81. ätev, Poštoina placana v ffotcmüi. öelie, petek 20. julija 1828.__________________________Leto X. Rzhafa v pondeijek, srcdo in petek. Stane mesečno Din 71 — za inozemstvo Din 20"—. PoBameina Ltevlika i niii«. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in uprnvniätvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo, Oglasl po tarifu. Telefon Int štev. 65. „Pogiejmo v Slovenijo!" | Celje, 20. julija. ; Pred 14 dnevi. snvo v nak>m ilstyi j j.ovdarilL potrcbo tosnejših kulturnih j in političnih stikov z brati 1-lrva.ti. Ve- st»! i nas, da se jie sedaj oglasila za- yrebska »Rijec«, glavni organ naših političnih prijateljev na Hrvatskem, ki objavlja pod gornjim na.slovom sle- deči zaniinivi članck: Mi tukaj na Hrvatskem ne posveča- ; mo dovolj pažnje vsemu, kar se godi i okoli nas. Preobloženi z veliko borbo ¦ proti hegeinionistienim in korumpira- ! niin strajikam v središču države, smo ! na primer opustili, da bi zasledovali . logoilke v. naši najbližji bližini, v Slo- \ veiiiji. Sploh se nisnno dovolj briigali | u\ delo slovenskih klerikailnih pred-- j stavnikov v vlacli, oepiav snio dr. A. ! Korošca kot krvavega ministra notra- j njih del pogosto napadali. Vendar pa | je bila to samo kritika njegovega služ- j benega del a kot ministra, doeim se je za njegovo delovanjie v Sloveniji malo- kdo v nasi javnoisti zanimal. Pri nas se tnalo eitajo in citirajo sloven ski ca- sopisi in tako večina našega naroda niti ne ve, kaksen divji zina.j izliva baš te dni na nas sirup s klerikalnim Slo- "veneem« in kako škandalozno so ob- našajo Koroseevci, z vrazjim kadiluin okajieni rpalizani. Po logiki dobodkov so bile naše oci doslej vedno bol.j upor- jene na Beograd in Srbijo, a za Slovo- nijo. ki jo lahko takorekoc dosežeimo z l'oko". se nisinio nmogo zanimali. Jugoslovensko orijentiraaii precani namreč vedo, da ima Slovenija moeno in s olidno napredno i'alango, ki jo r vfcklijio davni naši nacijoiia.ini boi'ci in znani dr. GergoT Žerjav, dr. Albert Kramer, dr. Ljudevit Pivko, dr. Dinko Puc in drugi ter da se idejia edinstva in enakopravnosti tairn ne da kar taiko j zdomiti. Preprieani .smo, da je ta Slo- nija vendarle v sigurnih rokah in da nas ne more s slovenske straaii nikoli nic zaboleti. Tain onstran Sotle živijo borei, ki bodo vsekakor znali obraeu- nati s plesnjivini reakcijonastvo-m svo- jili nasprotnikov. Pustili smo ijb torej, da se bojujcjo sami. ker smo spo- znali preizkusene borbene kvalitete nasih prijateljiev. Sedaj. po 20. juniju, ko smo so znaš- !i v izredno tezkejn i)oložaju, niioraino" u.sineriti pogled tudi na Slovonijo! Kajti to. kar se tain odigrava po skup- öcinski tragediji in ostavki vlade če- tvorne koalicije. ni več samo domača J Beogrije. Pa ne samo, da je i\gra] proti prcčano.m to Jierostrateko vlogo za ča- sa VuJtičevicevega paševanja, teinveč jo je nadaljevol tudi po radikalskem j padeu. Ker so mil pustili v Sloveniji ! gespodariti brez nadzorstva, ne da bi se bili mošali v kakršnokoli stvar na njegOY.em strankarskem ozemlju. se ie kakor Arnavt zaklel, da se bo oddolžil svojiin zaveznikom z bombardiranjean i srbskib in brvatskib precan,skih pozi- ' cij v vsfikom oasu. Z oigabnim ciniz- moin jo pristal na to, da otvori križni ogenj mi prečane v teh za nas zgodo- vinskih trenutkih. Zato je postal irekdanji zastavonosa jugoslovenske deklaraoije miljonoo v j radikalsko - demiokratskem Beogradu. Tain so ga zadovoljno praglasili za senega, naijačjib iiašib državnikov«. ker so videti, da .se ta ne straši nioe- Krtr in da kaže s svojimi lJolicijiskimi .-•¦ metodami več divjaške rutine, nego katorik'oli radikal ali demevkrat, To je za1 nje državnik »pTavega« kalibra! 5^,'tida tudi usluge, ki rim jib niti ni IVaia dvm.ti! »Alal jjijU vera«, go\orijo I izvastni Srbijanci, »— ta se je prvi /junsel po Puni»evom stro]janju.' bo v isti noci je ustvaril takšno jaivno v«r- nost, da so nikdo ne bi niiagol niti ga- niti. Mi smo ])ili v prvem bipu zbega- ni, on pa je takoj zajahal mase pri j vratu!« Tn njegov glavni organ »Slo- venec« je z mnogo vocjo predrznO'Stjo in brezobzirnostjo, nego radikal ni .li- fiti, y.acel po atentatu bra'niti radikale men tali tcta Puniše Riačica in kätkor blažen naskakovati saunastojno deino- krate in radk'evce. Srbijancc je soveda | zopet zadivila ta lilapcevska »lojal- nost«. Si la. je ta Korosec . . . In končno so v tern mesecu. ko se so ni povsem polegla zemija na g-robovih ubitili narodnib poslanoev iz Hrvat- ske, klerikalci popolnoma pcnbesnoli. Ko so izgubili iz rok režimska sred- stva za roatorijelno unicenje naiprod- niili elementov v Sloveniji, so s peklcn- sko zilavostjo organizirali vse, da iz- vrsijo poleig izvestnega ma-terijelnega še nezaslišan moralni teror s svojimi znamon itimi inkVizitorskimi manira- mi. Puniša Račic je streljal z revol- vorjom. oni pa podrobno za.strupljajo du.šo in delajo iz ljudi druge vrsto. zlo- eince, kojilv del a labko imaijo isti ucri- nek, kakor Rai-icov zločin. Klerikali- zein je še enkrat razprostrl črna krila, da iz))od njih ne uide creda, ki se je omajala., ker so je zgrozila nad ubija- njcm'pri »Ruskem carju«, v Narodni skupseini in v Zagrebu. V istem easu jo navalil klerikalizem na vse liberal- ce, da tudi v tej. vs svobodnjaskim za~ nosom zgrajeni državi yio dosetili lo- tih ]3okaze svojo moč. Korošec je proglasil bojkot vsemu slovenskemu liberadnemu fisku ter vsem pristašem sanTostojne demokrat- sko in kmolij.sko stranke. Cerkveni služabniki propovedujejo oelo kmetoin vsako družabno občevanje s proskri- biranimi naprednjaki! Srednji vek se obnavlja v torn najleps-em delu nase je nekdaj siovelo v star! Grčiji po svoji modrosli. Danes je le ona pridna go- spodinja modray kütera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi . Bkrpznims WJM Olga Maryskova: ŽIVLJENJE ŽENE Zapiski Helene Klierove. 10 )SeJii boian. težko bolan (— minio- gretle sem sg spomnila na njegovo ho- ho —), bilo bi zame greh, ako bi hotel k sebi privezati mlado ženo. Ko bi bil zdrav in ml ad, bi rekel: :> Helena, za- pustite s\ojiega nevrednega moža in pridite k iineni z detetom. — Ali tako res ne preastaja drugega ko lwitev. i''okler se ne odloeite živeti sa.ma, vam no preostaja drugega, kakor da -kiliito za mir. že z ozirom na dote, ki trpi vsled razrovanega razmerja star- sev. Ali ne požabite radi njih na svoje delo. Vrnite se k njemu, čim dote ne bo potrobovalo vsega vasega 6asa. In ne pozabite docela name! Ne poza- bite. da od vas mnogo pricakujeni.«- Poilajal mi je znova roko in jaz, no iiiarec. da-li je še kdo razen .liaju v (em pozaibljenem koticku parka, :is"©m so naglo nagnila in z oonii, zalitimi s solzami, pa sem mu pritisnila nanjo '¦ fiAaležen poljnb. ! .Sem srečna vsled njogove ljubezni. aJi če so spomnim, da se z njim ne fimom videti. da z njiim ne smem go^- voriti. mi je, kakor bi se bila pravkar vrnila s pokopalisoa, kjer sem poko- pala najdražje bitje. * * >t< V Rašovic&h. 1 Kako imam rada, da je oče &ilil, naj bi preživela polet je z Jendo pri njih, ; doma. Ucinkuje name dobro naš sta- ! j ri dom s svojiin ozraejem, polnim lju- ] j bezni, boža me, ki prihajarn iz buone- j i ga okroznega mesta, tišina in mir ma- j j lega niesteftka. | Vzbujam so zjutraj rano, oblečem i n a seb e lahko suknjo in blazon a, svo- i bo'dria kot gozdna ptica se sprehajam ; pri vzhodu solnca v našem obsežnem I vrtu. Poslušam ptičje potje, razloču- j ; join v njom zopet ))o,samezne glasove in se radujem rose, ki se v jutranjiJi | : za/rkih blosoi na s'vezi travi in v krp- j nab ovetov. ki jib toplo poljubljanje j solnca vzbuja iz noencga spanja. \ Koliko lepiso je tu, ko v iiasom zaka- j jonem mostu z zavitimi ulicami in po- • crnelimi bišami! Gelih sedem let svo- i jega zakona nisem doziv-ela bolj čistega j dojma in moja duša kakor da jc stre- | sla s sebe pepel in prah, ki ga je nanjo i j nalagalo nrastno življenje. Mojo sree je j | čisto in moj duh svoboden. j Ali jo bij lopšoga na svetu? ; ... I I Voeraj sem se prvič po svoji poroki j zopet srecala z Emilom. Prispel je z I Dunaja, kjer je zaposlen v bolnici, pri- šel je obiskat mojega brata, s katerim ga veže odkritosrčno prijateljstvo. Prišla sem v zadrego, ko sem sto- i pi la v ooetovo sobo, ne sin too, da ima i obisk. Tudi nisem takoj spoznala Emi- ! la, cigar obraz je močno spreniionila i polna brad a in ooali,. ki jih prej ni no- { sil. Njegov poigled, ki je počival na j mioni s presenečenjem in obcudova- njojn. mie je spravljal v zadrego. Da bi jo zakrila, sem poklioala za trenu- I tek Jendo ter ga predstavila Emilu. I Ožga.n, bos clocks v kratkih hlačkah in izrezani suknjici mu je bil ocito všeo. Podajajoc mu roko, je pravil s svojim silnim, zvoonim glasom: »Na tobi se vkli, da nisi vclikomost- ! no dote, da to mamica broz potrebe ne raznežuje.« | Emil ima prav. Sovražim pomieli- I kužono, ra.zva.jene otroke. Tu pri ded.ii i ¦ Iota. J'enda od ran a do večera v svoji ! j laliki obleki, gologlav in bos. uzivajoc ! popolno svobodo, ki je z ničimer no . omiojujomo. Ima svoje tovarise, po- j j dobno bolj ciganokom ko mostnim | i otrokom, ima svoj kotioek v vrtu, kjer i i po mili volji koplje in vrtnari, ima j svojo zajoko, svoje kokoši in vernega j spremljevalca v volikem, kosmatem j psu. Tina dovoljenje utrgati v vrtu, kar j se mu ljubi, sine iti k oskrbnici, ka- darkoli se mu ziaihoce, da bi se napil kislega mleka, in ne ^naveli^a so ho- diti v kuhinjo po krajec rženega do- macega kruha. Gotovo bi se marsika- tora mati ustrašila, ko bi videla nje- govo sa'mostojnost, s kakršno se je na1- vadil pos-tppati. in njegova energija (ali trdoglavost. kakor bi takšna miati krstila njögovo odloonost, s katoro vz- tm.fa ]ni vsem, za kar se je odločil) bi jt) zavajala v obup. AH jaz sem zado- \"ol'jiia Lli jaÄ:s€m zadovoljna. Itak je že'cl'^:ti\Urezlirbteničnih Cks bov. Nocem sinri, ki bi se pred koin klanjal. Hodila sem po južini z Emilom — ali ne, no spodobi se, da bi ga tako imenovala, saj že nimava nic skup- nega — hodila sem torej^doktofjem K riza n ovskim po vrtu: f;'^-zpraseval a sem ga, kako se mu godi in poslušala som paizljivo njegovo zanimivo pri- povedovanje, -V duši so se mi zbndili spomini na leta niiladosti: Kako sta si bila nokdaj blizu tisti resnicni, inteligentni student in mla- do dekle z dovzetno dušo! Ali sta to roisnio.no ona, ki korakata po zaraslili stozah starega vrta? Ta rosni gospod. z odmerjeno ho jo in mirnimi pokreti, ta gospa 7. obrazom nekoliko utrujo- nim. melanliolionim, v kateri se pod nauöenim družahnim obvladanjem y. trenutkih javlja biter in sl.rnsion tem- perament? Zakaj no hodita v zivljcnju sknpaj. oe sta se nokdaj tako dobro ra zum el a? Stran 2.____________________________________________________»NOVA D 0 B A <___________________________________________________§w. s' in. ravnaj proviinoi Raztopi Persil ITmrz/f vodi. Napravljeno razto- pino vlij v kotel napolnjen z iw±j2. Perilo rahlo ulagaj in pusti, da počasi zaure. '/> ure kuhati zadostu/e. it Potem dobro izpori; najprej v topli in za- tem v mrzli vodi. domovine in sedaj je samo so treba, ; da se prenesejo tudi mučila iz Koroš- i cu omiljene Glavnjače v Ljubljano! Veliki inkvizitor je našel poonocnisko roko pri reakcijionarcih druge sorto. i Dočim s.mo mi oznanjevali. principe moderne in knietske demokracije, jo naziadnjak iskal in našel nazadnjaka v i Beogradu. V svoji hiši je razvnel in- toleranco, izven nje pa so jo hladno- krvno zvezal z Luciferjem. Reakcijo- aarci so se znasli roko v roki. Ce ru- Bimo gnilobo na eni strani, 30 miora- mo rušiti tudi na drugi. Treba si je , enkrat za vselcj zapoinniti, da so kle- j rikalci enaki radikalom in da so ena- I ko nevarni nam vsein in naseniu na- , predku, eetudi je dr. Korošec številč- no šibkejši. Z bosanskimi musliman- j ski mi mračnjaki škoduje v toh časih šo j vee, nego bi se mogio pricakova.ti. Klerikalizem ima tudi v drugih pre- canskih krajih nekoliko vojske. Njo je treba docela razpršiti in razorožiti, kajti ona bi se v s'lucaju našc brczbriž- nosti lahko &e razširila. Poglejte samo na pora.st orlovskih organizacij in Marijinih kongregacij po naših šolah! Odlod se bodo danes ali jutri jcdva slišno izlicili oni, ki bodo kakor dr. Korošec iskali temnih zvez s sefoi slič- nimi proti mučeniškomu delu in to- kovinanTi naših Hvobodoumnili gcnera- cij. Pazirno na klitje tega skodljivogu semona! Obrnimo se specijalno k Slo- veniji. zasledujmo pazljivo ondotno odlocno in izredno značilno borbo in fikrbinro, da l)odo kiji kniiotske dem.o- kracije kmalu razbili vse načrte erne- j ga gnezda Loyolinega! ... | Mariborska oblastna skupščina. K. V Mariboru, 18. julija. V današnji soji so je razpravljalo 0 noivi oblastni uredbi gledo ureditvo j zdravstvene službe na deželi. Naredlm ( je bila predvsem potrebna, da se pred- pisi za zdravstveno službo izenaoijo v celi ol)lasti, tedaj jjivsa Štajorska s Prekmiirjem in Medjimurjem. Podo- ; želski zdravstveni distrikti so deloraa I nezasedeni (v desetih ni zdravnika). ! deloma ]>a so le za silo oskTbovani od ; sosednih zdravnikov (do,sot slucajev). I Place distriktnih zdravnikov boco ! oblastni odbor urediti tako, da bi so v I težavnojših distriktih zdravniko bolj«' • plačalo ko v lažjih in preirnožnejšib. \ OpQzicija so jo debate zolo živaihno j udeleževala. Posl. Lovro Petovar je : zelo pravilno grajal, da ima po tej ' uredbi oblastni odbor odlocilno bosodo ! pri imenovanju zdravnikov in bahic. ' dalje da so distriktni /.dravniki tri lota provizoricni in anorejo biti iji'cz na- vodbo razlogov odpu&ceni (so razinne. da samo neklorikaliii). Tudi jie slabo preski'bljeno za reveže na dežoli, kor ni določeno, kdo ima pravico do brez- plačnega zdravljenja (reveži so nam- reč za klerikalce samo Stimmvieh). Urodba je bila končno spre.jeta. 7v. V Mariboru, lö. julija. Tudi v danaynji seji se je najprej »izjednaičevalo« ali pravzaprav ust\7a- rilo »e je za Mežl&ko dolinoin VkiKÄe ogrske kraje nieslo običajnili okrajnih zastopov po stirem kranjskem v/.orcu »cestno odbore«, ki bi jih naj volile občine tako, da bi prišel na okrogio dva tisoč prebivalcev po jeden odbor- nik. Ker pa slavni oblastni odbor no zaupa mozera, ki bi jih na ta nacm izvolilo občino, bode on sani iir.eno- val (!) v vsak odbor po tri zastopniko. Tokom debate je poslanec Moderndor- ser zelo opravioeno očital klerikalcom. da vkljub temu. da so bili sedaj skozi tri leta na krmilu, niso iz])eljali volitov v okrajme zastope. Skoda, da ni bilo 0 tej važni stvari kakega predioga ali rezolucije. Zvocer pa je skupščina razpravljala 0 nujnem predlogu opozicijc, da se postavi oblastni odbor pod obtozbo, ker jo z znanim bojkotnim predlogom pro- ti »Jutru« kršil zakon. Klerikalci so soveda predlog odk.lonili in so sprojeli predlog, naj se rahločutnemu dr. ito- roišcu (luhilocutnemu seveda samo ta- krat, kaidar kedo graja njiega kot po- litika) poslj'O brzojavni pozdrav. K.DK jo naravno vedela, da bode predl.ig propadel, pametno pa je bilo pribiti ]>rotizakonito postopanje oblastnega odbora, ker bode to niorda prišlo prav takrat, ko se bode za klerikalci čistiio. V dobati je i^oslanec dr. Baričevič (KDK) iz Preloga pasebno ostro prijel oblastni. odbor radi njegovega parti- zanstva in je pribil, da so ni pod 110- benim notranjim ministi'om loklo to- liko krvl kakor pod duhovnikom dr. Korošcem. On bi kot katoliški duhov- nik sploh ne smel prevzeti tega rezo- ra. kor l)i bila njegova naloga širiti Ijubezen ne pa sovraMvo . . . Zanimivo je ])ilo, kako so ob ioj grenki konstata- ciji zaoeli kricati v skupščini duhov- niški. poslanci . . . Istotako jo konsta- tiral socijalis't Gmvr necuveno parti- zanstvo oblastnega odbora in je kon- statiral, da oni, ki zabrusi politikujo- cemu duliovniku dr. Korowcu kako gro'iiko v obraz, še zdavnaj ni užalil Klovenskoga naroda. V ostailem seveda so nas klerikalci na tej seji strahovito »sodili«. Bilo je psovk in zmerjanja ka- kor na kakem sojimu. No pa — kako jo zo im'onoval Radio poslanee klero- radikalno vcčino v Narodni skupščini? Doinate vesfi. : d Da se ne pozabi. Pisejo 11am: Ka- i kor znano. so v noci od jiroslc soboto I ua nedoljio klerikalci naravnost divje I etreljali v potescenje klerikalnoiga sho- ! da v Dobrisivasi in to kar s treh lock nad inostom. Za tako celonočno kano- nado pa jo treba obla,stnegia dovoljo- 1 njciv Interesantno bi bilo zvedoti, ali je dal srezki poiglavar g. dr. Ifubad taiko dovoUonjeV AIL i>a ]v šlo kav po do- ni-ace? d »Kje je pa mariborska oblast pri \zdrzevanju ceist«, nam pi»e nek au- tomobilist. »Za oblast placujemo do- volj visoko takso od vscelega slovenskega naroda«. Kaka votla fraza je to, kažejo na pr. volitve v oblastno ,skupš5ino. Tarn je bilo za klorikaloe oddanili (z nemškutarji in radikali. vred) okro'glo 48.000 glasov, za napredne stranke (SÜS, HSS in j socijaliste) pa okrogio 42.000 glasoiv. Kje je seda.t »ljudstvo«? d Mesto Celje ima, ee &e ne niotinio. tudi v oblastni skupščini svojega po- slanca. Radovedni smo, all se je pra- v ocas no pobrigal za to, da pride že so- daj v oblastni skupščini na vrsto ured- ba o regulaciji Savinje in njonib pri- tokov? Stvar jo voč ko nujna in po- Irobna. Pred koncem Hadžičeve misije. Zdi se, da jie Hadžič že popolnoma gotov s posvetovanji z onimi iirecan- skiini ii). srbijanskimi politiki, ki bi prisli vpoistov kot ministri v neutralni vladi. Njogov položaj ni zavidanja vroden. JNa oni strani so se izjavijali precani za neutralno voliluo vlado, na drugi strani pa Srbijanci za neu- twüno dolovno vlado, ki bi naj dolala naprej s wed an jo Nairodno skupščino. Čuti je tudi, da so zelo visoki krogi proti volilni vladi, češ, da bi se vodile vo-litve z gosli, ki bi labko postala ne- varna. za rod y državi. Po današnjih jutranjili poročilili se bode danes od- loc-ilo ali in kako vlado sestavi gene- sal Hadžic. JNekateri krogi v Beogra- du pi'avijo. da bi tudi v slučaju Had- , zirovc'ga nouspeha no došla sUira klo- ro-radikalna vlada, toim.več uradniško- i generalsko ministrstvo. j d Admiral Koch v Celju. Kakor smo ' doziiali, pride danes z večornim vla- kom v Gelje g. admiral Koch. V Celju ostano par dni, da si ogled a mesto in okolico. Admiral Koch je rojen Ljub- Ijancan in zavoden Slovenec in Jugo- slovan. ki je že niecl svetovno vojno od- i louno nastopii za naše ujedinjenje. : Koch je prvi jugoslovenski admiral. j d Zborovunje deleaatov UJU za Slo- ; venijo so vrsi danes in jutri v mali dvorani Coljskoga doma. Porocilo pri- : obcimo. i d Za Soliolski zlet v Sukiku v dneh : 4. in 5. aivgusta mora vsak udeleženec i ja.viti, ali reflektira na skupno stano- | vanje, ki je na podlagi zletne značke i (5 Din) brezplacno in na skupno pre- ! lirano s ceno 25 Din dnovno. V tern j sJucaju je treba denar v naprej po&la- ti. Nadalje je navesti, če kedo želi pri- j vatno stanovanjie, koliko sob, postelj, za koliko dni oz. noci. Javiti je tudi, ; če se kdo udeleži zleta v kroju in ce I uafitopi pri telovadbi. 25. t. m. se skup- S. aa prijava odpošlje na Susak. Na po>z- ' tiejse prijavljence se posebno glede sta- novanja ne bode moglo ozirati. Lagiti- macije za znižano vožnjo so prispele. d Obrtnu nadalj. sola v Celju jo prc- jela v šol.skein m«etu 1927/28 sledece pod])ore v dinar jih: Mostna obcina tHslJLska 30.000; Oblastni odbor v Mari- boru 8.000; Zbornica za trgovino, obrt j in industrijo v Ljubljani 5.000, tudi I eeljski okrajni zastop je dar oval 5.000; j okoJiska občina celjiska 2.985; rokodel- i ske obrtne zadruge v Celju 2.800; dr- ! zavna podpora velikeßa, župana ma- j riborske oblasti v Mariboru 1.500; po 1.000 so dar ovale: Coljska posojilni- ca, ravnateljstvo Cinka-rne in Hranil- nica miestne občine Celje; Slov. obrt no di'ustvo v Gelju 800; Rudnik in žele- 1 zarna Store 700; po 500 so prispevali: I Groinij trgovcev za polit. okraj Celje, j strok. zadruga konces. elektrotehnikoy j za Slovenijo v Ljubljani in pa zadruga I Btavbenikov za Slovenijo v Ljubljani; j po 200 sta dala Prvi mestni mlin v { Celju tor zadruga tesaxskih mojstrov v Mariboru; 150 je poslala pokrajin- j ska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani; po 100 so nakazalo Ljudska posojilnica v Celju, tovarna anilinskih barv v Celju in strok. zadruga zidar- ! skih mojstrov za marib, oblast v Ma- ; riboru. Vsi skupaj 62.135 Din. Pri- si'ona zahvaLa \'sem darovalcem. pred- vsem ])a mestni oboini celjski! — J^ol- ski odbor. (I Mestni kino Celje ostane zarndi veliko vrocine do nadaljnoga zaj>rt. Clim se bo vreme izprenienilo, se bodo zojiot zacele prod stave, 3^, 81 ____________________________________>NO^A I) OB A«____________________________________________________Strap 3. d Drugi tenis-turnir v Celju priredi v nedelj», cine 22. julija 1928 na igri- šču v niestnem vrtu S. K. > Oelje« s S. ; K. »Ptujeni«. ! d Zvezdna voznja motocikiistov in ! kolesarjev v Celje. Savez Motoklubova [ kraljcvine SHS in Koturaški Sa.vez | kraljevine SMS prinedita v nodeljo, j dne 22. julija 1.1. zvezdno voznjio v Celje, na kateri sodelujejo vsi motoci- j klis-tični in kolesarski klubi iz ostalib krajev nase kraljevino. Po priliiodu vseh vozačev, ki je odrejen za 10. uro j predpoldne, se vrši propagandna voz- nja vozaeev po mestnih ulicah z iz- liodi.šoem Prešernova ulica (prod mo- st nim liiaigistraiom.'). Sportu naklonje- no občinstvo vabinio, da v čim veejcni številu prisostvuje napovedani športni manifastaciji. Popoldne se zberejo športniki v gozdni restavraciji v mest- nem parku k skupni in neprisiljeni zabavi. — Odbor Motokluba Celje. d JJru na Marijini cerkvi skoraj ni- koli pravilno ne teče. Ker se ta lira vidi daleč naokrog, bi bilo v in.tere.su mesta, da jo popravi, ako ninia eer- ke.v sama za to denarja. d V Savinji se v sedanjib vroeib dneh koipa nostovilno kopalcev. Polna so mestna kopališča kak or tudi kopa- lisca na prostem. V mestna kopališča je pse jiemati prepovedano. V prostih kopališciib pa so nek aster i kopalci tako brezobzirni, da nied maso kopajočih se ljudi. poidijo po vodi svoje pse, ki onesnažijo že itak od vrocine smrdečo vodo. Od takih kopalcev bi zali.tevali voc- obzirnosti. Tudi poUci.jska oblast naj bi tuakj iz sanitarn ib ozirov po- 111 i-l;no ukrenila. d Žrtve vrocine so postale žalibožc tudi ribe. kolikor jib je bilo v potokn Sušnici ])ri Oelju. V lnalera tolmunciku pred niOistom na Otok gnije veliko po- ginulih rib in razširja neprijoten sinrad. Ali se ta ne bi dal na kak na- čin odpraelje iz Ce- ija okrog 4. ure zjutrad ter pride v Gelje zvečer ob 10. uri. Udeležbo k iz- Jotu so prijavila tudi druga druištva. kak or Vransko, Polaela itd. V nedeljö na veselo svidun.jc v Šoštanju. — Od- bor. d I:spelt mladeya slovenskega umet- niškega para. Mariborski »Vecernik« poroča: vDosodanja člana niariborskc j opere g. Peter Burja in njegova so- ! proga ga. Franja sta s 1. avgustoin angažirana na NaTodnem divadlu v ! Olomoucu. Kak or Mariboirani sevcda obžalujemio, da ju z ukinitvijo opere lie boni'o we slisaJi v našeim gledališču, tako castitanio umetnikoma na uspe- ]ui. ki sla ga dosegla na rieskemi;!.« d Mosetizh Josip. Uslužbenski davek. Po zakonu o neposrednib davkib z dne 8. februarja 1928. Priredil Josip Mo- setizh, finajični svetnik v Ljubljani 1928. Strami 79. in tabele. Zalozila Tiskovna »adruga v Ljubljani. Gen a 18 Din. s poštnino 20 Din. S 1. aprilom jo stopil v veljiavo novi uslužbcnski da- vek, katercga plačevanje se bistveno raJikuje od dos,edanjega nacina obdač- l>o teh dobodkov. Finaneni svetnik Jos. Mozetizh je izdal zdaj knjižico. ki ob- sega nove zakonske določbe, pravilnik in vse izvršilne precipice ter tolmaee- nje posarmeznili zakonskib določb. Na po.sameznih iirimorib, ki so v knjižioi izvedeni, je pojasnjeno, kako se izra- čunava nofl davek. Knjigi so pridoja- ne tudi tabele z davcniima lestvicama ter obra.zci za lreipösredni davek. Knji- ga bo gotovo dobrcdošla vsem priza- delim krogom. d Zaupnfska zborovanja KJ)K se vršc Y ]jiubljan.c'ki obkisti: v soboto 21. t. in. ob 7. zveeer v Mokronoigu pri %, Majcnu. y naieljo 22. t. m. ob 8. zju- tra] y Škocjanu pri g. G-lobevniku, ob 11. dop. na Raki pri g. Bonn in ob 3. pop. v Kostainjevici pri g. Bučarju. rl 0 yozdnih pozarih. porocajo iz Vač pri Litiji in iz Novöga miesta. Povscd jo mmogo ,skcde. Na planinab" Krivaja in Ro.gatiea v Bosni že gore goizdovi vee dni. d Tiijci r Dalnwciji. BaJmacija ima lotos zcilo A'clik obisk tujcev. V sro;lnji in jnžni Dalmaciji je danas na le.to- višru voz 57.000 tu.k'ov. Ako se raeuna. da potrošijo povprecno dnevno 60 Din. se pokažejo zelo visoke številke. d Zgorel je postni auto na proigi Kocevjo—Brod na Kolpi. Med ^¦ožnjo jo eksplodiral bencin in jo bil auto takoj v ognjiu. Potn.iki so si komaj rc- šili življenje. zgorela jim je pa vsa prtlja.ga in tudi pošta. d Pod dr. KoroMevim ministrova- n j en i. Oblastni odbor v Osijeku je sklenil na jesen prirediti vec poucnih tecajev za kniecke zupane, da bi se lažje in bolje uživoli v svoje posle. Ve- liki žu])an pa je take tecaje prepove- dal, eeš da manj.ka zakonita podla,ga. Scdaj je šla pritožba na državni svot. Risuin teneatis . . . d Drustva, organizacije itd,, ki ima- jo za lotošnjo jesen predvideno svoje kongrese in slično prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da iste pastavijo v čas letošnje josenske velesejmske prireditve »Ljubljana v jf- seni« od 1. do 10. septembra. Svoje «klepe naj društva sporooe naravnost upravi velesejma, ki jam bo šla v vsa - kern oziru rada na roko. d Bevel ljudi je utonilo zadnjo ne- deljo x Zagrebu in noposredni bližini I Mm I za dye po- I stolji in mtzo I D i n 290, j 420, 569, I klot od:jo I Din 186, 220, 2:0, kavno gar- niture Din 55,74,125, madras za- ¦ stori D i n I GO, 110, 130, 150, obrisaoi frotir Din 30, 40, I 53, otoman odeje Din 350, 450, 1000, pro- 9 Pr°ije iokači Din 23, 37, 4R, linoleum sobne ¦ p oproge Din 285, 450, 540, plnino za rjuhe 1 Din 28,33,37, cvilh za žimnico Din 37,46, | 60, fuSiko perju h:gijenično öisto Din 40, 60, m 85, 2ima Din 35, 50, 70, Dobavijo so tudi ¦ Qotovo žimnic ¦, pornioe in iglavniki. Prevzame ¦ se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v ¦ schdni kakovo ,ti iz naJholjSih svetovnih tovarn. ¦ OOiejtc si Tzložboin ogromno zalogo velotrgovine | R. Slernieclki, Celje. ätepa SCoven&a ^ ceni lepo perilo Ä in skrbi, da bo W dolgo trajno in y se vedno blešča- lood snage. Ona radi fega rabi le SCHICHTOVC MILO pri kopanju v Savi. Oblasti so prisi- ljene k posebnim varnostnim odred- bam. d Obesil se je v konjiškem zap or u neki Anton Korše iz Skomer, ki je l>il osumljen oskrumibe in so ga vsled te- ga za «led oval i orožniki. V pondeljek zjulraj pa so je sam javil na okrajnom sodisC'ii, kjer se je potom popoldne obe- sil. d TaisUki krivda je, ee gospodinja s pranjem peril a podkoj)ava svoje zdrav- je. Perite s »Porsil-oin«, sainodc.lujo- čim in klora-prostim prailnirn sred- Rtvom, ki ima čudovito pralno nior in 7jq\o zmanjsa ogromno delo pralnega due. d Kako se Öuvajmo proti vrocini. Sef zdravstvene službe na Dunaju, dr. Leopold Kraus je to dni objavil neko- liko nasvetov, kako so naj cuvamo i>rod škodljivi.mi paslgdicami vrocine. Po "jogovem misljenju je glavno, da drži- mo ravnovesje med tekocino, katero Kavzijemo in katero izločujemo potom xnoja,. Preveč i)iti škodi ravno tako kot f)re;m;alo. Ako se pijo prevec, se ]tovi- Kuje pritiak krvi, premalo pijače pa povzroča neprijetno zgoščenjio krvi. Paziti je tetlag na dijeto pri pijavi! Vrocina, -kakor znano, slabi icrkulaci- jo krvi in znižuje delovanje želodca. joler in crew Zato je potrebna dijeta prMirani, ki naj obstoja predvsem iz sooiv.ja in sadja. dočim so naj moso po možnosti opušča. d »Sofa fse je vnela na Ijubljanskem Barju, najbrže vsled kakega pastir- skega ognja. Sodaj gori na površini poldrugoga orala in imajo mnogo po- sla z gawnjem. Raznotero. r Smrt nßjdebehjsega človeka na Hvelu. V Atlantic City je umrl najde- belejši elovek na svetu. Izmod 110 mi- lijonov prebivalstva v Zedinjenih dr- žavab je bil on najtežjii in oboneni tudi najtežji elovek na svetu. Naslova naj- debelejšega človeka niu ni nikdo od- rckal. tern manj, ker je bilo splošno znano, da je Einory Tifman se tri me- sece ]ired smrljo tebtal 192 kg. To je vsckakor debelost brez primere, kateri je nesretcnik končno tudi podlegel. Za- dela ga je nannreč srena ka.p. r Pomnjkanje krulta v Rusljl. Lsni so imelt v Rusiji slabo žetev, vsled Cesar je sedaj po velikih tneslih in celo v drugače bogati Ukrajini pri- čelo primanikovati krnlin. V Moskvi se prodaja naravnost neužiten kruh. Lctosnia letina obeta biti mnogo bolja. Pole za obračunavanje usluzben- skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Stro3smayerjeva I. Hmelj, HMELJAIUl! Le še dobrili par tednov nas loči od nove bmdjiske sezone. Žal, da se na- bajaino danes se v popolni negotovosti g-lede letosnjib himeljskih cen. Glasom inozeniiskili, pcrročil. bo letošnji bnielj- «ki i)ridek>ik, v kolikor je mogoco iste- ga v naprej oceniti, znatno manjši od lanskega. Iz vseb držaiv, kjer se bmelj prideluje, porocajo, da rastlina ne Strap 4.____________________________________________________>NOVA DOB A«___________________________________________________$tev. 81. v tolirto Vvvvljvliv modne vseh vrst, kakor tuüi navadne za zdrave, bolne in pohabljene noge izdduje po mcri Anton Zontič, čevljarski mojster, Celje, Pred grofijpUO. Sprejema vsakovrstna popravila. iispeva tako, kakor bi Mo pričako- vati. Vse to so v prvi vrsti zakrivile le- tošnje neugodne vremonske prilikc ka- kor tudi razni škodljivci, pcronospo- ra ltd. Iz vsega .tega bi sr dalo skle- pati, da letošnje hmclj.ske cene nika- kor no bodo neugodne. Seveda jo mno- go odvisno od slucaja in tudi od nas hjmeljarjev samih. Obstoji opravicena boja.zeiu da bodo hmeljarji tudi letos z nepremišljeniin ^silJDvainjpiTi blaga sa;mi pokvarili hmeljske cene. Ne möremo zadosti pövdarjati, kako kvarno, kako poniževalno in sraniotno je za nasega hmieljarja takšno ravna- nje. Dobro blago bo samo našlo kup- oa! Pr.avilno obi ran je in sušenje, to bodi naše geslo in prepričani smo lah-- ko, da ee se bomo raivnaili po njem. nain ne bo treba iskati s klobukom v rcki kupcev za naso blago, ker bodo isti prisli sami na naše domove. Onim 'hmeljarjomt« pa, ki na zgoraj opisa- ni nacin z nadlegovanjem in vsiljeva- njem jemljicjo ugled nasermi hmiicljar- stvu pred inozemskimi kupci, priporo- ?amo, da v bodoce tak nacin pro da 30 opuste, ker bomo sicer mi drugi bme- Ijai'ji na primeron način sami obra- čnnali ž n.jimii. 7. Or. ZateC; (hie 14. julijn 1928. Vrfcfm)o je razvoju bmolja skrajino neugodno. Hmelj trpi vsled dolgo trajajoce vro- čine in suše. V nasadih brez temeljmo miokrote in pa na lahki zemlji — po- sebno pa so v dvelctnib nasadih — rn- meneva listje in vsled tega zastaja \e- getacija. Gvetni nastavki usahnujejo in odpadajo. Izdaten.dež v najkrajšom casu je iskrenia želja naših himeljiarjev. Cesky odbor Jednotn chmelarev. Stanje hmeljskih nasadov na Ceskew. Žatec, cine 13. julija 1928. Od na- sega zadnjega poročila se je stanje hmeljski.il navsadov izboljšalo v.očino- ma le v nizkih le.gah. Tu je rastlina dorastla do vrha žienega ogrodja. pc- ganja pa noge, na katerih se tudi pola- goma prikazujejo cvotni nastavki. Ena tretjina irasadov so ni dosegla vrha in je brez panog. Nasadi v višinaih in po- sebno dvoletni so v razvoju zelo za- ostali. V priermu z minulim letom žo danes lahko trdimo, da bode letošnji pridelek manjši od lanskega. * Vsi nasadi trpe sedaj vsled tropic- no vročine in se že prikazuje solnčni palež. Če ne bode kmalu dežja, so bode Vvse stanje še zelo poslabšalo. D'osedaj še ni rdečega pajka, ven- dar ga bode vrocina najhitreje povzro- čila. Peronospore ni — uši so le tu in lam. ; NemsJH ndbor Jednote Jrmeljarjer. illtepU Vam izvrstno postrežt* z dobrirn vinom, svežim pivom in raznimi deiikatesarni ter se priporoča za cenjeni obisk Karl Loibner gostilna v Rimskih toplicah. Učenec iz dobre hiše in samo z dobrimi spri ¦ Cevali se takoj sprejme v veletrgovini R. STERMECKI, CELJE. 3- 1s Lepa mebSovan» solba parket, elektr. luč, separiran vhod, za dve osebi s 1. avgustom za oddati. Eventuelno za letoviSCarje z zajTrkom. Naslov v upravi. Deia), nabiraj in PopoirioiTia Uösno Haložite denam6 prihranke pri varčuj v miadosti, "r^branif stavbeni in kreditnti zaeJrugi z omej. zavezo v Gaberiu pri (efju ^ T^ni** Obresiuje hranllnc Ä^ li O Večje stahiG vlQgc po dogovoru najngodneje. vlocye po ^J» |2 O Jamatvo za vla&e uad 2,000.000 Din. Marljivost treznost PrJ naiožbi xnesha do SO Din se dobs nabiraSmk na (fora. , ¦ , ' . Iz malega raste in varčnost so pred- •%¦ *• «- v&v a« *» m . po«oi„avnos,,, Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Mafinovec i zajamčeno naraven, iz domacili gorskih malin I samo z rafinado (sladkorjem) doma zaku- j han, ki tehta liter 130 dkg, prodajna cena I 17 Din kg. Malinova pristna oceda (succus) po 10 Din kg. Na razpolago imam tudi na- ravne mineralnc vode po konkurenčni ceni. Louro Roaelj, Urhnika. Filijalka : \ Celje, Kralja Petra cesta 41, restavracija „Branibor". Sprejme se takoj pekovskega vajenca f3nta poštenih staržev. Hrana in sta- novanje v his7. Naslov v upravi. 2-2 Dvs okvira z zvrhnjo svetüno (Oberlichten) s šipami vred in škripci, skoro nova, se poceni pro- data. Tudi različni drugi predmcti kakor: postelja, umivalnik, želczna peč, samokol- nica in različno drugo blago se proda pri Friderik Jakowitsch, Celje, Dečkov trg 1. Pozor x8topniki srefik na obfoke! Docela novi najboljöi pogoji I Pišite v lastneni intercsu pod šifro »Beskonkurenčna zsrada 367-1« na Interrcklam d. d., Zagreb, Marovska 28. Meblovana soba se odda za eno ozir. dve osebi, pri- pravno za letoviScarje. Lisce 42. 2-2 ^^ flMABnfi/9 1Z VS6^ rU(^rI"