-12
SLavaaxû
&T1UM0 Li LE Cl H.'. I i L E
DM DO
ZAKLJUČKA
AKDNM.lj Mili K IM HA \J K
POHITITE. PRIČAKUJEMO VAS!!!
Dobavitelji
elektrike
trkajo
na vrata tudi naGoriškem
Ali Ar A Milil Irrtiniji rtil iVH-jjpjr» lit Pjuriur* -
•i
ptrplA fcurliir*
Nova učbenika za zgodovino in zemljepis za slovenske osnovne šole v Italiji
/5
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 23. OKTOBRA 2011
št. 251 (20.266) leto LXVII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Ni vec casa za odlašanje z razvojnim odlokom
Marko Marinčič
Ne mine več dan, da ne bi iz javnosti in institucij prišel poziv italijanski vladi, naj že enkrat sprejme prepotrebni odlok za spodbujanje gospodarske rasti. V zadnjih dneh so se ponovno oglasili predsednik republike, evropski komisar za gospodarstvo, da ne govorimo o podjetnikih, sindikatih, opoziciji in tudi delu večine, ki od vlade zahteva »več poguma«.
Poleti sprejeti varčevalni paket za omejevanje javnih izdatkov je namreč bil le prvi korak, izhoda iz krize pa ne bo, če ne bo znala Italija sprejeti strukturnih ukrepov, ki naj omogočijo ponovno gospodarsko rast.
Kljub rafalu pozivov, ki se jim bodo danes na vrhu v Bruslju bržkone pridružila še svarila voditeljev držav EU (Angela Merkel je predsedniku Napolitanu že izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Italiji), vlada še molči in odlaša s sprejetjem odločitev. Morda je res, kot trdi nekdanji Berlusconi-jev zaveznik Fini, da se premier boji za preživetje vlade in skuša čim bolj zakasniti parlamentarno obravnavo razvojnega odloka, ker ni gotov, da ga bo večina podprla.
Razhajajo se o tem, kje poiskati vire za financiranje razvojne politike. Malokdo soglaša z ministrom Tremontijem, da so razvojni ukrepi možni tudi brez stroškov. Vprašanje pa je, kje najti potreben denar. Mnogi ekonomisti so že nakazali rešitev, ki je videti kot edina možna - izredna obdavčitev večjih premoženj.
Toda tega desnosredinska vlada preprosto noče. Še naprej išče druge neprepričljive rešitve in odlaša, odlaša... Do kdaj?
eu - Danes evropski vrh o reševanju evra in izpostavljenih članic območja
Evroskupina s soglasjem za dokapitalizacijo bank
Berlusconi skuša prepričati kolege v zanesljivost Italije
koper - Ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
Predsednik Danilo Türk poudaril celovitost procesa osamosvajanja
KOPER - »Vojaško zmago v vojni za Slovenijo in tudi končni uspeh, ki ga slavimo danes, je zagotovila enotnost vse delov obrambnih sil in vse civilne družbe,« je na slovesnosti ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije poudaril
predsednik republike Danilo Türk. Zato je posvaril, naj celote osamosvojitvenih prispevkov ne razgrajujemo.
Kot je na slovesnosti na koprskem stadionu Bonifika spomnil predsednik, je 25. oktober 1991, ko je Slovenijo iz koprskega pri-
stanišča zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade, izjemen dan, ki je »neizbrisno zaznamoval podobo o Sloveniji in o naši sposobnosti premagati vse ovire in zagotoviti popolno oblast naše države na našem ozemlju«.
Na 3. strani
BRUSELJ - Evropske banke bodo prejele finančno injekcijo v vrednosti okrog sto milijard evrov, kar naj bi jih zaščitilo pred propadom zaradi odpisa grških dolgov. Dogovor finančnih ministrov EU naj bi danes potrdili na vrhu šefov držav in vlad, ki se ga bo udeležil tudi italijanski premier Berlusconi. Ta je že sinoči, ko je prišel v Bruselj, hitel s prepričevanjem kolegov, predvsem nemške kanclerke Merklove, da bo Italija hitro sprejela pomemben sveženj ukrepov za gospodarsko rast. Zaradi zamude in medlih ukrepov v pripravi je včeraj vlado znova ostro napadla predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia.
Na 2. strani
Facebook: 1562 ljudi za naravoslovni center v Bazovici
Na 4. strani
Požar brez posledic v štivanski papirnici
Na 5. strani
Ob Vipavi izpeljali vajo civilne zaščite
Na 12. strani
V Feiglovi knjižnici mačje pravljične poti
Na 12. strani
Predstavili novo knjigo Vilme Purič
Na 26. strani
URNIK: ob delavnikih od 09-19 ob sobotah od 09-13 TrgDalmazia l/D tel.: 040 361168 email:booking@tramwaytour.it
naši izleti
31. oktober keltsko novo leto
4. - 6. november obiranje mandarin v dolini reke Neretve
18. - 20. november MEDJUG0RJE
PESTRA PONUDBA IZLETOV NA BOŽIČNE SEJME
Terme v Sloveniji z prevozom od doma
oktober in november
INDIJSKI OCEAN: SejSeli, Madagaskar, Mauritius, Maldivi, Kenija in Zanzibar 2x1 AFRIKA: tura po Maroku, križarjenje po Nilu 2x1, Kapverdski otoki, Rdeče morje SNEG: Veneto, Trentino, Švica, Kranjska gora KARIBI: Jamajka, Antigva, Aruba, Martinik, Gvadalupa
Evropska mesta: let + hotel iz Trsta ali Benetk že od 179,00 €
Amerika: že od 699,00 €
Bližnji In dalnjl Vzhod: že od 579,00 €
ter veliko ugodnih ponudb za vso družino

NAŠA PRODAJALNA
GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE
FRAND0LI GROUP s.ri
cncsn
GHHE) CHH»
Corso del Popolo, 54 34074 TRŽIČ (G0) tel. & fax 0481 46 336 mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com www.haus.rubner.com
2
Nedelja, 23. oktobra 2011
DNEVNE NOVICE
/
eu - Konec tedna v znamenju reorganiziranja območja evra
V Bruslju polemična poganja za reševanje Evrope
Berlusconi skuša pomiriti vznemirjenje kolegov, a mu manjka »močna ideja
«
BRUSELJ - Območje evra se na sestankih finančnih ministrov v Bruslju med hudimi polemikami dogovarja o nekaterih organizacijskih spremembah, ki naj bi izboljšale učinkovitost odločanja in okrepile usklajevanje oziroma nadzor gospodarskih politik. Te spremembe naj bi med drugim vključevale odločitev za redne vrhe držav območja evra in uvedbo položaja predsednika vrha območja evra. Voditelji držav v območju evropske valute naj bi danes sprejeli »deset ukrepov za boljše upravljanje območja evra«, izhaja iz osnutka izjave vrha držav območja evra. Med njimi je redna organizacija zasedanj vrha držav območja evra, ki bodo »vsaj dvakrat na leto«, in sicer v ključnih fazah letnega cikla gospodarskega upravljanja, praviloma po zasedanjih vrha EU.
Ob tem je predvideno, da bodo voditelji držav ali vlad območja evra ob izvolitvi predsednika Evropskega sveta za enak mandat imenovali tudi predsednika vrha držav območja evra. Do naslednjih volitev bi vrhu območja evra predsedoval sedanji predsednik Evropskega sveta, Belgijec Herman Van Rompuy.
Možna je tudi sprememba glede vodstva skupine finančnih ministrov držav v območju evra. Sedaj Evroskupi-no vodi luksemburški premier JeanClaude Juncker, ki se mu mandat izteče sredi naslednjega leta. Spremembe za okrepitev učinkovitosti upravljanja v območju evra so korak v smeri vlade območja skupne evropske valute, za kar se zavzemata nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Večje ambicije za zdaj niso uresničljive, saj je zanje potrebna sprememba pogodbe EU.
Med finančnimi ministri EU se medtem oblikuje podpora dokapitaliza-ciji evropskih bank v višini 100 milijard evrov. To je ocena potrebnih sredstev za krepitev kapitala evropskih bank, ki jo je ministrom predstavila Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju (EBA). Po njenem načrtu bi morale imeti banke devet odstotkov deleža najbolj kakovostnega kapitala, medtem ko je bil pri julijskih stresnih testih ta prag določen pri petih odstotkih.
Usklajena dokapitalizacija bank je del prizadevanj za zajezitev širjenja dolžniške krize v območju evra in zagotovitve dolgoročne vzdržnosti grškega javnega dolga. Banke je namreč treba pripraviti na šok, ki bi ga doživele ob povečanju njihovega prispevka pri dru-
italija - Firence
Umrl veliki mednarodni jurist Antonio Cassese
FIRENCE - Italija je izgubila velikega jurista. Na svojem domu v Firencah je včeraj v 74. letu starosti po dolgi bolezni umrl Antonio Cassese, pravnik, pisatelj, docent mednarodnega prava. Bil je brat Sabina Casseseja, sicer pa znan po svojih mednarodnih prizadevanjih proti kršenju človekovih pravic. Med prestižnimi zadolžitvami, ki jih je opravljal, je bil predsednik Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ravnanja, predvsem pa bo ostal zapisan kot prvi predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (1993-2000). Leta 2009 je bil imenovan za predsednika posebnega sodišča za Libanon.
Antonio Cassese je bil predstojnik katedre za mednarodno pravo na pariški Sorboni in ustanovitelj oz. soustanovitelj dveh pomembnih mednarodnih strokovnih revij. Leta 2002 je prejel mednarodno nagrado Univerzalne akademije za kulturo, ki ji predseduje Elie Wiesel, predsednik Ciampi pa ga je leta 2005 imenoval za viteza velikega križa.
Predsednik Evroskupine in luksemburški premier JeanClaude Juncker v pogovoru z italijanskim gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem
ansa
gi pomoči Grčiji - ti naj bi z odpisom dolgov utrpeli najmanj 50-odstotno neto izgubo. Usklajena dokapitalizacija naj bi temeljila na postopnem pristopu - najprej naj banke kapital iščejo na trgu, nato državna sredstva in šele v skrajni sili mehanizem za zaščito evra (EFSF).
Predlogu za dokapitalizacijo neuradno nasprotujejo Italija, Španija in Portugalska, ker se jim zdi predraga, nenaklonjena pa ji je tudi Evropska centralna banka (ECB).
Včeraj popoldne se je Tremontiju v Bruslju pridružil tudi Silvio Berlusconi, katerega glavni cilj je prepričati evropske kolege, da lahko Italiji zaupajo. Negotovost glede roka sprejetja paketa za pospeševanje gospodarske rasti in razgreta razprava v vladni koaliciji glede vrste ukrepov namreč vznemirjajo velike evrske države, v prvi vrsti kanclerko Angelo Merkel, ki je svoje skrbi v telefonskem pogovoru izrazila predsedniku republike Napolitanu. Italijanski premier bo tako danes na bruseljskem vrhu v središču pozornosti, vendar bo brez neke »močne ideje« le težko prepričal sogovornike. Poleg tega ne more računati na pomoč Giulia Tremontija, ki je včeraj v Bruslju v popolni avtonomiji govoril o novem načrtu za razvoj juga države, ki predvideva »strateško revizijo strukturnih skladov za jug«. Kot trdijo neimenovani viri, je ministru še enkrat uspelo premierja naravnost razbesneti.
confindustria - Emma Marcegaglia
Osnutek razvojnih ukrepov nas je razočaral
CAPRI - Potem ko je minister za gospodarski razvoj Paolo Romani, kateremu je Berlusconi poveril pripravo ukrepov za oživitev gospodarstva, s prvim osnutkom ukrepov seznanil predsednika republike, se je včeraj na njegove hipoteze odzvala predsednica Confindustrie. Emma Marcegaglia je bila vse prej kot spravljiva, osnutek jo je popolnoma razočaral, kajti potrebni so močni ukrepi, in to takoj.
Na zborovanju mladih industrij-cev na Capriju je Marcegaglia vlado opozorila, da če ne bo takoj ukrepala, bo to namesto nje storila EU. »Postavili nas bodo v komisarsko upravo,« je posvarila, a je tudi evropske voditelje pozvala, naj »rešijo Evropo in evro«. Predsednico Confindustrie je v dvorani poslušal tudi notranji minister Roberto Maroni, ki je na koncu skušal udeležence prepričati, da vlada dela s polno paro. Maroni je bil sicer edini predstavnik vlade na Capriju, kjer organizatorji niso hoteli politikov za mikro-
fonom, ampak le med poslušalci.
»Rok je zapadel in zdaj je treba odločati,« je dejala Emma Marcegaglia, ki se ji ne zdi umestno, da bi namesto velike države, kot je Italija, odločal Bruselj. Confindustria tudi pričakuje, da bodo ukrepi vsebovali resne reforme in ne »majhne stvari«. Zato je predsednica industrijcev vlado pozvala, naj zbere pogum za velike spremembe in naj se ne pusti ustaviti iz volilnih razlogov.
Pri Confindustrii so tudi prepričani, da Tremonti nima prav, ko zahteva razvojne ukrepe brez stroškov. Emma Marcegaglia seveda ne misli, da je treba povečati proračunski primanjkljaj ali javni dolg, ampak da je treba zmanjšati stroške na nekaterih področjih in vlagati na drugih. Po njenih besedah je mogoče privarčevati pri javni porabi in pokojninah, z liberalizacijami, vlagati pa v znižanje davčnega bremena za podjetja in odvisne delavce. Učinek na javne račune mora biti na koncu ničen, je poudarila predsednica Confindustrie.
libija - Obudkcije trupla Mohamarja Gadafija ne bo
Prehodna oblast načrtuje postopno demokratizacijo države
TRIPOLI - Vojaški poveljniki v libijskem mestu Misrata so povedali, da na truplu v četrtek ubitega dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija ne bo opravljena obdukcija. Včeraj si je truplo ogledal poveljnik upornikov Abdel Hakim Belhaj, obisk predsednika libijskega nacionalnega sveta Mustafe Abdela Džalila pa ni načrtovan. Čeprav okoliščine Gadafijeve smrti niso jasne, torej obdukcije na bo, je povedal predstavnik vojaškega sveta Misrate Fathi al Bas-haagha. Truplo so v Misrati shranili v hladilnici zelenjavne tržnice. K preiskavi okoliščin smrti dolgoletnega libijskega diktatorja so pozvali Združeni narodi, nato pa tudi njegova vdova Safia Gadafi. Abdel Džalil je ob tem zagotovil, da preiskava poteka.
K truplu Gadafija so ponoči položili tudi truplo njegovega sina Mutasima, ki je tako kot oče umrl ob padcu mesta Sirta. Pred prostorom se se zbrale trume prebivalcev Mi-srate, ki so se hotele ogledati na žimnicah ležeči krvavi trupli in se tudi fotografirati z njima.
Predsednik libijskega začasnega nacionalnega sveta Abdel Džalil je medtem v Jordaniji, kjer se udeležuje svetovnega gospodarskega foruma, napovedal, da bodo volitve v nov nacionalni kongres razpisane v roku osem mesecev. Kot je de- secev, nato pa se bo konstituiral libijski nacionalni kongres, jal, bo imel nov kongres nalogo napisati ustavo in oblikova- ki bo neke vrste parlament. Njegova naloga bo sprejeti usta-ti prehodno vlado. Po Džalilovih besedah je zdaj prioriteta vo, o kateri bo razpisan referendum, in oblikovati vlado, ki umik orožja s cest in vzpostavitev stabilnega javnega reda. bo delovala do prvih predsedniških volitev,« je pojasnil vod-»Volitve bi morale biti opravljene v roku največ osmih me- ja začasnega libijskega nacionalnega sveta.
Napetost na Kosovu se nadaljuje
KOSOVSKA MITROVICA - Mednarodne sile Kfor so v noči na soboto ponovno skušale odstraniti barikade na cestah do mejnih prehodov na severu Kosova, ki so jih postavili kosovski Srbi. Na stotine Srbov, ki so se sredi noči zbrali na barikadah, je vojakom preprečilo njihove namere. Srbi z barikadami že več tednov blokirajo ceste do mejnih prehodov in vztrajno zavračajo njihovo odstranitev. S tem protestirajo proti navzočnosti kosovskih carinikov na mejnih prehodih, čeprav dejansko delo na obeh prehodih opravljajo pripadniki Eulexa.
ZN zahtevajo odstop jemenskega predsednika
NEW YORK - Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, v kateri poziva je-menskega predsednika Alija Abdu-laha Saleha, naj takoj podpiše dogovor, v skladu s katerim naj bi zapustil položaj. Resolucija, ki je bila sprejeta soglasno, ostro obsoja vladne napade na protestnike in podpira načrt Zalivskega sveta za sodelovanje, po katerem bi Saleh odstopil.
Umik ZDA zgodovinska priložnost za Irak
BAGDAD - Iraški premier Nuri al Maliki je v odzivu na napoved ameriškega umika iz Iraka do konca leta dejal, da je to »zgodovinska priložnost za iraški narod«. »Obrnili smo stran na področju vojaškega sodelovanja in stopili v novo fazo diplomatskega sodelovanja med Irakom in ZDA na podlagi vzajemnega spoštovanja,« je poudaril.
Turška vojska nadaljuje ofenzivo proti Kurdom
ANKARA - Turška vojska je že tretji dan nadaljevala obsežno ofenzivo proti kurdskim upornikom, potem ko je bilo v doslej najsmrtonosnejšem napadu kurdskih upornikov v sredo ubitih 24 turških vojakov, 18 pa ranjenih. Po poročanju turškega časnika Hurriyet je bilo doslej v spopadih ubitih 53 upornikov.
Umrl savdski kronski princ
RIJAD - Savdski prestolonaslednik, princ Sultan bin Abdul Aziz je umrl, so sporočili iz kraljeve palače v Rija-du. Zdaj je prvi v vrsti za nasledstvo kralja Abdulaha brat pokojnika, princ Najef. Princ Sultan, ki je bil star 86 let, je bil minister za obrambo in letalstvo. Od sredine junija je bil na zdravljenju v ZDA. Julija je bil operiran, vendar od takrat niso objavili nobenih informacij o njegovem zdravstvenem stanju.
Švicarji danes na volišča
BERN - V Švici bodo danes parlamentarne volitve, na katerih je pričakovati zgodovinski uspeh skrajno desne Švicarske ljudske stranke (SVP), ki je v predvolilni kampanji izpostavila brezposelnost in priseljevanje. Čeprav je stopnja brezposelnosti v Švici le 2,8-odstotna, je SVP očitno prepričala volivce z agresivno kampanjo, ki poudarja, da »množično priseljevanje« tujcev v alpsko državo Švicarjem odžira delovna mesta.
V Bolgariji predsedniške in lokalne volitve
SOFIJA - V Bolgariji bodo danes prvič doslej istočasno dvojne volitve, tako lokalne kot tudi predsedniške. Bolgari bodo izbirali naslednika Georgija Parvanova, ki se mu izteka drugi zaporedni mandat na vrhu države. Če gre verjeti javnomnenj-skim raziskavam, nobenemu od predsedniških kandidatov ne bo uspelo zbrati potrebne absolutne večine glasov, saj je v prvem krogu zahtevana več kot 50-odstotna volilna udeležba. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 30. oktobra.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 23. oktobra 2011
3
koper - Na slovesnosti ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
ozn - Varn. svet
Türk poudaril celovitost
Zbogar: Slovenija
procesa osamosvajanja bo vztrajala
Slovenija potrebuje nov razvojni model, ki ga mora ob politiki sooblikovati tudi civilna družba do konca
KOPER - »Vojaško zmago v vojni za Slovenijo in tudi končni uspeh, ki ga slavimo danes, je zagotovila enotnost vse delov obrambnih sil in vse civilne družbe,« je na slovesnosti ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije poudaril predsednik republike Danilo Türk. Zato je posvaril, naj celote osamosvojitvenih prispevkov ne razgrajujemo.
Kot je na včerajšnji slovesnosti na koprskem stadionu Bonifika spomnil predsednik, je 25. oktober 1991, ko je Slovenijo iz koprskega pristanišča zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade, izjemen dan, ki je »neizbrisno zaznamoval podobo o Sloveniji in o naši sposobnosti premagati vse ovire in zagotoviti popolno oblast naše države na našem ozemlju«.
»To je bil velik trenutek, čas polne zagotovitve efektivne oblasti naše suverene države, brez tuje vojaške sile, brez tuje vojaške navzočnosti ali mednarodnega posredovanja,« je nadaljeval Türk. Ob tem je spomnil na zgodovinske mejnike, od vloge generala Maistra v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, prek Ti-
Predsednik Danilo Türk
fpa primožič
gra in Osvobodilne fronte do ustanovitve Teritorialne obrambe in njene reorganizacije leta 1990.
Ta je pomenila obnovitev slovenske narodne vojske, Slovenija pa je tako v usodnih trenutkih osamosvojitve imela lastno oboroženo silo, dobro organizirano in vo-
deno. »S to oboroženo silo in s silami milice, kasnejše slovenske policije, je naša država zelo hitro in učinkovito vzpostavila efektivno oblast na svojem ozemlju in to dejanje uspešno zaključila 25. oktobra pred dvajsetimi leti,« je ocenil predsednik.
Vojaško zmago v vojni za Slovenijo in končni uspeh je zagotovila enotnost vseh delov obrambnih sil in vse civilne družbe. Zato je Türk ponovno poudaril pomen celovitosti procesa osamosvajanja. »Resnica in spoštljiv odnos do vseh tistih, ki so v teh dejanjih sodelovali in nekateri žrtvovali svoja življenja, in ki so na ta način skupaj ustvarjali državo, od nas zahtevata, da razumemo prav to celoto, da je ne razgrajujemo in ne delimo na umetno ustvarjene dele te celote in da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov,« je poudaril.
Obenem se je predsednik dotaknil aktualne krize in ocenil, da se je razvojni model, ki ga je zaznamovalo stremljenje k vključitvi v evro-atlantske integracije, izčrpal. Odgovorov na vprašanja o tem, kako bodo v Sloveniji v prihodnje
uravnavali družbene odnose ter kakšna bo gospodarska in socialna struktura države, ne more dati samo politika, pač pa tudi civilna družba.
»Energije, znanja in sredstev za uspeh imamo dovolj. Potrebujemo pa tudi politično treznost in preudarno presojo. Smo pluralna družba in razumemo vrednost političnega pluralizma. Uporabimo torej našo pluralnost za razumno in strpno razpravo,« je še povedal predsednik.
Več tisoč zbranih je uvodoma nagovoril tudi koprski župan Boris Popovič. Slovesnosti, ki jo skupaj z Združenjem Sever ter Zvezo veteranov vojne za Slovenijo pripravljata ministrstvi za notranje zadeve in za obrambo, so se poleg Turka udeležili še predsednik DZ Ljubo Germič, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, Aleš Zalar v funkciji notranjega ministra, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masle-ša, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner, generalni direktor policije Janko Goršek in nekdanji predsednik republike Milan Kučan.
nova gorica
Kongres Zveze za Primorsko
NOVA GORICA - Na trinajstem kongresu Zveze za Primorsko (ZZP), ki je včeraj potekal v Novi Gorici, so člani sprejemali volilni program za letošnje parlamentarne volitve. Regionalizem in decentralizacija države sta za Zvezo za Primorsko osrednja programska iztočnica.
»Že ob nastanku politične stranke pred devetnajstimi leti smo spoznali, kako se bo razvijala politična usmeritev - v brutalni centralizem, ki nima primerjave v razviti Evropi,« je ob razlogih za temeljno sporočilo tokratnega kongresa poudaril tajnik stranke Aleksander Lemut.
Regionalizem vidijo kot najpomembnejšo fazo poglabljanja neposredne demokracije v družbi, z uvajanjem modernih in bolj neposrednih oblik upravljanja države. Prav tako regionalizma ne vidijo le v ustanovitvi regij - pokrajin, temveč v celoviti, a postopni spremembi sistema upravljana države.
Ob ustanovitvi velikih in močnih pokrajin bi država morala prenesti večino upravnih funkcij na nižje nivoje, ob tem zmanjšati število ministrstev in poslancev v državnem zboru.
»Regionalizacija države, ki jo ponuja Zveza za Primorsko, nima za izhodišče vprašanja sedeža birokratskega aparata pokrajine. Nasprotno, s pokrajinsko zakonodajo je potrebno uveljaviti model, da se sedanji državni centralizem ne prelevi v novega - pokrajinskega,« je še poudaril Lemut.
Med razlogi za decentralizacijo navajajo v ZZP tudi ekonomske in socialne, saj bi decentralizacija poskrbela za zmanjšanje razlik na različnih geografskih območjih države.
Zaradi predvolilnega obdobja so se v Zvezi za Primorsko odločili, da ne bodo volili novega vodstva, pač pa so za nekaj mesecev podaljšali mandat sedanjemu vodstvu stranke, predsedniku Pavletu Gregorčiču, tajniku Aleksandru Lemutu in glavnemu odboru, ki mu predseduje Oton Mozetič.
ZZP se bo tudi pred tokratnimi volitvami povezala v koalicijo z drugimi političnimi strankami. Pred tremi leti je tako na volitvah nastopila skupaj s stranko Zares, pred sedmimi leti pa z LDS. Tokratnega kongresa stranke so se udeležili predstavniki Stranke mladih Slovenije, navzoče sta pozdravila tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in novogoriški župan Matej Arčon. (STA)
ljubljana - Ustanovni kongres nove stranke
JanVovičeva Pozitivna Slovenija
Milan Kučan: V kriznem trenutku Slovenija potrebuje pragmatično vlado
LJUBLJANA - Ljubljanski župan Zoran Jankovič je ustanovil stranko Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija, s katero namerava nastopiti na državnozborskih volitvah. Ob začetku včerajšnjega kongresa je bilo prisotnih 339 ustanovnih članov in članic, ki so Jankoviča soglasno izvolili za predsednika stranke.
Kot je dejal Jankovič v nagovoru na ustanovnem kongresu, bo včeraj ustanovljena stranka programska stranka, ki bo združevala dobre ljudi, ki bodo trdo delali za dobro Slovenije. Kot cilj stranke je izpostavil varno, socialno in uspešno državo. Poudaril je, da je starejšim treba zagotoviti dobre pokojnine in dovolj domov za ostarele, mladim pa stanovanja, da bodo lahko iskali zaposlitev v mestu, kjer so študirali, ne pa v tujini. Za to pa, kot poudarja, potrebujemo gospodarstvo z novimi delovnimi mesti z dodano vrednostjo. Jankovičev cilj je 4-odstotna gospodarska rast in manj kot 3-odstotni proračunski primanjkljaj. Napoveduje tudi nove korake pri pregonu kriminala in izboljšanju delovanja sodstva. Obljubil je, da si bo prizadeval, da bi lahko čez štiri leta rekli: »Dobrodošli v najlepši državi na svetu, v naši Sloveniji.«
Spomnil je, da mineva pet let od razglasitve rezultatov lokalnih volitev, na katerih se je prvič zavihtel na stolček ljubljanskega župana. V teh petih letih so mnogi dobili občutek in verjamejo, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Glede morebitnih očitkov, da so volilni programi večine strank podobni, pa se je vprašal: »Ko-
arhiv
mu bodo državljani verjeli? Tistim, ki so imeli priložnost, pa niso nič naredili, ali tistim, ki so z delom dokazali marsikaj?«
V kriznem trenutku potrebujemo pragmatično vlado, ki se bo znala osrediniti
na nekaj ključnih problemov in jih učinkovito reševati, je v pogovoru za dnevnik Večer dejal nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki podpira kandidaturo ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Pri kandidaturi ljubljanskega župana gre po Kučanovih besedah za to, da »bi z alternativo različnim nerealnim pričakovanjem dobili možnost resne izbire in da bi pozornost usmerili na ključne probleme ter tako vzpostavili temelje za reševanje dolgoročnejših, zelo zahtevnih strukturnih in razvojnih vprašanj, ki jih bo Slovenija morala rešiti«. Ključni problem pa je, kako gospodarstvo pripeljati iz krča in pri tem ohranjati stabilnost in socialno vzdržnost slovenske družbe, je pojasnil.
NEW YORK - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je včeraj v New Yorku napovedal boj do konca z Azerbajdžanom za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov za leti 2012 in 2013. Čeprav je Azerbajdžanu uspel preobrat in po prekinitvi do ponedeljka vodi s 117 glasovi proti 77, bo Slovenija nadaljevala »časten boj«, je napovedal. Slovenija je do petega kroga volitev še vodila s petimi do šestimi glasovi naskoka, nato pa je v šestem krogu Azerbajdžanu uspel preobrat in je povedel za en glas. Prednost je nato do devetega kroga povečal na 36 glasov, a jih ima še vedno manj od zahtevane dvotretjinske večine. V devetem krogu jih je na primer potreboval 127.
Žbogar ne obupuje. »Mislim, da se častno borimo. Sem zadovoljen. Dosegli smo vse, kar Slovenija lahko trenutno stori,« je dejal. Kot je ocenil, »gre za bitko med dvema svetovoma v ZN«. Po njegovem mnenju so za Azerbajdžan stopile predvsem države Islamske konference. »Gre za bitko med Davidom in Goljatom. A gremo naprej,« je še vedno optimističen minister. »Ne vem, kaj točno se je zgodilo v tistem trenutku, ko je prišlo do preobrata, ko nam ni uspelo priti čez 100 glasov. Azerbajdžanu je uspelo. Mi se bomo sedaj usedli in razmislili. Ne vemo, katere so države, ki jih izgubljamo,« je dejal. Kot je napovedal, bo do jutri poskušal s pogovori prepričati države, da je Slovenija boljša kandidatka.
Slovenija je po ministrovih besedah vodila pozitivno kampanjo, Azerbajdžan pa naj bi vodil tudi negativno. Žbogarju se zdi najbolj sporno opozarjanje Azerbajdžana, da je v Sloveniji padla vlada, in namigi, da bo naslednja vlada vodila drugačno zunanjo politiko kot dosedanja. Pri tem naj bi predstavniki Azerbajdžana v pisni obliki med članicami ZN širili kritike opozicijske SDS o Žbogarjevi udeležbi na zadnjem vrhu neuvrščenih v Beogradu. (STA)


Članu Deželnega izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij
Janezu Povšetu
ob pomembnem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo še veliko lepih, zdravih in polnih let.
Deželni izvršni odbor SSO
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja jutri, 24. oktobra 2011, ob 18.30 ob prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
Industrijska cona IS, ul.Travnik,! 0 Tel. 040/8990110 semenarna ■ 040/8990100 rezervni deli
¡ZAGE J0NSERED
CEPILCI
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
(kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepila, AKCIJA traktorji FERRARI)
BUKOVA DRVA IN SEMENARNA - TOPLA GREDA PELLET ZA KURJAVO
PO UGODNI CENI
N0X POSODA ZA OLJE
TORKLA
extra
deviško
oljčno
olje
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
■	Ekstra-deviško olivno olje
■	Sadno drevje in cvetje
■	Velika izbira krizantem vseh barv in velikosti
■	Vse za kmetijstvo in enologijo
■	Mreže za pobiranje oljk
K0MP0STER
Za iztrebitev organskih odpadkov
in Alpinaodvzem starih za odpad
SLIKE SO LE SIMBOLNE
Upravni odbor
Sklada »D. Sardoč« - Onlus
razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij za šolsko leto 2011/2012:
| pet štipendij v znesku osemsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov;
| eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za dijake višjih srednjih šol, ki obiskujejo pošolski program EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški Dom Simona Gregorčiča. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
I pet štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list ter davčna prijava vseh družinskih članov;
I štipendijo v znesku štiri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in
V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene najkasneje do 16. decembra 2011. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Černic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 15. novembra 2011 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št.55,34170 Gorica.
Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij.
4	Nedelja, 23. oktobra 2011	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
kras - Širi se zaskrbljenost nad usodo naravoslovno didaktičnega središča
1562 ljudi na facebooku: Rešimo center v Bazovici
Dežela: Gabrovec (SSk) opozoril Violina - Pokrajina: nujna resolucija Debenjakove (DS)
Rešimo didaktično naravoslovni center v Bazovici: tako je naslov odprti skupini, ki je bila ustanovljena v spletni skupnosti facebook (italijanski naslov: Salviamo il Centro Didattico Naturalistico di Basov-izza) in v katero se je v kratkem času (do 20. ure sinoči) včlanilo 1562 oseb. Zaskrbljenost zaradi namere deželne uprave Fur-lanije Julijske krajine, da didaktično naravoslovni center preda v upravljanje okolj-ski agenciji Arpa, gozdne čuvaje pa premesti na druga delovna mesta, je očitno našla svoj kanal na spletu, za kar je posebej zaslužen predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, ki prispeva tudi veliko število sporočil.
Med člani skupine je tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je deželnega odbornika za kmetijstvo in gozdarstvo Claudia Violina in generalnega direktorja odborništva Luco Bulfoneja opozoril na vsestransko vlogo središča, ki si je v teh letih izborilo pomembno vlogo in predstavlja primer vrhunskega dosežka.
Po Gabrovčevem mnenju naravoslovno didaktični center v Bazovici predstavlja pomembno postojanko na poti ovrednotenja naravnega in krajinskega bogastva teritorija, turistične ponudbe in čezmejnega sodelovanja, kot je tudi nezamenljiv člen v verigi vzgojno-izobraževal-nih programov šol na Tržaškem in tudi v okolici, zato deželni svetnik SSk polno podpira domačine, javne upravitelje in predstavnike šol, ki so se v teh dneh izrazili proti zaprtju oz. razvrednotenju bazovskega središča, piše v sporočilu za javnost.
Gabrovec v nadaljevanju opozarja, da je ureditev centra zahtevala izdatna javna sredstva, poudarja pa tudi pomen navdušenja vseh, ki so si v teh letih prizadevali za njegov razvoj in pletenje trajnih stikov z vsemi dejavniki na teritoriju, zlasti s šolami, zato deželno vlado FJK poziva, naj se premisli in bazovskemu središču zagotovi nemoteno delovanje z neokrnjenim številom gozdnih čuvajev. Vio-linu je predlagal, naj prihodnji teden, ko bo zasedal deželni svet, sprejme skupino podpornikov središča.
O vprašanju usode bazovskega središča bo jutri razpravljal tudi tržaški pokrajinski svet, saj bo govor tudi o nujni resoluciji prve podpisnice svetnice Demokratske stranke Nadje Debenjak, ki so jo podpisali tudi vsi načelniki skupin levo-
Tako je bilo na odprtju bazovskega naravoslovno didaktičnega centra pred tremi leti
kroma
sredinske večine. V resoluciji se izraža solidarnost naravoslovno didaktičnemu centru ter poziva predsednico in pristojnega odbornika, naj posežeta pri deželni upravi in izrazita zaprepadenost zaradi zaprtja središča.
Pri tem resolucija opozarja na pristojnosti Pokrajine glede politik za Kras, turizem in kmetijstvo ter pobud, ki jih je pokrajinska uprava dala na teh področjih. Ba-zovski didaktično naravoslovni center je pomemben zaradi turistične privlačnosti in je danes moderno središče za obiskovalce, zgrajen je bil ob upoštevanju nekaterih kriterijev biološke gradnje, razpolaga s konferenčno dvorano, interaktivnim didaktičnim gradivom in multimedijskimi pripomočki, ki orišejo biotsko raznovrstnost Krasa, odnos med človekom in gozdom ter pomen gozdov in odpirajo vprašanja globalnega pomena, kot je npr. ekološka vzdržnost človekovega obnašanja. Resolucija opozarja tudi na izobraževalno vlogo središča, ki ga obiskujejo učenci in dijaki vseh šol na Tržaškem in tudi v FJK, preurejeno pa je bilo z evropskimi sredstvi, s katerimi so ga spremenili v visoko tehnološki center za obiskovalce, med katerimi uživa širok konsenz.
sdgz - Podjetje Servis
Tečaj prve pomoči Prijave do 2. novembra
Kot je znano, Enotno besedilo o varnosti pri delu (zakonski odlok št. 81/08 in ministrski odlok št. 388/2003) predvideva, da mora vsako podjetje, ki ima zaposlene, obvezno usposobiti vsaj enega odgovornega za prvo pomoč. To je lahko sam delodajalec (v podjetjih z do pet zaposlenimi) ali kdo od zaposlenih samih. V ta namen organizirata Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis 12- in 16-urni tečaj prve pomoči. Prvi je namenjen podjetjem z nižjo stopnjo tveganja nezgod (ko je indeks INAIL nižji od 4), drugi pa podjetjem z nevarnejšo dejavnostjo (mednje spadajo predvsem gradbeniki z več kot 5 zaposlenimi).
Tečaj bo potekal na podružnici SDGZ - Servis v zgoniški obrtni coni (Proseška postaja 29/F) v naslednjih dneh: ponedeljek, 7., sreda, 9., ponedeljek, 14. in petek, 18. novembra 2011 (zadnji velja samo za 16-urni tečaj). Tečaj bo od 14.30 do 18.30.
Interesenti se lahko obrnejo na Servis do srede, 2. novembra (tel. 040 6724855), kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Prijavnice, ki jih je treba poslati po faksu najpozneje do 2. novembra, lahko najdete tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. Če bo preseženo število 25 vpisanih, bodo ostali interesenti vpisani na naslednji tečaj, katerega datum za sedaj ni še določen.
SSG - Nova sezona
Šoferji za vse čase: začetek predprodaje
Boris Kobal
kroma
Abonmajska kampanja Slovenskega stalnega gledališča se počasi izteka, saj bo trajala do premiere prve produkcije, ki bo na sporedu 4. novembra. Kot znano bo sezono uvedla predstava Šoferji za vse čase, za katero se jutri začenja tudi predprodaja vstopnic. Komedija v režiji Borisa Kobala bo v humorističnem slogu odprla sezono 2011-2012.
Šoferji za vse čase Mira Ga-vrana, enega najbolj priznanih in najpogosteje uprizorjenih hrvaških avtorjev, je satira o potrebi posameznikov, da v času gospodarske tranzicije - a ne samo te - ropajo in kradejo, kjer se le da. Avtor tragikomično odpira cel spekter groženj, izsiljevanj, prisluškovanj, vohunjenj, skratka vsega, kar je pri človeku najbolj podlo in nizkotno.
Boris Kobal je komedijo iz zagrebškega prenesel v naše tržaško okolje. Poleg članov igralskega jedra SSG bosta v predstavi nastopila tudi gosta Minu Kjuder in Tarek Rašid. Ponovitve predstave bodo na sporedu 5., 14. in 26. novembra ob 20.30, v nedeljo, 6. novembra, ob 16.00 in v četrtek, 10. novembra, ob 19.30.
Blagajna SSG je odprta ob delavnikih od 10. do 15. ure in od 17. do 20.ure. Gledalci imajo pri gledališki blagajni na razpolago tudi parkirne kupone po izjemni ceni 1,50 € (štiri ure) za parkirno hišo ParkSi v Ulici Pieta 7. Ob petkih in sobotah bo poskrbljeno za brezplačen avtobusni prevoz iz parkirne hiše v gledališče (in v obratno smer).
občina trst - Nadaljuje se polemika o (ne)delovanju prejšnje uprave
Dipiazza: Reči, da se v desetih letih ni naredilo nič, pomeni žaliti občane
Ni res, da bivša tržaška desnosre-dinska občinska uprava pod vodstvom Roberta Dipiazze v desetih letih upravljanja Trsta ni naredila nič, nasprotno, naredila je veliko in če bo novi župan Roberto Cosolini, ki pripada levi sredini, zmožen opraviti polovico Dipiazzovega dela, bo dober župan. Tako meni sam Di-piazza, ki je včeraj dopoldne v kavarni Tommaseo skupaj s svetnikoma njegove liste Carlom Grillijem in Giorgiom Rossijem na srečanju z novinarji zavrnil očitke, ki jih je Cosolini v začetku tedna namenil prejšnji občinski upravi.
Tako se je včeraj nadaljevala polemika, ki se je začela prejšnjo soboto, ko so svetniki opozicijskega Ljudstva svobode na tiskovni konferenci Cosolinije-vi upravi očitali, da v štirih mesecih vodenja občine ni naredila nič. Cosolini jim je nato v ponedeljek vrnil milo za drago in na tiskovni konferenci skupaj z odborniki in načelniki skupin leve sredine prejšnji upravi Roberta Dipiazze prav tako očital, da v desetih letih vladanja ni uspela sprejeti pomembnih odločitev, kot
je bila npr. odobritev prostorskega načrta in da je nova uprava ponovno zagnala stroj, ki je bil ustavljen.
Cosolinijeve besede Dipiazzi seveda niso šle v račun in je tako včeraj sklical tiskovno konferenco, na kateri je podal svoje stališče. Kot je povedal bivši župan in sedanji občinski svetnik, reči, da se v desetih letih ni naredilo nič, pomeni žaliti vse tržaške občane, ki so ga volili. Dipiazza je spomnil, da je za svoje delo prejel priznanja tako z desne kot z leve, med dosežki njegove uprave pa je omenil predvsem podatek, da je Trst
prvo mesto v Italiji po kakovosti življenja ter mesto s prvo družbeno bilanco, njegova uprava pa je v občinski blagajni pustila deset milijonov evrov presežka, je dejal bivši župan, ki se je navezal tudi na pisanje italijanskega gospodarskega dnevnika Il Sole 24Ore. Ob tej priložnosti je še dejal, da je storil zelo pomembne stvari tudi za slovensko narodno skupnost, pri tem pa se je nanašal na obisk predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu lanskega 13. julija ob priložnosti koncerta Poti prijateljstva.
»V življenju je treba delati in ne govoriti tjavendan,« je povedal Dipiazza očitno nanašajoč se na Cosolinija, za katerega meni, da bo trajal samo en mandat in bo desna sredina na prihodnjih občinskih volitvah ponovno zmagala. Po njegovem mnenju se bo namreč desna sredina ponovno poenotila, enotna pa lahko doseže katerikoli rezultat, tudi na prihodnjih deželnih volitvah: »Petnajst let zaporedoma, ko sem kandidiral, sem vedno zmagal,« je novinarjem dejal Dipiazza.
občina trst - Obračun Gibanja petih zvezd
Delo svetnikov bo redno
preverjala skupščina gibanja
Tržaška občinska svetnika Gibanja petih zvezd Paolo Menis in Stefano Pa-tuanelli bosta vsakih šest mesecev svoje delo v občinskem svetu dala v pregled skupščini gibanja in če bo le-ta dala negativno oceno, bosta odstopila v korist prvih neiz-voljenih na njuni listi Arisa Prodanija in Dina Schorna. Če pa ju bo skupščina potrdila, v času mandata ne bosta kandidirala za druge funkcije, npr. za deželnega ali državnega poslanca. Novico o preverjanju, ki bo prvič steklo v decembru, sta Menis in Pa-tuanelli posredovala včeraj dopoldne na Borznem trgu, kjer sta novinarjem in občanom (na trgu je ves dan tudi deloval kiosk gibanja) podala obračun prvih štirih mesecev delovanja v občinskem svetu.
Svetnika sta novinarjem in občanom predstavila pobude v tem prvem štirimese-čnem obdobju mandata, med katerimi sta poudarila predvsem predlog o znižanju sejnin na zasedanjih občinskih komisij od sedanjih 104 na 52 evrov, ki bi ga moral občinski svet sprejeti v novembru. Omenila sta tudi resolucijo, v kateri zahtevata preoblikovanje načrta za ukrepanje v slučaju ne-
sreče v slovenski jedrski elektrarni pri Krškem: Trst, opozarjata Menis in Patuanelli, je eno od enajstih italijanskih pristanišč, ki lahko gostijo tudi ladje na jedrski pogon, zadnji tovrstni načrt pa sega v leto 2007 in gre za zelo zmedeno besedilo, sta prepričana svetnika, ki poleg tega od občinskega odbora zahtevata tudi, da izrazi nasprotovanje gradnji uplinjevalnika sredi Tržaškega zaliva, dalje naj se v novi občinski prostorski načrt ne vključi trasa bodoče hitre železnice. Zavzemata se tudi za ukinitev nekaterih zunanjih svetovalskih storitev, s čimer bi občinska uprava prihranila 94.000 evrov.
/
TRST
Nedelja, 23. oktobra 2011
5
šolstvo - Dva nova osnovnošolska učbenika s priročnikoma za učitelje
Da bi bila zgodovina in zemljepis za učence bolj privlačna in zanimiva
Publikacije je izdal Urad za slovenske šole, predstavili pa jih bodo v petek v dvorani ZKB na Opčinah
Učenci in učitelji osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji imajo na voljo dva nova učbenika za zgodovino in zemljepis za prvi in drugi razred: gre za učbenika z elementi delovnega zvezka Zzz.zgo.zem.1.r. in Zzz.zgo.zem.2.r, ki sta izšla skupaj s priročnikoma za učitelje Www.zgo.zem.1.r. in Www.zgo.zem.2.r. pri Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, ki jih bo predstavil v petek ob 16. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
Kot piše v sporočilu za javnost, je delo nastalo pod vodstvom Lučke Križmančič, s katero so sodelovale avtorice Bruna Visintin, Nadja Barazutti in Barbara Boneta, ki je komplete tudi ilustrirala, medtem ko je za osnovno grafično in estetsko oblikovanje poskrbel Primož Strani. Avtorji so učne vsebine zgodovine in zemljepisa želeli predstaviti tako, da bi bile učencem čim bolj privlačne in zanimive. Posamezne učne enote se prepletajo z ostalimi predmeti in razvijajo sposobnost povezovanja vsebin in izkušenj že pri zgodnjem učenju. V učbenikih je veliko literarnih besedil, da v obdobju začetnega šolanja krepijo besedišče, domišljijo in spodbujajo k nadaljnjemu branju slikanic.
Priročnika vsebujeta didaktične in metodološke napotke za učitelje za vsako posamezno enoto. V prilogi ima priročnik zgoščenko z učnimi listi za vstopna in zaključna preverjanja, dodatne vaje za diferenciacijo in individualizacijo pouka, pravljice, zgodbe in pesmi za spodbujanje bralca k poslušanju in kreativnosti ter vsebino učbenika in priročnika.
Glede ostalih učbenikov pa naj omenimo, da učbenik za tretji razred trenutno pregleduje strokovna komisija, v šolah pa poteka evalvacija učbenikov za četrti in peti razred. V pripravi je še učbenik za zgodovino za prvi razred nižje srednje šole.
Tako se predstavi platnica učbenika za prvi razred
skgz - Pokrajinski odbor pripravil srečanje z mladimi
Potrebujemo razvojno vizijo in gospodarsko samostojnost
Tržaški Pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodraske zveze je v Gregorčičevi dvorani v Trstu priredil srečanje s skupino mladih in s tem nadaljeval s pobudami, katerih osnovni namen je ta, da bi aktivneje vključili v osrednje manjšinske problematike tudi predstavnike mlajše generacije.
Po uvodnem pozdravu pokrajinskega predsednika Aceta Mermolje, ki je podčrtal pomen takih srečanj, je Martin Lissiach predstavil brošuro, ki jo je SKGZ natisnila letos, da bi seznanila širšo javnost o svojih ciljih in dejavnostih. V trojezični publikaciji, ki je opremljena s fotografskim gradivom, je orisana zgodovina krovne organizacije, prikazano je njeno delovanje, njena razvojna vizija
ter seznam večjih včlanjenih organizacij in ustanov.
Osrednja tema srečanja je zadevala vprašanja manjšinskega gospodarstva in njegove perspektive v času velikih sprememb, ki so zaznamovale tudi naš obmejni prostor. Mladi so se seznanili z zgo-dovinskm razvojem gospodarstva Slovencev v Italiji, od narodnega preporoda pred prvo svetovno vojno pa vse do današnjih dni. Celotno obdobje so zaznamovali vzponi in ciklične krize.
Ugotovoljeno je bilo, da je katerakoli skupnost lahko uspešna, samo če je ekonomsko samostojna in ima jasno razvojno vizijo, njen razvoj pa je odvisen predvsem od iniciative zasebnikov in njihovih sposobnosti, načrtovanja in poguma. Slovenska narodna skupnost v Ita-
liji razpolaga z ogromnim finančnim kapitalom, ki bi ga lahko uporabila v svojo korist. To pa lahko doseže le z združevanjem in skupnimi projekti. Danes se pretežno posvečamo neprofitnim dejavnostim in se naslanjamo na javne podpore, premalo energije pa posvečamo ustvarjanju gospodarskih načrtov, ki bi lahko dvignili celotno skupnost iz trenutnega statičnega stanja in ji omogočili gospodarski razcvet. To so predpogoji, ki lahko omogočijo tudi kulturno in vsestransko rast skupnosti, kakršna je naša. Izražena je bila obenem potreba po določenih spremembah v organiziranosti Slovencev v Italiji in želja po stvarnejši viziji za prihodnost.
Naslednja srečanja z mladimi bo tržaški odbor SKGZ posvetil jeziku, identiteti in teritoriju.
Rosarno ni samo kraj v južni Italiji
Sedmega januarja 2010 je vsa Italija še uživala v božičnem razpoloženju. V kraju Rosarno pa je mlad delavec iz Toga na poti v zanemarjene prostore zapuščene tovarne, kjer je živel z drugimi 900 priseljenci, padel pod streli iz zračne puške. V bližnjem kraju so druga dva Afričana, ki sta tako kot drugih 450 delavcev živela v prostorih zaprte tovarne, zadeli streli verjetno iz istega orožja. Novica o strelih se je hitro razširila. Srdita jeza zaradi storjenega nasilja se je spremenila v nepregledno reko delavcev, ki so šli na cesto in oznanjali, da tudi za revne in preganjane, z dovoljenjem za bivanje ali pa brez njega, nastopi trenutek, ko se uprejo izkoriščanju in suženjstvu. Skupine afriških delavcev, ki izražajo svojo jezo, smo videli v časopisih in televizijskih dnevnikih. Niso pa nam dali vedeti, da za izkoriščanjem, ki je povzročilo nasilje, stojijo mafijske združbe, ki niso aktivne le v južni Italiji. Po teh dogodkih je Rosarno neke vrste simbol prikritega izkoriščanja in zatiranja priseljencev pa tudi njihovega upora proti temu izkoriščanju do suženjstva. Ne najdemo ga le na podeželju in na jugu, ampak tudi v drugih mestih in krajih po vsej Italiji - na omikanem Tri-dentinskem, v bogati Lombardiji, v rdeči Emiliji in kulturni Toskani. Stefania Ragusa je ta pojav raziskala po vsej Italiji in svoja opažanja zbrala v knjigi Le Rosarno d'Ita-lia, Storie di ordinaria ingiustizia (Rosarno po vsej Italiji, Zgodbe ustaljenih krivic) založbe Vallecc-hi. O knjigi in še o marsičem drugem se bomo z avtorico pogovarjali v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v dvorani Spazio Rosa V Ul. Bot-tacin, 4 v parku nekdanje psihiatrične bolnišnice. Na srečanje vabijo združenje za pravično trgovino Senza Confini - Brez Meja in pokrajinska mreža Libera za boj proti mafiji. Dogodek se bo zaključil s pokušnjo prehranskih izdelkov kmetijskih zadrug, ki so vključene v mrežo Libera.
sindikat coisp
štivan - Nesreča brez večjih posledic
policisti brez rjuh
Kvestor iz toskanskega Arez-za je pred dnevi pisno obvestil vodjo tržaške železniške policije, da si morajo policisti, ki izvajajo nadzor na vlakih na dolge proge, ob prihodu v to mestece sami priskrbeti posteljnino. Kvestura namreč nima dovolj sredstev, da bi krila stroške za pranje rjuh.
Nenavadno vest je posredoval policijski sindikat COISP, ki opozarja, da se mora policija ob pomanjkanju goriva in neočiščenih uradih soočati še z omejevanjem rjuh. »Absurdno je, da si mora osebje, ki izvaja nadzor na vlakih, pripraviti dodaten kovček z rjuhami, odejo in pozimi še s pernato blazino,« je zapisal tržaški pokrajinski tajnik sindikata Enrico Mos-cato. Policisti, ki delajo na vlakih na dolge proge, imajo za počitek v raznih mestih zagotovljene službene prostore, ki pa so pogosto neogre-vani, še poudarja sindikalist.
Požar v papirnici
Na proizvodni liniji številka tri je gorel papir, posegli so tržiški in openski gasilci - Delavci nepoškodovani
Nekaj minut po poldnevu je v enem izmed oddelkov štivanske papirnice skupine Burgo izbruhnil manjši požar. Zgodilo se je na tretji proizvodni liniji, na oddelku, namenjenem sušenju papirja. Papir posušijo na tekočem traku pri temperaturi 70 stopinj Celzija, nakar se začne postopek za sestavljanje zvitkov. Po besedah openskih gasilcev so začeli goreti kosi odpadnega papirja, ki se nabirajo ob stroju. Delavci se k sreči niso poškodovali, stroji baje niti.
Ko smo poklicali v štivansko papirnico, se je iz telefonske centrale oglasil nič manj kot predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vi-dali, ki je v službi v papirnici. Razložil je, da se je ogenj vnel na oddelku za sušenje papirja, kjer teče papir na devet metrov širokem tekočem traku.Papir se je očitno preveč segrel. »Podrobnosti še niso znane, ker je ogled trenutno še v teku,« je okrog 15. ure povedal Vidali. Pristavil je, da je bilo kar nekaj dima. Le-tega je bilo namreč vi-
deti tudi zunaj, dvigal se je iz osrednje hale tovarne. Protipožarni sistem se je pravilno in pravočasno vključil, prvi poseg so baje opravili sami delavci, vse je steklo po pravilih.
Najprej so priskočili na pomoč tržiški gasilci, zatem pa še openski in
kmalu je bilo vsega konec. Po uspešnem gašenju so si z odgovornim za varnost ogledali prizadete prostore. »Večjih posledic ni, ognja ni bilo veliko. Gorel je papir, ki odpade s stroja,« so pozneje pojasnili na openskem sedežu gasilcev. (af)
Počastitev 80-letnice Ukmarjeve pridige
V	škedenjski cerkvi se bodo danes spomnili pridige, ki jo je pred osemdesetimi leti izrekel monsinjor Jakob Uk-mar. O njegovem pogumu in veri v enakopravnost med narodi, ki ju je izpričal tudi leta 1931 med slovito pridigo, bosta ob 17. uri spregovorila Saša Rudolf in Tomaž Simčič. Nastopil bo tudi pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča.
Pokrajinski kongres SEL
V	prostorih krožka Etnoblog (Traja-novo nabrežje 1) se bo danes ob 9.30 začel pokrajinski kongres stranke Levica ekologija svoboda (SEL), ki jo na državni ravni vodi Nichi Vendola. Navzoč bo odgovorni za organizacijo stranke Francesco Ferrara. Na dnevnem redu so obračun dve leti po ustanovitvi stranke, njena reorganizacija ter debata o gospodarskih in drugih aktualnih temah.
Kako ločevati odpadke
Jutri ob 11. uri bo na Borznem trgu v Trstu javno srečanje na temo »Kakovostno ločeno zbiranje odpadkov«. Cilj pobude, ki jo organizira državni konzorcij za embalaže CONAI, je nuditi občanom informacije za čim bolj učinkovito ločevanje odpadkov. Navzoči bodo tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, odgovorna za komunikacijo pri konzorciju CONAI Chiara Morbidini in odgovorni za stike z javnostmi pri podjetju AcegasAPS Roberto Lisjak. V primeru slabega vremena bo srečanje ob isti uri v dvorani občinskega odbora na Trgu Granatieri 2.
Ricmanjsko martinovanje
Martinovanje je pri nas zelo priljubljen praznik. Praznujemo ga na dan, ko goduje sveti Martin iz Toursa. V naših krajih pa je to predvsem praznik, ko se mošt spremeni v vino, saj kot pravi stari rek: »Svet' Martin naredi iz mošta vin'«. Osrednje dogajanje za Slovence na Tržaškem poteka seveda na Proseku, letos pa bo živo tudi v prostorih SKD Slavec v Ricmanjih. V petek, 11. novembra, se s pričetkom ob 19.30 napoveduje veselo druženje ob slastni večerji, glasbi v živo in srečolovu. Vsi, ki bi se radi udeležili praznovanja svetega Martina v domačem ozračju, so vabljeni, da odtipkajo telefonsko številko 3203729925 in si zagotovijo mesto na zabavnem družabnem večeru. Rok za prijavo zapade 3. novembra.
Amebno razkošje
V	torek ob 18.30 bodo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predstavili trinajsto pesniško zbirko poezij pesnika Aleksija Pregarca z naslovom Amebno razkošje. Zbirka je bila objavljena ob pesnikovi 75-letnici, sestavlja jo 160 pesmi. 120 jih je nastalo po letu 2000, nekatera pa segajo celo v leto 1960. Na večeru bodo poleg avtorja še Vladimir Gaj-šek, ki je tudi prispeval k uvodu knjige in predstavniki založniške hiše Zadruga Mohorjeva družba. Za glasbeno kuliso bo poskrbel Miloš Pahor.
■ v ( I	v v*	m	|i
Tečaj slovenščine v Gropadi
Kulturno društvo Slovan s Padrič bo tudi letos v zadružnem domu Skala v Gropadi organiziralo tečaj slovenščine za začetnike in za nadaljevalce. Informativni sestanek bo v četrtek ob 20.30 v Gropa-di. Za informacije in vpisovanje pišite na kdslovan@gmail.com ali pa pokličite na telefonsko številko 3497386823 (v večernih urah).
Delovno mesto v Dolini
Občina Dolina sporoča, da je objavila razpis za upravno računovodskega uradnika C kategorije (ekonomski položaj C1), in sicer s pogodbo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovno mesto je namenjeno osebam iz t.i. zaščitene kategorije v smislu črk a), b) in d) 1. člena zakona 68/1999. Zahtevajo diplomo višje srednje šole ter znanje slovenskega jezika. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago v tajništvu občinskega urada za osebje (tel. št. 040-8329242, elektronski naslov personale- osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it) in na spletni strani www.sandorligo-doli-na.it. Prošnje morajo dospeti do 21. novembra (do 13. ure).
6
Nedelja, 23. oktobra 2011
TRST
/
opčine - Jutri v prostorih rajonskega sveta
Razstava Skupine 75 in »fešta« Okusov Krasa
Goriški fotografi se bodo predstavili na skupinski razstavi
Jutri bo na Opčinah ob 18. uri že tradicionalna »fešta« Okusov Krasa na sedežu rajonskega sveta v Doberdobski ulici 20. V dvorani nad krajevnim občinskim uradom bodo člani Skupine 75 iz Gorice odprli razstavo skupinskih del, po uradni otvoritvi pa bo v spodnjih prostorih de-gustacija gostinskih specialitet, kruha, vina in drugih domačih proizvodov, ki jih bodo ponudili obrati in proizvajalci Okusov Krasa z Opčin in okolice.
Fotoklub Skupina 75 je nastal z združitvijo ljubiteljev fotografije, ki so delovali v 70. letih v foto-odsekih raznih goriških društev (Oton Župančič, Jezero, Briški Grič); povezali so se po skupnih tečajih in na spodbudo mojstrov kot sta Mi-lenko Pegan in Rafael Podobnik. O kakovosti članov društva pričajo prejeta priznanja, nekateri pa so se vključili v ožji izbor fotografov, ki so zaznamovali povojno slovensko fotografijo. Mlajši predstavniki že več let sodelujejo z Okusi Krasa, letos z večjo postavitvijo skupinskih instalacij na socialne in druge teme. Skupina 75 ima sedež in galerijo v Števerjanu in
vsako leto prireja odmevno mednarodno	Kras s krajevnimi ponudniki Okusov Kra-
razstavo Fotosrečanje.	sa, gostinskimi obrati Diana, Rino in Ve-
Jutrišnjo razstavo in degustacijo	to, pekarnami Čok in Bukavec, trgovina-
prirejata Slovensko deželno gospodarsko	mi jestvin Čok, Despar Slavec in Bon
združenje in Rajonski svet za Vzhodni	Bon&Chocolate.
Na latinskoameriškem festivalu danes tudi slovenski film
V gledališču Miela poteka 26. festival latinskoameriškega filma, v sklopu katerega bodo danes predstavili tudi slovenski film. Ob 15.30 bo namreč na sporedu dokumentarec Matjaža Žbontarja Šamanka Branka, ki je posvečen Branislavi Sušnik, odlični poznavalki južnoameriških domorodcev, avtorici številnih znanstvenih študij in dolgoletni direktorici etnografskega muzeja v paragvajskem mestu Asuncion. Osrednji dogodek dneva bo večerna podelitev nagrade za življenjsko delo, ki jo bo prejel mehiški režiser Jaime Humberto Hermosillo. Njemu je posvečena tudi bogata retrospektiva, v sklopu katere bosta prva filma na sporedu že danes (ob 17. in 19. uri); druga retrospektiva je posvečena čilskemu režiserju Raulu Ruizu, ki je preminil pred nekaj meseci.
Nocoj pa bodo podelili tudi nagrado Oriundi, ki bo šla urugvaj-skemu kantavtorju (italijanskih korenin) Danielu Vigliettiju. Festival se bo v gledališču Miela nadaljeval vse do 30. oktobra: na sporedu je kar 160 filmov, ki jih vrtijo od jutranjih do nočnih ur.
opčine - Vsak mesec v Finžgarjevem domu
Srečanja o starševstvu,
• •	I	V« • •	I	V| •
vzgoji, družini in družbi
V petek s strokovnjakinjo Marijo Merljak o zdravi prehrani
Violinist Uto Ughi: dopoldne javno srečanje, zvečer koncert
Odborniki Finžgarjevega doma na Opčinah so se letos odločili, da bodo svojim obiskovalcem ponudili cel ciklus predavanj o temah, ki zadevajo in zanimajo transverzalno vse generacije. Gre za vprašanja vzgoje, s katerimi se seveda najbolj ubadajo starši otrok in najstnikov, po sorodstvenih vezeh (babice, dedki, tete, strici,.. ) ali pa po svojem poklicu (pedagoški delavci, učitelji, profesorji, vzgojitelji) pa taka vprašanja zanimajo mnogo širši krog poslušalcev. Ne nazadnje pa ima vsak izmed nas posredno ali neposredno opraviti z vzgojo in vzgojnimi vprašanji. Vsakdo je bil včasih otrok in bi gotovo rad vedel, kako se je gledanje na ta vprašanja v času spremenilo. Poleg tega lahko rečemo, da nas vse vzgaja tudi okolje in družba, v kateri živimo, zato se nihče izmed nas ne more odtegniti od tovrstnih premišljevanj.
Skozi šest mesecev se bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah (Dunajska cesta 35) ob 20. uri zvrstilo šest odličnih predavateljev, ki se bodo lotili različnih vprašanj. 28. oktobra, torej že ta petek bo predavala najbolj znana slovenska strokovnjakinja za prehrano in inženirka živilske tehnologije Marija Merljak. V času hitre hrane, konzerv in zamrzovalnikov je pomembno, da si zopet privzgojimo čut in navado priprave ter uživanja zdrave hrane. Zdrava hrana je pomembna predvsem za čisto majhne otroke, a tudi v vseh ostalih fazah odraščanja, kasneje pa tudi v odrasli dobi in ko se človek začne starati, sploh ni vseeno, kaj si damo v krožnik. Zato bo Marija Merljak predavala na temo »Vzgoja otrok in odraslih k zdravi prehrani«.
Naslednji mesec, to je 17. novembra, bo na vrsti vzgoja otrok v večjezičnem družinskem in šolskem okolju. O tem bo govorila priznana raziskovalka in specialistka na tem področju, psihologinja Suzana Pertot. Nasvete o tem, kako otroka vzgojiti v odgovorno osebnost in ga zavarovati pred zankami življenja, nam bo 26. januarja podal znani psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž. O tem, kako je za otroke in odrasle važno imeti pozitivno samopodobo in kako je pomembno vzgajati otroka v samozavestno osebo, pa bo 23. februarja govoril psiholog in defektolog, specialist za psihološko svetovanje šolarjem, šolnikom in staršem Silvo Šinkovec.
Psihologinja, strokovnjakinja na področju družinske terapije in za psihološko svetovanje za šolarje Julija Pelc bo 19. aprila svetovala, kako vzpostaviti stik z otrokom in mu postaviti meje. Zadnji na
vrsti pa bo terapevt in vodja ambulante za bolezni odvisnosti Miha Kramli, ki bo 24. maja na podlagi svojih bogatih izkušenj govoril o begu mladih v virtualni svet oz. v svet nekemičnih odvisnosti.
Že sama imena predavateljev in zanimive teme, ki jih bodo obravnavali, želijo pritegniti in povabiti širok krog poslušalcev. Z izjemo predavanja Marije Merljak, ki bo ta petek, bodo vsa srečanja ob četrtkih.
Društvo Chamber Music bo jutri v Trstu gostilo slovitega violinista Uta Ughija. Po številnih svetovnih gledališčih, kjer nastopa vse od svojega sedmega leta starosti, bo tako Ughi nastopil tudi v opernem gledališču Verdi (vstopnice so bile včeraj še na voljo). Tu bo jutri ob 20.30 predstavil svoj projekt L'Uomo incontra l'Arte, ki je posvečen 150-letnici združitve Italije. Na klavir ga bo spremljal Alessandro Specchi. Že ob 12. uri pa bo v mali dvorani Verdijevega gledališča javno srečanje s priljubljenim violinistom, kateremu bo izrekel dobrodošlico tudi kulturni odbornik Andrea Mariani. Javnost bo lahko tako prisluhnila Utu Ug-hiju, ki ni samo odličen glasbenik, ampak tudi človek, ki se zavzema za širjenje klasične glasbe in kulture.
skavtsko gibanje - V nedeljo v Škednju
SZSO slavi 60. rojstni dan
Voditeljice in voditelji se bodo prihodnjo nedeljo spomnili svojega ustanovitelja Lojzeta Župančiča
Na arhivskem posnetku 5. zamejski jamboree v Terskih dolinah
Tukaj sem, vedno pripravljen, služiti - to je geslo, ki že 60 let spremlja vsakega posameznega skavtskega voditelja v njegovem poslanstvu pri vzgoji mladih v dobre, poštene in pokončne državljane, člane slovenske narodne skupnosti v Italiji. Bilo je namreč ravno oktobra leta 1951, ko je Lojze Župančič, takratni kaplan v Škednju, začel okoli sebe zbirati mlade fante in jih vzgajati po načelih ustanovitelja svetovnega skavtskega gibanja Bad-na Powella, kakor jih je odkril v knjigi Skavtstvo za fante.
Slovenska zamejska skavtska organizacija, ki je nastala na temeljih tega gibanja, se bo pomembnega jubileja spomnila v nedeljo, 30. oktobra, v Škednju, torej v sami zibelki svojega obstoja. Sedanji in bivši člani organizacije se bodo zbrali v Domu Jakoba Ukmarja ob 10. uri in nato krenili v sprevodu do cerkve, kjer bo g. Dušan Jakomin daroval sv. mašo za ustanovitelje Lojzeta Župančiča, Otona Berceta in Ivana Teuerscheucha ter za Franka Stoparja, ki je preminul na enem prvih skavtskih taborov leta 1955 na Višu. Celotno sv. mašo bodo oblikovali tako mladi kot odrasli skavti, ki bodo ob koncu sv. daritve tudi povedali nekaj priložnostnih misli o vrednotah skavtizma nekoč-danes-jutri.
Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst
vabi na
12. REVIJO ZBOROV DEVINSKE DEKANIJE
danes, 23. oktobra 2011 ob 17. 30
v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 23. oktobra 2011
SEVERIN
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 10.35 - Luna vzide ob 3.07 in zatone ob 15.57.
Jutri, PONEDELJEK, 24. oktobra 2011
RAFAEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1023,2 mb raste, vlaga 50-odstotna, veter 42 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 80 km na uro, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje C.
OKLICI: Pier Giorgio Sacchet in Liliana Geri, Momcilo Nedeljkovic in Milica Milosavljevic, Stefano Klimesch in Kristina Bacsi, Fabio Fermo in Maria Elena Porqueddu, Giuseppe Cipolla in Elisa Galdo, Costanzo Foddai in Gabriela Nicoleta Butu.
[13 Lekarne
Po sv. maši se bo delegacija deželnega vodstva in odraslih skavtov podala najprej na škedenjsko pokopališče na grob Franka Stoparja, tam položila šop cvetja in povedala nekaj priložnostnih besed; nato pa še na pokopališče pri Sv. Ani in prav tako položila cvetje na grobove Lojzeta Župančiča in Otona Berceta. Za vse ostale pa se bo praznovanje nadaljevalo v prostorih Doma Jakoba Ukmarja. Deželno vodstvo bo šopek na grob Ivana Teuerscheucha položilo v popoldanskih urah ob koncu občnega zbora.
Isti dan bodo namreč voditelji SZSO imeli tudi svoj redni občni zbor. Voditelji se bodo zbrali v jutranjih urah v Domu Jakoba Ukmarja, sledili poročilom in pozdravom gostov, v popoldanskih urah pa bodo tudi volili svoje novo deželno vodstvo.
Praznovanje 60-letnice slovenskega skavtskega gibanja v Italiji pa se ne bo zaključilo v nedeljo, saj bo deželno vodstvo organiziralo še nekaj dodatnih pobud, višek pa bo avgusta prihodnje leto, ko bo sklican Prvi svet organizacije, na katerem se bodo zbrali vsi sedanji voditelji in ponovno pregledali in predebati-rali vrednote in smernice skavtskega gibanja v današnjem času.
Vestna vidra
Nedelja, 23. oktobra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (040 633080).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
TRST
Nedelja, 23. oktobra 2011
PROSLAVA 6o-letnice
kulturnega doma igo gruden
•	Pozdrav predsednice Marize Skerk
•	Priložnostni nagovor IgorTuta
• Gostovanje Društva žena iz Prvačine
s prizorom moda IZ baula
• Duo Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal
DANES - v nedeljo, 23. oktobra 2011, ob 17. uri
Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini
UK Kino
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV VTRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabijo na srečanje
STAROSTA MALI PRINC
"spoštujemo včeraj, zaupamo v jutri, danes smo"
KONCERTNA PREDSTAVA DANES, 23. oktobra 2011, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici
Ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urada Dežele FJK in ZSKD
^KD Ivan Grbec
Škedenjska ul. 124
danes, 23. oktobra, ob 18.30
SKRINJA NAŠIH KORENIN
Odprtje razstave zimske skedenj ske noše na novo izdelane po originalih
Gosti večera:
-	mentorica tečajev tržaških noš Marta Košuta
-	pevke in plesalci folklorne skupine KD Kraški šopek iz Sežane
y Razstava bo odprta do 6. novembra ^
SKD Slovenec
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja 2011/2012 Danes - v nedeljo, 23- oktobra 2011, ob 18.00,
v sodelovanju z društvom Nuova Accademia iz Trsta
pogovor s klavirjem izvaja pianist Antonio Vilardi
Na sporedu: Nicola Piovano, Luis Bacalov, Kurt Cobain in Antonio Vilardi
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«.
ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Melancholia«.
CINECITY - 11.00, 13.10, 15.20, 17.40, 20.05, 22.10 »Matrimonio a Parigi«; 11.10, 13.20, 15.25, 17.35, 20.00, 22.05 »Un poliziotto da happy hour«; 11.05, 13.10, 15.15, 17.20 »Disney's Maga Martina 2: Viaggio in India«; 10.50, 17.20, 19.45, 22.10 »I tre moschettieri 3D«; 19.15, 21.30 »I tre moschettieri«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Amici di letto«; 10.45, 12.55, 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 20.00, 22.10 »Abduction«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.30 »I Puffi«; 13.05, 15.15 »Arrietty«.
FELLINI - 16.10 »I Puffi«; 17.45, 20.50 »Carnage«; 19.10, 22.15 »Un poli-ziotto da happy hour«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05 20.10, 22.15 »This must be the place«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Bar sport«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.50, 19.55, 22.00 »Una separazione«.
KOPER - KOLOSEJ - 20.30, 22.20 »Huda učiteljica«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.20, 22.30 »Kateri je pravi?«; 16.40 »Medvedek Pu«; 18.10 »Prijatelja samo za seks«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«.
KOPER - PLANET TUŠ 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 12.00, 14.05, 15.50, 17.45 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 11.40, 18.35 »Lahko noč, gospodična«; 13.50, 16.15, 21.00 »Kateri je pravi?«; 11.10, 11.30, 13.10, 15.10, 16.00, 17.10, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.); 13.30, 19.20, 20.00, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 12.20, 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25 »Paranormalno 3«; 14.20, 19.10, 21.30 »Kužna nevarnost«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »I Puffi«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 15.30, 17.00 »Ma-ga Martina 2: Viaggio in India«; 18.30, 20.25, 22.20 »Cowboys & Aliens«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Kung fu panda 2«; 16.30, 18.20,
20.15, 22.15 »Amici di letto«; Dvorana 4: 16.20, 17.40, 20.45, 22.15 »Paranormal activity 3«; 19.00 »Ex: Amici come prima«.
SUPER - 15.30 »Kung fu Panda 2«; 17.00, 19.30, 21.30 »Jane Eyre«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.00 »Bar sport«; Dvorana 2: 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 3: 15.00, 17.10, 17.30, 19.40 »I tre moschettieri (dig.) 3D«; 20.00, 22.00 »Amici di letto«; Dvorana 4: 16.15 »Ariet-ty«; 18.00, 20.15, 22.15 »Paranormal activity 3«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »This must be the place«
[TÜ Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni!
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18.
MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
Obvestila
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040418605 (tajništvo).
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BO-LJUNCA vabi danes, 23. oktobra, k sv. maši v cerkev na Pečah v dolini Glinščice. Ob 15. uri se bomo zbrali na trgu v Boljuncu in krenili proti cerkvici, kjer bo ob 16. uri sv. maša. Ob tej priliki bomo odnesli nazaj v
M íiili-i vn«oi UL San Lazzaro'6 -TRST J1111 " * '"WÎ1 tel. 040 367886 - info@juiiaviaggi.it	
Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 - sob: 9.00-12.30	
NAŠI IZLETI IN POTOVANJA	
PRAZNIK BUČ - Venzone - 23. oktobra	Neapelj -4.-8. decembra
Padova razstava "II Simbolismo'	Praga - 8.-11. decembra
5. novembra	Budimpešta - 8. -11. decembra
VILA MANIN razstava 'Espressionismo" 19. novembra	Montreux -16.-18. decembra
	NOVO LETO
Magredi in jaslice v Poffabru -17. decembra	
	Selce, Istra in Kvarner 30. decembra - 2. januarja
Terme Olimia - 30. oktobra -1. novembra	
Copenhagen - 23. - 26. novembra	Terme 3000 - 30. decembra - 2. januarja
BOŽIČNI SEJMI	Marke - 30. decembra - 2. januarja
Salzburg - 3. in 10. decembra	Istanbul - 30. decembra - 2. januarja
Celovec in Beljak - 3. decembra	
	POLETJE SE NADALJUJE Z NAŠIMI BIVANJI V SHARM-EL-SHEIKHU, HURGHADI IN NA TENERIFIH
Zagreb - 8. decembra	
Ljubljana - 10. decembra	
Pergine Valsugana - 25. - 27. novembra	NOVO LETO - individualna bivanja v Avstriji in v Budimpešti Od 2 noči
Ferrara, Montefeltro in Candelara 9.-11. decembra	
danes ob 17.30 v srenjsko hišo v Boišt
na ogled igrice
N, CdJ ?N
jma toktfs kvak kvak
v izvedbi osnovnošolske skupine SDD"Jaka Stoka" s Proseka-Kontovela
Avtor Feri Lainšiek, režija Nicole Stare
dolino tudi sliko Matere božje. V primeru slabega vremena bo sv. maša v župnijski cerkvi. Vabljeni!
ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija organizira danes, 23. oktobra, pohod v Dolino Glinščice (približno 3 ure hoje). Zbirališče ob 9.00 pred telovadnico na Kontovelu ali ob 9.30 na parkirišču KD F. Prešeren v Boljun-cu. Vabljeni člani in prijatelji.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING - SKD F. Prešeren vabi na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!!!
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 25. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi v sredo, 26. oktobra, z začetkom ob 20. uri v dvorani mladinskega krožka v Dolini, svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji.
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi v sredo, 26. oktobra, z začetkom ob 20. uri v dvorani mladinskega krožka v Dolini svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 26. oktobra: »Srednjeveški grad«; »Jesenske dišave in barve«; 28. oktobra: »Živalski vrt s kartonastih valjčkov«, »Sladka-rija-sala«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
SKD PRIMOREC vabi na predstavitev tečaja balkanskih plesov v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Ko-viljka Marečic.
KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi. Za vpis in informacije pišite na elektronsko pošto kdslovan@gmail.com ali pokličite na 349-7386823 (v večernih urah).
SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Glasbeno matico vabi na pesniški večer »V Trstu prodajajo kavbojke«, ki ga bo oblikovala skupina študentov iz Ljubljane pod mentorstvom prof. Irene Novak-Popov, v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20).
SPDT prireja v soboto, 29. oktobra, spominski pohod v dolino Glinšči-ce s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev. Pred pohodom bomo obiskali domače pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice in dobrotnice Vekoslave Slavec. Zbirališče na trgu v Boljun-cu ob 14. uri.
SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN - otroški vrtec vabita v ponedeljek, 31. oktobra, na baklado 2011. Zbirališče ob 18. uri v Šempolaju (pred Štalco). Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci, kjer bo kulturni program in nagrajevanje likovnega natečaja »Moje sanje«. Izkupiček pobude bo namenjen organizaciji »Via di Natale«.
V PONEDELJEK, 31. OKTOBRA, se bo Občina Zgonik ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlim v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: ob 12.00 pro-seško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18.00 Zgonik zbirališče, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19.00 Samator-ca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Vabljeni vsi občani ter društva in organizacije.
TAI CHI CHUAN pri Skladu Mitja Čuk: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66.
SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Že-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v
Ricmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 320-3729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz dežele Abruzzo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio).
KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri.
TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Pro-sek - Kontovel: v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure, Križ - v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure; Salež - v društvu Rdeča zvezda, za MČ: vsako drugo soboto od 10. do 11. ure, za GG: vsako drugo sredo od 18.30 do 19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabian ob sobotah od 15. do 16. ure, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah od 17.30 do 18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah od 16. do 17. ure. Informacije na info@tabor-nikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika).
SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
Danes, 23.10., ob 17. uri v cerkvi v Skednju
PROSLAVA ob 90-letnici govora g. Jakoba Ukmaija
Govorila bosta: dr. Tomaž Simčič in časnikar Saša Rudolf
Nastopil bo pevski zbor Hrast iz Doberdoba,
pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča
k Prijazno vabljeni! ^
Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193.
OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SKD PRIMOREC vabi na družabni večer »Trebče v svet« v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Ogledali si bomo slike izletov v organizaciji društva v sezoni 2010/11.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040-225956.
ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora.
PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (po-nedeljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it).
Iolanda Rovatti
Žarni pogreb naše drage bo v petek, 28. oktobra, ob 13.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Sorodniki
Opčine, 23. oktobra 2011
Pogrebno podjetje Alabarda
Neva Grilanc por. Danieli
Žarni pogreb naše drage bo v četrtek, 27. oktobra, ob 13. uri v zgoniški cerkvi.
Svojci
Padriče, 23. oktobra 2011
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob prerani izgubi drage Neve žalujemo z možem Edijem
soletniki iz občin Zgonika in Nabrežine
Žalovanju ob izgubi drage Neve se pridružujeta
družini Palcich in Devetak
Prerano nas je zapustil
EDI MILKO VIČ Za njim žalujemo pri
KD Fran Venturini
8
Nedelja, 23. oktobra 2011
TRST
/
slovenska kulturno-gospodarska zveza
Vljudno vabi na javno srečanje
PREMISLITI PRoSToR
petek, 28.10.2011, ob 15.00 Narodni dom, Ul. Filzi 14, Trst
Društvo Finžgarjev dom
vabi na prvo predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi z naslovom
VZGOJA (OTROK IN ODRASLIH) ZA ZDRAVO PREHRANO
Govorila bo strokovnjakinja za prehrano MARIJA MERLJAK
PETEK, 28. oktobra, ob 20h
M Izleti
,*i Čestitke
Padriče-Gropada letniki 1964: jn tude let's smua še lete. Use nrbulše usen... jn k'rajžno nprej!
Draga DARINKA, veliko sreče in lepih sanj naj ti prinese tvoj 60. rojstni dan! Vse najboljše ti želimo Gina, Ančko, Elder, Dario, Miriam, Mauro, Mairim, Matej, Martin in Patrik.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene od 17. oktobra. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bo v torek, 25. oktobra, ob 17.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Po pogovoru o stanju v razredu bodo volitve v razredne svete. Ob 18.30 bo staršem predavala dr. Majda Cossutta na temo »Nevarnosti ugriza klopa« in »Mono-nukleoza - znaki bolezni in njene posledice«. Računamo na polnoštevilno udeležbo!
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča staršem dijakov, da bodo v sredo, 26. oktobra, ob 17. uri na zavodu potekale volitve za obnovo razrednih svetov. Po volitvah bo sledil roditeljski sestanek. Starši so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bo v petek, 28. oktobra, s pričetkom ob 18. uri, srečanje razrednikov s starši dijakov. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja polnoštevilno udeležijo.
60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas do 25. oktobra v trafiki v Dolini in pri Re-natu (za Kras) na tel. št. 349-6569004.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni!
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 2. in povratek 6. novembra. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wado-wice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzy-dowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olo-mouc i.t.d. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali du-san.pavlica@siol.net (Dušan).
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Odhod iz Milj ob 7. uri, povratek domov v večernih urah. Informacije in vpisovanja na tel. št. 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila.
KRUT - vabi 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
SKD IGO GRUDEN IN JUS SLIVNO vabita na otvoritveni pohod »Pešpoti Sli-vno«, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri. Zbirališče: križišče ob cerkvi v Slivnem. Program pohoda: otvoritev, vodeni ogled pešpoti in ob zaključku ogled razstave vaških rodovnikov na Trobčevi domačiji. Za info 3286238108 (Zulejka).
SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva.
LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi).
OBČINA MILJE POKRAJINA TRST Razlastitev za javno korist
Obveščamo, v smislu 17. ter 20., člena 0.RR. 327/01, da je Občinski Odbor s sklepom št. 15 z dne 19.01.2011 odobril dokončni načrt za preiskavo, revitalizacijo arheoloških najdb In utrjene gradbe Gradišča pri Elerjih In tako izjavil javno korist. Iz načrta o služnostih izhajajo sledeče parcele v K.0. Miljskih Hribov, ki so vpisane kot last že umrlih oseb: - k.p. 145/3 latniki Vi Maria Corossez, Vt, Antonio Corossez, Vt, Giuseppe Corossez, Va Anna Corossez (skupni ponujen znesek: €101,12); k.p. 148 lastnik Angelo Ellero (€ 192,00); k.p..149 lastnik Eller Giovanni (€ 46,05). Za izvajajne predpisanega postopka vabimo morebitne dediče, da se obrnejo do Urada za razlastitve v Tržaški ulici št. 8 v Miljah (tel. 040 3360306). ODGOVORNI ZA POSTOPEK Geom. Ruggero D'Italia
VABILO K ABONMAJU
ZABAVNO V NOVO SEZONO
nn xt a £nr nni-čnrin
S Poslovni oglasi
CONTACT CENTER TRIESTE IŠČE za takojšnjo vključitev operaterje z izrazito komunikativnostjo, ciljno usmerjenostjo, poznavanjem PC-ja.
Prijave: 040.0648.649
od ponedeljka do sobote 8.0021.00
JUTRI - ponedeljek, 24. oktobra ob 2030
Peterlinova dvorana sodeluje: Društvo slovenskih izobražencev
Vstop je brezplačen Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev
0 Prireditve
DOM JAKOBA UKMARJA v Škednju vabi na proslavo ob 80-letnici govora gospoda Jakoba Ukmarja. Prireditev bo danes, 23. oktobra, v cerkvi v Škednju ob 17. uri. Govorila bosta dr. Tomaž Simčič in časnikar Saša Rudolf. Nastopil bo pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Prijazno vabljeni!
KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih Upokojencev v Trstu in Društvom slovenskih Upokojencev za Goriško vabi na koncertno predstavo »Starosta mali princ«, ki bo danes, 23. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo MoPZ »Ciril Kosmač« iz Kopra, ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Ven-turini, MoPZ Šempeter in kot gost Pevski zbor »Tončka Čok«.
RAZSTAVA v KD Ivan Grbec, Škedenj-ska ul. 124, »Skrinja naših korenin«. Odprtje razstave novih originalov zimske škedenjske noše danes, 23. oktobra, ob 18.30. Gostje večera mentorica tečajev tržaških noš Marta Košuta ter pevke in plesalci folklorne skupine KD Kraški šopek iz Sežane.
RAZSTAVA - IGNACIJ OTA: NJEGOVA ZGODBA v SKD Valentin Vodnik v Dolini. Urnik: danes, 23. oktobra, od 12. do 13. ure in od 15. do 18. ure; v soboto, 29. oktobra, od 15. do 18. ure; v nedeljo, 30. oktobra, od 12. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V tednu za šole, info: 335-8020814.
SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo 60-letnice Kulturnega doma v Nabrežini danes, 23. oktobra, ob 17. uri priložnostni nagovor Igor Tuta, predstava »Moda iz baula« v izvedbi Društva žena iz Prva-čine, glasbeni okvir Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Vabljeni!
SKD SLOVENEC vabi danes, 23. oktobra, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled igre »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka Prosek Kontovel, avtor Feri Lainšček, režija Nicole Starc.
SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/12 danes, 23. oktobra, ob 18. uri v sodelovanju z društvom Nuova Accademia iz Trsta »Pogovor s klavirjem«, izvaja pianist Antonio Vilardi. Na sporedu: Nicola Pio-vano, Luis Bacalov, Kurt Cobain in Antonio Vilardi.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na »12. Revijo zborov devinske dekanije, ki bo danes, 23. oktobra, ob 17.30 v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovensko stalno gledališče v okviru pobude »Vabilo k abonmaju« vabita v ponedeljek, 24. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na srečanje z gledališčniki SSG in na ogled predstave »Ma me prou provo-ciraste ... « Začetek ob 20.30.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: 24., 27. in 30. oktobra ter 6. novembra od 10. do 12. ure; 25., 28. in 29. oktobra ter 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure.
SSG IN SKD VIGRED vabita na gledališko predstavo »Ma me prou provoci-raste?« v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Štalci v Šempolaju.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v petek, 28. okt-
obra, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja« (otrok in odraslih!) za zdravo prehrano. Govorila bo pre-hranska strokovnjakinja Marija Merljak.
SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou pro-vociraste...«, režija Adrijan Rustja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rust-ja, v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra.
CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi.
H Mali oglasi
30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659.
45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 348-5534270.
DEKLE z dokončano višjo šolo pomaga pri pisanju nalog osnovnošolcem v na-brežinski občini. Tel. št.: 339-4723750.
GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230.
IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531.
IŠČEMO stanovanje - hišo v najem v Dolini. Tel. št.: 340-8407033.
NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063
POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209.
PRODAM žago cirkularko model belia v odličnem stanju. Tel. št.: 040-226225 ali 335-816889 (ob uri obedov).
PRODAM avto volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366.
PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 00386-51386397.
PRODAM MLADIČA zlatega prinašalca (golden retriever) z rodovnikom in mi-crochipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 3348838689.
PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 333-7264018.
STANOVANJE NA OPČINAH prodam,
sončno in razgledno v 4. nadstropju, 100 kv.m., dve spalnici, dve kopalnici, samostojno ogrevanje, pokrito parkirišče. Tel. 334-6390079.
V DOLINSKI OBČINI na razgledni sončni legi, dajem v najem samostojno opremljeno hišo (3 sobe, dnevna, kuhinja, kopalnica, shramba) s kletjo, vrtom in dvoriščem za parking. Cena po dogovoru. Tel. 366-4753750.
Loterija
22. oktobra 2011
Bari	22	28	81	87	34
Cagliari	73	33	27	78	22
Firence	63	28	58	48	7
Genova	52	59	61	10	19
Milan	77	52	36	81	9
Neapelj	14	89	22	11	44
Palermo	41	59	89	24	8
Rim	59	65	29	66	67
Turin	77	46	82	66	76
Benetke	2	55	41	54	35
Nazionale	29	89	27	26	44
Super Enalotto št. 127	
9 15 22 56 61 i	16 jolly 24
Nagradni sklad	3.192.217,08 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot	25.921.009,55 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
9 dobitnikov s 5 točkami	53.203,62 €
1.564 dobitnikov s 4 točkami	306,15 €
56.004 dobitnikov s 3 točkami	17,09 €
Superstar	8
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
8 dobitnikov s 4 točkami	30.615,00 €
297 dobitnikov s 3 točkami	1.709,00 €
4.365 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
27.777 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
59.779 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Kati-nara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Združenje potrošnikov Adoc poziva k previdnosti
Dobavitelji elektrike trkajo na vrata tudi na Goriškem
Da ljudi prepričajo k podpisu pogodbe, se včasih predstavijo kot zastopniki»državnega proizvajalca energije«
Prvega julija 2007 so tudi v Italiji liberalizirali trg električne energije za gospodinjstva. Od takrat lahko vse družine, tudi goriške, prosto izbirajo med raznimi dobavitelji na tržišču in podpišejo pogodbo s tistim, ki jim zagotavlja najugodnejše pogoje. Konkurenca med družbami je seveda dobrodošla, saj lahko pomeni za potrošnike prihranek, strategija, s katero ponudniki vzpostavijo stik s potencialnimi klienti in jih skušajo pridobiti, pa ni vedno korektna in transparentna.
Na to je v prejšnjih dneh opozorila popularna televizijska oddaja Le iene (prispevek si lahko ogledate na spletni strani www.video.mediaset.it/video/iene/punta-ta/253746/toffa-porta-a-porta-energia-elettrica.html), prisotnost problema pa so nam potrdili tudi na goriškem združenju za zaščito potrošnikov Adoc, kjer se je v zadnjih časih zglasilo kar nekaj občanov, ki so nenamerno prešli z enega dobavitelja na drugega. V nekaterih primerih so občani, ki so jim predstavniki enega izmed distributerjev potrkali na vrata, podpisali pogodbo, ne da bi točno vedeli, za kaj gre, v drugih primerih pa so po navajanju goriškega predsednika združenja potrošnikov Adoc Uga Previtija prejeli na dom račune novega dobavitelja, ne da bi česarkoli podpisali. »Do zamenjave lahko pride tudi po telefonu, zato je treba v primeru, da ne nameravamo sklepati pogodb z drugimi distributerji, jasno zavrniti ponudbo,« je povedal Previti, po katerem so v zadnjih mesecih sledili petnajsterici takih primerov. Negativne izkušnje so imeli tudi nekateri prebivalci Pevme in goriškega mestnega središča, kjer so ravno v prejšnjih dneh krožili predstavniki ene izmed družb, ki delujejo na področju energije, in od vrat do vrat promovirali svoje ponudbe. V enem primeru naj bi le povedali, da so predstavniki »državnega proizvajalca energije«, kar pa potencialne stranke ni prepričalo, zato jih je odslovila. V drugem primeru pa naj bi se predstavili z imenom znanega italijanskega dobavitelja, čeprav so v resnici bili usluž-
Da so nekateri predstavniki distributerjev električne energije zelo vsiljivi in nevedno pošteni, je opozorila televizijska oddaja Le iene
foto pdk
benci druge družbe: prepričali so enega izmed družinskih članov, da je podpisal pogodbo, čeprav mu pred tem niso dali razumeti, da je šlo za odpoved pogodbe s prejšnjim dobaviteljem in prehod k novemu.
Kdorkoli se je po pomoti izrekel za novega dobavitelja, ne sme obupati, saj ima možnost, da naredi korak nazaj. Bolje je, da to stori v teku desetih dni od podpisa pogodbe, saj so v tem primeru nevšečnosti manjše. »Občani, ki so pomotoma zamenjali dobavitelja, se lahko spet povrnejo k prejšnjemu,« je zagotovil Previti in pristavil: »Tistim, ki to potrebujejo, lahko nudi strokovno pomoč tudi naše združenje. V enem primeru smo na primer pomagali gostincu, ki mu je družba, s katero ni nikoli podpisal pogodbe, poslala račun v višini 15.000 evrov.« Združenje Adoc ima sedež v Ulici Santa Chiara št. 3, okence pa je odprto od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter ob sredah in petkih tudi med 15. in 18. uro. Januarja ali februarja namerava združenje tudi prirediti informativno pobudo, v okviru katere bodo občanom nudili napotke za prebiranje raznih računov (od odpadkov do elektrike in plina). (Ale)
tržič - Šolstvo
Ostali bosta le dve didaktični ravnateljstvi
Na podlagi smernic dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je 9. septembra sprejelaza oblikovanje pokrajinskih in deželnega načrta za obseg šolske mreže v FJK v šolskem letu 2012/2013 sklep v zvezi s kriteriji, bosta v občini Tržič v prihodnje ostali le dve didaktični ravnateljstvi, Giacich in Randaccio. Ravnateljstvo Duca DAosta ne bo več samostojno, posamezne šole pa bodo postale del omenjenih ravnateljstev. Deželne smernice namreč predvidevajo, da bodo morale imeti Večstopenjske šole, ki jih bodo v prihodnje ustanavljali, vsaj 500 učencev v goratih občinah oz. v občinah, kjer
velja zaščita ene izmed treh manjšinskih jezikovnih skupnosti iz naše deleže, najmanj tisoč učencev pa bodo morale dosegati v občinah, ki niso gorate in niso vključene v območje izvajanja zaščitnih norm. »V sodelovanju z ravnateljstvi smo skušali na vse načine omogočiti ohranitev vseh treh ravnateljstev, nobena izmed nakazanih rešitev pa ni izvedljiva,« je povedala občinska od-bornica iz Tržiča Mariella Natural, županja Silvia Altran pa je pristavila, da bi ohranitev tretjega didaktičnega ravnateljstva, ki bi vedno tvegalo, da ne doseže zadostnega števila učencev, ne bilo pozitivno.
gorica - Novo politično združenje
FareItalia se navdihuje po Evropski ljudski stranki
V soboto javno srečanje v Vidmu - Carruba, Ferfolja, Delbello in Franco zapustili FLI
V	Gorici so včeraj predstavili novo po-litično-kulturno združenje FareItalia, ki ga na deželni ravni koordinira bivši senator in ev-roposlanec Giovanni Collino. Projekt, je povedal Collino, se je porodil pred nekaj meseci, zanj pa se ob njem zavzemajo še številni drugi desnosredinski politiki, med katerimi sta poslanca Andrea Ronchi in Adolfo Ur-so (bivša predstavnika stranke Futuro e liberta, op.ur.). »FareItalia je združenje, s katerim želimo ponovno oživiti dobre politične prakse preteklosti, ki jih v zadnjih desetletjih pogrešamo. Naš namen niso stolčki in liste. Ustvariti želimo pogoje za novo politično fazo v naši državi. Italijo je treba na novo premisliti, drugače tvegamo žalosten konec,« je povedal Collino in izpostavil, da je združenje odprto vsem, ki se prepoznavajo v vrednotah Evropske ljudske stranke.
V	soboto bo v Vidmu potekalo prvo javno srečanje združenja FareItalia FJK, ki ima ravno na Goriškem najbolj aktivne privržence. Bivši pokrajinski svetnik in predstavnik FLI Maurizio Delbel-lo je namreč odgovoren za organizacijo združenja na deželni ravni, Davide Rega pa bo skrbel za mladinsko sekcijo novega gibanja. »Ustvariti želimo pogoje za nastanek italijanske ljudske stranke, ki bi se zgledovala po evropski,« je poudaril Del-bello, po katerem bodo skušali ustvariti čim več teritorialnih krožkov združenja.
Ob omenjenih so k združenju Fa-reItalia FJK pristopili tudi goriški občin-
ski svetnik Carlo Carruba, občinski svetnik iz Doberdoba Marino Ferfolja in rajonski svetnik iz Madonine Roberto Franco, ki so tudi zapustili stranko FLI in bodo zato vstopili v mešano skupino. »To odločitev smo sprejeli, ker želimo ohraniti dostojanstvo,« je povedal Carruba, ki je kritičen do postopka, po katerem je poleti na kongresu prišlo do imenovanje pokrajinskega vodstva stranke. »FLI je na Goriškem zapustilo že okrog sto članov na 180. Gre za mrtev politični projekt. Mislili smo, da gre za svobodno stranko, vendar ni tako,« je povedal Delbello, ki je bil spomladi med najbolj angažiranimi za razvoj Finijeve stranke na Goriškem. (Ale)
gorica - VZPI-ANPI sporoča urnike
Spominske svečanosti ob prvem novembru
Goriška sekcija VZPI-ANPI sporoča urnike spominskih svečanosti ob dnevu mrtvih. V ponedeljek, 31. oktobra, bosta generalni konzulat Republike Slovenije in delegacija Zveze Borcev iz Nove Gorice polagale vence na spomenik v Pevmi ob 10. uri, na spomenik v Ko-privnem ob 10.15 in na spomenik v Štandrežu ob 10.45.
V torek, 1. novembra, bodo delegacije VZPI-ANPI, AVL, ANED, SKGZ in rajonskih svetov za Štandrež, Podgoro in Pevmo-Štmaver-Oslavje polagale vence v
zaporu v Ulici Barzellini v Gorici ob 8. uri, na goriškem gradu ob 8.30, na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deportirancem ob 9. uri, na spomenik v Pevmi ob 9.15, na spomenik v Podgori ob 10. uri, na spomenik v Štandrežu ob 11. uri, na spomenik na Trnovem ob 11. uri, na pokopališču v Ločniku ob 11.30, na glavnem pokopališču v Gorici ob 12. uri.
V sredo, 2. novembra, ob 10.30 bo v spominskem parku v Gorici spominska svečanost v organizaciji goriške prefekture.
/	TRST	Nedelja, 23. oktobra 2011	9
APrimorski
~	dnevnik
Fizično napadel voznika
V	Tržiču so aretirali tujega državljana, ki je fizično napadel voznika avtobusa. Moški je vstopil na avtobus na progi št. 51 na postaji v Ulici Fratelli Rosselli, vendar pri sebi ni imel vozovnice. Voznik mu je dejal, naj poravna predvideno vsoto denarja, tuji državljan pa tega ni hotel storiti. Najprej je voznika ozmerjal, nato pa ga je fizično napadel. Voznik je klical na pomoč policijo, ki je napadalca priprla.
Na pokrajini Youth Adrinet
Goriška pokrajina je nosilec evropskega projekta Youth Adrinet, v okviru katerega si bodo prizadevali za vključevanje mladih v postopke odločanja in za ustvarjanje novih delovnih mest. Pri projektu sodeluje petnajst partnerjev, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Bo-sne-Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije. Uvodno srečanje bo jutri ob 14. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici, kjer bodo pojasnili, kako bo potekal projekt, ki se bo zaključil januarja leta 2014.
Druženje ob kostanju
SPDG prireja danes vsakoletno druženje ob kostanju na domačiji Štekar v Števerjanu od 12. ure do mraka. Ob priložnosti bosta pohod in vožnja z gorskimi kolesi, start bo pri športni hali v Podgori ob 10. uri (zbirališče ob 9.45).
Državljanske pravice
V	baru Al Municipio pri goriškem županstvu bo jutri ob 18. uri srečanje o državljanskih pravicah. Spregovorila bosta profesor filozofije in predsednik krožka Arcoba-leno Arcigay-Arcilesbica iz Trsta Davide Zotti in Forumov kandidat na primarnih volitvah leve sredine Andrea Bellavite.
Tržiču glavna vloga
»Če hočejo ustanoviti enotno pristaniško oblast za pristanišči v Tržiču in kraju Porto Nogaro, morajo zagotoviti glavno vlogo tržiški občini, ki mora sodelovati pri pripravi novega regulacijskega načrta.« To poudarja deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki je prepričan, da tržaške pristaniške oblasti ne gre nikakor širiti na Tržič.
Okrogla miza o azbestu
Združenje Eara prireja v torek, 25. oktobra, ob 9. uri v dvorani tehničnega zavoda Sandro Pertini v Ulici Baden Powell v Tržiču okroglo mizo o azbestu in o njegovi škodljivosti za zdravje. Med udeleženci bodo tržiška županja Silvia Altran, pokrajinska podpredsednica Mara Černic, Carmelo Cuscuna iz združenja izpostavljenih azbestu, Angela Forlani iz zavoda Inail in Fabrizio Bertini iz združenja Spiraglio. Spregovorila bosta še tržaški občinski odbornik Umberto Laureni, ki se že leta ukvarja s primeri delavcev, umrlih zaradi vdihovanja azbesta, in Vjeran Peršič, ki bo pojasnil, kakšne težave je azbest povzročil na Hrvaškem in specifično na Krku.


Ob praznovanju petinsedemdesetletnice pesnika in Prešernovega nagrajenca 2011
Miroslava iioiute
Vas vljudno vabimo na srečanje z njim, ki bo v četrtek, 27. oktobra 2011, ob 18. uri
v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
Z njim se bosta pogovarjala Nadja Marinčič in Ace Mermolja
Predstavitev pesniške zbirke »Drevo življenja«
Sksz
kšt»	Društvo za Kulturni center umetnost KONS Lojze Bratuž, Gorica	v
Razstava		
[mmiihvii
Odprtje:
v četrtek, 27. oktobra 2011 ob 19.00, v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, Gorica
Glasbena kulisa Andrejka Možina (glas in čelo), Marko Čepak (kitara)
10 P
etek, 21. oktobra	2011
GORIŠKI PROSTOR
:	/
sovodnje - Strojnik Julko Ozbot, maturant piranske Pomorske šole
Ker doma ni bilo dela, ga je poiskal na morju
Bil je vkrcan tudi na Gorenjski, prvi ladji Splošne plovbe - Od morja se je poslovil leta 1992 v Avstraliji
»Življenje je krog, določene stvari se ponavljajo. Danes se soočamo z gospodarsko krizo, mladi nimajo zaposlitve. Tudi mi mladi smo bili v letih po drugi svetovni vojni brez dela, z veliko vztrajnostjo smo iskali izhod in ga tudi po večini našli«.
Za Julijana Ozbota - Julkota, kot ga poznajo Pečani, zapisal ga bom po domače, čeprav je imel s pisanjem imena in priimka ter osebnih podatkov po svetu precej težav in sitnosti, je pomenil »izhod« skok s kopnega na morje, čeprav na začetku niti sam ni bil prepričan v tako izbiro. Štiri desetletja je plul po vseh morjih sveta, pod različnimi zastavami. Začel je pri Ju-goliniji, nadaljeval pri Splošni plovbi, kjer je bil nekaj časa na Gorenjski, vkrcan je bil na tankerjih in ladjah za križarjenje, poklicno kariero ladijskega strojnika z najvišjim činom pa zaključil 30. oktobra leta 1992, v daljni Avstraliji, pri švicarskem ladjarju.
Živi v Sovodnjah, pozorno spremlja dogajanje v domačem kraju in v svetu, dogodke pa ocenjuje in jih skuša razumeti tudi na osnovi svojih številnih izkušenj. V veliko veselje in zadovoljstvo mu je vrtnarjenje, medtem ko za ohranjanje zdravja in počutja, kljub osmim križem, veliko kolesari.
Kako je padla odločitev, za takratne čase precej nenavadna, posebej še v kmečko-delavskem okolju?
Župnik Peter Butkovič me je nagovarjal, naj nadaljujem šolanje, vendar me vpis na učiteljišče ali podobno šolo ni mikal. Bolj so me zanimali tehnični predmeti. Pravzaprav sem želel postati geometer. Nekaj dni pred vzpostavitvijo meje sem zvedel, da se tak zavod ustanavlja v Kopru in sem se seveda hitel vpisati. Šel sem v Trst, nato z ladjo do Kopra. Na moje veliko presenečenje so bili med profesorji tudi taki, ki sem jih že poznal iz Gorice. Pouk se je odvijal v nekdanjih zaporih. Prve počitnice sem preživljal doma in tu sta me obiskala sošolca Ivo Tomsič in Edvard Gergolet, ter me seznanila, da tehnično šolo selijo v Ljubljano, da pa se v Piranu odpira šola za pomorščake. Iščejo predvsem kandidate za oddelek za strojništvo. Vpisal sem se, v drugi letnik, bilo nas je kakih dvanajst. Med drugim in tretjim razredom smo odšli na prvo prakso - 25-dnevno križarjenje po Jadranu. Med tretjim in četrtim letnikom pa smo namesto na morje odšli na udarniško delo v Novo Gorico. Diplomiral sem leta 1951, v coni B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja in si s tem nevede pridobil kup težav in ovir pri kasnejšem priznanju diplome.
Prva ladja in prvo delovno mesto?
Poskusil sem na Reki, pri Jugoliniji, na ladji Vis, kjer so bile razmere zelo težke. Potem sem se vkrcal na ladjo Črna gora. Z njo smo prevažali različne tovore in tudi tanke in drugo vojaško opremo iz ZDA v Jugoslavijo. Bil sem nekaj časa tudi na tankerju Jajce.
V tistem času se je ustanovila Splošna plovba. Kako ste se vkrcali na Gorenjsko?
Po poznanstvih iz šolskih klopi in tehničnega nadotnika g. Roterja. Posadka na prvi ladji Splošne plovbe je bila precej pisana, čeprav smo prevladovali prvi maturanti pomorske šole. Poveljnik je bil Vlado Štolfa, sicer nekdanji profesor na omenjeni šoli. Na drugih ladjah, ki je podjetje nabavilo kasneje pa je bilo precej Dalmatin-cev in Istranov. Na Gorenjski sem ostal približno eno leto. Na to ladjo me veže lep spomin, saj je imela na dimniku simbol Triglava, ki je tudi v sedanjem grbu Republike Slovenije. Sliko z ladje Gorenjska s simbolom sem s ponosom nesel na vrh Triglava, septembra 2002.
Potem ste kar nekaj let pluli pod švicarsko zastavo?
Drži, vendar sem pred tem skušal poiskati zaposlitev doma. Po treh dneh dela v podgorski tekstilni tovarni sem se znašel v bolnišnici s hudimi zdravstvenimi težavami. Ni mi preostalo drugega kot prisluhniti inženirju, po rodu Nemcu, ki mi je pametno svetoval, naj se vrnem med pomorščake.
Prekrižarili ste vsa morja, nabrali veliko izkušenj in spoznanj. Ste kdaj pomislili na najhujše?
Julijan Ozbot (zgoraj); plovba z ladjo Bariloche po Hudsonovem zalivu proti Port Churchillu, med manjšimi ledenimi gorami leta 1964
foto v.k.
Morda sem res rojen pod srečno zvezdo, sicer bi bil postal zidar, kot oče in cela družina. Brodolomov nisem doživel, vendar te morje preseneti takrat ko najmanj misliš. Ko je ladja v težavah, ne razmišljaš o tem, ker ni časa. Vsakdo opravlja nalogo za katero je zadolžen. V strojnici občutiš premetavanje, vendar ne vidiš, kaj se dogaja zgoraj. Najhuje je bilo na švicarski ladji, ko smo na poti iz Avstralije na Japonsko celo noč bili sredi tajfuna. Podobno izkušnjo smo imeli med plovbo s Ceylona proti Južni Afriki. Na Gorenjski nam je voda enkrat zalila skladišče in tovor cementa. Bilo je nekje pri Malti, namenjeni pa smo bili v Tunizijo.
Opravljali ste zahtevno delo pomorščaka v letih, ko še ni bilo toliko možnosti komunikacije. Kako ste sledili dogodkom v svetu in posebej doma?
Res je bilo možnosti nekaj manj. Imeli smo sicer stalno vključen radio. Sredi oceana loviš preko radijskih valov ves svet. Dogajanju doma in v tedanji Jugoslaviji sem sledil preko časopisov in revij, v glavnem v angleškem jeziku. V vseh pristaniščih sem bil pozoren na pisanje krajevnih medijev. Posebej glede dogajanja v Evropi in Jugoslaviji pred dvajsetimi leti.
Koliko jezikov govorite in kako ohranjate znanje?
Poleg slovenščine in italijanščine še hrvaško, angleško, rusko, špansko, nemško in nekaj francoščine. Francoščine sem se začel učiti nazadnje, pri švicarskem brodar-ju, kjer je bilo vkrcanih kar precej Francozov. V hrvaščini, angleščini in španščini preberem vsako leto vsaj po eno knjigo.
Veliko zgodb, veliko izkušenj. Nekatere so aktualne in uporabne tudi za razumevanje trenutnega družbenega stanja, posebej v Italiji.
Med prvo plovbo v Ameriko me je dohitelo pismo matere s sporočilom o vpoklicu na služenje vojaškega roka. V New Yorku sem želel zadevo urediti preko konzulata. Ko sem iskal sedež predstavništva, sem naletel na starejšega moškega. Prijazno mi je pokazal pot, obenem pa nekam radovedno spraševal o namenu mojega obiska. Povedal je, da je bil med prvo svetovno vojno vojak na Krasu in je marsikaj doživel. Po vojni je ob prvi priložnosti emi-griral. Ko sva se razšla in pozdravila mi je, z naglasom, ki je izdajal človeka z juga, dejal: »Sarai un buon patriota, ma anche fes-so«. Velikokrat sem o tem razmišljal in še danes to delam, ko poskušam razumeti stanje duha v tej naši državi.
Kako se je v štirih desetletjih spremenilo življenje pomorščakov, kako ste vi to doživljali?
Ko sem se prvič poklicno vkrcal, novembra 1951, so bili na ladji v glavnem Dal-matinci, Črnogorci, Istrani in nekaj Slovencev s Krasa. Vsak dan si se lahko naučil, kaj novega glede odnosov, odgovornosti na delu, vestnosti. Na ladji za križarjenje, med Mehiškim zalivom in Aljasko, je bila ob mojem prvem službovanju posadka v glavnem italijanska. Ko sem se od družbe Costa Li-
ne čez nekaj let poslovil, je bila posadka sestavljena iz pripadnikov 29 narodnosti. Samo v strojnici smo bili pripadniki šestih ali sedmih narodnosti. Smo se pa kljub vsemu dobro razumeli.
Po upokojitvi ste se vrnili v So-vodnje, kjer imate družino in kjer ste se vključili v za vas prav gotovo precej novo ali vsaj drugačno okolje. Kandidirali ste za župana na listi Slovenske skupnosti. Kako je dozorela ta odločitev?
Zelo preprosto. Vprašali so me in jaz sem po krajšem razmisleku odgovoril pozitivno. Podobno bi verjetno ravnal tudi, če bi me vprašala druga opcija. To sem že takrat in tudi kasneje večkrat povedal.
Bili ste zatem, dva mandata, svetnik v vrstah opozicije. Kakšne so vaše izkušnje?
Trudil sem se biti, kot se temu reče, konstruktiven, dajal sem predloge, nekaj so jih upoštevali, več pa ne. Najbolj me je prizadelo, kako se je ravnalo v primeru Mal-nišča. Še zmeraj hranim zapiske o dogajanju tistih dni in tednov pred štirinajstimi leti. Glede odnosov v okviru naše skupnosti in tudi pri upravljanju občin pogrešam pripravljenost na sodelovanje v skupno dobrobit. Delujemo nekako po vzorcu Rima, ne glede, kdo je na vladi ali upravi in kdo v opoziciji.
Kakšne izkušnje ste imeli z ladjarjem Costo?
Slabe od začetka, še slabše ko smo začeli dobivati plačo s petmesečno zamudo. Še huje je bilo, ko je podjetje zašlo v finančne težave in so bankirji skušali igrati vlogo brodarja.
O mornarjih pravijo, da živijo ob spominih in s spomini. Ste ohranili stike z nekdanjimi sodelavci, prijatelji, sošolci?
Nekdanji dijaki prvih letnikov pomorske šole v Piranu se skoraj vsi poznamo. Občasno in ob različnih priložnostih se tudi srečujemo. Žal so mnogi že preminuli. Prijateljske odnose ohranjam z zadnjim delodajalcem - švicarsko družbo Suisse Atlantique - Societe de navigation marittime iz Renensa, kar mi je v posebno zadovoljstvo. Redno mi pošiljajo bilten, ki izhaja dvakrat letno in s katerim partnerje in uslužbence, sedanje in tudi že upokojene, seznanjajo z utripom podjetja in življenjem na posameznih ladjah. Z veseljem prebiram sezname moštva in gledam slike. Ugotavljam, kdo od nekdanjih kolegov je še na morju in kdo je odšel. Sicer se tudi tu stvari spreminjajo. Mislim pa, da je nekaj severnjaške resnosti ostalo. (vk)
sovodnje - V sredo
Skrb
za zdravje je naša dolžnost
Rožnati oktober je mesec boja proti raku dojk, najpogostejšem malignem obolenju žensk v razvitem svetu. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato je za zmanjševanje umrljivosti pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni, takojšnje učinkovito in vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje. V mesecu oktobru po številnih državah sveta tečejo različne akcije oza-veščanja, katerih skupni namen je opozoriti na bolezen, pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter nenazadnje podpora vsem tistim, ki se jih je bolezen že dotaknila. Na to ozaveščanje opozarjajo roza pentlje ali z roza barvo razsvetljene javne stavbe, kot se v teh tednih prikazuje tudi pročelje sovodenjskega županstva. Občinska uprava se je namreč odzvala vabilu združenja LILT, da v oktobru osvetli eno stavbo z rožnato barvo in tako pristopi h kampanji ozaveščanja javnosti glede tega vprašanja.
Sovodenjska občinska uprava se ni omejila na ta zunanji aspekt, saj si je v sodelovanju z domačo sekcijo prostovoljnih krvodajalcev zamislila posebno srečanje na to temo, ki bo v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani domače Zadružne banke. Zbrane bo nagovorila zdravnica Moja Sen-čar, ena najbolj bojevitih in znanih aktivistk na tem področju, ki je bila zaradi svojega dela imenovana tudi za Slovenko leta. Pogosto je gostja programov Radia Trst A. Spremljala jo bo višja medicinska sestra Tatjana Kumar, s katero bosta prisotne seznanili s koraki, ki so bili opravljeni v teh letih, z uspehi in neuspehi boja proti raku dojk. Pogovor se bo razširil tudi na preventivo, ki nujno zaobjema tudi razlago pravil zdravega življena. Naslov srečanja se namreč glasi: Skrb za zdravje je naša dolžnost. Srečanje je namenjeno prav vsem, ki bi radi zvedeli kaj več o bolezni sami, pa tudi spoznali izjemno žensko, ki s svojo vitalnostjo in energijo ne pusti nikogar ravnodušnega.
rupa-peč - Tradicionalni poletni izlet prosvetnega društva
Dve prestolnici na en mah
Odpravili so se na odkrivanje številnih znamenitosti Berlina in Kopenhagna
Izletniki pred Brandeburškimi vrati v Berlinu (desno); z barko po kanalu Nyhavn v Kopenhagnu (spodaj)
foto k.muccj
Skoraj 40 izletnikov se je med 22. in 28. avgustom udeležilo izleta prosvetnega društva Rupa-Peč, v okviru katerega so se odpravili na odkrivanje Berlina in Ko-penhagna. V nemško glavno mesto so z letalom odpotovali iz Benetk, prvi dan izleta pa je bil posvečen odkrivanju mest-
nega središča. Najprej so si ogledali Bran-denburška vrata in obnovljeni Bundestag oz. Reichstag, z avtobusom so se peljali mimo spomenika, posvečenega med drugo svetovno vojno umorjenim Judom, parka Tiergarten, Alexanderplatza s 360 metrskim televizijskim stolpom, Hum-
boltove univerze, baročnega gradu Charlottenburg in elegantne nakupovalne avenije Kurfürstendamm, poznane tudi kot KaDeWe. Drugi dan so si ogledali ostanke nekdanjega zidu, ki je delilo mesto na dva dela, nato pa moderno železniško postajo Hauptbahnhof in ultra-moderni Potsdamer plaz. Po obisku mesteca Potsdam so dospeli v Rostock, od koder so se s trajektom odpravili v Kopenhagen, dansko prestolnico s živahnim pristaniščem, kjer preteklost sobiva z najnovejšimi trendi v arhitekturi, dizajnu in modi. Ogledali so si mestno središče, slikovito staro pristanišče na morskem kanalu Ny-havn, zabaviščni park Tivoli in zanimivo zunanjost pivovarne Carlsberg, v kateri proizvajajo pivo od leta 1848. V okolici Kopenhagna so obiskali še gradova v krajih Frideriksborg in Helsingor ter tipično ribiško vasico Dragor. Letalo za povratek domov je izletnike čakalo v Hannovru v Nemčji, tako da so nekaj ur preživeli še v mestecu Lübeck, ki je eno večjih nemških rečnih pristanišč.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 23. oktobra 2011
1 1
OPZ Vrh Sv. Mihaela povabil starše in prijatelje na ogled Ljubljane
V začetku septembra so člani otroškega pevskega zvbora Vrh Sv. Mihaela povabili starše in prijatelje na skupni ogled Ljubljane. Pridružilo se jim je tudi veliko sovaščanov in prijateljev iz bližnjih vasi. Najprej je bil na vrsti ogled parlamenta. Vodička je obiskovalcem razložila, da je bilo poslopje Državnega zbora zgrajena leta 1959 in da so graditelji uporabljali le domači gradbeni material (marmor, kamen, les). Obisku male dvorane, kjer zaseda Državni svet, je sledil ogled Velike dvorane, kjer zaseda Državni zbor. Otroke je še posebej zanimalo preddverje velike dvorane, ki ga krasi freska, na kateri so uprizorjeni najvažnejši mejniki v zgodovini Slovencev od naselitve do obdobja po 2. svetovni vojni. V preddverju so obiskovalci lahko videli tudi trajno razstavo o novejši zgo-
dovini samostojne Republike Slovenije.
Po obisku parlamenta so se s turistično ladjico odpeljali po Ljubljanici, reki sedmerih imen, in si ogledali Plečnikovo Tromostovje, njegove kolonadne tržnice in druge znamenitosti Ljubljane tudi z nekoliko »nenavadne« perspektive. Po kosilu je otroke čakal obisk ljubljanskega živalskega vrta, odrasle pa sprehod po mestnem središču, ki ga je vodil Andrej Černic. Najmlajši so se navdušili nad številnimi predstavniki tako domorodnih kot tujerodnih živali, še posebej pa nad tigri, sloni, žirafami, medvedi, opicami, pajki in kačami. V poznih popoldanskih urah se je druščina spet zbrala na parkirišču ob vhodu v živalski vrt, kjer so potekale že običajne družabne igre. Nagrade so prispevali Lokanda Devetak, gospa Marinka Batič in prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Ob izteku dneva so bili prav vsi udeleženci navdušeni, saj je bil ta dan za otroke nekoliko drugačen uvod v novo sezono, za odrasle pa priložnost za sprostitev in družabnost.
Nika Cotič
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 048132515.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497.
ča Ljubljana ter drama Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; predprodaja abonmajev v Kulturnem domu (tel. 048133288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445).
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sab-bia«, David Riondino / Giano Produ-zioni; informacije tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it.
U Kino
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valentiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž abonma za gledališko sezono 2011-12. Abonma zajema šest predstav, štiri produkcjie Slovenske stalnega gledališča iz Trsta: Miro Gavran »Šoferji za vse čase« (21. novembra v KC Lojze Bratuž), Molière »Tartuffe«, Dušan Jelinčič »Kobarid 38 - Kronika atentata«, Claudio Magris »Saj razumete« in dve gostovanji: »Ne-cropola« Borisa Pahorja v režiji Borisa Kobala in v izvedbi Mestnega gledališ-
0 Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77
ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti
56
AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
SAN MARCO PETROLI- Drev. Ve-
nezia Giulia 53
GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351
RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-
zoni 164
ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.40 -20.00 - 22.00 »Bar Sport«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »I tre mosc-hettieri« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Paranormal Activity 3«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »This must be the place«.
JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«.
Dvorana 2: 17.30 »I tre moschettieri« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Paranormal Activity 3«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »This must be the place«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Bar Sport«.
Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 22.00 - 22.10 »Matrimonio a Parigi«.
Dvorana 3: 15.00 - 17.10 »I tre mosc-hettieri« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Amici di letto«.
Dvorana 4: 16.15 »Arrietty«; 18.00 - 20.15 - 22.15 »Paranormal Activity 3«.
Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »This must be the place«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«.
Dvorana 2: 17.50 - 22.00 - 22.10 »Matri-monio a Parigi«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »I tre mosc-hettieri« (digital 3D); 22.00 »Amici di letto«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Paranormal Activity 3«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »This must be the place«.
Koncerti
iS Razstave
NA SEDEŽU DRUŠTVA NUOVO LAVO-
RO v Raštelu 72-74 v Gorici bo še danes, 23. oktobra, na ogled razstava goriškega kiparja Sergia Pacorija. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ
v Gorici je na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta« še danes, 23. oktobra. KONSTRASTI je naslov razstave, ki jo bodo odprli v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 27. oktobra, ob 19. uri ob glasbeni spremljavi An-drejke Možina (glas in čelo) in Marka Čepaka (kitara). Razstavljali bodo Janina Cotič, Andrej Furlan, Matjaž Hme-
S Izleti
ljak, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin, Jana Kalc, Zvonimir Kalc, Vilijam La-vrenčič, Klaudija Marušič, Jasna Merku, Deziderij Švara, Megi Uršič Calzi, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago, Štefan Turk in Ivan Žerjal; na ogled bo do 11. novembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 12. do 21. novembra ob prireditvah in po domeni (informacije na spletnih straneh www.kons.it in www.kclbratuz.org).
RAZSTAVA »PRIHODI/ODHODI - Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe« je na ogled na železniški postaji v Redipulji; do 13. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra med 10. in 18. uro; vstop prost.
Čestitke
□ Obvestila
ZBOROVSKA REVIJA »COROVIVO 2011« bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes, 23. oktobra: ob 10.30 prvi koncert, ob 14.30 drugi, ob 17.30 tretji in ob 20.45 zaključni koncert z nagrajevanjem.
KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih Upokojencev v Trstu in Društvom slovenskih Upokojencev za Goriško vabi na koncertno predstavo »Starosta mali princ«, ki bo danes, 23. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo MPZ Ciril Kosmač iz Kopra, ŽPZ DSU za Goriško, MPZ Fran Venturini, MPZ Šempeter in kot gost pevski zbor Tončka Čok.
MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica »Koncert prijateljskih zborov« v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo MePZ SPD Radiše (Koroška), MPZ Kropa (SLO), MePZ in ŽPZ Koledva iz Krope (SLO).
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavljene začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini. Rok za morebitne pri-zive je 10 dni (do 26. oktobra). Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829).
14. POHOD PO SLEDEH SOŠKE FRONTE V BRESTOVICI PRI KOMNU bo v nedeljo, 30. oktobra, z odhodom ob 9. uri izpred šole v Brestovici; na izbiro 10 ali
INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691692 v slovenščini in furlanščini).
OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 19241945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri.
SPDG obvešča, da poteka za društvene člane splošna rekreacijska telovadba ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon).
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj; informacije in vpisovanje po tel. 3297411459 (Ljubica).
SKGZ obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini.
PD ŠTANDREŽ vabi na redni letni občni zbor v torek, 25. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štirna v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin).
0 Prireditve
ŠTMAVRSKO DRUŠTVO SABOTIN IN KRAJEVNI SVET ZA PEVMO, ŠTMA-VER IN OSLAVJE prirejata 22. jesenski vzpon na Sabotin danes, 23. oktobra, z zbirališčem od 8.30 dalje na mostu Sa-
društvo slovenskih upokojencev vtrstu društvo slovenskih upokojencev za goriško vabijo na srečanje
STAROSTA MALI PRINC
"spoštujemo včeraj, zaupamo v jutri, danes smo"
KONCERTNA PREDSTAVA DANES, 23. oktobra 2011, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici
Ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urada Dežele FJK in ZSKD
15 kilometrska trasa, med pohodom možen ogled Grofove jame, po pohodu ogled slik s soške fronte in razstave fotografij fotokluba Ljubljana, družabne igre in glasba za ples, pečen kostanj, mlado vino ter jota s klobasami.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za marti-novanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za Hrvaško.
Jutri naša ČELKA rojstni dan slavi. Obilo sreče in zdravja ji družinica želi.
S Poslovni oglasi
IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko.
Tel.00386-30339004
botinske ceste nad Štmavrom in odhodom ob 9. uri.
VRTOJBENSKI KRAJEVNI PRAZNIK danes, 23. oktobra, ob 18. uri bo KD Vrtej-benska igralska kompanija odigrala komedijo domače avtorice Doris Jarc »Umetniška terapija ali kdo koga zdravi«. Po predstavi bo sledila otvoritev razstave fotografij Sandija Gorkiča.
ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFI-NE prireja v centru Mare pensante v parku Basaglia v Gorici (Ul. Vittorio Veneto 174) srečanje z Annaroso Cappe-lari z naslovom »Computer: Benesse-re o malessere« v ponedeljek, 24. oktobra, med 16.30 in 18. uro.
SPLETNA JEZIKOVNA SVETOVALNICA v okviru projekta Jezik-Lingua: predstavitev v torek, 25. oktobra, ob 18. uri v dvorani šolskega centra, Ul. Puccini 14, Gorica; informacije na teco01@je-zik-lingua.eu.
V	KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 27. oktobra v sloveščini, 26. oktobra pa v italijanščini.
KNJIGA OB 18.03: v občinski knjižnici v Tržiču bo v četrtek, 27. oktobra, Azra Nuhefendic predstavila svojo knjigo »Le stelle che stanno giu«. V soboto, 29. oktobra pa bo spet v dvorani APT goriške železniške postaje predstavitev knjige »Via della casa comunale numero 1«. Sodeloval bo avtor Stefano Bruccoleri, predstavil ga bo Vincenzo Compagno-ne.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v
četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2011« častni gost tržaški pesnik in letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Z avtorjem se bosta pogovarjala in predstavila knjigo »Drevo življenja« Nadja Ma-rinčič in Ace Mermolja.
V	KULTURNI DVORANI NA LIGU bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri predstavitev knjige »Življenje na kanalskem kolovratu« Zorana Jerončiča, po pripovedovanju Franca Jerončiča.
0 Mali oglasi
ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, Ul. Formica, 2. nadstropje, 80 kvm, prenovljeno in popolnoma opremljeno; tel. 328-2163958.
Prispevki
Ob praznovanju zlate poroke darujeta Ema in Jožko Maraž iz Rupe 250 evrov za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
Pogrebi
JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Sergio Marcato iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev.
Ob boleči izgubi dragega očeta
MARKA KOVICA
izreka
AŠD Sovodnje
občuteno sožalje sinu Klavdiju in ostalim sorodnikom.
1 2 Nedelja, 23. oktobra
2011
GORIŠKI PROSTOR
/
gabrje - Vaja občinske ekipe civilne zaščite
Urjenje gašenja in posegov ob poplavah
Prostovoljci spoznali delovanje črpalk in protipožarnega modula
Udeleženci vaje (desno); preizkušanje vodne
črpalke (spodaj)
foto st.
Pred nekaj dnevi je ob Vipavi v Gabrjah potekala pomembna vaja ekipe civilne zaščite iz občine Sovodnje, ki je prostovoljcem služila za dodatno usposabljanje. Koordinator občinske ekipe civilne zaščite Orlando Murenec je sklical prostovoljce za redno urjenje v veščinah, ki so potrebne v primerih poplav, a tudi požarov. V jesenskem času se namreč poveča možnost poplav, po drugi strani pa se niža nevarnost, da bi v naravnem okolju prišlo do požarov. Kljub temu so se pri sovodenj-ski ekipi civilne zaščite odločili, da se posvetijo tudi protipožarnim tehnikam, saj so prostovoljci vsako poletje poklicani na gašenje požarov. Nazadnje so pred nekaj tedni gasili ognjene zublje na Brestovcu, tako je še kako potrebno dobro obvladati protipožarne tehnike.
Na vajo se je prijavilo kakih dvajset prostovoljcev iz raznih vasi sovo-denjske občine, ki so pazljivo izvajali navodila svojih voditeljev. Vodja ekipe Boris Cotič je poskrbel za tečaj vožnje s terenskimi vozili in reševanje le-teh iz težjih okoliščin. Matija Milocco je osvežil znanje o uporabi vodnih črpalk, ki se jih prostovoljci poslužujejo v primeru poplav, ko voda zalije kleti, gospodarske in stanovanjske objekte, kar se je na Sovodenjskem v zadnjih letih zgodilo že nekajkrat. Boris Frandolič je pojasnil, kako deluje protipožarni mo-
dul, ki je nujno potreben za gašenje požarov na Krasu. Skupaj z Orlandom Murencem so preizkusili tudi novejšo opremo za razsvetljavo, ki jo uporabljajo med posegi v nočnem času.
Ob koncu se je koordinator skupine Murenec - tudi v imenu sovo-
denjske občinske uprave in domačinov - zahvalil prostovoljcem za nesebično delo v korist celotne občinske skupnosti. Zahvalil se je tudi domači Zadružni banki Doberdob-Sovodnje za izkazano pozornost do dejavnosti civilne zaščite.
jamlje-sela na krasu - Krožni pohod
Dvesto pohodnikov na Kremenjaku
Mladi Seljani se veselijo zmage
Prejšnjo nedeljo se je v jamelj-skem večnamenskem kulturnem centru zbralo preko 200 pohodnikov, ki so se odpravili na osem kilometrski krožni pohod od Jamelj do Sel po Kremenjaku in nazaj. Pohodnikom se je pridružil tudi župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Pohod so pripravili odborniki društva Kremenjak, krajevna skupnost Sela na Krasu in turistično društvo Dren. Pohod je že tradicionalen, saj sta ga ja-meljska in seljanska skupnost organizirali že šestnajstič po vrsti. Letos je bilo tudi vreme naklonjeno pohodni-kom, saj je bilo sončno, čeprav vetrovno in včasih nekoliko hladno. Po kosilu, ki so ga pripravili Kremenjakov-ci, je potekal uradni del s pozdravi. Najprej je vse pohodnike pozdravila predsednica amaterskega športno - kulturnega društva Kremenjak Bruna Vi-sintin, potem predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu Martin Švaj-gelj ter župana Mirna-Kostanjevice
fotop. Z.
Zlatko Martin Marušič in Doberdoba Paolo Vizintin. Oba sta pohvalila organizatorje, saj je nujno, da se v obdobju, ko se prav vsi pogovarjamo po elektronski pošti in »surfamo« po spletu, včasih tudi srečamo na pohodu, se sprehodimo in pokramljamo s sosedom.
Za pozdravi so potekale družabne igre. Jameljsko skupino je vodil Ivan, Seljane pa Martin. Pomerili so se v metu žoge v koš, teku v vrečah, metanju obročev in v igri s škrlami. Tokrat so se morali Jameljci sprijazniti z dejstvom, da so Seljani očitno več trenirali in se zasluženo veselili zmage. Na odru so v veliko veselje seljanskih otrok, ki so sestavljali ekipo, prejeli peti prehodni pokal, ki ga bodo doma hranili do naslednjega, sedemnajstega pohoda. Nagrajen je bil tudi najstarejši pohodnik Ivan Canciani, najmlajša pa je bila Chiara Picotti. Praznik se je zaključil ob zvokih Štefanove harmonike in petjem pevke Ivane.
gorica - Pravljične urice v Feiglovi knjižnici
Mačje pravljične poti
Knjižnica se je spremenila v indijsko pokrajino - Jutri tretje srečanje z Martino in muco Lino
V ponedeljek, 10. oktobra, se je v mladinski sobi goriške Feiglove knjižnice zbrala množica preko petdesetih razigranih otrok, ki je nemirno pričakovala prihod pravljičarke Martine Šolc in muce Line. V objemu številnih pisanih knjig je otroška domišljija odpotovala daleč v pisano Indijo: s pravljično čarovnijo je Martina spremenila modre blazine v reko Ganges. Začela se je pravljica o prijateljstvu med mladim princem in beli muci. Prinčev oče, žlahtni maha-radža, je imel svojega sinčka zelo rad, zato mu je kupoval dragocene igrače iz zlata, smaragdov in rubinov, a deček si je želel le muco. Maharadža ni
dovolil, da bi v gradu živele muce, ker je menil, da so pošastne živali.
Nekega dne je prišla v sobane princa mlada bela mucka in se ves dan igrala z njim. Postala sta prijatelja, a ko je oče zvedel zanjo, jo je takoj zapodil z gradu. Mali princ je postal zelo žalosten in nobena igrača ni zamenjala topline kožuhčka bele prijateljice. Ta žalost ni nikoli nehala, tudi ko je princ postal velik. Odločil se je, da bo odšel po svetu in poiskal belo muco. Na poti je princ srečal lotosovo cvetje, metulja, kačo, papige, opice in slona. Otroci so iz navdušenja stopili v pripovedovanje in zaigrali zgodbo: Martininim lut-
Med zadnjo pravljično urico so otroci z domišljijo odpotovali v Indijo
fotom. h.
kam so posodili svoje glasove in se oglašali kot opice, papagajčki in kače. A muce nikjer. Ko se je obupani princ odločil, da se vrne domov, je na robu gozda srečal svojo muco. Takoj sta se prepoznala in ugotovila, da sta še vedno prijatelja. Odšla sta na grad in srečno živela vse do konca njunih dni, kljub očetovim ugovorom. Na koncu so otroci oponašali mačje gibe in si nato izbrali kupe knjig za domače branje.
Jutri ob 18. uri bo na vrsti tretje srečanje z Martino in muco Lino, ko bodo otroci odpotovali v srednjo Evropo in prisluhnili pravljici o revnem mlinarjevem hlapcu in pisani mucki.
dol - Pri društvu Kras
Za oživitev delovanja potrebujejo nov odbor
V Dolu so v teku pogovori za oživitev delovanja športno-kulturnega društva Kras. Med izrednim občnim zborom, ki je potekal 30. septembra, so se z večino glasov odločili za začasno zamrznitev dejavnosti, potem ko je nekaj tednov prej odstopil večji del društvenih odbornikov. Na podlagi društvenega statuta sta poverjena za sestavo novega odbora Franco Peric in Vanda Vi-zintin, ki kot edina nista odstopila in se še naprej zavzemata, da bi v Dolu čim prej oživili društveno delovanje.
»Upati je, da dosedanje dogajanje v vasi ne bo povzročilo trajnih razhajanj, nasprotno, želimo si, da bi se čim več domačinov vključilo v društvo,« pravi Vizintinova, ki je prepričana, da je treba preseči zamere in si prizadevati, da bi društvo čim prej dobilo novo vodstvo. Imenovanje novega odbora je po njenih besedah neobhodno potrebno za vzpostavitev dialoga z zadrugo Kras, lastnico poslopja na Palkišču, in za rešitev težav v zvezi z društvenimi prostori, ki jih je treba zavarovati, saj je drugače vsaka dejavnost izredno tvegana. Nov odbor potrebujejo tudi za vzpostavljanje stikov in programiranje bodočega sodelovanja z društvi in organizacijami z obeh strani meje. Brez novega odbora se torej zadeva ne bo premaknila z mrtve točke, zato pa mora čim prej priti do imenovanja novih odbornikov.
vrh - Danica
Tudi konji na Pohodu sedmih čudes
V organizaciji kulturnega društva Danica bo v nedeljo, 30. oktobra, drugi Pohod sedmih čudes. Proga je dolga 12 kilometrov, tako da bo pohod predvidoma trajal štiri ure. Pohodni-ki si bodo ogledali znamenitosti kraške flore in favne, hkrati pa tudi ostaline prve svetovne vojne in sodobno vinsko klet kmetije Rubijski grad. Za vse po-hodnike bodo na voljo dobro kosilo, čaj in še kaj.
Na pohodu bodo prisotni tudi člani jahaškega kluba »Škuadra Uoo« iz Medje vasi, ki bodo na Vrh prišli skupaj s nekaterimi prijatelji iz Slovenije, seveda vsak na svojem konju. Po pohodu bodo tako konji na razpolago otrokom in odraslim za kratke sprehode. Zbirališče pred začetkom pohoda bo v športno-kulturnem centru Danica na Vrhu med 8. in 9. uro.

Nedelja, 23. oktobra 2011
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
ob sporočilu organizacije eta, da se odpoveduje terorizmu
Drevo v Gerniki
Bojan Brezigar
Novica je že dolgo visela v zraku; kdorkoli se ukvarja s tem vprašanjrm, je vedel povedati, da je vse skupaj samo še vprašanje časa. Baskovska separatistična organizacija ETA je v četrtek sporočila, da je dokončno opustila teroristično dejavnost. Končuje se temno poglavje baskovske dežele. Končuje se v času, ko na obzorju še ni nobene novosti, vendar je jasno, da bo do novosti slej ko prej prišlo. Takrat morajo biti Baski razbremenjeni težke more, ki jo je za njihov narod desetletja predstavljala organizacija ETA. * * *
Začel bom z osebnim spominom. Leta 1990 so me Baski povabili na seminar o manjšinah v Donostijo, mesto, ki je bolje poznano s španskim imenom San Sebastian. Letalo je pristalo na malem letališču mesta ob Atlantiku, sedel sem v taksi in se odpeljal v hotel, ki so mi ga rezervirali organizatorji. Peljali smo se skozi mesto, mimo plaže, ki obdaja čudovit zaliv, ki ga pred oceanskimi valovi ščiti otok, ki dejansko zapira dostop v zaliv, mimo dvorca, ki nosi nam znano ime Miramar (in ime
je popolnoma zasluženo), skozi tunel in nato ob začetku drevoreda rahlo navzgor, do hotela na griču. Ko se je taksi začel vzpenjati na grič, sem opazil ob vznožju, kjer se začenja drevored, ugledno sprehajališče v Donostiji, gručo ljudi. Nisem bil posebno pozoren, tudi zaradi utrujenosti, saj sem če se prav spominjam, letel iz Trsta v Milan, nato v Barcelono in končno s tretjim poletom v Donostijo. Zato sem površno spremljal zunanja dogajanja, želel sem si le prijetnega tuša v hotelu, kajti bilo je kar vroče.
Res, do hotela je bilo samo še nekaj desetin metrov. Taksist me je odložil pred vrati, čakala me je lepo urejena soba z veliko kopalnico in balkonom z razgledom na zaliv. Seveda tudi s televizorjem. Po stari navadi sem obrnil gumb in takoj ugotovil, kaj so počenjali oni ljudje tam spodaj. Neznanec, pripadnik organizacije ETA, je ustrelil španskega policista, guar-dio civil. Ampak naježili so se mi lasje, ko sem poslušal, kako je do umora prišlo. Policist se je z ženo in dojenčkom sprehajal po drevoredu. Otrok je bil v vozičku, ki ga je oče porival, žena mu je stala ob strani. Priskočil je zakrinkan mladenič, pomeril
s pištolo v policista, ga ustrelil in zbežal. Vse se je zgodilo hipoma in tudi očividci niso vedeli povedati nič posebnega. Mladenič da je bil srednje postave, ne presuh in ne predebel, oblečen v kavbojke in majico brez nobenih napisov, obut v superge. Takih je mrgolelo povsod po svetu, tudi v Donostiji.
Naslednjega dne so me organizatorji seminarja povabili na kosilo. Peljali so me v restavracijo nad oceanom, s krasnim razgledom. Baskovsko restavracijo, tako baskovsko, da je imela na zidu veliko reprodukcijo Picassove Guernice, ene najbolj znanih slik na svetu; slabo reprodukcijo, bom rekel, vendar zelo simbolno. Tam so mi predstavili starejšega moškega; ime mu je José Luis Alvarez Em-paranza, poznan je s psevdonimom Txil-lardegi. Njegovega sina Josebo sem poznal že prej. Bil je pomemben baskovski aktivist, član skrajne stranke Batasuna, ki je veljala za politično krilo organizacije ETA, kasneje je bil dalj časa v zaporu, sedaj pa je na prostosti, vendar se s politiko ne sme ukvarjati. Še vedno je osumljen sodelovanja s to organizacijo.
No, takrat je bil Joseba ena referenčnih mladih osebnosti baskovskega na-
cionalnega gibanja. Njegov oče Txillarde-gi pa je bil zgodovinska osebnost baskovske dežele, jezikoslovec, pisatelj v baskov-ščini in politik, takrat član španskega senata za stranko Batasuna, katere soustanovitelj je bil leta 1977, ampak veliko pomembnejše je bilo dejstvo, da je bil leta 1959, torej še v času Francovega režima, soustanovitelj organizacije ETA.
Pogovor s Txillardegijem je bil dolg in zanimiv. Govoril je o baskovski državnosti, o pravici do lastne države, o ge-nocidni politiki Francovega režima, o neizpolnjenih upih v špansko demokracijo ... Postavil sem mu zelo jasno vprašanje: ali se mu zdi pravično, da pri belem dnevu sredi ulice vpričo žene in dojenčka ustrelijo mladega človeka, čigar edina krivda je, da nosi uniformo španskega policista. Pogledal me je in popolnoma mirno, ne da bi trenil z očesom, odgovoril: »Če bi ta policist ostal v Španiji, se mu ne bi nič zgodilo.«
* * *
Priznam, da me je odgovor šokiral. Jaz sem o stvareh razmišljal drugače, prepričan, da je prava pot iskanja rešitev v politiki. Txillardegi me je potisnil v drugačno razmišljanje in takrat sem prvič razumel baskovsko dušo. Slednja ne temelji na reku, da cilj posvečuje sredstvo. Temelji na trdnem prepričanju, da je baskovski narod v vojni za svojo neodvisnost, za svojo državnost.
Ta državnost je prepredena s simboliko. Med drugim s simboliko drevesa, hrasta, ki so ga prvič vsadili v Gerniki pred 450 leti in pred katerim so v zgodovini prisegali baskovski vladarji. Tam stoji baskovski parlament in tam se še sedaj po vsakih volitvah sestaja v prvem sklicu. Tam so ostanki dvesto let starega drevesa, zaščiteni v majhnem templju, in tam stoji tudi drevo, ki je preživelo Fran-kovo bombardiranje leta 1937. Gernika je bila prvo mesto na svetu, ki je bilo uničeno z letalskim bombardiranjem; Hitlerjeva in Mussolinijeva generalka za drugo svetovno vojno. Domovinska zavest je pri Baskih izredno visoka, nikjer drugje na svetu nisem zasledil podobne. Oni so v vojni za svojo državo in ne bodo odnehali, dokler je ne bodo imeli. Vsako drugačno razmišljanje bi bilo iluzorno. Vse, kar se je v teh letih dogajalo v baskovski deželi, je bilo taktiziranje, politična igra, vendar brezkompromisna, kakršne je sposoben samo narod, ki ima pred očmi jasno začrtano svojo pot.
Ne, nisem zagovornik terorizma, kot bi morda kdo sklepal iz teh besed. Skušam le analizirati neko stanje, ki je bilo v zadnjih desetletjih v Evropi večkrat v središču pozornosti, a ga Evropa nikoli ni razumela, ker razmišlja po svoje in ne sprejema možnosti, da bi lahko obstajalo tudi drugačno razmišljanje.
To sem napisal z namenom, da pojasnim, da sedanja odločitev organizacije ETA, da preneha z oboroženim bojem, ni ne predaja in tudi ne priznanje sedanjega stanja; tudi to je politična taktika, vključena v predvolilni čas, kajti v Španiji bodo v kratkem predčasne volitve. Ni izključeno, da bo ljudska stranka na teh volitvah prejela absolutno večino in njenemu napadu na avtonomijo se bodo morali zoperstavi-ti Baski, Katalonci in drugi. Španska slika ni zelo različna od italijanske, obstaja revni jug z več kot 20-odstotno brezposelnostjo, ter bogati Katalonija in Baskija z do-kajšnjo rastjo in veliko nižjo brezposelnostjo. Simptomi Severne lige, ki obstajajo v Španiji, so tu potencirani z dejstvom, da gre za resnične nacionalne identitete z lastno zgodovino in več stoletno državnostjo, in ne za namišljeno identiteti, kakršna je - z nacionalnega in zgodovinskega vidika - zagotovo Bossijeva Padania.
Baski so letos spomladi dosegli priznanje skrajne nacionalne stranke. Bildu je lahko nastopila na volitvah in požela velik uspeh. Volili so jo predvsem tisti, ki so nekoč volili Batasuno, pa niso šli več na volitve odkar je bila Batasuna prepovedana, češ da podpira terorizem. Bil sem v Evropskem parlamentu leta 2003, ko so razpravljali o tej prepovedi. Takrat je v stras-
bourški skupščini sedel še predstavnik Ba-tasune Koldo Gorostiaga, ugleden ustavni pravnik, univerzitetni profesor, vsestransko razgledan in izobražen človek. Obravnavali so ga žaljivo, zaničevalno, in niso hoteli razumeti temeljnega dejstva, da je stranka, za katero glasuje več kot 15 odstotkov volilnega telesa politični problem, ki ga je treba reševati s politiko in ne z ukrepi javnega reda in varnosti.
Vse zaman. Do stopnje, da si španska vlada po bombnih atentatih leta 2004 na delavskih vlakih na območju Madrida - terjali so skoraj 200 življenj - ni pomišljala in je obtožila organizacijo ETA, da je zakrivila atentate. Ni minil dan, pa se je izkazalo, da je bila za to odgovorna Al Kaida. Aznar je ob tej blamaži padel, Zapatero pa se lekcije ni naučil. Nadaljeval je s staro politiko do Baskov vse doslej, ko so Baski s sporočilom o dokončnem prenehanju teroristične dejavnosti dejansko vzpostavili nove odnose. Politične odnose, seveda. Ni naključno, da se to dogaja v času, ko tudi v Kataloniji vre, tako močno, da se je celo filošpanski barcelonski dnevnik La Vanguardia odločil, da tiska izdajo v katalonščini, ki jo prodaja v 40.000 izvodih. K vsemu je seveda pripomogla gospodarska kriza, ki se tu meša s starimi nacionalnimi boji in z voljo po samostojnosti, ki se ji ne Baski ne Katalonci niso nikoli odpovedali.
Bivši slovenski predsednik Milan Kučan mi je nekoč pripovedoval o svojem srečanju z legendarnim katalonskim predsednikom Jordijem Pujolom. To je bilo še pred osamosvojitvijo Slovenije, vendar je bila samostojnost slovenske države že na tapeti. Pujol mu je takrat dejal, da je to priložnost, ki jo imaš samo enkrat v zgodovini in je ne smeš zamuditi, češ, Katalon-ci so jo po padcu Francovega režima zamudili. Kdo ve, mogoče pa se je motil.
Dejstvo je, da je madridski strah pred odcepitvami večdesetletna konstanta. V letu 2008, ko se je Kosovo pripravljalo na razglasitev samostojnosti, je bila Španija najglasnejši nasprotnik priznanja nove države; prav nič ni pomagalo, da so Zapateru, ki se je takrat pripravljal na volitve, evropski zavezniki (spomnimo se, Evropski uniji je takrat predsedovala Slovenija in o tem lahko pišem zavestno, ker sem pač bil zraven), torej Italija, Nemčija, Francija in Velika Britanija ponudili odložitev razglasitve neodvisnosti Kosova na čas po španskih volitvah, če bi Zapatero potem Kosovo tudi priznal. A Madrid se na to ni odzval. * * *
Tako smo prišli do današnjih dni. Tu bi moral razmišljanje končati s trditvijo, da je odločitev organizacije ETA o koncu terorizma nekakšen preludij v odcepitev baskovske države od Španije. Pa ne bom. To je še daleč, čeprav sem intimno prepričan, da bom doživel tudi samostojnost Katalonije in Baskije. Na severu se ločujejo tudi Škoti in Valižani, počasi nastaja nova Evropa, drugačna. Pot bo morda še zelo dolga, vendar ne vidim drugačnega izhoda iz sedanjosti. Pri Kataloncih in pri Baskih volja po samostojnosti narašča. Počasi, pravi Aureli Argemi, eminentna osebnost katalonskega narodnega duha, čas še ni dozorel, pragmatično ugotavlja baskovski novinar Martxelo Otamendi, ki je na svoji koži okusil španske zapore.
Katalonski kantavtor Lluis Llach je leta 1968 - takrat je še vladal Francisco Franco - spisal znano pesem L'estaca. Pesem govori o kolu, na katerega so ljudje privezani, in spodbuja k udarcem: udari sem, udari tja in zrušil se bo. Pred barcelonsko gotsko stolnico so ljudje ob nedeljah plesali sardano, nekakšno kolo, tipičen katalonski ples. To je policija dopuščala. Ko pa so začeli peti Estaco, je policija ljudi raz-gnala. Ampak režim je kljub temu padel.
Danes to pesem še vedno pojejo. Udari sem, udari tja ... naroda, ki se jima ne mudi in čakata na nov primeren trenutek. Terorizem je bil v napoto. Dejstvo, da so se mu odpovedali, daje slutiti, da so politične spremembe danes veliko bližje kot včeraj, čeprav ne za vogalom. Čas, kot ga pojmujemo mi, je zelo relativen. Navsezadnje drevo v Gerniki stoji že 450 let.
14
Nedelja, 23. oktobra 2011
NEDELJSKE TEME
/
Po dolgem premlevanju, smo pri planinskem društvu v Gorici odločili, da bomo društveni izlet ob stoletnici ustanovitve priredili v Bolgarijo. Za večino udeležencev neznano deželo smo obiskali od 25. junija do 3. julija. Od takrat so minili že več kakor trije meseci. Žal prehitro, je prišla jesen, ostali pa so lepi in prijetni spomini na devetdnevno planinsko, turistično in kulturno obarvano popotovanje po deželi, ki je sicer že od leta 2007 formalno članica Evropske unije, potrebnih pa bo zagotovo še ogromno naporov, da se nadoknadijo velike razlike v gospodarstvu, družbeni ureditvi in splošnem razvoju. Osrednji del izleta je bil planinsko naravnan. Program je predvideval vzpon na najvišji vrha Balkanskega polotoka - Musalo (2.925 m) nekaj metrov nižji Vihren v Pirinskem gorstvu in na Vitošo, hišno goro milijon-
je smo si ogledali le glavno mesto in zahodni del dežele, ki od nekdaj povezuje evropski zahod in vzhod ter dalje, preko Črnega morja, Malo Azijo. Videli smo kar nekaj kulturnih in naravnih spomenikov, spoznavali značilnosti in zanimivosti »starodavnih« granitnih gorskih skupin »planin« in z zanimanjem ugotavljali veliko podobnosti z našimi kraji, posebej kar zadeva imena gorskih vrhov, vodnih tokov, pašnikov. Odkrili smo tudi, da so Bolgari po svoje posebni v sporazumevanju. Ko prikimajo, pomeni to ne, ko odkimajo z glavo pa je ravno obratno.
Pot v Bolgarijo in nazaj je bila tudi priložnost še za krajši ogled Beograda in Avale ter Djakova sredi panonskih širjav, kjer je škof Strossmayer skušal uresničiti svojo zamisel o medverskem in mednarodnem stičišču narodov. Imeli smo priložnost neposredno doživeti, posebej na hrvaško-srbski in srbsko-bolgarski
OB STOLETNICI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA
Planinarjenje v bolgarskih gorah Vitoša, Musala
in Vihren
Vlado Klemše
Cerkev Aleksandra Nevskega v Sofiji
ske bolgarske prestolnice. Na Musalo smo se, čeprav sredi poletja, povzpeli v zimskih razmerah, bolj naklonjeno pa nam je bilo vreme ob vzponih na Vitošo in Vihren, čeprav smo tudi tu pogrešali času primerne poletne temperature. V celoti smo uresničili tudi turistični del izleta, za kar si je posebej prizadeval naš odlični planinski in turistični vodnik Janez Pretnar. Na pot smo se z udobnim Alpetourovim avtobusom - za logistiko je namreč poskrbela omenjena turistična agencija iz Kranja - odpeljali v soboto, 25. junija in spet pristali na parkirnem prostoru pri Rdeči hiši v Gorici, v večernih urah, v nedeljo, 3. julija. V pisani in prijetni druščini smo se znašli planinci z Goriškega, Tržaškega in Benečije in tudi prijatelji z Gorenjske.
Okvirni program
Najbrž bi bilo pretirano, če bi trdil, da smo v dobrem tednu odkrili in spoznali Bolgarijo. Podrobne-
meji, kjer še stojijo stražarski stolpi, kako težaven, zapleten in dolgotrajen je proces zbliževanja in združevanja in odpravljanja meja v naši sodobni Evropi.
Beograd včeraj, danes in jutri
Nekajurni vodeni ogled nekdanjega glavnega mesta skupne države Jugoslavije je bil za nekatere udeležence izleta novost, za druge vračanje v preteklost, za vse pa tudi pretresljivo srečanje z vojno, oziroma njenimi posledicami, na kar opozarjajo v letalskih napadih poškodovane palače na Kneza Miloša ulici in drugih središčnih območjih. Ustavili smo se pred Hišo cvetja, šli na krajši ogled, v spremstvu krajevnega vodiča, nikoli dokončane cerkve sv. Save, se sprehodili po Kalemegdanu, od koder je najlepši pogled na sotočje Donave in Save, se peljali mimo palače nekdanje Zvezne skupščine, skozi Novi Beograd, mimo velikih športnih objektov, pa tudi skozi revna in za-
Stene v
Belogradčiku
nemarjena predmestja milijonske prestolnice, kjer se sicer, poleg barakarskih naselij gradijo tudi novi gospodarski in stanovanjski objekti in hoteli.
V	novem in prijetnem hotelu Elegance na Zre-njaninskem putu (ulici), na desnem bregu Donave, smo prenočili dvakrat, prvi in zadnji dan našega izleta.
Domus Romuliana, cesarska palača, trdnjava in mesto iz pozne antike
Ruševine se nahajajo nekaj kilometrov pred Za-ječarjem, nedaleč od srbsko-bolgarske meje. Tu smo se ustavili na poti proti Sofiji. Na novo so ruševine nekdanjega centra oblasti začeli odkrivati pred nekaj desetletji, čeprav so že pred skoraj dvema stoletjema vedeli zanj in ga celo upodobili. Trdnjava-mesto, danes poimenovano tudi Gamzigrad, sodi med pomembnejše objekte iz obdobja pozne antike na tem območju. Zgradil naj bi ga rimski cesar Galerij v čast svoji materi Romuli, priča pa o veličini, bogastvu in strateškem pomenu vzhodnega dela imperija. Objekt je v kasnejših stoletjih služil tudi kot vojaška utrdba, doživel je več prezidav in se tudi zaradi tega ohranil do današnjih dni. Pospešeno ga obnavljajo, tudi s finančno pomočjo mednarodne skupnosti.
Stene v Belogradčiku
Če je Domus Romuliana enkraten zgodovinski spomenik, so stene pri Belogradčiku izjemen naravni spomenik, vreden ogleda, čeprav leži nekoliko stran od glavnih prometnih poti.
Prav nad mestom se dvigajo že od daleč lepo vidne mogočne tvorbe iz strjenega in rdečkasto obarvanega peska in prodnikov, bizarnih oblik. Ob vznožju stolpov so v prejšnjih stoletjih zgradili obzidje in območje spremenili v skoraj nezavzetno trdnjavo. Do vrha sten je urejena planinska pot, razgled pa je nekaj posebnega, saj se skale in stolpi raztezajo na površini nad 30 kvadratnih kilometrov. Pravi raj za fotografe in ljubitelje narave! Škoda, kajti čakalo nas je še nekaj dolgih ur vožnje proti Sofiji, sprva počasneje po nekakšnem neprekinjenem gradbišču ceste in zasilnih stezah, bliže prestolnici pa po večpa-sovnici, ki so ji nekdaj rekli avtocesta, pa to še danes ni.
Sofija ali starodavna Serdica
V	Sofiji, kjer v središču mesta in v nepreglednih primestnih naseljih živi okrog poldrugi milijon ljudi, smo se za dve noči namestili v prijetnem hotelu Sofija, na Pirotski ulici, v strogem središču. Na ogled in spoznavanje mesta smo se zato odpravljali kar peš. Sicer smo ponedeljek izkoristili za izlet na 2390 m visoko in lahko dostopno planino Vitoša. Na Vitoši je bil do pred leti osrednji zimskošportni center, to vlogo pa, zaradi ugodnejših snežnih pogojev, vse bolj prevzema zlasti Bansko.
Vitoša - narodni park, ki obsega nad 22.000 hektarjev - je poleti videti zapuščena in zanemarjena. Po dobro označeni stezi in v družbi mrzlega in nadležnega vetra smo se napotili proti vrhu, kjer sameva planinski dom, kjer smo bili skoraj edini gostje. Izletniki, ki so izbrali drugo, manj zahtevno varianto - pohajkovanje ob avtobusu na parkirišču - so lahko občudovali bogato in pestro floro. Ker smo za vzpon na
Vitošo, od koder je ob jasnem vremenu lep na Sofijo - rabili le nekaj ur, smo popoldne iz li za prvi krog ogledov zanimivosti - spomenik kva, palač in drugih objektov - osrednjega de je, med drugim edine ohranjene mošeje v m bližini hotela smo odkrili in naslednji dan z z njem raziskovali tradicionalno tržnico, se sp po obnovljeni pokriti tržnici, povsem podobni ki kot v številnih srednjeevropskih mestih. Z sedniško palačo, kjer se vsako uro izmenjava straža, in v neposredni bližini smo si ogledal ke starodavne Serdice - predhodnice današnj in obnovljeno zelo staro cerkvico, menda naj v Sofiji - rotundo sv. Georgija. Ogled Sofije bi čno okrnjen brez ogleda dveh znanih cerkva, mentalne cerkve Aleksandra Nevskega, ki je ja cerkev v Bolgariji in majhne ruske cerkve kolaja. Nastanek Sofije - Serdice (Serdijci so rod, ki je naseljeval to območje) zgodovinarji jo v 7. stoletje pred našim štetjem.
Narodni m
Urejen je v nekdanji razkošni predsedn zidenci, ob vznožju Vitoše. Ob pogledu na mentalno zgradbo in ogromen park se vsilj merjava s splošno in globoko revščino, ki jo je ti na vsakem vogalu glavnega mesta, še bolj p pol praznih vaseh na podeželju.
Po spremembah v družbeni ureditvi so suzni rezidenci uredili sedež narodnega muze ponaša z enkratnimi zbirkami zlatega in srebrn
Med in gozdni sadeži
kita, posodja in drugih predmetov iz dragoce vin, na katerih je dežela še posebej bogata. Na lju današnje Bolgarije in sosednjih pokrajin s kaj stoletij pred našim štetjem in do prihoda nov živela različna ljudstva, ki so razvila zelo kulturo, v mnogočem konkurenčno sosedn Razstavljeni predmeti so bili v glavnem najde vilnih gomilah (mogilah) grobiščih in jamah. in enkratne so tudi najdbe iz obdobja neolitik leolitika. Muzejske zbirke ponujajo obiskovalc gat prerez bolgarske starejše in novejše zgodo etnografije. Po vzgledu podobnih institucij v noevropskih deželah, imajo obiskovalci na vo gato izbiro kakovostnih spominkov (na prver ikone), skromna pa je ponudba strokovne lit v tujih jezikih, da kakovosti prevodov (vsaj tisi lijanščino) ne omenjamo.
Iz Narodnega muzeja nas je pot vodila p gu, v nekaj nad 60 kilometrov oddaljeni Samo! stece ob vznožju pogorja Rila.
Mesto kova rezbarjev in slika
Samokov danes šteje okrog 28 tisoč prel in je izhodišče, z bližnjim Borovcem, za vzpon salo predvsem pa za številna smučišča na t močju. V 14. stoletju je bilo v kraju središče : ske industrije v 18. in 19. stoletju pa se je tu
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 23. oktobra 2011
15
kaj »naših« se je vrnilo v dolino, drugi smo kar vzeli pot pod noge - da pot, kajti med postajo žičnice in kočo Musala (2389 m) je širok kolovoz in samo nekaj metrov višinske razlike. Priganjalo nas je vreme in nismo se veliko ustavljali. Malo više od planinske postojanke, med prvimi zaobljenimi granitnimi skalami nas je pozdravil »balkanski« sneg. Pri drugi koči, Ledeno jezero, slabe tričetrture pod vrhom, ga je bilo že nekaj centimetrov. Na srečo je bila temperatura malo nad ničlo in so gojzarji še prijemali. Čez strm in s snegom zabasan žleb smo pritrdili vrv. Koča na vrhu, koča samo po imenu, kajti v glavnem služi vremenoslovcem, je bila ukleščena v žled. Obiskovalcem je namenjena majhna soba in v njej nekaj klopi. Postrežba je špar-tanska, saj lahko dobiš le čaj in razglednico. Kočo oskrbujejo s tovorno žičnico iz doline Belega Iškarja, ki, po sotočju s Črnim Iškarjem, teče mimo Samokova.
Iz strahu pred dodatnim poslabšanjem vremena smo se odločili za čimprejšen sestop. Po-vratek seveda v smeri pristopa in - veliko presenečenje - na poti od Musale proti Jastrebecu nas preseneti celo občasno nekaj jasnine. Slabo vreme se je očitno preselilo v dolino. Potrditev doživimo malo kasneje, saj nas že na kabinski žičnici dohi-
Poleti na Jastrebecu
vala odlična rezbarska in slikarska šola. Izdelki iz slikarskih in rezbarskih delavnic krasijo številne cerkve in samostane, tako na območju današnje Bolgarije, kakor tudi v sosednjih deželah, ki so v različnih obdobjih sodile v sklop »velike« Bolgarije. Že ob prihodu in namestitvi v hotelu Grand nas je pozdravil droben de-žek, nekakšno pršenje, čeprav so se visoko nad Rilo občasno pojavljali tudi prameni jasnine. Rahlo upanje, da bomo naslednji dan le stopili na najvišji vrh Bal-
kana. Šoferja sta nas zjutraj odpeljala do dobrih osem kilometrov oddaljenega Borovca (1350 m), do dolinske postaje žičnice na Jastrebec, ki je izhodišče za Mu-salo. Bili smo zgodnji in prvi, pa smo zato počakali na zagon naprave. Vremenske razmere na zgornji postaji, tisoč metrov više, so bile vse prej kot obetavne. Ne-
ti gost dež. V Borovcu se preoblečemo v suha oblačila in naredimo obračun. Na poti smo bili dobrih šest ur. Preostanek dneva izkoristimo za selitev v Bansko.
Bansko, vse bolj oblegano turistično središče
Po napornem planinskem izletu si privoščimo dan sicer aktivnega počitka. Cilj je mestece Melnik. To pomeni približno dveurno vožnjo iz Banskega mimo Razloga v dolino Strume in ob njej skoraj do bol-garsko-grške-makedonske meje. Vodnik Janez nam je priporočil ogled Melnika, nekdaj pomembnega središča za trgovanje z vinom, ki so ga upravljali predvsem Grki. Kraj je izgubil nekdanji sloves in večino prebivalcev, ki so se izselili. Danes jih je samo nekaj nad dvesto. Postaja pa vse bolj zanimiva in privlačna turistična točka. Novi prebivalci obnavljajo stare hiše iz kamna in lesa, odpirajo gostišča, pivnice in vinske kleti. Eno od »mehan« (tako namreč v deželi pravijo gostilni) smo obiskali in tudi opravili pokušnjo (vin). Iz mesteca je speljana, v prvem delu kar po strugi hudournika, nekoliko zanemarjena steza do samostana Rožen, skozi sotesko, sredi peščenih gričev in grap. Kar zahtevna hoja, pod grškim soncem, v razdalji dobrih šest kilometrov. Samostan Rožen, ki ga lepo vzdržujejo in stalno obnavljajo, se ponaša z mogočno trto, ki preko latnika pokriva dobršen del dvorišča, kjer je tudi studenec žive in, kot zatrjujejo, zdravilne vode. V Melnik se vrnemo z avtobusom.
Vihren najvišji vrh v Pirinskem gorstvu
Iz Banskega je skozi mogočen in zaščiten gozd speljana 12 kilometrov dolga pot do nadmorske višine okrog 1800 metrov, do kraja Banderice. Levo,
jroti ju-cov, me-
irjev
bivalcev na Mu-em ob-železar-obliko-
na Todorovki (vrh je na nadmorski višini nekaj nad 2700 m), se lepo vidijo naprave največjega zim-skošportnega središča. Ob jutranjem prihodu smo edini gostje na velikem parkirišču, kjer je tudi zasilna okrepčevalnica. Opremimo se in se po lepo uhojeni stezi odpravimo proti našemu cilju, vrhu Vihrena, ki je samo za desetino metrov nižji od Musale. Kljub temu, da se pogosto ustavljamo in fotografiramo bogato cvetje smo v dobre pol ure pri (žal zaprtem) planinskem domu »Hiža Vihren« na nadmorski višini 1955 m. Do tu je bil sprehod, na-
Samostan Rila naša zadnja postaja v Bolgariji
Da bi se ognili predvidenemu navalu turistov v svetovnoznanem samostanu Rila in ker nas je ta dan čakala kar dolga pot do Beograda, smo iz Banskega odpeljali zgodaj. Bili smo res med prvimi obiskovalci znanega verskega, kulturnega in političnega središča Bolgarije z več kakor tisočletno zgodovino. Političnega in kulturnega središča, ker so tu delovali prosvetitelji, ki
Vrh Musale
prej se začenja precej strmo vzpenjanje proti sedlu Kabala (približno 2600 m) od koder nas čaka še slaba ura precej enolične steze proti vrhu (2914 m).
Vreme je v primerjavi z Musalo bolj naklonjeno. Okoli nas se sicer podijo megle, vendar pa so vmes tudi trenutki jasnine, ko pod nami uzremo nekaj jezer (na celotnem območju jih je nekaj deset) in vrhove sosednjih grebenov. Vreme drži in zato si vzamemo čas. Ko posije sonce, se oziramo v dolino, kjer je globoko pod nami Bansko in kjer se zdi, da gosto dežuje. Ob spoštovanju tradicije na vrhu opravimo tudi planinski krst. Če smo na Musali srečali le skupinico premraženih in slabo opremljenih Angležev, je na Vihrenu bolj živo. Pozdravimo se in izmenjamo nekaj besed s skupino Čehov in Rusov. Ob sestopanju spet občudujemo cvetje, zaman pa se oziramo v nebo, za orli, in po bližnjih pobočjih za gamsi ali drugo divjadjo. Vtis imamo, da smo sredi mrtvega naravnega parka Pi-rin. Pri planinskem domu Vihren se osvežimo in sestopimo še do avtobusa. K uspešnemu in srečne-
so s svojim delom in vzgledom spodbujali in utrjevali narodnostno zavest. V samostanu, nastal je že v 10. stoletju, ki je vključen v seznam svetovne kulturne dediščine, imajo lepo urejen muzej, ki smo si ga tudi ogledali. Da smo pravilno ravnali smo ugotovili ob odhodu, ko je bilo parkirišče že povsem zasedeno z avtomobili in avtobusi. Samostan je na nadmorski višini 1145 m. Dostop je po okrog 15 kilometrov dolgi in precej ozki cesti, po dolini Rilske reke. Neobičajno dolg postopek na meji nam krepko podaljša potovanje v Beograd. Pred vstopom v mesto se zapeljemo še na Avalo. Sledi vožnja skozi mesto, stari most na Donavi, Zrenjaninska cesta in naš že znani hotel.
Djakovo - katedrala in festival foklore
Da meje še obstajajo in to močno neprepustne, smo kar dolgo ugotavljali na srbsko-hrvaški meji na avtocesti in izgubili precej potrpljenja.V
Melnik
mu izidu planinskega izleta nazdravimo z zalogo, ki smo jo nabavili prejšnji dan v Melniku.
Čaplja na zvoniku cerkve, veter in kiselkaste češnje
Že ob prihodu v Bansko, kjer smo bivali v hotelu Rodina, v starem delu mesta, smo na strehi zvonika bližnje cerkve opazili velik kup dračja, v njem pa troje čapljinih mladičev. Ob jutranjem radovednem in vztrajnem opazovanju smo presenetili starša pri delu -dograjevanju gnezda - naraščaj pa pri jutranji telovadbi in higienskih opravilih, ki so za mimoidoče lahko zelo neprijetna. Dodobra smo si ogledali mesto, ki ima kakih 10 tisoč prebivalcev in ki je v starem delu lepo obnovljeno. Cerkev, zgrajena v prvi polovici 18. stoletja, je še danes med največjimi v Bolgariji. Povsem drugačen vtis pušča novi del. Na vrtovih hiš so se ru-binkasto lesketale češnje - nekoliko kiselkaste za naš okus. Zdi se čudno, a ni, saj leži Ban-sko na nadmorski višini okrog tisoč metrov.
Djakovu, sredi Panonske ravnine, smo želeli samo obiskati monumentalno cerkev, pa smo se znašli v gneči vsakoletnega srečanja folklornih skupin, Hrvaške in tudi drugih pokrajin nekdanje skupne države, ki ga, poleg nastopov narodnih noš in pevskih ter plesnih skupin obeležujejo seveda tudi stojnice in kioski. Bil je velik ljudski praznik, prava gneča, žur, kjer ni manjkalo odlične jagnjetine in oddojka, piva in vina. Škoda, ker smo se že sredi popoldneva morali odpraviti proti Zagrebu in naprej v Gorico.
16
Nedelja, 23. oktobra 2011
NEDELJSKE TEME
v
Čeprav je zanimanje za mlečne kvote pri nas močno padlo, ker se je število rejcev, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, močno skrčilo, gre še vedno za zelo aktualno temo na državnem nivoju. Kazni, ki jih morajo (ali bi jih morali) plačevati rejci, ki so prekoračili svoje proizvodne kvote, še vedno burijo duhove, ker se s tem v zvezi mnenja politikov razhajajo. Nekateri so mnenja, da je treba ta dolg do Evropske unije poravnati, drugi pa trdijo, da je bila Italija pri določanju nacionalnih kvot močno prikrajšana in je vsled tega že plačala svoj dolg.
Pri tem ji je prišla na roko reforma EU o upravjanju kvot iz leta 2008, ki uvaja novo zelo jasno in nedvoumno pravilo, po katerem se kazni zaračunavajo za presežke proizvodnje mleka posameznih rejcev, le če pride do presežka na nacio-
AKTUALNA TEMA V ITALIJI
Prireja mleka
/
in
jema, velike težave, ker so bile v mnogih primerih mlečne kvote, ki so bile dodeljene posameznim govedorejskim gospodarstvom, izpod njihovega obsega prireje mleka. Krivdo za to gre pripisati državi, ki zaradi svoje slabe organiziranosti ni znala določiti točne količine prirejenaga mleka na posameznih kmetijah in vsled tega je bil zgrešen (prenizek) tudi podatek o nacionalni proizvodnji mleka, ki ga je le-ta sporočila Evropski skupnosti. Od tod visoke kazni, ki jih je Italija morala izplačevati skupnosti, pozneje pa EU.
Problem se je, kot smo že poudarili, rešil, vsaj kar zadeva zadnji dve kvotni leti, z že omenjeno reformo. Po tolikih letih presežkov prireja mleka v Italiji ni prekoračila razpoložljive nacionalne kvote v kvotnih letih 2009-2010 in 2010-2011. Kot je znano se kvotno leto začne 1. aprila in se zaključi 31. marca naslednjega leta.
Prireja mleka je v zadnjem kvotnem letu 1/4/2010 - 31/3/2011 dosegla 10.612.864 ton mleka, ob razpoložljivosti 10.841.589 ton mleka, kar pomeni, da so italijanski rejci proizvedli skupno 228.725 ton mleka manj, kot bi ga lahko. Dosedanji podatki o prireji mleka v tekočem kvotnem letu 2011-2012 kažejo, da se bo to stanje ponovilo.
Zgleda torej, da se je problem mlečnih kvot v Italiji končno rešil. K temu bo pripomoglo, poleg omenjene reforme, tudi dejstvo, da ostaja iz leta v leto v rastočem obsegu veliko kvot neuporabljenih. Razlika med rejci, ki razpolagajo s kovo-to in tistimi, ki so prenehali s prirejo mleka je iz leta v leto večja. Število prvih je bilo 40.699 ob zaključku zadnjega kvotnega leta 2010-2011, drugih pa 35.580. To pomeni, da je 5.119 (12,5%) gove-dorejskih gospodarstev v zadnjem letu prenehalo s prirejo mleka. Podatki so vse prej kot spodbudni, saj odvisnost Italije od uvoza glede mleka narašča in presega 6 milijonov ton, kar močno bremeni uvozno-izvozno državno bilanco. Poleg tega pa se s krčenjem števila čred, zlasti na višinskih območjih in tistih z omejenimi proizvodnimi da-
S krčenjem števila čred, zlasti na višinskih območjih in tistih z omejenimi proizvodnimi danostmi, vse pogosteje pojavljajo primeri zaraščenosti travnopašniških površin. Vsled tega nastajajo hudi problemi pri varstvu in ohranjanju krajine, pri čemer je imela in ima živinoreja, posebej pa govedoreja, nenadomestljiv o vlogo.
nalni ravni. Glede na to, da je prireja mleka v Italiji v zadnjih dveh letih izpod razpoložljive nacionalne kvote, je 9972 rejcev, ki so prekoračili prag individualne razpoložljive mlečne kvote, oproščenih denarne kazni.
Obstaja seveda odprto vprašanje za presežke iz prejšnjih let, za katere niso rejci, ki so jih presegli, plačali predpisanih kazni.
Rekli smo, da so mlečne kvote vse od njihove uvedbe pred dvajsetimi leti povzročale italijanskim rejcem - naša dežela ni pri tem ni bila iz-
nostmi, med katere spada tudi naša dežela, vse pogosteje pojavljajo primeri zaraščenosti travno-pašniških površin.
Vsled tega nastajajo hudi problemi pri varstvu in ohranjanju krajine, pri čemer je imela in ima živinoreja, posebej pa govedoreja, nenadomestljivo vlogo. Na teh območjih bi bilo zato potrebno najti sredstva za oživitev te dejavnosti, sicer jim pretijo nepovratni procesi krajinskega propadanja.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
SLOVENIJA
Kakovostna, varna in okusna hrana po zaslugi kmetov
LJUBLJANA - V Sloveniji se je treba zahvaliti zlasti kmetu, obrtniku in delavcu, ki omogočajo kakovostno, okusno in varno hrano, meni minister za kmetijstvo, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. »Kot država bomo zrelost pokazali tudi s tem, da bomo našim proizvajalcem hrane pokazali spoštovanje, ki si ga zaslužijo,« je povedal ŽidanVpliv rastočega nihanja cen na kmetijsko proizvodnjo in zagotavljanje varne preskrbe s hrano, tako na globalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni, je izpostavljen tudi v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, so v sporočilu za javnost poudarili na ministrstvu za kmetijstvo.
Resolucija med drugim opozarja na vpliv glo-
balizacije in liberalizacije, gibanja cen energentov ter bioenergije, podnebnih sprememb in špekulacij na trgih s kmetijskimi proizvodi. Na rast cen hrane pa vplivajo tudi naraščajoče prebivalstvo ter spremembe v njihovih prehrambenih navadah, kot na primer povečana poraba mesa in mleka v hitro razvijajočih se državah kot sta Indija in Kitajska.
V	EU po nekaterih ocenah že okoli 80 milijonov prebivalcev živi na pragu revščine. Unija od leta 1987 izvaja ukrep pomoči v hrani, v okviru katerega danes razdeljujejo osnovna živila in prehrambeni paketi že skoraj 18 milijonom revnih v dvajsetih državah članicah.
Slovenija že šest let sodeluje v tem evropskem ukrepu. S pomočjo dobrodelnih organizacij, Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas, bo letos razdeljenih nekaj več kot 6000 ton hrane več kot 200.000 prejemnikom v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov. Zaradi krize se je število prejemnikov v primerjavi s preteklimi leti povečalo za več kot 30 odstotkov.
V	okviru ZN so si razvite države kot prvi razvojni cilj tisočletja zadale izkoreninjenje ekstremne revščine do konca leta 2015. Vendar so zadnji podatki zaskrbljujoči. Na svetu je namreč že milijarda ljudi, ki dnevno nima rednega dostopa do hrane. Stanje je v zadnjih dveh letih še dodatno poslabšala svetovna finančna kriza. Do leta 2050, ko naj bi število prebivalcev naraslo na devet milijard, bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati kar za 70 odstotkov, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo. (STA)
STROKOVNI NASVETI
Prišel je čas pobiranja oljk
Zaradi minulih visokih temperatur in zaradi pomnjkanja padavin bomo letos pobirali oljke prej, kot po navadi. Sedaj je čas, da pobiramo oljke za predelavo v namizne oljke, prav kmalu pa bomo pobirali toskanske sorte. Belico bomo pobirali 10-15 dni kasneje. Določanje pravega časa za pobiranje oljk je izredne važnosti in zelo vpliva na kakovost oljčnega olja. Zato priporočamo, da se za določanje najprimernejšega časa pobiranja oljk posvetujemo s strokovnjaki.
Letos bo izplen (odstotek olja na količino oljk) po vsej verjetnosti višji, kot po navadi. To pa še ne pomeni, da bomo imeli več pridelka. Poveča se le koncentracija olja, ker je vode v plodovih zaradi sušnega obdobja veliko manj.
S pobiranjem začnemo, ko je kožica v celoti obarvana, meso pa je še trdo in ne obarvano. To velja za toskanske sorte. Belica se obarva zelo pozno, zato za določanje zrelosti uporabljamo drugačen kriterij. Poberemo jo, ko je rumeno zelene barve in ko je meso mehko in kašasto. Pravi čas pobiranja je odvisen od nasada do nasada, od lege, osončeno-sti, gojitvenih posegov. Čas pobiranja je tudi odvisen od velikosti nasada. V primeru velikega nasada moramo začeti s pobiranjem prej, da utegnemo pobrati vse pred mrazom ali morebitnim dežjem.
V času, ki je najbolj ugoden za pobiranje, vsebuje plod največ olja in ostalih koristnih snovi, posebno antioksidante, količina negativnih peroksidov pa je v tem času najnižja. S časom se antioksidanti postopoma razgrajujejo.
Eden najvažnejših faktorjev pri določanju kakovosti olja je tudi odstotek prostih maščobnih kislin, ki mora biti čim nižji. Ta stopnja je najnižja v olju, ki smo ga pridobili iz plodov pobranih v pravem času. Če pa plodovi ostanejo predolgo na drevesu se stopnja kislin postopoma viša. Prezreli plodovi izgubijo vodo, a tudi druge koristne snovi, zato se kakovost olja zmanjša. Zakasnelo pobiranje ni priporočljivo, tudi ker veliko plodov pade na tla in se poškoduje.
Ponekod je bil letos napad oljčne muhe kar močan. V nasadih, ki so utrpeli močan napad oljčne muhe, moramo čimprej pobrati oljke, da omilimo škodo. Pozorni pa moramo biti na karenčno dobo med zadnjim škropljenjem in pobiranjem. Kjer pa je muha v tem času prisotna, se moramo obrniti na strokovnjake za posamezne primere, če menimo, da moramo škropiti. Le v primeru, da je do pobiranja že veliko časa (vsaj 20 dni) in ob nasvetu strokovnjaka, lahko škropimo. Seveda to velja le za belico, ki jo poberemo pozneje.
Pred pobiranjem pripravimo vse potrebščine. Ob nakupu lestev izberimo lahke in praktične za pre-
nos. Če jih še nimamo, kupimo plastične zaboje z luknjami, ki jih bomo uporabljali bodisi za prenos nabranega pridelka iz oljčnika, kot tudi za skladiščenje do prenosa v oljarno - torklo za predelavo.
Pred pobiranjem pokosimo pred drevesi, da ne bo težav ob polaganju mreže. Oljk s tal ne pobiramo. Če namreč ležijo veliko časa na tleh, lahko gnijejo, kislina se znatno poveča in kakovost olja se zmanjša. Obenem so odpadle oljke po večini črvive ali drugače poškodovane.
V naših krajih oljke po navadi pobiramo tako, da plodove ročno smukamo s pomočjo raznih pripomočkov. Ročni način pobiranja najbolje ohranja kakovost plodov in torej olja.
Oljke moramo po pobiranju čim prej predelati. Zato se moramo pravočasno javiti v oljarni za predelavo, posebno če je pridelek obilen. Najboljšo kakovost lahko dosežemo, da nabrane oljke čim prej, po možnosti že v naslednjih 24 urah po pobiranju tudi predelamo, kar pa je po navadi nemogoče. Vsekakor pa je bolje, da nabrane oljke sproti predelamo, kot pa da stojijo več časa doma in čakajo, da smo vse pobrali. Ko hitra predelava v torkli ni mogoča, bomo oljke hranili v suhem, hladnem, zračnem in čistem prostoru, v plastičnih zabojih ali dobro raztegnjene po tleh na lesenih podih, ne pa na kupu, da se ne bi pregrele in pokvarile. Plast oljk naj bo debela od 5 do 8 cm. Nikakor jih ne smemo hraniti v vrečah, posebno pa ne v plastičnih. Če moramo čakati na predelavo več dni, jih moramo občasno premešati, da se ne ovlažijo in splesnijo.
Za ohranjanje kakovosti olja je zelo važno, kako ga hranimo. Izbirali bomo lahko med posodami iz polietilenskih smol, nerjavečega jekla, stekla ali drugega inertnega materiala. Take naj bodo tudi posode za prenos olja iz oljarne. Kovinske posode niso primerne. Če olje hranimo v steklenicah, naj bodo temne barve, saj je olje zelo občutljivo na svetlobo. V prostoru, kjer hranimo olje, naj ne bo močnih vonjav. Komaj pridelano sveže olje je večinoma motno. Sčasoma se zbistri in primesi se sesedejo na dno. Zato moramo opraviti nekaj pretokov. Prvi pretok opravimo približno mesec dni po predelavi. Pri tem moramo paziti, da olje ne pride v stik z zrakom in svetlobo. Temperatura prostora, kjer hranimo olje, naj bo čim bolj enakomerna, po možnosti okrog 15° C.
Takoj po končanem pobiranju oljčna drevesa poškropimo z bakrovimi pripravki proti oljčni kozavosti. Obenem škropljenje z bakrom pospeši olesenitev mladik, kar poveča odpornost proti mrazu. Škropljenje tudi razkuži morebitne rane, ki smo jih nehote naredili ob pobiranju.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 23. oktobra 2011
17
Slika ne kaže nič dobrega. Dnevniki, ki izginjajo, dnevniki, ki se združujejo. To so podatki, ki so jih člani odbora združenja manjšinskih dnevnikov Midas obravnavali na svoji zadnji seji v Strasbourgu in to so podatki, ki jih je predsednik združenja, odgovorni urednik južnotirolskega dnecvnika Dolomiten Toni Ebner, navedel v poročilu, ki ga je podal na zasedanju mešane skupine Evropskega parlamenta za manjšine, ki mu predseduje madžarska poslanka Kinga Gal.
SREČANJE VODSTVA ZDRUŽENJA MIDAS Z EVROPSKIMI POSLANCI
Finančna kriza resno ogroža dnevnike
• II II	IVI
v jezikih manjšin
Bojan Brezigar
Sledil je drug udarec v keltskem svetu: prenehal je izhajati edini dnevnik v irskem jeziku La (Dan). Ta dnevnik je nastal na osnovi obvez severnoirskega mirovnega sporazuma izpred trinajstih let; bil je edini dnevnik v irskem jeziku, izhajal pa je v Belfastu na Severnem Irskem. Prejemal je znatno podporo iz sredstev, ki jih je mirovni sporazum namenjal promociji irskega jezika, vendar so pred tremi leti oblasti ta sredstva ukinile in dnevnik je usahnil. Čeprav je irščina uradni jezik irske republike, v tem jeziku ne izhaja noben dnevnik. Irske ovblasti se izgovgarja-jo, da bi s financiranjem kakega dnevnika kršile določila o konkurenčnosti, dejansko pa za njimi stojijo močni lobiji obeh velikih irskih dnevnikov v angleškem jeziku, Irish Times in Independent, ki ne marata konkju-rence v irščini.
Pred dvema mesecema pa je še en jezik ostal brez svojega dnevnika, to je galicij-ščina, jezik, ki ga govorijo na severozahodu Španije. Prenehal je namreč izhajati dnevnik Galicia Hoxe, prav tako zaradi ukinitve javnega financiranja. Galicijska vlada, ki jo sestavljajo predstavniki ljudske stranke (Partido popular), ki je na zadnjih deželnih volitvah premagala prejšnjo koalicijo, ki so jo sestavljali socialisti in neodviosna galicijska stranka BNG, je namreč močno skrčila prispevke za ohranjevanje in promocijo jezika, omejila je galicijščino v šolah in med drugim tudi skrčila sredstva za medije. Tako je prenehal izhajati edini galicijski dnevnik, ki sedaj izhaja samo v spletni obliki, prizadeti pa so bili tudi tedniki in revije, ki so izhajale v galicijščini.
Prenehal je izhajati tudi osrednji ruski dnevnik v Estoniji, Molodež Estonii. Dnevnik so doslej financirali nekateri ruski poslovneži, ki pa so v zadnjem letu odpovedalo podporo in dnevnik so morali ukiniti.
Treba je omeniti še dve združitvi. Po združitvi dveh manjših švedskih dnevnikov na Finskem, do katere je prišlo predvsem iz tržnih razlogov, ker sta oba dnevnika pripa-
Na slikah: pod naslovom predsednik združenja Miodas Toni Ebner in generalni sekretar Günther Rautz;
spodaj člani odbora združenja Midas;
desno logotip združenja, ki povezuje manjšinske dnevnike.
Začelo se je leta 2003, sicer ne zaradi ekonomske krize ampak zaradi samovoljne odločitve španskih oblasti, ki so pod obtožbo sodelovanja z organizacijo ETA zaprle edini baskovski dnevnik Egunkaria. Minilo je osem let in sodni postopki so se pravnomočno iztekli: tožilci niso dokazali nikakršnega sodelovanja dnevnika Egunkaria z organizacijo ETA in vse obtožence, ki so jih takrat zaprli, nekatere pa celo v zaporu mučili, oprostila. Še več, sodišče je v razsodbi zapisalo, da nekaterim obtožencem v priporu niso bile zajamčene niti temeljne človekove pravice, kar je prvi tak primer v zgodovini Španije. Časnik je prenehal izhajati, država je zaplenila in razprodala premoženje ter ukinila založbo, civilne tožbe bodo trajale kako desetletje ali več in samo veliki aktivnosti Baskov je treba pripisati zaslugo, da so medtem ustavonili nov dnevnik Berria, ki sedaj redno izhaja.
Potem je padla v vodo pobuda, da bi Va-ližani dobili svoj prvi dnevnik. Y byd (Svet) je nastajal prav pod okriljem združenja Midas. Izdelan je bil založniški načrt, ustanovljeno podjetje, iztdelan je bil finančni načrt, ki je predvideval tudi prispevek valižanske deželne vlade; slednja ga je že odobrila. Potem pa so bile v Walesu volitve, vlado so prevzeli laburisti, ki so bili vezani na razne lobije, med drugim na veliko zaloižniško hišo, ki izdaja dnevnik Western mail, osrednji angleški dnevnik v Walesu, ki sevena ni prijazno gledal na nastajajočo konkurenco v valižan-skem jeziku. Tako je vlada povsem nepričakovano odpovedala svojo podporo, sredstev ni bilo dovolj in pobudniki projekta so se umaknili.
dala istemu založniku ter so se njuna prodaja in prihodki od oglaševanja zmanjšali, je namreč pred kratkim prišlo do zfuržitve dveh piomembnih katalonskih dnevnikov. El Punt in Avui sta postala en sam dnevnik, pomembno pa je dejstva, da je s tem izginil dnevnik Avui, ki se je že leta prebijal skozi finančne težave, čeprav je imel pomembno zgodovinsko vlogo in je bil prvi dnevnik v katalon-ščini po padcu Franco-vega režima. Pred dvema letoma je El Punt, dnevnik, ki izhaja v Gi-roni, kupil barcelonski Avui predvsem iz prestižnih razlogov, vendar to umirajočemu dnevb-niku ni veliko pomagalo. Ob sedanji krizi ni bilo mogoče vzdrževati obeh dnevnikov.
Sicer pa iz Katza-lonije prihaja precej novic. Dve sta vsekakor pozitivni, saj v Barceloni izhajata dva nova katalonska dnevnika. Eden je katalonska izdaja osrednjega španskega dnevnika v Kataloniji La Vanguardia, ki še pred kratkim ni bil naklonjen katalonskemu jeziku in seveda prav tako ne
možnosti, da bi izhajal v katalonščini. Zlobni jeziki pravijo, da je sedanji odločitvi botrovala predvsem ekonomska kriza, kajti katalonska izdaja omogoča temu dnevniku prejemanje podpor deželne vlade, zagotovo pa je prišlo pri vodstvu Vanguardie tudi do miselnega premika glade katalonščine. Drugi dnevnik pa je Ara (Sedaj), ki v večji meri odraža težnje po mosamosvojitvi Katalonije in h kateremu je prestopilo kar nekaj novinarjev nekdanjega elitnega dnevnika Punt.
Negativne novice pa zadevajo finančno plat, saj je v zadnjih treh letih skupna naklada katalonskih dnevnikov padla za 8 odstotkov, za 20 do 30 odstotkov pa so se zmanjdšali prihodki od reklame. Tako so iz dnevnikov popolnoma izginile reklame za prodajo nepremičnin, močno pa so omejene reklame za prodajo avtomobilov. Temu je treba dodati, da se je proračun katalonske vlade skrčil za 8 odstotkov v treh letih in to se odraža tudi pri finančnih sredstvih za katalonske medije.Vse to pa seveda vpliva na finančno stanje katalonskih dnevnikov, ki se soočajo z največjimi težavami vse od padca Francovega režima.
Če je stanje pri Kataloncih zaskrbljujoče, je stanje pri Baskih še veliko slabše. Baskovski dnevnik Berria je sicer ohranil in celo rahlo povečal naklado, vendar so se prihodki od reklame zmanjšali za 1,5 milijona evrov letno. Zato so skrčili števiklo novinarjev, zaenkrat brez odpustov ampak samo brez nadomeščanj upokojencev in tistih, ki so iz osebnih razlogov zapustili uredništvo. Velik problem je reklama, kajti Berria je prejemala ogromno solidarnostne reklame baskovskih podjetik, ki so izrazito izvozno usmerjena in ne prodajajo ničesar v baskovski deželi, pa so vseeno oglaševala v edinem baskovskem dnevniku. S finančno krizo je to oglaševanje skoraj povsem izginilo.Sedaj berria pripravlja solidarnostzno kampanjo: naročnike bo prosila, da poleg naročnine namenijo za ohranitev dnevnika še 10 evrov mesečno in računajo, da bodo na ta način prejeli najmanj 500.000 evrov letno. Berria ima namreč 24.000 delničarjev in je zagotovo dnevnik z največjim številom »lastnikov« na svetu. Sporočilo vodstva Berrie je jasni: enkratna podpora ni dopvolj, za premostitev krize je potreben reden mesečni prispevek.
Švedski dnevniki na Finskem so se prav tako znašli v hudih težavah. Doslej so bili na Finskem dnevniki oproščeni davka na dodano vrednost, sedaj pa je parlament na predlog vlade v okviru protikriznih ukrepil uvedel ta davek tudi na dnevni tisk, in sicer v višini 9 odstotkov. To je dejansko dvignilo ceno dnevnikov za skoraj 15 odstotkov, saj je bila 5-odstotna podražitev predvidena že pred obdavčitvijo. Močno upadajo tudi prihodki od reklame, medtem ko osrednji švedski dnevnik Hufvustadtbladet, ki izhaja v Helsinkih, ohranja raven naklade, čeprav je vse večje število mešanih družin, v katerih eden od zakoncev slabo obvlada švedščino.
Na Slovaškem, kjer izhaja madžarski dnevbnik Uj Szo, je stanje zelo slabo. Naklada je v lanskem letu padla za 8 odstotkov, od
tega se je za 4 odstotke zmanjšalo število naročnikov, prihodki od reklame pa so se zmanjšali za 20 odstotkov. Slovaški dnevniki se nahajajo v še slabšem stanju, vendar to madžarskemu dnevniku ni v tolažbo. Podražile so se tudi nekatere storitve: tako je na primer madžarska vlada z novo zakonodajo omejila brezplačno posredovanje novic madžarske državne agencije MTA madžarskim medijem v drugih državah: medtem ko so prej brezplačno prejemali ves agencijski servis, sedaj prejemajo samo novice, ki se nanašajo na Madžarsko. Za dnevnik Uj Szo pa so najpo-
membnejše novice iz drugih držav, prvenstveno iz Slovaške, ki jih morajo sedaj plačevati. Pri dnevniku se pripravljajo na krčenje in verjetno tudi na odpuste novinarjev.
To pa seveda niso edini problemi. Tako se srečujeta z velikimi težavami nemški dnevnik na Danskem Nordschleswiger in lu-žiškosrbski dnevnik v Nemčiji Serbske No-winy, oba zaradi velikega krčenja nemškega državnega proračuna, ki ni prizaneslo manjšinam. Tudi Poljska je oklestila svoje prispevke za poljske manjšine na tujem in finančna kriza ogroža poljski dnevnik v Litvi Kurier Wilenski.
Nenazadnje pa je treba omeniti še juž-notirolski dnevnik Dolomiten, kateremu je v zadnjem letun prvič po dolgem času upadla naklada, pa čeprav samo za pol odstotka. Do upada je prišlo predvsem zaradi podražitve dnevnika, ki je ljudje očitnio niso sprejeli. Pač pa se pri tem dnevniku pohvalijo z novo rotacijo in novim založniškim tačunalniškim sistemom, ki sta jim omogočila 12 predčasnih upokojitev in torej zmanjšanje števbila zaposlenih, velikim stroškom pa so se izognili s sporazumom s poštno upravo, ki je najprej najavila, da ob sobotah ne bo več raznašala pošte in torej tudi dnevnika, ki ga na Južnem Tirolskem naročnikom pretežno dostavlja pošta, nato pa so dosegli dogovor s poštno upravo, ki si je premislila. To je Dolomitev stalo 2,5 milijona evrov letno, če bi morali sami oskrbeti raznašanje, pa bi biol dtroček dvakrat višji.
Skratka, manjšinskim dnevnikom v Evriopi se ne pišejo dobri časi. O tem so razpravljali na zadnji seji združenja MIDAS, kjer so se dogovorili o nekaterih pobudah, da bi s pomočjo evropskih sredstev ublažili posledice finančne krize. Vendar rešitve v tem okviru ne bo mogoče najti, razen če ne bi prišlo do izrecnega financiranja manjšinskih dnevnikov s strani Evropske komisjije, kar je na srečanju v Evropskem parlamentu predlagal nemški poslanec Berndt Posselt, od nekdaj zeklo pozoren na manjšinska vprašanja. Vendar je bil njegov glas osamljen, čeprav se je skliceval na določila Lizbonske pogodbe o kulturni različnosti. Manjšine v tem času v Evropi niso prioritete in manjšinski dnevniki žal tudi ne.
18
Nedelja, 23. oktobra 2011
NEDELJSKE TEME	/
Banke so smiselne iz gospodarskega vidika in koristne iz družbenega ker posredujejo denar in ga preusmerjajo od subjektov, ki imajo finančni višek, k subjektom, ki se soočajo s finančnim primanjkljajem. Banke so institucije, ki zagotavljajo posojila gospodarskim subjektom in operaterjem in hranijo denar oziroma depozite. Banke imajo še številne druge pomembne gospodarske in finančne funkcije.
Dobre banke so zmožne pravilno ločevati solidna in uspešna podjetja od neuspešnih. Z monitoražo oziroma zbiranjem podatkov o posameznih podjetjih, njihovih razvojnih planih in investicijskih zmogljivostih ter potrebah po resursih, lahko banke odločilno pripomorejo k razvoju zdravega podjetništva in s tem k gospodarski rasti.
Sicer pa na nepravilnem poslovanju bank slonijo glavni vzroki, ki so pripeljali do nedavne finančne krize. Finančno krizo iz leta 2007 naj-
VLOGA IN ODGOVORNOST BANK
Iz kreditne v globalno gospodarsko
krizo
so se torej banke v večji meri osredotočile na povečanje svojega dobička.
Tako imenovane finančne inovacije so po mnenju številnih uveljavljenih ekonomistov botrovale k nastanku nepremičninske krize v ZDA leta 2007. To mnenje delijo tudi mlajši raziskovalci. Če se na primer naslonimo na diplomsko delo Petre Palčič iz ljubljanske Ekonomske Fakultete, je bil »nastanek nepremičninske krize v ZDA odvisen od nekaj dejavnikov, ključni dejavnik pa so bile finančne inovacije. Najprej je k temu botroval neprvovrstni hipotekarni trg, ki je omogočil izdajanje posojil pod novimi pogoji, pri čemer je nastalo veliko novih finančnih instrumentov. Pomembno spremembo klasičnih financ je povzročilo tudi listinjenje, ki je omogočilo prenos in razpršenost tveganja. Različni udeleženci v finančnem sektorju ZDA in povezave med njimi so izkoristili prednosti, ki so jih ponujali novi finančni instrumenti, pri tem pa so ti instrumenti povzročili dodatno izgubo transparentnosti in znižanje posojilnih standardov, kar je na koncu pripeljalo do velikih težav in krize« (Palčič, 2008).
Danes vemo, da so osnove, na katerih je slonel razvoj mednarodnega finančnega sistema v naprednih držav v zadnjih desetletjih vsaj pomanjkljive. Na takih osnovah je nastalo tako imenovano »sivo« oziroma »senčno bančništvo«, katerega sestavljajo investicijski skladi »hedge funds« ter nekateri posli investicijskih bank in ki se je razvilo na vse prej kot transparenten način (med drugim »sivo bančništvo« ostaja do danes brez specifične regulative). V najbolj naprednih državah je pomen mednarodnih finančnih institucij zasenčil tako lokalne kot »alternativne« finančne institucije. Zgovorno je tudi dejstvo, da se v sklopu sivega bančništva v ZDA odvija najmanj 50% celotnih bančnih poslov.
Pomembno pa je poudariti, da se banke med seboj vsekakor razlikujejo po strategijah pri upravljanju tveganj ter po ciljih, ki jih zasledujejo pri običajnem poslovanju. Priporočljivo je, da banke delimo ne le na univerzalne in specializirane banke, temveč da upoštevamo razne tipologije bank, ki so se uveljavile v naprednem tržnem gospodarstvu. Tako lahko na primer razlikujemo med investicijskimi bankami (to so banke, ki se ukvarjajo predvsem z borznim po-
sredništvom, z upravljanjem zasebnega premoženja, s svetovanjem pri združitvah in prevzemih podjetij ter s financiranjem večjih podjetij in multinacionalk), poslovnimi in komercialnimi bankami, ljudskimi bankami, zadružnimi bankami, hranilnicami in posojilnicami.
Raziskava o poslovnih uspehih italijanskih bank v obdobju finančne krize, ki sva jo izvedla z Neophytosem Kathitziotisem, študentom ekonomije na Univerzi v Hamburgu, tudi potrjuje pomen kooperativnega bančnega modela. Z uporabo posebnega statističnega modela sva se osredotočila na pokazatelje poslovnega uspeha kot je dobičkonosnost kapitala in razvila model na osnovi drugih pokazateljev, ki se nanašajo na kakovost posojil in investicij, dobičkonosnost pri poslovanju in likvidnost bank. Med drugim sva ugotovila, da so v obdobju krize zadružne banke v Italiji dobro reagirale na posamezne gospodarske in finančne izzive. Za razliko od mnogih komercialnih bank so te banke tudi v najtežjih obdobjih - med leti 2007 in 2009 - posojale denar oziroma kreditirale družine in mala podjetja, kar je iz gospodarskega vidika zelo pomembno, saj preprečuje dodatne posledice, ki izhajajo iz krize.
Nedavna finančna kriza je jasen opomin, da se je treba za globlje razumevanje različnih posrednikov ter za boljšo uveljavitev finančnega pluralizma potruditi. Danes aktualen pristop namreč predvideva enakovredno vrednotenje potreb različnih klientov, in sicer manjših in srednjih podjetij, mednarodnih podjetij, pa tudi obrtnikov in javnih uprav. Pomembno je torej, da različne tipologije bank ponujajo rešitev za različne potrebe strank - ne le premožnih, temveč tudi tistih, ki se nahajajo v finančni stiski, in še zlasti tistih, ki so doživeli finančno krizo zaradi zunanjih dejavnikov.
Pomembno je, da zopet premislimo vlogo in cilje sodobnega bančništva in logike, na kateri sloni. Namen naj bo ta, da se banke ponovno vključi v gospodarstvo pod kvalitetnejšim nadzorom centralnih bank in finančnih »policy-makerjev« in v podporo gospodarskim procesom. Obenem naj se jim preko nove, premišljene regulative zagotovi pozitivnejšo družbeno vlogo. Pri tem je zelo koristno, da se poudari finančni pluralizem in omeji težnje finančnih posrednikov po zagotavljanju golega dobička, torej težnje po finančnih spekulacijah.
Mitja Stefancic
bolje obrazložimo, če preučimo razvoj bančništva na mednarodni ravni v zadnjih 30 ali 40 letih. Kaj je pravzaprav povod zanjo? Oziroma -na kakšen način lahko preučimo banke in si z analizo sodobnega bančništva razlagamo razvoj krize, kakršne ne pomnimo v zgodovini? To je ključno vprašanje, ki si ga bodo morali ekonomisti najbrž postavljati še veliko let. Finančna kriza - kljub temu da je povezana z nepremičninsko krizo v ZDA - v dobri meri izvira iz bančnega sektorja in se je iz kreditne krize spremenila v globalno gospodarsko krizo.
Banke in ostali finančni posredniki delujejo pod nadzorom centralne banke in agencij za finančni nadzor. V zadnjih desetletjih so v bančnem sektorju zavladali trije razvojni trendi, ki so spremenili podobo bank in njihovo vlogo v gospodarstvu in v družbi, in to na mednarodni ravni: prvič, deregulacija bančnega sektorja in finančnih trgov; drugič, težnja po uvajanju finančnih inovacij in novih finančnih produktov, kar je z začetka pomenilo enostavno prenos oziroma v nekaterih primerih ponarejanje finančnih produktov iz drugih držav na domačih finančnih trgih (Gowland, 1991). Nazadnje, globalizacija v okviru bančništva, torej odpiranje poslovalnic na tujih trgih in mreženje med bankami z občasnimi prevzemi tujih bank.
Predvsem prve dve velja podrobneje preučiti.
S pojmom »deregulacija« zaznamujemo dejstvo, da so bile v zadnjih desetletjih pre-moščene in opuščene mnoge pravne ovire v finančni regulativi. V takem kontekstu so začele banke ustvarjati čim več dobička, čemur so bile podrejene tudi njihove poslovne strategije. Natančneje: poslovni uspeh je postal primarni cilj bančnega poslovanja, banke pa so s tem izgubile prvotno družbeno funkcijo, torej zagotavljanje sredstev vsem fizičnim in pravnim subjektom, ki nimajo dovolj likvidnega denarja in finančnih resursov za izvedbo poslovnih programov in projektov. Namesto, da bi delovale v korist gospodarstva,
POZIV EVROPSKE KOMISIJE
Nujne so učinkovite kazenske sankcije za zlorabe na finančnem trgu
BRUSELJ - Evropska komisija je pozvala k uvedbi učinkovitih kazenskih sankcij za zlorabe na finančnem trgu - trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije - v celotni EU. »Kazni za tržne zlorabe so danes preveč raznolike in nimajo zadostnega učinka odvračanja,« je poudaril komisar za notranji trg Michel Barnier.Zato je komisija po komisarjevih besedah predlagala evropska pravila za zagotovitev minimalnih kazenskih sankcij za trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije.
Kazni za zlorabe naj bi bile po predlogu komisije med drugim za posameznike najmanj pet milijonov evrov, za pravne osebe pa najmanj deset odstotkov njihovega letnega prometa.
Komisija od držav članic zahteva tudi kazenske ukrepe za spodbujanje tržnih zlorab ter pomoč in podporo pri tržnih zlorabah ter za poskuse takšnih dejanj.V veliki večini držav članic sicer obstajajo kazni za obe zlorabi, v nekaterih le za eno, v Bolgariji pa za nobeno.
V Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so v sredo pojasnili, da sta v Sloveniji tako trgovanje na podlagi notranjih informacij kot tržna manipulacija opredeljeni kot prepovedani dejanji, za kateri so predvideni tako nadzorni upravni ukrepi kot tudi sankcije za prekršek.
Komisija s predlogom prvič uveljavlja nova pooblastila iz lizbon-ske pogodbe za izvrševanje politike unije v obliki kazenskih sankcij. Pogodba namreč določa, da se lahko opredelijo minimalna skupna pravila glede kazenskega prava, če se izkaže, da je to nujno za učinkovito izvajanje usklajene politike EU.
Ker se je izkazalo, da so veljavni sistemi sankcioniranja v državah članicah premalo učinkoviti, saj posamezne države kazniva dejanja opredeljujejo zelo različno, kar daje priložnosti za izkoriščanje vrzeli, je po mnenju komisije za okrepitev zaupanja vlagateljev in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu potrebno ukrepanje EU.
Predlogi se bodo zdaj predložili v pogajanja in sprejetje Evropskemu parlamentu in Svetu, v okviru katerega odločajo države članice.
Predlog za uvedbo kazenskih sankcij v celotni uniji so del sprejetega svežnja predlogov komisije za učinkovitejše, odpornejše in preglednejše finančne trge v Evropi. Sveženj med drugim vključuje predloge za spremembo obstoječe direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID), s katerimi se želi odpraviti številne pomanjkljivosti direktive, ki jih je že razkrila finančna kriza. (STA)
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 17/V
fizioterapija črnih in belih tipk
Diploma pianistke Alenke Cergol
Do diplome lahko peljejo različne poti: ljubezen, ambicija, doslednost, disciplina spodbujajo tiste, ki ciljajo na koncertno kariero kot tudi tiste, ki želijo kronati načeto pot ob drugih poklicnih usmeritvah. Pianistka Alenka Cergol je pred kratkim zaključila študij klavirja, ki je kot rdeča nit spremljal in dopolnil veliko drugih glasbenih dejavnosti, saj je glasba stalnica v njenem družinskem okolju:
Rodila sem se v družini glasbenikov, zato sem svet glasbe spoznala že v prvih dneh svojega življenja. Po šestih letih mi je brat razkril svet violine, klavirja in kitare, pri sedmih letih pa sem se dokončno odločila za otroškim očem zelo velik inštrument s črnimi in belimi tipkami. Glasba je bila v naši družini oblika sprostitve. Starši niso nikoli silili v tekmovanja ali solistične koncerte, reden študij ter opravljeni izpiti na šoli in konservatoriju so bile edine "obveznosti". V bistvu je bila glasba skoraj kot družabnost; ko sva jaz ali brat igrala, so nas drugi poslušali, občasno smo tudi skupaj zapeli kakšno zborovsko pesem.
V določenem trenutku pa se je začela pot rednega glasbenega študija.
Z resnim študijem sem začela leta 1998 na Glasbeni matici pri prof. Jani Drassich, naslednje leto pa sem postala učenka prof. Beatrice Zonta, pri kateri sem letos diplomirala. Zaradi zaprtega značaja nisem nikoli rade volje nastopala sama, zato je profesorici kmalu šinila v glavo zamisel: igranje v dvoje. Tako sem pri 11. letih začela spremljati prijatelje, violiniste in flavtiste. Ta izkušnja je res pripomogla k pridobitvi samozavesti pri nastopanju, kar je bistvenega pomena za diplomiranega glasbenika. Takrat sem tudi začutila, da mi veliko bolj paše korepetitorska vloga pianista kot solistična. Kmalu za tem sem začela spremljati OPZ Kraški cvet, najprej le z občasnimi sodelovanji na manjših nastopih, nato pa z rednim igranjem na tekmovanjih in koncertih. Kmalu so se pridružili tudi drugi zbori in solisti, tako da sem v svoji glasbeni karieri do diplome dala skozi kar veliko število spremljav.
Katere so prednosti igranja v komornih zasedbah ali kot korepetitorka?
Če primerjam obe vlogi, ima vsaka svoje pozitivne in negativne lastnosti. Na primer, ko si korepetitor v zboru, si večinoma le spremljava, harmonska opo-
ra zboru, saj redko katera spremljava ima neko umetniško vrednost. To pomeni, da si nekako manj vreden. Za zbor pa si pomemben, saj so pevci pri izvedbah odvisni tudi od korepetitorja. V komorni skupini je po eni strani lažje, ker so ostali instru-mentalisti bolj samostojni. Poleg tega ima klavirski part nekoliko večjo umetniško vrednost, je pomemben dopolnilni del skladbe.
Zaradi večstranskih sodelovanj si se tudi približala različnim glasbilom.
Klavir ni edini instrument, ki me je privlačil. Pri skavtih sem se naučila osnov kitare, nekajkrat sem vzela v roke tudi klavirsko harmoniko. Ko pa je brat postal pomožni dirigent pihalnega orkestra v Nabreži-ni, mi je odprl še svet pihal in trobil. Zaradi študija na višji srednji šoli pa sem se morala žal odločiti samo za en instrument in sem seveda nadaljevala s klavirjem. A vendar ni bilo dovolj. Ze od mladih nog me je pri svetih mašah do kurje polti prevzel mogočen glas kraljice inštrumentov: orgel. Začela sem se učiti pri 10. letih, ko je bil glavni organist v cerkvi zaseden, nekdo pa ga je moral nadomestiti... Udeleži-
la sem se seminarjev za orgle, ki jih je prirejala Zveza cerkvenih pevskih zborov, in postopoma prevzela mesto organista v župniji Sv. Ane. Ljubezen do cerkvene glasbe me je popeljala v Ljubljano, kjer od lani obiskujem seminar za zborovodje, ki ga vodi prof. Borut Smrekar. Poleg spremljanja CPZ Sv. Ane se torej ukvarjam z dirigiranjem zbora pri mašah, na nastopih in raznih revijah. Želim nabrati veliko izkušenj tudi na tem področju, v kolikor mi bo študij oziroma delo to dovoljevalo.
Katere pa so tvoje najljubše glasbene zvrsti?
Glede zvrsti res nimam preferenc. Poslušam v bistvu vse zvrsti glasbe, od klasične in-štrumentalne in vokalne do narodne in ljudske glasbe, pa seveda do modernejših glasbenih zvrsti, kot so jazz, rock, narodno-zabavna glasba in popevke.
Kljub temu, da si se z glasbo ukvarjala brez solističnih ambicij, si se vsekakor odločila za diplomo. Kaj te je spodbudilo, da si posvetila toliko truda „stranski" dejavnosti?
Odgovor je preprost: ljubezen do glasbe. Zame je glasba skupek zvokov, barv, ritmov, ki sicer lahko pridejo na dan tudi s solističnim instrumentom, najbolj pa v komorni zasedbi, kjer se skupina ljudi z različnimi značaji, občutki, večkrat tudi z različnimi interpretacijami iste skladbe, zbere in izvede skupno varianto.
Po diplomi pa te je študijska pot odpeljala v druge vode.
Glasba, od klavirja do zborovskega petja, mi je res pri srcu, a pri izbiri svojega študija so mi donele besede mojega nonota, ki je pravil, da se z ničemer ne sme pretiravati, še posebno ne z glasbo. Poleg tega se mi je v zadnjih letih porodila želja po delu na zdravstvenem področju, tako da sem se letos vpisala na fizioterapijo v Ljubljani. Ko pa imam nekaj minut zase, se najraje sprostim z glasbo. Prepričana sem, da bom z glasbenim udejstvo-vanjem nadaljevala, čeprav nisem izbrala umetnosti kot življenjski poklic, ker me je glasba v vseh teh letih obogatila in pomirjala dušo.
Bo glasba ostala torej tvoja osebna življenjska „te-rapija"?
Res si želim, da bi se še naprej ukvarjala z glasbo: večja bo raznolikost te aktivnosti, bolj bom zadovoljna!
Praznični rezijanski preludij
Glas Rezije je z vodilno vlogo stopil v ospredje z zadnjim dejanjem projekta »Od citire dalje«, ki ga je Glasbena matica realizirala v okviru javnega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Glasbeno potovanje po Reziji, namenjeno ustvarjalnemu predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, se je razvilo v obliki jezikovno glasbenega tečaja v sodelovanju z Rozajan-skim dumom, ki je ponujal otrokom možnost pogovora v slovenščini in spoznavanja rezijanske ljudske dediščine.
Zaključek tečaja se je odvijal v Rozajanski hiši s sodelovanjem udeležencev, mladih "kolegov" iz špetrske Glasbene matice in nekaterih gostov. Otroški zbor Mali Lujerji je v sodelovanju s šolskim orkestrom podal del cikla Pastirci, ki ga je Davide Klodič napisal po besedilih Franceta Bevka. Za bolj komorno vzdušje pa so poskrbeli špetrski duo harmonik, trio kitar iz Terske doline in flavtistka iz špetrske Glasbene matice. Instrumentalni ansambel je pod mentorstvom Franka Reje poskrbel za
sproščujoče vzdušje z modernejšo literaturo, mešani zbor Lojze Bra-tuž pa je v sozvočju s temo večera izbral tri rezijanske in druge ljudske pesmi. Za zaključek sporeda, ki ga je povezovala Luigia Negro, je stopila na oder skupina BK Evolution z izborom avtorskih skladb. Z raznolikim prikazom glasbil in pristopov, ki je praznično sklenil tečaj, je Glasbena matica skušala nagovoriti rezijanske otroke z upanjem, da bi poskusni tečaj glasbe kmalu zaživel tudi v Reziji kot uvod v redno prisotnost slovenske glasbene šole tudi na tem področju.
Nagrade ob
otvoritvi šolskega leta
Vsi učenci Glasbene matice, ki se uveljavijo na tekmovanjih ali ob posebnih koncertnih priložnostih in se odlikujejo s posebno vestnim in uspešnim delom, dobijo vsako leto simbolično priznanje za dosežke. Nekateri izmed njih pa si priborijo pravico do še višje nagrade kot je študijska podpora, ki jo šola lahko podeljuje s tankočutno podporo Fundacije CRTrieste. Lani je Glasbena matica, prvič priredila slovesno otvoritev šolskega leta v tem slogu. Letošnje nagrajevanje bo potekalo v sredo, 26. oktobra ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Nagrajence je na predlog profesorskega zbora izbral upravni odbor šole. Ob prejemu nagrad bodo izbrani učenci oblikovali tudi koncertni spored.
Glasbena noč
čarovnic v
Barkovljah
Glasba olepša vse praznične trenutke, zato imajo učenci Glasbene matice navado, da občasno oblikujejo priložnostne, tematske nastope v bolj sproščenem vzdušju. Pust ni edini trenutek v letu, ko se trema nastopa lahko prelije v zabavo. Tudi noč razsvetljenih buč, čarovnic in pošasti spada namreč že nekaj let v seznam "najprijetnejših nastopov". Profesorja Claudia Sedmach in Igor Zobin vabita v društvene prostore v Barkovljah, kjer bo 28. oktobra ob 18.30 Halloween-kon-cert njunih učencev in mladih kolegov iz razreda prof. Beatrice Zonta. O anglosaški tradiciji Noči čarovnic bodo nastopajoči tudi spregovorili, tematska okrasitev dvorane kot tudi kostumi nastopajočih pa bodo zagotovili pristno vznemirljivo atmosfero. Tudi skladbe bodo večeru primerne in spored se bo zaključil s skupinskim presenečenjem. Gostoljubnost društva Barkovlje bo tudi letos omogočila izvedbo koncerta, ki je po besedah Claudie Sedmach nastal na valu vedno širšega uveljavljanja te tradicije: "Ideja se je porodila, ker se je to praznovanje v zadnjih letih razširilo tudi pri nas in to predvsem med mlajšo generacijo. Opazili smo, da otroci radi proslavljajo in praznujejo ob priliki Noči čarovnic. Zaradi tega, zakaj ne bi izrabili prilike, da bi tudi glasbeno zaznamovali to priložnost!"
(-ipj glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
20	Nedelja, 23. oktobra 2011	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - V A-
»Stara dama« pozabila, kako se zmaguje
Genoa je v Turinu iztrgala neodločen izid - 2:2 tudi Fiorentina-Catania
TURIN/FIRENCE - Do pet minut pred koncem tekme je na Juventus Sta-diumu v Turinu kazalo, da bo »stara dama« brez večjih težav dodala na lestvici tri nove točke. Po izenačenem prvem polčasu proti Genoii je Matri v 58. minuti še drugič zatresel Freyevo mrežo. Pred tem so ustvarili gostitelji številne priložnosti za gol (Matri, Chiellini in Vučinic). V 85. minuti je po napaki domače obrambe (dvakrat je zgrešil Chiellini) nepričakovano izenačil Caracciolo. Genoa (Šempetrca Valterja Birse ni bilo niti na klopi) je nato celo »tvegala«, da bi iz Piemonta odnesla celoten izkupiček. Juventusov vratar Storari (Buffon je poškodovan) je bil srečen, ker so bili streli nenatančni. Po šestminutnem podaljšku so se pri črno-belih oddahnili. Juventus je tako zamudil še eno priložnost, da bi se oddaljil od preostalih zasledovalcev. Contejevo moštvo je kljub temu samo na prvem mestu lestvice. Že danes pa bi lahko ta čast doletela Udinese, ki bo v Vidmu gostil Novaro.
V popoldanski tekmi sta se Fio-rentina in Catania razšli brez zmagovalca. Bolj zadovoljni so gostje, ki so dvakrat nadoknadili zaostanek. Fio-rentino je na površju držal Jovatic. Mladi črnogorksi igralec, ki je lani sezono zaradi poškodbe skoraj povsem izpustil, je bil stalno nevarne in je dosegel oba gola za domače moštvo. Toda Fiorentina ni igrala dobro in Cata-nii je uspelo obakrat izenačiti. Gledalci so potekmi glasno izžvižgali domače moštvo, tarčna njihovih kritik je bil še posebej trener Mihajlovic. Vse kaže, da Fiorentina tudi letos v ligi ne bo odigrala nobene prave vloge.
Fiorentina - Catania 2:2 (1:1)
Strelci: Jovetic (F) v 20., Del-vecchio (C) v 43., Jovetic v 61. in Maxi Lopez (C) v 83. min.
Navijači in soigralci se veselijo po prvem golu Alessandra Matrija za Juventus
ansa
Juventus - Genoa 2:2 (1:1)
Strelci: Matri (J) v 6., Rossi (G) v 31.; Matri (J) v 58. in Caracciolo (g) v 85. min.
Vrstni red: Juventus 13, Udi-nese 12, Cagliari in Lazio 11, Napo-li, Palermo in Catania 10, Chievo, Parma in Fiorentina in Genoa 9, Roma in Milan 8, Siena 6, Atalanta in Novara 5, Inter, Bologna in Lecce 4, Cesena 2.
Danes: ob 12.30 Lecce - Milan; ob 15. uri: Cagliari - Napoli, Inter -Chievo, Parma - Atalanta, Roma - Palermo, Siena - Cesena, Udinese - Novara 2:0, ob 20.45: Bologna - Lazio.
Udinese: vrača se Di Natala, Floro Flores na klopi
VIDEM - Priložnost je velika, zato se je trener Guidolin takoj spremenil v gasilca apetitov. Udinese danes popoldne na stadionu Friuli proti Novari nekdanjega trenerja Triestine Attilia Tesserja lahko z zmago še okrepi svoj položaj na vrhu lestvice, toda gostov Guidolin ne podcenjuje. »Novaro zelo cenim. Iz C-lige je napredovala v A-ligo, v kateri igra zdaj uspešno. Ko tako nezadržno prodiraš navzgor, pomeni, da si složen, imaš načrt in močno organizacijo,« je nasprotnike pohvalil trener videmskega prvoligaša.
Guidolin se še ni odločil, koga bo poslal na igrišče. Na včerajšnjem treningu se je poškodoval Badu (iz igrišča je zašepal s povito nogo) in je vprašanje, ali bo lahko danes igral. Bržkone bo sedle na klopi tudi napadalec Flroo Flores. Trener je ocenil, da ga je četrtkov nastop v evropski ligi (po dolgi odsotnosti) izčrpal. V začetno postavo se bo tako vrnil zimzeleni Di Natala, ki pa že vse od tekme v Bergamu proti Atalanti zaradi bolečin ni v optimalni formi.
manchester
»Zreli« Balotelli jo je spet zagodel
MANCHESTER - Kontroverzni Mario Balotelli jo je spet zagodel. Dan po tem, ko je javno zatrdil, da je kot človek dozorel, je v družbi prijateljev iz kopalnice lastnega stanovanja metal petarde. Ena izmed teh je zadela brisačo. Vnel se je požar, da so morali poseči gasilci. Škoda v stanovanju je, kot kaže, precejšnja. Policija je uvedla preiskavo, tako da otročarija morda ne bo nekaznovana. »Fant je izjemno nadarjen, toda včasih res ne ve, kaj bi z možgani,« je o njem pravil že Jose Mourinho. V Manchestru ni nič boljše, saj se je že velikokrat proslavil z neumnostmi, letos poleti pa je s sumljivimi ljudmi obiskal Scampio, raj kamore. Zna pa biti včasih tudi prijazen. Nekemu klošarju je podaril tisoč funtov, fanta, ki se je bal nasilnih sošolcev, pa pospremil v šolo.
KOŠARKA - V vnaprej igrani tekmi 3. kroga italijanske A1-lige je Sidi-gas Avellino (Golemac 12 točk) s 83:75 premagal Benetton iz Trevisa (Scala-brine 18, Bečirovič 6). Danes: ob 18.15 Armani Milan - Bologna, Varese -Monferrato, Montegranaro - Virtus Roma, Umana Benetke - Cantu, Cremona - Sassari, Biella - Teramo, ob 20.30 Siena - Caserta.
ODBOJKA - V vnaprej igrani tekmi moške A1-lige je Marmi Verona v gosteh z 1:3 (21:25, 25:22, 21:25, 23:25) po pričakovanjih premagal Ravenno. Slovenski korektor veronskega moštva Mitja Gasparini je dosegel 18 točke, dve manj od klubskega tovariša Roberta Kromma. Poškodvani Damir Kosmina ni igral.
REKORD - Ameriška plavalka Melissa Franklin je postavila nov svetovni rekord na 200 m hrbtno v kratkih bazenih na tekmi svetovnega pokala v Berlinu. Šestnajstletna plavalka je postavila čas 2:00,03. Pred njo je svetovni rekord 14. novembra 2009 v Berlinu postavila Japonka Šiho Sakai (2:00,18).
1. SNL - Izidi 15. kroga: CM Celje - Rudar Velenje 2:3 (2:0), Olimpija Ljubljana - Triglav Kranj 1:0 (0:0), Hit Gorica - Domžale 0:3 (0:1); danes ob 15.00 Mura 05 - Maribor; ob 16.00 Luka Koper - Nafta Lendava.
rokomet - V 4. krogu elitne A-lige nova zmaga Tržačanov
Mlade sile odločilne
Po povprečnem prvem polčasu so se mladi razigrali v nadaljevanju - Odlična igra Anicija
Pallamano Trieste - Mezzocorona 29:24 (12:10)
PALL. TRIESTE: Zaro (3 obrambe), Modrušan (12); Čermelj 3, Radoj-kovič, Oveglia 1, Sirotic 4, Anici 7 (3), Pernic 1, Nadoh 11 (6), Di Nardo, Car-panese, Lo Duca, Leone, Visintin 2. Trener: Bozzola.
MEZZOCORONA: Grande (10 obramb), Terrazzan; Valentini, Rossi, Boninsegna, Manna 6 (2), Kovačic 9, Gre-gori 2, Molina 6, Perin 1. Trener: Rizzi.
IZKLJUČITVE: Pall. Trieste 10 min, Mezzocorona 8; RDEČ KARTON: Gregori v 43.; 7-METROVKE: Pall. Trieste 10 (10), Mezzocorona 7 (4).
Tržačani so sinoči naredili še en pomemben korak na poti do obstanka v Elitni A-ligi. Proti neposrednemu tekmecu so se Nadoh in soigralci razigrali v drugem polčasu in si zagotovili zmago.
Tekma ni bila na visoki ravni. Zlasti v prvem polčasu je bil ritem igre dokaj počasen, a kljub temu je prišlo na obeh straneh do številnih napak pri gradnji igre in zaključevanju. Tekmo so Tržačani začeli z Modrušanom v vratih ter Čermeljem, Sirotičem, Pernicem, Ra-dojkovičem, Nadohom in Visintinom, v napadu pa je prišlo do slovanskega monologa, saj so se med strelce vpisali le Nadoh (osem zadetkov v prvem delu tekme in nepogrešljiv pri izvajanju 7-metrovk), Čermelj in Sirotic. Tržačani so imeli kar nekaj težav zadevati, saj je žo-
ga krožila prepočasi in večkrat je moral posameznik sam dobiti pot do gola.
Slika se je povsem spremenila v drugem polčasu. Bozzola je lahko črpal iz dokaj dolge klopi, s katere so vstali Anici, Oveglia in Zaro. Tržačani so povišali tempo igre, začelo se je videti hitre kombinacije, medtem ko je Mez-zocorona nadaljeval z igro, ki jo je pokazal v prvem polčasu. Posledica te razlike je bila vse večja prednost doma-
Andrej Čermelj se počasi vključuje v sistem igre Tržačanov
kroma
če ekipe, ki je zlasti po zaslugi razigranega Anicija dosegla maksimalno prednost osmih golov (27:19).
OSTALI IZIDI 4. KROGA: Intini Noci - Fasano, Brixen - Ambra 30:24, Pressano - Conversano 29:22, Teramo -Bologna 32:29, Dorica - Bocen 20:48.
VRSTNI RED: Bocen in Brixen 12, Pall. Trieste 9, Intini Noci, Fasano, Pres-sano, Conversano in Teramo 6, Ambra in Bologna 3, Mezzocorona in Dorica 0.
nogomet - Triestina v Portogruaru
Popravnih izpitov (za trenerja) ni več
Nič več popravnih izpitov. Vsaj za trenerja ne. V primeru poraza se bo danes v Portogruaru (na stadionu Mecchia pričetek tekme ob 15. uri) skoraj gotovo zaključila (kratkotrajna) zgodba med Triestino in trenerjem Discepolijem. Res oddaljen je dan, ko se je Aletti predstavil v Trstu in zatrdil, da bo Dis-cepoli tudi v primeru 34 zaporednih pora-zev trener Triestine vse do konca sezone. Triestina je doslej izgubila »le« pet tekem, a šesta bi lahko bila za Discepolija že usodna. Triestina odhaja na kratko gostovanje v Veneto ošibljena. Branilec Tombesi je kaznovan, medtem ko sta vezna igralca Allegretti in Silvestri poškodovana. Veliko manevrskega prostora torej trener nima. A mora kljub temu v Portogruaru osvojiti celoten izkupiček ali vsaj po dobrem nastopu iztržiti točko.
V obrambi so izbire prisiljene, saj bo nova okrepitev Galasso na razpolago komaj naslednji teden, ko naj bi v Trst prišel tudi »povratnik« Ildefonso Lima. Na sredini naj bi Discepoli izbral trojico »garačev« Prin-civalli-Rossetti-Mattielig. Manj iznajdljivosti v fazi napada, a upajmo vsaj, da bo Triestina manj trpela, ko bodo žogo imeli nasprotniki. Najmanj težav trenerju povzroča napad, ki je s 14 doseženimi goli (in vsaj enim na vsaki tekmi) drugi najboljši v skupini takoj za 15 zadetki Cremoneseja. Discepoli naj bi potrdil trojico Motta-Cu-riale-Godeas,nčeprav nekdanji igralec Novare je doslej krepko razočaral.
Pri domačih pozor na Gigija Della Rocco. Bivši napadalec Triestine je letos po-
leti prestopil k Portogruaru in bo proti bivšim soigralcem nedvomno igral s podvojeno močjo. (I.F.)
BERETTI - Triestina - Piacenza 2:2.
B-LIGA - Izidi 11. kroga: Albinoleffe - Crotone 1:3, Empoli - Sassuolo 1:1, Gros-seto - Brescia 2:0, Gubbio - Torino jutri ob 20.45, Juve Stabia - Bari 1:0, Modena - Li-vorno 1:0, Padova - Vicenza 2:1, Pescara -Ascoli 4:1, Reggina - Varese 3:2, Sampdo-ria - Cittadella 0:0, Verona - Nocerina 1:1. Vrstni red: Torino 26, Padova 23, Pescara 22, Sassuolo 21, Reggina 20, Sampdoria 18, Grosseto in bari 17, Brescia 16, Livorno in varese 15, Cittadella 14, Verona 13, Croti-ne (-1) 12,Nocerina, Juve Stabia, Modena in Albinoleffe 10, Empoli 8, Vicenza in Gub-bio 7, Ascoli (-7) 2.
ZENSKA KOŠARKA - A2-LIGA
+4 za Joganove igralke
Miljski Petrol Lavori je v ženski košarkarski A2-ligi v Žavljah premagal ekipo Lissone Interni Biassono. Končni izid je bil 55:51 za varovanke trenerja Matije Jogana. Pri Miljčankah sta se izkazali sestri Jessica in Samantha Cergol. Prva je z odlično igro v obrambi zaustavila nasprotnikovo najboljšo strelko in hkrati dosegla 11 točk. Sa-mantha pa je s 14 točkami (najboljša strelka skupaj z Borronijevo) in 10 skoki dobro igrala v napadu. Podobno tudi Anja Ga-brovšček (8 točk in 11 skokov).
/
ŠPORT
Nedelja, 23. oktobra 2011
21
alpsko smučanje - Prva tekma svetovnega pokala v Soldnu
Vonnovi prva zmaga, Tina Maze razočarana
Vonn se je vpisala v zgodovino - Črnjanka šele na 23. mestu - Danes moški veleslalom
SOLDEN - Uvod letošnje smučarske sezone je pripadel Američanki Lind-sey Vonn, ki je prvič v karieri dobila vele-slalomsko tekmo. V Soldnu, na prvi tekmi svetovnega pokala, je bila druga Nemka Viktoria Rebensburg, tretja pa Avstrij-ka Elisabeth Gorgl. Najboljši slovenski smučarki Tini Maze se ni izšlo po načrtih, saj je bila šele 23. s tremi sekundami in 11 stotinkami zaostanka.
Sedemindvajsetletna Vonnova je na avstrijskem ledeniku slavila svojo 42. zmago v pokalu. S prvo veleslalomsko zmago se je pridružila štirim smučarkam, ki so osvojile zmage v vseh disciplinah. To so Avstrijka Petra Kronber-ger, Švedinji Pernilla Wiberg in Anja Parson ter Hrvatica Janica Kostelic. Američanka je bila po prvi vožnji četrta, vodila pa je Italijanka Francesca Brignone. Na drugi progi je Vonnova sicer že krepko zaostajala, vendar je na koncu nadoknadila in prevzela prvo mesto. Zmago bi ji lahko preprečila le »azzurra« Bri-gnonejeva, ki je na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu zasedla drugo mesto za Mazejevo, vendar mlada Italijanka ni zdržala pritiska in je padla že v zgornjem delu proge.
Črnjanka Tina Maze pa je sezono, v kateri meri zelo visoko, začela pod pričakovanji. Po prvi vožnji je bila 20., drugi nastop je začela nekoliko bolj agresivno, toda na strmini je izgubila več kot sekundo v primerjavi s tekmicami, ki so bile že v cilju. Končala je na 23. mestu, 24. je bila Hofl-Riescheva, branilka velikega kristalnega globusa, ki je bila po prvi vožnji 12.
Ostali slovenski tekmovalki sta bili tudi v ozadju: Ana Drev je bila 28. (+4,05), Mateja Robnik pa je odstopila v prvi vožnji.
Najboljša »azzurra« je bila včeraj Irene Curtoni na 19. mestu, Giulia Gianeseini je zaključila na 21., potem ko sta Brigno-nejeva in tudi Manuela Molgg odstopili.
Izidi
Izidi: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 2:24,43, 2. Viktoria Rebensburg (Nem) 2:24,47, 3. Elisabeth Görgl (Avt) 2:24,83, 4. Tessa Worley (Fra) 2:25,23, 5. Maria Pietilä-Holmner (Šve) 2:25,33, 6. Anna Fenninger (Avt) 2:25,67, 7. Kathrin Zettel (Avt) 2:25,91, 8. Jessica Lindell-Vikarby (Šve) 2:25,96, 9. Taina Barioz (Fra) 2:26,24, 10. Julia Mancuso (ZDA) 2:26,29, 23. Tina Maze (Slo) 2:27,54. Svetovni pokal, skupno: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 100 točk, 2. Viktoria Rebensburg (Nem) 80, 3. Elisabeth Görgl (Avs) 60, 4. Tessa Worley (Fra) 50, 5. Maria Pietilä-Holmner (Šve) 45, 6. Anna Fenninger (Avt) 40, 7. Kathrin Zettel (Avt) 36, 8. Jessica Lindell-Vikarby (Šve) 32, 9. Taina Barioz (Fra) 29, 10. Julia Mancuso (ZDA) 26, 23. Tina Maze (Slo) 8, 28. Ana Drev (Slo) 3.
DANES: moški veleslalom, ob 9.35 in 12.35 (Slo 2 in Rai sport 1)
Sedemindvajsetletna Lindsey Vonn je dosegla svojo 42. zmago v svetovnem pokalu. Po številu zmag se je izenačila s Paersonovo na četrtem mestu vseh časov
ansa
Lindsey Vonn, zmagovalka prve tekme: »Ne morem verjeti, sanje so se mi uresničile. Veleslalomska zmaga je bila doslej zame zelo oddaljena. Po lanskem tretjem mestu v Špindleruvem Mlynu pa sem že upala, da bo kdaj zmaga pripadla tudi meni. Prvega mesta pa tu nisem načrtovala.«
Tina Maze: »Takoj po tekmi je težko oceniti, kaj je šlo narobe. Mislim, da ni bilo vse optimalno kar se smuči tiče: imela sem občutek, da mi smuči ne 'primejo', kot sem želela. Tako je potem še težje voziti, ker veš, da je pred tabo dolga strmina. Pred prvo tekmo sem imela tudi malo treme. Mislila sem, da bo šlo na drugi progi boljše, vendar tudi na drugi vožnji nisem imela pravega občutka na smučeh. Sem kar razočarana, saj smo veliko in dobro trenirali. To sta bili eni izmed najslabših voženj v zadnjih dveh mesecih. Ob začetku sezone je to močan udarec in upam, da me bo streznil ter da se mi po čim prej odprlo.«
Andrea Massi, vodja ekipe Team to aMaze: »V športu je psihološki delež verjetno vedno prva stvar. Danes (včeraj op.a.) ni šlo nič po načrtih in pričakovanjih. Videlo se je, da ni našla (Mazejeva op.a.) pravega oprijema, verjetno zaradi položaja na smučeh. Glede na treninge je napravila vse napake, ki jih je lahko. Rezultat ni dober. Očitno naši ekipi ni usojeno, da bi šlo vse gladko. Na taki ravni ni nič samoumevno, tudi Riescheva je imela težave, zato pa je blestela Vonnova.«
Rekordno število zmag Sebastiana Loeba
MADRID - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je v začetku drugega dne relija po Kataloniji dosegel rekordno število zmag v hitrostnih preizkušnjah (HP) v zgodovini relijev za svetovno prvenstvo. Dobil je uvodni preizkušnji in je tako prišel do osemsto druge zmage na športni poti ter je za eno HP prehitel legendarnega Finca Markkuja Alena (801).
Ragbi: danes za naslov
AUCKLAND - Nova Zelandija in Francija se bosta danes, z začetkom ob 10. uri po našem času (TV prenos Skay sport 1) pomerili v finalu SP v ragbiju. Domači All blacks so nesporni favoriti. Na stadionu Eden Park, kjer bo finale, so nepremagani vse od leta 1994, ko pa jih je ugnala ravno Francija.
Pedrosa in ostali danes ob 10.uri
SEPANG - Španec Dani Pedrosa (Honda) bo motociklistično dirko svetovnega prvenstva za veliko nagrado Malezije (dane sob 10. uri, TV ponovitev ob 14.00) začel s prvega startnega mesta. V kvalifikacijah v Se-pangu je bil v razredu motoGP najhitrejši, drugi je bil Avstralec Casey Sto-ner, ki si je na prejšnji dirki na Phillip Islandu že zagotovil naslov prvaka, tretji pa Italijan Andrea Dovizioso.
Spomenik D. Petroviču tudi v Šibeniku
ŠIBENIK - Legendarni in na žalost prehitro pokojni hrvaški košarkar Dražen Petrovič je po Zagrebu dobil tudi spomenik v rodnem Šibeniku. Kip, sicer delo kiparja Kažimirja Hraste, prikazuje košarkarja v njegovi prvi fazi kariere, kako sedi na klopi z žogo med nogama. Petrovič je poleg kipa v Šibeniku dobil tudi spominsko sobo in to kar v družinskem stanovanju Petrovičev, ki je točno taka, kot jo je košarkar pustil, preden je umrl v prometni nesreči v Nemčiji. V stanovanju bo tudi prostor z njegovi eksponati in dvorana za projekcije, v kateri se bodo prikazovali posnetki njegovih košarkarskih vragolij.
odbojka - Moška deželna C-liga
Sloga v Repnu presenetila Sočo
Ženska C-liga: Zalet C uspešen tudi v drugem nastopu - Moška D-liga: mladinci Olympie boljši od vrstnikov iz Pradamana
Sloga - Soča Zadružna banka 3:0
(26:24, 25:20, 25:22)
Sloga: Devetak 2, Dussich 16, Fer-mo 0, Kante 6, Romano 13, Rožac 9, Fio-relli (libero) Antoni 0, Sosič, Žerjal. Trener: Ivan Peterlin
Soča Zadružna banka: Butkovič 2, Jan Černic 3, Marko Černic 14, Erik Juren 8, Levpušček 0, Testen 18, Kragelj (libero), Braini 1, Devetak, Matej Juren, Škorjanc, Valentinčič. Trener Andrej Berdon
Sinočnji derbi C lige je prinesel veliko presenečenje, saj je Sloga na domačih tleh nepričakovano, a tudi zasluženo, premagala favorizirano Sočo Zadružno banko.
Soča je verjetno svoje mlade nasprotnike nekoliko podcenjevala, ko pa so se ji Slogaši odločno postavili po robu, se ni več mogla »ujeti«. Slogaši so dokazali, da so preboleli poraz in medlo igro iz prvega kola, in so tokrat v popolni postavi zaigrali povsem drugače. Resnici na ljubo je treba tudi takoj pripomniti, da so Sočani nastopili v okrnjenem sestavu, kar je nedvomno Slo-ginim fantom olajšalo pot do zmage.
Najbolj izenačen je bil prvi set, v katerem je Soča z rahlo prednostjo vodila do 20. točke, njen glavni adut Testen je bil na mreži malodane neustavljiv, a so Slogaši z vztrajno in zagrizeno igro nadoknadili zaostanek in prišli tudi prvi do set žoge. Sočani so jo izničili, nakar so bili boljši domači igralci.
Slogašem je uspeh vlil veliko dozo samozavesti, na mreži sta se razigrala zlasti Matjaž Romano in Daniel Dussich, ki je bil prav gotovo najboljši v domači ekipi, ki je sploh ves čas zaigrala zelo zbrano in konstantno, česar pa ne moremo
Z derbija v Repnu
kroma
trditi za Sočo, ki je zagrešila celo vrsto nepotrebnih napak. Slogaši so tudi zelo dobro reagirali na poškodbo, ki jo je v tretjem nizu utrpel Robert Devetak, ki je moral zapustiti igrišče. Trener Peterlin je v igro poslal mladega Danjela Antonija, ki je svojo nalogo opravil zelo samozavestno.
Po tekmi je bil Slogin trener Ivan Pe-terlin seveda zelo navdušen: »Z nepričakovanimi točkami sem zelo zadovoljen in fantom čestitam za dobro igro, ki so jo prikazali. V isti sapi srčno upam, da to ni mu-
ha enodnevnica, ampak da bomo na tej zmagi gradili prihodnje nastope.«
Fabio Tommasi, predsednik Soče, pa ni mogel skriti razočaranja: »Moram priznati, da sem pričakoval zmago, tudi zato, ker smo med tednom dobro trenirali in nič ni dajalo slutiti na tak nastop. Bili smo okrnjeni, Matej Juren še ni okreval, vendar to sploh ni opravičilo za poraz, saj našim odbojkarjem ni šlo res nič od rok, pokazali pa so tudi premalo zagrizenosti in volje do zmage.«
ŽENSKA C-LIGA Durante & Vivan - Zalet C 1:3 (21:25, 25:22, 21:25, 13:25)
Zalet C: Balzano 4, Bukavec 11, Co-larich 9, Crissani 6, Cvelbar 10, Spangaro 12, Kapun (libero), Antognolli 0, Grgič 0, Pertot, Pestrin 0, Štoka 9. Trener Martin Maver
S svojega prvega gostovanja se združena ekipa Zaleta vrača z dragoceno zmago. Naše odbojkarice so nastopile v vse prej kot idealnih pogojih za igranje, saj je bila telovadnica zelo mrzla in je verjetno tu vzrok za občasno »raztrgano« igro in kar premalo napadanja preko centrov.
Domače igralke odlikuje solidna obramba predvsem pa zelo oster servis, ki je marsikdaj spravljal v težave Zaletov sprejem, v drugih elementih pa so bile naše igralke boljše.
Tekma se je začela v znamenju velike izenačenosti, Zaletovke se najprej niso mogle sprostiti, ko pa so ujele ritem igranja, so set osvojile brez večjih težav. V drugem so takoj prevzele pobudo domače igralke, vendar so naše zelo odločno reagirale, dobre so bile predvsem v obrambi in vse je kazalo na še drugi osvojeni niz, a jim je spodletelo čisto v končnici. Izenačen je bil nato tudi tretji set, v katerem sta si bili ekipi stalno enakovredni, dokler ni v drugi polovici serija izredno uspešnih servisov Jare Colarich spravila na kolena domač sprejem. Ko je Zalet vodil z 2:1, se ni več pustil presenetiti, četrti set je bil pravi monolog naše ekipe. (INKA)
MOŠKA D-LIGA Olympia under 17 - Il Pozzo Remnzac-co 3:0 (25:18, 25:16, 25:13)
Olympia under 17: Princi 5, Coris 6, Cobello 5, Bosi 9, Terpin 14, Burello 5, Da-
gnelut 1, Rossi 3, Righini 3, A. Čavdek 2. Trener Cavasin
V drugem krogu so mladi igralci Olympie (z njimi igra tudi nekaj od-bojkarjev drugih klubov iz FJK, vsi skupaj pa sestavljajo jedro deželne reprezentance) dosegli svojo prvo zmago. Zelo prepričljivo so premagali Il Poz-zo, ki ga prav tako sestavljajo mladi igralci, sicer v povprečju leto dni starejši od igralcev Olympie. Gostitelji so se po začetni tremi sprostili in opravili zadovoljiv nastop, čeprav je bil ta slabši kot pred tednom dni v Trstu. Precej boljše bi namreč lahko sprejemali servis, zato pa sta bila učinkovita servis in blok, napad pa na trenutke za nasprotnika skoraj neustavljiv.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Est Volley Krmin - Govolley Kmečka banka 0:3 (15:25, 9:25, 19:25)
Govolley: Mania, Giuntoli, Gab-bana, Zavadlav, Bressan, Saveri, Povšič, Valentinsig, Antonič, Pozzo. Trener Paola Uršič.
Igralke združene ekipe so začele svojo pot z lahko zmago. Njihove nasprotnice so ekipa under 16, ki je sicer za svojo starostno kategorijo čisto solidna, ni se pa mogla resneje upirati močnejšim in bolj izkušenim igralkam trenerke Paole Uršič. Najbolj očitna je bila razlika, ko so igralke Govolleyja ostreje servirale in so večji del svoje naloge opravile že s tem elementom. Prvi krog je menda potrdil, da lahko meri Govolley visoko, le škoda, da zaradi pomanjkanja vadbenih terminov vadijo le dvakrat na teden. V njej so še mlade in kakovostne igralke, ki bi morale in bi lahko trenirale več.
22
Nedelja, 23. oktobra 2011
TRST	/
gorica - 10. srečanje ZSŠDI - Unija Italijanov
Letos prvič sodelovale šole
V izjemno prijetnem vzdušju, se je včeraj v Gorici odvijalo tradicionalno športno in prijateljsko srečanje med mladimi športniki ZSŠDI in Unije Italijanov iz Istre. Šlo je že za deseto podobno srečanje, letos pa je bilo prvič, da so sodelovale tudi šole. Vsa tekmovanja, razen balinarskega turnirja, so se namreč odvijale v slovenskem šolskem centru v ul. Puccini v Gorici. Del športnega programa pa so priredili v bližnji italijanski višji šoli ITI, ki je dala na razpolago igrišče za mali nogomet. Balinarski dvoboj pa so pripravili v Štandrežu, na balinarskem igrišču društva Mak. Gostje iz Istre so v Gorico dopotova-li z dvema manjšima avtobusoma. Tokrat so barve Unije Italijanov branili izključno športniki, ki obiskujejio italijanske šole na Hrvaškem. Igralci in igralke malega nogometa so prišli z Reke, odbojkarice in odbojkarji iz Ro-vinja, igralke namiznega tenisa iz Po-reča, balinarji pa iz Materade. Žal so zadnji trenutek srečanju v Gorici odpovedali košarkarji iz Pule, ki so se komaj pozno ponoči vrnili z nekega gostovanja v Firencah.
Prvi so na igrišče stopili nogometaši. V dokaj lepi in razgibani tekmi so slavili dijaki z Reke, ki so predstavnike ZSŠDI premagali z 11:7. Gostje iz Hrvaške so se izkazali za dobro uigrano ekipo, veščo igranja na malem igrišču. Pri naših pa se pozna, da se v malem nogometu ne znajdejo, saj je tehnika in taktika igranja povsem drugačna, kot pri pravem no-
gometu. Boljše so se odrezala naša dekleta, ki so zasluženo slavila s 5:3. Dekleta namreč pogosto nastopajo na poletnih turnirjih in imajo kar nekaj izkušenj v tej panogi. Namizni tenis so suvereno osvojile igralke iz Poreča, ki so se izkazale za res homogerno ekipo. Enakovredno sta se jim upirali le Boschijeva in Lutmanova, kar pa rezultata ni spremenilo in Porečanke so slavile z zgovornim 5:0. Bolj enakovredno je bilo na odbojkarskem igrišču v slovenskem šolskem centru. Pri dekletih so bile boljše Rovinčanke, pri fantih pa moštvo ZSŠDI. Dvoboj med dekleti je bil precej izenačen, saj obe ekipi razpolagata z nekatemi obetavnimi igralkami. Zmagale si Istranke z
2:1 (25:18, 22:25, 15:5). Pri fantih pa so bili predstavniki ZSŠDI razred zase, saj gre za generacijo, ki bo v igri ob mreži še veliko povedala. Večina fantov igra že vodilne vloge pri svojih moštvih. ZSŠDI je slavilo z 2:0 (25:13, 25:12). Kot rečeno so balinar-ji svoje srečanje odigrali v Štandrežu. Znano je, da je balinanje v Istri izredno popularno in Istrani kar pogosto branijo barve Hrvaške na tekmovanjih na najvišji ravni. To so fantje iz Materade pokazali tudi v Štandrežu in zmagali z 12:7.
Po odigranih tekmah so se mladi športniki zbrali v slovenskem šolskem centru, kjer so jim v enem od razredov pripravili skupno kosilo (za to
je poskrbelo podjetje Brumat iz Nove Gorice), nakar je v šolski telovadnici sledilo nagrajevanje. Zbrane športnike in njihove spremljevalce so pozdravili ravnateljica šole, Mihaela Pirih, predsednik ZSŠDI Jure Kufer-sin in predstavnik Unije Italijanov, neumorni učitelj in športni delavec Sergio Delton. Vsi so si bili edini, da se je letošnja formula srečanja izkazala za pravilno, kajti prav je, da se tudi šole, kot glavni izobraževalni centri, vključijo v tovrstne pobude, ki poleg športnega nosijo v sebi še mednaroden in prijateljski značaj. Po izmenjavi priložnostnih plaket in knjižnih daril, so vsi sodelujoči športniki prejeli spominsko kolajno. (VIP)
Postave
Mali nogomet, dekleta
ZSŠDI: Mauri, Croselli, Gergolet, Brumat, l. Bogatec, Petejan, Pozzo, De Vivo, Podveršič.
Unija Italijanov: Kundic, Štokar, Ka-raca, Carelli, Silvani, Dovga, Gasparini.
Mali nogomet, fantje
ZSŠDI: Mainardis, Skerlavaj, Tomšič, Kenda, Pahor, Furnal, Peressini. Bla-žič, Zorzut, Semolič.
Unija Italijanov: Blaževic, Juretic, Amuna, Kneževič, Šarlija.
Namizni tenis dekleta
ZSŠDI: Boschi, Peressini, Lutman.
Unija Italijanov: Rioža, Simčic. Bri-
zanc.
Odbojka, dekleta
ZSŠDI: Antonič, Giuntoli, Cotič, Devetak S., Devetak M., Mosetti, Lupin, Feri, Braini, Černic, Pavlin.
Unija Italijanov: Civitico, Prica, Er-ceg. Honsic, Rojnic, Quarantotto, Piutti.
Odbojka, fantje
ZSŠDI: Hlede, Skerk, Terpin, Vogrič, Kovic, Uljan, Fiorelli, Fajt, Komjanc, Juren, Čavdek Š., Čaudek M., Winkler.
Unija Italijanov: Benussi G., Benus-si A., Kresina, Opšivač, Privileggio, Braj-kovic, Radic.
Balinanje
ZSŠDI (Mak): Terpin, Petejan, Cra-piz, De Marco.
Unija Italijanov: Sorgo B., Sorgo Marino, Sorgo Manuel, Alessio.
Prav je, da objavimo tudi imena košarkarjev ZSŠDI, ki so v odsotnosti gostov iz Pulja odigrali tekmo med seboj. ZSŠDI: Bensa, Pintar, Zavadlav, Raida E., Raida D., Ventin, Abrami P., Abrami D., Dellisanti, Furlan. (VIP)
nogomet - Vnaprej igrana tekma 7. kroga 3. amaterske lige
Mladost ni izpolnila pričakovanj
Tesno so izgubili v Rudi - Odločilni gol je padel v zadnjih minutah igre - Deželni mladinci: brez točk tako nogometaši Krasa kot Vesne
Ruda - Mladost 2:1 (1:0)
Strelci: Circosta v 20.; Mauro Peric v 65. iz 11-m in avtogol v 85. min.
Mladost: Feresin, Caramuta (od 55. Ferlez), Zorzin, S. Paoluzzi, D. Peric, Vitturelli (od 45. Bressan), Bagon, (od 80. Bensa), Ferletič, Vizintin (od 40. Skarabot), M. Peric, Smilovich (od 65. D'Onorio). Trener: Valentinuzzi.
Načrti se niso uresničili. Doberdobska Mladost je na vnaprej igrani tekmi 7. kroga 3. amaterske lige izgubila na gostovanju v Rudi in se ni približala vrhu lestvice, kot so pričakovali in si želeli v taboru plavo-rdečih. Za hladno prho so nogometaši Rude poskrbeli v zadnjih minutah srečanja.
Nekaj kronike. Prvi polčas je minil v znamenju gostiteljev, ki so prevzeli pobudo v svoje roke. Ruda je povedla v 20. minuti, ko je Cir-costa močno in natančno streljal zunaj kazenskega prostora. Reakcija Mladosti je bila jalova, saj se gostujoči nogometaši dejansko niso niti enkrat nevarno predstavili pred domačimi vrati. Valentinuzzijevi varovanci so se v drugem polčasu končno zbrali in igrali bolj napadalno. Okrog 60. minute so uspeli izenačiti. Po prekršku nad Ferlezom je sodnik pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Mauro
Kapetan Mladosti Alessandro Vitturelli
kroma
Peric (zanj drugi gol v letošnji sezoni). V nadaljevanju se je Mladost opogumila in poskusila presenetiti Rudo, ki pa je nepričakovano povedla pet minut pred koncem tekme. Gostitelji so vratarja Feresina premagali tudi s kančkom sreče,
saj se je žoga zakotalila v vrata, potem ko se je odbila v koleno branilca Mladosti.
»Žal nismo uspeli zmagati in tako dohiteti Rudo, ki nam je tako zbežala, saj ima že šest točk prednosti. Za nas je to velik korak nazaj. Upam, da bodo fantje še naprej motivirani. Že v soboto v Zagraju pričakujem pozitivno reakcijo,« je po porazu komentiral odbornik Mladosti Ezio Bressan.
LJUBITELJI - Deželna A2-liga: La Rosa - So-vodnje 1:2.
VČERAJ ŠE - Elitna liga: Manzanese - Virtus Corno 1:0; promocijska liga: Caporiacco - Pro Romans 2:2, Flaibano - Martignacco 2:0, Union 91 -Lumignacco 0:1; 1. AL: Isonzo - Pieris 0:0; 2. AL: Romana - Turriaco 2:1, Muglia - Roianese 3:0, Pie-dimonte - Mariano 1:3.
DEŽELNI MLADINCI Sant' Andrea San Vito - Kras Repen 1:0 (0:0)
Kras: Zacchigna, Carli (Selva), Rossone (Gob-bo), Curreli (Kuret), Krizman, Simeoni, Vesnaver, Ridolfi (Lebani), Di Somma (Osman), Visca, Furlan. Trener: Speranza.
Krasovi mladinci so še tretjič zapored izgubili. Tokrat jih je premagal tržaški Sant' Andrea San Vito, čeprav so rdeče-beli igrali dokaj zbrano. Odločilni za-
detek je padel četrt ure pred koncem tekme, potem ko je Krasova obrambna vrsta nerodno posredovala.
Zaule - Vesna 2:1 (2:0)
Vesnin strelec: Hoffer v 60. min.
Vesna: M. Vidoni, Brass (A. Kerpan), A. Vidoni (Candotti), Žerjal, Cerkvenic, Hoffer, Viviani (G. Kerpan), Madotto (Stančič), Bubnich, De Pasqua-le (Bonetta), Rebula. Trener: De Castro.
»Neodločen izid bi bil bolj pravičen,« je po tekmi izjavil Vesnin spremljevalec Paolo Vidoni, ki je še dodal, »da je Vesna v drugem polčasu igrala boljše in ustvarila kar nekaj priložnosti za gol.« Ekipa iz Žavelj je oba gola dosegla v prvem polčasu. Gostitelji so izkoristili dve napaki v Vesnini obrambni vrsti. »Plavi« so znižali zaostanek v drugem delu, ko je nasprotnikovo mrežo po lepi akciji in podaji Rebule zatresel Hoffer.
Ostali izidi: Muggia - San Luigi 0:8, Costa-lunga - Ponziana 2:0, Pro cervignnao - trieste Calcio 1:2, jutri Ronchi - Audax, v torek Pro Romans - Monfalcone.
NAJMLAJŠI - Na Goriškem: Sovodnje - Pro Gorizia 0:1; ZAČETNIKI - Izid: Montebello Don Bosco - Kras Repen 1:3 (0:1, 0:0, 0:2), Sovodnje - San Canzian 3:0 (2:0, 3:0, 4:1).
/
KOŠARKA
Nedelja, 23. oktobra 2011
23
državna divizija c - Jadran Qubik še nepremagan
Težka zmaga je pravzaprav najslajša
Jadran Qubik - Caorle 67:62 (20:20, 42:34, 55:49)
JADRAN: D. Batich 16 (6:8, 5:9, 0:3), Ban 25 (8:10, 4:6, 3:6), Franco (-, -, 0:1), Spi-gaglia 14 (5:6, 3:7, 1:4), Malalan 8 (-, 4:7, -), Slavec 2 (-, 1:2, 0:6), Floridan, M. Batich 2 (-, 1:1, -), n.v. Daneu in Bernetič. Trener Vatovec. Pridobljene žoge: 7, izgubljene žoge: 13, skoki v obrambi: 31, skoki v napadu: 11.
Caorle: prosti meti: 5:6 (83%), 2 točki: 21:46 (46 %), 3 točke: 5:22 (23 %), pridobljene žoge: 13, izgubljene žoge: 7, skoki v obrambi: 22, skoki v napadu: 7.
Jadran Qubik je na Opčinah dosegel peto zaporedno zmago. Čeprav je do tretje četrtine kazalo, da bo zmaga lahka, pa so si novi dve točki priborili šele v zadnji minuti. Jadranovci so namreč vse do 27. minute vodili kar z 12 točkami prednosti, nakar se je njihova učinkovitost povsem izničila, tako da so si morali ponovno vodstvo in zmago priigrati tik pred zadnjim zvokom sirene.
Uvodna četrtina je bila zelo izenačena, povsem drugačen obraz pa je Jadran pokazal že v drugi četrtini, ko je prevladal na igrišču. Z delnim 10:0 (32:22) je prevzel vajeti igre, Caorle pa so prvič ugnale domačo obrambo šele po šestih minutah (v 16. minuti 32:24). Vodstvo, ki je v tem delu doseglo 12 točk, so jadranovci obdržali vse do odmora, predvsem po zaslugi razpoloženega Daniela Baticha (14 točk) in Boruta Bana (13 točk, na koncu 25 točk).
Take uspešnosti v napadu pa jadra-novci niso obdržali v tretji četrtini: v 22. minuti je zadel Ban (47:37), šele po treh minutah pa Spigaglia. K sreči so tudi Carole zastale v napadu, tako da se razlika v točkah ni spremenila. Morda je k manj odločni igri vplivalo tudi visoko vodstvo, češ da je zmaga že skoraj osvojena. V končnici je Jadran tako povsem popustil, Caorle pa so to seveda izkoristile. Prednost so gostje v manj kot minuti razpolovili: Jadran je namreč zgrešil dva povsem odprta meta, nasprotniki pa so bili dvakrat uspešni izza šestmetrske črte (55:49). V zadnji četrtini je poleg napada ohromela še Jadranova obramba, tako da so gostje v 33. minuti izenačili 55:55, dve minuti kasneje pa spet povedli (po 25 minutah) - 55:57. Reakcija gostov le ni potrla ja-dranovcev, ki so z veliko željo po zmagi le reagirali. Po sedmih minutah in po več kot deset neuspešnih napadov je pod košem zadel Saša Malalan (57:57) in ponovno vrnil zaupanje soigralcem. Caorle so po košu še zadnjič povedle dve minuti pred koncem (58:60), vendar jim kaj več zagrizeni jadrnovci niso dopustili. Takoj zatem je hladnokrvno zadel trojko Spi-gaglia (61:60), v svojem stilu pa je bil uspešen še Ban (64:60), ki je zadel tudi zadnji prosti met. Veselje je bilo po taki zmagi še večje: številno občinstvo je s skandiranjem pozdravilo jadranovce, igralci pa so se z aplavzom poklonili publiki za podporo. (V.S.)
Borut Ban v primežu nasprotnikovih branilcev. Sinoči je dosegel 25 točk
kroma
deželna c-liga - Po zmagi v derbiju kroga proti ekipi Roraigrande
Bor zdaj edini nepremagan
Igralci Radenske po prvem polčasu s 16 točkami prednosti, na koncu le s tremi - Breg dviguje glavo
MOŠKA D-LIGA
Kontovel (kljub napakam) gladko zmagal
Kontovel - Perteole 69:51 (14:20, 27:24, 46:35)
KONTOVEL: Škerl 6 (2:2, 2:3, -), Paoletic 3 (-, 0:2, 1:3), Križman 4 (2:3, 1:3, 0:1), Gantar 3 (3:4, 0:1, -), Starc 5 (-, 1:2, 1:1), Švab 8 (2:4, 3:7, 0:1), Lisjak 9 (1:2, 4:8, -), Šušteršič 20 (-, 7:10, 2:6), Zaccaria 7 (1:4, 3:8, -), Regent 2 (-, 1:5, -), Hrovatin 2 (-, 1:4, -). Trener: Brumen. SON: 28, PON: Hrovatin 38.
Kontovel je svoje letošnje nastope začel na najboljši način, nikakor pa ni zadovoljil s prikazano igro. Tako je potrdil po tekmi tudi kapetan Roby Paoletic: »Začetek sploh ni bil dober. Ko smo dosegli nekaj točk prednosti, pa nas nasprotnik, ki sodi med slabše ekipe v prvenstvu, ni mogel več zaustaviti. Če želimo naskakovati višja mesta pa moramo izboljšati igro v napadu in delati manj napak.«
V prvi četrtini so igralci Kontovela še iskali pravi ritem: v napadu nikakor ni šlo, v obrambi so storili veliko napak, kar 14 je bilo tudi izgubljenih žog. Gostje so glavnino točk (16 od 20) dosegli iz prostih metov, počasi povedli z 10 točkami naskoka (10:20), čeprav so iz igre v prvih desetih minutah zadeli le dvakrat.
Šele ob koncu četrtine je Kontovel zaigral nekoliko bolje v napadu, tako da se je zaostanek zmanjšal na šest točk (14:20), v 14. minuti pa je s trojko Šušteršiča, ki je bil edini zanesljiv v napadu (v prvem polčasu je dosegel 16 točk od 27), izenačil (20:20). Dve minuti kasneje so domači prvič povedli (24:22). V tem delu so bili Brumnovi varovanci bolj previdni v obrambi, vendar učinkoviti, tako da so Perteole dosegle le dva koša iz igre v celi četrtini. Vodstvo je Kontovel naposled obdržal vse do konca.
Edino reakcijo so skromni nasprotniki pokazali v tretji četrtini, sicer pa so domači košarkarji počasi večali prednost. Ob koncu tretje četrtine so s trojko Šker-la povedli na 11 točk (46:35), tik pred zvokom sirene pa s trojko Starca dosegli tudi 20 točk naskoka (69:49).
Bor Radenska - Roraigrande 78:75 (22:17, 45:29, 58:50)
Bor Radenska: Bole 2 (-, 1:1, 0:4), Madonia 15 (4:5, 4:10, 1:3), Crevatin 5 (1:1, 2:2, 0:1), Štokelj 6 (2:2, 2:4, 0:3), Meden 14 (-, 4:7, 2:3), Burni 5 (-, 1:3, 1:4), Za-nini 4 (2:6, 1:3, -), Sosič 21 (3:4, 9:15, 0:3), Fumarola 6 (-, 3:5,l -), Bocciai n.v., Gal-
locchio n.v., Pertot n.v. Trener: Boban Po-povic. SON: 17. Skoki: 40 (v obrambi 21, v napadu 19).
Derbi 4. kroga med vodilnima na lestvici deželne C lige se je končal s četrto zaporedno zmago Bora Radenska, ki ostaja tako v ligi edini nepremagan. Varovanci trenerja Popovica so predvsem v prvem polčasu postregli z zelo dobrim nastopom, tako v obrambi kot tudi v napadu. Ne glede na kasnejši padec koncentracije, je zmaga plavih povsem zaslužena.
V prvem polčasu je Radenska deloval kot švicarska ura. Obramba je bila nepropustna, v napadu pa so postregli z nekaterimi atraktivnimi akcijami. Rorai-grande Svetoivančanom ni mogel do živega, posledica tega je bilo 16 točk prednost ob polčasu. V drugem delu se je sli-
Andrej Šušteršič je sinoči dosegel 20 točk, od tega 16 v prvem polčasu, ko je njegov Kontovel skupno dosegel 27 točk
kroma
Domači šport Danes
Nedelja, 23. oktobra 2011 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Acquamarina Chioggia ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Azzanu Decimu: Azzano X - Zalet D
KOŠARKA
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Štarancanu: Falconstar - Breg
NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Repen - Pro Cervignano
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Costalunga; 15.30 v Reani del Rojale: Reanese - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sistiana; 15.30 v Ronkah: Ronchi -Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg - Centro Sedia; 15.30 v Mošu: Mossa - Zarja; 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Montebello Don Bosco
NARAŠČAJNIKI - 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Kras
NAJMLAJŠI - 8.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras; 10.30 v Pierisu: Pieris -Juventina
Jutri
Ponedeljek, 24. oktobra 2011 KOŠARKA
ELITNA LIGA U19 - 20.30 v Žavljah: Venezia Giulia - Jadran
ka bistveno spremenila. Košarkarji Bora so bili mogoče že prepričani, da imajo zmago v žepu in so umirili tempo igre, gostje pa so se zdramili. Z visokim Bel-lanco na čelu (19 točk, 5 trojk v drugem polčasu) in z agresivno consko obrambo so spravili iz tira Crevatina in soigralce. Iz minute v minuto se je tako prednost nižala. Sedem minut pred koncem so gostje izenačili (67:67). Vnel se je boj za vsako žogo, Na srečo je Peter Sosič ohranil mirne živce (z 21 točkami je bil najboljši strelec Bora) in dosegel ključna koša iz težkega položaja. Rezultat je nato zapečatil Zanini s prostim metom, zadnji dve točki pa je dosegel kapetan Crevatin.
Trener Bora Boban Popovic: »Veselim se novih točk, ne pa nastopa svojih varovancev. Drugi polčas je bil prava katastrofa. V obrambi smo popustili na celi črti. O tem pove podatek, da smo v drugem delu prejeli celih 46 točk.« (RAS)
Ronchi - Breg 62:77 (12:18, 28:45, 45:62)
Breg: Schillani 2 (-, 1:1, 0:1), Gri-maldi 17 (1:2, 5:9, 2:4), Visciano 2 (2:2, 0:2, -), K. Ferfoglia 1 (1:2, 0:1, 0:1), Giacomi 21 (6:6, 3:4, 3:5), Samec 9 (-, 3:4, 1:2), Baz-zarini, S. Ferfoglia 9 (1:2, 4:7, 0:2), Nadli-šek, Semec (-, 0:1, -), Klarica 16 (0:2, 5:7, 2:3), trener Tomo Krašovec. SON: 20.
Kaže, da so Brežani ujeli pravo formo. Na težkem gostovanju v Romjanu so proti neugodnemu nasprotniku dosegli drugo zaporedno zmago. Postavni Bregov košarkar Elvisa Klarice sicer še ni v najboljši formi, njegov prvi nastop pa je bil vsekakor spodbuden in je tudi on krepko pripomogel k pomembni zmagi. Bre-žani so že v prvi četrtini povedli za šest točk. Škoda, da se je že v uvodnih minutah poškodoval Alen Semec, ki nato ni stopil več na igrišče. Brežani so nadaljevali z dobro igro tudi v drugi četrtini in ob polčasu je bilo njihovo vodstvo že celih 17 točk. Tudi v drugem polčasu so gostje igrali zbrano in samozavestno ter brez večjih težav ohranili visoko vodstvo.
»Fantje so se borili in naša zmaga je bila zaslužena, čeprav smo naredili še preveč napak pri vodenju in podajah,« je bil zadovoljen Bregv trener Krašovec. (lako)
jutri
Na Športelu odbojkarji Sloge Tabor
Odbojkarji Sloge Tabor Televita, ki letos nastopajo v državnem prvenstvu B2-lige, bodo gostje jutrišnje oddaje Športela (ob 22.30 po TV Koper). Voditelj Igor Malalan se bo o prvenstvu, prvi domači tekmi in načrtih pogovarjal s kapetanom Ambrožem Peterlinom, »zvezdnikom« Gregorjem Jerončičem in trenerjem Luciom Battistijem. Sledil bo tudi prispevek o prvi domači tekmi slogašev, sodelavci pa bodo pripravili še prispevek o tekmah košarkarjev Kontovela in Jadrana in o nogometu.
□ Obvestila
AŠK KRASvabi vse člane, igralce, starše in prijatelje na osrednjo slovesnost ob 50-letnici ustanovitve krožka, ki se bo odvijala v petek, 28. oktobra, ob 19.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 27. oktobra ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije.
AŠD SK BRDINAorganizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 3475292058, www.skbrdina.org
ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija organizira danes, 23. oktobra pohod v Dolino Glinščice (približno 3 ure hoje). Zbirališče ob 9.00 pred telovadnico na Kontovelu ali ob 9.30 na parkirišču KD F. Prešeren v Boljuncu.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure.
SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13. novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00. rekreacija odrasli, ob torkih 10.30 - 11.30 in četrtkih ob 08.30 - 09.3. otroška telovadba ob sobotah, skupina starejših ob 09.00 in skupina mlajših ob 10.00. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 25. oktobra ob 20.30 v prvem in ob 21.00 ob drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana.
24 +
Nedelja, 23. oktobra 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda«
- Ugrabitev in odkupnina 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
Rai Tre
V. Helfin) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo
6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30+bold TV»9.55 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Prenos svete maše in Angelusa 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in...LArena 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in -Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Dove la trovi una come me? 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Speciale Tg10.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Applausi
6.00 Nan.: 7 vite 6.25 Aktualno: A ruota libera 7.00 9.40 Risanke 9.15 Variete: Social King 2.0 10.05 Aktualno: XXI Femminile -Dal secolo breve al secolo delle done 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia (v. Amadeus) 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quelli che aspettano..., sledi Quelli che il calcio... (v. V. Cabello) 17.10 Šport: Rai Sport Sta-dio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita
21.30 Film: Rocky (dram., ZDA'76, r. J. Avidsen, i. S. Stallone) 0.05 Film: Hollywood Homicide (akc., ZDA, '03, r. R. Shel-ton, i. H. Ford) 1.35 Nočni dnevnik 2.00 Glasba: Vintage Dance Parade
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 Nan.: Finalmente arriva Kalle 11.00 Film: Dick & Jane - Operazione furto (kom., ZDA'05, r. D. Parisot, i. J. Carrey) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Domenica cinque (v. F. Panicucci, C. Brachino) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.00 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Distretto di polizia 11 23.30 Aktualno: Terra! 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
7.40 Nan.: La grande vallata 8.35 Film: Il corrazziere (kom., It., '61, r. C. Mastrocin-que, i. A. Wakabayashi, P. Brice) 10.05 Nan.: Doc Martin 10.55 Aktualno: TGR EstOvest 11.15 Aktualno: TGR Mediterraneo 11.40 Aktualno: TGR RegionEuropa 12.00 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 12.55 Opera: Prima della prima 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio)
6.50 Motociklizem: Grand Prix, SP Malezije 11.00 Šport: Grand Prix - Fuori Giri 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Motociklizem: SP Malezije (pon.) 15.00 Film: One Piece - Trappola (ris., Jap., '03) 17.00 Film: Justice League: La crisi dei due mondi (ris., ZDA, '10) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Variete: Bau Boys
PÄ
19.30 Film: Mr. Bean's holiday (kom., V.B., '07, r. S. Bendelack, i. R. Atkinson)
21.25 Reportaža: Mistero (v. D. Bossari) 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.40 Film: Il tifoso, l'arbitro e il calciatore (kom., It., '82, r. P.F. Pingitore, i. A. Vitali)
^ Tele 4
21.30 Aktualno: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Glasb.: Sostiene Bollani 0.40 Nočni dnevnik 0.50 Aktualno: TeleCamere Salute 1.40 Vremenska napoved
u Rete 4
6.15 Nan.: Classe di ferro 6.55 Dnevnik 7.45 Dok.: Arcipelago toscano 8.20 Dokumentarec 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare - sulle rotte dei gabbiani 14.00 Dok.: Donnavventura 14.55 Film: Gli anni dei ricordi (kom., ZDA, ZDA, '95, r. J. Moorthouse, i. A. Bancroft) 16.40 Dnevnik - prometne informacije 17.10 Film: Tomahawk scure di guerra (western, ZDA, '51, i.
tualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.40 Nan.: Ultime dal cielo 14.05 Film: Mollo tutto (kom., It., '95, r. J.M. Sanchez, i. R. Pozzetto) 16.05 Nan.: Cuore d'Afri-ca 18.00 Film: L'anima e la carne (rom., ZDA, '57, r. J. Huston, r. J. Huston, i. D. Kerr) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: I padroni della notte (triler, ZDA, '07, r. J. Gray, i. J. Phoenix) 23.35 Dnevnik 0.10 Film: Linea sangue (triler, ZDA, '97, r. J. Stuart, i. D. Quaid) 2.25 Aktualno: Bookstore
(t Slovenija 1
6.40 Kultura (pon.) 7.00 9.25, 18.35 Risanke 9.00 Ris. nan.: Smrkci 9.45 Ris. nan.: Zametek 10.20 Zogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju 10.55 Sledi - odd. Tv Maribor 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - odd. Tv Maribor 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 15.05 Prvi in drugi 15.30 1.10 Alpe-Donava-Jadran 16.00 Dok.: Veliki tektonski jarek 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Film: Beli planet 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija Evro-vizija 22.00 Družinske zgodbe 22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Ars 360 23.35 Nan.: Kifeljc 1.40 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 20.00 Infokanal
{p Slovenija 2
8.15 Skozi čas 8.25 Globus (pon.) 8.55 31. tekmovanje slovenskih godb 9.35 Alpsko smučanje, SP: Veleslalom (M), 1. vožnja 10.45 Film: Kino Kekec 12.05 Univerza (pon.) 12.35 Alpsko smučanje, SP: Veleslalom (M), 2. vožnja 13.30 Rad igram nogomet 13.55 Planet Šport 14.35 Turbulenca 15.20 Odbojka, Liga prvakov 16.50 Rokomet (Z), kvalifikacije za EP 18.30 Alpsko smučanje, SP: Veleslalom (M), posnetek 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Podelitev Borštnikovega prstana, prenos 21.20 Portret dobitnice Borštnikovega prstana 21.35 Rokomet, Liga prvakov 23.00 Življenje umetnin
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.30 Poslanski premislek 7.30 11.25 Svet v sliki in besedi 8.05 21.30 Žarišče 10.40 Firma.tv (pon.) 13.30 Poročila Tvs115.05 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa
Koper
12.00 13.30 Dnevni program 12.15 Soel-den: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. vožnja, neposredni prenos 12.45 Soelden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. vožnja, neposredni prenos 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2011 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.55 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Rokomet: Liga prvakov, Cimoc Koper - Hamburg 23.00 Glasb. odd.: Kitarika 0.10 Čezmejna Tv - TDD
pop Pop TV
7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Šport: Hard Trek 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 10.50 Aktualno: Italia economia e prometeo 11.00 Šport: FMI Magazine 11.30 Šport: Super Sea 12.00 Dok.: Le perle dell'Istria 12.30 Variete: Archeologie 12.40 Dok.: Dolomiti DOC 13.00 Dok.: Agrisapori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.10 Glasb.: ...E oggi, tutti all'opera 14.15 Lirika: Faust 17.15 Variete: Video-motori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Pagine e fotogrammi 20.20 Aktualno: Dai nostri archivi 21.00 Dnevnik 21.30 Film: Wolly boys (kom., r. L. Bur-zynski, i. J. Cada)
6.30 Tv prodaja 7.00 Risanke 9.55 Otroška zabavna odd.: Čira čara 10.05 Mlad. serija: Živalski fenomeni 10.20 Ris. serija: Radovedni George 10.30 Beverly Hills 90210 11.25 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.15 Film: Ozadje umora Jane Doe (ZDA) 13.50 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 14.25 Skrivno življenje ameriške gospodinje (resničnostna serija) 15.20 Nan.: Grda račka 16.15 Film: Ugrabljeni idoli (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.30 Film: Čez progo (ZDA) 23.30 Film: Medeni tedni (ZDA) 1.45 24UR (pon.) 2.45 Nočna panorama
Kanal A
15.10 Film: Njena najboljša poteza (ZDA) 17.05 Top Gear (avtomob. serija) 18.05 Norci na delu 18.35 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL
/
20.00 Film: Mega napeto - Zvezdne steze (ZDA) 22.30 Film: Pisma z Iwo Jime (ZDA) 1.00 Nan.: Terminator 2.25 Love Tv 3.25 Nočna ptica
La 7
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Ak-
8.00 Moto GP, prenos dirk za VN Malezije 11.15 ŠKL, mladinska oddaja 12.05 Hum. nan.: Družina za umret 12.30 Nan.: Peklenski teden 13.25 Nan.: Policisti New Yorka 14.20 Dok. serija: Šef pod krinko
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Nataša Mrvar - Špela detektivka; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja: Vključevanje mladih v čezmejne gospodarske in izobraževalne projekte; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Nagrajevanje 5. natečaja za zborovsko skladbo Ignacij Ota; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Glasbeni trenutki: ob 200-letnici rojstva Franza Liszta; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Robert Ličen, prvi tenor in predsednik goriškega okteta Vrtnica; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik, sledi Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Ita-liani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled
športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arso-ve spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nokturno; 21.00 Obisk kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Dnevi, ki prihajajo bodo za vas polni novih preizkušenj. posledica tega bo natrpan urnik, zaradi česar se ne boste mogli posvetiti drugim pomembnim zadevam.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Hladni dnevi vam bodo minevali počasi, vi pa boste le lenarili in posedali pred televizijo. Pazite, da se vas ne bo držala predolgo, saj bi to imelo posledice na vaše delo v službi.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zelo boste pozitivno razpoloženi in vedno pripravljeni pomagati ljudem okoli sebe. Na delovnem mestu boste imeli polno odličnih idej. Delovna vnema bo nadpovprečna.
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Med vami in «« nekim prijateljem se bo ustvarila stena, ki jo boste težko prebil. Potrudite se in se poskušajte prilagoditi, saj je dobrega prijatelja težko najti.
yLEV 23.7.-23.8.: Vaše sposob-(^^r nosti so odlične, vendar se zavedajte, da vsemu ne morete biti kos. Od sebe ne morete pričakovati nemogočega, saj boste tako vedno znova razočarani.
DEVICA 24.8.-22.9.: Bližajoči ^^ se hladni dnevi bodo na vas delovali negativno in zavirajoče. Bližajo se pomembne obveznosti, na katere se počasi že začnite pripravljati, drugače boste imeli preveč dela naenkrat.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri-^ ^ hajajoče obdobje bo za vas zelo pozitivno. Imeli boste odlične miselne sposobnosti in veliko dodatne energije, ki jo boste usmerili v tisto, kar vas najbolj veseli.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na
delovnem mestu se ne ukvarjajte z delom sodelavcev, ampak se osredotočite predvsem nase in na svoje obveznosti, tako boste veliko več dosegli.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je ogromna priložnost in ne smete si privoščiti, da bi jo zapravili. Zberite misli in se osredotočite samo na svojo nalogo ter druge stvari za nekaj dni pustite pri miru.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne
dovolite, da bi vam skrbi pokvarile konec tedna. Preživite ga na izletu z družino, stran od vsakdanjih naporov in težav, ter se napolnite z energijo za začetek novega tedna.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Odlično se boste zabavali v družbi prijateljev, vendar pazite, da se ne boste preveč oddaljili od družine. Na delovnem mestu vas neka zadeva moti.
RIBI 20.2.-20.3.: Ne bodite prestrogi do svojih najbližjih, saj lahko ima to ravno obraten vpliv, kot bi hoteli. V prihodnjem tednu boste pri delu zelo prizadevni in natančni.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 23. oktobra 2011
25
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 - Ansambel Slovenskih šest 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Dove la trovi una come me? 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sot-tovoce 1.55 Aktualno: Fuoriclasse - Cana-le Scuola Lavoro
V^ Rai Due
23.25 Film: Frailty (srh., ZDA'01, r. B. Paxton, i. M. McConaughey) 0.25 Nan.: Close to Home 1.10 Dnevnik - Parlament 1.25 Aktualno: Sorgente di vita 1.50 Vremenska napoved
Rai Tre
6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Variete: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film:
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (22. oktobra 2011)
Vodoravno: zaporednost, Ana Karenina, lokativ, let, aki, Akad, M. I., S. R., Nica, Vatikan, Ank, Sebastian, ja, Vitan, Lionel, Pordenon, T. B., Rae, akant, otrok, hlap, dobitek, ranar, sor, ol, ne-dotaknjenost, vitaliteta, Avanti, ašar, padar, Kar, A. Č; na sliki: Sebastian Vettel. Mala križanka, vodoravno: 1. padar, 6. eroti, 7. Vilas, 8. megla, 9. ala, 10. Krk, 13. Mario, 15. Izola, 16. tunel, 17. raca.
Sfida senza regola (dram., ZDA, '08, r. J. Av-net, i. Al Pacino) 22.55 Dok.: Correva l'an-no 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved
u Rete 4
7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Film: Inviati molto speciale (kom., ZDA, '94, r. C. Shyer, i. N. Nolte) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger
Him IF i Jim HEIM HUJE IIIIE] IITIIfJI

6.00 Nan.: 7 vite 6.30 8.15 Risanke: Cartoon flakes 7.55 Variete: L'albero azzurro 9.30 Variete: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.55 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.10 Dnevnik
!i IMSUMS*;
■in'
21.10 Film: U.S. Marshals - Caccia senza tregua (akc., ZDA, '98, r. S. Baird, i. T.L. Jones) 23.55 Film: La recluta (polic., ZDA, '90, r.-i. C. Eastwood, i. C. Sheen) 1.15 Nočni dnevnik
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resničnostni show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.50 Risanke 8.55 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Aktualno: Grey'a Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 nan.: Glee 17.45 Risanke 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI -Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 23.00 Nan.: Undercovers 23.55 Variete: Real CSI 1.00 Variete: Modamania
^ Tele 4
7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 9.00 Šport: Super Sea 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Variete: Camper magazine 12.45 Videomotori 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.00 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 15.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Dolomiti DOC 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Archeologie 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Sportiva...mente 22.00 Košarka: Pallaca-nestro Trieste - Napoli Basketball 23.02 Nočni dnevnik
La l
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00
19.30 Show: G'Day 12.25 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il ragazzo sul delfino (pust., ZDA, '57, r. J. Ne-gulesco, i. A. Ladd) 16.15 Dok.: Atlantide
pop Pop TV
6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 Čista hiša (nan.) 8.0014.50 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.10 15.45 Nad.: Tereza 10.35 16.45, 17.10 Larina izbira (nad.) 12.00 17.55 Ko se zaljubim (dramska serija) 13.00 24UR ob enih 14.30 Ljubezen skozi želodec 15.35 Nan.: Tereza 16.40 Nad.: Larina izbira 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00
24UR, Novice 20.00 Nan.: Trdoglavci 21.00 Nan.: Razočarane gospodinje 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: Poročiva se (ZDA) 0.25 Nan.: Harperjev otok
A Kanal A
7.30 Nan.: Obalna straža 8.10 Svet: Povečava (pon.) 8.45 Magazin Lige prvakov (pon.) 9.15 Ris. serija: Tom in Jerry 9.40 Ris. serija: Shaggy in Scooby-Doo 10.10 Ris. serija: Požeruh 10.3513.25 Nan.: Vsi županovi možje 11.05 17.05 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 12.0016.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.55 Film: Čez progo (ZDA) 15.4010 razlogov, zakaj te sovražim (hum. nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Na kraju zločina: CSI New York (krim. serija) 20.00 Film: Večna uspešnica - Smrtni udarec (ZDA)
17.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 19.30
Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 23.45 Dnevnik 23.55 Nan.: Crossing Jordan 0.45 Nan.: N.Y.P.D.
Jr Slovenija 1
6.15 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Žametek 10.30 18.35 Risanke 10.40 Poučna odd.: Iz popotne torbe (pon.) 11.05 Žogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.35 Poučna odd.: Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.55 Prvi in drugi (pon.) 16.20 Večerni gost (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 0.55 Duhovni utrip 17.45 Dok. odd.: Pogled na... 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Opus 23.30 Festival Sevigc Brežice 2011
Jr Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.40 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 Videozid (pon.) 14.50 Dok. odd.: Sveti ogenj (pon.) 15.45 Sobotno popoldne (pon.) 17.00 Nad.: Moja družina 17.30 Črno beli časi 17.45 Dober dan, Koroška (pon.) 18.20 Firma.tv 18.55 0.15 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 20.00 Dobrodelni koncert 21.25 Ob 100-letnici smrti Gustava Mahlerja 21.50 Veliki skladatelji 22.50 Film: Puščavski svetniki (pon.)
Jr Slovenija 3
6.00 8.00 Sporočamo 7.05 Evropski premislek 8.30 10.00, 10.30 Novice 10.00 Sporočamo 11.10 Slovenija in Evropa 13.20 Utrip 13.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom- vsestranska ustvarjalnost 15.30 Glasbeni juliji v Kopru 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.20 Spomini šport 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Mala Nell - risanke 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino Premiere 22.30 Športel 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - TDD
21.45 Film: Predsednica na muhi (ZDA)
23.40 Nan.: Will in Grace 0.10 Film: Henrik V. (V.B.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Marko Sancin in Alenka Florenin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Korak za korakom (vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 7. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica iz Boljunca; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Sto-rie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.3512.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classi-fica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Šport-
na zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, Ime tedna - kandidati ; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Ekspres; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twitamo z...; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 21.30 Vzhodno od ro-cka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.15 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 6 Nedelja, 23. oktobra
2011
KULTURA
/
stalno gledališče fjk - Abonma priljubljenih muziklov
Musical StarTs za začetek niza
Gre za hišni projekt s krajevnimi interpreti
V mestu operete je muzikal prevzel dediščino nekdanje kipeče glasbeno-igralsko-plesne zabave za širše občinstvo in se je kot naslednik priljubljenega žanra usidral v srcih Tržačanov z modernejšo govorico zdaj pop-sentimentalnih, zdaj rockovskih ali celo jazzovskih izrazov. V zadnjih letih se je ustvarilo zaledje ljubiteljev muzikla, ki jih Stalno gledališče FJK uspešno usmerja v klasike železnega repertoarja kot v širitev teh obzorij, v ogled mednarodnih produkcij kot tudi v spoznavanje domačega potenciala. Odziv publike je izjemno pozitiven, kot je potrdila tudi številčna prisotnost na uvodnem večeru letošnjega programa muziklov z »domačim« predznakom. Musical StarTs je namreč projekt, ki ga gledališče Rossetti od lanske sezone namenja mladim profesionalcem iz naše dežele. Zamisel je nastala iz želje po ovrednotenju krajevnih pevcev, ki se uveljavljajo v svetu muzikla in po združitvi njihovih energij in talenta pri skupnem projektu, ki je nastal na pobudo združenja trgovcev. Premierski nastop je bil ob otvoritvi prenovljenega gradu svetega Justa, s ponovitvijo na novoletnem koncertu. Gledališče in njegov organizacijski vodja Stefano Curti verjameta v nujno nadaljevanje tega projekta, ki je za celotno mesto pomemben znak podpore in zaupanja v perspektivne, mlade sile.
Ob gostovanju muziklov se v gledališču Rossetti pojavljajo tako nove priložnosti dodatnega, produkcijskega razvoja. Mladim pevcem je ustanova dala na razpolago veliko dvorano z vsemi tehni-
čnimi sredstvi za realizacijo glasbenega dogodka, ki ga je velika energija navdušenih nastopajočih napolnila s skoraj trournim zaporedjem živahnih, primerno zrežiranih in okusno skoreografiranih pevskih točk. V zameno je koncert deloval kot reklamni spot, saj so izbira odlomkov kot tudi odkrita vabila promovirali muzikle na letošnjem sporedu gledališča Rossetti: The Rocky Horror Show, Joseph and the Amazing Technicolor Dreamcoat, La cage aux folles, ko-losalni Elisabeth. V bogatem sporedu pa je bilo dovolj prostora za vse, od obče znanih uspešnic (The Phantom od the opera, Oklahoma, Mamma mia, Hair, Wicked, Rent) do pri nas bolj redko izvajanih muziklov (The book of Mormon, Urinetown, City of angels, American Idiot), ki v nekaterih primerih izhajajo iz odlične izkušnje na Bernstein School of Musical Theater, na kateri je diplomirala večina pevcev tega projekta.
Prepričljivo obvladanje odra in dobre pevske sposobnosti so zaznamovale prav vse člane zasedbe, ki so z enako vnemo pristopili k solističnim in zborovskim trenutkom. Sproščen Ric-cardo Berdini si je kot so-koordinator projekta (skupaj z Davidom Calabre-sejem) odrezal več solističnih točk, med katerimi tudi song iz lastne predstave Luč v temi, kar bi mu težko zamerili, saj je bil po prikupni komunikativnosti, dobri vokalni tehniki in lepi barvi glasu eden od izstopajočih protagonistov večera. Vokalno se je odlično izkazal tudi Tržačan Gianluca
Skupinski prizor iz »tržaškega« muzikala
f. ross.
Sticotti. V skupini solistov sta bila dva pevca, ki jih publika najbolje pozna po dosežkih na drugih glasbenih področjih in ki sta se tudi v tem kontekstu, najbolje izkazala, ko je šlo za njima bolj sorodne stile operetne in pop glasbe: Andrea Binetti in Dennis Fantina.
Zamisel za tak glasbeni večer je že vredna pohvale, dobri osnovi pa lahko dodamo še tekoče dogajanje in lepo povezano zaporedje točk, uravnovešeno ozvočenje, instrumentalno spremljavo v živo, nenazadnje energijo, ki so jo zagnani pevci ohranili skozi cel program. Soprotagonisti večera so bili tudi dobro pripravljeni otroci (mentor je bila ena od solistk, Stefania Seculin), ki so kot skupina nastali na avdicijah za muzikal Evi ta, so se nato vključili v MusicalStar Ts in sodelujejo pri uprizoritvi glasbene predstave V vilinskem gozdu, ki bo debitirala v dvorani Bartoli.
Posebne omembe so vredni glasbeniki (tudi oni iz naše dežele), ki so dali vsem točkam nenadomestljivo izrazno moč glasbe v živo in so sodelovali tudi kot avtorji in aranžerji: klaviaturist Fabio Valdemarin, kitarist Marco Steffe, basist Francesco Cainero, bobnar Marco Vattovani, violinist Antonio Kozina in saksofonist Walter Calafiore. Mentor zbora je bil Walter Lo Nigro.
Musical StarTs bo na sporedu še danes na velikem odru gledališča Ros-setti, a mladi pevci se bodo vrnili s celovečernim koncertom za pevsko voščilo ob božičnih praznikih.
Rossana Paliaga
tokio - Razstave in nove knjige ilustracij
Pestra jesen Štefana Turka
Barkovljanski umetnik razstavlja celo na Japonskem - V kratkem bo objavljenih nekaj knjig z njegovimi ilustracijami
Barkovljanski umetnik Štefan Turk razstavlja v Tokiu? Mar res? »Samo nekaj mojih del je romalo v Tokio, kjer so na ogled v različnih mestnih razstavnih mestih,« nam je radovednežem povedal Štefan in svojo pripoved o spletu okoliščin začel pri spoznanju nekega Šveda, ki živi v Sloveniji. Ta mu je predstavil prijateljico z Japonskega, ki so ji bila Turkova dela izredno všeč. »Ona prireja take in drugačne razstave ter raznorazne dogodke, tako da mi je predlagala, če ji zaupam nekaj svojih del, točneje nekaj otroških ilustracij, da bi jih ona ponudila ljubiteljem umetnosti v domovini.« Turkova dela za najmlajše so bila japonskim kritikom in kupcem všeč, tako da se bo sodelovanje najbrž nadaljevalo in kdo ve, da ne bo z ilustracijami v Tokio romal tudi Štefan ...
Sicer čaka Štefana kar pestro jesensko delovno obdobje. V kratkem naj bi pri novomeški založbi Goga zagledala luč njegova druga knjiga ilustracij, spet Kettejevih basni, ki pa so tokrat posvečene mravljam. »Lani sem ilustriral Kettejevo Čebelico in Čmrlja, ki je bila napisana v slovenskem in romskem jeziku. Tako bo tudi s to knjigo, ki bo morda prevedena še v italijanščino.« Pred ljubljanskim knjižnim sejmom pa nameravajo pri založbi Novi Matajur objaviti tudi izbor ilustracij za najmlajše, ki so bile objavljene v teh letih na straneh revije Galeb. V delu pa je tudi nova ilustrirana knjiga legend in pravljic na tekste Giacoma Scot-tija, ki bo v kratkem izšla pri tržaški založbi Antony. Za Goriško Mohorjevo družbo pa pripravlja Štefan še ilustrirano knjigo krajših, božično zimskih pripovedi Helene Jovanovič.
Tokio bo moral torej še malo počakati ...(sas)
knjižna novost - Založba Mladika
Pod lečo 12 pesnikov
Avtorica esejev je Tržačanka Vilma Purič
Avtorica Vilma Purič med Loredano Umek (levo) in Ireno Novak Popov kroma
Pesniki pod lečo je naslov zbirki esejev, ki jo je Vilma Purič posvetila poeziji Slovencev v Italiji. Knjigo, ki je izšla pri založbi Mladika, so v petek predstavili v tržaškem Narodnem domu.
Na dobro obiskanem literarnem dogodku, ki ga je založba priredila v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm, sta ob avtorici sodelovali še Loredana Umek in Irena Novak Popov. Prva je vodila zanimiv večer, slednja pa je avtorica spremne besede in med navdihovalci knjige Pesniki pod lečo; zamisel zanjo je namreč Vilma Purič imela med študijskim izpopolnjevanjem na ljubljanski univerzi, kjer je sledila predavanjem Irene Novak Popov, ki velja za strokovnjakinjo na področju slovenske sodobne poezije.
Kot je dejala avtorica spremne besede, nam Puričeva ponuja izrazito subjektiven pogled na dvanajst »zamejskih« pesnikov in pesnic (v večini primerov gre za sodobne tržaške avtorje). Bralcu predstavi skupino avtorjev, ki ostajajo v osrednji Sloveniji včasih nepoznani, predvsem pa ga s svojim subjektivnim pogledom opozori tudi na nekatere vidike, ki bi najbrž ostali neopazni.
Vilma Purič je pod lečo postavila Vinka Beličiča, Miroslava Košuto, Aleksija Pregarca, Bruno Marijo Pertot, Ireno Zerjal, Marka Kravosa, Aceta Mermoljo, Marija Čuka, Borisa Pangerca, Alenko Rebula, Majdo Artač Sturman in Ljubko Šorli. Analizirala je okrog osemdeset pesniških zbirk, ožji izbor njihovih pesmi pa sta na petkovi predstavitvi podali Julija Berdon in Maruška Guštin.
glasba - Prvi koncert že v petek
Wunderkammer v znamenju Italijanskega popotovanja
V nizu sedmih tržaških koncertov tudi eden v Piranu
Naslov Italijansko popotovanje spominja na študijska gostovanja mnogih umetnikov, ki so se v prejšnjih stoletjih napajali v neskončnem italijanskem zakladu mojstrovin in izkušenj. Njegovi glasbeni biseri bodo krasili program tržaškega priljubljenega festivala Wunderkammer, ki bo šesto izvedbo posvetil 150-letnici združitve Italije.
Kako bo festival stare glasbe počastil obletnico razmeroma mlade države, je na tiskovni konferenci pojasnil umetniški vodja Andrea Lausi, avtor tega potovanja po območju države, ki je bila v preteklosti vzor najbolj genialne in napredne glasbene umetnosti. »Čudežna soba« stare glasbe bo odprta od oktobra do decembra, ko bo ponudila svoji zvesti publiki sedem glasbenih večerov od srednjega veka do klasicizma. Potovanje po včasih pozabljeni in manj znani Italiji bo zaobjelo mesta, ki so v preteklosti privabljala tuje umetnike in iz katerih so prihajali mojstri, ki so s svojim znanjem odločno vplivali na glasbeni razvoj evropskih dvorov.
Prvi koncert bo na sporedu v petek, 28. oktobra, na tržaški Prefekturi, kjer bo stilni kontrast med francosko in italijansko kulturo v drugi polovici 17. stoletja zaživel s strunami teorbe (Rolf Lislevand), viole da gamba (André Li-slevand) in čembala (Paola Erdas). Večer bo dobrodelnega značaja v podporo društvu za olajšanje bolečin kroničnih bolnikov Giuseppe Mocavero.
Od dvora do trgov, kjer kraljuje
ljudska kultura, se bo festival 9. novembra nadaljeval v dvorani Bartoli gledališča Rossetti s srednjeveško sicilsko glasbo v izvedbah skupine Al Qantarah s prikupnim koncertom Abballati, ab-ballati!. 15. novembra bodo na vrsti beneški dragulji s koncertom deželne no-vonastale skupine Italico Splendore, pod motom „Viva V.i.v.a.l.d.i.«. Po skladbah, ki so nastale za dekleta beneškega konservatorija della Pieta, bo 22. novembra zaživel na Miramarskem gradu večer, ki bo z angleškim kvintetom flavt Fontanella prikazal vpliv italijanskega madrigala na angleško instrumentalno glasbo 17. stoletja.
Trojna točka pa bo naslov posebnega projekta, ki se bo odvijal v sredo, 30. novembra, v kongresnem središču AREA-Science Park na Padričah in bo skušal podreti pregrade »med mestom kulture in mestom znanosti« s priložnostnim dogodkom, ki bo z baročno glasbo na svojevrsten način govoril tudi o razvoju znanosti.
Italijansko popotovanje bi bilo pomanjkljivo brez neapeljske etape, za katero bosta 5. in 6. decembra poskrbeli čembalistka Paola Erdas in harfistka Mara Galassi. S tem koncertom se bo dejavnost festivala Wunderkammer, po sodelovanju s festivalom Brežice, ponovno širila v Slovenijo, in sicer v Tar-tinijevo hišo v Piranu, kjer bo premiera tega koncertnega dogodka (ponovitev pa dan kasneje v Rossettiju).
ROP
Turkova lastovička je krasila septembrsko številko Galeba
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 23. oktobra 2011
27
kobarid - Ob obletnici avstroogrskega prodora 24. oktobra 1917
Svečanost pred kostnico in nova razstava v muzeju
Razstava Željka Cimpriča prikazuje delovanje poljske bolnišnice 3/15
KOBARID - Italijanski konzulat iz Kopra je včeraj ob 94. obletnici 12. soške ofenzive oz. prodora pri Kobaridu, ki je 24. oktobra 1917 dal pomemben zasuk dotedanjim bojem na Soški fronti med 1. svetovno vojno, pri kostnici italijanskih vojakov v Kobaridu priredil svečano polaganje vencev. Slovesnosti je sledila maša v tamkajšnji cerkvi ter polaganje vencev pri spomeniku borcev NOB na pokopališču v Kobaridu. Popoldne pa so ob dnevu Kobariškega muzeja odprli razstavo Poljska bolnišnica 3/15.
Spominske slovesnosti ob kobariški kostnici so se poleg italijanske veleposlanice v Sloveniji Rosselle Franchini Sheri-fis udeležili tudi načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, predstavniki obrambnega ministrstva, Zveze borcev NOV in slovensko - italijanske komisije. Kostnica je bila dograjena septembra 1938, odprl pa jo je Benito Mussolini. Vanjo so bili preneseni posmrtni ostanki 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov, ki so padli na Soški fronti v Zgornjem Posočju.
Ob dnevu Kobariškega muzeja so popoldne v prostorih muzeja odprli novo razstavo. Tokrat jo avtor Željko Cim-prič namenja delovanju poljske bolnišnice 3/15, ki je delovala med prvo svetovno vojno v neposredni bližini tolminskega mostišča. Pripoved o njenem delovanju je na tej razstavi zaupana izključno fotografijam, ki jih je v spominskem albumu zbral zdravnik, kirurg, ki žal v albumu ni zapisal svojega imena.
»Vsebine fotografij in napisi ob njih so bili dovolj zgovorni, da dodajanje daljših besedil ni bilo potrebno. Velik del napisov na razstavi je ohranjenih v enaki vsebini, kot jo je zabeležil zdravnik, saj je imel album vlogo nekakšnega dnevnika, ki je predstavil zdravnikovo doživljanje vojnega dogajanja,« je povedal Cimprič.
»Po številnih občasnih razstavah, ki so govorile o tisočih uničenih življenj, in pred razstavami, ki bodo obeležile stoletnice dogodkov v veliki tragediji, naj ta razstava o reševanju življenj prispeva svojo zgodbo k poslanstvu Kobariškega muzeja,« je še poudaril avtor razstave.
Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu
koroška - Številne prireditve so se zvrstile od 7. do 17. oktobra
Primorski kulturni dnevi na Koroškem predstavili rojakom utrip Slovencev v Italiji
CELOVEC - Od 7. do 17. oktobra so v raznih krajih Koroške nastopale kulturne skupine iz Primorske in oblikovale letošnje Primorske kulturne dneve na Koroškem v organizaciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ocena srečanj je zelo pozitivna, saj so bile skupine deležne lepega sprejema in navdušenja številnih udeležencev. Namen teh večdnevnih srečanj je utrjevanje kulturnih stikov med koroškimi in primorskimi Slovenci. Bližamo se tridesetletnici, saj so bili letošnji kulturni dnevi 29. po vrsti in sicer izmenično eno leto na Koroškem, naslednje pa na Primorskem. Predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert-Wa-kounig je na zaključnem dnevu za slovensko radijsko oddajo avstrijske postaje povedala, da so pri KKZ letos zelo zadovoljni s programom, ki so ga nudili Primorci. Dobra je bila tudi odmevnost v javnosti, predvsem pa pri udeležencih raznih prireditev.
Primorske dneve je začela mladinska gledališka predstava Mala Princeska v priredbi in režiji Lučke Pe-terlin Susič. Srečanje Mladih Primorcev in Koroščev, ki je potekalo dne 8.oktobra v Celovcu je bilo zelo uspe-
šno. Ob prisotnosti pomembnih osebnosti, kot predsednika NSKS Inzka Finka, predstavnikov EL, predstavnice Zelenih in seveda organizatorjev, so Mladi Slovenske skupnosti predstavili svoj izdelek o dvojezično-sti v tržaški pokrajini in prejeli pohvale prisotnih. Gostitelji so izrazili željo, da bi Mladi SSk predstavili to delo tudi dijakom na gimnaziji v Celovcu.
Koncert MePZ Lojze Bratuž iz Gorice je privabil številne poslušalce iz cele Ziljske doline, kjer je slovenska prisotnost zelo omejena. Sami soorganizatorji prireditve domače društvo Zilja, so se čudili, da se je v Zilj-ski Bistrici zbralo toliko poslušalcev, ki so navdušeno sprejeli goriške pevke in pevce. V pozdrav zboru sta sodelovala tudi tamburaška skupina Zilja in vokalna skupina Lipa iz Velikovca. Tudi razstava likovnih del mladega tržaškega umetnika Mateja Susiča, je naletela na odmeven odziv in na številne prisotne, med katerimi so bili pevci MePZ Bilka iz Bilčovsa, ki so poskrbeli za glasbeni okvir. Razstava je odprta v posojilnici v Bilčovsu.
V petek ,14. oktobra, je bila v Celovcu lutkovna predstava Življenjepis igrač, ki so jo uprizorili lutkarji iz Devina v režiji Jelene Sitar pod mentorstvom Mar-
je Feinig Tavčar. V večernih urah pa je potekalo v Kulturnem domu v Pliberku srečanje in glasbeni nastop gojencev Glasbene matice iz Trsta, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbene šole na Koroškem.
V programu kulturnih dnevov je bila tudi dramska uprizoritev v Selah, kjer so se predstavili člani gledališke skupine iz Števerjana s komedijo Harvey v režiji Franka Žerjala. Selani so znani kot zavzeti gledališč-niki in so tudi tokrat to pokazali s toplim sprejemom.
Kulturne izmenjave med Primorci in Korošci so se zaključile 17. oktobra s predstavitvijo treh publikacij, ki so jih izdala Mladika iz Trsta, Goriška Mohorjeva družba in društvo Planika iz Ukev. Marij Maver je predstavil knjigo Vilme Purič Pesniki pod lečo, Damjan Paulin Dnevniške zapise 1943-1945 Msgr. Rudolfa Klinca in Rudi Bartaloth Slovarski prispevek k poimenovanju oblačilne kulture v Kanalski dolini Shranili smo jih v bančah.
Za obračun Primorskih dnevov je bila tudi oddaja Lepa ura na slovenskem sporedu ORF v Celovcu. Prihodnje leto bodo Koroški kulturni dnevi na Primorskem. (DP)
Kopalna sezona brez nesreč
KOPER - Letošnja kopalna sezona je minila brez nesreč na morju. Direktor uprave za pomorstvo Tomo Borovničar je na novinarski konferenci pojasnil, da so od 1. junija do 15. septembra zabeležili zgolj dva večja dogodka: iskanje pogrešanega jadralca na deski in intervencijo zaradi nasedlega italijanskega gliserja. Sicer so nadzorniki med sezono zbrali 141 izplutij in 643 ur na morju, nadzor pa so izvajali tudi na kopnem. V tem času so izdali 22 plačilnih nalogov in šest odločb o prekrških. Največ prekrškov je bilo zaradi sidranja preblizu obali, zaradi plavanja izven 150-me-trskega priobalnega pasu ter zaradi sidranja v zavarovanih območjih.
Praznik izolskega čudeža
IZOLA - Izolani so praznik izolskega čudeža praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga oblasti ukinile. Letos so ga spet obudili. Praznik je nastal v spomin na 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje. Legenda pripoveduje, da je bela golobica s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sveti Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici vedoč, da golobi ne letijo daleč od obale, a golobica jih je odpeljala daleč na odprto morje. Praznovanje se bo danes pričelo z mašo v cerkvi sv. Mavra, sledila bo splovitev izolske batane in mednarodna veslaška regata v starod-obnih čolnih z namenom krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana. Regata v dolžini 500 metrov bo med kopališčem Svetilnik in carinskim pomolom. Popoldne bo popestrilo še srečanje harmonikarjev Moja rimonika. Ob stojnicah s ponudbo lokalnih društev bo tudi dan odprtih vrat izolskih obrtnikov in umetnikov.
Dela na železniški progi
DIVAČA - Zaradi vzdrževalnih del bo danes zaprta železniška proga med postajama Pivka in Divača ter Koper in Sežana. Za potnike bo organiziran nadomestni avtobusni prevoz in prevoz s kombiji in sicer: iz Divače v Koper namesto vlaka številka 2750, ki odpelje iz Divače ob 7.47, iz Kopra v Pivko namesto vlaka številka 2751, ki odpelje iz Kopra ob 10.03, iz Pivke v Koper namesto vlaka številka 503, ki odpelje iz Pivke ob 10.38, iz Pivke v Sežano namesto vlaka številka 2606, ki odpelje iz Pivke ob 14.38 ter iz Kopra v Postojno namesto vlaka številka 502, ki odpelje iz Kopra ob 14.45. Avtobus bo ustavil na postaji Hrpelje-Kozina in Divača, nato bo peljal po avtocesti v Postojno. Potnike, ki so namenjeni v Pivko, bo nato tja peljal kombi. Vlak številka 502 bo ob 15.52 odpeljal iz Pivke. V Postojni bo počakal potnike, ki se bodo pripeljali z avtobusom iz Kopra.
fjk - Včeraj na predstavitvi rezultatov podjetja Danieli
Tondo: V prihodnjem finančnem zakonu znižanje davka Irap za odstotek
BUTTRIO - Deželna uprava Furlanije Julijske krajine bo v prihodnjem finančnem zakonu kot edina dežela v Italiji predvidela znižanje davka Irap za odstotek. Tako je napovedal predsednik deželne vlade Renzo Tondo na včerajšnji predstavitvi gospodarskih in tehnoloških rezultatov podjetja Danieli za leto 2010-2011 in predvidevanj za prihodnost, ki je potekala v Buttriu.
Tonda so namreč vodilni predstavniki podjetja, začenši s predsednikom uprave Gianpietrom Benedettijem, opozorili na številne ovire, na katere naletijo v Italiji, od birokracije do pomanjkljivega ovrednotenja zaslug. Kot so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade, je Tondo pri tem poudaril, kako je njegova uprava naredila nekaj pomembnih korakov, lahko pa naredi še več: pri tem je predsednik deželne vlade omenil znižanje javnega dolga, ki danes postavlja temelje za znižanje davčnega pritiska za vsa podjetja prav zahvaljujoč se napovedanemu znižanju davka Irap.
Deželna uprava, je zagotovil Tondo, bo nadaljevala z razvijanjem pobud in politik, ki naj omogočijo rast sistema, da se slednji izvleče iz marginalnosti. Pri tem je omenil politike na področju infrastruktur, kot npr. izgradnjo tretjega pasu na avtocesti A4, uresničitev jadransko-baltskega koridorja in razvoj pristanišč, pa tudi posege na področju birokracije. Tondo je tu poudaril predvsem potrebo po kulturnem pristopu, ki bi naredil konec tolikim korporativizmom in egoizmom, ki so prisotni v krajevni skupnosti in morajo prepustiti prostor skupni viziji. Deželni predsednik je pri tem obljubil, da si bo prizadeval, da bo ustvaril pogoje za to, da bi sistem postal bolj tekoč in z manj posredniki med tistimi, ki odločajo in ustvarjalci bogastva.
dežela - Predlog Antonaza
Kdor zaposluje na črno, naj ne bi več prejemal deželnih prispevkov
TRST - Iz predstavitve socialne bilance zavoda INPS za FJK izhaja, da so inšpektorji zavoda v letu 2010 v kar 64 odstotkih pregledanih podjetij ugotovili nepravilnosti v zvezi z izplačevanjem zavarovalnin in drugih dajatev, številni pa so bili primeri na črno zaposlenih delavcev.
V lanskem letu je 23 inšpektorjev INPSa izvedlo preverjanja v 1104 podjetjih v deželi in ugotovilo nepravilnosti v kar 709 primerih. Poleg manjših prekrškov izstopa podatek, da 84 zaposlenih ni bilo ustrezno zavarovanih, kar 339 pa jih je bilo zaposlenih povsem na črno. Pokojninski zavod je ocenil, da znaša vrednost utajenih socialnih dajatev 8 milijonov evrov.
Na ta podatek se sklicuje deželni svetnik Združene levice - SKP Roberto Antonaz v svetniškem vprašanju predsedniku deželne uprave Renzu Tondu. Tonda poziva, naj si deželna uprava priskrbi podatke zavoda INPS in naj ustrezno ukrepa, tako da bi v bodoče preprečili, da bi podjetja, ki so zagrešila prekrške, še naprej črpala javne podpore iz raznih deželnih skladov.
Radio brez meja o mladih v čezmejnih projektih
TRST - Na Radiu Trst A bo danes ob 12.00 na sporedu oddaja Radio brez meja, ki jo deželni sedež RAI iz Trsta pripravlja v sodelovanju z Izobraževalnim programom Radia Slovenija in s slovenskim programom ORF iz Celovca. Tema tokratne oddaje bo vključevanju mladih v čezmejne gospodarske projekte. Izhodišče za pogovor je bil posvet, ki sta ga letos spomladi v Ljubljani priredila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, sodil pa je v okvir strategije sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020. Pri pogovoru bodo sodelovali minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki se je ob izteku svojega mandata zahvalil vsem, ki spodbujajo povezovanje mladih v čezmejnem prostoru, direktor SDGZ Andrej Šik, znanstvena direktorica Slov.ika Matejka Grgič ter Ines Stupica in Matej Čer-tov, predstavnika mladinske sekcije Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je nastala z namenom, da bi mladim pomagala pri navezovanju gospodarskih stikov s sosedi. Pogovor z gosti v studiu bo vodil novinar celovškega radia Miha Pasterk. Ponovitev oddaje bo jutri ob 14.10.
Prenovljena Primorska kronika na TV Koper
KOPER - Gledalke in gledalci Televizije Koper - Capodistria si bodo lahko jutri ob 18.40 ogledali vsebinsko in vizualno prenovljeno osrednjo dnevno informativno oddajo Primorska kronika. Poleg predvajanja v sodobnejšem formatu 16:9, bo informativna oddaja odeta v novo, modernejšo grafično podobo. V oddaji bodo kot doslej na ogled prispevki o dogodkih, ki so zaznamovali dan na Primorskem, ustvarjalci pa bodo oddajo še obogatili z rednimi rubrikami, med njimi z rubriko ! (Klicaj), v kateri bodo kratko, a odločno opozarjali na očitne nepravilnosti in tako skušali prispevati k njihovi odpravi. Ob četrtkih bodo na svoj račun prišli ljubitelji športa v Športni rubriki. Rubrika Na potep bo stalnica sobotnih Primorskih kronik, v katerih bo ekipa predstavljala manj znane kotičke in predlagala gledalkam in gledalcem, kam na nedeljski izlet. Novost bo tudi nedeljski pregled najpomembnejših dogodkov, ki so v minulem tednu najbolj odmevali na Primorskem. Oddaja Presek bo na sporedu vsako nedeljo ob 18.50.
Nedelja, 23. oktobra 2011
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
vremenska 1000 slika
1000 1010 - 1020 *
O
GRADEC
2/9

<£>
CELOVEC
O 1/9
TOLMEČ O
i/i2
TRBIŽ O
-1/6
O -4/3
KRANJSKA G.
cS
<S ™5M 0
O PORDENON
4/14
ČEDAD O
4/14
O 1-3
TRŽIČ
2/7 O
KRANJ
o 0/6 S. GRADEC
CELJE 2/8
O/
MARIBOR
O 2/9
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 3/10

{	LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	3/9
6/°5ICA0^ 6/12	fffJ
TRST Q	S "V	O
9/15 ^ČJ^	_ o '
iOŽ r\	^ ČRNOMELJ
N. MESTO 3/8
O
ZAGREB 4/10 O
ÎNAPOVED ZA DANES
Na celotnem deželnem območju bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Zjutraj bodo v hribovitem svetu temperature precej nizke; tudi ponekod po nižinah blizu ledišča. Na območju Trbiža bo verjetno več oblačnosti. Ob morju bo še pihala zmerna burja.	Ponoči in jutri bo oblačno. Proti večeru bo ponekod v vzhodnih krajih občasno rahlo deževalo. Le na Primorskem bo manj oblačnosti, pihala bo šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, v alpskih dolinah do -5, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne pa od 4 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C.
	
Nad našo deželo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prisoten razmeroma vlažen zrak, medtem ko pri tleh s severozahodnimi tokovi še naprej doteka suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.06
Dolžina dneva 10.35
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 3.07 in zatone ob 15.57
A
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. V višinah se nad severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami zadržuje jedro hladnega zraka. Od vzhoda priteka k nam hladen in vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.36 najnižje -53 cm, ob 8.56 najvišje 55 cm, ob 15.15
najnižje -45 cm, ob 21.11 najvišje 39 cm. Jutri: ob 3.07 najnižje -52 cm, ob 9.23 najvišje 62 cm, ob 15.47 najnižje -56 cm, ob 21.51 najvišje 40 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............6 2000 m .
1000 m............3 2500 m .
1500 m...........-1 2864 m .
. -3 . -5 . -7
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3.
O
GRADEC 6/8
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
dopis iz pariza - Maori, domorodno ljudstvo Nove Zelandije
Njihovi zakladi imajo dušo
V pariškem muzeju Branly je na ogled razstava z naslovom Maori - Leur trésors ont un âme
PARIZ - Skulpture, vsakdanji ali ritualni predmeti, elementi arhitekture, fotografije; od tradicije do sodobne umetnosti, od antičnih zakladov do kulture 21. stoletja. Preteklost in sedanjost se prepletata; kultura Maorov črpa iz preteklosti in se razvija v prihodnost.
Maori so večinoma znani po te-tovažah in bojnem plesu haka, ki ga uprizarjajo tudi pred športnimi tekmovanji, toda to je le del njihove bogate kulture. Maori so domorodno ljudstvo Nove Zelandije, kjer so se naselili v 8. stoletju. Konec 18. stoletja so se začeli stiki z Evropejci in sledil je običajni scenarij: belci so zasedli zemljo, podjarmili Maore in prinesli bolezni, proti katerim domorodci niso bili odporni. Danes živi še 600 tisoč Maorov, kar predstavlja 15 odstotkov populacije. Maori so bili dolgo državljani druge kategorije, zato si vlada Nove Zelandije prizadeva za enakopravnost in podpira razvoj maorskih mladinskih klubov in marajev (to so zbirne hiše, središče maorske skupnosti, kjer potekajo plemenske slav-nosti). Toda vrnimo se k pariški razstavi.
Ob vhodu stoji velik kamen žade, ki simbolizira lepoto in dolgoživost; po mnenju organizatorjev treba najprej razumeti in si nato ogledati. Kamen, ki ga Maori imenujejo hine Kaitaka, vsebuje življenjsko moč, mauri. Ta je prisotna tako v živih bitjih kot v stvareh in povezuje stvarnost v celoto. Po maorski legendi sta Mati zemlja (Paya) in oče nebo (Rangi) oddaljena le toliko, da pustita prostor svetlobi in živim bitjem. Vse je povezano. (Zahodnjaki bi se lahko marsikaj naučili iz tega odnosa, saj je ekologija večkrat zreduci-rana na retoriko.)
Bogata razstava se razlikuje predvsem po pogledu na domorodno kulturo, saj so jo pripravili Maori sami oziroma njihov muzej Te Papa Ton-gawera iz Wellingtona. Razstava je bila najprej predstavljena na Novi Zelandiji.
V zadnjih letih se je spremenil
naravne nesreče - Po napovedi vlade
Tajska bo pod vodo še štiri do šest tednov
BANGKOK - Narasle vode bodo na Tajskem vztrajale še štiri do šest tednov, je včeraj napovedala tajska premierka Yingluck Shinawatra. Znova je k previdnostnim ukrepom pozvala prebivalce Bangkoka, medtem ko so poplave že dosegle nekatere severne predele mesta. Premierka je dogajanje označila za nacionalno krizo. Yingluck Shinawatra je državljane pozvala k enotnosti in medsebojni pomoči. Vsaj delno pod vodo je trenutno tretjina tajskih provinc, po besedah guvernerja Bangkoka Sukhumbhanda Paribatra pa so narasle vode že dosegle nekatere severne predele mesta.
Premierka je ob tem tudi ponovno pozvala prebivalce prestolnice, naj svojo lastnino umaknejo na višje ležeče prostore, vsaj meter nad tlemi, in opozorila, da se bodo narasle vode iz prestolnice umaknile komaj po kakšnem mesecu. Oblasti sicer obljubljajo, da bodo zavarovale pomembnejše ceste, vodovodni sistem, elektrarne in pomembne stavbe.
Tajska vlada je sicer tarča kritik zaradi slabe koordinacije, počasnega odziva in izdajanja nasprotujočih si informacij o najhujših poplavah v zadnjih desetletjih. V povodnji, ki je posledica tri mesece trajajočega monsunskega deževja, je doslej umrlo vsaj 356 ljudi, poleg tega pa so poškodovani domovi milijonov Tajcev, predvsem na severu in v osrednjem delu države. Po poročanju medijev se je okrog 113.000 ljudi moralo zateči v zavetišča.
Tajska vlada je sprva nameravala narasle vode zadržati severno od Bangkoka, a ji to ni uspelo. Zato se je odločila za novo taktiko in dopustiti nadzorovane poplave. Vode naj bi stekle po kompleksnem sistemu odtočnih kanalov in kanalizacije, s čimer bi razbremenili pritisk na nasipe v severnem delu mesta. (STA)
odnos med domorodnimi kulturami in nekdanjimi kolonizatorji, zato muzej Branly ne razstavlja znane maorske glave. Maori so mumificirali glave pomembnih osebnosti, ki so bile poslikane s tatuji - t.i. moko, ki je bil znak visokega družbenega položaja - in jetnikov. Z njimi so Evropejci razvili trgovino, ki je prinašala visoke zaslužke. Danes se teh glav večinoma ne razstavlja več, saj gre za ostanke ljudi in ne za eksponate. Nekateri pravijo, da morajo prihodnje generacije spoznati stare rituale, vendar za to obstajajo tudi digitalne rekonstrukcije. Tau Henare, novozelandski minister za maorska vprašanja, je na obisku v Veliki Britaniji leta 1998 sedanje lastnike glav pozval, naj pomislijo, kako bi se počutili, če bi videli glavo svojega deda na reklamnem plakatu za ogled muzeja. Francoski muzeji so Maorom vrnili skoraj vse glave.
Razstava v muzeju Branly ne predstavlja samo kulturo Maorov, temveč kaže tudi nov spoštljiv odnos, ki ga Zahod lahko vzpostavi z ostalimi ljudstvi.
Jana Radovič
prepovedana umetnost
V Auschwitzu na ogled razstava del nekdanjih zapornikov
VARŠAVA - V nekdanjem nacističnem taborišču Auschwitz-Birkenau na Poljskem so v četrtek odprli razstavo karikatur, pravljic in albumov s pozdravi, ki so jih med drugo svetovno vojno na skrivaj ustvarili zaporniki nacističnega koncentracijskega taborišča. Razstava bo na ogled dva tedna, potem pa bo gostovala v več ameriških mestih.
Razstava z naslovom Prepovedana umetnost obsega tudi 20 umetniških fotografij, ki so jih ustvarili zaporniki v nekdanjem taborišču med nacistično okupacijo Poljske. Vsako umetniško delo spremljata zgodovinski komentar in arhivski material. »Za vsakim od teh del je ganljiva zgodba,« je poudarila Agnieszka Sieradzka, ki kot zgodovinarka deluje v muzeju. »To ni le srečanje naše razstave z umetnostjo, ampak predstavlja tudi pomembno zgodovinsko lekcijo,« je poudarila.
V nekdanjem taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti v letih 1940-45 ubili 1,1 milijona ljudi. Med njimi je bilo največ Judov, približno milijon, med žrtvami pa so bili še Poljaki, sovjetski vojni ujetniki, Romi in Sinti. (STA)
kinematografija
Na Dunaju prešel v živo 49. filmski festival Viennale
DUNAJ - Na Dunaju poteka 49. filmski festival, poznan kot Viennale. Na njem bodo prikazali okrog 200 igranih in dokumentarnih filmov. Med napovedanimi gosti sta režiser David Cronenberg in pevec Harry Belafonte.
Festival je v četrtek odprl film finskega režiserja Aki-ja Kaurismäkija Le Havre, 2. novembra pa ga bo zaprla politična drama Marčevske ide Georgea Clooneyja, ena od uspešnic letošnjega festivala v Benetkah.
Med številnimi filmi z vsega sveta bodo še italijansko-francoska drama Habemus Papam Nannija Moretija, iranski film Be omid e didar Mohammada Rasoulofa in mini serija Mildred Pierce s Kate Winslet. Program dopolnjuje okrog sto dokumentarcev in kratkih filmov ter retrospektiva francoskega režiserja Chantala Akermana. Na festivalu bo mogoče videti tudi nekaj filmov pevca in družbenega aktivista Harryja Belafonteja, ki je častni gost festivala.
Čeprav Viennale ni primerljiv s festivali v Benetkah, Cannesu ali Berlinu, v zadnjih letih pritegne vse več filmskih zvezdnikov, vstopnice pa prodajo v rekordnem času.