3USlu0 DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA 11N Številka 42 — Leto XV — 9. oktobra 1976 DS itii iiii ali *n- eti m\ )ri-| i v 3b na je- za- )d- jo- po se >ru vfi (u-: jlci za kol ?o-ob I Marksistična misel Ko je svet Marksističnega ^ntra pri centralnem komiteju 2veze komunistov Slovenije te dni razpravljal o svojem dosedanjem delu (ustanovljen je bil Pred dobrimi štirimi leti), je Ugotavljal, da je marksistična Ptisel pri nas še mnogo premalo Prodrla v vse pore in dogajanja Pašega burnega družbenopolitičnega življenja. Kot je bila marksistična PPisel pred leti znova in spet Zmagovita v boju proti liberalizmu, birokratizmu in vsem ostalim negativnim poja-yom, tako mora tudi danes m iutri prežemati vse: pa naj gre publicistiko s tega področja, izobraževanje na tem področju, ali pa za marksistično kritiko, ki je je še vse premalo. Sicer smo na srednje, višje in visoke šole uvedli pouk mark-$izma, vendar je to še vse Premalo, kajti marksistična Prišel se vsak dan sooča in potrjuje v boju za nove družbene °dnose. Zato ni le naloga članov zveze komunistov, temveč vseh Peposrednih proizvajalcev in ^moupravljalcev, da se čim Sloblje in vsestransko seznanijo z marksistično mislijo, kajti le-ta jim bo najboljše orožje v vseh dilemah, težavah in iska-Pjih poti naprej. In roko na ^rce, teh dilem, iskanj in težav ie na naši poti, ki jo utiramo Zdaj docela sami in brez predhodnih izkušenj, zelo veliko. Zatorej morata marksistična vzgoja ter dialektični način raz-PPišljanja in sklepanja spremljati Pašega delovnega človeka vedno 'n povsod. To pa je moč doseči z nenehnim marksističnim Usposabljanjem in študijem, kar i® še zlasti naloga in dolžnost Planov zveze komunistov. Kajti tudi fronta proti marksizmu ne Priruje. Nasprotno, tudi pri nas !® bilo, zlasti v dobi liberalizma 'P tehnokratizma veliko pod-p®njevanja marksistične misli, 讚 da je zastarela, da ni več dualna, da je preživeta in bodobno, pa tudi danes se ti °dpori proti njej še vedno javkajo v prikritih oblikah tehno-^atizma, birokratizma in odmikanja. Še vedno imamo Primere, ko je samoupravljanje normalnost in še vedno odlo-c®jo določene zaprte strukture, kratka, nista še povsem strta !®hnokratizem in liberalizem 'n®] no in zavestno, čeprav sta se b°tuhnila in spretno skrila. In drav v boju proti tem pojavom, ^ boju za samoupravno odlo-Canje in planiranje, pa je prav Marksistična misel tisto zmago-v'to orožje v rokah neposrednih broizvajalcev in samouprav-lalcev, ki jim bo pomagalo streti vse te tihe in prikrite od-b°re in prikrito oblast nekate-r,h struktur, ki nikakor ne mo-reio in nočejo izpustiti iz rok °nlasti nad delom in delavci ter °dločanja v njihovem imenu. Zato je marksistična misel . anes in tukaj še kako aktualna 'd Potrebna, zato mora biti pri-jUtna povsod, na vsakem kora-^ in ob vsakem času, zato se Moramo prizadevati, da preže-T*9 čim več delovnih ljudi, l°cialistično usmerjenih, kajti .e tako bomo lahko uspešno bajali določila nove ustave, °ločila novega zakona o zdru-®nem delu in vse ostale ukrepe d hotenja, ki nam jih nenehno b^naša naš burni samoupravni ^cialistični razvoj. i Kakovost — pogoj za uspešno poslovanje Udeleženci strokovnega predavanja o zagotavljanju kakovosti elementov za elektroniko v mednarodnih pogojih dela so poudarili, da je postala kakovost izdelkov eden najpomembnejših prodajnih faktoijev. Opaziti je celo, da se kupci v tujini mnogo raje odločajo za kakovostnejše, kot pa cenene izdelke. V Iskri se še vedno ni izkristaliziralo enotno stališče do kakovosti. Pred dnevi je bilo v Ljubljani strokovno predavanje o zagotavljanju kakovosti elementov za elektroniko v mednarodnih pogojih dela. Srečanje je pripravila delovna organizacija IEZE. Uvodno besedo na predavanju je imel namestnik glavnega direktorja delovne organizacije Industrije elementov za elektroniko Marjan Henigman. Poudaril je izredno velik pomen kakovosti, ki je prav v zadnjem času postala eden najpomembnejših faktorjev pri prodaji izdelkov, pa naj bo to v domovini ali tujini. Ob tem ne smemo pozabiti, da je Iskra zaradi svojih velikih zmogljivosti in relativno majhnega domačega tržišča dušo in telesom14 vezana na zunanji trg, in da je ta nastop Iskrinih tovarn v tujini vezan na regulacijo cele vrste notranjih organizacijskih in tehničnih vprašanj in pristopov k rešitvam. Iskra-IEZE je prav v želji za povečanjem kakovosti začela akcijo, da bi tehnološko produkcijsko odvijanje in usmerjenost proizvodnje postavila na prave temelje, in to temelje, ki bodo odgovarjali vsem zahtevam. V vseh fazah proizvodnega procesa bo potrebno doseči takšno kakovost, kakršno kupec zahteva, to pa je tudi pogoj, da bomo lahko konkurenčni. Tov. Henigman je še poudaril, da pri prodaji izdelkov — zlasti v tujino — ni več tako pomembna cena, kot pa kakovost in zanesljivost. O sistemu koordiniranega zagotavljanja kakovosti elementov je na strokovnem predavanju govoril direktor področja za kakovost Milan Železnik. Poudaril je, da sedanji položaj v Iskrinih tovarnah, zlasti pa v IEZE, ne kaže nekega enotnega pogleda na vprašanje kakovosti, celo nasprotno: ta odnos je marsikje zelo osebno pobarvan. To seveda ne Potrebna večja akcijska enotnost daje nobenih zagotovil, da bomo dosegali takšno kakovost, kakršno zahteva tržišče in s kakršno lahko konkuriramo drugim sorodnim proizvajalcem. Vso skrb moramo v prihodnje posvetiti različnim kriterijem za dosego visoke ravni kakovosti Iskrinih izdelkov, rezultat te skrbi pa naj bi bila tako imenovana Iskrina kakovost. Da pa bi to dosegli, moramo začeti izvajati različne akcije, kakršne so v svetu že preizkušene. Gre za tako imenovani sistem koordiniranega zagotavljanja kakovosti, po katerem je kakovost izdelkov integralna vrednost parcialnih kakovosti. To omogoča delo vseh udeležencev v procesu izdelka — od analize tržišča, preko (Nadaljevanje na 2. strani) Član ZIS Imer Pulja med govorom, ko je 4. oktobra popoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl 23. mednarodni sejem sodobne elektronike. (Daljši zapis na 4. in 5. strani). Borci Iskre o številnih vprašanjih V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani je bila minuli teden seja predsedstva aktivov zveze borcev celotne Iskre. Udeleženci so najprej poslušali poročilo direktorja področja za ekonomiko Edija Delopsta o poslovanju Iskrinih temeljnih organizacij v letošnjem L polletju. V obsežni razpravi so borci izrazili prepričanje, da ti poslovni rezultati niso slabi, da pa bi bili lahko še boljši ob večji delovni disciplini, prizadevanju vseh zaposlenih ter med drugim tudi ob večjem varčevanju. Poudarili so, da bomo morali v preostalih letošnjih mesecih nadoknaditi tisto, kar smo zaradi subjektivnih ali objektivnih vzrokov zamudili v prvem polletju. V nadaljevanju je predsedstvo borčevske organizacije obsodilo oživljanje fašizma in nacizma v Avstriji, ki se kaže tudi s sprejetjem zakona o ljudskem štetju posebne vrste in zakona o narodnostnih skupinah. Na sestanku so se med drugim tudi dogovorili, da bo srečanje Iskrinih prvoborcev 21. oktobra nekje v bližini Sežane. Udeležili se ga bodo prvoborci, ki so še zaposleni v Iskri in seveda tudi tisti, ki so že odšli v pokoj. Na srečanje bodo povabili tudi vse predsednike aktivov organizacij Zveze borcev po delovnih organizacijah. Prisotni so ponovno sprožili tudi vprašanje pravic udeležencev NOV po 9. septembru leta 1943. Sklenili so, da bo predsedstvo Iskrinih aktivov zveze borcev ponovno postavilo ta problem pred republiški odbor Zveze borcev NOV Slovenije. x I _■ ", Med svojim študijskim bivanjem je skupina konzulamo-diplomatskih predstavnikov LR Angole med drugim obiskala 27. septembra t. L tudi Iskro - tovarno telekomunikacij na Laborah pri Kranju. Tako se je lahko na licu mesta seznanila z dosežki in izkušnjami SFRJ na področju mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov kot tudi z razvojem samoupravljanja. V Iskrini tovarni so si gostje ogledali proizvodnjo klasičnih in semi-elektronskih avtomatskih telefonskih central, film o Iskri ter se s predstavniki DO pogovarjali o začetkih in razvoju Iskre, načinih samoupravnega odločanja, samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah, družbenem standardu, internem informiranju in dopolnilnem izobraževanju. Seznanili so se tudi z možnostmi poslovno -tehničnega sodelovanja Iskre z deželami v razvoju. mak V ponedeljek, 27. septembra je bila v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani 7. seja sekretariata sveta ZK ZP Iskra. Vodil jo je sekretar Stane Preskar. Člani sekretariata so obravnavali aktualno problematiko Zdmženega podjetja, zlasti pa politično razpoloženje in gospodarski položaj. Dogovorili so se, da bo potrebno čimprej izvesti zaključno razpravo o gospodarjenju v Iskri. Ugotoviti bo treba, v kolikšni meri so dosedanje razprave po temeljnih organizacijah združenega dela pokazale in opozorile na slabosti. Udeleženci sestanka so poudarili, da moramo sprejeti naloge oziroma tiste programe, v okvim katerih bi pristopili k odpravljanju določenih slabosti, hkrati pa ugotovili, kaj smo v dosedanjih naporih že storili. Člani sekretariata so se zavzeli tudi za preučitev Iskrinih proizvodnih programov, saj so nekateri že dokaj zastareh, kljub nenehni skrbi, da bi Iskra kar najbolj tesno sledila sodobnim tehnološkim tokovom. Opozorili so tudi na to, da se bodo na seji sveta zveze komunistov ZP Iskra — datum tega srečanja še ni določen — potrebno dogovoriti o večji akcijski enotnosti znotraj naše sestavljene organizacijee. L. D. X Druga seja sveta ZK ZP Iskra SEKRETARIAT SVETA ZK ZP ISKRA VABI na 2. sejo sveta ZK ZP ISKRA, ki bo v sredo, dne 13. 10. 1976 ob 16hv sejni sobi ISKRA, PPG, Trg revolucije 3 v Ljubljani. Za dnevni red predlagam: 1. gospodarjenje v ISKRI. 2. obnovitev proizvodnih programov (oz. uvajanje novih programov) — poroča Miloš Kobe, direktor področja za inovacije. 3. razno. Opombi: ad 1. Ta razprava naj bo zasnovana na: af akcijskem programu ZK ISKRA — GORENJE (9. točka) z dne 27. 11.1975 b) pozivu IK CK ZKS k javni obravnavi gospodarskega položaja vsake TOZD — poziv v začetku avgusta 1976 c) pozivu sekretarja sveta ZK Staneta Preskarja — (objavljen v časopisu Iskra, z dne 28. 8. 76). To naj bo sklepna razprava v sedanji akciji proučevanja gospodarskega položaja. Poiskati je treba naše napake in se mobilizirati, da jih odpravimo. Pogledati je treba, katere TOZD so resnično v težavah in združiti je treba sile, da jim pomagamo. ad 2. Ta razprava naj bo zasnovana na: a) akcijskem programu ZK ISKRA — GORENJE, z dne 27. 11. 1975 (5. točka) b) temeljih plana ZP ISKRA za obdobje 1976 — 1980. Razprava naj nakaže reševanje programske usmeritve tistih TOZD, katerih težave se pojavljajo iz leta v leto. Protesti v Mokronogu Na pobudo ZK TOZD Elektrohti v Mokronogu so pretekli teden tudi tu priredili protestno zborovanje in na njem obsodili ravnanje uradne avstrijske vlade z našo slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji. Pobudniki so k protestnemu zborovanju pritegnili še delavce iz sosednjih organizacij — Induplati in Zmaga, kot tudi številne krajane in učence osnovne šole v Mokronogu. Zlasti slednji, ki so pripravili številne transparente in zastave, so po končanem protestnem zborovanju v sprevodu odšli po vsem Mokronogu in si dali duška v izražanju svojega ogorčerga do raznarodovalnih načrtov in diskriminacijske politike avstrijskih oblasti do Slovencev in Hrvatov onstran meje. Na protestnem zborovanju je o njegovi pobudi in namenu najprej spregovorila učenka Brigita Bevc, za njo pa je imela govor predsednica mla-cfinske organizacije TOZD Elektroliti Slavica Juigele, v katerem je najostreje obsodila sedanjo gonjo zoper koroške Slovence in gradiščanske Hrvate v Avstriji. S tega protestnega zborovanja so poslali tudi naslednje PROTESTNO PISMO Pionirji, mladinci osnovne šole „Jančka Mevžlja" Mokronog, delovni ljudje kolektivov Iskra TOZD Mokronog, TOZD Induplati Mokronog, TOZD Zmaga Mokronog in krajani Mokronoga zbrani na protestnem zborovanju 29. 9. 1976 najodločneje protestiramo proti ravnanju avstrijske oblasti do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji. Zahtevamo, da avstrijska vlada prepreči mračnim silam Heimatdiensta napade na našo manjšino! Protestiramo proti sprejetju dveh manjšinskih zakonov, ki hočeta ponemčiti naše rojake. Izvajati naj se začno določila 7. člena državne pogodbe ter naj se omogoči normalen, gospodarski, kulturni, pohtični razvoj Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Slovenski in hrvaški manjšini dajemo polno podporo v njihovem boju za njihove pravice, pravice do obstoja, do razvoja in polne svobode. Dne 14. novembra 1976 naavstrij-&em Koroškem' ne sme biti preštevanja, kar je proti načelom ustavne listine OZN, proti sedmemu členu avstrijske državne pogodbe in sklepom Helsinške konference in podpiramo ukrepe jugoslovanske vlade, da se doseže spoštovanje in izpolnitev pogodbe. V Mokronogu, 29. 9. 1976. r KAKOVOST - POGOJ ZA USPEŠNO POSLOVANJE" (Nadaljevanje s 1. strani) razvoja, konstrukcijskih del, tehnološke obdelave, priprave proizvodnje, proizvodnje kot take, prodaje in tja do servisiranja. Vsak od teh udek-žencev v procesu izdelka prispeva svoj delež in je za kakovost svojega dela odgovoren v obsegu svojega dela, oziroma v pomembnosti svojih odločitev. V procesu proizvodnje nastopa torej cela vrsta faktorjev, od katerih je kontrola v nekdanjem smislu samo sestavni del tega procesa. Ta sistem nalaga kontroh še dodatne naloge, to je koordinacijsko vlogo med raznimi udeleženci v procesu, vlogo, ki pomeni zasledovanje kakovosti v vseh fazah tega procesa in koordinacijo dela in skrbi za dosego zahtevane ravni kakovosti. S tem bi bile na grobo opisane notranje dolžnosti teh posameznih služb in njihove odgovornosti v procesu izdelka. Povsem razumljivo je, da v trenutku, ko se kupec odloči za določen izdelek, ni več pomembno, kateri delček morebiti ne odgovarja deklarirani kakovosti, ampak je za kupca pomemben le izdelek kot celota: zanima ga kakovost celotnega Iskrinega izdelka. Tu pa seveda nastopi vprašanje medsebojne odgovornosti organizacij, ki so zdmžene v sestavljeno organizacijo Iskra, saj slaba kakovost izdelkov ene tovarne kvari ugled celotnemu združenemu podjetju. „Nihče nima pravice blatiti drugega, hkrati pa nastopa tudi vprašanje odgovornosti Iskre v tujini, kjer lahko z neprimerno kakovostjo kvarimo ugled drugim jugoslovanskim proizvajalcem in obratno," je poudaril direktor Milan Železnik. Strokovno predavanje se je nadaljevalo s prispevkom pomočnika direktorja področja za kakovost Lotaija Kozine. Referat je med drugim zasnoval na stališču, da postaja tržišče vedno bolj zahtevno, zlasti" glede kakovosti, saj je ponudba precej večja od povpraševanja. Kakovost postaja torej eno od najpomembnejših regulatorjev prodaje. Poznan je način ekonomske ocene ustreznosti kakovosti, ko lahko preko spremljanja stroškov kakovosti pridemo do primerjalnih podatkov, če je naša kakovost ustrezna tudi v ekonomskem merilu. Potrebno je spremljati preventivne stroške, stroške ocenjevanja kakovosti, notranje izgube zaradi slabe kakovosti (stroški izmeta, popravila, itd.) in zunanje izgube (reklamacije). Med drugim je tudi poudaril, da je za uresničitev sistema za zagotavljanje kakovosti potrebnih vsaj leto ali dve napornega dela, odvisno od organiziranosti posamezne organizacije združenega dela. V tej akciji bi bilo potrebno rešiti predvsem vprašanje dokumentacije (razvojne, konstrukcijske, tehnološke, kontrolne in med drugim ustreznih specifikacij za nabavo in prodajo), kadrov, njihovega znanja in sposobnosti in opreme glede na zahtevnost meritev. Sele potem bomo lahko pristopili k organizaciji sistema za zagotovitev kakovosti. Naslov referata, ki ga je pripravila vodja oddelka za kakovost pri Inštitutu za kakovost in metrologijo Maijanca Kobe, je bil Standardi kot osnova za vrednotenje kakovosti elementov. Najprej je spregovorila o tipskih preizkusih izdelkov. Ti preizkusi so namenjeni ugotavljanju lastnosti in vrednotenju kakovosti. Izvedeni morajo biti na tak način, da je mogoče ovrednotiti rezultate in jih primeijati z rezultati drugih proizvajalcev. Ti preizkusi morajo torej temeljiti na skupno dogovorjenih in v standardu zapisanih osnovali. Standard za element elektronike zato določa: tehniški jezik in opredeljuje pojme, lastnosti izdelka, metode ugotavljanja lastnosti izdelka s preizkusi in meritvami in kriterije za ugotavljanje na temelju rezultatov meritev, če izdelek ustreza zahtevam standarda. Standardizacija elementov za elektroniko ima hierarhično zgradbo, tako da so splošne zahteve in preizkusne metode predmet ustreznega področnega standarda, podrobna določila in specifične lastnosti pa predmet številnejših podrobnih standardov in standardov podskupin. Po dmgi strani pa metode in postopki za preizkušanje na vplive okolja, metode vzorčenja za preizkuse, in podobno, presegajo pomen področne standardizacije za elemente in se kot splošni standardi uporabljajo tudi na dmgih področjih. Standardi za elemente med drugim določajo tipski preizkus in tipski atest. V tem pogledu se pojavlja novost, da se poleg atestiranja na temelju enkratnega tipskega preizkusa, ki predstavlja le prerez trenutnega stanja kakovosti v proizvodnji, začenja uveljavljati novejši postopek, zasnovan na sistemu periodičnega ponavljanja preizkusov, v čemer se odraža vpliv že obstoječih sistemov za atestiranje elementov, ki so jih uvedle razne grupacije. O tem področju pa je na predavanju govoril direktor Inštituta za kakovost in metrologijo Franc Mlakar, ki je v referatu z naslovom Mednarodni sistemi atestiranja elementov za elektroniko orisal tipičnosti treh mednarodnih sistemov, ki obstojajo danes v svetu. Mednarodna organizacija za izmenjavo preverjenih podatkov o kakovosti elementov, znana pod kratico EXACT, povezuje velike porabnike in neodvisne laboratorije za IZVAJANJA ČLANA PREDSEDSTVA CK ZKJ ROMANA ALBREHTA NA ZADNJI SEJI PREDSEDSTVA CK ZKJ Razvozlati moramo vozle družbeno-ekonomskih gibanj Naša pozornost je usmerjena k nekate- izkoreninili ostanke zraščanja uprav- rim žgočim vprašanjem v družbenoekonomskih gibanjih, ki so najmočnejši členi v zdajšnjem razvojnem trenutku, in nas spodbuja, da ta vprašanja kritično analitično pretresemo, da bi lahko iz njih izluščili operativno akcijske politične naloge. S takim lotevanjem se predvsem strinjam zaradi tega, ker za nas tu v predsedstvu CK ZKJ in v vsej ZKJ ni dovolj zgolj navajati dejstva in probleme. Naša najpomembnejša naloga je zagotavljati družbeno-ekonomsko mobilnost družbenih subjektov pri urejanju družbeno-ekonomskih vprašanj in našo sposobnost, da bi probleme, ki se pojavljajo, razreševali v skladu z načrtano smerjo razvoja in s cilji, ki smo si jih skupaj zastavili. Zato je za ras v tem trenutku eno od ključnih vprašanj, kolikšna je stopnja mobil--nosti delavcev v združenem delu, s katerimi vprašanji se ukvarjajo, kaj priteguje njihovo pozornost. Seveda moramo poleg globalnega pogleda na družbeno-ekonomsko mobilnost in akcijsko učinkovitost delavcev v združenem delu ter v družbi spremljati tudi dejavnost poslovodnih in strokovnih kadrov, katerih položaj v združenem delu bi se moral pri preobra-ževatsju družbeno-ekonomskih odnosov bistveno spremeniti, tako, da bi Ijanja s strokovnimi in poslovodnimi funkcijami in zagotovili uspešno dejavnost poslovodnih in strokovnih kadrov v okviru združenega dela ter na temelju enakopravnosti v združenem delu. Opozarjajo namreč, da je čutiti previdnost pri pobudah za investicije, kar je opaziti pri nekaterih poslovodnih kadrih. To je samo po sebi koristno. V političnih razgovorih pa pogosto opozarjajo, da je pri posameznih poslovodnih kadrih opaziti znamenja zadržanosti in neaktivnosti, ko gre za predlaganje rešitev, kako urediti probleme, ki so pred nami. Mislim, da bi morali politično reagirati na taka opozorila, predvsem pa bi morali politično analizirati in ugotoviti, za kaj gre v konkretnih primerih, ugotoviti vzroke in korenine takih pojavov itd. Ena od ključnih družbenopolitičnih nalog v tem trenutku, pri kateri bi se morali neposredno politično angažirati, je, da bi pretresli, kako se pri nas zdaj oblikujejo tako imenovane dohodkovne konstrukcije, kateri družbeni dejavniki delujejo pri oblikovanju dohodka in kako. Slišati je namreč, resna opozorila, za katera zveza komunistov ne bi smela imeti gluhih ušes, da delavci še ne sodelujejo v procesu ustvarjanja in opredeljevanja elemente z namenom, da z medsebojno izmenjavo rezultatov tipskih preizkusov elementov omogoči vsakemu čimveč podatkov o elementih raznih proizvajalcev. Vključitev Iskrinega inštituta za kakovost in metrologijo bi bila formalno mož: na, ker ni povezana z našo zakonodajo. Za ta korak bi se morale seveda odločiti Iskrine delovne organizacije, zlasti IEZE. Ta Melju čitev podatkov o Iskrinih elementih, lahko bi rekli v banko podatkov EXACT, bi vsekakor izboljšala naše izvozne možnosti. V okviru zahodnoevropske gospodarske skupnosti deluje Odbor za elemente za elektroniko CECC. Le-ta je zadolžen za izdelavo standardov za preizkušanje elementov, medtem ko odbor za zagotavljanje kakovosti elementov za elektroniko ECQAC, nadzoruje enotno uporabo postopkov za zagotavljanje kakovosti ter prevzemanje pošiljk pri proizvajalcih s strani neodvisnih inšpektoijev. Ovir za Iskrino tesnejše sodelovanje s sistemom je več. V okviru mednarodne elektrotehniške komisije IEC so letos formirali analogen sistem kot pri Evropski gospodarski skupnosti, vendar pa je ta sistem odprt za vse države, ki se želijo vanj vključiti. „V prihodnjem obdobju bo odlo-čitev.o pristopu odvisna predvsem od industrij, lahko pa pričakujemo, da bo izvoz elementov za profesionalne izdelke že v bližnji prihodnosti pogojen z vključitvijo v sistem IEC,“ je poudaril direktor Mlakar. l. D. Pomoč Posočju TOZD ELEKTROLITI, MOKRONOG Že ko so se v začetku maja v Posočju usodno stresla tla in je potres povzročil težko popravljivo škodo tamkajšnjemu prebivalstvu, delavci TOZD Elektroliti v Mokronogu niso stali ob strani. Žrtvam potresa so v pomoč prispevali svoj enodnevni zaslužek, v višini nekaj nad 20.000 dinarjev. Ko so sredi septembra tla v Posočju znova zadrhtela in dokončala svoje uničevalno delo iz maja, je med delavci v Elektrolitih solidarnost do žrtev potresa v tem delu naše ožje domovine prišla še bolj do izraza. Na pobudo sindikalne organizacije TOZD so se delavci soglasno odpovedali načrtovanemu sindikalnemu izletu in sredstva, ki bi jih za ta izlet porabili, namenili za pomoč Posočju. S tem pa seveda njihove solidarnosti še ni konec. Z uspelo akcijo so iz lastnih sredstev in iz sredstev, predvidenih za sindikalni izlet, skupno zbrali 10.860 dinarjev in jih poslali v pomoč Posočju. Prav tako bodo za pomoč Posočju vnovič poklonili še enodnevni zaslužek, z delom na prosto soboto, ko bo spet dovolj naročil za njihove izdelke. odnosov v okviru dohodka kot družbeni subjekt teh odnosov, temveč jim še vedno velikokrat ponudijo gotove konstrukcije strukture dohodka, da o njih odločijo. V tem pogledu so bolj radikalne spremembe v odnosih, na katerih temelji proces odločanja, nujne. Na to smo med današnjo razpravo že opozorili, pa tudi v besedilu izvršnega komiteja je to vprašanje zabeleženo. To je ena od stvari, za katero mislim, da bi jo morali na temelju današnje razprave akcijsko obdelati. Druga stvar, ki jo v besedilu izvršnega komiteja še posebej cenim, pa je, da ne navaja črno-belih ocen, kar je bila doslej naša pogosta slabost, ko smo ocenjevali tekoča gospodarska gibanja. Besedilo se analize loteva, kot menim, po edini možni poti, izhaja iz ugotovljenih dejstev, navaja k temu, da bi ta dejstva natančneje pretresli in analizirali, in spodbuja, da bi ugotovili vzroke, odkrili tendence itd., in da bi se na osnovi tega odločili za opredeljevanje akcijskih nalog itd. Kot na tretjo stvar pa bi rad posebej opozoril, da besedilo izvršnega komiteja pogosto izhaja s pozicij sprejete politike, prizadevajo si, da bi urejanje materialnoekonomskih vprašanj povezali s preobrazbo družbenoekonomskih odnosov v skladu z obdelanim gradivom, ki ga že imamo na razpolago in ki smo ga družbenopolitično že uskladili. Omenjeni tekst terja, da je treba kvalitativno oceniti družbenoekonomska gibanja skozi prizmo dialektične povezanosti, ma-terialno-ekonomskih gibanj in družbeno-ekonomskih odnosov. Široki potrošnji se odpira trg V Karakteristika zadnjih dveh let v svetovnem gospodarstvu je globok padec povpraševanja po izdelkih široke porabe. To se je močno čud6 tudi pri nas, zlasti lansko leto v zadnjih mesecih in prve mesece letos. T6 recesijo je v Iskri najbolj občutila Industrija široke potrošnje, ki proizvaj1 le program tega področja. Za razgovor smo prosili direktorja te ddovfl6 organizacije Lojzeta Žumra, ki nam je povedal, da se je položaj bistven6 Na tUdj Ns, ___—„ _____Inozemski trg se je že pred časo%Q . povpraševanja po proizvodih vaše DO na široko odprl za naše izdelke. Zat°Jvečj^ zb opal. Tovariš direktor, znan je padec „ ivpraševarga po proizvodih vaše DO , .^u v lanskem in letošnjem letu, po posa- izvozom ni nobenih težav. Celo P^Vtrc meznih TOZD je celo manjkdo naro- več naročil imamo za izvoz, da P^M]^ čil in je del proizvodnje občasno ob- stokrat naše tovarne niti ne dohjTOo^ -L-i i—želja kupcev in njihovih naročil, ^“liovse na domačem trgu se je zadnji čas$% Sn nje bistveno spremenilo. Povpt^ol^ stal. Kako kaže zdaj? vanja po naših izdelkih je vse večA kaže statistika naše prodaje. Naj ilustracijo povem podatek, da SI|j q prodali v septembru za prek deset a rih milijard naših proizvodov po k,Ipot ' tto cenah. JL. Vaša DO je bila formirana iz šepneš samostojnih tovarn in je v Idcri edi%o}žv nastala „takorekoč iz nič“; kd*ri»nj< službe ste formirali, oz. jih še boste*Nni s kakšnim namenom? ^lež delV =k,p„rs,ssafw5j5o: Sicer so nekatere službe industir^6 zaživele že lani, letos pa jih dopolttfL , jemo, kot zahteva Samoupravni SPV e 0vac % Glavni direktor Široke potrošnje Lojze Žumer razum o združitvi. Imamo formirano prodajno služb^fja c finančno področje, razvoj, plansko/N analitsko - investicijsko podro^;., bo To je vsekakor živ in zgovoren dokaz velike solidarnosti našega maloštevilnega delovnega kolektiva v Mokronogu, ki bo nedvomno pripomogel k reševanju izredno kritičnega položaja v Posočju, kjer sta oba potresa neusmiljeno povzročila velikansko materialno škodo. organizacijsko področje in sekretafij^ne Verjetno bo letos zaživelo tudi n kktiv TOZD POLPREVODNIKI, TRBOVLJE „Namesto za tovariško srečanje kolektiva na Mrzlici, dajmo ta sredstva rajši za pomoč Posočju," so sklenili v TOZD Polprevodniki v Trbovljah. Nameravali so namreč 25. septembra na Mrzlici prirediti tovariško srečanje kolektiva, a so se spričo tako velikih potreb za čimprejšnjo odpravo posledic obeh potresov v Posočju srečanju odrekli, za ta namen predvidena sredstva pa namenili Posočju. Hkrati so člani delovnega kolektiva spontano izvedli še nabiralno akcijo, kateri so se polnoštevilno odzvali in za pomoč Posočju skupno z zgoraj omenjenimi sredstvi zbrali okrog 18.000 dinarjev denarne pomoči, ki so jo že tudi nakazali prizadetim po potresu. Tako so tudi člani delovnega kolektiva TOZD Polprevodniki v Trbovljah dokazali svojo solidarnost in človekoljubje ter skušali s svojim prispevkom pomagati prizadetim v Posočju, da bi čimprej spet dobili varno streho nad glavo. - C — dročje za kvaliteto. Vse naštete službe vsaj delno raS\ menjujejo službe v TOZD, Pre^v^|hl pa so zasedene z visoko strokovi1|| kadrom, ki naj bi uresničil naI1,' združitve v DO. Predvsem je namen s skupnimi službami opravili|Q V° roSi tiste dejavnosti, ki jih vsaka T^j zase ne more. Tako je s prodi Na skladišči, raziskavo trga, zadnji ^a$jL1 jb tudi razmišljamo o predlogu o zdravju vanju sredstev za investicije. ^ ciai Kakšne so po vašem mnerju TOtit, spektive Industrije široke potro^or^, kakšne načrte imate v tej smeri? teoIet Razvoj usklajujemo s sred^Un, ročnim planom ZP Iskra in sku 0 t bomo slediti osnovnemu cilju IskT°°sIuš tem obdobju: kvaliteti. ™Pe Poudarek dajemo na kakovosf od ne na količino, kar je zadnje čase jj-flnik bolj aktualno, saj skušamo doseči,^ Vo^ bo veljala Iskra za pojem kvalitete- Hal, Seveda pa smo in bomo težibflanst posodabljanje proizvodnje. Kakava večjih širitev nimamo v programTbifi bližnji prihodnosti, bomo pa nmT^ro, investirali v bo^šo in tehnološko ,% k e ;o^ sp, večjo rentabilnost in kvaliteto pr^^ru popolnjeno opremo, ki bo omogL . r izpolnitev programov, rgihovo vodov. Na to še posebej opozarjam, ker menim, da je tako lotevanje v gradivu zelo dobro in bi prav zaradi tega rad poudaril nekaj stvari, ki v besedilu izvršnega komiteja niso do kraja izpeljane in ki so ostale nedorečene. Mislim, da bi jih morali do kraja izpeljati, da ne bi tako nastale možnosti, da bi si jih razlagali na različne načine. Kot na drugo stvar pa bi rad opozoril na nekatera vprašanja, ki jih besedilo izvršnega komiteja načenja in ki po mojih ugotovitvah terjajo, da o njih kaj več povemo ter da jih predvsem jasneje opredelimo. Nekatera od teh vprašanj smo med današnjo razpravo že omenili in se bom pri njih ustavil le toliko, da bi izrazil svoje soglasje z vsem, kar je bilo tukaj povedanega. V besedilu izvršnega komiteja je govor o združenem delu. Jasno moramo povedati, na koga mislimo, ko govorimo o združenem delu. Nobenega dvoma ni, da pri tem mislimo na delavce v združenem delu, toda to je treba tudi jasno povedati. Na to ne opozarjam iz materialnih razlogov, temveč zaradi tega, ker so pri nas živa tudi drugačna pojmovanja. Pojem združenega dela istovetijo z institucijami združenega dela, z institucionalnimi oblikami združenega dela. S tem pa se bistveno spremeni gledanje na te stvari. Na stvari gledajo, upoštevaje interese posameznih institucij združenega dela, ne pa delavcev v združenem delu. Za takim institucionalnim gledanjem se danes v naših družbenih razmerah praviloma skriva podjetniško, skupinsko lastniško pojmovanje na različnih ravneh institucionalizirane organizacije. Pri naših družbenoekonomskih analizah moramo izhajati F.K nosti. Zato menim, da je za komunistov zelo pomembno, da tresemo ne le materialno-ekono^^ije kazalce, čeprav moramo iz tega od jati, temveč tudi ocenimo raZ^il|a$r pr ženje v delavskem razredu, 6n tokove, ki jih je zdaj čutiti h1®d,jJtleLni' lavci, ugotovimo, pri čem se dek^QS.Vc' zapletajo v take ali drugačne ,> • frontacije, hkrati pa tudi ocenlJič^xri kako ravnajo posamezniki inS ,lle|n v okviru tistih družbenih struktU ' vn 3riv|l?. v katere se je spremenil njihov P^/eko^ ran položaj v združenem delu. I'f|0f N delujejo v zdajšnjih razmerah na melju samoupravnih odnosov itd- bj Sj a Na vse to opozarjam tudi za^atrei tega, ker imam sam vpogled v vSe ^^ega pombe, izrečene v osnutku zak°|1i, a sa združenem delu. Če te priP° ^rUŽe skrbno pretresemo, lahko vidim0','h ^ je iz nekaterih oblik organiziralieDro(j kjer prevladuje vpliv posloV°y kadrov in kadrov iz tako imen0 tehno-ekonomske strukture, ^ p največ takih pripomb, predlog0.^^ podobnega, v katerih je letela k na račun samoupravnega sP0:efle|Q|f mevanja v združenem delu na skupnega dohodka itd. in kjer P° k!^dQV(: šajo obdržati pogodbene odno5® temelj odnosov v združenem del°' ^ ^ Slišati je bilo tudi kritike ; loge, iz katerih je razbrati P1-11 0^'čr V znanju ključ našega napredka V Poreču je bilo ob koncu tedna 5-dnevno srečanje mladine Iskra Commerce, ki so se ga udeležili tudi mladi iz filial Iskra Commerce. Srečanje je bilo posvečeno problematiki samoupravljanja in seznanjanja mladih z njim in tudi rekreaciji. i srečanju je mladince obiskal generalni direktor ZP Iskra Jože [S0A>, ki je dejal, daje ZP Iskra postalo |tofn° izmed najpomembnejših in naj-pje- ^ih podjetij v krogu 600 kilo-Lo^trov daleč. Ko je govoril o pre-em obdobju, je poudaril, da z bot :til» To raji iViio en0! pjf^danjim razvojem ne moremo biti s Stipe m zadovoljni, čeprav je tudi res, )ra> LSmo 56 razvijali v jugoslovanskem u hitreje, ker tehnološko nismo aj F Povsem vštric s svetovnim tehno-razvojem. t s« Da bi pa presegli tehnološki zaosta-, in bili na sodobni ravni z njim, je r^ebno predvsem dvigniti kvalifi-£ac*jsko strukturo zaposlenih, kajti ■'•s je znanje izredno pomembna tetto^vodna kategorija. Z večjim ® r^jem in njegovo uporabo v nepo-* produkciji bomo zmanjšali i ročnega dela. de'1. ^ znanju in kadrih, za kar so po-žb^V,bna velika vlaganja, pa je ključ na-strfSnega razveja in napredka ZP Iskra. )lnjl. v nadaljevanju je generalni direk-spv1 naglasil, da bo delež sredstev za /°vacijsko dejavnost v ZP Iskra pove-F1 z dosedanjih 3 odstotkov celot-8a dohodka, na 4 odstotke še v tem ko Vdnjeročnem obdobju. Iz tega sledi, 0 Potrebno mobilizirati vse znan-ari^ene sile in jih usmeriti v znanstvene i tn nova področja, ki so pers-j^tivna in obetajo učinkovitost in tzb i 1 konkurenčnost na domačem in svetovnem trgu. „Dober informacijski sistem,“ je dejal generalni direktor, ,je temeljni kamen za vsa prizadevanja in načrte, ki so pred nami, hkrati pa tudi za samoupravno in strokovno izobraževanje delovnih ljudi na delovnih mestih.“ Razprava po izvajanjih Jožeta Hujsa je med mladimi vzbudila veliko zanimanja in pokazala, da mladi razumejo in hočejo delati in znati čim več o vseh problemih in prizadevanjih našega združenega podjetja. Vprašali smo nekaj udeležencev, kaj menijo o posvetovanju samem. Dani Burnik - predsednik mladine Iskra Commerce, je dejal, da je bilo srečanje resnična vaja za samouprav-Ijalce in ugotovil, da brez tega tudi ni dobrega poslovanja. Poudaril je še vlogo mladih v samoupravljanju, saj bodo oni tisti, ki bodo jutri morali prevzeti delo in mesta starejših. Meri Koželj — sekretarka mladine IČ je dejala, da zlasti mladi iz filial, žal, stojijo nekako ob strani in jim je srečanje s svojo vsebino nudilo možnost vključevanja v celoten proces samoupravljanja in jim s tem pomagalo, da bodo s tem presegli dosedanjo relativno osamljenost in odtujenost v procesu samoupravljanja. Izrazila je še zadovoljstvo mladih, da so imeli v svoji sredini vseskozi naše vodilne in družbenopolitične delavce, ki so jim bili pripravljeni odgovarjati. Jani Šavs, ki je bil na srečanju zadolžen za rekreacijski del pa je povedal, da so v Plavi laguni, kjer so se mladi sestali, tudi izredni pogoji za oddih in rekreacijo po delu. Menil je, da je dobro, če so mladi čimveč skupaj, ker prav skupinsko lahko ugotovijo, kako potrebno in pametno je preživljati dopust kolektivno. Ob koncu je še dejal, da bi tudi delavci, ki delajo na težkih delovnih mestih, morali imeti takšen, ali podoben dopust, saj bi se tako vračali na delo res spočiti in notranje bogatejši, Koliko slane narodna zavesi? )v; latf1 avSj ^Uformatica 76 p Bledu j ^a Bledu je bil od 4. do 9. oktobra J'jugoslovanski simpozij o obravna-P°Matkov, katerega je priredil j ciativni odbor jugoslovanskega j P™-tva Informatika v sodelovanju z oš40 htutom , Jožef Stefan11 v Ljubljani. , fiiembnega srečanja strokovnjakov, .aF 16tikov in praktikov s področja ^Satalništva, se je udeležilo okrog k1* , udeležencev iz 23 držav, ki so ari ah skupno 280 znanstvenih mspevkov. Simpozij Informatica ’76 as« h *n ie v ceI°ti ustrezala program-«0%, zasnovam mednarodne zveze za ne rravnavo podatkov IFIP. _________________ avf Danes se bo na Bledu začel tridnevni seminar na temo Koliko stane narodna zavest, ki ga prireja Koordinacijska konferenca ZSMS SOZD Iskra v sodelovanju z RK ZSMS. Ker ima naša mladinska organizacija zelo tesne stike s klubom koroške dijaške zveze, bo le-ta tudi sodelovala na seminarju. Naj zapišemo da so se naši mladinci udeležili otvoritve Koroške dijaške zveze maja letos in sploh so zveze in stiki s klubom zelo tesni, neposredni, saj smo pri njih gostovali tudi z lutkovno skupino, ki je pripekala mladincem koroških Slovencev majice z napisom: ..Koroški Slovenci - tujci v domovini.11 Prvi dan seminarja bo zbor udeležencev v hotelu Krim na Bledu, na kar bo sledil spoznavni večer. Naslednji dan, v soboto, pa je na sporedu zgodovinski pregled manjšinskega vprašanja od Plebiscita dalje, Klub koroške Bledu najno- -C- POPRAVEK V trenutku, ko bijemo vsi bitko z vremenom in časom, da bi prizadetemu območju Posočja izkazali čim večjo pomoč in solidarnost, prosimo vse, ki nameravajo pomagati Posočju denarno, naj svoje solidarnostne prispevke nakažejo na žiro račun 52030-679-66066 Sindikat ISKRA-TOZD AET Tolmin. Hkrati se opravičujemo, da je bila številka žiro računa, objavljena v prejšnji številki, napačna, zato jo še enkrat objavljamo. dijaške zveze je pripravil prispevek pod naslovom Položaj manjšine po novi avstrijski zakonodaji in priprave na preštevanje. Republiška konferenca ZSM Slovenije pa je na posvetovanje povabila tudi tov. dr. Franceta Hočevarja z Instituta za raziskovanje držav v razvoju, ki bo prispeval pregled položaja manjšin v Jugoslaviji glede na zakonsko ureditev manjšinskega vprašanja pri nas in izvajanja ustrezne zakonodaje pri nas. Za zaključek drugega dne seminarja pa je predvideno še predvajanje dveh filmov, in sicer: posnetki fašističnih zborovanj na Koroškem pod naslovom Izgredi na Koroškem (to bo prispevek Koroške dijaške zveze), naši mladinci pa bodo predstavili film: To je Iskra, ki naj seznani rojake z našo delovno organizacijo. Po predvajanju filmov bo razgovor o samoupravni organiziranosti in odnosih v združenem podjetju Iskra. Seminar se bo končal v nedeljo, ko bo skupno družabno srečanje vseh udeležencev seminarja, povezano z razgovorom o organiziranosti v. pogojih socialističnega samoupravljanja, -mak— >raV. 1'. ^ |a- da bi obdržali kroženje denarja a^emelju starih kreditnih odnosov in «^fh!I^ne9a kapitala, čeprav to prikri- - z verbalno uporabo ustavne ter-pte Olo9iie. In slišati je bilo še kritike aj, racuH obdelave in operaciona-'zfa'*6 načel o neodtujenosti dohod-1 ,)er delavca v temeljni organizaciji Z^iiW *3rec*loge, v katerih so zahtevali c*0*10^ek v vsel1 oblikah zdru-5 iJS&lj a* s čimer bi se samoupravnost Cev zreducirala na golo formal-Zato pripisujem zelo velik Političnemu spremljanju poli- !nfe (UP^Hlh tokov med delavci in drugimi K \ Li '' tokov mei ^ Sirni ljudmi. iV|lVV naše analize ■6l naše analize o tekočih družbeno. 16 fok ^^kih gibanjih se še vedno na l)0SaJ Pogosto prikradejo ostanki I- bi Sj eznih pojmovanj, zaradi česar za% \ .Itko ustvarili napačen vtis, kot se J^tifamo gospodarstvo zunaj zdru-on%Vj Pola. kot da je razvoj gospodar-i0(4flrutarn Sebi namen, kot da drugi deli i°' llihU(iene9a t*6!3 ne sestavljajo integral-elov združenega dela in družbene '°d/ ■r0dukciie- lihcj0 Se nam največkrat vtihotapi Pr $tva > o obremenjenosti gospodar-<^6 tem po navadi mislijo na ob-,;ve dela imajo do posameznih *>UŽVh združenega dela na področju 3