Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veiji: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman veijd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velia tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primc-rno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 203.
V Ljubljani, v ponedeljek 6. septembra 1886.
Letnik XIV.
Trocarska zveza.
Lanske bolgarske homatije, ki so se 16. sept. pričele, vplivale so na trocarsko zvezo, kakor eurek mrzle vode na vroče telo. Letošnje imele so pa zopet prav nasproten vpliv. Po vlanskih je bila trocarska zveza že tako omajana, da je bilo zabavljic med posamičnimi zvezanimi državami vedno več in vedno bolj pogosto; nekteri so že kar mislili, sedaj pa sedaj bodo jeli topovi pokati med Nemčijo in Rusijo, kakor tudi med Avstrijo in Eusijo. Vse je na to kazalo, da se bo zveza razbila. Saj ni še tako dolgo, da so ruske novine pisale o kozaških konjih, ki se bodo kmalo pasli po Dunajskem »Praterji". Letošnji 21. avgust je pa vso omahljivost in vso nezaupnost med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo odpravil, prijateljstvo je postalo krepkeje in zveza sama na sebi tesneja. Ruski državnik Giers sam se je v tem oziru nasproti nekemu Berolinskemu časnikarju o sedanji jakosti trocarske zveze in o njenih razmerah nasproti Bolgariji tako-le izrazil: »Najnovejši letošnji shodi med avstrijskimi in nemškimi, ter med avstrijskimi in ruskimi državniki so skupno postopanje Avstrije, Nemčije in Rusije v evropejski politiki še prav zdatno vtrdili. Državniki so se letos zopet dogovorili vzajemno, da obrnejo vse svoje moči na ohranenje miru, ob enem se pa na vso moč vsega ogibati do skrajne možnosti, kar bi trocarsko zvezo razdjalo. Zato se tudi glede Bolgarije v Francovih kopelih ni prav nič določilo, kar bi skupno postopanje omenjenih treh velesil le količkaj oviralo; pač pa se je marsikaj vkrenilo na vtrditev že obstoječe zveze. Kar se je vkrenilo, vkrenilo se je v imenu vseh treh, če prav v Francovih kopelih avstrijskega ministra Kalnokyja ni bilo in tudi ni nade, da bi se letos z njim (z Giersom) sošel. To pa, kakor rečeno, ni prav nič obeh druzih državnikov — Bismarka in Giersa motilo, da sta v imenu vseh treh sklepala, kar sta sklenila. Bismark je bil, ki je v Italnoky-jevi nenavzočnost avstrijske interese prav tako toplo zastopal, kakor lastne nemške in kar sta se Bismark in on (Giers) dogovorila, prav tako veljii, kakor če bi bil tudi Kalnoki pričujoč."
Znabiti je bilo pa že prej z nadvojvodom Karol Ludovikom v glavnih potezah vse dogovorjeno, če tudi vse podrobnosti, ki so v kratkem sledile, še takrat niso bile znane.
Kar se tiče Bolgarije, Giers ni kaj prida ziniti hotel, češ, vse je še preveč nejasno, preveč zamotano. V Petrogradu je po Giersovi trditvi revolucija dvorne kroge prav tako iznenadila, kakor na Dunaji ali pa v Berolinu in ni res, da bi bili v Petrogradu na njo že čakali. Le toliko jim je bilo zuanega, kar je bilo celemu svetu očito, da je na Bolgarskem stranka nezadovolnežev vedno večja. Da bode upor že sedaj nastal, o tem se na Ruskem ljudem niti sanjalo ni (?). Tudi danes še ni določeno, kaj se bo z Bolgarijo zgodilo, kajti vse je odvisno od dogodkov samih. Rusija je prvi, kakor drugi začasni vladi v Sofiji eno in isto povdarjala, da naj pred vsem drugim skrbite za mir in red. Ce se bota ta dva ohranila, potem se ni posebno nevarnih slučajev bati; sicer se pa nič ne ve, kaj še bo. Prav tako dolgo tudi Rusija ne misli na nobeno zasedanje Bolgarije, dokler si bodo Bolgari znali red ohraniti. Kljubu temu je pa rusko zanimanje za Bolgarijo silno veliko in ne bo nikdar manjše postalo, kajti Rusija se ne bo nikdar Bolgariji odpovedala.
Na to je prešel Giers na točko, ki je takrat še tako rekoč v zraku visela, sedaj se pa že na pol vresničila. »Ruski položaj v Bolgariji bi se pa tedaj popolnoma spremenil, je rekel Giers, ako bi se knez v Bolgarijo nazaj povrnil in začel zarotnike moriti. Rusija bi tega nikdar ne dopustila in bo zarotnike pred kneževim maščevanjem na vsak način branila. Rusija za kneza Battenberga ne mara in se tudi ne bo nikdar sprijaznila z njim. Sicer pa knez ni toliko sam kriv, da je na pota zašel, ki so z rusko politiko navskriž, kakor pa Angleži, ki so ga na tiste spravili in ga še hujskajo. Angleži mladega kneza smatrajo za svoje orodje, ktero hočejo porabiti proti Rusiji v svoji azijatski politiki. Knez je pri tem le toliko se pregrešil, da se jim je dal v to svrho zlorabiti. Zato je pa tudi njegovo stališče popolnoma piškavo postalo, na kterem se mu ue bo moč vzdržati
in to tudi z angleško pomočjo ne, kajti Angleži ga bodo takoj na cedilu pustili, kakor hitro bo pri njih pomoči iskal. Govorilo se je tudi, pravi Giers dalje, da je knez Aleksander celo iz Francovih kopel dobil migljaj, da naj se v Bolgarijo povrne. To nikakor ni res! Rusija si je prav nasprotno želela, da naj bi ga namreč več nazaj ne bilo, in je trdno prepričana, da se je le na občno škodo tje doli povrnil. Tudi o knezu Bismarku ni verjetno, da bi bil Aleksandru kaj takega svetoval.
Tako je Giers pojasnoval razmere Berolinskemu časnikarju. Le želeti bi bilo, da bi se bil glede ruskih nakan o bodočih korakih v Bolgariji nekaj določneje izjavil. Da bi v Petrogradu res še prav nič ne vedeli, kaj bodo z Bolgarijo vkrenili, je kratko rečeno, neverjetno; tem verjetneje pa je, da imajo za Battenbergovo mesto že svojega moža pripravljenega, s kterim le še toliko časa čakajo, da se jim Battenberg svojo bodočo nemožnost uvidevši sam umakne, česar Rusija tudi pričakuje. Dolgo ji pač ne bo treba čakati, kajti po najnovejših telegramih Aleksander misli vsak čas Krono prostovoljno odložiti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. septembra. Xotranje dežele.
Palacky je bil mož, ki je prvi spoznal, da je Avstrija v Evropi tako potrebna, da, če bi je ne bilo, bi se morala takoj sostaviti. Dokler bo Avstrija stala, tako dolgo se nam tudi bržkone ni bati velikih evropejskih vojski. Francozje so si v sedanjem desetletji vse prizadeli, da bi Ruse na svojo stran pridobili, s kterih pomočjo bi potem Nemce dobro našeškali. Kdo bo tajil, da bi se jim bilo to že zdavnej posrečilo, če bi Avstrije ne bilo tukaj. Tako pa je ruska diplomacija v prvi vrsti prav po Bismarkovem predpisu dobro prevdarila, kje se ji večja korist ponuja, ali ob francoskem ali nemškem prijateljstvu. Kaj imajo Francozje za seboj? Nikogar! Kaj pa Nemci? Avstrijo in ta je ruska soseda. Da je s sosedi dobro prijatelj biti, to vedo
LISTEK.
Iz malega sveta.*)
(Črtice o Ljubljanski deški sirotišnici.)
Včasih se vdomači pri ljudeh kak izrek, kterega zato večkrat ponavljajo in imajo za resničnega, akoravno vselej ni resničen. Nekterikrat pa naznanjajo izreki resnico, povzeto iz skušnje. Med zadnje spada tudi naslednji: Dandanesje mladina spride na. Ali pa nekdaj ni bila? Za to se ne brigamo, nam je mari, kako da je dandanes. Spridena je, ker jo spridijo stariši in izgojitelji; še bolj pa zato, ker jo stariši in izgojitelji ne poboljšajo, ne izgo-jijo, ampak k večemu izrede. Navadno menijo stariši, da je popolnoma dovolj, ako imajo otroke prav radi, kakor sami sebe, ako jih živijo, oblačijo in v šolo pošljejo. Ko so to storili, mora njihov otrok biti dober, priden, pošten, njim samim v čast in ponos. Ne gre jim v glavo, da bi se zamogel njihov otrok tudi spriditi. Ko pa nazadnje le morajo
*) Iz »Glasov" za leto 1886.
to pripoznati zaradi žalostnih skušenj, potem pa zvračajo vso krivdo edino le na otroka. Se ve da otrok je kriv, a stariši so ravno tako krivi. Ni ravno treba, da bi bili veliki grešniki tisti stariši, ki imajo spridene otroke; ne samo pregreha starišev spridi otroke, ampak tudi nespamet, nepazljivost, zlasti prevelika mehkost in nepremišljena ljubezen do otrok. Taki in enaki vzroki, kterih ne morem vseh naštevati tukaj, storili so, da je mladina sploh dandanes res na precej nevarni, ako ne naravnost pogubni poti.
Pri mladini v mestih opazujemo vedno večo razbrzdanost, brezbožnost, zapravljivost, lahkomišlje-nost, nravno gnjilobo; na deželi pa raste surovost, nepokorščina, razdivjanost in seveda tudi druge vrste razuzdanost. Obravnave pri porotnih sodnij ah, skušnje duhovnih pastirjev in drugačna opazovanja pričajo dovolj, koliko da obeta počez mladina sedanja. Po mestih se kuži mladina po duhu in po telesu po raznih načinih. Cerkev, vera, duhovstvo, — vse to je mladeži, posebej možki mladeži, v zasmeh. Tudi ženstvo se grozno kuži, največ s tem, da se mu iztrga vera iz srca, in ženska brez vere je strašna. — Na deželi se pospešuje surovost najbolj s žganjem. Ako so stariši bili udani žganju, ima otrok
vselej telesnih in pa dušnih napak. Slabo se zelo hitro razvija, in ko začne mladi človek sam popivati tisto peklensko pijačo, postane surov in razdivjan, kakor da bi zapravil bil človeško naravo. Kdor ima kdaj priliko opazovati počenjanje kmetskih mladeničev ali delavskih pomagačev itd., kader so se malo opili, on se mora zgroziti. Kletvina se sliši tako grozna in vnebovpijoča, tako pogostna, da si je skoro nemogoče tega razlagati. Zakaj da bi neki preklinjal človek, kteremu ničesa ne manjka, kteremu nihče ni kaj žalega storil? Da razgrajanje, pretepanje itd. ne izostane, to se ume samo po sebi. Mirnemu človeku, zlasti pa duhovniku, treba je dobro prevdariti, kod da bode šel, da ob nesrečnih prilikah ne sreča ali posameznih takih razgrajalcev ali pa celo kake tolpe. Zasramovanje — to je najmanje, česar se ima nadjati. O stariši! — tako sem si včasih rekel, opa-zovaje mladeniče v najlepših letih, a razdivjane, skoro nečloveške — o stariši, kolika odgovornost!
Kako se pa razveselim, kader mi na misel pride hiša, ki je zavetnica ravno onim otrokom, ki so v največi nevarnosti, hiša, ki ima namen, najbolj zapuščena bitja pripraviti, da bodo kdaj nekak kvas v človeški družbi. Ta hiša je deško sirotišče
tudi na ruskem, posebno če ima država še vedno ideje Petra Velikega v glavi. Eusom se zrni pot do Carigrada le posrečiti, če bo dobra prijateljica z Avstrijo; sicer bi se marsikje spotakniti vtegnila. Trdna Avstrija, kakoršoa je uprav sedaj, je v Petrogradu enako cenjena zaveznica, kakor v Berolinu in prav ona je povod, da Eusija ne mara francoski republiki v pouujano desnico seči. Da se je pa Avstrija na to višavo vspela, gre zahvala pač le preobratu, od kar je sedanja večina prišla na krmilo, da se vendar vse narodnpsti kolikor toliko v Avstriji doma čutijo. Le dokler se bo Avstrija te politike držala, tako dolgo bo ona trdno stala, in se bodo druge velesile za njeno prijateljstvo pulile. Kaj bi se pač Bismark brigal za nas, če bi ne vedel, da smo trdni, kakor hrastovina, kedar se ne glede na narodnost zbiramo okoli črno-rumene zastave! Le ena stranka v Avstriji tega neče razumeti in ta je nemško-narodna, ki bi Bismarku rada pete lizala, če bi se ne bala njegovih ostrog iu pa mokrih cunj, s kterimi jo ta velikan tu pa tam poškropi. Pa tudi ni nade, da bi ta stranka kaj skoraj druge misli dobila.
Blizo Dunajskega Badna stoji prijazno selo Heiligenkreuz, kjer je popolunoči dne 2. t. mv za-tisnil oči mož z jako viharno preteklostjo. Časniku r dr. Frane Šuselka je ondi zatisnil svoje oči, da si odpočije od trudapolnega življenja, ktero ga tukaj niti za trenutek ni obdajalo s slad-nostmi, kakor jih drugim kar s periščem vsipa. Šuselkova prva doba ni, da bi jo hvalili, kajti zastavil je pero proti Slovanom; to je bilo v pred-marčni dobi. Tudi v krščanskem oziru ga ne moremo hvaliti. Mož se je pa kmalo prepričal, da je vseskozi na napačnem tiru in je izpregel pri Nemcih in brezvercih ter se je pozneje nevstrašljivo boril za pravice. Njegova „Eeform" je v vseh krogih zadosti zuana. kakor da bi se še dalje ž njo pečali. Kako trdno da se je vstopil na stališče pravice in resnice, spričuje nam njegova kandidatura v državni zbor, ktero so mu leta 1865 na Dunaji v IX. okraji ponudili in ktere on nikakor ni hotel sprejeti. Zato je v tem smislu pisal načelniku volilnega odbora sledečo odpoved: „Trdno sem prepričan, da se večina Dunajčanov ne vjema z mojimi načeli o rešitvi ustavnega vprašanja. Vsled tega bi ni-kokor ne mogel prebivalcev IX. okraja po pravici in resnici vredno zastopati. Svojega prepričanja pa tudi ne morem pustiti, toraj mi druzega ne kaže, kakor odpovedati se kandidaturi!" Tukaj le vprašamo: koliko pa je danes državnih poslancev, kterim bi bilo lastno trdno prepričanje več vredno, kakor pa državno-zborski mandat? Marsikdo bi celo Boga zanj zatajil, ne pa le lastnega prepričanja! Suselka ni bil tak in to mu je na veliko čast. Tudi katoliški cerkvi je bil popolno pravičen še pred svojim spreobrnjenjem. Karkoli je tudi poprej grešil, je vse pozneje s svojimi deli vrlo popravil in prav zarad tega mu bo v zgodovini ostalo častno mesto in se ga bodo Avstrijci, njegovi rojaki in drugi vedno hvaležno spominjali.
Ud kar je prišla zapuščena Bosna pod našega cesarja, se pač z dobro vestjo lahko o njej trdi, da napreduje. Ta napredek pa ni enostranski, temveč se je lepo razdelil po deželi na vse kraje in to v duševnem kakor v telesnem ali gmotnem oziru. V duševnem oziru vstanovile so se sledeče škofije:
1.	Vrhbosanska nadškofija s sedežem v Sarajevu;
2.	škofija Banjaluška; 3. škofija Mostarska in 4. škofija Trebinjska. Župnij je v nadškofiji Vrhbosanski (Sarajevski) 73, v Banjaluški 27. Duhovnikov imata obe skupaj 254. Škofija Mostarska ima 29 župnij in 47 duhovnikov, in škofija Trebinjska pa 7 župnij in 7 duhovnikov. Kako da so ondi župnije raztresene, razvidel bo vsak iz tega, če povemo, da so v nadškofiji Vrhbosanski na.jbližnje vasi od svojih župnij po '/., ure oddaljene, najdaljše pa po 3, 4, 5 in 7 ur hodit. Prav taka je v škofiji Mostarski. V škofiji
v Ljubljani, vstanovljeno od Viucencijeve družbe po svojem ranjkem predsedniku dr. -Janezu Gogalu. Štiri leta že stoji ta hiša in zvršuje, s težavami se boreč, svoj namen. Ako se zamore kaka naprava imenovati ljudomila ali človekoljubna, humanitarna: sme se imenovati posebno človekoljubna ta naprava. Treba j<; delovanje in življenje take naprave opazovati od blizu, treba .je poznati naravo in napredovanje. razvijanje otrok, treba .je poznati razmere take naprave do zunanjega sveta, da more človek prav presoditi njen pomen in njeno vrednost. Naslednji odlomki bodo podali nekaj črtic povzetih iz tega „malega sveta", iz njegovega življenja in trpljenja. Blagovoljnemu bralcu bode mogoče narediti si lastno sodbo o tej napravi. Opomnim, da nameravam podati v tem zvezku „(ilasov", kakor tudi v poznejših, samo ..črtice" in ne celotnega popisa. V posameznih odlomkih je za pisatelja manj nevarnosti, da bi se motil, kakor v popisu, ki hoče biti popoln. II krati je namen tem vrsticam tudi ta, da vidijo dobrotniki tega ustava, kak vspeh imajo in kakšen sad prinašajo njihove dobrote.
(T)aljft prih.)
Banjaluški so pa župnije še bolj redke in imajo posamične vasi do svojih župnij po 1, 4, 6, 7 pa tudi po 9 ur hoda. Najdaljo pot imajo pa posamične vasi do svojih župnij v škofiji Trebinjski, Ondi iznaša daljava po 2, 3, 4, 7, 8 in pri eni vasi »Obalj-Zagorje" pa celo 24 ur do svoje župnije Stolac v Hercegovini. V tem oziru so ljudje še vedno velikega usmiljenja vredni. Duhovniki so jim večinoma očetje iz reda sv. Frančiška; svetnih duhovnikov je malo. Še slabše, kakor v cerkvenem oziru, je ondi na šolskem polji. Šole imajo le po večih mestih na ta način osnovane kakor so pri nas. Drugod še nimajo prav nobenih. V prometnem oziru se razmere vedno zbolj-šujejo po zgradbi železnic, ki so jele po zasedeni deželi do Sarajeva že naskrižem prepregati. Dalje se vlada ravno sedaj peča z mislijo, da bi finančno ministerstvo na državne stroške postavilo steklišča (tovarne za izdelovanje stekla) v Sarajevem, Dolenji Tuzli in pa v Banjaluki, da bi se laglje zdravilna voda, ktere je v Bosni jako veliko, po svetu razpošiljala. Pa tudi v vojaškem oziru Bosna stalno napreduje. Do sedaj se je skozi štiri leta na štirih krajih vsako leto po ena bosanska kompanija iz samih Bošnjakov so-stavila. Letos postavila se bode že peta in ima naša vojska ondi že devet kompanij, kar je enako petim batalijonom. Zapovedniki so jim večinoma avstrijski častniki.
Da pri veliki slavnosti oslobojenja Budapešte iz turških rok ni manjkalo navdušenih napitnic, si bo pač že vsak mislil. Spomina vredno pa je, da, ko je nadžupan Budadeštanski napijal zvezi avstro-nemški, ni z besedico omenil tretjega zaveznika — Eusa. Madjari toraj tretjega zaveznika trocarskega prav tako prezirajo, kakor on sam bolgarskega kneza, ki je pa zopet madjarski ljubljenec. Budapeštanski nadžupan napil je toraj le nemškemu cesarju kot krepkemu iu zvestemu zavezniku našega cesarja in kot najtrdneji podpori evropejskega miru. Čudno preziranje, pa tudi čudno slepa oholost madjarska! — Druge napitnice glasile so se glavnemu mestu madjarske kraljevine, skupnemu vojnemu ministru, slavni nemški armadi in njenemu zastopniku generalu Schlihtingu in pa avstro-nemški vojni pe-bratimiji. Prav na vse zadnje, ko že niso vedeli, komu bi bili še zdravico napravili, spomnili so se Hrvatov, v imenu kterih se je ban Khuen Heder-vary zahvalil. Ouda, čuda, da so Hrvatom še vendar tolikanj resnice priznali, da so se pred 200 letmi vrlo z njimi v zvezi borili. Od vseh drugih Slovanih se niti zinilo ni, pač pa so se jim od strani pod rebra dajale, zlasti pri napitnici na pobratinstvo med Dunajem in Budapeštom, Kdor ima temno oko, je slep. kdor pa videti noče, je tudi slep; pomilovanja sta oba vredna, pa poslednji večega, kakor prvi.
Vnanje države.
Konec minolega tedna prinesel nam je brzojav iz Bolgarije novico, da se je knez v petek v Sofijo povrnil, kjer so ga ljudje navdušeno sprejeli. Sedaj so došle tudi podrobnosti o vojaških pripravah za ta sprejem. Pripoveduje jih bolgarski dopisnik Dunajske „Presse", ki je menda vse na lastne oči videl. »Zapovednik skupne bolgarske vojske, polkovnik Mutkurov, prišel je s svojimi iztočno-rumelijskimi polki že 30. avgusta v Sofijo, kjer je takoj prevzel začasno vlado, dokler ne bo kneza samega. Uporni vojaki so se pa ravno dan poprej iz stare turške trdnjave grozili, da bodo Sofijo razsuli, če se jim še pred njihovim odhodom ne izplača svota 100.000 frankov. Za ktere zasluge so to plačilo zahtevali, sporočilo nič ne povč, pač pa pravi, da so denar prejeli in da so takoj na to Sofijo zapustili ter odšli v Breznik. Drugo jutro ob 10. uri dopoludne je pa Mutkurov prišel s 4 polki pehote in dvema baterijama topništva. Njegovo prvo delo je bilo, da je jel upornike zapirati. Vsi kolovodje in njihovi pomagači morali so drug za drugim v ječo. Bilo jih je blizo 100. Najodličneji med temi so že znani, kakor metropolit Klement, Cankov, ministra Karavelov in Nikiforov in še več druzih. Ka-ravelov in Cankov sta bila na kneževo povelje izpuščena, pač pa imata oba domači zapor. Takoj na to ubral jo je Mutkurov s svojimi 4 polki za upornimi vojaki proti Pirniku, kjer se je nadjal upornike obkoliti in jih tako brez prelivanja krvi prisiliti, da bi orožje odložli. Nakana se mu ni posrečila, ker so ti uporniki napravili zvezo preko goni, od koder jim je živež dohajal. Kakor je nedavno telegraf objavil, so se pa konečno tudi ti vendar-le podali, vidoč, da ne pojde drugače. Moštvu se menda ne bo nič zgodilo, ker jih bo knez kar od kraja po-milostil. Častniki pa pridejo pred vojno sodbo. Da so se uporniki tako hitro podali (menda tudi zato, ker so se tako hitro dali zapeljati k uporu), je pač izvestno mnogo pripomogla izredno slaba disciplina, ki se je v njihovih vrstah vedno (bolj širila. Pravijo, da jim je dobra tretjina kar pobegnila. Ostali so se pomaknili proti Kistendjilu, kjer so se podali. Obležni stan se sicer skoraj čutil ni, le na brzojavnem uradu so ga najbolj čutile depeše, ko so se vse zadržavale. Sploh so se le tiste dalje pošiljale, kterim je Mutkurov „pos" podpisal. O majorju Gruevem in stotniku Ben-derevem se govori, da ju bodo na smrt obsodili. Diplomatje so razven dveh vsi knezu prijazni. Odtegujeta se mu le ruski in nemški, kterih tudi pri sprejemu ni bilo. — Če bo kdo ondi red napravil, bo to polkovnik Mutkurov, ki silno trdo in strogo postopa z uporniki, kar je poslednje popolnoma zbegalo. Nekaka šviga-švaga-uloga pripisuje se Karavelovemu. Nekten trdijo, (la ni podpiral ustaje, in
da je Cankovega in Klementa še prav dobro ozmerjal, ko sta mu prišla s prekucuškimi predlogi. Drugi pa zopet trdijo, da je major Gruev pred vojno sodnijo jako slabo zanj govoril, kar ga bo neki popolnoma pokopalo.
Angleži so kar od kraja vsi za kneza Aleksandra in proti caru Aleksandru, kftr ni posebno težko uganiti, zakaj. Odkar sta prišla pa že večkrat imenovana telegrama med Svet, namreč telegram kneza Aleksandra, s kterim naznanja caru svojo vdauost, in odgovor cara Aleksatfdra, da ga ne mara, so pa še bolj razkačeni na Euse. Knežev telegram zdi se jim jasen, določen, čarov odgovor zmeden in brezmiseln in prav iz poslednjega se di'i za trdno sklepati, da sovraštva med obema vladarjema ne bo še konec. Aleksander je storil vse, kar je storiti mogel in smel; vsak daljši korak na tem polji bil bi mu na sramoto. Car mu je odgovoril tako, da se iz vsake besede vidi nepopisljivo sovraštvo cara do kneza, ktero bo poslednjemu tudi stališče spodmaknilo. »Standard" oba telegrama strogo obsoja. O prvem pravj, da je poln prepo-nižne vdanosti, ktera se vladarju ne spodobi, o drugem pa trdi, da je zopet tako silno prevzeten in napihnjen, da se prvemu popolnoma prilega. S svojim telegramom si je po »Standardovih" mislih Aleksander kolikor toliko spridil sočutje pri Angležih, kteri mu klečeplaznih besedi ne bodo tako hitro pozabili. — Knez je menda tudi že sam sprevidel, da se ne bo mogel obdržati in je, ako je vest resnična, ruskemu zastopniku menda že naznanil, da se misli prostovoljno v kratkem odpovedati. Kakor kaže, je knez odločnost in zaupanje v se zgubil, brez teh dveh pa, se ve, da ne bo nič opravil, bodisi že v Bolgariji ali kje drugej.
Ni še dolgo, kar je Bismark Francoze kot kalilce evropejskega miru proglasil in je njim podtaknil vzrok, češ, oni in nihče drugi so vzrok, da mora Evropa do ušes oborožena noč in dan na straži stati. Znano je, da, kakor se v gozd kliče, tak tudi jek iz tistega nazaj prileti. Tudi iz one strani Rena priletel je jek, ki je Bismarkovemu klicu podoben. »Matin" je odgovoril trolasemu kanclerju, rekoč: »Kedar je Bismark v zadregi in ne ve kam bi se dejal, pa po Francozih oplazi. Eusija ga je v bolgarskem vprašanji za nos vodila ter mu je na političnem šahu postavljene podobice precej zmedla. Bismarku druzega ne kaže, kakor kolikor se bo dalo, taiste zopet v red spraviti. To je bilo pa tolikanj težko, da je moral iti v Francove kopeli Giersa za svet vprašat, ker se Eusu ni vredno zdelo v Gastein hoditi. Iz same nevolje pa sedaj boljega ne ve, kakor Francoze sumničiti. Nemčija — tako vsaj trdi njegov list »Nordd. Allg. Ztg." — se ne briga za Bolgarijo, pač pa za Francijo. Prav ima! Tudi pri nas nekako tako zvoni. Mi imamo svoje oči vedno v Berolin obrnjene in to bo trajalo toliko časa, dokler bo sedel v Alzaciji-Loreni nemški cesarski namestnik. Le za to ceno, da namreč zopet Alzacija-Lorena v našo posest preide, nehali bomo nemško ime sovražiti." No, to ne kaže kdo ve kako na to, kar je nedavno angleški lord Hamilton rekel v svoji banketni zdravici, da ljudje še niso bili nikdar tako k miru nagnjeni, kakor so sedaj. Navaden podanišk razum vse kaj druzega v takih pojavih vidi, kakor pa nagnjenost k miru.
V nemški državi ste tudi dve stranki glede bolgarskih homatij, kakor povsod drugod. Ena je za bolgarskega kneza in to je stranka katolikov, ki se ne sramuje priznati, da se je Aleksandru velika krivica zgodila, ktera bi se dala s tem popraviti, če bi se Bismark zanj potegnil. Druga, Bismarkova stranka, pa neče o tem nič slišati in vse take zahteve odločno odbija s stereotipnim: »Kaj je nam Aleksander mari! Mi mu nismo veljevaii tje doli hoditi. Kdor ga je zopet tjekaj zvabil, ta naj mu pomaga." To so bili pa ravno Angleži. Bismark je zopet enkrat prav po mešetarski pretehtal, kaj bi mu več dobička dajalo, ali mali Aleksandar I. v Bolgariji, ali pa veliki Aleksander III. v Petrogradu in se je za poslednjega odločil, dobrovedoč, da bi si s prvim ne mogel kaj prida opomoči. Da bi svoj kramarski značaj še bolj jasno dokazal, obljubil je celo za ceno ruskega prijateljstva, bolgarskega kneza izmed nemških častnikov zbrisati. Bolgarski knez je bil svoje dni pruski podlajtenant; vsled velikanskih zaslug lansko leto na bojnem polji, povišali so ga takoj za generala. Na Euskem je bil knez tudi med generale vpisan. Eusija ga je že lansko leto zbrisala, Bismark ga hoče pa Eusiji na ljubo sedaj. Pri vsakem drugem diplomatu bi bilo tako postopanje jako čudno, pri Bismarku ne, kajti veter-njaštva je Evropa pri njem že tako vajena. Bismark je kar naravnost rekel v »Nordd. Allg. Ztg.", da ga knez Aleksander čisto nič ne briga. Eusija ga je napravila za bolgarskega kneza in Eusija naj stori ž njim, kar se jej ljubi. Vse kaj druzega bi bilo, če bi se kaj sličnega srbskemu kralju primerilo. Tedaj bi se pa Nemčija že bolje postavila, ker bi tak dogodek Avstriji do živega segal. Za Aleksaudra se pa Nemčija ne bo pulila iu tudi ne, če bi bil angelj v človeški podobi, kajti prijateljstvo z Eusi ji je več vredno, kakor deset Aleksandrov brez prestola. — No, reči se mora, da takega računarja v resnici ni več na celem svetu, kakor je stari Bismark!
Iz Stulana že silno dolgo ni bilo nič novega slišati. Najnovejše novice o tem nesrečnem delu zemlje potrjujejo, da upora ondi ni še konec, pra-
t
vega življenja pa tudi nima. Vse tako nekako tli pod pepelom, ker jim pravega voditelja manjka. Splošno mnenje je tako, da bode iz Egipta venkaj treba Dongolo zasesti, če bi se ustaši še letos jeli proti egiptovski meji pomikati. Nekaj takega se v Egiptu menda že namerava, kajti vojaškima zapo-vednikoma v Vadi-Halfi in Koroškem došlo je povelje od angleško-egiptovskega vojaškega zapoved-ništva, da naj kolikor moč veliko lesenih barak skušata postaviti vsak v svojem področji, v ktere bo mogoče večje število vojakov nastaviti. Da upor le nekako životari ali tli, je vzrok bolezen, ki je Mah-dijevega naslednika Emirja Abdulaha na posteljo položila. Sedaj je menda že ozdravil in le še nekoliko moči zbira za bodoče korake svoje. Ali bo res kazalo Dongolo zasesti, ni še dognano in se v tem oziru ravnokar v Londonu posvetujejo. Sedanja konservativna vlada je vsa za to, da bi se Dongola zasedla in to 1. ker je strategično jako imenitna točka; 2. pa ker so vsi zamorski rodovi med Dongolo in Wadi-Halfo egiptovski vladi vdani, ter jih bo treba pred Mahdijevci braniti. Druga novica je pa ta, da so začeli arabski listi proti evropejskim uradnikom, ki so pri egiptovski vladi v službi, silno delati in dražiti jih. Ni jih sicer veliko tistih uradnikov, pa imajo silno dobre plače iu vrlo malo dela. Sedaj že celo poletje ni nobenega na svojem mestu, temveč so vsi na odpustu, služba se pa tudi brez njih opravlja. Iz tega arabski listi sklepajo, da tistih uradnikov treba ni in da si uboga dežela velike stroške, ki v okroglem številu celih 10 milijonov frankov na leto znašajo, prav lahko prihrani. — Tako, kakor v Egiptu, je tudi še marsikje drugej po državah, ki nimajo tako vročega solnca, kot ga ima egiptovska. Tudi ondi bi vsaj po nekaj arabskih listov prav nič ne škodilo. Na počitek naj tisti hodi, ki v gotovem času nima nič opravka, kakor n. pr. profesorji, učitelji ali pa kteri so resnično bolehni; drugi naj delajo, kakor mora delati vsak človek.
Izvirni dopisi.
Iz Brdskega okraja, 4. sept. 2. septembra zbralo se je v Lukovici na vrtu Slaparjeve gostilne lepo število rodoljubov vseh stanov, da se posvetujejo o ustanovitvi podružnice sv. Cirila in Metoda. Gosp. notar iu deželni poslanec J. Kersnik izvoli se per acclamationem predsednikom shoda, pozdravi navzoče ter ob kratkem razloži namen družbe, ki nikakor ni napadajoč, ampak velikoveč obramben, da spolnimo svojo narodno dolžnost. Ker je za začetek težko za vsako župnijo ali občino vstanoviti podružnico, sklenilo se je, naj se vstanovi za sedaj podružnica za celi Brdski okraj s sedežom na Brdu. Ker je pa ravno v tem okraji mnogo zavedenih rodoljubov, upati smemo, da se bodo sčasoma vsta-novile še druge podružnice, kolikor bolj se bode ideja družbe med ljudstvom vkoreninila. Pravila podružnična sprejela so se enoglasno in potem je bil voljen začasni odbor in sicer po vskliku za predsednika zaslužni in obče spoštovani g. dekan Moravški, preč. kanonik J. Toman, njegov namestnik je g. deželni poslanec J. Kersnik, zapisnikar gosp. Verhovnik, kaplan Dobski, ki je prvi sprožil misel, naj se vstanovi družba sv. Cirila in Metoda med Slovenci, blagajnik pa g. Janežič, učitelj Brdski. Precej pri tem shodu, kterega so se vdeležili narodnjaki celo iz daljnega Cemšenika, pristopilo je okoli 80 udov, med njimi 6 ustanovnikov. Trdno se nadjamo, da se bode to število v kratkem — do druzega shoda, kadar se bode volil definitivni odbor, najmanj podvojilo. V to Bog pomozi.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III. (j. zbornični tajnik poroča o ukazu c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 29. septembra 1885, št. 31.1007. Ta ukaz slove tako-le:
Vsled resolucije, ktero je sklenila poslanska zbornica državnega zbora pri posvetovanji novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883 (drž. zak. št. .39) pri § 38. namenilo se je trgovinsko ministerstvo sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve vravnati obseg pod skupnim (kolektivnim) imenom zvrševanih trgovskih obrtov, v kolikor glede poimenovanja istih o obsegu trgovske pravice morejo nastati dvojbe.
Razen trgovskih obrtov, o kterih jo vsled t. u. ukaza z dne 20. septembra 1883, št. 25.881 slavna zbornica izrekla že svoje mnenje, spadajo sem tudi
trgovski obrti kramarjev in prteninarjev, trgovina z belo prtenino, z lepotninami (galanterijskim blagom), Ntirnberškim blagom, trgovina s surovino, trgovina s krojnim blagom (vsakdanjim ali kurentnim in ro-kodelnim ali manufakturnim blagom), in so se toraj tudi za te obrte, osebito s pomočjo dotičnih starejših naredb sestavili se izkazi, kteri so se dopo-slali zbornici z vabilom, naj bi se o njih posvetovala in na podlagi od dotičnih zadrug udobljenih izrekov izrekla trgovinskemu ministerstvu vtemeljeno mnenje o teh izkazih potem političnega deželnega oblastva.
Pri oddaji tega mnenja je ozir jemati na dejanske razmere trgovske vršbe, kakoršne so v ta-mošnjem zborničnem okraji nastale.
Ce razen tu omenjenih, potem onih trgovskih obrtov, kteri so bili predmet t. u. ukazu z dne 20. septembra 1883, št. 25.881, obstojijo v tamoš-njem zborničnem okraji še drugi pod skupnim (kolektivnim) imenom zvrševani trgovski obrti, kterih poimenovanje more dajati prostor dvojbam o obsegu trgovske pravice, naj se mnenje raztegne tudi na te obrte. — Pri tem pa se vendar omenja, da glede onih skupnih trgovskih obrtov, kterih zazna-menovanje kaže na določeno kategorijo blaga, kakor n. pr. obrti trgovcev s posteljno opravo, z umetninami, s pisarsko, risarsko iu slikarsko pripravo, trgovcev z barvili, s pridelki rudnikov, z modnim blagom, z igračami in berchtesgadenskim blagom, ni potreba zaznamenovati obsega nravice.
Odsek se je zaradi te zadeve obrnil do gremija trgovcev v Ljubljani in na posamične vdeležence, da bi si udobil potrebna pojasnila in bi mogel natanko poročati o teh razmerah.
V	naslednjem poročilo.
Izkaz blaga, ktero obseza trgovski obrt kramarjev, vzet je iz dvornega dekreta z dne 20. febr. 1822.
V	Kranjski bile so vendar že tedaj, ko je izšel ta dekret, različne naprave. V Ljubljani so med kramarji in trgovci že za vlade Marije Terezije nastali prepiri o njihovih trgovskih pravicah ter se konečno odpravili s poravnavo, ktera je bila z dvornim dekretom z dne 3. julija 1775 potrjena. Na podstavi te poravnave sta bila sestavljena dva izkaza o blagu; jeden teh izkazov obsezal je blago, s kterim so smeli izključivo trgovati samo kramarji, drugi pa samo blago, s kterim so smeli vkupno tržiti kramarji in trgovci. Zopet nastali prepiri dali so cesarju Josipu II. povod, da je v kranjskih mestih odpravil razliko med trgovci in kramarji; slednji pa so morali zdaj izkazati se, da so si priučili trgovino, da imajo zadosten zaklad ter da plačujejo jednak davek. Na podstavi privilegijev trgovskega stanu v Ljubljani (12. septembra 1799) plačevali so trgovskemu stanu vtelovljeni kramarji manjše sprejemnine, bili so oproščeni dokaza o iz-učbi in izkaza o zakladu; član 11. je določeval razloček med njimi in trgovci tako: da imajo trgovci, vsak po svoje, pravico, naročiti k njihovi trgovini spadajoče blago, v balah, v kosih, centih v neomejeni količini ne le za prodaj a la minuta, marveč tudi ali' in grosso, kramarji naj bi bili s tem zadovoljni, da si svoje zaloge samo po potrebi male trgovine naročajo ter prodajajo.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Umrl je) včeraj zjutraj po celi Ljubljani in tudi drugod po deželi dobro znani tukajšnji posestnik in trgovec, g. VincencSevnik,v79. letu svoje dobe. Ranjki je bil po smrti g. Anton Samasse več let predsednik kraujski hranilnici. Pogreb je bil danes popoludne ob '/t6. uri.
(„Slavčev" večer) sinoči v tukajšnji Čitalnici je bil v resnici nad vse zanimiv in prav dobro obiskan. Pevci so peli, kar so najbolje mogli, za kar se pa tudi obilno pohvale želi. Prav posebno očarala sta pa občinstvo gg. solista: Meden in Pucihar. Prekrasni njuni glasovi so po naši domovini že prav tako znani, kakor njuni imeni! Prav zadovoljni smo bili tudi z vojaško godbo, ktera je zopet nekoliko, slovanskih melodij svirala.
(Začetek šolskega leta) na tukajšnji veliki gimnaziji bo 18. septembra s službo božjo. Učenci se bodo sprejemali in vpisavali 14. in 15. septembra. Sprejemna poskušinja za I. gimnazijalni razred de-
lala se bo 16. in 17. septembra. Bivši dijaki te velike gimnazije oglašajo naj se dne 16. in 17. t. m. s poslednjim semestralnim spričalom, ter naj ob enem s saboj prineso doklado za uapravo učil.
(Božja pot) je tudi k sv. Joštu in k Materi Božji v Velesovem, obe v Kranjskem okraji, zarad kolere prepovedana.
(Nev altar.) V Štangi je bil 2. t. m. nov altar sv. Antona Paduanskega popolnoma dodelan. Lep krasen je — pravi vsak — kdor ga vidi. — 19. t. m., to je kvaterno nedeljo, ga pride mil. g. knezoškof posvetit.
(20.000 gold.) dovolilo je ministerstvo poljedelj-stva za napravo vinarske šole v Grmu pri Novem mestu.
(Ogenj.) Iz Ribnice, 3. septembra se nam piše: Sinoči proti polunoči nas plat zvona izbudi iz trdnega spanja, v ktero smo se bili ravno zazibali, ter nam naznani, da nekje gori. Pogorela je Škrbčeva žaga blizo Ribnice, ki jo je nekdo menda nalašč zažgal, ker zarad majhne vode že nekaj dni sim niso žagali in ni bilo nobenega domačega na žagi. Razun žage zgorelo je tudi nekaj tam zloženih žaganic, lastnina nekega trgovca z lesom iz Dolenjevasi. Ker dotično poslopje precej samotno stoji in je voda pri rokah, vgasili so naši vrli gasilci kmalo požar, ter zabra-nili, da se ni razširil še nadalje.
(Novo strelišče) za topničarje namerava se napraviti ob desnem bregu Save na Dolenjskem v okraji Krškem, ker dosedanje pri Ptuju menda ne ugaja vsem zahtevam. Osemsto kmetov ima pa pri tem menda poglavitno besedo, kajti njihove parcele leže prav ondi, kjer mislijo progo za streljanje za-značiti. Dne 2. t. m. poklicanih je bilo toraj vseh teh 800 mož k c. kr. okrajnemu glavarstvu Krškem, kamor je prišel tudi general, Graškega vojnega kora artilerijski ravnatelj in trije subalterni častniki, da se pogode za odškodnino, častniki so ponujali za vsako leto toliko v denarjih, kolikor bi bil dvojnat pridelek na tistih parcelah vreden; pri vsem tem bi pa kmetje še lahko polje obdelovali, le bi ne smeli nobene reči sejati ali saditi, ktera višje, nego meter visoko raste. Kmetje so pa veliko več zahtevali in se vsled tega niso mogli zjediniti. Ker nam mera, po kteri se dvojnat pridelek meri, ni znana, ne moremo nič reči.
(Šolske globe.) Ravnokar razpošiljani „Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajarsko", št. 21, razglasuje postavo, ktere načrt je sklenil deželni zbor, a cesar podpisal v Išlu, dne 11. julija postavo, vsled ktere „naj se kaznujejo nemarneži", ki otrok ne pošiljajo v šolo. Dozdaj je krajno-šolski sovet moral kaznovati oskrbovalce otrok, ako ni hotel biti kaznovan sam ali njegov načelnik; zanaprej bo okrajno-šolski sovet „nemarnežem" nakladal „šolske globe".
((lasilni red) za vojvodino Štajarsko razglasuje „Zakonik"- štev. 19. Dne 23. junija na Dunaji podpisana postava ima 55 paragrafov. Prvi oddelek določuje, „kako se zabranjujejo požari", drugi govori „o napravah za gasitev", tretji „o naredbah pri in po požaru", četrti „o stroških za gasitev ognja", peti „o kazenskih določbah"; a „konečne določbe" med ostalim nakladajo županom, da to postavo morajo v občini razglaševati vsako leto po dvakrat in vrh tega gasilni red „vedno za vsakega na pregled pripravljen" imeti.
(Cena hmelju) je, kakor se nam od Žalca piše, že zopet začela padati.
(Glavnima učiteljema) na Koparskem učiteljišči imenovana sta gg.: Josip Cernivec, dosedaj učitelj na Proseški pripravnici za srednje šole, in Josip Kožuh, suplent na Goriški veliki gimnaziji.
(Živinska mati.) Iz Trsta se sporoča grozen čin, ki se je v soboto ondi dogodil na molu Ključ. Prišla je tjekaj neka ženska z otrokom v naročji, druzega otroka — sedemletno hčerko je pa pripeljala s saboj (drugi trdijo, da jo je prinesla pod pazduho v vreči zavezano) in to je potem v morje vrgla. Ko so ljudje otroka iz vode potegnili, je bil že mrtev, vražjo babo so pa zaprli.
(O koleri v Trstu) „Edinost" piše: V soboto dopoludne sta v mestu zbolela dva človeka za kolero. Od začetka kolere jih je zbolelo za to boleznijo v Trstu in okolici po uradnem sporočilu 443, od kterih je umrlo 283, drugi se še zdravijo ali pa so že ozdravili. Kakor se vidi, kolera zdaj največ razsaja po okolici; okoličani so si jo zanesli s perilom, širijo pa jo stoječe smrdljive vode. — Italijanski listi se nekaj repenČijo na okoličane. Mi pa prašamo, kaj se je storilo od strani magistrata za okolico? — To še ni zadosti, da se gospod „diri-
gente" Gandussio po okolici vozi, treba še kaj več. — V Ivontovelu je umrlo ta teden 6 ali 7 ljudi za kolero, pa še mrtvaških rakev ni bilo, da bi se bili mogli zakopati, ampak trupla so ležala v domačih hišah po par dni; ljudje so vsi zbegani, nobeden nič več ne dela, zdravnik Šuša sam si ne zntl več pomagati; v nekterih družinah je celo pomanjkanje živeža. Pa magistrat kaj stori k temu? — Nek magistratni sluga se je te dni izrazil, da naj le izmro Kontovelci, da bo magistrat že poslal boljših ljudi na Kontovel. Listi pišejo proti okoličanom; pa ne vedo, kako se v okolici izvršuje zdravstvena policija. — V Kolonji so po koleri umrle ljudi pustili 24 ur na parah, domači ljudje so jih preoblačili, umivali, na pare devali, pri njih čuvali, in zgodilo se je, da je več takih, ki so imeli posla z mrliči, precej drug dan zbolelo iu umrlo. — To vse je bilo dobro znano onim, ki so bili v to najeti, da skrbe za razkuženje. Pa kdo so te osebe? Večinoma stari grešniki, ki so že vse mogoče ječe pometali, tako sieer, da dandanes policijski agentje, ako iščejo kacega zarad izvršene tatvine, prvo gredo preiskavat v bolnišnico za kolero bolne. To, gospoda, se ne da tajiti, ker je občeznano, treba je pa tudi videti te ljudi pri delu, kako vozijo uboge bolnike po mestu itd.! — Da se bode laglje sodilo, kako tini so nekteri gospodje od magistrata, evo lepo dogodbico. Na Verdeli je bil vodnjak, iz kterega je tekla stu-denčnica, izvirajoča nad sv. Ivanom. Ko je na Verdeli kolera hujša postala, je komisija hotela zabiti ta vodnjak, ter je tje napeljala Nabrežinsko vodo; toda nekteri okoličani so se temu vstavljali in so prašali gospodo od magistrata: „Ali vam ni znano, da voda prav iz tega studenca teče tudi iz starega studenca uprav pred magistratom; razloček bi bil le ta, da je mogoče, da se tej vodi, dokler svojo pot napravi do velicega trga, pridruži kaka nezdrava tekočina iz mestnih kanalov, kar pa na Verdeli ni mogoče, ker je studenec v bližini; zaprite toraj prej studenec na velikem trgu, potem še le tega." — Kaj so mogli gospodje odgovoriti na tako logično opazko? — Nič! Ali more po takih dogodbah kaj veljave imeti komisija pri kmetih in rokodelcih ?
(Na inserate), kakor znano, opozoril je c. kr. pravosodni minister vse c. kr. državna pravduištva, da naj list zarad njih zaplenijo, če bi se jim spod-takljivi zdeli. Začetek temu postopanju storil se je na Dunaji in se je pravosodnemu ministru potrebno zdelo, ukrep na vso državo raztegniti.
Telegrami.
Levov, 6. sept. Cesar se je pripeljal ob 6. uri zjutraj v Groclek, od koder se je bil z vozom odpeljal v Lubien, kjer so ga navdušeno sprejeli.
Sofija, 5. sept. V včeranjem ministerskem sovetu ponovil je knez uradno svojo misel, da se bo odpovedal, ter je rekel na ugovor ministrov in generala, da pri tem ostane. V ministerskem sovetu niso ničesar sklenili.
Sofija, 6. sept. Bolgarska vlada izjavila se je nasproti ruskemu konzulu, da ima bolgarski narod svojo udanost do kneza žrtvo-vajoč zopet pravico do poroštva glede bolgarske neodvisnosti. Konzul naj toraj predloži v Petrograd sledeče točke: Rusija naj se izjavi, koga da misli kandidirati na bolgarski prestol; dalje naj Rusija obljubi, da ne bo Bolgarije zasedla, da jim bo pustila sedanjo ustavo, samostalno upravo in da bode poslala enega svojih generalov samo za dostojanstvo vojnega ministra, ki bo vojsko preosnoval in ki bo imel v službi le bolgarske in ne ruskih častnikov. Narodno sobranje sklicano je na 11. septembra.
London, 6. sept. „J\lorningpost" pravi, da poklic Thorntona v kabinet prav nič druzega ne pomeni, kakor, da je britanski kabinet sklenil odločno in z veliko-političnimi tradicijami angleškega naroda vzajemno postopati.
Carigrad, 5. sept. Angleški poslanec odpotoval je danes v zadevah bolgarskega vprašanja v London.
Atene, 5. sept. Poslednji potres pokončal je 1000 ljudi. Škode je 20 milijonov frankov.
| Dan	čas	Stanje		Veter	Vreme	p-® ^ •Sag ■H ~ Š a g
opazovanja		z nikomer!; v mm	toplomeru po Celziju			
4.	7. u. zjut. 2. u. po?. 9. u. zveo.	73991 739-06 73962	+ 13-6 +25-6 -f-18'4	brez v. si. szap. si. zap.	megla p. jasno jasno	o-oo
5.	7. u. zjut. 2. u. poji. 9. u. zvec.	73944 737-92 738-44	-j-13-6 +26-0 -1-18-8	brez. v. si. zap. si. zap.	megla jasno jasno	o-oo
Umrli so:
2.	septembra. Maks Vizlar, paznikov sin, 3 mos., sv. Florjana ulice št. 20, božjast. — Angelika pl. lloffern Saal-feld, vladnega svetnika vdova, 56 let, Stari trg št. 34, jetika. — Anton Mahkota, delavec, 49 let, Pred škofijo št. 22, pljučnica.
3.	septembra. Matija Skorbee, kroja«, 57 let, Ulice na Urad št. 12, jetika. — Berta Dejak, paznikova lici, 4 leta, Poljanski nasip št. 48, vodenica v glavi.
Vremensko sporočilo.
V soboto in nedeljo zjutraj megla, popoludne jasno in posebno v nedeljo huda vročina. Srednja temperatura 19-2" 0. in 19 7° za 2 9" in 3 7° nad normalom.
Bunajeika borza.
(Telegratično poročilo.) 6. septembra
Papirna renta o% po 100 si. (s 16% davka)	84 gl.
Sreberna ., ., 100,, (s 16 davka)	85	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	118	,.
Papirna renta, davka prosta	102	,
Akcije avstr.-ogarsie banke .	S63	„
Kreditne akcije............278	„
London.......126	„
Srebro..........—	,
Francoski napoleond. .	9	„
Ces. cekini . .	5	„
Nemške marke	61	„
85	ki.
40	,
35	„
10	,
70	"
20	„
96 80
Slo« p; OUoto načinu učenja:
Joel & Fuchs, Bussisclie Sprachlehre .	gl. 3.54
„ „ „ Schlussel dazu . . . .	„ 1.30
Wassiljewitsch, Bussisches Lesebuch . .	„ 2.23
Friihauf, Gramatica Tedesca ....	„2.60
„ Chiavc della gramatica tedesca	„ —.99
Friihauf & Rausch, Italienische Sprachleh re	„ 2.79
„ Schliisscl dazu . . .	„ —.93
Gands, Franzosische Sprachlehre ...	„1.86
„ Schlussel dazu....... —.62
(3)	priporoča
Katoliška Bukvama v Ljubljani. J^oštne zveze.
Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 127 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,ao popoludne poloti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1/35 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob "jS popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo,
petek
in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Bratovščina sv. Jožefa.
Pogrebna bratovščina sv. Jožefa bo imela na mali Šmaren (lan, t. j. 8. septembra popoldan
ol» 4. url v šolski sobi frančiškanskega samostana svoj
izvanrediil občili zbor,
h kteremu so vsi možki udje povabljeni.
15P dijake!
V Židanovi hiši na Poljanski cesti dobi 4fc do Sfr učemce^ za ljudsko šolo ali pa prijazno stanovanje in dobro postrežbo. Blizo je I. mestna šola in gimnazija. — Natančneje se izve v Kolmanovi hiši na glavnem trgu III. nadstropje, vhod za vodo.
01

Kupujte srečke pogrebnega društva
»Marijine bratovščine".
Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani napravi
Sj II
katere namen jo
»Marin

i
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija je z odlokom vis. c. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena.
Osnovana jo na podlagi 50.000 sro6k po 50 lirnjcarjcr, ki bodo zadela SOOO dragocenih iu vsakemu korist nili •lobiiiiov v skupni vrednosti f»000 {joltli-narjov. Vsaka pot i« dvajseta svečka gotovo zadene.
Srečkanje bo v Ljubljani 1. decembra 1886 v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Oj stri 5, na cesarja Jožefa trgu: Ur basov a trafika; v Spitalskih ulicah: Maje rje v a trafika; na Mestnem trgu: trafika Svatek, trgovec Turk in zlatar Šparovie; na Starem trgu: trgovca Blazni k in Ribič; na sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Rcg al i j u , v brivniei Bukovnikovi in knjigovez Fr. Dežman; v Kolodvorskih ulicah: puškar Diiuic; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slonovih ulicah: trafika Prosenčeva; v Selen-burgovih ulicah: trafika v čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbe sv. Mohorja.	(13)

Homeriana-caj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi iu bolezni v krlilju [Kelilkopf]).
Iznenadljivi so vspehi!	(34)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima Wolffsky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79.
Katoliška Bukvama y Ljubljani
priporoča naslednje novo izišle knjige:
Putschogel, Predigten auf alle Sonn- und Festtage des Kirchenjahres,
I. Jahrgang...................
Brynych-Fuchs, Katechetische Predigten, I. Band ........
Schmid, Grundlinien der Patrologie, II. Aufiage......
Mark, Exhorten, zuniichst fur die studierende Jugeud, auf die Sonn- und
Festtage des Schuljahres, I. Band...........
Prvi zvezek obsega za cerkvene praznike pripravne dogmatične, moralične in liturgične obravnave, isto tudi drugi in tretji zvezek. V četrtem zvezku bodo pa razne apologetične razprave. Da bo knjiga bolj priročna, pridjala se bota dva kazala; prvi obsegal bo govore za nedeljo in praznike, drugi osnovo v abecednem redu. Frings, Predigten iiber die fflnfzehn Geheimnisse des hI. Rosenkranzes . Manna puerorum in sortem domini vocatorum, v usnju, z rudečo obrezo............(........
jM^ Oh enem se priporočamo za naročila na koledarje za 1.1887,
kterih je že mnogo izi&lo.
MT* Naročila na časopise in dela, ki v več posameznih zvezkih izhajajo,
se točno izvršujejo.
Najhitrejše oskrhljujemo slovstvene reči iz raznih strok in
vseh jezikov.	(3)
A	••	"	■<•' - Mf	• :<{}' N'* ?rr -vvt r, v* jr«*.. • • • •»-••	rf. • >••