List
10.
Tečaj XXIX.
gospodarske, obrtniške in
narodn
*m I
ŮÍ • ■iv \
m mu
A I —
v>j
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr.
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.

Ljubljani v sredo 8. marca 1871.
O b s e g : O gozdnem varstvu.
slav. povjestnicu i starine
Telovadno
Propást
boriteljsko imenoslovj
Novela
Dop
Slovenci. (Dalje.) Novićar.
Pitanja druž t va za jugo
Gospodarske stvari.
gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar.
Ker o gozdnem varstvu še ni noben pisatelj
venskemu narodu nič pisal, in ker je to važno za naše ljudstvo, zato sem si namenil o tem razdelku gozdnega gospodarstva obširno govoriti. Nadjam se, da ta ob-ravnava utegne zanimivati tudi one, ki se hočejo v gozdarstvu in reji lesa uriti.
Gozdno varstvo zastopa pravila in naredbe, po kterih se dajo gozdi sploh in v njih izrejeni pridelki še posebno varovati vsake uime, kolikor je to mogoče. Gozdar mora poznati ne le samo vse nevarnosti in zo-pernosti, kterim so gozdi izpostavljeni, on mora tudi
znati pomočke, da se pričujoče nevarnosti odpravijo ali vsaj zmanjšajo, in da se vprihodnje odvrnejo.
Neprijetnosti, ktere gozdom posrednje in nepo-srednje škodujejo, se ali vse ali prav nič ne dajo od-vrniti, zato jih bomo na dva glavna razreda razdelili.
V prvi razred stavimo vse nezgode, ki so
po
na-
pačni organizaciji gozdarstva sploh nastale, ali stališče v neprilični gozdni ustavi imajo, kakor: premalo iz-obraženj e gozdnih oseb, premajhina plača gozd-
nih strežajev, nepra va razredba kupčijskih krogov napačna kupčija z gozdnim lesom, premalo podpore, napacna vodila pri izrejanji lesá, presilno izvaževanje lesá, napačne godne kazni, škodljivi servituti itd.
Vse te napake se po dotični gosposki lahko od-
pravij
drug
razred štejemo vse druge gozdne uime
9
ki se tudi z naj boljo organizacijo popolnoma odpraviti ne dadó, ampak le nekoliko odstraniti ali zmanjšati.
Tukaj mora gospoda
(ali
priden biti
m
, če je gozdar) posebno mar po njegovi pridnosti se bodo
odpravile neprijetnosti, ki gozďe pokončujejo. Le-sem
štejemo:
Pomanjkljive gozdne m ej
zanemar
jeno
ejenj
seči
napravljanje poto^ in izvaževanje lesa
9
setev in savb
9
lesá
?
dolgo podaljšana i z r e d b potrat a lesa;
zanemarjeno
a seči
prisvojevanj
po
Škodovanj divj ačin e;
osmučb rezati ; *
postavnem (tihotapskem potu)
drevj
P
po gozdih
listj
14)
10) odstranovanje gozdne t
preveč ; u)
>
12) grabljenje stelje; 13) ruši ne
, lomljenje kamenja,
d i n s k
jame
*
zemlj
Tukaj imamo pred ocrni tako rezanje trave
>
vred v velikih plošah odřezuj
kupe znosi in zažge.
Tišti pepel pa, ki ostane, se po gozdu razseje
Pis.
peska
9
ilovice in laporske meje ; 15) kopanje šote
7
16) ogenj v gozdu; 17) zaliv vode; 18) z a sip peska; 19) viharji; 20) mraz; 21) ivje, snežena
prijema in toČa; 22) prevelika suša; 23) preveliko miš i; 24) preveč ticev, ki pobirajo seme; 25) preveliko žužkov, mnogovrstnih sort, in 26) bolezni.
Vsako tukaj našteto točko bom posebej razložil in pokazal, kako se imamo v takih slučajih vesti, da svojo dolžnost storimo in da odstranimo škodo kolikor je mogoče.
Skrb za gozdne meje.
Glavna dolžnost za gozdarja naj je to, da dobro pazi na meje, ki so v njegovem gozdu ali zunaj njega,
da jih zmirom prav vzdrži
;
da
se
gozd
ne
krči
pa
tudi ne razŠirja, kar bi bilo sosedu škoda.
Gozdar si mora v tem oziru vse meje na tanko zapomniti, bodi-si servitutne ali drugačne, vsako pre-
paziti, da
se zna-
greho svojim višim povedati in na to menja mejá ne zgubé. Sam se mej ne sme nič do takniti, nobenega starega štora, ali kako drugače po-škodovanega kamenja, ki za mej o služi, sam spremeniti in z drugim nadomestiti, brez privoljenja viših ali pa svojega soseda. Ravno tako tudi ne smé dopuščati, da bi njegov mejač kaj takega naredil.
Posebno pažljiv mora gozdar na deželsko mejo biti, če se njegovega oddelka dotika, in rr/vno tako mora na prepirne meje paziti. On ne sme nič spremeniti in tudi ne nasprotnemu dovoliti, da bi kaj spremenil.
Tudi mej na pota, reke in potoke mora dobro po
znati. Vsako spremembo mora višim naznaniti in potem za hitro popravo skrbeti, ali pa se truditi, po svoji
moči pomagati. Ce bi ne bila mej a gozda s kamenjem z rovi in griči ali s kakošnim drugim znamenjem dolo
r
čena, mora gozdar na to paziti
da zraven se naslanja joči travniki ali njive ne raztezajo se preveč v gozd in da morajo drevesa na mejni črti stati, v kotéh ali
koncih, da se lastnina pridrži.
Ce se tako dřevo po okoliščinah zgubi (poseka)
naj gozdar v tisto jamo precej vsadi novih sadik
5
?
ce
ne more
naglo
9
vsaj do tistega časa, dokler se more
spričati, da je tukaj drevo stalo (mejilo).
Sploh
mora
stanovitne meje svojega gozda pri vsakoršni prilož-nosti v spomin poklicati, in ne prej odnehati, da viši pogledajo in meje zatrdé, ali pa mu pismeno dajo. da
se to morebiti zarad mnogih okoliščin ne more zgoditi.
Vse to zahteva skrbno varstvo gozdov, pa tudi po-
ki se z štenje gospodarsko.
(Dalje prihodnjič.)
76
Podučne stvari
Telovadno in boriteljsko iinenoslovje.
Sestavil Ivan Z. Veselý
>
načelnik „Sokola'
í
ljublj anskega.
Predgovor.
Prijateljem telovadbe in borbe podajam tu neko-
da
me
liko telovadnih izrazov slovenskih z opombo, blagovolijo podpirati v tem delu, kajti sestavljati ime-noslovje ondi, kjer ga do zdaj ni še bilo*), je brez dvombe zeló težavno.
Zatega del prosim vse one, ki se za telovadbo za-nimajo, naj me prijazno opomnijo, ako najdejo tu ali
tam kak pogrešek; dostavljam pa opazko
j
da
telovadbi in borbi
se pri
kratki in točni izrazi rabiti mo
rejo
?
dolgi in neprijetni izrazi niso za rabo.
e v govorici vsacega posamesnega „
Sokola" mora
biti nekaka vrlina in prijetna čilost.
Zatorej sem najprijetnije izraze izbral. Na zdravje!
A.
Abburzeln, prekucniti se. Abgewinnen, predobiti. Abgrátschen, odskok v kreči«. Abhang, pobesa. Abliarten, utrditi.
Abhiipfen, odskakljati.
Abhurten, odgibek.
Abriicken, odstop. Abstand, razstop. Abstrecken, stezati. Absprung, odskok.
Abspringen, odskočiti. Abstossen, odpahati. Absehwingen, odkolebati. Abschwung, odkolebljej. Abtheilung, razdelek. Abtretten, odstopiti. Abwechseln, Črediti se. Abwechselnd, čredoma. Abwechslung, menjava. Abwehr, obramba. Abwehren, uhraniti. Abvvippe, odkolebljej. Abwippen, odkolebati. Achsel, ramica. Achselzucken, komizgati. Angreifen, napadati. Angreifer, napadnik. Angriff, napad. Anhieb, nasek. Anlauf, nalet, nagon. Anlaufen, naletati. Anlehnen, opreti. Anmunden, priuštiti. Anreiken, pridružiti se. Ansatz, postavek. Anschweben, vznašati se. Anspringen, naskočiti. Ansprung, naskok. Anschluss, pristop. Anschliissen, pristopiti. Antreten, nastopiti. Antritt, nastop. Anzeigen, nakazati. Anziehen, pritegniti. Arm, rama.
Arme breit! rame narazen! Armabstrecken, rame stezati. Armausbreiten, rame razširiti. Armausdrehen, rame izviti. Armbeugen, rame ugibati. Armdrehen, s ramami obraćati.
Armgehen, po ramali iti. Armhauen, mahati. Armhieb, mah. Armkreisen , krožiti z ramami. Armstehen, na ramak stati. Armschnellen, sekati. Armstoss, pali.
Armstossen, pahati, z roko
suvati.
Armstrecken, stegniti, stezati. Armschwingen, vihteti. Armschwung, vihtenje. Auf! na noge! vstavi! kviško ! Aufgreifen, naprijeti. Aufgrifř, naprijem. Aufheben, vzdigniti,povzdigati. Aufkommen; vstati. Aufreissen, raztegniti. Aufschnellen, brcniti. Aufspringen, poskočiti. Aufsprung, poskok. Aufstemmen, povpirati se, po-
vpor.
Aufstehen, vstati. Aufsteigen, lesti. Augen links! glej na levo! Augen rechts ! glej na desno ! Ausfall, izpad. Ausfallen, napasti. Ausholen, stegniti. Ausschnellen, izprožiti. Auslage, razlaga. Auslegen sich, razložiti. Aussenblósse, odkritje zunaj. Aussendeckung, kritje zunaj.
B.
Bahn frei! prosta pot! Bali, žoga. Ballen, peščaj. Ballwerfen, žogo metati
*
Glej 2 knjižici, ki ju je na svetio dala Matica.
Vred.
Barren, bradlo. Barrenschwingen, kolébati.
Bocksprung, skok čez kozo. Bogen, oblok.
Bauchdeckung, kritje spodaj. Bogenwerfen, v obloku metati
Bauchfelge, kolobar na trebuhu. Bauchhieb, spodnji sek. Bauchwelle, trebušno kolo. Befehl, ukaz. Begriissen, pozdraviti. Begriissung, pozdrav. Beinheben, noge dvigniti. Beinschnellen, izprožiti. Beinstossen, noge suvati. Beriihren, tikati. Beriihrung, tik. Beugehang, nagibatev. Beugen, upogniti. Beugen des Rumpfes, trup pri-
Bogenwurf, lokasti met. Boxen, rogoviti. Brechen, raznarazen. Brett, deska, dilja. Brustdeckung, kritje znotraj.
Brusthieb, notranji sek. Brustwehr, persobran. Bug, zgib. Biigel, lok. Btirzelbaum, kozelec. Burzelfall, prekuc. Burzelwelle, prekucno kolo.
c.
Beugung
»
sklon.
pogibati.
Bewegen sich, gibati se. Bewegung, gibanje. Blosse, odkritje. Blosse geben, odkriti se. Bock, koza.
Bockspringen, čez kozo skakati.
Cavation, kritje kroglo Cediren, povoliti. Cercle, kritje kroglo. Coulé, plaz. Coupé, prešvig.
Coup
stossen, s presvigom
pahniti.
(Dalje prihodnjiČ.)
Národně stvari.
Slovenci.
Spisal dr. Vinko Fereri Klun.
(Dalje.)
Pogreb pri Belokranjcih je tudi jako slovesen. Ce je bil pokojnik člověk znamenit in ljubljen, spremljuje ga vsa vas in ženske plakajo mu pesme, v kterih hvalijo zasluge in kreposti njegove. Plakalščic se ne naj emlj e
in se tudi ne vabijo
)
a one
same se javljaj o, da
oddajo
ta poslednji dolg, in sicer iz ljubavi in udanosti do ostale rodovine. Gotovih pesem nimajo; vsaka poje, kar in kakor se jej zdi. Za pogrebom sleduje pogrebni obed, kterega se vdeležijo vsi sorodniki in prijatelji doma. Bogatinci dadó še drug obed, po navadi v prihodnji jeseni. Na takém obědu mora biti devet jedil in za vsako tretjo jedjó se moli za ranjcega. Tem obedom
pra vij o „
kormina".
Svetle (dobre) strani v značaji Belokranjcev so : gostoljubnost, prijaznost, dovoljstvo z osodo in pokor-ščina duhovniškim in svetskim oblastim; temne (hude) strani pa: strašno preklinjanje, psovanje in zasramo-vanje, nevzdržnost in zavist (nevošljivo9t).
obče se je to slovensko pleme obranilo došle v vsej s voj i prvobitnosti, je polno samosoznanja in na-rodnega ponosa, iu še ni prešinjeno po pogubnem up-
livu
našega iznježenega časa.
Res
Je
y
da praktično napravljanje našega veka in
hitro razprostirajoča se omika so vže skoro povsod ali
spremenili ali tudi čisto uničili prvotni
>>
tipus
u
samostoj
nega narodnega življenja Slovencev, pa vse eno izpod razvalin „zlate starine" sèm ter tjè gledaj o kakor
rožice
j
ki
ne izvenejo, kakor ostanki viših posebnosti
9
in govoré nam : „Colligite, quae superaverunt fragmenta, ne pereant|" (zbirajte ostale odlomke, da nam ne pro-padejo!) Cem daljše se dviga duh časa, tem bolj se brišejo sledi poprejšnjega národnega življenja; al oni so dragi našemu srcu in sicer, kakor osnova in materijal prejšnjega nam razvitja, in kakor starinski, mili
prijatelji. Ne romantična domišljija nas vleče k oblikam preteklega, ampak častenje samih sebe. Te oblike so
ïï
trda podlaga, na kteri se celó zgodo vinsko razvitje srebra ili zlata
>
kao
n.
sozidava, tedaj jih moramo priznavati in ceniti, ako ho-čemo imeti zgodovinsko podlago za naše državno in
kop
;
narukvice
v
7
1
naušnice
7
putce
7
páse, šlemove, kacige, oklopja? itd
prstenj ( (dugmeta
Da
7
spone7
gumbe)
su ujednu
narodno življenje. Zavoljo tega moj duh tako rad po- našli pepela sa žarama ili bez žarah? ili pako čovječje
leti nazaj v preteklost, da bi se iz nje nasrkal bogate hrane za sedanjost in bodočnost!
kosti
a uz
Ima
jih po koj novac, oružje? itd
kod
vas
tečakah t
velikih stojećih
Na koncu oddelka o ženitbah dostavlja pisatelj kamenitih grobnicah, s napisi ili s izdjelanimi svako-
dr. Klun sledeče opazke, ki kažejo druzega Kluna jakimi uresi i nakiti? Ima li mašalah? ili pako gro
kakor je danes :
bovah (rakah) u kojih se nalaze kameniti struge (mrt
Evo, glavne in bistvene črte slovenske ženitbe. vačke škrinje, sanduci, liesi) s liešinom? Da
mnogem
tu
su po
nahajamo poslednje sledi poganskih křiveni oti grobovi kamenitom škriljom, pločom ili
starih Slovanov. Koliko se od njih ohrani našim vnu- zemljom?
kom, to se ne more
odločiti, ker utančena civilizacija
povsod zatira stare običaje in jih zamenuje z brezcvet-
nim kosmopolitizmom.
Med drugim dalje pravi: Kar smo, to moramo
ljištah
vašoj okolici pustih ili obradjenih zem
7
k v i š t
Ima
nazvanih: gradišče, grad
da
7
se našlo
k v i n a ? Da
oružj
7
grad
tu ima traga zidinam
»
7
1
7
7
novci
y
popolnoma biti! Vse polovično in nejasno je opeke (cegle) itd. s napisi i nakiti ili bez
kamenite ploče
pogubljivo, tako za posamno osobo kakor
Ima
jih?
7
sa cievi i olova itd.?
žliebovi od kamena
ža ves narod. In toraj, ako hoćemo biti samostojen narod, moramo se vsigdar in povsod opirati na „narodnost"; iz nje moramo črpati duševno hrano življenja in na n j ej moramo sezidati sebi hram slave v ili oranja budi kakove starine
kod vas ostanakah starih vodovodah
7
pečene
mlj
7
železa
7
y
Jesu
našli u vašoj okolici ikada kod kopanja
bodočnosti. Kje živejše in samostojneje	aac*iuu, Duuja, w±,	aawv,c, rupuvc, uapi»t3 nu. j
kakor v svojih starih podedovanih običaj ih , v svojih kakova bijahu tvoriva ove stvari? kamo su dospjele?
živi
narod
sudj
oružja, nakite, novce
7 7
kao kip
žare
y
lonce napise itd
7
po-
Iz
pripovedkah in pesmih?
Pokažimo narodu njegova
Ima
na zidovih
vaše
crkve
J/i i|/UYCUttau IU ^/V/OUHU i	i vixuuiixiv uuivuu jLijv^v/yc*	u. AUJW « UM	»«ou VlttYCj kapele, giitUii,
lastna bogastva, in mi mu bodemo večo uslugo skazali, ili na budi kakovom gradjevnom spomeniku, kao i na
grada
kakor da na naša tla prenašamo tako uaůvauu „onaiu- ^vuuuyjii, ua uaugiuuuiu aamcuiu, liv u Učili, JVISlUVJli, (JlK.-
klasično" obrazovanje, kajti vse to vendar za nas le venih posudah, svećeničkih odorah (haljinah) ikakovih
7
nazvano „staro-
zvonovih
dgrobnih kamenih
7
ikonah, krstovih
crk
eksotična rast ostane. Slovanom, hvala Bogu, m stanu ua^ioau ±i<* gi^aum, lauuonum, »iuvjcustom, ustreba gnati se za ptujim, kajti naši lastni zakladi še lijanskom, njemačkom itd. jeziku? Bili so mogao dobiti
ni
starih napisah
na
grčkom, latinskom, slovjenskom
ta
niso izcrpljeni, in so malo še obděláni.
preobilni, oni
so žalibog! le pre- přepis toga napisa?
(Dal. prih.)
11
kl an jačah
7
Ima
š p i l j ah
Starinske in povestniške stvari.
stienah itd. s imeni
9
koj
polj ah
pećinah, liticah, skalinah spominju na bajaslovje (mi
kod vas gorah, briegovah
ponorab,
? y
Pitanj
družtva za Jugoslav, povjestnicu i starine
na sve prijatelje starinah i povjestnice naroda hrvatskoga
thologiju), na historiju, na ime budi kojega slavnoga čovjeka, ili na koju znamenitu narodnu zgodu?
(Dalje prihodnjič.)
slovenskoga, srbskoga i bugarskoga.

Ima
u vašoj okolici uz jezera
7
blata
7
bare
mrtve vode ili budikakove močvare manjih ili povećih prostorinah, nakoljenih starimi brastovimi stupovi, medju
kojimi njom
ima
kojake truhleži ili truhlače
a
medj
dje iz kamenite dobe, kao: kameniti ml
tovi (bat, malj, čekić) liepo izgladjeni i provrtáni? Zatim klinovi, sjekiri
, bradve, švarb
br
rio ni ce (Reibsteine)
kopja, noževi,
od mačevah
P
iz
P
7
y
a
nJ
7
i itd.? kolut
9
, dli et«,, bodeži, ta-
jepoznanski del.
Propást srca.
Svobodno po hrvašcini posnel Josip Levienik.
Ako hoćete spoznati zlasti vé, mlade naše slovenske rojakinje in nadepolne bralke „Novic", tudi kak sad tako imenovanega višega ženskega izobraženja, ali kakor nekteri radi pravijo,
sledečo povest. Stavim kaj
„visoke kulture",
y
da
IVW	kj tu y i axa naj , ua AAA A pTltrdlte , da uv/ljc
je znati šivati, presti in kuhati, ter sploh kos biti domaćim opravilom, kakor pa šopiriti se kot gospodi-
berite bolje
Nadalje žare i
7
k
9
g
tu tragovah j a n t
P
od kosti ili roga? Ima
čina, zbegana po
odgoji dandanašnjega časa.
liešnjakom ili raznoga žita? Ima li kosti od životinje?
Ima HHIHpBH^IHHH
ječje kosti, a uz njih štagod od gore spomenuta iz kamenite dobe?
menj
Na svojem potovanji po sosedni naši deželi obiskal
sem v
ima 11 KOSU ou zivuinije r	»	poleg druzih tudi prijatelja N*, ^ JC un.
kod vas špil j ah u kojih se nalaze čov- oskrbnik ondotni veliki jetnišnici. Sprejelme je srčno;
ki
Je
bil
udj
Jeda
se
našlo
ker pa je bil v tis tem hipu ravno obložen z opravili me je poprosil, naj pridem nekoliko kasneje. Obljubil
vašoj okolici ogromnih kostih mi je med drugim, da hoče skazati mi vse prostore
od predpotopne zvieradi, a uz njih orudje iz više- obširnega poslopja, v kterem biva, ter seznaniti me spomenute kamenite dobe?
tudi z domaćim redom onih nesrečnežev, ktere je ža
Ima
gradjenih
u vašoj okolici starih grobovah sa- lostna osoda oropala ljube prostosti in zakopala jih tako obdjelana velika kamenja? Ima li okrug- rekoč v živi grob!
lih
im, šiljastih ili podugljastih brežuljakah (humkah,	---------------------- — --------r-------
milah, gromačah) nanešenih, nakoliko se razabrati može, napotiva s prijatlom, mladim in vrlo izobraženim go
g°
Přišedši o določenem času se po kratkem postanku
od ljudskih rukuh? Jeda li su taka mijesta obrublj
O	T/ n lr	iTATTrk AVIA mífldfA	oIaIÛ 1
kamenjem Kako se zove ono mjesto gdj brežuljci? Sto pripovieda o njih narod? Da
stoj
se
u
jih budi kakovo
tuča
9
mjed
■čtivu VU urudje ili ui uzjJ c izi jxawuxia 9 xu iza	»
bakra, železa? Ili su možebiti našli mužke Clo veku v tacih prostorih nehotoma nekako tes no pri
7	_	• «	•	i	i	•
ili oružje iz kamena
taki
našlo
ili iz
spodičem, po dolgem jetnišničnem mostovžu poleg tes nih in tamnih izbic, ki so bile zaklenjene vse s teškimi železnimi durmi, in za kterimi je bilo stisnjenega toli-
strahote.
kanj
v v
zločinstva, pa tudi revscine in siromasne
7
1
ženske nakite od kosti

tuča
y
mjed
9
bakra, železa, srcu prihaja; in akoravno se vé varnega in tudi pro-
#
stega, vendar mu neki čut šepetá na dušo: Bog! da bi bil le kmalu zunaj !
Doli na koncu tamnega mostovža pripeljejo jetnišni •čuvaji zdaj iz enega izmed osamljenih prebivališč — res pravega doma joku in omamljivega obupa — neko mlado žensko visoke in tanke rasti. Akoravno priprosto opravljena, sta vendar predóóila njen obraz in obnaša, da more biti jetnica odličnega stanii. Peljejo jo nama nasproti. Nehoté jo žaliti z radovednim opazovanjem pogledal sem jej v obličje le nekoliko od strani in memogredé. Bila^je bledih, al prekrasnih lie, rekel bi, klasične lepote. Crte njenega obraza bile so popolnoma pravilne, in sploh vse truplo nekaka podoba gibljivega, mojstersko-izrezanega kipa. Gledajoca ravno pred-se ni pobesila švigajočega črnega očeša v tla, pa tudi ne ozrla se na naj u. Na oblieji jej ni bilo sledů kakega ganutja; — ni trenila z očesom, ni probledela bolj, pa tudi plašljive sramožljivosti rudečice ni bilo najmanj-šega sledu na njenem licu. Drvéno in nekako ponosito je šla memo naj u. Taka ženska lepotica! — pa na tako žalostném mestu! — mislim si sam pri sebi. Vre-zalo me je globoko v srce, videti ta žalostni prizor.
Kmalu zaokrenejo se čuvaji z jetnico v neke stran-ske mostovže, in bila je tako prikrita mojim očém. Predno še sem zastavil vprašanje o tej prečudni pri-kazni, reče mi prijatelj : „To ti je hči generala K ...., enega najbogatejših posestnikov naše dežele". ,,„Tako?
—	zavrnem osupnjeno — >u>Pa kako je prišla za mi-lega Boga ona v ta žalosti polni dom?"" — ,,To ti morem razložiti bolj na obširno, dragi moj ; vendar tu ne, ampak doli na vrtu v hladni senci košatih dreves"
—	odgovori mi prijatelj. — Da me je zdaj še bolj ti-ščalo iz dolgočasnih zidin , lahko je misliti. Prostornému dvoru je bil prislonjen, vendar z visoko, mocno železno zagrajo ločen, perivoju enak vrt, kjer so se smeli ob svojih časih že nekoliko poboljšani in zanes-ljivi kaznjenci sprehajati. Tù noter stopiva tudi midva s prijateljem, sedeva na mehko ruŠnato počivalo, in prijatelj mi prične tako-le pripovedovati :
Kakor si se sam prepričal, Rozina K.... je še vedno krasna gospodičina. Razen da je v ječi še nekoliko bolj obledela, je, kakoršno si ravnokar videl, tudi popřej bila: bleda, kakor bi bila izdolbena iz belega marmelja; rasti vzorné, prav vilinske; poleg tega pa bi bil člověk mislil, da duša ne oživlja kras-nega tega telesa in da živo srce ne bije v njenih prsih. S čarobno nekako silo vlekla e k sebi vse, ki so jo le enkrat videli; ob enem pa zopet z ledeno svojo hlad-nokrvnostjo odbijala jih od sebe. Svet je govoril o nj ej, da ni v stani zaj okati se, in tudi ne nasměj ati. Njena čutja, na videz vsa otrpnjena, priličiti bi se bila mogla ognju, ki nevidno tlí pod ledeno skorjo. Vča-sih je kakor nek žark preletel njeno obličje, ki bi se bil mogel primeriti najbolj srdu, kar pa se je komaj zapazilo; — naglo neko migljanje z ustnicami; — plam-teče sijanje oči; — kratkotrpeča bleda rudečica v licih, bliskajoča in zopet vgasivša ko blisk: to so bile 11a nj ej znamenja dušnega vznemira. — Mati jej je bilazgodaj umrla. Oče, akoravno je svojo hčer — edi-nico — srčno ljubil, vendar je, zadržavan po obilnih opravilih, zanemarjal njeno odgojitev. Zato pa se je ona sama, kakor je vedela in znala, izobraževala in odgojevala, ter reanično tudi svoj um z odličnimi zna-nostmi obogatila. Navadila seje govoriti mnogo jezikov; prisvojila si je popolno izurjenost v godbi in risanji. Govorila je malo. Živela je po večem v šamoti; misliti je bilo o njej, da je ni mogla nobena reč posebno ganiti. Zapría se je tako rekoč sama sebi, in srce jej je bilo kakor okamnelo. Pa vendar vkljub vsem tem svojičnostim bila je na daleč okrog znana in občudovana
Ï8 _
zastran svoje lepote, izobraženosti, umetnosti in svojega bistrega duhá. Odlični svet celega mesta imel jo je kot neko čudo ter imenoval jo osobiti original.
Za sladkače in prilizovalce se kar změnila ni, in bila bi tako kmalu spravila gizdaline celega mesta v obup. Ceravno pa je nekako mrzela na moški spol, bila je vendar po njem v vseh društvih in javnih za-bavah vedno okroževana in odlikovana. Osipana bila je pri tacih prilikah tako rekoč od sladkih besed , pri-lizovanja itd., kar pa navadno ni dolgo poslušati ma-rala, in ko jej je bilo tacih marnj dovolj , znala je z malimi besedami štrkniti kakor z bodalom ter odpraviti iskrene častilce ohlajene in oparjene od sebe. Pogo-stoma jedjala: ,,Oh, kolika je sopara med temi priliz-njenimi gospodciči, ki so podobni pristjenim komarjem najbolj vročega poletnega Časa".
(Dalje prihodnjih.)
Dopisi.
V Gorici 4. marca. (Smešnica v postu.) Přetekli
pondeljek se je pripetilo na tukajšnji železniční postaji nekaj prav mikavnega. Zapustiti je imel Gorico z la-škitn vlakom o polnoči vodja kmetijske sole K. O hl s en. O hl s en je bil nenavaden mavovt, ki je veliko mero-dajnih ljudi za nos vodil. Nekteri izmed njih so se poslednji čas zavedeli, tako na priliko, deželni odbor in drugi. Ali namesti teh so pa drugi v mrežo O.-novega hinavstva zabředli. V tem, namreč, ko se je poprej délai črno-rumenega Avstrijanca, postal je kar na enkrat — pravijo — Lahon, tem bolj, ker je bil dosegel dobro službo v Italiji in red krone italijanske. Vsled tega so ga poslednji čas pred njegovim odhodom tukajšnji Lahoni radi imeli. Tisto noč, ko je imel odri-niti, so se zbrali na postaji nekteri njegovih učencev in mnogi omenjene baže gospodje in so mu napravili bakljado. Manjkalo je malo časa več do minute, ko je imel hlapon zažvižgati, a Ohlsen-a še ni bilo. Kar na enkrat se slisi drdrati voz ; častilci ravnatelja se razpostavijo z bakljami v dve vrsti; voz se vstavi in iz njega stopi — — dr. Dolijak, predsednik kato-liško-politiČnega društva, s prvostolnim kornim vikanjem Alpi-tom, ki sta odrinila tisto noč v Rim, poklonit se z avstrijsko deputacijo vred sv. Ocetu. Vedeti pa morajo čitatelji „Novic", da Dolijak je Lahonom že
od nekdaj trn v pêti, in zdaj še bolj , kot prvosednik omenjenega društva. Dr. Dolijak se je, se ve da, svetilcem lepo zahvaljeval, misleč si: lejto no, saj Go-ričani vendar niso tako hudi, kakor bi kdo menil! — Se le nekaj minut pozneje je pridrdral Ohlsen-ov voz, al účinek se je bil vže skadil! — H koncu naj še omenim, da je vodja Ohlsen svoje bivanje v Gorici zapečatil z dvobojem, ki ga je imel na pepelnico z nekim grofom , nekdanjim mehikanskim častnikom. Zmogel je Ohlsen.
Iz Gorice o. marca. —p— (Preskušna komisija za obene ljudske in mesčanske sole) je imenovana tudi v Gorici. Udje te komisije, imenovani za dobo do konca šolskega leta 1872/3. so: Predsednik Franc Schaf-
fenhauer, ravnatelj tukajšnjega gimnazija, namestnik njegov Peter Rajakovič, vodja c. kr. učitelj s kega izobraževališča; gimnazijski profesorji : Jož. Kulot,
Franc Hafner, Andr. Marušič; realna profesorja Ant. Diakin Vilh. Urbas; nadučitelja učit. izobr. Jož. Motz in Fr. Vodopivec. Sestavljena je komisija tako, da nekteri teh udov bodo izpraševali laške kandidate po italijanski, drugi slovenske po slovenski, samo Marušič bo preskuševal v verstvu v obeh je-zikih. — Komisija je za tište učitelje, ki imajo 2 leti potem, ko so dovršili izobraževališče, podvreči se po-
Î9
trdilni preskušnji (ktera se nekako vjema s poprejsnjo adjustovalno preskušnjo) in pa za tiste, kteri hočejo dobiti spričevalo sposobnosti za meščanske sole. — Ker se je pri nas preskušna komisija pozneje ko dru-god ustanovila, je tudi podaljšan obrok za izpraševanje kandidatov po starem, to je, na podlagi tega, kar so se v starem pripravniši učili, in sicer do jeseni 1. 1872. — Premenjena sta tudi letna obroka teh pre-
jskušinj; imele se bodo meseca maja in novembra vsacega leta.
Pri sv. Pavlu v Saviiiski dolini 1. marca. —
Imeli smo jeseni meseca vinotoka kakor tudi v vec krajih volitev občinskega župana. Ker se pa tistikrat po postavnem potu volitev ni vršila, nas je naša dolžnost vezala, da smo se pismeno do naše c. kr. gosposke celjskega okraj a oglasili. Bila je potem nova volitev 27. svečana, in izvoljen je bil gosp. Ferd. Svajncer, rodu sicer nemškega, pa je že 25 let pri nas kot véliki posestnik in ljubi naš slovenski jezik. Ljubši nam je tak mož, kakor pa cela kôpa takih domačinov, ki svoj materni jezik zametujejo , in ki bi nam zeló vstregli, da bi kopita pobrali in romali v nemški „rajh" in nam ne motili narodnih pravic! — Za svetovalce pa so bili izvoljeni: Anton Vasle, Janez Cajner, Martin Mari nec in drugi; vsi so pošteni možaki in vrli Slovenci ; tako tudi odborniki. Zato stavimo veliko zaupanje v
vse. Bog daj srečo!
W., eden za več druzi h.
Iz Gorenskega 3. marca. — Ker Čitalnice, ki
.gojijo lepo petje, podajajo udom svojim po obilih čas-nikih in druzih knjigab berila, pa tudi skrbijo za pošteno razveseljevanje, so res dober pripomoček kjuniki ljudstva; zatoraj naj bi se v ta namen tudi v Zelez-nikih čitalnica vpeljala, ker to bi bila čast vrlim in narodnim Železnikarjem. Ne more se reci, da bi se tukaj zavoljo denarnih okoliščin čitalnica vstanoviti ne mogla, ker se v Železnikih nahajajo možje, ki bi či-talnico lahko izdržavali, in dobili bi se tudi v bližnji okolici udje, ki bi jo z veseljem podpirali. Toraj rodoljubi Zeleznikarji na noge, poprimite se delà za osnovo čitalnice! Gotovo tudi zaslug polni gosp. župan VaŠ v tej zadevi ne bo zadnji.
Iz Ljubljane. (Iz seje odborové družbe kmetijske 5.
dne U m.) Naj več časa te seje se je vpotrebovalo za obravnavo nove postave za odvraćanje in zatiranje kužnih živinskih bolezin, ktero je ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski poslalo v prevda-rek, predno jo izroči državnemu zboru v sklep. Dr. J. Bleiweis, za to izvoljeni poročevalec, je stavil mnogo predlogov za premembo te postave, ki so bili po vse-stranskem prevdarku sprejeti. — Med druzimi obrav-navami je bil razgovor tudi o zadevah državne podpore, iz ktere se imajo deliti ovce in druge reči, in ko je odbornik gosp. Seitner razodel svoje mnenje o ovčjih zadevah gorenskih, je bil izvoljen odsek, ki najprihodnjemu pomnoženemu odboru nasvetuje, kako naj se izvrši državna podpora. Zarad semena svilnih črvičev iz celičnega zaroda je bilo sklenjeno, da se takim učiteljem ljudskih sol, ki se vspešno pečajo s svilorejo in brž prosijo tega semena, čegar unča veljá 14 gold., daruje po '/4 lota brezplačno. — Odbor je radosten sprejel poročilo iz Bohinja, da se ondi na krepke noge postavlja nova kmetijska podružnica in gospode Jan. O dar ja, Jak. Ber cet a, Franca Pre-željna in Ant. Cope ca sprejel za ude.
— (Dr. Wretschko „pro domu sua".) Ceravno nič druzega nego lastni interesi so deželnega šolskega nadzornika dr. Wretschkota zapeljali, da ne gledé na navadni „decorum" je za brambo dveh tujih, zunaj naše
dežele stanujočih šolskih nadzornikov (to je, s am ega

sebe in Holzingerja) stopil v „Neue fr. Presse" na ocitni
oder in je to, kar se je v ljublj. šolskem svetu godilo, odkril občinstvu, nam je vendar dobro došel ta njegov sestavek na dvojno stran, — na eno stran zato, da nam je on sam pokazal (in mi smo ž njim o tem popolnoma enih misii), da nikakor ni pravo to, ako bi deželni šolski svèt skušal svoje obravnave skrivno držati in se s plaščem navadnega birokratizma odevati; svét naj sliši in zvé vse, kar se govori in delà v teh zborih, da sodi, kdo se obnaša prav, kdo ne, kajti pošteno delovanje se nima nikjer in nikoli skrivati; — na drugo stran nam je pa njegov článek dobro došel tudi zato, ker „se resnica tedaj prav spozná, kedar slišis dva zvoná". Dr. Wretschko je svoje povedal, zdaj pa hočemo tudi mi povedati svoje, ceravno „Tagblatt", kije, zaničevaje „klerikalno stranko", ponatisnil dr. Wretschkov článek, nas ne bo za „Fachgelehrte" priznavati hotel, tedaj z dr. Wretschkom ne za „eben-biirtig" o taki pravdi. Al ker od dr. Wretschkota še ni znanih nikakoršnih tacih del, da bi ga bil svet postavil v slavno „gelehrten"-vrsto, tedaj nam on ni za več v cislih nego le kot „Fachgelehrter Tagblattov", in zato se drznemo stopiti v duševni dvoboj ž njim.
Gosp. Wretschko razglaša svoje spise v „Neue fr. Presse". Ker pa je ta časnik najbolj zagrizen na-sprotnik slovanstvu in ker prapor Giskrinega „liberalizma" on najviše nosi, tedaj naj vsak sam sodi, kakoš-n e g a duhá j e tudi prijatetj nj ego v — dr. Wretschko. Mi pa imamo še druzih prav gotovih poročíl zato, da on za take dežele, kjer bivajo Slovenci, kot šolski nadzornik nikakor ni na pravem mestu. Za slovenske dežele so sposobni nadzorniki le možje tacega duhá in tacega značaja kakor je, na priliko, dr. Moćnik. Isto tako, kakor dr. Wretschko, tudi gosp. Holzinger
za slovenske dežele ne more biti šolski nadzornik, ki vrh tega še slovenskega jezika ne razume, tedaj po samih besedah Wretschkovih nikakor ni v stanu „den vielfachen Anforderungen zugenugen zu einer Zeit. . itd." K a k o š en duh vodi „den Schulmann und Fachgelehrten" dr. Wretschko, pokazal je posebno sijajno s svojim glasovitim predlogom, ko prof. Tušeka, ki je v šolstvu izvrstno skušen mož in poleg tega v svojih učnih
predmetih sloveč slovensk pisatelj,. še v têrno ni postavil
v kompetenciji njegovi za gimnazijo ljubljansko! Kakošen
duh pa vodi tudi gosp. Holzingerja, kazal je v oni
priliki, ko se je deželnemu odboru odbijala 7olitev iz«
vrstnega prof. Solar ja za deželnega šolskega sveto-
valca tako dolgo, dokler ga minister Strehmayer sam
ni spoznal ter ga za svetovalca cesarju priporoćil, čudé
se, zakaj da se je tako izveden šolnik zametoval v Ljubljani! —
To se nam je v karakteristiko gg. Wretschkota in Holzingerja omeniti potrebno zdelo, predno pre-stopimo v pretres dr. Wretschkovega članka, ki z znano svojo ošabnostjo, v kteri res slovi za „velikana", kritikuje predlog gosp. prošta dr. Po ga čar ja, ki ni „homo novus" v šolskih zadevah, in kteremu pred-logu je soglasno pritrdila većina šolskega sveta, da namreč namesti dveh zunaj dežele bivaj očih šolskih nadzornikov za gimnazije in realko naj se postavi samo en nadzornik v Ljubljani bi-vajoč. — Nadjamo se, da deželni zbor kranjski bode krepko zahteval ravno to. Če minister nauka dr. Jirečekhoče zadostiti ravnopravnosti národní v srednjih naših šolah, neobhodni je pogoj ta, da z Ho 1-zingerjem in dr. Wretschkotom osreči Nemce, kjer utegneta šolstvu in liberalizmu dobro služiti, — za sole slovenskih dežel sta obá le velika nesreča.
Zdaj pa denimo dr. Wretschkovo besedovanje na kritično sito.
80
Dr. Wretschko pravi, da se ne bo dobil tako
vesten in izveden strokovnjak ali šolnik, ki bi se pod-stopil nadzorovati cil, metodo in potrebščine v s eh nau-kov, ki se na srednjih šolah učé. Pa je pozabil, da je vendar še v najnovejši „liberalni" eri mnogo dežel ali obdržalo ali dobilo po enega samega nadzornika, in ni slišati, da bi bili ti možje nevestni in da so te dežele zato na slabejšem od onih, ki imajo po dva nadzornika, pa le v tuji deželi, ki ne moreta ne z lastnimi očmi šolskega napredka opazovati, ne v seje šolskega sveta hoditi itd. Da 2 strokovnjaka različnih ved vec vidita kot eden, mu mi radi pritrdimo, al po tem načelu more dr. Wretschko tudi nam pritrditi, da bi t rij e ali š tir je še vec viděli, a še več pa, ko bi bili za vsako vedo
po 2 ali po 3. To přiznavši pa ne vemo, kako bo mogel trditi, da v Gradcu stanujoči nadzorniki naši deželi bolj vstrezajo, kakor bi, ako bi v deželi stanovali, in sicer v glavnem njenem mestu, kjer je najveČ učilnic in sedež šolskega sveta, čegar uda sta taka možá kot strokovnjaka in nadzornika učilnic gotovo bolj po pravici kot kdo drugi. Ce jih pa v deželi ni neobhodno potreba, potlej bi se pa spredej postavljeni vzor gotovo dal lože vtelesiti, ko bi se na Dun a j i — sedežu vsega centralizma — napravilo centralno nadzorstvo, ki bi obiskavalo vse dežele. Vsaj iz Dunaj a v Ljubljano dandanes ni več ko samih 6 ur delj kot iz Gradca. Al připustivši tudi tako nadzorstvo bomo vendar morali priznati vsaj to, da celokupnost nauka in osnove ene učilnice se more videti le, Če en člověk vso učil-nico pregleda, ne pa če jih je več in je pregleda vsak le en kosček.
Dr. Wretschko dalje skrbi, da en sam nadzornik, stanujoč v Ljubljani, ne bi mogel, ako je, postavimo, humanist, na pr. voditi preskušnje zrelosti na realki, ker ne bi mogel presojati znanja iz realnih ved. — Radi priznamo, da bo humanist lože presojal svoje, realist pa svoje; al ker se oboji nauki na vsakem zavodu nahajajo, bodo toraj realistu pri maturi na vsakej učilnici humanistični nauki nekoliko težave delali, humanistu pa realistični, in to vselej, kedar bo en sam vodil tako maturo. Al pové naj nam dr. Wretschko, koliko je neki zastran tega presojevanja zdaj razločka, ko imamo dva nadzornika, pa le en sam nju sedí pri vsakej maturi: ali on ali Holzinger? Po svojem umstvovanji mora priznati, ali da on ni spo-soben na realki mature voditi in soditi o humanisti čni h vedah, ker je le realist, pa jo vendar vodi, ali Holzinger ne za realne na gimnaziji, pa jih vendar tudi vodi, ali pa da sta izjemoma posebna ona dva na vse strani sposobna. Zakaj pa sta se potlej dva, vsak za eno stroko naredila, in ni eden obeh prevzel, ter bi potem lahko eden v Ljubljani stanoval, eden pa v Gradcu, in bi bila tako v okom prišla vsem neprilikam, ki iz nepričujocnosti nadzornika v deželi izvirajo.
Da pa napredek v naših krajih, dokler še nismo imeli po 2 nadzornika, ni bil tak, kakor je bilo želeti, tega ni bilo krivo prejšnje samozorstvo, ampak ta oko-lišćina, da se pri nas sploh ucba nikdar ni tako osnovala , kakor osnovni nacrt zahteva ; v djanji so naše učilnice le popački (karikature) onega vzora (idela), ki ga předpisuje omenjena osnova in ta spaka se začenja pri jezikovnih naukih in nehuje pri realnih, in bo tudi za naprej ostala, naj jo nadzorujeta 2 nadzornika ali eden ali deset tacib, ki maternemu jeziku ali ne morejo ali nočejo pripisovati nikake veljave pri poduku in v vrsti vseh naukov enega učnega zavoda, niti ne morejo najmanjšega upliva imeti na zboljšanje jezikovnih težav tistega naroda, kteremu učilnice nadzirajo.
Dr. Wretschko pa vendar trdi, da se je šolstvo že zdaj na Kranjskem zboljšalo, kar imamo dva
taka strokovnjaka nadzornika, — mi vsaj njegovim besedám : „hátte der Herr Kanonikus Pogačar einen Ruck-blick gethan und sich die Muhe genommen, das im vergangenen und heurigen Jahre auf dem Gebiete der Mittelschulen in Krain im fortschrittlichen Sinne Voll-fuhrte mit dem Stillstande fruherer Jahre zu vergleichen, so wurde er vielleicht Anhaltspunkte gefunden haben, das gegenwartige Inspectionssystem, trotzdem die In-spektoren nicht in Laibach den Sitz haben , gerechter zu beurtheilen", ne moremo druzega smisla podtikati. Nam se, po pravici reci, to, da se je v zadnjih časih šolstvo pri nas zboljšalo, jako verjetno zdi, a verjeli bi kaj tacega tem raji, ker tudi mi želimo, da bi se. Al le tega ne moremo razumeti, kako da je mogel ravno dr. Wretschko zaslediti napredek? Obiskala sta namreč oba nadzornika le enkrat, kmalu po na-stopu svoje službe leta 1869. novembra meseca, hitro eden za drugim vse naše srednje šole. Napredek do takrat ni mogel prav ugoden biti, kar se glasi iz vsega» dr. Wretschkovega sedanjega sestavka. Po tem sta bila le še eden pri gimnazijalni, eden pa pri realni maturi konec leta 1870. Matura je bila po nju mnenji oboja slaba. Al ker je bila prva pod njima, ne more dr. Wretschko reci, da je bila že boljša kot prejšnje, ki jih poznal ni! Tudi ne more trditi, da se je pri ma-tun vidělo, da so se mladenci od njegovega prvega nadzorniškega prihoda v Ljubljano do konca leta, to je, do prve mature več naučili, kot druga leta v ena-kem času, kar se to pri maturi, zlasti pri prvi, nikakor ne dá zapaziti — saj se pri njej le napredek zadnjega razreda preskuša, ne pa tudi 5 ali 7 nižih razredov. Tedaj nadzornika do zdaj napredka na naših učilnicah ništa še 2krat opazovala. Da je pa kdo kos po pameti trditi, da je ena rec boljša zdaj ko prej, jo je vendar moral 2krat opazovati, ali pa vsaj od druzih to slišati^ da je zdaj boljše ko je bilo. Al vsaj mi nismo nič ena-cega od koga druzega slišali, niti ne mislimo, da bi bil kdo v stanu, kaj tacega reči, ker prvič med tem nihče drug šol ni nadziral, in drugič tudi nikomu drugemu ne gré take sposobnosti prisojati kakor šolskim nadzornikom, ki morajo biti po dr. Wretschko-vih besedah „ein aile Zweige des Unterrichtes mit Verstàndniss be-herrschendes Vermittelungsorgan zwischen der Schule und den Verwaltungsbehorden, einsichtsvolle, durch den fortwáhrenden Verkehr mit der Literatur vor geistiger
Stagnation sich moglichst bewahrende Rathgeber nach oben wie nach unten !
Ker pa dr. Wretschko resno pred vsem svetom v liberalno-nemškutarskem časopisu trdi, da se je
ta Čas napredek že kaj moral zboljšati, akoravno ne on ne ikdo drugi ni imel priložnosti tega zapaziti, toraj bi mu mi morali to s tisto pravico verjeti, kakor onemu, ki sanja ali pa ki sam sebe okorno hvalisa; al to naša naša navada ni, ki smo le — klerikalno-narodni.
Potrebno se nam je zdelo obširnejše pretresti dr. Wretschkovo besedovanje, da svetu pokažemo puhlost njegovo, in da vsak sam lahko sodi „klasično logiko" take ,;Fachgelehrsamkeit"!
— (0 kazenski obravnavi zavoljo dvojnega zakona), vsled ktere je bil Alfred Meninger vitez Lerchenthai od ljubljanske c. k. deželne sodnije kriv spoznan tega hudodelstva in obsojen na 15 mesecev težke pooštrene ječe, na zgubo plemstva itd., so „Novice" porocale ob svojem času. Na pritožbo obsojenega pa je c. k. viša deželna sodnija v Gradci po razložbah zagovornika dr. Razlaga popolnoma premenila razsodbo 1. sto-
pinje ter izrekla, da se ta rec ima po §. 4. reda ka-zenske pravde poprej razsoditi pri civilni sodniji, in če ta spozná, da je zaveza z Rozario Perez bila zakonska
81
se ima še le kázeňská obravnava nadalje vati
se spet razvidi prvič to
y
da
Je
res treba
Iz tega in slovenischer Sprache dem hohen k. k. Handelsmini
stopmj
pri sodnijah, - U1 u^u j^« nu^ w« Ol" » VUUJ^I ^/k«* vmu«uv>u tvíuivibWk nfuiutiu OlUUt JJJO VYliU UCiiiili^jU Uď UlCSSićil-
je dokazal, da tudi Nemce ravno tako nepristransko in ligen hohen Entscheidung entgegengesehen, welche der
sterium in Wien zur hohen Schlussfassung hieriiber un-
drugo pa to, da slovenski pravoznanec terbreitet worden sind. Es wird demnach der diessfal-
marlj
blatt
zagovarja, kakor svoje
ojake
7
in
da
9)
Tag
7
ki naše slovenske odvetnike neslano imenuje „klerikalne", ne razume ne te besede in da tudi nima pojma o dolžnostih pravnega zastopnika
loblichen Bank seiner Zeit mitgetheilt werden".
Triest am 22. Febr. 1870.
Hueber m/p.
(Nove kompozicije.) Za sv. teden živo priporo-
(Kako
pesnico gospo Lujizo Pesjakovo)
ce-
čamo vsem cerkvam „Lamentacije" in „Očitanje" ktere je v eni šestki ravno izdal vodja cerkvene godbe
nijo tudi bratje naši Ce hi, priča nam převod krasnega v stolni cerkvi g. Ant. Forster. (Dobivajo se pri sklada-
njenega prologa na čast Vodniku, v čitalnici govor- telju v seminariju po 40 kr. a. v.) Prihodnjic več o
i-----o —x— „	„„f:««;«««^ ™ tem delu.
jenega Y a cl
svečana m
Pok
v „Novicah" natisnjenega
7
po
7
pisatelju českem
7
ki
ves navdu
šen od lepote te poezije,
(.Dramatično društvo je s Šestnajsto predstavo) v
ško besedo in poslal vredništvu „Novic" s
izvrstno přestavil v nem- gledališcu preteklo nedeljo spet pokazalo svojo marlji-
9
nai
vost na polji slovenske dramatike.
posebno pohvalo
jo pokloni slavni pesnici. Pri tej priliki je gosp. Pok, je bila sprejeta vesela igra „Telegram", v kteri so ker je tudi sodelavec „Naučnega slovnika", prosil vred ništvo, naj mu gospá Pesjakova ali pa vredništvo posij
'za ta slovnik Vodnik
i njegovi
gospodje Sušteršič, Nolli, Jeločnik in gospodičnji Brusova in Jamnikova veče naloge vršili izvrstno, prvakinja
V burki „Po
ljenjepis. Vstreglo se bode njim pa bila je gospodičnja Brusova.
želj
(V Rim so odpotovali)
7
tako „Danica"
piše,
plesu pozabíjeni" sta gospá Odijeva in gosp. Kaj zel storila vse, kar le je bilo mogoče, da bi bila občinstvu
preč. gospodje: korar Urh, dekan Kožuh, Jeran in Pr. rešila uganjko te komedije; al vse njuno lepo priza-Peterlin. Z njimi so šli tudi Mih. Potočnik, posestnik devanje bilo je zastonj. Gosp. Alešovec nam bo moral pri sv. Lenardu in Mih. Blažir, semeniški hlap '	~	~
in se
že v
yjl 1 O V • UUUU1UU	ujllh« avi^liíí. y uvaxivjj* i^uj.	^ ^	y
dva od Loke. — Iz Stajarakega so šli v Rim vis. č. g. Riedl, burke.
prošt v Gradcu, en
korar iz Gradca, prošt iz Vorau
; ;
Brenceljnu" razvozljati skrivnost te prečudne Strašanska (ne elegična) opereta „Pred lovsko hišo" ni v muzikalnem oziru nič vredna, a to dobro je
dva druga duhovna in litograf Lambl. Tudi so odpotovali imela, da je gosp. Heidrichu, ki je prvikrat nastopil
v Rim Gudenus. in
grof H. d? Avernas, grof Ant. Brandis in baron
odj
deputacije grof R. Salm
priliko dala, pokazati
se nam
vrlo
1Z-
naš
— * w ~ -----1 o ; ~ -----
( Tiskovno društvo v Mariboru), čegar
kl
Je
gledališčin oder, urjenega igralca in pevca, s kterim si je opereta pridobila novo dobro moč.
pooblašč
poslednji list svojim bralcem podal
7
za zacasna
v
Lj ubij
izvolilo dr. R a z 1 a g
polno.
Gledališče je bilo spet lepo
m
dništvo „Novic". Naj se tedaj rodoljubi iz Kranj
(Citalnica naša) napravi prihodnjo nedeljo
skega, XkX JUVŠUJXJ La Div.wuauumu uutv/viu.	««.v«,
djansko podpirati, brž oglasijo pri enemu ali drugemu
gori imenovanih pooblaščencih in z oglasom svojega	mospev za bariton
Z___ „ ~ i V> n^nn/\T7oli'ann TT /-kly I i Ali	C* 1 C C X TT AIA HAMA X VI n
otvv ,,j.wYiv, . ov, iv«aj ivuvijawi iv^uj- „besedo", ki obeta jako zanimiva biti. Program jej je: ki želijo ta slovenskemu narodu koristni zavod Riharjev zbor „Žalostni glas zvonov" in Jenkov
t7)
zbor „Sablja moja",
„Mladost", S to ckl-no v
sa-
tanoval
določeni denar
posij ej o v oklicu
Jan. Brahmsovi „Ogerski cveteroročna igra na glasoviru, — iz slavnoznane

( Učiteljski koledar za leto 1871.), ki ga je iz-
plesi",
Lortzingerjeve opere „Undine" recitativ, zbor
arija in
ki ga s spremljevanjem glasovira pojó gospé, go-dalo in založilo učiteljsko društvo kranjsko in ga je spodičine in gospodje. Po tem pevskem razdelku se vredil deželni šolski svetovalec gosp. Andrej Pra- nredstavlia nova vesela isrra: ..Ne kliči vrasra. da ti ne
protnik, je ravnokar přišel na svitlo. S posebnim veseljem pozdravljamo prihod te od konca do kraja zani- uri zvecer.
predstavlja nova vesela igra: „Ne kliči vraga, da pride!" poslovenil dr. Karol Bleiweis. Začetek ob
mive knj
. ki
ILaIVj^J y l^Rjtl. VOllV/tttt)!» UVUV UV1I/VIJVU1 1JUUOCV1U	- y	Xia^iCtVi J^i V V Y V^V/Vl JULA VV/	IJUUVJL UJ \J UMI
že pri opazkah koledarskih vsaki mesec bode boto 11. dne t. m. ob 8. uri zvecer v gosp. Tavčarjevi
vstrezala bode učiteljem ljudskih
„Sokol" napravi prvo
večernico prihodnjo sa-
30l ,
jim kažipot za imenitni njihovi posel. V njej nahajajo restavraciji. Vrstilo se bo petje z deklamacijami in pa tudi postavo o šolskem nadzorstvu, šolski in učni godbo c. k. grof Huyn-ovega polka. Vabijo se ktemve-
red itd., kazalo važniših šolskih postav in ukazov itd. ceru gospodje Sokoli in prijatli tega narodnega društva.
Jako
zanimiv
pregled
h mož na Kranjskem, ki
imajo s ljudskim šolstvom opraviti, da se drug druzeg poznajo. Vse to pa daje „
znamenitost, da tudi vsak
kraj
lskt
7
to val
teljskemu koledarj
bodi si kraj
ki
7
7
tako i ali
sedo
>
bo rad segel po njem. Ta knj
ima pri šolstvu be
Odbor.
(Dramatično društvo in }fTagblattiC.) Da so naše zadnje besede o dram, društvu in o hranilnici segle do živega tištim, kterim so bile namenjene , kaže vekanje
7
Tagblattovo". Ne odgovorili bi ničesa na to, ako bi ne bilo besedovanje njegovo prenesramno arogantno in
bila
nam
res potrebna
Je
in
da jo je vredil izvrstno
Praprotniku gré čast in hvala, pa lažnjivo. „Tagblatt" zagovarja
hranilnico, češ, da
je
(Od Častitega tukajšnjega glavnega zastopa
SI a
vije
smo přejeli sledeči dop sano zahtevo zastran vpelj
dala že tudi národním zavodom kaj. Dobro! zato so jej ti hvaležni. Dalje pravi, da dram, društvo ima že
popolne ravnopravnosti pri c. k. poštnih
„Na našo slovenski pi- tako izdatne dohodke in veliko podporo od deželnega slovenskih tiskovin in zbora, da ne potřebuje še podpore od hranilnice
dih
nam
je c. ški odg
poštno vodstvo v Trstu poslalo priloženi nem
ojvi uuguvur, najbrži v uui^az, iva&u uiaiu u-isia uaruuuve uusK.uuuvauja ujijjluvi uuu m ujiuuvo otiuojtvc- , tuui
potrebe. Protesti so poštnemu vodstvu došli iz Kranj- če se ne ozira na vrednost tega, kar se predstavlja.
ker
delovanje udov dram, društva bazira se na narodno-patriotično radodarnost, in tedaj ni treba nikakoršnega
tudi
v dokaz, kako malo čisla národové odškodovanja za njihovi trud in njihove stroške
skega
Primorja in Istre". Odgovor vodstva se
Dobro vemo, gospodine
Tagblatt"! da te zeló jezi, da
77
Note
18/
2*
In Er- slovenska dramatika vrlo stopa naprej in skuša storiti
korak iz diletantizma, kterega je deloma tudi že
be
rv^^c* , A. i. ILLLUl J dl IU 1DIIC . W	VUl
Der lobi. Bank „Slavija" in Laibach wiederung der geschâtzten Zuschrift ddo
ehrt man sich der lobi. Bank zu erôffnen, dass die der	______ «—	—r-----------,-----^
gefertigten Direktion von mehreren Ortschaften in Krain	pirajo druge n ep la čane, vsi pa delajo iz ljubezni
zugekommenenEingaben betreffend die Einfuhrung ámt-	do domovine in narodnega napredka. Zakaj vendar
licher Dokumente bei den krainischen k. k. Postâmtern	modri „Tagblatt" ne svetuje, naj se nemški igralci od-
storila. Za topa potřebuje plačanih moči, ktere pod-

povedó svojim plačam in igraj o
brezplačno, da bi
tako
na noge pomagali hirajocemu nemškemu gledališču? To da taki odgo bi bil kaj dober recept temu bolniku!
prinesti v državni zbor, je grof Hohenwart odgovori^
Koliko vred-

kakor jih je slišal od Giskre in nje govih družnikov, niso vabilo vladi, da bi se to kmalu zgo
nost
imajo slovenske predstave, o tem se ne bomo prie- dilo. Sploh minister Hohenwart ustavovercem tako odgo
kali z „Tagblattom" ;
obôinstvu vstrezajo dobro, to kaže obilno obiskovanje, in to je najbolja kritika. Gotovo
pa
so take, da
se nam jih ni treba sramovati! Vsaj to zadreg
varja, da čutijo, da jim je kos. Radovedno zdaj ves svet caka, kako se bode izmotala Avstrija iz svojih notranjih
f>
Tagblatt" sam potrjuje s tem, da o njih molči
y
ker
jih hvaliti noče
Je
Skupščina franeoskih poslancev v Bordo
; lagati se pa ne upa tolikim pričam v obraz.
y
da so slabe, si vendar sprejela tište pogoj
dne t. m. po viharni seji z 546 gl
zoper 10"
za m
Da „Tagblatt" kvasi,
poslednjem našem listu. Le en
ktere smo omenili že v
da strašansko
da je filharmonično društvo in nemško gledališče zani- plačilo 5000 milij
y
frankov bodo čutile vse države
mivo za celo ljubljansko prabivalstvo (der ganzen Be- kajti franeoska vlada bode na posodo vzela denar na
dolžna pisma (obligacije), ki bodo po nizki ceni prišla
za
vôlkerung Laibachs), predstave dram, društva pa mali del občinstva (fur einen kleinen Theil des Publi- med svet in tlačila ves drug papirnat denar. Prerajtal
kums) to je nesramno-bahasto preziranje resnice, kakor
Tagblatt" v svoji slepi strasti izblekniti more
!
kdo, da 5000 milij
frankov v srebru vaga
y
JO icž „ jl Uiatii v ovuji	OMMOV1 luwiwvmii uiviu
Kje pa je vendar „die ganze Bevolkerung Laibach's"
kedar je, kakor po navadi, tako prazno v nemškem 32 letih, ko bi štel vsako leto 300 dni in"vsak dan po
marca), ko je skupščina sprejela
Je
500.000 centov, in, ker urni denarničar v ení uri pre-šteje 40.000 frankov, bi preštel 5000 milijonov še le v
Ita Vki ofol rraolrn 1 ofrv ^Afl rl
gledališču, da bi se „Tagblattovci" lahko v njem slepe
da ta „ganze Bevolkerung
ur
miši lovili? Kako je vendar
Drugi dan
grozovite pogoje in odstavila cesarja Na pol
ki
Hiioi IV » aaj. •	J w — ^"VA^A y ^	770	»	« u ^	i jii/v r O J	jc% i.1 apuiuuua, ZVi
ni v stanu napolniti naš ega gotovo ne prevelikega gle- je vso nesrećo franeosko zakřivil, je 30.000 vojakov
nemške armade po paradi pred nemškim cesarjem mar
dališča. kedar se igra nemški? In
mali del občinstva"
« ~ ~ 't)-*- ■ )}---- ----------- — "
vselej napolni gledališče pri slovenskih predstavah! Saj širalo v P
vendar niso Slovenci tako široki in debeli,
m
se
tam
ustavilo. Ulice so bile
da bi „em
kleiner Theil des Publikums" mogel gledališče vselej
prazne, okna in štacune zaprte, mrtvaška tihota je via
Nap
dala
Vsak Francoz škriplj
s
zobmí, preklinja
napolniti! — Konečno svetuje „Tagblattu-modrijan, naj leona ter prisega mašcevanje Nemcem
Na
podlagi
se ne izdaja toliko brezplačilnih vstopnic pri slo- omenjenih pogojev se bode prihodnji teden mir sklenil
venskih predstavah. Naj pogleda le pri gledaiiškemu kasirju dohodke slovenskih představ, in videl bo, ni treba dajati
v
prostih vstopnic, m
da
da je, hvala obilni
Bruselji. Avstrijski nemčurji pa, ki komaj
da bi
držij
akajo,
ki jih še
Avstriji, so že zdaj v Inspruku, Gradcu itd.
si z nog
v
odvezali „svinčene podplate
podpori slovenskega občinstva, denarni stan društva delali priprave, da bi z veliko svečanostjo obhajali z mag ugoden, in še ni přišel iz ravnotežja. Gotovo hvaležno prusvko; al ministerstvo je to prepovedalo; zarad tega
že
pa je oginj v nemški strehi, in kolovodji nemčurski
bi bilo dram, društvo sprejelo tudi mali dar hranilnice,
poginilo pa tudi še ne bo zarad tega, da se hranilnič- se pripravíjajo v državnem zboru hudo prijeti mini nimmožémnova kočevska gimnazijazdi slovenskemu sterstvo zarad tega. Napravite raji mrtvaške bilje narodu bolj koristna nego slovensko gledališče! Naj za sto in sto tisoče ljudi, ki so jih vbili in poklali v
. ki
tedaj le delajo „ad majorem Germaniae gloriam'
a ne
pozabijo naj vendar nik dar, da denar, s kterim rav-najo, je večidel iz krvavih žuljev slovenskega naroda.
grozovitih bojih, pa pomagajte sirotám in vdovám so zdaj na beraški palici!
IVovícar iz domaćih in ptujib dežel.
Minister denarstva je državnemu zboru předložil v finančni postavi dohodke in stroške državne za letošnje leto, iz kterih se konec leta spet kaže pri-
Pri
Denarni zapisnik Matice slovenske.
. odborovi skupščini so bili v Matico sprejeti
naslednji udje.
med ustanovnike:
manjkava za 70
milijonov gold., ktera bi
se
dala
po
Visokorodni gospod Sigmund Conrad baron Eybesfeld, c. k
predsednik vojvodine Kranjske v Ljubljani s . «
ministrovih predlogih znižati na 30 milijonov. Največ Gospod Tavčar Anton, župnik na Raki s
denarja požre armada, ktera se pa tem
100 gold»
50
ti
manj
more
zmanjšati, ker so po vsem svetu homatije take, da tudi Avstrija mora stati na straži, ako se tu ali tam kak
Od
plamen vname, ki utegne seči tudi Čez Avstrijo.
med letnike:
Z doneskom za 1869. leto:
zunaj homatije, domá finance žalostné
» >>
Eržen France
v
Bohinec Ziga
» i
bogoslovca v Ljubljani
2 2
it tt
ni
zadnja
noge
ura, da se sedanje ministerstvo krepko vstopi na in išče podpore v zadovoljstvu narodov, ki so do grla siti tega, da jih tlači mala peščica nemških
lj udí
y
ki v državnem zboru se nosijo za gospode in iz
svojih pesti nočejo spustiti tište ustave, ki je dedšina Schmerlingovega patenta. Kakor slišimo, so prišli zdaj na Dunaj prvaki češki in moravski ter se ž njimi posve-tuje minister Hohenwart. Morebiti vendar on pride do
spoznanja, da decemberska ustava je grob Avstriji
»
tf »
>> >> »
Z doneskoma za 1869. in 1870. leto
Zimerman Matija, župnik v Gradištji . .
Šavnik Anton v Biljah .......
Stenovec Anton, kaplan v Begunjah Gecelj Ign., župnik pri sv. Miklavec Jožef, gostilničar v Ribnici fStaj.) Medved Jakob, Ožbaldov sin v Lehni
Stefanu na Koroskem
v
4 4 4 4 4 4
tt
jt ft
ft
tt
Listnica vredniátva. Ker resnica očí kolje, kakor pregovor
pravi, je dopis iz Trsta v 8. listu ,,Novicu iznemiril nektere tako,

da
Na to jim povemo,
in da le po gum a je treba, da centrali3tičnim ústavo- da nas na vadni dopisovalec " ne dopisuje" pod imenom „ud obek
sumijo zdaj tega zdaj unega za pisateîja.
vercem zakličete: stoj te!
Sliši
se
tudi
da minister čitalnic", in da tudi od gosp. L. Haderlapa še nikoli nismo pre-
skliče vse ces. deželne glavarje na Dunaj v posvet, in to nam je dobro znamenje, ako mu ti pošteno povedó
, kaj narodi zahtevajo v vsaki deželi, ne pa
jeli dopisa in tudi tega ne. „Noviae'" imajo dopisnikov mnogo
resnico
nemškutarske klike. Na vprašanje poslanca dr. Reeh-bauerja: kdaj misli ministerstvo obljubljene predloge
Kursi na Dunaji 7. marca.
5% metaliki 58 fl. 75 kr
Ažijo srebra 122 fl.
kr.
Narodno posojilo 68 fl. 30 kr. Napoleondori 9 fl. 89 kr.
Odgovorni vrednik: Jožef Gole
Natiskar in založnik: Jožef Bláznili v Ljublj