DOMOVIN rt
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
t A
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 112
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 11TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
.^aS'&mpoda iTSjiatSrad?1 »6S Cleveland gleda, kako bomo
pirajo ftio/e
New York, 9. maja.
nove postave
Mestni' Columbus, Ohio, 9. maja. Dr-i sodnik Jacob Panken, socialist, jžavi« direktor industrijskega i
' položaja v državi Ohio je odre-!
volili v 20. kongresnem okraju
Država Nebraska je Državni inženir Drasler brez dolga in ima i visoko cenjen v
javnosti
je odredil na svoji sodniji v posebnem slučaju, o katerem .se je obravnavalo na n jegovem sodišču, da mora žena, ki ima denar, podpirati svojega soproga, ki je brez denarnih sredstev.
Sodnik je pri tem izjavil, da postava narekuje, da mora oče
v
dil, da se mora zvišati plača 35,000 uslužbencem, ki so zaposleni v restavrantih, hotelih, nočnih klubih in pivnicah.
Direktor Chapman se je izjavil, da so ti uslužbenci premalo plačani. Od 1. julija naprej mo-
Nobena
Podpirati družino, toda ta posta-j raJ° dobivati plačo, kot jo nare-va ima gotove izjeme. In izjemo kuJe državna postava glede mi-tvori slučaj, kot se je razprav-Uimalne -plače. 17,500 takih ljal pred sodnikom Pankenom. ! uslužbencev v Clevelandu bo do-George Picker je brezposeln bil° zvišano plačo.
kožuhovinski delavec. Uradniki Unije, h kateri pripada Picker, so zaprisegli na sodniji, da nima vidika, da bi Picker dobil delo. Picker je živel ločen od svoje žene. Prosil je za relif. Relifni uradniki so preiskali slučaj in dognali, da ima žena mnogo plačanih hiš in veliko svoto denarja na banki.
Postava pravi, da če ima mož ali žena kaj premoženja, da je eden kot drugi odgovoren za prehrano družine. Enega kot druzega se lahko toži in prisili, da podpira vso družino.
Sodnik Panken je odločil, da država ne more podpirati Pick-erja, dokler ima njegova žena denar. Odredil je, da mora Mrs. Picker podpirati Mr. Pickerja, svojega, moža, dokler ima žena kaj denarja.
-o-
Smrtna kosa
V soboto je preminul po tritedenski bolezni rojak Anton Jaklič, star 48 let in stanujoč na 15002 Upton Ave. Tu zapušča žalujočo soprogo Angelo, katere dekliško ime je bilo Vidmar, in °troke Helen, Arthur, Katarina in Mary Jane, sestro Ano Slugo V Wisconsinu, v San Franciscu Pa dva strica James in Mike Jaklič. Ran j ki je bil rojen v vasi t)vorni kot, fara Žužemberk, kjer zapušča starše, dva brata veliko sorodnikov. V Ameriko je dospel pred 31. leti. Bil je član društva sv. Barbare in Ustanovni član S. D. Z., sedaj član društva Blejsko Jezero št.
in član društva Forest Camp st. lis ter delničar Slov. Del. tocma. Pogreb se vrši v sredo °b 8:30 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda.
ranjkemu ohranjen blag sPomin, prizadeti družini in sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje!
I)oma iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bila Pripeljana iz Emergency Clinic Ijolnice Mrs. Anton Slopko, 18504 Arrowhead Ave. in Mr. Louis Lesjak, 723 E. 160th St. Pri i r,loVibr, pridejo ob-
Minimalna plača za take uslužbence je glasom postave 21.90 centov na uro, poleg tega, da morajo dobivati prosto hrano. Delajo lahko 48 ur na teden za to plačo, toda če delajo več kot 48 ur, morajo dobiti plačo in pol. In če dotični uslužbenci ne dobivajo dnevne hrane v svojih podjetjih so opravičeni do na-daljne plače 7 centov na uro.
Hotelske in pivniške uslužbence se je zadnje čase silno izkoriščalo, dokler ni nastopila država s svojo razsodbo.
--o-
Cesar je pripeljal 117 za-bojev zlata
Haifa, Palestina, 9. maja. Včeraj je tu pristal bivši abe-sinski cesar Haile Selassie s številnim spremstvom. Tu se nahaja kot gost angleške vlade, dokler ne odpotuje v Jeruzalem. Angleška straža v pristanišču mu je izkazala cesarske časti. Haile Selassie je pripeljal s seboj silno bogastvo.. Nič manj kot 117 velikih zabojev zlata insre-/ bra je bilo izkrcanih iz angleške križarke Enterprise, ki je pripeljala neguša sem. Mornarji so pripovedovali, da je cesar s svojim spremstvom dva dni prešteval denar in bogastvo, ki ga je vzel s seboj iz Palestine. -o--
, njatelji ju lahko lskati na dom.
Dva ranjena
Dva brata, 13-letni William
H-letni Ray Bunevič, sta bi-Ia v soboto težko ranjena, ko sta k°rakala preko križišča ceste in •lu je zadel neki avtomobil, katera lastnik je v
nil.
Shod nocoj
Nocoj se vrši v S. N. Domu sh°d demokratov 23. varde. Med gorniki bodo: Stephen Young, Martin Sweeney, Martin L. °'Donnell, James Duffy, Mr.
J. Kennick in
B
Smrtna kosa
V nedeljo popoldne je po me sec dni trajajoči bolezni umrla v mestni bolnici Agnes Mitz, prej poročena Kos, po domače Lizna Neža. Ranjka je bila stara 46 let in je stanovala na 4056 St. Clair Ave. Tu zapušča žalujočega soproga in pet otrok: Ano, omoženo Buxton, Josephine, Frank, Edward in Albina ter več sorodnikov. Rc^enia. je foila, v Nemški vasi pri Ribnici, kjer zapušča sestro Marijo. V Clevelandu se je nahajala 28 let. Pogreb ranjke se vrši v četrtek ob 9:15 zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Naše globoko sožalje preostalim sorodnikom!
Na obisk v domovino
V soboto sta se podali na obisk v staro domovino Mrs. Fannie Rottar, soproga dobro poznanega Mr. Jim Rottarja in pa Mrs. Josephine Hrvatin. Mrs. Rottar bo obiskala svojce, prijatelje in naglici pobeg-1 sorodnike v Jugoslaviji, dočim potuje Mrs. Hrvatin v Kozijane pri Trstu. Obe potujeti na par-niku Paris s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno pot, mnogo zabave v starem kraju in srečen povratek!
* Močno deževje po državi Kansas je končno uničilo pešče-
politična borba v Clevelandu in okolici ni dobila letos več splošne javne pozornosti kot borba treh demokratičnih kandidatov za kongresmana v dvajsetem okraju, v katerem voli nad 7,000 Slovencev in bratov Hrvatov. Vsi ameriški krogi pripoznajo dejstvo, da kamor se bo obrnila ta ogromna državljanska sila našega naroda, tja bo padla zmaga.
Ta kongresni okraj pripada v resnici in po vsej pravici našemu človeku, to je, ameriškemu državljanu slovenskega rodu. Letošnje leto nas ni našlo pripravljene. Prepričani pa smo, da bo leta 1938 politična smernica obrnjena v našo smer, kar se tiče izvolitve kongresmana v 20. okraju.
Ker nimamo svojega kandidata v kongresnem okraju, ki šteje nad 7,000 naših volivcev, moramo vzeti položaj kakoršen je. Pri tem moramo pomisliti, da je urad kongresmana skrajno značilen in odločilen zlasti, kar se tiče postav v prid ali v škodo naseljencev, v prid ali škodo onih tujezemcev, ki bi radi postali ameriški državljani.
V 20. okraju potrebujemo nam naklonjenega, prijaznega, energičnega človeka, ki ne samo, da je predvsem pošten, pač pa "tudi razume naše težnje, gorje in trpljenje. V 20. kongresnem okraju je še najmanj 30,000 tujezemcev, ki niso državljani, pa so pri tem pošteni delavci, obrtniki in trgovci, ki so prišli sem z enako pravico kot vsi drugi, in ki bodo tekom prihodnjih dveh let tudi ameriški državljani.
Kar se tiče republikanskih kandidatov za kongres v 20. okraju sploh ne pridejo v poštev. Republikanski kandidat v 20. okraju za kongresmana je neki državljan laškega rodu — Mr. Buonpane. če bo dobil- 5,000 glasov, bo lahko srečen!
Demokrati pa imajo v 20. kongresnem okraju letos pri primarnih volitvah, ki se vršijo jutri, tri kandidate. Eden izmed teh treh bo gotovo izvoljen. Kdo bo izvoljen, o tem bodo odločevali naši ljudje, mi Slovenci in bratje Hrvati. Kamor po padla naša politična sila, tam bo zma-
ga. To je naš vzrok, da v tako napadal denarne zavode, name-obili meri povdarjamo važnost sto, da bi pomagal. Zahvaliti se primarnih volitev.	I imamo senatorju Bulkleyu in
Na predvečer primarnih voli- sodniku Lauschetu ter našemu
Lincoln, Nebraska, 9.
. | Naš rojak Mr. Louis Drašler,
ii • j m£*.}a. je j j ecj dobrim letom ime-JJržavna blagajna države Ne-'	j -
l,00u • i • ,	, . novan za prvega državnega m-
braske izkazuje danes gotovine v: v . .	, .
zemrja za okraje v severnem
tev je dobro, da si še enkrat ogledamo tri demokratske kandidate za kongresmana v 20. okraju.
svoti $21,123,935. To je čisti preostanek, potem ko so bili vsi stroški plačani. Država Nebra-1
delu' države Ohio, nas je te dni obiskal in nam povedal mnogo
prizadevanju, da se je stvar kon-1 ska je edina država
v Zedinje
j zanimivih dogodkov iz svojega
čno srečno rešila.	i nih državah, ki nima nobenega
Mr. Sweeney je tipičen politi-)dolga, kljub temu pa ogromne
Sleherni izmed teh kandidatov. kar, katerega naš narod ne mo-J milijone v blagajni.
pričakuje, da bo dobil slovenske glasove. In kdor jih bo dobil, ta bo izvoljen. Kdo so demokratski kandidati za kongresmana iz 20. okraja. Let's see!
John Sulzmann, sedanji šerif Cuyahoga okraja, ki je poznan, da zna dobiti ob vsaki volitvi največje število glasov. Sulzmann je priprost, iskren sin ameriškega naroda. Našim državljanom je poznan, odkar so prvi Slovenci postali državljani v Clevelandu. 40 let je deloval v političnem življenju Clevelanda. Pozna ga sleherni Slovenec. Nam nikdar ni nasprotoval, nasprotno pomagal je vselej dosti in uspešno. Star je 66 let, ima bogate politične in življenske skušnje za seboj. Kot šerif Cuyahoga okraja je postal znan po vsej Ameriki kot prijatelj nesrečnih jetnikov.
Pri tem moramo še povedati, da je John Sulzmann odobren od eksekutivnega odbora demokratske stranke kot redni demokratski kandidat za kongresmana. Redni pristaši stranke bodo znali to upoštevati in se ravnati po tem.
Drugi kandidat za kongresmana v 20. okraju je sedanji kongresman Martin L. Sweeney, kit je tudi demokrat. Mr. Sweeney zastopa 20. okraj že štiri leta v kongresu. V vseh teh štirih letih nismo imeli ene same prilike, da bi Mr. Sweeney prišel v uredništvo ali da bi nam iz Washingtona pošiljal podatke glede važnih dogodkov, zlasti glede naselniške in državljanske postave.
Mr. Sweeney, dasi pošten osebno, očividno ni nikdar upošteva] našega naroda, ki šteje 50,000 ljudi v Clevelandu. Ne moremo se spominjati, kdaj bi Mr. Sweeney našim ljudem storil kaj dobrega. V času največje bančne krize, ko je predsednik Roosevelt dal Aapreti vsie ameriške banke, je Mr. Sweeney
re razumeti. Ta njegova tipičnost in uporniški značaj je pred tremi leti odjedlo delo 600 Slovencem v Clevelandu. Ako računate, da če bi Sweeney pomagal Millerju v letu 1933, tedaj bi
Kot je sporočil včeraj državni blagajnik je imel v gotovini na rokah $1,691, nadalje ima država $4,503,846 v raznih bankah v gotovini, država poleg tega poseduje $2,879643 v zveznih bon-
ostalo nad 600 Slovencev na de-j dih in poleg tega ima še za $13, lu pri mestnih službah. In če;738,754 raznih sekuritet.
računamo, da je povprečen mestni uslužbenec zaslužil $1,200.00 na leto, pomeni to, da so radi taktike Mr. Sweeneya zgubili v dveh letih naši lastni rojaki $1,-500,000 v zaslužku. In to je strahovit udarec za naš narod, katerega je predvsem povzročil Mr. Sweeney s svojo nepremišljeno taktiko. Mr. Sweeney zahteva, da ga narod izvoli radi njegovega rekorda v javnem življenju. In to se bo tudi zgodilo.
Tretji kandidat za kongres je tudi demokrat Mr. Charles A. Mooney, mladi sin spoštovanega očeta, bivšega kongresmana v 20. okraju, ki je tako častno zastopal 20. okraj skozi dolga leta in v katerega so imeli naši ljudje največje poverjenje in zaupanje.
Mladi Mr. Mooney nima izkušnje v političnem življenju, toda vse znake in zmožnosti, da bo izvrsten kongresman. Kot njegov oče, ki je naredil toliko neštetih dobrot za naš narod, je tudi sin pripravljen slediti stopinjam svojega očeta. Mi vemo, da je Mr. Mooney zmožen in iskren človek, ki nas ne bo nikdar pozabil.
O vseh ostalih zadevah glede
Governer Cochran se je izjavil včeraj, da je država Nebraska "paradiž davkoplačevalcev." Pripomnil je, da v državi Ne-braski ni nobenega prodajnega ali dohodninskega davka. Ves davek se pobira le od lastnine in posestev.
Leta 1875 je državna postavo-daja naredila postavo, ki prepoveduje državi, da bi se zadolžila za več kot $100,000. Ako država nima denarja, da bi plačala svoje obveznosti, se ne sme zadolžiti preko svote $100,000, in če ni denarja, mora država ustaviti svoje aktivnosti. Tekom zadnjih deset let je država Nebraska zgradila za $20,000,000 vrednosti javnih cest in v glavnem mestu so postavili državno poslopje, kjer biva governer in zboruje država postavodaja. Poslopje je veljalo $10,000,000.
In davek na posestvo v državi Nebraski je primeroma majhen. Od $100.00 davčne vrednosti se plačuje le $2.15 davka.
Banditi ustrelili gluhega predsednika banke
Laconia, N. Y., 9. maja. Chas.
Salisbury, 78 let stari predsed-
ink Laconia State banke, je bil
, ...	i ustreljen in ubit po dveh mladih
primarnih volitev so nasi liudie ,	i. >	,
, ,	v • vr . . ' :ibanditih v bancmh prostorih,
dobro poučeni. Naj končamo ta|K() f
naš članek s temi besedami: Na!
sta mladiča prišla
poslovanja.
Mimogrede naj omenimo, da uživa inženir Mr. Drašler visoko spoštovanje med svojimi vrstniki radi svoje agilnosti in originalnosti pri javnih delih. Dela izvršena po njegovih načrtih in pod njegovim vodstvom so do-sedaj našla največje odobravanje v ameriški javnosti.
Pod vodstvom inženirja Dra-šlerja je bil pred nekaj meseci izročen prometu novi "krasni Lorain most, ki je dobil sijajno odobritev od strani strokovnja-: kov.
Mr. Drašler nam je nadalje J povedal, da se bo v nekaj dneh j začelo z delom za aov manjši most, ki pelje od Chardon Rd. na Richmond Rd., prav tam, kjer ima svoje posestvo naš dobro poznani Mr. John Mervar. Most bo prve vrste in bo v ondotnem nevarnem križišču odstranil mnogo nevarnosti za avtomobilski promet, poleg tega, da bo novi most okras za vso okolico. Most bo zgrajen pod vodstvom M. Drašlerja.
Inženir Drašler je nadalje tudi dosegel po hudem boju, da bo država prevzela poznano cesto "Settlement Road," ali W. 130th St. Dosedaj je spadala ta važna cesta pod okrajno upravo in je bila v precej zanikernem stanju. Ob tej cesti je napeljana glavna slovenska • naselbina v West Parku, kjer prebiva do 1,000 naših ljudi. Inženir Drašler nam je obljubil, da bo to cesto spravil v doglednem času v najboljše stanje.
Največje delo pa, ki ga ima te j dni inženir Drašler na svojih ramenih je odprava ogromnega železniškega križišča na W. banko, j 145th St., preko katerega tečejo
sta zapovedala predsedniku, da|proge Big Four in New Yorl
0yd-Boic ,Wm.
J°s. Ogrift. Rojaki so vljudno j ne viharje, ki so divjali zadnje VaH)'eni, da se udeležijo.	dneve.
Dijaki za Roosevelta
Poskusno štetje med dijaki na raznih ameriških univerzah je pokazalo, da so študenti v ogromni večini za predsednika F. D. Roosevelta. Dočim se je mladina izjavila s 35 odstotki glasov za republikance je pa 65 odstotkov glasovalo za demokrate in zlasti za Roosevelta.
Ogromna produkcija
General Motors korporacija naznanja, da je prodala tekom aprila meseca nič manj kot 229,-467 novih avtomobilov. Produkt v aprilu mesecu lanskega leta je znašal 196,721 avtomobilov. 17,000 avtomobilov izdelanih pri General Motors korporaciji, je bilo prodanih v tujezemstvo.
Govor Mussolinija
V soboto popoldne ob peti uri je govoril Mussolini potom radia. Njegov govor se je slišal po vsem svetu. Poveličeval je "junaštvo" laške armade in je opravičeval svoj roparski pohod nad Abesinijo.
Mussolini namerava razglasiti pomiloščenje
Rim, 9. maja. — Iz krogov, ki so v stikih z diktatorjem Musso-linijem, se poroča, da namerava Mussolini proglasiti splošno amnestijo, in sicer za civilne in po-
volivnem listku boste dobili štiri1 j •	, T/ ■ , ., o
v.. , ^ , ' V ! dvigne roke. Ker je pa bil Sa-imena naših lastnih hudi, ki .	1 1	. , ■
, .... . , v ' ' (lisbury precej gluh, je vstal 111 kandidirajo za državno postavo-1 - ,	,	,
i . t	„, * :, sel nasproti obema banditoma
dajo. Imena so: Wm. Boyd-Boic .	, ,
j v . , „7 T; . , in ju prosil, da glasno povesta, za državni senat. Wm. Kennick, , • v ... D ... , . ... T .	T _ .	' kaj želita. Bandita sta mislila,
J. Fabec in Jos. Ogrin, za dr- , •	, ,
,	'	da ju namerava predsednik na-
zavne poslance. Volite za vse, t- Tr + 1-1 ± ,	. .	v , pasti. Ustrelila sta 111 moza
ker vam to veleva vasa sloven-
ska dolžnost.
-o-
T, . '	Coughlin v politiki
strajk trukmanov	Preteklo soboto je imel znani
Ob polnoči v nedeljo se je za- radio pridigar Rev. Father c.
čel štrajk ljudi, ki vozijo truke. A Coughlin v Toledo, Ohio, zna-70 tvrdk je prizadetih pri 70 čilen KOVOr> tekorn katerega ,e raznih kompamjah. 2,800 truk-1 omenil> da bo Narodna unija za manov je na strajku. Ljudje so socialno pravico ustanovila v 1. dolgo časa trpeli in ker se kom-'1940i ko se bodo vr§ile ponQvne
neau u-, ui sicer izvirne m	...	. ,	.j*, ^v^u v^onv.
litične jetnike. Amnestija bo|pa"lje niso aarale na nobene| predsedniške volitve, svojo last-
"	f?n MtAirn O /-s f VI 1 lr w» «> vi .
proglašena ob priliki, ko bo Italija praznovala "sijajno zmago" nad Abesinijo. V laških ječah se nahaja nad 200,000 političnih in drugih jetnikov, in najbrž je seveda med njimi na tisoče Slovencev in Hrvatov.
-o—-
Porotniška plača Sodniki Common Pleas sodni-je so sklenili, da se zviša plača porotnikom. Dnevna plača v bodoče bo $3.00, namesto dveh dolarjev.
Zaboden z nožem Pred hišo na 15717 Holmes Ave., je bil zaboden včeraj neki Frank Christy. Nahaja se v opasnem stanju. Policija je napadalca prijela.
zahteve, so trukmani enostavno
zaštrajkali. župan Burton skušal danes posredovati.
bo
Vroče je, vroče
Vremenski prerok je zatrdil, da Cleveland še ni imel tako vročega 10. maja, kot je bil včerajšnji. Toplomer je kazal 87 stopinj. V Columbusu je pa bilo še i nekoliko hujše. Toplomer je kazal tam 93 stopinj. Danes bo nekoliko hladneje in obljubuje se tudi dež.
V bolnici
' V Cleveland Clinic bolnici, Euclid Ave. in 93. cesta, se nahaja poznani Mr. Frank Kuhar, 1123 Addison Rd. Nahaja se v sobi št. 218. želimo mu, da bi čimprej se zdrav vrnil k svojim!
no politično stranko. Tako politično stranko bi Rev. Coughlin ustanovil že letos, toda ni hotel nasprotovati Rooseveltu, o katerem je mnenja, da je v resnici dober predsednik, dasi ima slabe svetovalce.
Kandidat Mr. Powali
V precinktu "E," katerega vo-livna koča se nahaja na vogalni Bonna Ave. in 61. cesta, je kandidat za precinktnega načelnika dobro poznani Edwin S. Powali. Mr. Powali je kandidat redne demokratske stranke. Volivcem v precinktu "E" ga toplo priporočamo.
* 16 ljudi je bilo ubitih v bližini Trinidad, Colo, v silnem blizardu.
Central železnice. To delo bo veljalo od tri do štiri milijone dolarjev in bo popolnoma pod nadzorstvom našega inženirja Dra-šlerja. Deloma se je že začelo s preliminarnim delom.
Tako vidimo, da nam naši ljudje delajo čast, kamorkoli pridejo. In ne samo čast, pač pa tudi uspeh. Ker Amerikanci visoko cenijo uspehe, bo potom Mr. Drašlerja tudi ves naš narod dobil svoj kredit, poleg materialnega zaslužka, ki ga omogočuje Mr. Drašler našim ljudem.
-o-
Coughlin seja Jako važna seja se vrši nocoj večer in sicer seja društva št. 110, Narodna unija za socialno pravico. Seja se vrši v dvorani sv. Kristine ob 8. zvečer. Pri tej seji lahko pristopijo tudi novi člani.
Coughlinova seja Jako važna seja Narodne unije za socialno pravico se vrši nocoj večer v S. N. Domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer. Pridite in pripeljite prijatelja. Med govorniki bo tudi Sylvester McMahon.
K skupni molitvi članice podružnice št. 18 S. ž. Z. so prošeite, da pridejo nocoj večer k skupni molitvi za pokojnim Antonom Jakličem, ob 8. uri na 15002 Upton Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11TH, 1936
i i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOMB - 8LOT1NIAN DAILY NEWSPAPER
•11» M. Olalr A v«.	Cleveland, Ohio _fttbllihed dally except Sunday« ud Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto »6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko tn Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po polti. pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: V. S. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. B. and Canada »3.00 tor 0 month*; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 month«.
Cleveland and Euclid by carrier«, »6.50 per year, »3.00 for 8 month«. _Single cople« 1 cent«. European »ubacrlption, »8.00 per year.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher«
Entered aa second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879
No. 112, Mon., May 11, 1936
Jutri so volitve
Jutri bodo po vseh mestih in vaseh države Ohio, pa tudi po mnogih drugih državah naše ameriške unije, volitve, katerim pravimo primarne volitve. To so volitve, pri katerih narod postavlja kandidate za generalne volitve v novembru mesecu.
"Ameriška Domovina" je že v več člankih razložila silen pomen primarnih volitev. Te volitve so bile vpeljane, da se da ljudem pravica postaviti kandidate, o katerih je večina naroda prepričana, da so sposobni, zmožni, pošteni in odgovorni dovolj, da zvesto spolnujejo dolžnosti svojega urada.
Pri primarnih volitvah ni vprašanje, kdo bo zmagal, demokrat ali republikanec ali socialist. Poglavitno vprašanje in temelj primarnih volitev je, kdo bo kandidat za glavne volitve v novembru mesecu. In o tem odločajo oni, ki se bodo jutri potrudili in odšli v volivne prostore.
Mi kot borci za državljansko pravico naših ljudi ponovno in svečano apeliramo na 15,000 slovenskih državljanov v Clevelandu in okolici, da se poslužijo svoje pravice in gredo na volišče. Ni naša dolžnost ali naš privilegij priporočati ob primarnih volitvah gotove može za izvolitev. To je vaš dan, ko morate vi sami izbirati izmed mnogih mož in izbrati v resnici poštene in zmožne ljudi za kandidate.
Kot zaveden državljan ste gotovo zadnje mesece čitali dovolj glede kandidatov. Časopisje, shodi, plakati, radio in druga sredstva so bila na razpolago vsakomur, da je lahko dognal, kdo je kdo, kdo sme biti voljen, kdo mora biti poražen.
"Ameriška Domovina" je tekom zadnjih dveh mesecev poročala obilno in točno ter natančno o raznih kandidatih. Jutri ste vi sodnik in boste vi odločili, kdo naj bo kandidat za jesenske volitve. Mnogo, mnogo jih je poklicanih. Na volivnem listku boste jutri dobili nekako 500 imen kandidatov raznih strank in poklicev. Izvoljenih bo le 82, vsi drugi bodo propadli. Kdo bo med temi 82 izvoljenimi, o tem boste odločevali vi kot svoboden ameriški državljan!
Mi za danes ne bomo povedali druzega kot resno, prijateljsko in iskreno vas prosili, da pridete na dan in volite. 15,000 vas je v širnem Clevelandu in okolici. Vi imate svoje probleme, vaše mesto jih ima, in stoteri se vsiljujejo vam, da bi vam zapovedovali in gospodarili. Toda če naj imajo to pravico, je odvisno od vas!
Pridite, bratje in sestre, ko vas zopet kličemo. Ne bo vas vzelo več kot petnajst minut, da zapustite svoj dom in obiščete volivno kočo. Izbrali boste imena med kandidati, o katerih ste slišali, da so zmožni, in ste se mogoče sami o tem tudi prepričali. Vaša sveta dolžnost je, da volite!
Pred važnimi spremembami stojimo v Zedinjenih državah, bodisi v Clevelandu, v državi Ohio ali kje drugje. Ali se bo obrnilo na bolje ali na slabše, je v polni in v največji meri odvisno od vas! Če ste vi nemarni in ne vršite svoje državljanske dolžnosti, tedaj dobite nemarno vlado, ki ne bo vršila svoje dolžnosti napram vam. Smejejo se vam v obraz in počenjajo kar hočejo, ker dobro vedo, da je trapcev, ameriških državljanov, ki ne volijo, več kot dovolj, da se lahko norca iz naroda brijejo.
Ko pridete jutri v volivno kočo, vas bodo vprašali, če ste demokrat ali republikanec. Volili boste tako, kot pri zadnjih generalnih volitvah. Če ste zadnjič volili demokratsko, zahteva postava, da morate tudi pri primarnih volitvah storiti enako. Pojdite jutri v volivno kočo in pomagajte velikemu borcu Rooseveltu, da dobi enak odmev naroda kot ga je dosedaj dobil v vseh državah, kjer so imeli primarne volitve. Ne dajte, da bi temne sile vas zopet potlačile v grozo depresije.
Predvsem pa vršimo mi naše veliko časnikarsko dolžnost, da vas opominjamo, da volite. "Ameriška Domovina" je več kot sleherni drugi med nami, naredila, da vas je pridobila za ameriško državljanstvo, od katerega imate vedno korist, nikdar pa ne škode. In če imate svoje pravice, rabite jih, volite in sledite velikemu očetu ameriške domovine, prvemu predsedniku George Washingtonu ,ki je povedal, da državljan, ki ne voli, je slabši kot vojak, ki gre v bitko brez orožja.
Ne bodite politični mrtveci. Zakričite, da se bo vaš glas slišal na odločilnem mestu. Jutri je vaš dan!
----o-
Našim demokratskim državljanom, ki živijo v 21. kongresnem distriktu!
Dragi prijatelji in tovariši državljani:
Naš kongresni distrikt je bil že mnogo let zastopan po možu, ki v resnici ni naredil ničesar v teh težavnih letih, da bi sodeloval, da se obstoječe razmere spremenijo na boljše.
Sedanji kongresman se nikakor ni interesiral, da bi se razmere izboljšale, iti ni kdaj sploh skušal, da bi pomagal, da se naredijo postave, ki bi bile v ko-
, rist vsem slojem našega trpečega prebivalstva.
Kaj vidimo mi danes ?. Delti v-: ci so se vsepovsod postarali in ne morejo dobiti dela, niti takega dela, kjer bi zaslužili vsaj to-; liko, da bi od lakote ne umrli. ! Tako smo prišli v položaj, ko smo prisiljeni, da premišljuje-I mo, kako bi se te razmere lahko izboljšale.
Ko se je pojavilo Townsend 1 gibanje po deželi, da se pribori
od vlade pokojnino za ljudi, ki so stari 60 let ali več, sem se jaz podpisani takoj začel zanimati za to gibanje. Končno sem se osebno pridružil temu gibanju, ko sem spoznal dejstvo, da je v resnici prav, da se pomaga nad 60 let starim ljudem, da dobivajo mesečno pokojnino, in bi morali ta denar potrošiti vsak mesec.
Te svote denarja, ki bi se redno potrošile vsak mesec, bi bile v neprestanem kroženju denarne veljave. To bi nam pomagalo, da kupujemo svoje potrebščine, kar bi zopet pomagalo, da preskrbimo našim brezposelnim delo, zlasti pa mladim ljudem. To bi obenem zlasti pomagalo trgovini, produkciji blaga, in tovarne bi bile neprestano zaposlene.
Danes je najbolj važno vprašanje za naše brezposelne—zlasti pa za našo mladino, ki ne more dobiti dela—kako moremo dobiti delo! V resnici je zelo žalostno dejstvo, da naša mlada generacija, potem ko je skončala svojo vzgojo, nima nobene prilike, da dobi delo, razven v gotovih izjemah. To je v resnici mučen in neznosen položaj v katerem živimo.
Jaz sem globoko prepričan, da vsaka stara oseba, ki je delala vse svoje življenje, potrebuje počitek in zagotovilo za življenje ha svoja stara leta.
Toda vprašanje nastane: Kako se bodo ti. ljudje preživeli, če bodo vse, kar so si kdaj prihranili, hipoma .zgubili v zaprtih bankah?
Kako bo mogoče takim ljudem misliti na počitek na stara leta, če njih prihranki niso bili potrošeni od njih, pač pa so bili zgubljeni po bankirjih.
Ko so zgubili svoje prihranke, in v največ slučajih tudi svoje delo (kdo neki zahteva danes od ljudi, da delajo) tedaj taki ljudje nimajo nobenih sredstev, da bi .preživljali svoje družine.
Edina stvar, ki je še preostala, je relif, ki ga dobivajo od dobrodelnih družb, ki pa nikakor ne morejo na zadovoljiv način pomagati vsem potrebnim žrtvam depresije.
V takih slučajih se moremo zanesti samo na splošno pomoč na vlado potom Townsend starostne pokojninske podpore. Tako podpore lahko dobimo, ako se vpelje transakcij ski davek od dveh odstotkov. Na ta način bi dobili dovolj denarja vsak mesec, in vsak mesec bi se lahko plačevala gotova pokojnina, ki bi garantirala vsej družini ne f-'amo življenske potrebščine, pač pa tudi mnogo drugih potrebnih stvari.
Jaz torej zahtevam, da se legalizira Townsend pokojninski načrt in da postane predlog kon-gresmana McGroarty postava čimprej.
Jaz sem trdno in stanovitno prepričan, da če bo Townsend predlog sprejet kot postava, da se bo izboljšala trgovina po vseh Zedinjenih državah, in da se bomo preselili v novo prosperiteto, ki bo povzročila mnogo novega trgovanja.
Vzakonitev McGroarty predloga ne bo samo dala starim ljudem zagotovila, pač pa bo povzročila tudi nove boljše pogoje v našem gospodarskem življenju, predvsem pa bo pomagala mladim ljudem, da dobijo zapo-s levje. Našli bodo svoje lastno domače ognjišče in svoje lastne domačije.
Leta 1934 se je predlagalo v kongresu, da se izposlujejo posojila solventnim bankam, ki imajo dovolj zamrznjenih vlog, in sicer v namenu, da se izplača vlagatelje, ki imajo $5000.00 ali manj v bankah. Našj lokalni metropolski časopisi so se živahno zavzeli za ta predlog, v prepričanju, da bodo banke izplačale mnogo milijonov dolarjev, ki pridejo v korist onim, ki jih najbolj potrebujejo. Na ta način bi se zlasti pomagalo onim, katerih posojila so bila vknjižena in ki so se rešili s tem
da niso izgubili svoja posestva in domačije. Mnogo teh ljudi bi lahko odplačalo s temi fondi svoje vknjižbe v celoti ali deloma. In s tem bi dobil dobiček tudi naš okraj, ker bi bilo s tem omogočeno mnogim plačati svoje zaostale davke.
TODA TO SE NI ZGODILO. ZAKAJ NE?
Vzrok je bil, ker se velika večina kongresmanov trdovratne pameti ni strinjala s tem predlogom in je tako preprečila, da kongres ni sprejel tozadevne postave.
Med temi kongresmani je bil tudi naš sedanji kongresman Mr. Crosser, ki ne samo, da-je volil proti temu predlogu, pač pa je tudi govoril proti izplačilu teh vlog. Vprašamo: ZAKAJ?
On je bil eden izmed družabnikov republikanskega kongres-mana Mr. Boltona, ki je tudi volil proti temu predlogu, da je bil poražen, dasiravno so kongresmani Mr. Sweeney in naš pokojni kongresman Mr. Truax volili za ta predlog.
KAKŠNE NAČRTE je imel Mr. Crosser pri tem glasovanju?
On se nikakor ni zmenil za dejstvo, da prebiva v njegovem okraju največje število delovnega ljudstva, ljudje, ki so največ trpeli, ljudje, ki še vedno trpijo največjo mizerijo, ki jo poznajo v svojem življenju.
On je bil, ki je pomagal, da je lhnogo, mnogo naših delavskih ljudi bilo prisiljenih, da so izgubili vse, kar so imeli, in za kar so delali in trpeli vse svoje življenje. Zgubili so, ne da bi imeli najmanjše upanje, da bi še kdaj prišli do svoje lastnin.
Poglejmo nekoliko okoli sebe! čudili se boste, ko boste dognali. koliko hiš in domov je naprodaj. In to vse iz vzroka, kar so bile banke prisiljene prodati hiše, na katere so imele posojila.
Premislite, dragi moji državljani, če tak zastopnik zasluži še vaše nadaljno zaupanje in vpoštevanje.
Ali boste še nadalje zaupali takemu možu, ki v času mizeri-je in potrebe, ko je njegova dolžnost, da skrbi za vas, se ne čuti odgovornim in pride v vašo sredino, da prana j de, če je taka pomoč potrebna. Ne, on se ni brigal za vas, niti se ni zmenil, če ste sploh pomoči potrebni!
In zopet je on med onimi, ki ne verujejo v Townsend načrt, da bi se ga lahko praktično uresničilo, ker je prepričan, da bi bili bogatini nekako primorani, d.a bi morali žrtvovati del svojega bogastva in nekaj svojih visokih plač, da se vam ugodi.
Mogoče njega žalosti in jezi, ako bi prisilili visoko plačane uradnike in multimilijonarjč s svojimi milijonskimi industrijami, da bi prispevali nekaj k vašemu blagostanju. Kaj neki njega briga, če se pomaga milijonom k boljšem življenju? On še nikdar ni videl, kako otroci stradajo!
Torej, moji dragi državljani. Pomislite dobro, na katero stran se boste postavili. Odločite sami, ali boste stali na strani zastopnika, ki bo delal to, kar njemu samemu ugaja, ali pa želite moža, ki vas bo zastopal in ki bo delal to, kar vi od njega zahtevate. Ali boste z možem, ki čuti za vas, ki dela za vas, ki je eden izmed vas, ki se bo vselej potegnil za vas, in ki ne bo koristil samo izrednim privilegijem, pač pa bo skušal rešiti današnje resne probleme, ki bo skušal pomagati našim potrebnim ljudem v teh težavnih časih.
Moji dragi državljani! Kot kandidat za kongres v 21. distriktu, se slovesno obvezujem, da boni podpiral vse take predloge, ki bodo v korist zatiranega naroda ali "pozabljenega moža." Jaz vam obljubujem,' da bom deloval za realizacijo NOVE PROSPERITETE, ki bo gotovo stalna in dosledna, tako da bomo v starosti brez strahu zrli v oči, za one ljudi, ki so trdo delali vse svoje življenje, da so'
s svojim zaslužkom prispevali k življenju svojcev.
Jaz verujem v stalno prosperiteto, ne pa v tako prosperite-" je zopet James City-to, ki po nekaj letih povzroči' leta mizerije in pomanjkanja.
Jaz sem se obvezal, da v celoti podpiram 16 točk Rev. Chas. Coughlina in njegove Narodne unije za socialno pravico, in bom tudi obstal pri svoji obljubi.
DRAGI DRŽAVLJANI! Pojdite na volišče v torek, 12. maja, zahtevajte demokratični tiket in naredite križ pred imenom
For Congresman 21st District X Frank J. Svoboda
ki je kandidat za kongresmana v 21. distriktu, kot zastopnik naroda, ki je pri volji služiti kot nov kongresman z novo vlado in novim dealom. Vaš iskreni kandidat:
Frank J. Svoboda. -o--
Politične aktivnosti Collinwoodu
V naselbini je opaziti za primarne volitve izredno veliko zanimanje in pričakuje se od stra ni naših slovenskih volivcev, da se bodo mnogoštevilno udeležili volitev. Na volitve bo veliko naših ljudi privabilo dejstvo, ker kandidira na demokratski listi več naših rojakov za precinktne načelnike. Med več drugimi kandidira tudi v precinkt "O" v okrožju Saranac Rd. in Holmes Ave., in vmesne prečne ceste naš dobro poznani razumni mladenič Stanley J. Eržen, ki je predsednik gospodarskega odbora Sloven. Doma na Holmes Ave. Mladenič je zelo razumen, energičen in priljubljen rojak, ki v govoru kot tudi v čitanju najboljše obvlada slovenščino. Je zelo priporočljiv za izvolitev na demokratski listi, še posebno, ker se vedno udejstvuje pri naših slovenskih ustanovah in ker pozna vse naše narodne težnje. Naredite križ pred imenom Stanley J. Eržen na demokratski listi in v naselbini bomo imeli enega najboljših precinkt-nih načelnikov v 32. vardi.
Poročevalec. -o-
Wm. J. Kennick, kandidat za državno zbornico
Kakor je znano marsikateremu volivcu, so najbolj važne in največjega pomena takozvane volitve, pri katerih si vsaka stranka izbere svoje lastne kandidate. Pri primarnih volitvah imajo slovenski državljani svojo veliko priliko delati za slovensko korist in napredek, kajti pri teh volitvah imajo priliko izbirati i it voliti za svoje lastne slovenske ali pa slovanske kandidate.
Za državno postavodajo ima vsak državljan pravico voliti za vse tri naše slovenske kandidate, in še za petnajst drugih: voli se jih 18 izmed nekako 80 j kandidatov. Volite torej za na-j neki gostilni še tri slovenske kandidate, Wm.
Zdaj so zopet menjali ime tega razbitega mesta. Dozdaj se je imenovalo Durant City, zdaj
Pozdravljava vse rojake ši-rom Zed. držav:
Mr. in Mrs. Frank Anzelc. -o-
Nekaj o politiki v 23. vardi
Cleveland, O.—Pravijo, da je stara viška dobra in da je stara kuharica tudi dobra. Nekateri to verjamejo, nekateri pa ne. Dva avtomobila v vaši garaži in po dve kokoši na vašem krožniku, zraven pa še polno pelco za v tovarno, tako je govoril prejšnji predsednik Hoover.
Vaša politika je vaša udobnost. Jaz sem začel delati v mestni elektrarni 7. junija 1932. Odslovljen sem bil od tega dela 17. februarja 1934 in v tem času je bilo odslovljenih še nadalj-nih 599 Slovencev in ti vsi še niso pozabili. Pa tudi naši trgovci niso tega pozabili, ki so dobili enak udarec od Sweeneya, ker ni bil ponovno izvoljen županom Mr. Ray T. Miller, ker je Sweeney izdal stranko.
Dobro si zapomnite, da ko je bil Mr. Gongwer na krmilu, je delalo pri mestnih delih nad 600 Slovencev.
Danes pa išče delo Sweeney v obliki vaših glasov v 20. okraju. Upam, da ste me razumeli. Moj dober in zanesljiv kandidat je Mr. Sulzmann.
Joe Pograjc.
IZ PRIMORSKEGA
—Veliko ležišče bavksita so odkrili v gozdu pri Ajdovščini. Razteza se nad 9 kilometrov daleč. Tehniki so ugotovili, da vsebuje ta bavksit izredno visok odstotek aluminija. Zdaj pro učujejo možnost eksploatacije.
—V jamo sta padla na Opči-nah dva dečka. To sta 12 letni Albin Tavč in Mario Soss, ki sta se igrajoč s svojimi tovariši na polju približala jami, v katero sta padla iz višine 20 m. Z veliko težavo so ju rešili gasilci, ki so se trudili poldrugo uro. Soss je kakor po čudežu ostal popolnoma živ in cel. Pač pa si je Tavč nevarno razbil glavo.
—Bomba iz časa minule vojne je na licu mesta ubila 14 -letnega Rudolfa Suliča v Biljah, ki se je ž njo na polju igral.
—Proga Trst - Postojna bo elektrificirana, kakor poročajo listi, jeseni, in sicer bodo vsa dela gotova v zadnjih dneh oktobra meseca.
—Strašen ugriz. V nekem gozdu pri Kavrani v puljskem okraju je gad pičil V levo roko 66 letnega kmeta Paškala J žica iz Alture. Ker mož ni takoj poklical zdravnika, se je roka okužila tako, da so jo morali odrezati.
—Anton Boštjančič iz št. Petra na Krasu je bil oktobra lanskega leta od pretorja obsojen na 10 mesecev zapora! ker je v v Prestranku raz-
J. Kennick, Joseph J. Ogrin in John X. Fabec, za državno postavodajo. Na demokratski listi je tudi ime Charles A. Kendig, ki ima ime skoro enako kot ime našega bivšega councilmana, W. J. Kennick, in torej poiščite prava imena na listini .
Za državnega senatorja volite Wm. M. Boyda.
Kampanjski odbor.
-o-
Kako izpreminja jo mesta
Durant City, Pa. — Priloženo vam pošiljava denar za naročnino. Oprostite, ker nisva že prej poslala. Pri nas smo namreč še vedno brez dela. Tega smo se že tako privadili, da ne mislimo dosti več na delo. Toda vemo pa ne, kako dolgo se bomo držali. Najbrže se bodo žepi izpraznili tudi milijonarjem in ne samo nam delavcem. Morda bo za nas kaj bolje sedaj, ko se bo ogrelo.
za napravo, v katero ,so svoj čas prišli tudi športniki iz Jugoslavije.
—Karabinjerji so aretirali v Solkanu Antona Uga in Karla Gravnerja, ki sta bila namenjena skrivaj čez mejo. V Cerknem so aretirali Jerneja Svetli-čiča, ki je vtihotapil nekaj blaga iz Jugoslavije, obenem pa je bila obsojena zaradi istega de-likta Katarina Peternelj na 3 mesece zapora.
—Slike je razstavil te dni v Trstu dr. Pavel Klodič. Večinoma predstavlja morje in obmorske pokrajine. Klodiči so slovenskega rodu in eden izmed njih je bil tržaški rodoljub in pisatelj pod imenom Klodič Sa-bladolski.
—Požar je izbruhnil v hiši kmeta Franca Preglja v Renčali pri Gorici. Ogenj so pogasili gasilci iz Gorice, škode je 5000 lir, ki pa so pokrite po zavarovalnici. Veliko hujši požar pa je v Dombergu poškodoval hišo Antona Sfiligoja. Tudi tu je škoda, ki znaša kakih 15,000 lir, pokrita.
—Dr. Lavrenčič (Laurinsich) docent na otroški kliniki v Neaplju, je imenovan jsa vojd j o zdravstvenega oddelka državnega materinskega in otroškega skrbstva. Profesor Lavrenčič je sin tržaškega doktorja, ki je iz slovenske goriške rodbine.
—Granata izza svetovne vojne je ranila 16-letnega Alojzija Ipavca in 15-letnega Franca šušmela iz Grgarja pod Sv. Goro.. Fanta sta dobila zelo težke rane, tako da so morali Ipavcu amputirati levo nogo.
—Zopet trije otroci ponesrečili. 9 letni Danie Leban in njegova 12 letna sestra Karoli-na ter 13 letni Fioretto Volk v Gorici, so se bili igrali z malo granato, ki so jo našli v kupu starega železa. Otroci so najprej skušali odviti konico granate, ker pa to ni šlo, je Volk vzel velik kamen ter začel tolči po granati. Ta je seveda eksplodirala in vse tri otroke hudo ranila.
—Požar je v Slapu pri Vipavi hudo prizadel hišo kmeta Jožefa Ferjančiča, ki ima več tisoč lir škode.
—V Slavini pri Postojni je umrl 20. aprila tamošnji župnik Luka Smolnikar.
žalil karabinjerje iz Slavine, ki eq identificirali ljudi. 60 letni Boštjančič se je pritožil na tržaško višje sodišče, kjer so sodniki prišli do prepričanja, da karabinjerji niso mogli vedeti, ali jih je mož razžalil ali ne, ker slovenščine sploh ne razumejo. Boštjančič, ki italijanščine nič. ne razume, pa je dokazal svoj patriotizem s tem, da je njegov sin na bojnem polju v Afriki, j obe njegovi hčerki pa sta vpisa-, j ni v ženski fašjo v št. Petru.
—Stoletnico obstoja bo praznovala letos paroplovna družba "Lloyd Triestino."
—Nov veliki stadion hočejo zgraditi v Trstu. Italija ima že zelo lepe in naravnost veličastne stadione, od katerih so najlepši v Rimu, Bologni, Turinu in Firenzi. Trst ima stadion, ki je bil zgrajen pred štirimi leti, ki pa ne odgovarja več novim razmeram. Tržaški listi pravijo, I zaletel v njegov škorenj. Tedaj da mora tržaški stadion biti po- je pa imel dosti in sem ga pustil sebno reprezentativen, ker gre malo živega še."
Profesor vzame v najem čoln, da se malo povozi po jezeru, čolnarja je malo skrbelo, pa vpraša profesorja:
"Pa znate plavati?"
"Ne, plavati pa ne znam, toda v slučaju kake nesreče znam v sedmih jezikih klicati na pomoč."
A
Mož in žena, oba madžadske-ga rodu, sta kupila v Jugoslaviji lepo kmetijo, kjer sta se z a stalno naselila. Le počasi sta se priučevala hrvatskemu jeziku. No, vsak dan sta se naučila nekaj novih besed. Nekoč se domenita, da bi šla kupit v bližnjo vas merjasca, žena je bila bolj brihtna, kot je to sploh navada, je vodila kupčijo in je kupovala merjasca takole:
"Midva bi rada kupila svinjo, pa ne tako svinjo kot sem j«z> ampak tako kot je moj mož."
A
"Sem slišal, da si bil v tepe-žu!"
"Ja, salaminsko sem mu jih namlatil Tonetu."
"Povej no, kako je bilo. Rad slišim o taki domači zabavi."
"Najprej sem ga sunil s svojim očesom v njegovo pest; p°" tem sem lepo del svoje lase v njegove roke; potem sem se zaletel z vso silo s svojim trebuhom v njegovo koleno; potem sem ga vrgel na tla in ga spravil nase; potem sem vtaknil svoje prste med njegove zobe in nazadnje sem se še s svojo zadnjo platjo
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11TH, 1936
KRIŽEM PO JUTIOVEM
Po Mmlkm IsriraUn K. M»j»

"Kdo je ta človek'.'" je vprašal rais.
"Potikal se je po gozdu in ko smo ga prijeli, je dejal da ga je melek poslal k tujemu emirju." "Kaj hočeš?" sem ga vprašal. Sel se mi je zdel sumljiv. Ali pa je bil melek zelo nepreviden.
"Gospod" je pravil, "meleku se predolgo mudiš in pošilja ti glas, da bo beja ubil, če se koj ne vrneš."
"Vidite, da sem resnico govoril!" sem se obrnil h kjaji. "Sel se naj nemudoma vrne in naj pove meleku, da se mi ni nič zgodilo in da bom vsak čas prišel."
Odpeljali so ga in nadaljevali posvetovanje.
Selov prihod mi je sicer mnogo koristil, nisem se pa mogel iznebiti neprijetnega suma. Melek vendar ni bil prav nič krvoločen, ko sem odhajal, in tudi za mene se mu ni bilo treba bati, saj je vedel, da sem kot bejev gost tudi prijatelj Kurdov.
Ko so bili s posvetovanjem gotovi, so me poklicali.
"Ali nam obljubiš, da ne boš Nestorijancem ničesar svetoval, kar bi nam bilo v škodo?" "Obljubim."
"Torej se boš sedaj vrnil k
njim?"
"Da in Mohammed Emin poj-dc z menoj."
"Zakaj? Naj ostane pri nas." "Ali je vaš ujetnik?" "Ne."
"Torej lahko gre, kamor se mu zljubi in šel bo z menoj. — Kaj naj povem meleku?"
"Da zahtevamo bejevo svobodo."
"In potem?"
"Potem bo bej odločil, kaj se ima zgoditi."
Za tem se je utegnila skrivati zahrbtnost, zato sem vprašal: "Kdaj naj vam ga melek izroči?"
"Takoj. In vse njegove spremljevalce ž njim." "Kam naj pridejo?" "Sem."
"Ne boste prodirali dalje proti Lizanu?" "Zaenkrat ne." "Potem pač, ko se bo bej vrnil?"
"To bo bej določil." "In če vam ga melek izroči šele, ko se vrnete nazaj v Gum-ri ?"
"Na to ne pristanemo. Ne od-idemo prej odtod, da bo gum-rijski vladar med nami." "Kaj še zahtevaš?" "Nič drugega." "Torej čujte! Odkrito sem govoril vam, in bom odkrito govoril tudi meleku. K ničemur mu ne bom prigovarjal, kar bi mu škodovalo. Ne pozabite pa
dijskimi rodovi, ki so posledice neizprosne, krute krvne osvete in vzrok vedno novih pobojev. Posredoval bi rad, če se mu le nudi prilika, zabranil bi rad poboje, vmes poseže, — pa pride med dva ognja in le težko se sam izvleče in le redkokedaj se mu res posreči napraviti mir.
Tako se je tudi meni godilo, tistikrat, ko sva z Mohammed Eminom jezdila kot odposlanca Kurdov k Nestorijancem, da jim sporočiva njihove mirovne pogoje.
Povedal sem Haddedinu, ki kurdijski ni razumel, kaj so sklenili Kurdi na posvetovanju, in mu omenil tudi svoje pomisleke
1936 MAJ
=][iT
10:1112113 14 17 18 19 20 21
1936
SH« it? 8 [9 15 16 22 23
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
11.—Podružnica št. 25 SŽZ ima igro in ples v novi šoli sv. Vida.
16.—Junior	League of S. D. Z., ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Zajednički	dan H. B. Zajednice, proslava v avditoriju S. N. Doma.
17.—Koncert pevskega zbora Zvon priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
22—Prosvetni klub S.N.D., otvori razstavo slik učencev šole Jug. moderne umetnosti v
Zavidanja vreden moj položaj spodnji dvorani S. N Doma
..........1 2;5,—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. priredi
.i"
ravno ni bil. Obema sem hotel koristiti, Kurdom sem hotel vrniti njihovega beja, ki so ga Ne-storijanci ujeli in pridržali za talca, Nestorijance pa sem hotel obvarovati napada, v katerem bi skoraj gotovo podlegli. Pa kako pregovoriti in spraviti divje, kistjanom sovražne Kurde in osvete željne Nestorijance —? Saj sta obe stranki komaj čakali, da se spoprimeta in poravnata davne račune.
Prav lahko se mi je zgodilo kakor zrnu, ki pride med dva mlinska kamena.
Tudi Mohammed Emin je majal z glavo.
"Ne bo se ti posrečilo dvomi
stili, maščevali bodo svoje ubi-' te tovariše! Nestorijanci p,'a beja ne bodo izpustili! Bali se bodo prevare in da bi jih Kurdi vkljub vsemu še napadli."
"Je res!" sem moral pritrditi. "Položaj ima v rokah bej. Mnogo da na mojo besedo, upam, da ga bom pregovoril k spravi."
Zamišljena sva jezdila po pobočju. Lizan je ležal pod nama v dolini, Nestorijancev pa ni bilo videti več na desnem bregu Žaba. Umaknili so se črez most in ga zasedli, kakor sem jim svetoval.
Ni bilo več daleč do reke, ko se mi je zazdelo, da slišim v grmovju poleg steze sumljivo šuštenje.
Obrnil sem se.
V tistem hipu pa sta počila dva strela. Nama sta bila name-1 njena.
Iladdedinov konj je planil
plesno veselico v novi šoli sv. Vida.
23.—šolska predstava S. N. Doma v avditoriju. V spodnji dvorani razstava slik.
23.—Zakl	j učna p r i r e d i tev Slovenske mladinske šole S. N. Doma.
24.—Oltarno	društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli sv. Vida ob 7:30.
24.—Društvo Euclid št. 29 i S. D. Z., priredi piknik na pro-! štorih Društvenega doma v Euclidu.
• .! 24.—Društvo sv. Kristine št.
itJr	. j	i 219 KSKJ ima veselico v dvo-
Kurdi ne bodo popu- ^xvo
ram sv. Kristine na Bliss Rd.
24.—šola sv. Vida, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 24.—Skupna društva fare sv. |
Lovrenca imajo piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
30.—Svatba	Mr. John Bran-eel v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Klub	Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi.
31. — Jugoslovanski radio klub, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ se vrši na Zornovi farmi.
JUNIJ
7.—Društvo sv. Križa KSKJ zI priredi piknik v Novak's Gar-
5.—-Društvo Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sV. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi.
12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe.
12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Royalton, O.
19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi.
19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd.
19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
19-—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah.
26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi .
26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Do.ma na Pintarjevi farmi.
AVGUST
2.—United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi.
2.—Soc. klub št. 27 ima pik-
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega druT štva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
JANUAR 2.—Društvo Napredne Sloven-
Njen mož je bil v času požara no razviti, čudovito dete brez
odsoten. Nepojasnjeno je, kako je prišla na gospodarsko poslopje, ker niso našli nikjer lestve, po kateri bi bila splezala na podstrešje. Preiskava je dognala, da je žena izvršila samomor.
—Jaka Štok, uslužbenec Gospodarske zveze v Ljubljani, kjer je zvesto služil 13 let, je umrl. Bil je pristna kraška korenina, vzoren delavec in priden ter dobrega srca, ki je izredno ljubil svoj vrt in rožice, katerim je posvečal ves prosti čas.
—V UisevKu pr: Kranju je umrl g. Jaka Koželj, višji svetnik pri generalni- direkciji državnih železnic v Beogradu. V vojni kot dobrovoljec na ruski in' solunski fronti si je nakopal bolezen, zdravil se je v domačem kraju, vendar je tej bolezni še
ke št, 137 SNPJ imajo plesno mlad in poln življenja podlegel
veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub' društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND. FEBRUAR
—Trije oslepeli, eden v smrtni nevarnosti. — V mariborsko bolnišnico so pripeljali med prazniki štiri žrtve velikonočnega streljanja z možparji. 16 letni Ivan Slaček ima razbito levo oko in ranjene možgane. 17 letni Zvonko Kenič iz Središča je izgubil vid na levem očesu in je
6.—Društvo France Prešeren | tudi desno oko v nevarnosti.
Največja nevarnost, da oslepi, preti tudi Anton Dvoršaku od
št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko društvo Ivan I Sv. Petra pri Mariboru. Vsi tri-Cankar ima predstavo v avdi-|je so postali žrtev streljanja z
toriju SND.
MARC
možnarji. Pri Sv. Petru je streljal s karbidom 15 letni Anton
21.—Jugoslovanski Pasijon-1 Koren. Pri tem mu je pokrov ski klub, predstava v avditoriju priletel v desno oko in je ne-
S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N.l Doma, šolska prireditev v avdi-1 toriju S. N. Doma.
IZ DOMOVINE
vsemi štirimi v zrak in skoko-j den, 3505 W. 105th St.
7.—Društvo Združeni Bratje 1 št. 26 S. S. P. Z., ima piknik na
ma oddil'jal s svojim jezdecem; po goščavi. Nisem videl, ali je bil zadet ali ne.
Na mojega konja pa so bolje merili.
Krogla ga je zadela, to sem koj čutil. Vzpel se je, se opote-kel, padel in mrtev obležal.
Tako me je iznenadil nepriča
Stuškovi farmi.
7.—Razvitje in blagoslovlje-nje zastave podružnice št. 47 S2Z v S. N. Domu na 80. cesti.
7.—"Monta Lag" priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupni mladinski pevski zbori priredijo ogromni koncert na vrtu Slov. društve-
kovani navad, da niti nog nisem
da bo beja takoj ubil, če zapu- imel časa potegniti iz stremen,
padel sem s konjem vred, se!nega doma na Recher Ave
zamotal v stremena in v vajeti in
nik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme.
16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Mo čilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.—Sola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letriico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
27.—Društvo St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
-Avtomobilska nesreča gasil-
varnost, da izgubi vid.
—Kočevarski šolarji so požgali slovenske knjige. — Po mednarodnih pogodbah je določeno, da tujerodni 'otroci obiskujejo štiri leta šole z materinskim učnim jezikom. Vendar je naša država dovolila šestleten pouk v manjšinskem jeziku. Le
rok in nog je povzročilo veliko vznemirjenje v zapuščenem kraju. Praznoverni ljudje smatrajo nesrečnega novorojenčka seveda tudi za napoved kake velike nesreče. Sprvo so bili vsi prepričani, da bo spačeni novorojenček vsak čas umrl. Zdai pa je videti, da se glava in trup v redu razvijata.
—Smrtna nesreča.—Nedavno so našli delavci, aaposleni pri gradnji zavodenjske ceste blizu Šoštanja poleg Slivnikove žage pod škarpo Friškivca Frulnca, bivšega kovača iz Šoštanja mrtvega. Friškovec je najbrže šel po kraju ceste in mu je moralo pri tem spodrsniti, da je padel po tri do štiri metre visoki škar-pi. Priletel je z glavo ob debel kamen in dobil smrtno rano. Rajni Friškovec je štel 60 let. Znan je bil posebno zaradi tega, ker je zdravil živino. S palico v roki in v spremstvu svojega zvestega psa je pešačil po šoštanjski okolici. Ko so ga našli mrtvega, je ležal pri njem njegov pes kot edina živa priča njegove smrti. Tudi na žalostni poti domov se ni hotel ločiti cd svojega mrtvega gospodarja. Pokojnik je bil zelo priljubljen, zlasti pri kmetih, katerim je bil zdaj, ko šaleška dolina nima ži-vinozdravnika, vsekako v pomoč. Bil je miren mož. Pred leti je bil odbornik šoštanjske občine.
DNEVNE VESTI
cev. Gasilska četa v Kamilici zadnji dve leti, v tako zvani viš-
je dobila nov gasilski avto, ki so ga na"veliki'pbndeljek preizkusili gasilci. Za poskusno vožnjo se je prijavilo 8 gasilcev, kj so se odpeljali proti sosedni Selnici. Na povratku proti Kamni-ci pa je avto na ostrem ovinku
ji narodni šoli, morajo obiskovati razrede z državnim učnim jezikom. Na Kočevskem se ravnajo po tem predpisu slovenski upravitelji, med tem ko večina nemških šolskih upraviteljev tuli zadnji dve leti pridrže otro-
stite tale gozd, preden se skle »e mir."
"Ali boš morebiti meleku to svetoval?"
"Allah me čuvaj! Pa tudi na to ne bom pristal, da bi vam beja izpustil ,in da bi vi nato pod njegovim vodstvom Lizan napadli."
14.—Ženski odsek Zadružne
zavozil z vso močjo v kar je bilo usodno. Na ovinku ga je prevelika brzina na mokri cesti spodnesla in avto je s prvim kolesom zadel v obcestni kamen, da se je pnevmatika raz-počila, kar je avto pognalo na drugo stran ceste. Ponovni udarec je zakrivil, da so se razpo čile vse tri pnevmatike. Avte je vrglo kakor pri eksploziji \ zrak tako., da se je obrnil in pokopal vse gasilce pod seboj. Prizor je bil strahoten ker se po nesrečenci niso mogli izkopati izpod vozila. Morali so priti ljudje ter jih rešiti. Štirje ga-
strmino; ke v manjšinskih razredih. Za-
povrh je padel še konj na mene. | zveze priredi piknik na Stuško-
Iz goščave je planilo osem , vi farmi v Wickliffe, Ohio, moških. Iztrgali so mi orožje in; 14.—Pevsko društvo Zvon me grabili za roke in noge. V priredi piknik v Maple Gar-enem izmed napadalcev sem spo- dens.
znal sela, ki je prišel h Kurdom 21.—Slovenska godba Bled pravil', da ga je melek poslal priredi piknik na Stuškovi far-
OKTOBER
3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
to se zgodi da kočevski šolar, ki je dovršil osem razredov, ne zna :nega stavka povedati v državnem jeziku. V Livoldu pri Ko-Jevju je slovenski upravitelj, zato moraji otroci kočevarske narodnosti zadnji dve leti v slovenski razred. Kako čutijo ti mladi ljudje, nasproti vsemu, kar je ■slovenskega, so pokazali pred dnevi, ko jim je šolski upravitelj razdelil spričevala. Ko so zadnjikrat prestopili šolski prag in se za zmerom poslovili od šolskih klopi, so tik pred šolo zložili na kup vse slovenske zvezke silci so dobili pri tem zelo ne-1 in knjige in učenec Gasparitsch varne poškodbe in so jih mari- (ako po slovenskem imenu sklc-borski reševalci morali prepe- paš, je slovenskega rodu) je vso
ljati v svojim avtomobilom v bolnišnico. Najbolj se je ponesrečil poveljnik kamniških gasil-] cev 31 letni gostilničar Mak^!
to grmado zažgal ob vpitju tovarišev. Kakor se trdi je bil ta požig že vnaprej pripravljen in da je bila nemška mladina k temu nahujskana.
V št. Vidu pri Stični je
Šiker, ki ,*ma zlomljeno nogo. Poškodovani so še 40 letni že-4.—Dramsko društvo Ivan j lezničar Hinko žunko, ki je po-1 umrl Venulj Anton, tesarski Cankar ima predstavo v avdi- j škodovan na glavi in na desni mojster in dolgoletni ključar toriju S. N. Doma.	; roki, in 31 letni delavec Franc župne cerkve v Št. Vidu.
10.—Klub O-Pal, plesna ve-|Glazer, ki se je močno poškodo- —Patrona je eksplodirala.—
in
"Gospod, zelo drzno in odkri-1 in da naj se vrnem.
Ni se mi mi.
^Osrčno govoriš!"
"Vsaj vidite, da sem odkritosrčen do svojih prijateljev! Po-trPite, da se vrnem!"
Sedla sva z Mohammedom na konja ter odjezdila.
&man sumljivo zdelo njegovo| odposlanstvo!
Slutil sem, da mi je zasedo pripravil rais iz Šorda, Nedžir bej. Maščevati se .je hotel nad menoj! Branil sem se seve, koli-
Trd oreh me je čakal pri Ne-;kor sem se mogel.
21.—Društvo Cvet priredi | piknik pri Zornu na Bradley Rd.
21.—Piknik društva sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
25.—Društvo Collinwoodske
selica v avditoriju S. N. Doma.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
18.—Skupna	društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D.
24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avdito-
val obe roki. Škoda na avtomo- Ljudje na deželi so dostikrat ze-
bili je velika.
lo lahkomiselni v ravnanju z
■Smrt v plamenih gorečega I orožjem in municijo. Te dni je hleva.—Pri posestniku Skrabo- prišla v ljubljansko bolnišnico tu na Zgornji Polskavi je na- 23 letna služkinja Marija Gra-stal te dni požar, ki je uničil hi- dičeva iz Mirne peči, ki pa zdaj
storijancih. Razluščil pa ga je Vse nekdo drug ko jaz . I.
Duh votline
Z levo nogo sem ležal pod ko- Slovenke št. 22 SDZ priredi,riju S. N. Doma. njem, desna je bila zamotana v i banket, domačo veselico in ples 25.—Mladinski pevski zbor : stremena pa vsaj roke sem imel v Slovenskem Domu na Holmes Slavčki, koncert v avditoriju S.
proste. In če tudi so kar štirje Ave.
ki
Posredovati med strankami, grabili za njimi, se mi je vendar 28.—Piknik društva Cleve
N. Doma.
31.—Društvo Vodnikov Ve-
P°gosto*tudfne'vare'n posel. Lah-lnih sunkov, preden so me držali, | na Stuškovi iarmi
se zgodi da je posredovalec1, da se nisem mogel več geniti.| 28.-S 1 o v e n s k o podporno tepe n za svoj trud.	Da bi bil sam opravil z osmimi društvo Kranj priredi svoj pik-
To sem si večkrat izkusil na krepkimi možmi, na to niti mi-j nik na Močilnikarjevi farmi > Svojih potovanjih, posebej še v'sliti nisem mogel. Orožje so mi, divjih kurdistanskih gorah. iseve pobrali, še preden sem prav 4.
nehvaležen in i posrečilo nekaj krepkih, izdat- i landski Slovenci št. 14, S. D. Z., nec št. 147 SNPJ, plesna vese-
..	rti___1 _ „,., I ll M1V1 1	1 : .. .. . . J !J_____! J mm d M 1 » /. VM «-»
JULIJ
Dramsko društvo Verov-
iica v avditoriju S. N. Doma. NOVEMBER 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
14.—Društvo Slovenec št. 1
šo in gospodarsko poslopje. Od raznih strani so prišli ljudje gasit. Med požarom nihče ni pogrešal domače gospodinje in tudi potem, ko je bil ogenj že zadušen, ni v razburjenosti nihče opazil, da posestnice Ane Skra-botove ni nikjer. Ko so pa gasilci po požaru razkopavali o-žgano slamo in zogljenelo tra-movje, so naleteli na grozno najdbo. Med ostanki žarečih tramov so zagledali kup ožganega mesa ter z grozo ugotovili, da je to človeško truplo. Bili so
Težko je gledati krščanskemu na tleh ležal
šek priredi piknik na Stuškovi j SDZ, prireditev v avditoriju S. j to ostanki domače gospodinje,
služi v Tenetišču pri Litiji. Do mači hlapec Alojz Prime je našel nekje staro patroho in .jo vrgel na ogenj. Okrog ognja je imela prav tedaj opravka Gra-dičeva. Patrona se je razpočila ter raztrgala Gradičevi vso desnico.
—Novorojenček brez rok in nog.—V Starem Maj dem v Bosni je koča siromašnega kmeta Serhalia že dva meseca obiskovana od ljudi od blizu in daleč. Serhaličeva žena Kada .jo namreč decembra lani rodila dete brez rok in nog. Kada ima že
Enajst bankirjev aretiranih v Den ver ju
Denver, Colo., 9. maja. Zvezne oblasti so tu aretirale Oliverja Arnold^,, podpredsednika' velike Denver National banke, in za-eno z njim tudi deset drugih bančnih uradnikov in politikar-jev. Vsi so obtoženi, da so sc zarctili, da oropajo zvezno pošto in si razdelijo plen, ki je znašal več 'stotisoč dolarjev. Poštni inšpektorji iščejo tudi nekega dobro poznanega politikarja, ki je bil v zvezi z ropom, in kateremu se očita celo umor. Kot se je izjavil načelnik zvezne tajne policije, so aretirani bili v zvezi s kakimi 25 poštnimi ropi. Zvezna vlada očita bančnemu podpredsedniku ki je eden znanih bogatinov v mestu, da se je zarotil z raznimi gangeži, ki so kradli na poštah denar in denarne vrednosti. Bankir je od roparjev kupoval ukradene bonde in note za polovično ceno in pri tem naredil mnogo stotisoč dolarjev za sebe.
Italija pripravlja spomenik Mussoliniju
Rim, 9. maja. že dve leti delajo delavci v Bonigoralamo livarni ogromen spomenik za Mussolinija. To bo največji spomenik na svetu. Visok bo. 282 čevljev in vlit iz brona. Tehtal bo 500 ton brez pridevkov v notranjosti. Mussolini sam je naročil ta spomenik, da se proslavi pred svetom.
La Follete in Roosevelt so prijatelji
Washington, 9. maja. — Včeraj sta prišla v Belo hišo k predsedniku kot gosta governer države Wisconsin Philip La Fol-lette in zvezni senator ,njegov brat, Robert La Follette. Ostala sta pri predsedniku ves večer. Oba La Follette brata sta sicer republikanca, a podpirata predsednika v vseh njegovih progresivnih načrtih.
-O—:-:—
fiWeku krvave poboje med kur-	(Dalje prihodnjič)	|farmi.
N. Doma.
I ki je zgorela na gorečem hlevu.
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
MALI OGLASI
Farma naprodaj
ali se pa zamenja za posestvo. Farma ima 35 akrov, vse orodje, stroje. Pet milj južno od Jeffersona, Ohio. V p r a š a j t e lastnika na 14113 Ardenall
štiri otroke, ki so čisto pravil-! Ave., East Cleveland (113)


za kongres 20. DISTRIKT
John M. Sulzmann je bil javni uradnik v Clevelandu in Cuyahoga okraju mnogo let. On ima sloves neomajane udanosti do dolžnosti svojega urada in lojalnosti do volivcev, ki so ga izvolili v urad.
Nikdar v vseh teh letih ni bilo niti sence sumnje napram njegovi iskrenosti, naj že bo kot državljan ali javni uradnik.
Volivci 20. okraja bodo pokazali svoje priznanje za njegovo nesebično javno službo s tem, da bodo nominirali John M. Sulzmanna za kongres.
mmmmnuuKjmmmmmmmmum:
ZA NAJBOLJŠE
BELO ali RDEČE
se boste gotovo oglasili pri
A. KOROŠEC
1063 Addison Rd.
SULZMANN FOR CONGRESS COMMITTEE
Jako zmerne cene. Vino na ga-Ione ali sode. Se prijazno priporočamo.
BEATRICE COUGHLIN, SECRETARY
ga očeta, governerja.
Ko mu je Pitt pojasnil svojo prošnjo, mu je guverner naravnost in brez ovinkov odgovoril, da je njegova mlajša hčerka že obljubljena v zakon.
Jeremy ga je osupel pogledal. "Obljubljena! Pa ona mi ni o tem ničesar povedala." Pozabil je, da ji prav za prav ni še nikoli dal niti prilike za to.
"Morda, ker tega mogoče še sama ne spoznava. Saj veste, kako se take zveze sjklepajo v Franciji."
Ko mu je Mr. Pitt pričel dokazovati prednosti svobodne izbire in volje v takih zadevah, ga je governer d'Oge-ron kratkomalo prekinil: "Moj dragi gospod Pitt, prijatelj moj. Premislite, prosim vas, o svojem položaju v svetu. Vi ste gusar. . . izkratka: avanturist, srečelovec. Tega izraza se nifkakor ne poslužujem v žaljivem smislu. Menim samo, da ste vi mož, ki živi od avantur. Torej kakšne izglede varnosti in udobnosti domačega ognjišča morete nuditi nežnemu dekletu, kakršna je Lucijena? Ce bi vi sami, gospod Pitt, imeli hčerko, ali bi jo z veseljem dali takemu možu v zakon?"
"Da, če bi ga ljubila," je odvrnil Pitt.
"Ah! Kaj pa je ljubezen prav za prav, prijatelj moj?"
Jeremy je zaman brskal po svoji znanosti, da bi mogel najti zadovoljiv odgovor. Gospod d'Ogeron, videč ■ njegovo zadrego, se je blagovoljno nasmehnil :
"Da, zaljubljenemu človeku je ljubezen dovolj, to vem. Toda roditelju to ni dovolj, če hoče imeti mirno vest. Izkazali ste mi čast, gospod Pitt. Vendar mi je žal, da moram odkloniti vašo ponudbo. Bolje bo, da ne kalite najinega medsebojnega prijateljstva z govorjenjem o taki zadevi."
Začasno ni mogel Pitt ničesar več opraviti, kajti v tem hipu sta stopila v sobo Made-leina in gospod Merceur, ki sta se vrnila z vrta. Oči in glas mladega Francoza sta iskala Lucij eno. On je imel očarljive oči in očarljiv glas in je bil splošno očarljiva o-sebnost, tako po svojem obnašanju, kafkor po svoji obleki. Rasti je bil skoraj visoke, toda tako vitek in slok, da se je zdelo, da ga utegne močan veter podreti.
Zdelo se je, da je presenečen, ker ni našel Lucijene pri njenem očtu.: Izjavil je, da jo je želel prositi, da bi spet zapela par onih provencalskih pesmi, s katerimi mu je nudila toliko užitjka prejšnji večer. Madeleina je takoj šla iskat sestro. Mr. Pitt pa je vstal, da se poslovi. V razpoloženju, v kakršnem se je nahajal, si je mislil, da ne bi mogel prenašati poslušanja petja pesmi, ki bi jih pela Lucijena temu uglajenemu in gi-zdavemu Francozu na ljubo.
Šel je s svojo bridkostjo h kapetanu Bloodu, katerega je našel v veliki Ikabini Arabele,
Ob njegovem vstopu je ka-petan Blood odložil knjigo Horacija ter posvetil svojo pozornost svojemu mlademu prijatelju, da sliši, kaj mu ima slednji povedati. Ko mu je Jeremy Pitt razložil svoje težave, se je kapetan Blood izkazal sicer zelo sočuvstvujo-čega, vendar pa nič manj ne-kompromisnega v tej zadevi. Monsieur d'Ogeron je imel povsem prav, je rekel Blood, ko je menil, da Pitta njegov poklic ne upravičuje, da bi se oženil.
Pa to je samo ena stvar te zadeve. Druga je pa ta, da je Lucijena, Jti je sicer očarljivo dete, vse preveč dragocena in preveč tvegana igračka za moža, ki ne bi bil zmerom pri roki, da bi jo nadzoroval in ščitil.,. Ta človek, Tondeur, zahaja dnevno v go-vernerjevo hišo. . . "Ali se ni-
si še nikoii vprašal, kaj ga privlačuje? In čemu tisti šibak francoski dandy, Monsieur de Merceur, še zmerom postopa po Tortugi ? Pa so gotovo še drugi, ki se jim sline cede po njej, kakor se tebi. . ."
"Vrag te vzemi!" je zarežal Pitt. "Čemu mi pa tveziš vse to? S kakšno pravico?"
"S pravico pameti in,jasnega pogleda. Nikar ne misli, da si ti prvi, ki si poljubil ustnice gospodične Lucijene, in tudi zadnji ne boš, pa čeprav se oženiš ž njo. Lepe oči ima, pri moji veri, toda če bi bil njen mož, bi bil v večnih skrbeh, da ti ne nastavi rožič-kov. Boga zahvali, da nisi po okusu njenega očeta. Take ljubke stvarice, kakor je na primer Lucijena d'Ogeron, so bile ustvarjene samo za skrb na svetu."
Jeremy ni mogel nič več poslušati takega govorjenja. — Očital je Bloodu, da nima nobenih idealov, ker o najslajši in najčistejši stvarici na svetu tako govori... Jezen je odšel iz kabine in pustil kapeta-na spet samega ž njegovim Horacijem.
Vendar seme, ki ga je Peter Blood vsejal, je pognalo v srcu mladega krmarja svoje kali. Pričela ga je razjedati ljubosumnost, iki ga je pa le še podžigala v njegovih namenih, da ne odneha. Že naslednji dan .je bil spet na potu v governer j ev dom. Tega dne je prišel bolj zgodaj kakor običajno in je našel kraljico svojega srca na vrtu. — Pri njej je bil kapetan Tondeur, mož nič kaj dobrega slovesa. Rečeno je bilo, da je bil nekoč učitelj sabljanja v Parizu, odkoder pa je moral pobegniti pred dolgo roko pravice in pred sorodniki nekega gentlemana, katerega je v dvoboju ubil. Ta mož je bil
srednje-visoke rasti in slok, toda žilav ko jermen. Oblačil se je z nekako kričečo eleganco in se gibal z gotove vrste agilno gracijo. Njegove oči so bile prodirajoče in s takim prodirajočim pogledom je sedaj gledal Pitta, kakor da bi mu hotel reči, naj se pobere, odkoder je bil prišel. Svojo desnico je držal kapetan ovito okoli Lucijeninega pasu. Ko je uzrla Mr. Pitta, se je mladenka, nekoliko zmedena, oprostila iz kapetanovega objema.
"Ah, glejte, gospod Jeremy!" je vzkliknila ter popolnoma brez potrebe pristavila:
"Pa vas nisem pričakovala."
Jeremy je prijel njeno roko, ki mu jo je ponudila, ter se povsem mehanično doteknil s svojimi ustnami koncev njenih prstov. Nato pa je zavladal mučen molk, katerega je končno prekinil kapetan Tondeur, ki je rekel:
"če meni kakšni dama pove, da nisem pričakovan, razumem jaz tak migljaj in se podvizam, da je ne nadlegujem s svojo navzočnostjo."
"Brez dvoma imate glede tega izkušnje v svojem življenju."
Kapetan Tondeur se je nasmehnil.
"Ni vselej modro, da je človek predrzen," je rekel.
Zdaj se je vmešala Lucijena.
"Kaj je vendar to Kaj le govorite? V zmoti ste, Monsieur le Capitaine, če mislite, da Monsieur Pitt ni dobrodošel. Gospod
Jeremy je mej prijatelj, prijatelji pa mi niso nikoii nadležni."
"Vam morda ne, gospodična. Toda nadležni utegnejo biti drugim vašim prijateljem."
"Spet ste v zmoti." Njeno vedenje je bilo hladno, skoraj mrzlo. "On ni eden onih mojih prijateljev, kateremu bi bili neljubi drugi moji prijatelji v moji navzočnosti."
Kapetan se je ugriznil v ustne, Jeremyju pa je dobro delo, ko je slišal tako govoriti mladenko, katero je snoči poljubil in glede katere kapetan Blood ni imel dobre besede.
Vsako nadaljnje prerekanje je bilo preprečeno s prihodom gospodov d'Ogerona in Mer-ceurja. Obema je pohajala sapa, kakor bi bila hitela. Nato pa sta se pristavila in videti je bilo, da sta olajšana, ko sta videla, kdo je navzoč. Kapetan Tondeur se je takoj poslovil. Preden je odšel, je s pomembnim nasmehom rekel Jeremyju:
"Veselim se že vnaprej prilike, ko bova mogla nadaljevati najino interesantno diskusijo, gospod."
(Dalje prihodnjič.)
Major Bowes, desno, znani radio oglaševalec pri ama-tet ski preizkušnji.
IZVOLITE
WM. J. KENNICK
/ za
državnega poslanca
Poslancev se voli 18. Volite torej za vse tri naše slovenske kandidate: Wm. J. Kennick, Joseph J. Ogrin in John X. Fabec.
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. IIEndersoii 2978
£11 111 II lllllil IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII III I'I:
| ZDRAVO, IZVRSTNO 1
I DOMAČE VINO ^
S po zmernih cenah dobite = vsak čas pri	jf
I JERNEJ KNAUS I
1052 E. 62nd ST. r.iiiiiiimiimiiimmiliiiiiimiiiHiiiiiiii;
m 1936 IZLETI V JUGOSLAVIJO
[Hpfl Ifl G
jSl
NORTH
Of RMAN
LLOYD
IZ NEW YORKA
EVROPA
20. MAJA
BREMEN
14. JUNIJA ... 1. JULIJA
Hiter vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči udobno potovanje v Ljubljano. Za pojasnila se obrnite na
August Kollander Co.
G419 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
rTTTTTTXTTTTTTTTTTTTTTTY TXT YTYYXXTXXXXXXX T X X T Z X XTTTm
NEW PERFECTION IN AN IR0NER
THE NEW
M A Y T
IRONER
• An easier, quicker way to iron. Nothing to tire you, no strain, no pulling, no pushing. Fully automatic control leaves both hands free to guide clothes. Ironing done in half the time, and while comfortably seated. Many Maytag quality features: Full open end, cork -padded roll; drop-leaf table, hinged cover, and other advantages. Saves laundry expense.
FREE TRIAL IRONING
VERY EASY TERMS
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. - KEnmore 1282
ODPRTO ZVEČER
Poslej je bil kapetan Blood smatran v governer.jevi hiši skoraj kakor eden domačih. In prav tako kako on sam, so bili vselej dobrodošli v governerje-vi hiši tudi njegovi častniki.
Prav to pa je povzročilo tež-koče. Zakaj, če je bila gover-nerjeva hiša odprta Bloodovim kapetanom, to se pravi, poveljnikom Bloodovih ladij, se iste hiše ni moglo kar meni nič tebi nič zapirati ostalim gusarskim kapetanom. Na ta način je bil governer večkrat prisiljen, trpeti obiske ljudi, katerih ni maral. še bolj pa je bil vznevoljen zaradi te družbe njegov gost z Francije, gospod de Merceur, ki je gledal z viška nizdol na te ljudi.
Gospod de Merceur je bil sin enega governerjev) Francoske zapadno - indske družbe ter se je nahajal na informativnem potovanju po kolonijah, kjer je imela omenjena družba svoje sedeže. Fregata Cygne, ki ga j^ pripeljala pred tednom dni, se je zibala* na sidru v pristanišču, kjer je imela ostati vse dotlej, dokler bi se mlademu gospodu ne zl.jubilo odpotovati spet naprej. Ta človek je bil osebnost, čigar želje je vsak governer z veseljem upošteval. Pa kako naj jih' upošteva na primer governer Tortuge, če pa je bi! pri tem prizadet kapetan Tondeur, poveljnik gusarske ladje Reine Mar got?'" Governer d'Ogeron si je zaman ubijal glavo, kako bi
mu prepovedal vstop v svojo hišo, kakor je želel gospod Merceur, posebno ko je governer videl, da meče nepridiprav oči za njegovo mlajšo hčerko Luci-jeno.
Pa še nekdo drugi je bil, ki ga je privlačevalo k Lucijeni z neodoljivo silo, in in to je'bil naii znanec, mladi Jeremy Pitt.
Če .je narava še kdaj določila kakega moža za ljubimca, je bil ta mož prav gotovo Jeremy Pitt s svojim odkritosrčnim. gladkim in lepim obrazom, s svojimi sijajočimi očmi in zlatimi kodri, in s svojo vedno skrbno oblečeno osebo. S hrabrostjo moža je. združeval v sebi nežnost ženske.
Njegov instinkt — ali so bile morda njegove nade? -mu je pravil, da Lucijena ni indiferentna napram njemu. In tako ji je nekega večera, pod pimento drevesom v vrtu njenega očeta, povedal, da jo ljubi in jo je prvikrat poljubil.
Zmedena in tresoča se je stala pred njim: "Monsieur Jeremy. . . tega. . . tega ne bi smeli storiti!" V mraku ponavljajočega se dne, je Jeremy uzrl solze v njenih očeh. j "Če bi moj oče vedel. . ."
"Vedel bo. Sam mu bom to povedal." In ker sta se prav takrat pojavila gospod Merceur in Madelejna, ki sta prihajala po vrtni poti, se je Je-jremy Pitt takoj poslovil od Lucijene, da gre is(kat njene-