina v Celiu.