Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., 170 Ljubljana, petek, 26. julija 1935« Cena 2 Din L pravuisivo; ujuoijana, Knafijeva ulica a. — Telefon St- 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratru jddeieK; Ljubljana, Selen-ourgova ul i. - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Št. 11. — 1'eieion št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — TeletoD št. 190. rtačuni pn pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, *VjPn «t 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Svečan podpis jugoslovenskega konkor Podpis je bi! opravljen po slovesnem vatikanskem ceremonialu — V imenu Vatikana je konkordat podpisal kar dinal Paccelli, v imenu Jugoslavije minister dr« Auer — Besedilo bo objavljeno po ratifikaciji Rim, 25. julija AA. Danes ob 11.30 so podpisali konkordat med sv. stolico in kraljevino Jugoslavijo. Podpis so opravil v konferenčnem salonu državnega tajnika kardinala Paccellija. Jugoslovenskega pravosodnega ministra in čuvarja državnega pečata dr. Aueria so sprejeli v Vatikanu zelo svečano. Z jugoslovenskim poslanikom pri Vatikanu Jevremom Simičem je odšel iz jugoslovenskega poslaništva ob 10.30. Ob 10.45 je prispel v Vatikan, kjer ga je pozdravila četa papeževe švicarske garde v krojih, ki jih je sestavil že Michelangelo. Številni romarji so prisostvovali prekrasnemu prizoru. Sprevod je krenil skozi glavna vrata in dvorišča. Odtod v sobane državnega tajnika Paocellija, kjer sta bila poleg kardinala še msgr. Pizzardo, tajnik sv. stolice in msgr. Moscatello, član jugoslovanskega poslaništva pri Vatikanu. Kard'nal Paccelli je sprejel dr. Auer-ja z ljubeznivimi besedami in mu izročil znake papeževega reda sv. Gregorja Velikega prve stopnje: »Sv. oče oapež vas je odlikoval, ekscelenca, s tem redom v znak priznanja in posebno v znak posebne pozornosti napram Vam.« Kardinal Paccelli je nato čestitaj dr. Aueriu k visokemu odlikovanju še v svojem imenu, takoj potem pa je bil izvršen svečani podpis konkordata med Vatikanom in kraljevino Jugoslavijo. Konkordat je podpisal v imenu sv. očeta Pija XI. Nj. Em. kardinal Paccelli, v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. pa minister dr. Auer. Po podpisu konkordata sta kardinal Paccelli in minister dr. Auer potrdila svoje podpise s pečati. Zgodovinski akt je fotografiralo kakih deset fotografov. Kardinal Paccelli je bil oblečen v kardinalsko obleko z velikim križem z briljanti, dr. Auer je bil v fraku z novim odlikovanjem sv. Gregorja Velikega, poslanik Jevrem Simič pa je prišel v diplomatskem kroju z vsemi dekoracijami. Po opravljenem podpisu je kardinal Paccelli sprejel najprvo gospo in gospodično _Auer, nato pa dr. Auerjevo spremstvo. Kardinal Paccelli se je seznanil z vsemi prisotnimi, nakar se je od njih ljubeznivo poslovil. Avdienea pvl sv. očeti Dr. Auerja in njegovo spremstvo so nato odvedli skozi zgodovinske salone in dvorane v Vatikanu. V zadnji dvorani pred papeževo prestolno dvorano je dr. Auerja pozdravil dežurni polkovnik papeževe plemiške garde, tajni ko-mornik msgr. Conotallonieri in šef papeževega dvora msgr. Caccia, ki je po pozdravu odvedel ministra dr. Auerja k sv. očetu. Avdienca dr. Auerja je trajala 20 mm ooskns Švicarske informacije o novi papeževi demarši — Po-lfsiislEca tirefskava v berlinskem ordinairlatu Basel, 25. julija, d. Kakor poroča »Baseler Nationalzeitung« zatrjujejo berlinski katoliški krogi, da bo berlinski nuncij Orsenigo v kratkem izročil remški vladi novo papeževo protestno noto. Vatikan bo v tej noti predlagal mirno poravnavo vseh spornih vprašanj, istočasno pa bo poudaril, da ne more pristati na nikake koncesije, ki bi tile v nasprotju z bistvenimi nauki katoliške vere ali bi kršile določbe kcn-kordata. Novi berlinski škof Preysing skuša baje že vplivati pri vladi, da bi popustila v nekaterih vprašanjih napram katoličanom. V zvezi z režimsko kampanjo proti klerikalizmu se je vršila v Obersalz-burgu tudi konferenca vrhovnih narod-no-socialističnih voditeljev. ki ji je predsedoval sam Hitler. Konferenci pripisujejo največji pomen, o njenih sklepih pa se ne more izvedeti ničesar. Berlin, 25. julija, k. Organi ;ajne državne policije so včeraj vdrli v škofijski ordina-iat v Berlinu ter zaplenili J 0.000 mark v bankovcih. Oblasti so utemeljile to zaplembo, češ da izvira denar iz prepovedanih zbirk, škofijski ordinariat je vložil protest proti zaplembi pri pruskem notranjem ministrstvu. Incident je vzbudil tem večjo pozor-rost, ker je znano, da je bil škof Prey-sing imenovan na svoj visoki položaj v soglasju z nemško vlado in ker se j- od njega splošno pričakovalo, da bo skušal doseči znosnejše odnošaje med hit-lerizmom in katoliško cerkvijo. Katoliško glasil© daje lekcije angleškim listom Berlin, 25. julija. A A. »Germania«, gla-Filo bivšega katoliškega centruma. navaja proglas edinburškega nadškofa o preganjanju katoliških duhovnikov in vernikov v Ulstru ter piše v svojem komentarju med drugim: Pričakovati bi bilo, da bo svetovno ča- sopisje posvetilo svoje stolpce tistim, ki so po besedah nadškofa izpostavljeni strašnemu preganjanju in ki so iz konfesionalnih razlogov izgubili vsakdanji kruh zaradi odpusta iz službe. To viteško zavzemanje za nedolžno preganjane bi bilo tem prej pričakovati, ker je isto časopisje pred dnevi izkoristilo znana demonstracije proti Židom na Kurfurstendammu in jih objavilo v pretiranih in obširnih poročilih. Ker tega ni storilo, je treba prav resno dvomiti v to, ali je tem ljudem, ki ^edno govore o ljudskih pravicah, v resnici uo tega. Na Kurfurstendammu je padlo samo nekoliko zaušnic, nekaj posode pa se je razbilo. V Belfastu pa so pobesneli izgredniki polili s petrolejem ženo, ki je ležala v postelji, nato pa jo zažgali in na tako zverinski način pobili, če razbiti porcelan povzroča po svetu globlji vtis, kakor neverjetna grozota, ki ss je pripetila v Belfastu, potem si mednarodno časopisje s tem samo izreka najhujšo obsodbo. Raziraisje Stahlhelma Eerlin, 25. julija, d. Pred kratkim so pričele narodno - socialistične oblast: po malem razp-uščati krajevne in deželne organi-zacje Stahlhelma. To je izzvalo v stahlhel-movskih krogih veliko razburjenje. Vodja državne organizacije in državni minister Seldte je sam interveniral pri Hitlerju, vendar oči vidno zaman, ker je bilo po njegovi intervencija izdanih več novih dekretov o razpustu posameznih krajevnih organizacij. V Berlinu se širijo vesti, da namerava režim ustanoviti enotno državno organizacijo bivših bojevnikov, kateri naj bi se pridružili tudi s t a h I h elmovski bojevniki. Aretacija visokega sodnika Beriin, 25. julija AA Policija je aretirala v Miinchen - Gladbachu predsednika ta-mošnjega sodišča dr Vogelsa in še nekaj državnih uradnikov, češ da je to potrebno zaradi njihove varnosti, ker bi jnh sicer občinstvo moglo napasti. Občinstvo je razjar jeno. trdi policija, ker dr. Vogels in ti uradniki niso hoteli sodelovati pri dobrodelni akciji krajevne organizacije nacionalno socialistične stranke. ©mirna Amerika Demonstracije in dvoboj zaradi strelov v argentinskem senatu — Kmečki punt v Mehiki — Delavski izgredi v Zedinjenih državah Buenos Aires. 25. julija. AA. Krvavi dogodki, ki sose odigrali v senatu, so po vsej Argentini zbudili veliko razburjenje. V mestu Bosariu, rojstnem kraju ubitega senatorja Borda Behere, kjer bo tudi njegov pogreb, je prišlo do velikih demonstracij. Preiskava še ni dognala, iz kafkšnih nagibov je morilec izvršil atentat. F;nančni minister dr Pinedo je pozval na dvoboj s pištolami senatorja de la Torro. ki mu je na seji senata očital, daje strahopetec Ob enem sose raznesle vesti, dasta finančni minister Pinedo in kmetijski minister Dn-chay zaradi dogodkov v senatu odstopila. Me:ru za katero je že vse pripravljeno. N: zogibna je tudi potreba, da država prevzame mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani, ki je morala na največjo š.-:odo zapreti prvi razred, ker ljubljanska občina ne more več prenašati teh izdatkov. Vsa ta vprašanja pa pomenijo za državo samo vprašanje nastavitve nekoliko v> roiV-sorjev. Isto velja tudi za Mursko So-t-~ io, kjer je iz posebnih nacionalno vzgoj-r.ih ?n .r->stižnih razlogov potrebno obnoviti višjo gimnazijo, ki je bila leta 1930 reducirana na nižjo. Univerza, Narodna galerija Z zadoščenjem je pozdravil dr. Kramer Sa:;: g uran je kredita za zgraditev vseučili-ske knjižnice v Ljubljani. Toda ljubljan- i. -raiverza ima še celo vrsto perečih po-r-jb, ki se jim prosvetna uprava ne more izogniti. Krediti za podpiranje raznih nacionalnih umetnostnih ustanov so sicer skromni, toda to ni razlog, da državna prosvetna uprava popolnoma zanemarja Narodno galerijo v Ljubljani, eno najlepših -umetnostnih ustanov v naši državi, ki je zrastla iz požrtvovalnosti zasebnikov in spada danes med prvovrstne kUiUirno-vz-gojne in kulturno-reprezentantivne institucije ne le v dravski banovini, marveč v vsej državi. Vlada bi morala pokazati napram Narodni galeriji svojo pozornost in svoje priznanje s primerno subvencijo. Ravno tako bi bilo treba podpreti tudi snujočo se akademijo znanosti čije eksi-fcterr.a je tes-io zvezana z znanstvenim življenjem slovenske univerze ir tvori njeno organizatorično izpopolnitev. š&havski turnir Beograd, 25. julija. Danes se je pričelo zadnje 15. kolo mojstrskega turnirja- Za turnir je vladalo ogromno zanimanje, zlasti pa za partije vseh treh favoritov Pirca, Ko-stiča in dr. Trifunoviča. Tudi ostale partije so bile zelo ostre, ker so vse odločevale o končnem stanju. Več kot polovica partij še ni končanih, pač pa so že sigurna prva tri mesta. Po triinpolurni borbi se je končal damski gambit Pire — dr. Drezga z remijem. Pire je poskušal sicer vse, da bi pozicijo kompliciral, vendar nasproti zagrebškemu mojstru, ki je pravi umetnik za remije, ni mogel uspeti. Ob obojestransko popolnoma enaki poziciji je Pire končno pristal na remis in s tem dosegel 11 in pol točke in prvo mesto. Ne za dolgo- Kmalu nato se je posrečilo Kostiču, ki je kot črni vodil z dr. Astalošem ogorčeno borbo, da je zmagal. Astaloš je igral slabše kakor v zadnjih igrah, dočim je bil Kostič zopet v izredni formi. Senzacijonalno se je končala partija Tot—dr. Trifunovič. Tot je igral partijo vseskozi odlično in je prisilil šibeniškega mojstra k predaji. Broder se je s Petrovičem v damskem gambitu po 21 potezah sporazumel za remis in dosegel s tem 9 točk in 6. nagrado. Partija Filipovič—Kalabar je bila v 23- potezi remis. Vse ostale partije še niso končane. Tomovič stoji proti Konigu bolje in bo najbrže zmagal, dočim bo partija Schreiber—Vukovič predvidoma remis in si bosta tako Konig in Schreiber delila 4. in 5. mesto, tretji pa bo navzlic porazu dT. Trifunovič. Stanje točk: (definitivna so samo prva tri mesta): Pire in Kostič 11 in pol točke (prva in druga nagrada vsak po 4000 Din), Ciril-Metodova družba Na koncu je dr. Kramer opozoril še na 50-letnico CMD. Orisal je zgodovino in ogromne zasluge, ki si jih je ta narodno obrambna in prosvetna organizacija v teku svojega delovanja stekla za slovensko in jugoslovensko narodno stvar. Podčrtal je tudi njeno v marsičem sicer izpremenje-no, a nič manj važno nalogo v svobodni domovini. Prosvetni minister ima možnost da OMD podpre. Dr. Kramer ga prosi, naj vsaj letos izkaže tej velezaslužni narodni ustanovi svoje priznanje. Prosvetni minister je v svojem odgovoru na izvajanja dr. Kramerja izjavil, da bo vse njegove predloge in pripombe pažljivo proučil in da bo skušal posameznim izraženim željam po možnosti ustreči. Naš Szvoz v Italijo in Nemčijo. Tujski promet iz Avstrije Pri resoru ministrstva za trgovino in in-diistrijo je senator dr. Kramer obravnaval nekatera pereča vprašanja, zlasti problem našega izvoza v Italijo in Nemčijo ter vprašanje tujskega prometa. Obžaloval je, da smo bili v mnogih važnih vprašanjih naše zunanje trgovine v zadnjem času skoraj brezbrižni- Zadeva izvoza našega lesa v Italijo je eno izmed življenskih vprašanj za dravsko banovino. Izvoz sadja in hmelja zlasti v Nemčijo zahteva posebnih ukrepov. Moramo se čuvati, da se letos glede izvoza sadja ne ponove lanske napake. Šikane, katere je Avstrija uvedla proti tujskemu prometu z Jugoslavijo, še vedno trajajo. Vsi avstrijski argumenti so prazni izgovori napram dejstvu, da je plačilna bilanca Avstrije aktivna in da se avstrijska vlada zaradi tega nima razloga pritoževati, da je na naši strani neki pretirani dobiček od medsebojnih gospodarskih odnošajev. Kriza denarnih zavodov. Problem kmečkih dolgov Dalje je dr. Kramer obravnaval vprašanje študija absolventov pomorske akademije na visoki trgovski šoli v Zagrebu in vprašanje našega denarništva. Okrog 250 naših denarnih zavodov je zaprosilo za zaščito, še enkrat toliko pa jih je morda, ki jim tudi zaščita nič ne pomaga. S samimi administrativnimi ukrepi seveda ni mogoče dosti ozdraviti. Z njimi se ustvarja samo moratorij, ki rešuje morda iz trenutne zadrege in katastrofe, ne reši pa problema samega. V najtesnejši zvezi s tem je vprašanje kmečkih dolgov- Že dve leti sem se zabavlja, kaka nesreča je bil provizorij. ki je bil ustvarjen pod vlado JNS. \ sedaj š? nikdo ni našel kaj boljšega. Kakor se čuje, bo plačilni rok. ki nastopi s 1. septembrom samo ponovno odložen do 15. novembra. Sedaj imamo že toliko raznih načrtov, da se ie treba končno odločiti za eneimi Rusi, ki so tedaj bivali v francoski prestolnici ; te zveze so dr. Benešu prišle posebno prav pri organizaciji borbo zoper Avstrijo med svetovno vojno Po končanih študijah v Parizu se jc podjetni mladi Svihovsky napotil v Rusijo in v Kijevu ustanovi! list za ruske Čehe in Slovake, kasneje pa je osnoval še založbo za češke knjige. Iz teh skromnih začetkov ie po neumorni pridnosti nastala tudi dobro idoča tiskarna, podjetje samo pa zbirališče al? vsaj prehodna postaja vseh Čehov, ki so po-setili Rusijo, bodisi kot turisti ali pa kot ljudje, iščoči novih potov češke politike. Osobito važnost, je podjetje g. Švihov-skega za dobilo med vojno, ko je postalo ;shodišče in najjačja oporna točka čsl. osvobodilnega gibanja. S padcem Rusije je biJo zrušeno tudi vse življenjsko delo g. Švihovskega, zato se je po prevratu vrnil domov, kjer sa je s svojo neumorno delavnostjo in veliko sposobnostjo pomagal na noge, ustano-vivši novinarsko agencijo Centropres, katere poročil se poslužujejo tudi številni jugoslovanski listi. Neustrašenemu borcu in neumornemu delavcu za slovansko vzajemnost želimo še dolgo vrsto srečnih in uspešnih let. Kriza v romunski vladi Bukarešta, 25. julija, d. Ministrski predsednik Tatarescu je bii včeraj v Sinaji, kjer ga je kralj sprejel v daljšo avdijenco. Tatarescu je kralja obvestil o ostavki predsednika rumunske narodne banke Du-mitresca. Do demisije je prišlo baje zaradi nesporazuma glede transfernega vprašanja. Kralj je demisijo sprejel. Pa tudi v vladi sami se pripravlja večja rekonstrukcija. Kakor kaže, beeta v kratkem podala ostavko kmetijski minister Sassu in državni podtajnik v kmetijskem ministrstvu Negura. Tudi trgovinski minister Manoilescu — Strunga, ki je že nekaj časa na dopustu, je sporočil ministrskemu predsedniku, da bo podal ostavko, če se položaj v ministrstvu ne bo razčistil. Politični krogi sodijo, da se bo rekonstrukcija vlade izvršila že v bližnjih dneh. Gospodarstvo Naša zunanja trgovina v prvem Ljubljana, 25. julija Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši zunanji trgovini v mesecu juniju, iz katerih je razvidno, da je v tem mesecu naš izvoz nasproti prejšnjemu mesecu znova nekoliko nazadoval, vendar pa je bil po vrednosti še vedno za malenkost večji kakor lani. Junij je pač običajno slab mesec za izvoz, ker je eden zadnjih mesecev pred pričetkom nove izvozne kampanje. V mesecu juniju smo izvozili 251.314 ton blaga Gani 283.246) v vrednosti 242.2 milijona dinarjev (lani 238.7) in je bil v juniju izvoz po vrednosti za 1-3% večji, po količini pa za 11.3% manjši. Uvoz pa je znašal v juniju 282.0 milijona dinarjev (lani 322.3) in je bil za 12.5 % manjši kakor v lanskem juniju. Trgovinska bilanca je bila torej v juniju za 39.8 milijona dinarjev pasivna, medtem ko je lani v juniju znašala pasivnost 83.6 milijona dinarjev. V zadnjih mesecih se je naša zunanja trgovina gibala takole: izvoz april..... 368.2 maj............297.3 junij............342.2 prvo polletje 1935. 1775.0 prvo polletje 1934. 1589.6 prvo polletje 1933. 1434.2 prvo polletje 1932 1372.1 uvoz 325.5 369.1 282.0 1746.3 saldo + 42.7 — 71.8 — 39.8 + 28.7 17503 — 160.9 1295.4 + 138.8 1390.4 —18.2 V prvem letošnjem polletju je bil naš izvoz za 185.4 milijona dinarjev ali za 11.7 % večji kakor lani in za 402.9 milijona dinarjev ali za skoro 30 % večji kakor v prvem polletju 1932., ko smo dosegli najnižjo točko našega izvoza. Po količini pa znaša povečanje izvoza nasproti lanskemu letu le 1.4 %, nasproti prvemu polletju 1932. pa se je količina izvoza povečala za 46%. Naš uvoz je bil v prvem polletju po statistiki sicer za malenkost manjši kakor lani, toda končne sodbe še ni mogoče izreči, ker je treba od te vrednosti odbiti še vrednost uvoženega monetarnega zlata, kar bo šele pozneje izka/ano. Zato se bo aktivnost trgovinske bilance, ki znaša po statistiki 23.7 milijona dinarjev, pri končnem računu brez uvoženega zlata še precej zboljšala. Produkcija premoga v Sloveniji Kakor znano, je bila produkcija premoga v slovenskih premogovnikih v prvem letošnjem četrtletju za 4.5% manjša nego lani, prodaja pa se je skrčila za 8.6%, in sicer predvsem zaradi manjših dobav državnim železnicam. V aprilu se je situacija nekoliko zboljšala in je bila produkcija kakor tudi prodaja večja nego lani. Tudi v maju, za katerega so sedaj znani podaiki, beležimo nasproti lanskemu maju povečanje produkcije, ki pa je v prvi vrsti povzročila povečanje zalog, kajti prodaja je bila le nebistveno Večja nego lani. V niaju je znašala produkcija slovenskih premogovnikov 89026 to je za 6128 ton ali za 7.4 %več nego lani v istem mesecu in skoro enako toliko, kakor v maiu pred dvema letoma. Prodaja premoga pa je znašala v maju 75.112 ton, to je le za 314 ton ali % odstot. ve? nego lani in skoro prav toliko kakor pred dvema letoma. Ker je produkcija po odbitku lastne potrošnje presegala potrebo, je šlo precej premoga na zaloge, ki so se v teku meseca povečale od 78.858 na 86.528 ton, tako da so bile ob koncu meseca za skoro 10.000 ton večje nego lani, pri tem pa še vedno za preko 66.000 ton manjše nego pred dvema letoma. Železnicam so premogovniki oddali 29.348 ton (lani 27.294). od tega v dravski banovini 14.0S3 (13.999). brodarstvu 2245 (1736), industriji 37.310 (38.532). od tega industriji v dravski banovini 25.105 (27.714). za hišno porabo so oddali 1942 ton (1653), raznim strankam 3697 (4457), izvozili pa so 570 ton (1127) tako da je vsa oddaja znašala 75.112 ton (74.798). Poleg lega je znašala lastna potrošnja 4703 tone. za deputate 1513 ton, odpisi z zalog pa so znašali 29 ton. Skupaj je znašala nrodukoija premoga v prvih petih mesecih letošnjega leta 494 028 ton (lani v istem razdobju 498.710). prodaji premoga pa 436.012 ton (451.253). V me«ecu maju je bilo v slovenskih premogovnikih povprečno zaposlenih 5733 delavcev. to je za 134 več nego v aprilu število isplačanih šihtov je znašalo 115.3r6 (lani 108.723), delavstvu izplačane mezde pa Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 22. julija zaznamuje sicer zmanjšanje zlate in devizne podlage za 1.5 na 1377.2 milijona Din. zato pa so se na drugi strani povečale devize izven podlage za 14.7 na 202-8 milijona Din. Posojila na menice in lombard beležijo zmanjšanje za 3.0 na 1768.7 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrčil za 9.7 na 4414.7 milijona Din (lani ob istem času 4085.3), obveznosti na pokaz pa so se povečale za 44.0 milijona Din in so dosegle že rekordno višino 1404-5 milijona Din. Predvsem so se dvignili razni računi za 62.9 na 688.4 mil;jona Din. dočim so se žirovne vloge od izredno visokega stanja v zadnjem tednu skrčile za 20.2 na 713.6 milijona Din. Obveznosti z rokom fblaaainiški boni) so ?e skrčile za 24.6 na 240.1 milijona D:n. Kritje v zlatu in devizah znaša 3° 410/o (nre.i" šn ji teden 30-62), v samem zlatu pa 29.5% (28.14). Gospodarske vesti _ Dohodki železnic od potniškega prometa. Znižanje potniške tarife je tudi v poslednjem času pokazalo prav dobre rezultate. V juniju so bili železniški dohodki od potniškega prometa navzlic nižji tarifi le malo manjši nego lani v juniju, ker se je število potnikov povečalo za 28.5 odstot. V prvi polovici julija pa so železniški dohodki od potniškega prometa že dosegli lansko višino, ker je bilo v tem času za 39.5 odstot. več potnikov nego v istem času lanskega leta. = K znižanju železniške tarife za žito in moko. Kakor smo že poročali, je prometni minister dovolil, da se bo od 1. avgusta t. 1-računala cenejša voznina za prevoz koruze, pšenice in pšenične moke. To znižanje ni linearno in je odvisno od razdalje. Čim daljše so razdalje, tem večje je znižanje. V odstotkih se znižanje giblje pri koruzi med 13 in 30%, pri pšenici in pšenični moki pa med 13 in 18'/«. Pri pšenici za nadaljno predelavo v mlinih znaša znižanje prav tako 13 do 18%. . ** Lira in goldinar. Italija je tudi včeraj na mednarodnih tržiščih intervenirala v korist lire in ji je uspelo tečaj zopet nekoliko dvigniti. V Curihu je včeraj notirala 25.10, to je približno 8% pod pariteto, dočim je predvčerajšnjim znašal tečaj 24.50. Kakor poročajo iz Londona, je bila Italija prisiljena opustiti minimalno kritje, ker je imela od uvoza sirovin zlasti iz Anglije in Amerike velike neporavnavne obveznosti in so mnogi angleški in ameriški izvozniki pri prodajah v Italijo zahtevali takojšnjo plačilo v devizah pri izkrcanju blaga. Značilno je tudi dejstvo, da je angleško trgovinsko ministrstvo v uradnih poročilih preko radija opozorilo vse angleške uvoznike italijanskega blaga, naj zaenkrat ne izvršijo nikakih direktnih plačil za uvoženo blago, temveč naj svoje obveznosti poravnajo s plačilom na posebni račun Italijanske banke j pri Angleški banki. — V zvezi s krizo nizozemske vlade je zadnje dni nastala zopet napetost glede nizozemskega goldinarja. Razvila se je nova špekulacija proti goldinarju, kar je imelo za posledico, da je morala nizozemska Narodna banka, ki je šele pred kratkim ponovno znižala diskont, zopet zvišati svojo obrestno mero od 3-5 na 5%. — Italijanska trgovinska bilanca. V mesecu juniju je znašal italijanski izvoz 468.4 milijona lir (lani 535.6), uvoz pa je znašal 681.2 milijona lir (812.3). Italijanska trgovinska bilanca je bila torej v juniju pasivna za 212.8 milijona lir, dočim je lani v juniju znašala pasivnost 276.7 milijona lir. V prvem letošnjem polletju izkazuje italijanska trgovinska bilanca pasivnost v višini 1381 milijonov lir nasproti lanski pasivnosti v prvem polletju v višini 1426 milijonov. Izvoz se je skrčil od 2654 na 2422 milijonov, uvoz pa od 4080 na 3803 milijone lir. Borze 25. julija Na ljubljanski borzi se je deviza Nev-yoika danes znova okrepila. Tudi deviza Trst se je po včerajšnji znatni oslabitvi popravila. V privatnem kliringu rotirajo avstrijski šilingi 8.75—8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.79, v angleških funtih po 235.60 v grških bonih po 34.25 in v španskih pe-zetah po 5.80. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda najprej trgovala po 368. pozneje pa po 370 (v Beogradu po 370.25). Promet ie bil še v 7% Blairovem posojilu po 68.50 in 68.75 (v Beogradu po 69.50) ter v 8% Blairovem posojilu po 79. Devize Ljubljana. Amsterdam 2941.03—2955.62, Berlin 1750.63—1764.51, Bruselj 739.90— 744.96, Curih 1424.22—1431.29, London 215.84—217.89. NewJ'ork 4333.22—4369.53, Pariz 288.82_290.26, Praga 180.76—181.86, Trst 356.81—359.90. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2650. London 15.20, Newyork 306.625, Bruselj 52, Milan 25.10, Madrid 42.0250. Amsterdam 206.80, Berlin 123.10. Dunai 58.40, Stockholm 78.35 j Oslo 76.35, Kobenhavn 67.85, Praga 12.7150, Efekti Beograd. Vojna škoda 370—370.50 (370.25) za okt. _ (370.50), 7% invest. 80.50—80.75, 4% agrarne 46.50—47 (46.75). 7% stabiliz. — (83), 6% begluške 65—65.50 (65.50), 7% < Blair 69—69.50 (69.50), Narodna banka / 5760—5850 (-5800), PAB 228.50—229.50. Zagreb. Vojna škoda 369—371, za juli—; sept. 370 bi.. 7% invest. 82 bi., 4% agrarne ! 45 bi., 7% Blair 68.50—69.. 8% Blair 78.50 in 79.50 6% begluške 62.50—64, PAB 229 1 in 231, Trboveljska 95 bi., Šečerana Osijek 130 bi. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 25. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 85.75, za dec. 8730; koruza: za julij 84.125, za sept. 76.25, za dec. 63.125. * Novosadska blagovna borza (25. L m.) Tendenca in cene nespremenjene. + Budimpeštanska terminska borza (25. t m.). Tendenca čvrsta Pšenica: za oikt. 15.36 do 15.38; koruza: za judij 13.60—13.65, za avg. 12.70—12.72. BOMBAŽ. + Newyork, 24. julija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za julij 11.86 (11.75), za okt. 11.49 (11.35). IV. »Mariborski teden 3. —11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna Industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- «1?«. nr-----fn«jc+i«nj itd. Velika razstava slovenske umetnosti. -—i. VIII. mo^n^odni plesni turnir in ID. drž. re^stava čistokrvnih nsov. 9—11. vnv. ----1— *— »skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50<^r pooust na železnicah od L—15. Vffl. 1935. © © Lani na današnji dan se je z Unca po cžji slovenski domovini, po vsej Jugoslaviji in tudi preko njenih meja razširila žalostna vest,da je umrl general Rudolf Maister. Ta vest je pretresla nešteto src. Maistrovo ime je simbol naše nacionalne revolucionarnosti, zaupanja v lastno moč, v najhujših časih pa je bilo geslo in bodrilo ter gla- Čeh, ki je dolgih 40 let živel v Rusiji in deloval kot profesor klasičnih jezikov na vseučiliščih v Petrogradu, Kazanu, Moskvi in v Novorosijsku. Ko so boljševiki zavladali v Rusiji, je tudi on, kakor stotisoči drugih, pobegnil iz svoje druge domovine. Usoda ga je zanesla v Ljubljano, kjer je bila baš takrat osnovana nova univerza. Potrebovali so profesorja klasičnih jezikov in Lunjak je kot edino polno kvalificirani kompetent dobil to mesto. V desetih letih, je vzgojil celo vrsto mladih klasičnih filologov. Po upokojitvi se je preselil v Prago, kjer je zdaj umrl v visoki starosti 88 let. Kot nacionalen Čeh je bil vse svoje življenje mavduren vse-slovan, pcln vere v boljšo bc dočnost Slo-vanstva in v vstajenje velike narodne Rusije, K večnemu počitku so grv.i.l: in buditelj ir? zato častimo naj-len.še nj?gov spomin s posnemanjem ffijeroivLh zgledov. Kot človek, kot Vojak in kot pesnik He Rudolf Maister- izražal vse močne'in ?.■■ ■ ■•,£>>■ e uLipe narodnega srca. Ča-€ ""i in Ijr.kili ga bomo, dokler ne p-\j-idenoo ra njim tndi tja, kjer je on zdaj Srečni bomo, če bomo šli v čanru, da bodo njegovi vzori ostali • sem našim rodovom. .ze prep-sveti r ~ ~> r! ■ ■■■ - J r\f=", v ■r , (. f C*. 3 Praga, 25. julija. V Pragi-Dejvicch je 21. t. m. umrl dr. Jan Lunjak. upekojeni profesor ljubljanske univerze. Pokojnik ie enajst let deloval kot profesor klasične filologije na našem vseučilišču. Kdo ni poznal pred leti v Ljublia-r; simpatičnega, dobrodušnega starčka z rusko kučmo ra glavi, ki ga je vsakdo moral ni prvi pogled imeti za pristnega Rusa! Toda profesor dr. Lunjak je bil po rodu izpit, je nastopil službo na II. državni gimnaziji v Ljubljani, ki ji je nato ostal 2rvest vse do prerane smrti. Kot odločno narodno zaveden, moderno razgledan in vesten vzgojitelj je razmeroma mlad dosegel čast, da je bil marca 1832 postavljen za direktorja. Poleg živahnosti, ki je bila značilna za temperament direktorja Pavlica, je pa bil ugledni mož dober organizator, neutrudno snujoč, trudeč se z besedo in peresom. Prva leta po vojni se je pridno poizkušal tudi v leposlovju, nekatere njegove ljudske pripoverti so objavili tedniki konzorcija »Jutra«, v precej zajetni knjigi pa je opisa} svoje vojne doživljaje, ki so jih ljudje zelo radi prebirali. Kot direktor se je Rado Favlič v polni meri posvetil svojemu zavodu in mladini, trudeč se vsestransko, da ohrani poljanski gimnaziji stari sloves v nacionalnem in vzgojnem Iz kroga staršev, ki imajo hčerke vpisane na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani, smo prejeli naslednji članek: Te dni smo spet imeli priliko citati med dnevnimi vestmi, da zaradi sklepa mestnega sveta ne bo otvorjen I. razred ženske realne gimnazije na liceju. Čudimo se, da nam ravnateljstvo nima javiti nič drugega kakoT to, kaT že vemo- Mesto ima prav, da se skuša iznebiti zavoda, ki bi ga morala vzdrževati država. Višje šolske zavode je vzdrževalo mesto, dokleT je bilo to potrebno iz kakih posebnih ozirov. Danes pa med mestno žensko realno gimnazijo in med državnimi gimnazijami ni nikake razlike, — tOTej naj jo prevzame država! -Zgoditi bi se moralo to takoj po prevratu- Stvar se je zavlekla do teh suhih let. In ker pri nas nobena stvar ne more iti zlepa, mora iti zgrda. Mesto mora prisiliti državo, da se pobriga za žensko realno gimnazijo, zato jo hoče kot mestni zavod postopno likvidirati. Z gospodarskega stališča moTamo sklep občinskega sveta odobravati. S tem pa še ni rečena zadnja beseda in ne smemo križem držati rok, kakor da nas ta zadeva nič ne briga. Mislimo, da je v prvi vrsti ravnateljstvo poklicano, da informira javnost, v kakšnem stadiju je vprašanje, ki sega globoko v naše družinsko življenje- Onih 135 učenk, ki so napravile izpit na tej gimnaziji za prvi razred, bo treba jeseni spraviti v šolo! Res je, da se s tem izpitom lahko vpišejo na vsako gimnazijo. 'A mi vendar ne bomo trpeli, MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo ove prirodne grencice Registrirano od ministrstva za soc politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. da se na drugih zavodih otroci dopoldne in popoldne bašejo v prenapolnjene in neprezračene prostore, dočim bodo stale na liceju šolske sobe prazne. Poleg tega imajo starši posebne želje, da hodijo hčerke na licej, ne le zaradi lege — saj se tu zbira ženska mladina iz vse Ljubljane tostran Ljubljanice in iz predmestij od Viča do Šiške — ampak zato, ker je bil to naš vzorni vzgojni zaved brez kOedukacije, s higijenskimi preste i in zdravim nacionalnim duhom. Zato mora ta zavod naši ženski mladini ostati, — ne le ostati, še prizidati mu je treba sporedni trakt, da bo mogel sprejeti vase vse, ki spadajo vanj, kajti dosedanji prostori že komaj zadostujejo. Zato je naše geslo,," ki plačujemo davke in -imamo otroke, ki jih vzgajamo za državo in življenje: Prvi razred na liceju se jeseni mora otvoriti! Starši onih učenk, ki so letos napravile na tej gimnaziji izpit, se med seboj premalo poznamo in smo premalo organizirani, da bi pokrenili kako akcijo. A naposled mislimo, da to ni toliko naša dolžnost, kakor onih, ki so tudi odgovorni za zdravje in vzgojo naše mladine. Če ravnateljstvo ne smatra za svojo dolžnost, da skupno s starši in profesorji kaj primernega ukrene — (saj mislimo, da so pri tem tudi oni prizadeti!) — potem je tu kuratorij, ki mora skrbeti, da se reši zavod, ki ga mladina potrebuje, in da se prvi razred jeseni otvori, pa naj ga omogoči, kdor hoče! Če bi šlo samo za tistih par suplentov, bi se dalo to rešiti tudi s tem. da jih plačamo s šolnino (prišlo bi nekako 50 Din na mesec). Mislimo pa, da tega ni treba, dokler je zakon, da je šolstvo brezplačno in da mora država skrbeti za to, da se mladina izšola- Ako tudi kuratorij ne smatra za svojo dolžnost, da reši to vprašanje, potem je tu mestni šolski svet, katerega dolžnost je skrbeti za to, da ima mesto dovolj šol. Če pa on misli, da je srednja šola državna zadeva, potem je tu prosvetni oddelek banske uprave, ki mora rešiti to vprašanje. In to čim prej! Smo že sredi počitnic in ni treba čakati, da bomo v začetku šolskega leta v negotovosti: bo ali ne bo? Starši so že povedali svoje mnenje na sestanku ženskih društev. Stvar je tako kričeča, da vendar ne moremo k temu vsi molčati in se zadovoljevati z noticami, ki pričajo o popolni brezbrižnosti, kaj naj se zgodi z našim pr\:u ženskim zavodom in našo žensko mladico. Zahtevamo popolne jasnosti, ali se je Vaj storilo od strani ravnateljstva, kuratorija, mestnega šolskega sveta in prosvetnega oddelka banske uprave, da se otvori na liceju prvi razred, na katerega čaka 135 učenk, ki so napravile izpit. Vendar ne bomo doživeli v slovenski prestolnici to sramoto.da bomo šele jeseni begali od enega zavoda do drugega, kje bi vpisali svoje učenke, ko bo povsod vse prenapolnjeno, dočim bo na liceju dovolj prostora, a nič učenk! Ali je tako nemogoče zaradi naše nezmožnosti (ali so tu drugi vzroki?), da prevzame odnosno otvori država na liceju tri razrede in imenuje tja tistih par potrebnih učnih moči? Ali licejski profesorski zbor ne smatra za potrebno (že v svojem interesu!), da to omogoči za primer, če bi druge instance čakale do skrajnosti! Kajti dejstvo je, da bo jeseni 135 učenk, ki bodo hotele na ta zavod — in vrata bodo zaprta. Saj jih vendar ne bomo zapustili na ulici, če za nje n; ta drugod prostora.! Mi se torej z noticami v listih, <5a'prvep-i razreda na liceju ne bo, ne moremo zadovoljiti- Pri tem je prizadeta vsa naša javnost, saj rastejo vedno nove generacije in mi zahtevamo: 1. da se ukrene, kar je treba (in sicer pravočasno!), da se prvi razred otvori: 2» da se javnost informira, kaj se je v tem pogledu že storilo in kako si odgovorni čicitelji predstavljajo rešitev tega vprašanja.. Ni tu nikakih izgovorov! Oni. ki so pokUcani. da vodijo naše šolstvo, mor?i> storiti vse, da se licej ohrani naši ženski mladini! Kaj so storili doslej? Kake izglede gi ne store ničesar? Ali naj ob času, ko so imamo? Kaj naj storimo v primeru, da dru-vse šole prenapolnjene, da je nevarno za zdravje mladine, pustimo, da stoji naš najbolj higljenični šolski zavod prazen? Kaj pravi k temu mestni zdravstveni urad? Pozivamo vse starše, da se oglase v javnosti, da se to vprašanje ne zavlačuje, ampak da bomo na jasnem, kaj se dela, kaj se namerava in kako bo ta zadeva rešena v začetku septembra, ko bo čas za vpisovanje. Mi zahtevamo licejsko gimnazijo za svojo žensko mladino, pa naj jo vzdržuje, kdor hoče! Te sramote ne maramo, da bomo v narodni državi podirali, kar smo v tujini gradili in da bi pri tem navalu profesorskih kandidatov in kandidatk, ki morajo dobiti kruha, ostali na liceju spodnji TazTedi prazni! Tu je treba jasnosti takoj! Kje je zlato za zlati jubilej CMD? Darujmo vsi za šolsko družbo! &osn&n © sls Med češkimi leposlovnimi novostmi vzbuja pozornost kritike in občinstva pravkar izišii roman Zdenka Nemečka »Xa zapad od Panonie« (izdala založba Sfinx, Bohu-mil Janda v Pragi, str. 310). Ta knjiga je vredna našega zanimanja zaradi socialnega okolja, ki ga obravnava in oseb, ki gibljejo dejanje romana- Pisatelj namreč obdeluje življenje slovanskih rudarjev v Franciji. Pa-nonci so prav za prav naši ljudje in med glavnimi osebami Nemečkovega romana srečujemo Slovence. Predvsem nekaj besed o pisatelju. Zde-nek Nemeček pripada mlajši generaciji čeških pripovednikov. Rodil se je 1. 1894. v Josefovu in je po študijah v Hradci Kra-love in na Dunaju tik pred svetovno vojno odpotoval v Rusijo. Že avgusta 1914. je prostovoljno vstopil v tako zvano Češko družino v ruski vojski in se udeležil mnogih bojev. V domovino se je vrnil 1. 1919- kot .legionarski kapetan. Stopil je v službo zunanjega ministrstva ter služboval pri konzulatih v SSSR. Nemčiji. Zeclinjenih državah in Franciji. Sedaj je podkonzul v Marseil-leu. V književnost se je priglasil 1. 1920. z zbirko »Legionarske novelv«, pet let pozneje so igrali v praškem Mestnem gledališču njegovo dramo »Primus Tropicus«. L. 10^9. ie izdal »Zapadno-indickv denik«, 1-1>32. pa je prav posebno opozoril na se z radarjih v Franciji romanom »Nevv York: zamlženo«. Živahno se udejstvuje tudi kot časnikarski podlist-kar. Njegovo ime srečujemo pogosto v brnskih »Lidovih Novinah«. . Že v romanu »Nevv York: zamlženo« (za-megleno). ki je izšel lani v drugi izdaji, se Nemeček bavi z življenjem izseljencev, teh blodnih drobcev, ki so jih gospodarske razmere iztrgale iz narodne mase in vrgle v tujino, kjer se bore z obdajajočim jih okoljem, kakor tiste obrežne rastline, ki jih izruje narasla reka in izkoreninjene nosi s seboj. Izseljeniško vprašanje je enako važno za Čehe kakor za nas. V slovenskem slovstvu ga obravnavajo Ivan Molek, Fr. Bevk. D. Ravlj en in še nekateri. Največjo izpoved izkoreninjenega slovenskega izseljenca je podal ameriški pisatelj Louis Adamič v spisu »Smeh v džungli«- Nemeček ima v konzularni službi dovolj prilike, opazovati življenje in psihologijo izseljencev7. V svojem novem romanu »Na zapad od Panonije« prikazuje usodo slovanskih rudarjev v Franciji — tvarino, ki je ni pri nas še nihče obdelal. Zato nas njegov roman ne zanima zgolj po čisti literarni in umetniški strani, marveč tudi kot življenjski izraz, kot slika danih razmer v določenem socialnem okolju. »Na zapad od Panonie«? Čemu Panonija in kako? Se nreden je izšel ta roman, mi je pisal avtor iz Marseillea: »Sodim, da bo ta knjiga zanimiva za Vas, zlasti zaradi tega, ker so osrednje osebe romana člani slovenske rodbine, s katerimi sem se bil osebno seznanil lani na jugoslovenskem tovornem parniku. ki je plul iz Marseillea v Oran (v Alžiru). Narodnost rudarjev niso v romanu posebej označene, marveč so se mi zlile v skupen naslov »Pannoniens« v češkem izvirniku »Panonvane«. Tako avtor. Češka kritika se v tej zmesi srednje-ev-ropskih imen ni vedno spoznala, in čeprav razločuje tudi Slovence, sem vendar čital sodbo, da glavne osebe potekajo s češkoslovaškega vzhoda (Slovaška, Podkarpatska Rusija). V resnici so pretežno Jugosloveni, a glavne osebe (Irena Poluboj, njen mož Pavel in dvoje otrok) so Slovenci. Panonski konzul v Marseilleu, tovorna ladja »Aqui!a«, ki jo vodi kapitan Andrič in še drugi taki znaki kažejo Izredno na Jugoslavijo. Sicer pa navedeni odlomek pisa . iie-vega pisma jasno izpričuje poreklo Polu-bojevih- Prizorišče Nemečkovega romana je rudarski re.vir La Grand' Combe v južni Franciji. Življenje v tem črnem revirju ima dve plati: vhanjo in notranjo. Na zunaj pač spominja na okolje, ki ga je mogočno opisal Zola v svojem »Germinalu«. Njegova notranja, ali bolje:, posebna stran so svojski življenski odnosi inozemskih rudarjev, ki so dobili delo v velikih premogovnikih. V ospredju dejanja so Panonci: Jugosloveni, Čehoslovaki." Rusini, ki se v očeh povprečnega Francoza, tako slabo podkovanega v 7emljepisju, zlivajo v eno samo ra.rod~ ->st: »P nnonie^is«. Nastala je v ured- ništvu krajevnega dnevnika »La Gazette du Gard«, kjer poročilo o nacionalnem procesu zoper »Panonsko« Ireno Polubojevo izzove značilno prerekanje o »barbarih«, ki kot delavci vpadajo v Francijo. Takoj v začetku romana prikazuje pisec, kako osamljeni so naši naseljenci v francoskem svetu in v koliki meri se že pojavlja med domačini mržnja zoper tujce, ki nerazuincvani garajo za svoj skromni zaslužek. Irena Polubojeva je ženska, kakor jih imamo več v galeriji Zolajevih robustnih tipov. Ta Slovenka pripada tipu žena, v katerih se vladeželjnost in trmoglavost izravnavata z močnim spolnim gonom. Njen mož Pavel je slovenska hribovska dobričina, pasivna, v svojih merah sanjarska narava, vseskoz poštenjak in nepokvarjen človek. Zdi se, da mlajši Ivan pojde za njim, toda osemnajstletna hčerka Marija se je vrgla po materi- Življenje v tujem svetu. kjer. se je spremenila v napol Francozinjo, samo še ojačuje njene slabe nagibe. Je nevarna in že rafinirana koketa iz črnega revirja. Roman se pričenja s procesom zoper Ireno Polubojevo, ki stoji pred poroto, ker je v dokaj skrivnostnih okoliščinah ubila svojega rojaka Kargerja. Zagovarja se prav spretno, češ, da je postopala v silobranu. Porotniki jo oproste. Sele proti koncu romana izvemo za tajno tega umora: Kargerja je ta štiridesetletnica pobila na tla. ker je bil njen skrivni ljubimec, a je pričel zalezovati brhko Marijo. Z oprostitvijo sc šele pričenja pravi razplet dejanja. Politične oblasti odrede izgon Polubojeve. In v osmih dneh, Isi jih še ima Irena na razpolago, 6e razvije vse- polno značilnih prizorov iz življenja teh Panoncev; razkrije se na pisanem traku življenskih dogodkov in konfliktov vsa beda izkoreninjene slovenske družine in njenih takisto trpečih rojakov v La Grand' Combe (Veliki dolini). V katastrofalno bedo osramočene Polubojeve rodbine sine svetel žarek: pismo vaškega župana, da je umrl Pavlov brat in zapustil posestvece brez dedičev. Pavel ves oživi v svetlem upanju na zemljo- Vsa rodbina gre na pot v domovino. In na panonskem tovornem parniku, ki plove iz Marseillea po dolgem ovinku v domovino, vozeč v kravjem hlevu to beraško družino izkoreninjencev, se loči družina po dobrem in zlu: mati in hči zavohata pustolovščine in na skrivaj izgineta v Afriko, oče in sin se pa vsa zaprepaščena ob tej izdaji, toda z vero v domačo zemljo, ki ju čaka, vračata v domovino. Roman »Na zapad od Panonie« je viden dokaz pisateljevega napredka: tehnično in stilistično vsega uvaževanja vredno dejanje. Iz osnov naturalizma se Nčmečkovo pripovedovanje dviga v simbolne višine. Njegove podobe iz delavskega življenja očitno potekajo iz osebnega proučevanja in opazovanja in so zlasti v nekaterih partijah več kakor sami dokumenti v smislu teorije naturalističnega romana: so s krvjo in duhom pisateljeve osebnosti prežete stvaritve. Posebno spretnost razodeva Nemeček v dialogih. Preko vse razblinjenosti in nedozna-nosti na nekaterih mestih je to roman, k: čitatelja potegne za seboj, zato upravičeno zavzema v letošnji češki literarni pro:zvod" n.ri prav opazno mesto. Knjiga bi utegnila zanimati tudi slovensko občinstvo. —O. I V nedeljo, dne 28. t. m. novi roman „JU?B.A" W. E. Hintz: Napeta, z bleščečo tehniko pripovedovana zgodba, ki se plete v vedrem, pustolovsko razgibanem ozračju francoske rivijere. Očarljiva neznanka stoji v žarišču široko zasnovane sleparske intrige. Zanimanje bralk in bralcev se ne more in ne more odtrgati od nje... »Lepa žena, kdo si?« Vse okolnosti kažejo na nevarno prevejanko, ki mora zdaj-zdaj pasti pravici v roke. In vendar si ne boste mogli kaj in ji boste ves čas želeli, da bi ušla mreži, ki se zadrgava___ »Lepa žena, kdo si?« To vprašanje si boste zadajali sleherni dan — vse do presenetljivega konca. Pesor na začetek! — V siedeSJ^, djse 28. t, m. ? Ne zamisdite! Naročite „JUTRO"! * Prispevek Nj. Vel. kraljice Marije k dovr^itvi ruske grobnice*v Beogradu. Na novem pokopališču v Beogradu urejujejo po želji blagopokoj-nega kralja Aleksandra gro-bnioo ruskih bojevnikov, Ki su lued svetovno vojno žrtvovali svoje življenje ua našem ozemlju. Temeljni kamni te spominske grobnice bili blagoslovljeni land 19. julija. Spominska grobnica bo v kratkem popolnoma dovršena, ker je NTj. Vel. kraljica Marija naklonila prispevek 5.000 Dto za spomenik nad grobnico. Obisk uglednega češkoslovaškega etnologa. Znani češkoslovaški etnolog dr. Anton Vadlavik je prispel v Sarajevo zaradi proučevanja naše etnografije in folklore. Ugledni znanstvenik si je že ogledal muzej fin njegove etnografske oddelke. V Sarajevu bo ostal nekaj dni. * Za češkoslovaškega konzula na Dunaju je imenovan g. dr. Gustav Zahorsky, bivši podkonzu! v Ljubljani. Dr. Zahorsky je velik prijatelj našega naroda, že na univerzi v Pragi je bil v stalnih prijateljskih stikih e našimi študenti in se je že takrat popolnoma priučil našega jezika, da ga govori kakor rojen Slovenec. Odličnemu prijatelju iskreno čestitamo k imenovanju ! » Večja skupina holandskih turistov bo še ta mesec obiskala našo diržavo. Prispela bo v našo državo preko Nemčije in Avstrije ter bo obiskala po vrsti Ljubljano, Zagreb, Sušak, šribenik, Split, Dubrovnik, Bo-ko Kotorsko, Cetinje, Mostar, Sarajevo in Gplenac. Holamdski gostje bodo v naši državi trti tedne, potem pase bodo vrnili domov spet preko Ljubljane. Druga skupina holandskih turistov pa bo prišla v našo državo septembra in bo ostala tu teden dni. Obiskala bo Beograd, Sarajevo, Zagreb in Ljubljano. Vaše filme in plošče razvijem, kopiram in povečam strokovno in hitro. Na zalogi po najnižjih cenah vedno sveži filmi in plošče ter vse novosti fotokamer. DROGERIJ A I. KANC, ^^^NEBOTIČNIK •fc Dijakom in dijakinjam n. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Vodstvo Vašega zavoda vas poziva, da se udeležite pogreba našega nenadno umrlega direktorja Rada Pavliča. Zberite se v soboto ob pol 17. pred gimnazijskim poslopjem! * Smrt zaslužnega častnika. V Osijeku je umrl upokojeni kape ta n bojnega broda Janko Kršnjavi, star 49 let. Pokojnik je bil odličen mornariški častnik in vnet narodni delavec. Velike zasluge si je pridobil kot organizator in prvi poveljnik naših podmornic in pozneje kot poveljnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku. Vsi primorski kraji so ga visoko spoštovali. Mesto Hvar ga je izvolilo za svojega častnega meščana. Pokopala so ga v Djako-vem v grobnici njegovih prednikov. . » Umrl je v mostarski vojni bolnišnici v noči na ponedeljek dijak — vojak g. Vladko Bohinc, sin šolskega uprav te lja v Brežicah. Ugledni družini izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje ! * Angleški transatlantik v splitskem pristanu. V splitskem pristanu se je za kratek čas vsidral angleški prekooceanski parnik »City of London«, na katerem je 85 potnikov, večinoma ameriških profesorjev in učiteljev. Parnik bo iz splitskega pristana nadaljeval pot proti Benetkam. » Zbor avtomobilistov in motociklistov v Bohinju. Kot že javljeno, praznujejo avto-mobilisti in motociklisti praznik svojega zaščitnika sv. Krištofa v nedeljo 28. t. m. v Bohinju, in 6icer pri Sv. Duhu, kjer se nahaja na zunanji steni cerkve proti jezeru znana slika sv. Krištofa. Slavnost se bo vršila okoli 11. ure. Na splošno željo, da bi se zbrali izletniki še pred slovesnostjo k skupnemu družabnemu pomenku, se je določil hotel »Zlatorog« kot zbirališče in se snidejo izletniki tam med 9. in pol 11.dopoldne, kjer lahko zajtrkujejo. Od »Zlatoroga« gredo skupno zvozili k Sv. Duhu. K »Z.atoro gu« je dospeti najkasneje do pol 11. ure. ker ni izključen visoka obisk. Kakor že objavljeno, ni oticieinega skupnega kosila. Vodstvo izleta z večino udeležencev pa se zbere po slavnosti pri kosilu in sicer zopet na vrtu ali pa v veliki verandi hotela »Zla-toroga« * V Bohinju, ne na Bohinju! V zadnjem času opažamo, da "i^eio hrvatski in srbski listi dosledno- »Predsednik vlade na Boh' n ju, povratek Vncza namestnika na B->hini» in podobno. Menda pišejo tako per a^ahv giam, ker pravimo."da smo h;'i na Bledu in da sc peljemo na Bled. Toda analogija tu no velja! Govorimo: d a smo bili v Bohinju fi-i da se peljemo v Bohinj. Priporočamo ~ Zvočni kino Dvor r Telefon 27-30 Danes ob 4.. 7 in 9'A uri HČI CIRKUSA _ Senzacija! Senzacija! fi Vstopnina v parket 3.50 Din torej srbskim in hrvatskim listom za bodoče: u Bohinj in u Bohinju! Prometni red na novi cesti od Stahovice v Kamniško Bistrico, ki ga je pravkar izdalo sresko načelstvo v Kamniku, določa: Vožnja od potoka Konjščice do konca ceste v Kamniški Bistrici je dovoljena le ob urah s sodim (ravnim) številom t. j. (ob 2. uri, 4. uri) ,vožnja v nasprotni smeri pa se dovoljuje le ob urah z lihim številom. Prepoveduje se vožnja z avtobusi m sploh z vozili s skupno težo nad 1800 kg na delu ceste od Kopišč dalje do Kamniške Bistrice. Voznikom se priporoča, da do odrejene ure počakajo v Stahovici ali pa na Kopiščih, da ne bi od potoka Konjščice ali pa v Kamniški Bistrici nastala zaradi premalega razpoložljivega prostora gneča. Izvzeti so le izredni nujni primeri n. pr. nesreče. Voznik pa je v takih primerih dolžan voziti z vso potrebno opreznostjo, vpoštevajoč splošne cestne predpise in posebne prometne prilike na tej cesti, SOLNČNE OPEKLINE edravi najsigurneje KAMILA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo. • »Primorske Novlne«. Prva številka tega, že napovedanega novega dnevnika na Sušaku je izšla v sredo z »uvodno besedo«, v kateri poudarjajo izdajatelji, da bodo »Primorske novine« služile samo Intere som vsega kraja in da so zaradi tega na razpolago vsem, ki nameravajo v njih razpravljati vprašanja splošnega pomena ln interesa. Dnevnik noče biti organ nobene posebne skupine in tudi nobene posebne politike, marveč izraz in tolmač razpoloženja in potreb prebivalstva. jj» Pri rodne nezgode v Medmurju. 2e ves mesec ni skoraj dneva, da ne bi bil vsak medmurski kraj oškodovan od neviht in toče. Huda nevihta je- nedavno napravila ob čutno škodo nekaterim vasem zgornjega Medmurja. Kmetje, ki so prišli na sejem v Cakovec, pripovedujejo, da je vas Staneti-nec z okolico hudo oklestila toča. Ponekod znaša škoda na nasadih do 100 odstotkov. Drevje je brez listja in koruza je vsa zbita v zemljo. Precej časa po hudi uri je še ležala na tleh toča od 10 do 12 cm na debelo. Te dni bo posebna komisija iz Čakovca cenila veliko škodo ter skušala prizadetim izpo-slovati najnujnejšo pomoč. * Nova nevarna suša. Mnogi, zlasti pa severni dalmatinski otoki so trpeli dolge tedne zaradi pomanjkanja pitne vode. Prebivalstvo je bilo navezano na pomoč mi-movozečih ladij, ki so dovažale pitno vodo. Dolgo pričakovani dež je sredi tega meseca spet napolnil izsušene cisterne, a kaj kmalu je vročina spet povzročila nevarno sušo. Severni dalmatinski otoki so spet v najhujših skrbeh zaradi pomanjkanja pitne vode. Posušeni so vsi studenci, izpraznjene so kapeice in ljudstvo mora po vodo celo na kopno. Zaradi suše ima veliko škodo in skrbi tudi Lika. Vsa letina je zadala najbolj pa škoduje suša zelju. Ok za Ogu-lina trpi največje pomanjkanje hrane. "ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4., 7% in 9% uri premiera Ukradena ljubezen Globoko znižane cene. Hladna dvorana. * Izšla je 31. številka radijske revije »NAŠ VAL«. Na uvodnem mestu prinaša zanimivo črtico iz življenja našega priljub ijenega glasbenika Zorka Prelovca. Ivan Vuk je prispeval odlomek, v katerem se tika reformacij Kemala paše ji vprašanja emancipacije muslimanske žene. Objavljeno je zanimivo kramljanje o modi in filmu nadaljuje se Kresalova novela »Razbojnik Celestin« in tehnični članek »Gledanje na daljavo« Kakor vedno so vsi prispevki ilu strirani Poleg zabavnega dela revije pa najdemo na 12 straneh programski del, k omogoča vsakemu a-.; irskemu posiušalcu najboljši pregled med oddajama vseh važ nili in velikih opskih postaj. Kdor st zanima za radiofonijo, film, modo in tehn. ko, naj piše na naslov: R*':.jska revija »NAš VAL«, Ljubljana, nakar bo iobii 1 j številko brezplačno in brezobvezne na : ogled. * Zrcalo ne pokaže vedno prav ! To se vidi na Vač;b zobeh. Na zunaj so lahko še tako lepr in čisti, znotraj jih pa razjeda zobni knir.en Radi tega negujte svoje zopt redno z sobno kremo Pareov KALODON7 ki ima v sebi učinkoviti dodatek Milfn-riehi oleat dra. Rržunlic-ha. S tem odpravite jHo-!asoma, vendar zane-ijdvo zobni kamen in preprečite,, da se naredi drug Za izpiranje in razkuževanje ustna votla Kaiviort. •$• Pri slabi prebav!, .slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži. tvorih uravnava »Franz Josi*o-va« votla Izborno toli važno delovanje črevesa. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.480 od 25. V. 1935- .s Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in š-krobljeno perilo v najlepšo izdelavo. • Iz LjHMiane u— Društvo železniških upokojencev je sklicalo včeraj popoldne sestanek svojih članov v restavracij. »Pri levu*. Mnogoštevilnim članom je društveno vodstvo poročalo o deli' ia skrbi za izboljšanje gmotnega položaja vseh upokojencev, v prvi vrsti pa staroupokojencev, vdov in takozvanih rentnikov. ki so med reveži največji revež-. Društvo je tudi vse storilo, da bi bile železničarjem vrnjene pravice vozilih ia drugih olajšav. Zborovanje je otvoril predsednik g. šalamon, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju društvenih funkcionarjev in o posredovanjih v Ljubljani in Beogradu. Govorili so tudi g. Aole-šič, ki je apeliral na upokojene železničarje, naj sc čvrsto oklenejo svojega društva, g. Bakžič, ki je izrazil upanje, da bosta vlada in skupščina vpoštevali upravičene zahteve železniških upokojencev, ter g. Kcržič, lei je želel, naj bi se večkrat vršili sestanki, da b: ixslo članstvo vedno obveščeno o delovanju svojega društva. Ob zaključku zborovanja se je predsednik zborovalcem zahvali^ za šte^loo udeležbo in pozornost. u— Orjunao, priprin.^i-flni odbor okraj Bežigrad, ima ustanovni občni zbor 27 t. ob 20.30 v gos v Celin. POČITNIŠKA KOLONIJA mestne občine ljubljanske, ki je na letovanju v Poljanah, se vrne v Ljubljano v ponedeljek z vlakom, ki pride iz Gorenjske ob 19.23, POČITNIŠKA KOLONIJA, ki je na letovanju na morju v Sv. jakov — šilje-vici, pa se vrne v ponedeljek z vlakom, ki prihaja iz Dolenjske ob 20.36. Starši naj pridejo na glavni kolodvor po svoje otroke. u— Nesreča v tovarni. Včeraj dopoldne so reševalci prepeljali iz svečarne Pax v šiški 20-letno delavko Slavko žerjavovo na kirurški oddelek. Pri delu v tvornici ji je padlo težko železo na hrbet in ji prizadejalo nevarno poškodbo. u— Zgubila se je zlata zapestnica v četrtek dopoldne na Tyrševi cesti. Pošten najditelj naj jo prinese v upravo »Jutra«., kjer dobi primerno nagrado. —e Dve življenji je rešil. V soboto 20. t sta se kopala v kopališču «Diana» dva nemško govoreča kopalca. Zašla sta v globoko vodo. kjer je enemu postalo slabo se je okleni! drugega, nakar sta se oba začela potapljati. V zadnjem trenutku je skočil poštni uradnik Alojzij Volkar v vodo. pograbil oba za glavo in odplaval t njima proti bregu. Xa pomoč mu ie prišel kopalni mojster Grad s čolnom in posrečilo sc jima je. spraviti oba na suho. kjer s^a prišla k sebi. Iz Maribora a— Maribor generalu Maistru. Drevi ob pol 10. se bo zbral nacionalni Maribor ob robu blagopokojnega velikega narodnega generala. a— Slovo Češkoslovaškega konzula. V bofo 27- t. m. se pride poslovit v Maribor ljubljanski konzul češkoslovaške republike i inž. Ševčik, ki odhaja po petletnem delovanju na svoje novo sH/beno mesto v. ?Ta-go. Maribor se poslovi od odličnega gosta jutri zvečer ob pol 21. pri Orlu. a— Iz zdra\ niSke službe. Naslov specialista za živčne in duševne bolezni je podelila zdravstvena uprava tukajšnjemu sanitetnemu referentu in uradnemu zdravniku dr. Ivanu Jurečku. ?.— Ogromen interes za letošnji »Mariborski teden«. Z ozirom na razne razstave gospodarskega značaja vlada posebno v savski, primorski, drinski, vrbaski, du-navski in moravski banovini veliko zanimanje za letošnji Mariborski teden. Radi številnih informacij sta se redakciji »Trgovinskega vjesnika« in »Jugoslov nskega Lloyda« v Zagrebu odločili posvetiti posebno številko »Mariborskemu tednu« in "biraio posebni odposlanci pot"?bni materija! pri mariboski industriji in trgovini. Iz tega sledi, da Kodo posebno letošnje razstave velikega reklamnega pomena za vse razstavljalce. Uprava »Mariborskega tedna.-- razpolaga še s skromnim prostorom ter vabi vse tvrdke. ki imajo trgovske stike z omenjenimi banovinami in ki niso bile vabljene, naj se takoj priglasijo. Tehnični atelje »Mariborskega tedna« v Razlagovi ulici stoji vsem razstavljalcem z nasveti na razpolago. a— Uprava »Mariborskega tedna« sporoča, da ne more sprejeti več nobene prošnje za zaposlitev, ker je skromno število rediteljskih in blagajniških mest že zasedeno. a— Moški zbori mariborskih in okoliških pevskih društev Ipavčeve župe se zberejo v petek 26. t. m. ob pol se-urni uri pri -Maistrovem grobu. Pesmi: Dev: čej so tiste stezice in Prelovec: »Oj doberdob«.— župna uprava. a— Učiteljski dom v Mariboru r. z. z o. z. ima svoj III. redni občni zbor v četrtek 8. avgusta z začetkom ob 10. v prostorih Učiteljskega doma v Mariboru. Poleg običajnega dnevnega reda so tudi volitve. Bilanca je na vpogled v Učiteljskem domu. Načelstvo. a— Ogled Robnikovega »hudička« bo 28- t. m. pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Okrog 9. ure bo pozdrav došlih gostov, ob 10. uri pa otvori sreski načelnik dr. Senekovič hi-drant obnovljene vodne naprave. a— V zadnjem trenutku preprečena katastrofa. V noči na četrtek je tik pred prihodom nočnega potniškega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 22, opazil prometnik postaje Račje—Fram g. Hubert Kmetec, da je bila kretnica postavljena v odklon ter da je bila med desno ojstrico in matično tračnico položena železna natezalna plošča, med prvo in drugo blazino pa je stala pokončno natezalna plošča, kar bi lahko povzročilo veliko železniško nesrečo. Orožniki zadevo raziskujejo . a— Vzroki Gleinzerjeve smrti. Komisija, ki se je sestala na mestu nesreče, je dognala, da je Gleinzerja ubilo tramovje, ki je zgrmelo nanj, potem ko je strmoglavil v •. * M ; A/ : // h// / ;/ _•->.. \ J. ' ■' /V gSftp:V; \v »/ ; \ / t ■ \fesss?' ZOPER UTRUJENOST POLETI sc najuspešneje borite z r»dnim pitjem mrzle OVOMALT1NE, ki istočasno osvežuje in okrepčuje. Pijte mrzlo Ljudski zavojček Din 7.25; majhna doza Din lo.—. globočino-Na dnu dimnika je bil namreč prah in bj radi tega Gleinzerjev padec ne bil smrtonosen, ako bi ne bilo pritiska padajočega tramovja. Sodna komisija pa jc pri obdukciji dognala, da je smrt nastopila radi izliva krvi v možganih, prsih ter trebušni votlini. Zanimivo je, da se pri padcu lobanja ni prebila. a— Smrtno ponesrečenega J. Gleinzerja bodo pokopali danes ob četrt na 16. na mestnem pokopališču Rajnki zapušča ženo ter nepreskrbl jenega otroka. a— Nova železniška postaja med Poljča-nami in Ponikvo je že skoro dograjena in se bo v kratkem otvorila ter blagoslovila-a— Napoved požiga je prejel posestnik Josip Habinger v podtaknjenem pismu-Par dni nato je ogenj upepelil gospodarsko poslopje z vsem orodjem vred, le živino se je posrečilo rešiti. Za skrivnostnim požigal-cem poizvedujejo. RADIO Petek 26. julija. Ljubljana 12: Parmova opera »Ksenija« na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. —■ 13: Cas, obvestila. — 13.15: Vojaške godbe igrajo na ploščah. — 14: Vreme, spored borza. — 18: Materinstvo v pesmi in besedi. Samospevi: gdč. Korenčanova, pri klavirju prof. Lipovsek, recitacije: ga Debel jakov a. — 18.50: Tujskoprometno predavanje n (Joško Sotler) — 19.10: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Svatba na Strmeča (zvočna igra), napisal žvan Jakob, izvaja radijski dramski studio v režiji inž. Pen-gova. — 21.30: čas, vreme, poročila, spored. — 22: Za zabavo in za ples, prenos z nebotičnika — vmes plošče. Beograd 16.40: Pesmi. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Plošče Zagreb 12.20: Plošče. — 20: Klavirski koncert, — 20.30: Pesmi. — 21: Tamburaški zbor. — 22.15: Narodne pesmi. — Praga 19.25: Orkester. — 20: Igra. — 20.45: Koncert na flavto. — Varšava 20.10: Lahka glasba. — 21: Somfoničen koncert. — 22; Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Klasične uverture. — 20. Brucknerjev večer. — 22.30: Orkestrer in solisti. — 23.50: Ples — Berlin 20.10: Orkestralen koncert. — 23: Nočni koncert — Miinchen 20.10: Vojaški večer iz starih časov. — 21.10: Orkestralen in pevski koncert. Za vedno nas je zapustil naš nadvse ljub-lfenl soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod RADO PAVLIC, gimnazijski direktor danes, dne 2$. U m. ob :'/2 3. uri zjutraj. K večnemu počitku ga spremimo v soboto, dne 27* t, m., ob s. uri popoldne iz hiše žalosti, Ciril-Metodova ulica štev. 13, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, dne 25. julija 1935. Giobsko žalujoči: Marija — soproga, Tilka, Eb3©, Bojan, Marjan, Dušan, Miloš — otroci, Ivana — mati, in vse ostala soro&stvc* I § P O R T Po dva gola na vsaki strani sta bila rezultat nočne tekme med Zagrebom in Ljubljano. — Moštvi nista bili kompletni Srečanje med ljubljansko in zagrebško nogometno reprezentanco je bil dogodek, ki sega preko običajne nogometne pomembnosti. Pomniti moramo, da Zaoreb stalno bojkotira Ljubljano še izza 1929, ko so slovenski glasovi precej pripomogli do prenosa saveza iz Zagreba v Beograd. Prizadevanja ljubljanskih športnih krogov so sicer slednjič toliko uspela, da je oficielna medmestna tekma Ljubljana-Zagreb, ali naro-be, že davno zagotovljena, le pomanjkanju terminov je pripisati, da do nje še ni prišlo. Tako je Olimpijski odbor prehitel podsavez in rešil vprašanje termina z nočno tekmo. Škoda je le, da se nista pomerili najmočnejši mestni enajstorici- Zagrebčani so ee postavili na stališče, da morajo štediti igralce ligaških klubov, ki so sredi 6rditih borb za državne točke. Hočeš nočeš je moral ubrati isto taktiko g. Čamernik, ki tudi mi mogel tvegati niti zdravja črno-belih niti morebitnega neuspeha prvega ljubljanskega moštva proti drugemu ali celo tretjemu zagrebškemu. Tako sta moštvi igrali v postavah: Ljubljana: Herman - Svetic (Ilirija-), Jug - Kukanja (Primorje), Sočan (11.) Košenina fHermes) - Ice. Lah, Pikič, Slapar (II.), Jež (Reka). Zagreb: I"rh (Hašk) - Koprivnjak (Železničar). Rivec (Gradianski) - Matersdorfer {Makabi), Hoppe (Hašk), Gajer II (Gr.) -Tomičič. Lešnik (Sparta), Martinovič (Gr.), Lehr (Makabi), Xeuma,n (Gr.)- LJUBLJANA : ZAGREB 2:2 (2:0 Na prvi pogled to nI prvovrstna zagrebška enajstorica, vendar če se pogleda malo v ozadje, se utegne stvar spoznati s prave strani. Urha smo videli na delu in ga tudi že od prej poznamo. Sedaj je pri Hašku, samo pravice nastopa v prvenstvenih tekmah še nima. Zato je lahko igral v mestnem moštvu. Ista je z Bivcem, ki se preko zaprek vrača v svoj klub. To velja tudi za Martinoviča, a o Lešniku je tako znano, da se zanj zaman potegujejo vodilni zagrebški klubi. Druga mesta so spolnili posamezniki iz zagrebških prvorazrednih klubov. V igri so se skoro po naštetem vrstnem redu izkazali vsi, dodati je še treba, da je bil poleg obrambe najboljši del moštva v notranjem napadalnem triju. Naši zastopniki so postavili najboljše moči v srednji vrsti, ki se je zlasti v drugem polčasu, ko se je tudi Kukanja popravil, povzpela do primerne višine- Obramba je že v polčasu deloma »plavala«, v drugem pa se je v hipnem navalu slabosti parkrat pustila presenetiti. Precej šibak je bil Jug. Napad je sprva pokazal lepe in odločne poteze, ki so dajale nade na dober uspeh. Kmalu pa se je izločil Rečan Jež, za njim je popustil Pikič, ostali trije so se trudili do konca in vzdržali, toda brezuspešno. Ljubljana je v prvem polčasu prišla v 15. min v vodstvo po Slaparju, Lah je tik pred koncem polčasa povišal na 2 : 0. Ta del igre so bili Ljubljančani precej v premoči. V drugem so Zagrebčani v dveh minutah — od 10. do 12. — izkoristili dve ne-čuječnosti domače obrambe in obakrat uspešno potresli mrežo (Lehr in Lešnik)-V nadaljnem so imeli nekaj več od igre in tudi še kako priliko. Improvizirana razsvetljava ni bila najbolj posrečena. Zanimanja je bilo precej, okoli 1500 ljudi je gledalo nočno bitko. Sodil je g. Vidic z asistenco štirih tovarišev v začetku dobro, potem pa se mu je hotela igra izmuzniti iz rok. SK Slovan. Danes ob 18. trening vseh igralcev. Po treningu ob 20.30 sestanek pri Krušiču, določitev postave za nedeljsko gostovanje v Škofji Loki. Jugoslavija se pripravlja . . . Po časopisnih vesteh se Jugoslavija najrevnejše pripravlja za svozo pot v Ljubljano. 2e ve, zakaj! V prvi ligi, leta 1933, je bilo kaj burno na ljubljanskih tleh. Takrat sicer ni imeja Jugoslavija nič več zgubiti in nič dobiti. Poceni pa tudi ni hotela prodati svoje kože. Crno-beli pa so rabili samo dve piki... Letos so ji črno-beli ligaši na beograjskih tleh odvzeli važno točko. Sicer bi bila Jugoslavija že danes na čelu tablice, kamor tako vroče hrepeni, obenem s svojim rivalom Bskom in z zagrebškimi »purgerji«; a Hašk se nemara tudi dobro Počuti v poziciji pred vsemi drugimi in se ne bo hotel zlahka ločiti od prvega mesta. Bitka med Jugoslavijo in Primorjem bo odločilna v dve smeri, če zmaga Jugoslavija, bo prešla težko oviro do prvega mesta. če se sreča nasmehne črno-belim, je skoraj gotovo, da jih konec tekmovanja ne bo videti na poslednjem mestu, še pred-poslednjega se bodo bržčas otresali. Na ljubljansko borbo zrejo z enako napetostjo v Zagrebu, v Beogradu in seve — v Ljubljani. Zraven sta zainteresirana še Osijek in Sarajevo. Zato ni čuda, če se Jugoslavija temeljito pripravlja. Baje so mobilizirani vsi stari in preskušeni »kanoni«, tako da bodQ v Ljubljani nastopili Spašič, Lojančič, žeče-vič. Sekulič, Radovanovič... torej sami stari znanci in enako odlični kot odločni borci. —• A mi? Razfis 'ahkoatletskega mitinga za prven-^ stvo Celja. SK Jugoslavija priredi v nedeljo dne 28. t.m. ob 9. na celjski Glaziji lahkoatletske tekme za prvensto mesta Celje, ki veljajo obenem kot izbirne tekme za nastop celjskih atletov proti reprezentanci Maribora-Pravico udeležbe ima vsak člain, verificiran za lahkoatletsko sekcijo klubov, ki težijo v Celje, kakor tudi člani izven tega območja, verificiranih pri klubih, članih JLAS. Tekmuje se po pravilih JLAS. Prijavnine ni. Prvi in drugi v vsaki disciplini dobi pri- M A Službo dobi Beseda 1 Ola. davek 2 Dic sa iifro ali dajanje aaslova S Dia Najmanjši znesek 1- '•» Natakarica d-r.hi takoj mesto v postani »Na Skarpi«, Breg pri Celju. Samo osebno se predstaviti. I60O6-I OGLA§l Pisarniško zastopstvo povsrj«ni?tvo ali slično, iščem poleg lastnega posla. Lasten loka! v centru Ljub ljane. Ponudbe pod »Menjalnica«. 16495-2 Tovarna kos in srpov išče potnika, ki bi inte-n-rivrio obdeloval dravsko banovino. Pismene ponudbe z navedbo referenc aa: Henrik Kieffer. d. z. o z. Sv. Lovrenc na Pohorju. Vse osebne intervencije izključene. 165*25-5 8e*ed» I Oin. davek J Ola. aa iifro ali daianjt naslov* S Din Najmanjši ioeoek 17 Dia Družabnika » veliko trgovino, z večjim kapitalom, sprejmem. Trgovina je v velikem pro-mrtiiM kraju. Ponudbe na otl odd. Jutra pod »Veliko prometa*. 16527-16 Posojilo Din 50.000 Sč-?ra na zemljišče, vrednot Din SOO.Oftt. proti vknjižbi na prvo mesto. Ce-nj. ponudbe prosim na oc odd. Jutra pod šifro »Hipoteka 800.000<. 16371-16 Vee.io vlogo Ljubljanske kreditne banke ja.KO povoljno prodamo. (Tudi manjše zn«>sk<>.1 Kre-drtbvm, odjel II , Zagreb, Jurišičeva 7. 16570-'.6 Prodam Seseda 50 para, davek 5 ta iifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Ola. 4 elektr. dinami tri pretikala in eno preti-kalno ploščo fScha.ltta.fel) ima na prodaj Franc Smeh, Virovec, Pristava. 1)5-772-6 Linolej za ordinacijsio sobo in predsobo, ugodno naprodaj. Pripravno za iot>ozdravnika ali zdravnika. Poizve se Tavčarjeva ul. 2/1. 15687-6 Beseda 1 Oln, davek S Din. ebea vhod, sredina mesta. Na-slov vseh poslovalnicah Jutra.. 16603-33 Komfortno sobo v centru, čisto oddam boljšemu gosipodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16509-33 Sobo prazno, sončno, v centru s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v ogl. odd. JuUa- 16566-23 Prazno sobico iičemi, majhno, s pečic-o ali štedilnikom Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna 40«. 165?9--33a Sobo iš6e državni uradnik, evwit. s hra.no s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«. Iitj605-33a Opremljeno sobo čisto, išče uradnica banske uprave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iiOO«. .^-.lfiMSJaa. Informacije Preklic Podpisani izjavljam, da nisem v nobenem 6lučaju plačnik za dolgove, ki bi jih napravila Ana Kotar, natakarica. — A. T. 0. Domžale. 36378-Sll Preklic Opozarjam. da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil moj sin Emil Korošec. Primož Korošec. Sto-žice 103. 16569-ai V ogl. oddelku Jutra naj dvignejo 1 avgust, Brez konkurence, Brezhibno, Bližina gorenjskega kolodvora, Oenter, Cenena, Državni, Dve osebi, Dober zaslužek, Dobra ženka Dušan peta ura, Državna, Delaven ;6-8, Denar, Dober mož, Diskretna pomoč, Družinski podatki, Eksport, Gotovina 4, Gotovina lil, Gospoda 40, Izredna prilika, Ina. Kopalna peč. Kupim takoj, Krka, Ljubljana, Zanesljiva, Laborant Ljubljana 35. Mirno življenje, Majiufa.ktura, Mir, M. K., Mirna ulica, Najvišja cena, N. F. 6, N. K., Na obroke. Nizka cena. Obroke, Omara. Prometna, Prvomestna intabulac-ija, Poštena, Plačam dobro, Pomlad v jeseni. Posrednik Prodam, zamenjam, Promet, Rentabilno, Redka prilika. Resno življenje, Sreča. Stalno,' čisto, točno, Stalna, Samec, Solidna, Siguren, Stavba na razpolaeo. Simpatična, Severni del 430 Din, Točen, Takoj denar, Točen plačnik Ugodna cena. Ugodna lega, V mestu Zunanjost postranska stvar. Zmožna II, Zanesljiva 100. Zanesljiv plačnik, 900, 30—35, 1000, 909. Krojač Išče se prvovrsten, inteligenten samostojen krojač z inozemsko prakso za konfekcijo in prvovrstna dela za prevzem večje delavnice. Ponudbe s sliko in referenco pod »Samostojen« na oglasni odd. »Jutra«. 6864 PRAVO ČUDO HIGIJENE je pralni tekoči lug ^Perica«, ki najlepše očisti leseni kuhinjski pribor, pohištvo, tla, stopnice in hodnike ter vso posodo, iz kamna in cementa in vseh emajliranih posod. Obenem jih popolnoma razkuži. Stane samo Din 4.— za 30 litrov vode. Dobiva se povsod. Zahtevajte izrecno »Perica« tekoči pralni lug. Naročila za trgovce 35-65. — Glavna zaloga R. Hafner, Celovška cesta 61. ZAHVALA Za štiridesetletno nepretrgano sodelovanje v občinskem odboru v Borovnici me je občinski odbor soglasno izvolil za častnega člana borovniške občine. Za to visoko odlikovanje se zahvaljujem v prvi vrsti gospodu županu Ivanu Petriču in celokupnemu občinskemu odboru. Dolžnost me veže, da se zahvalim tudi vsem cenjenim prijateljem, ki so mi čestitali k temu visokemu odlikovanju. V Borovnici, 24. julija 1935. Hvaležni Anton Drašler. OPOZARJAMO VSE BRIVCE, da lahko kupijo stroje za striženje las tipe »Forfex« edino pri potniku, ki se izkaže z našo polnomočjo. Drugih naročil ne bomo priznali. V našem imenu ni nihče upravičen sprejemati naplačil ter bomo priznali le one zneske, ki nam bodo poslani po pošti. A V T. CI V. ING. M. A. ŠTEBI zastopstvo Škodovih zavodov. Lastnik: L. PAULIC. SVETOVNO ZDRAVILIŠČE F RAN C 0VE VARIcfranzensbad) zdravi ŽENSKE, SRČNE in BOLEZNI PRESNOVE, PROTIN, REVMO, PSORLASIS in MAŠČOBO. CENENE PAVŠALNE KURE. 149 t Vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem naznanjamo žalostno vest, da je ▼ »oči od 22. na 23. julij izdihnil v mostarski vojni bolnici svojo mlado dušo dijak vojak, gospod Wad&o (Bohinc srn šolskega upravitelja v p. v Brežicah Sv. maša zadušnica se bo darovala 30. julija ob 7. uri zjutraj v brežiški župni cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Brežice, 24. julija 1935. Globoko užaloščena rodbina BOHINC. znal no plaketo pa tudi naslov »prvaka mesta Celja«. Prvi in drugi v vsaki disciplini bosta obenem določena v reprezentanco mesta Celje za dvoboj z Mariborom, ki bo 11. avgusta. Tekmovalo se bo v disciplinah: 100 m, 200 m, krogla, skok v višino, 400m. 800 m, skok v daljino, disk, kopje, 5000 m. 1500 m, troskok in 4 x 100 m. Prijave se sprejemajo na startu v nedeljo 28. julija do 9- dopoldne. Clužbeno iz SO pri LNP. Delegirajo se k tekmam 28. julija: v Ljubljani Primorje-Jugoslavija ob 17.30 stranska sodnika Čamernik, Kušar, za predtekmo Jordan; v Celju igrišče Atletikov ob 17. Atletiki-KSK Veble; v Mengšu ob 13. Mengeš-Domžale Mandič; na Jesenicah Kovinar-Svoboda Ske-telj v Kranju ob 17.30 Korotan-Bratstvo in predtekma Cimperman. — Seja SO bo v soboto ob 16.30 v podsaveznem tajništvu. — Ss Šneler in NVagner se pozivata, da pošljeta v osmih dneh po dve sliki in 10 Din za izkaznici. — Ramovš s. r. Iz okrožnega odbora LXP v Trbovljah. Vabijo se vsi klubi s področja okrož. odbora LNP v Trbovljah, da pošljejo po enega delegata na prvo sejo O O., ki bo v ponedeljek 29. t. m. v lokalu Delavskega doma. Dnevni red: Reorganizacija O. O. Sprememba prvenstvenega tekmovanja. Razno. Seja, ki 1k> ob 18.. je obvezna za vse klube. — Obenem se pozivajo vsi delegati OO., ki še niso oddali pripadajočega zneska za LNP blagajniku O, O., naj jih sigurno oddajo do prihodnje seje. Delegati z olimpijskih tekem naj pošljejo poročila in obračun o teh tekmah. Službene objave LHP. (iz seje uprav, odb. dne 23. VII.) Prizadetim klubom «e sjx>roča. da je drž. lahkoatletsko prvenstvo za družine zaradi zaprek preloženo. Čita-jo se s pravico takojšnjega nastopa atletinje: Ulaga Ema, Ulaga Nada za SK Jadran, Sodnik Zorka, Jurkovič Vijola in Vrezec Vida za SK. Ilirijo. Pozivata sc oba ljubljanska kluba, da napotita takoj vse še nepregledane članice k zdravniškemu pregledu, ki bo vsako sredo, četrtek in petek ob 16. v pro-tituberkuloznem dispanzerju na Miklošičevi cesti. Za vse, ki so popoldne zaposlene, bo zdravniški pregled v petek 26. t. m. ob 18. ASK Primorje (nogometna sekcija). Kompletna prva juniorska garnitura naj pride danes ob 17. na igrišče. Ob 19. strogo obvezen sestanek zaradi nedeljskega gostovanja v Celju. 2.S.K. Hermes (uprava igrišča) Danes ob 20. seja odbora uprave igrišča pri Kočarju. 2.. S. K. Hermes moto-sekcija sklicuje za drevi ob 20. v Keršičevi restavraciji na Celovški cesti sestanek vseh svojih članov in dirkačev. Prosimo sigurno! SK Reka. Drevi ob 19. sestanek vse rezerve na našem igrišču. SK Jadran. Danes strogo obvezen trenmg z>a vse nogometaše. S. K. SVOBODA Danes obvezen trening. Ob 20. članski sestanek, nato seja odbora. Sokol dani Jezdnih odsekov in vsi oni, ki so bili v jahalnem tečaju in so položili izpit dne 11. maja t. 1. naj se javijo v soboto 27. t. m. od 18. naprej na telovadišču Sokola Ljubljana UL v svrho izdanja tozadevnih spričeval, ozir. diplom. Oni, ki še niso položili izpita, naj pridejo k izpitu (istotam). župni jezdni odsek. Članstvo jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola ki še ni polagalo izpita iz jahanja, pozivamo, da se predstavi izpitni komisiji v soboto 27. t. m. ob pol šestih na letnem telovadišču Sokola III. Jahalna obleka! Suha drva, premog, Kar bo pakete dobite pn L POGAČNIK Bohoričeva aL št. 5 1 ||i'IIIHIIHI Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik unm 11 H-iuuDDi Profesorski zbor U. državne realne gimnazije v Ljubljani naznanja, da Je danes nenadoma preminul njegov predstojnik direktor Rado Pavlic. K zadnjemu počitku ga spremimo v soboto, «7. t m. ob 5* uri popoldne. Dragemu tovarišu in priljubljenemu predstojniku ohranimo časten spomin. V LJubljani, dne 25. julija 1935. I Zveza naprednih jugoslovanskih starešin v Ljubljani javlja tužno vest, da je nenadoma preminul njen ustanovnik in neutrud-ljivi dolgoletni tajnik RADO PAVLIČ, gimnazijski direktor, odlikovan z redom Sv. Save. Pogreb zaslužnega pokojnika bo v soboto, dne 27. t. m. ob 5« uri popoldne iz hiše žalosti, Ciril-Metodova ulica št. 13, na pokopališče k Sv. Križu. Slava njegovemu spominu! LJUBLJANA, dne 25. Julija 1935. ODBOR. Novi poskusi prof. Voronova Borba proti raku — Zmanjšanje krvnega pritiska — Pomlajeval- ni simptomi Da se prof. Voronov, znameniti pomlaje-valec, že dalj časa bavi manj s pomlajevanjem nego z drugimi medicinskimi problemi, je znano. Ta čas ga zanima posebno vprašanje raka. V njegovem gradu pri Ven-timigli, blizu francoske meje, ima celo farmo opic. ki jih uporablja za te svoje eksperimente, kajti tudi za to se mu vidijo opice najprimernejše. Ta čas je cela vrsta živali umetno inficirana s to boleznijo, kar jim vidiš že na zunaj, po mednih očeh in znakih vnetja. Podrobnosti o svojih poskusih pa Voronov doslej še ni dal v javnost, poročajo pa, da je prišel ž njimi že zelo daleč in da bo kmalu povedal o njih več stvarnega. Pri tem pa ga problem pomlajevanja naravno še večino zanima, posebno v podrobnostih. Ta čas se bavi n. pr. z dejstvom, da se po pomlajevalni operaciji v pacientu pojavi neko znižanje krvnega pritiska. Pravega vzroka za to še ni našel, bržkone bo v tem, da se ojači tonus malih žil, ki so nekakšni regulatorji krvnega pritiska, morda pa tudi v tem, da se pod vplivom spolnega hormona ustavlja sekrecija stranskih ob isti. V ostalem pa je znižanje krvnega pritiska po pomlajevalni operaciji prej koristna nego škodljiva zadeva, saj je previsoki krvni pritisk, posebno pri osebah, ki prihajajo v poštev za pomladitev, zelo razširjena bolezen — ki sicer ni tako nevarna, kakor to včasi pretiravajo. Met?-da prof. Voronova nam odpira tu nove zdravilne možnosti. Kar se tiče uspehov pomla.jevalnega načina po tej meto-rli, je mogoče po doseda- i njih primerih podati zaključno sodbo. Že I v nekoliko dneh se pokaže običajno zelo ugoden rezultat, pacienti zaživijo kar novo življenje. To pa bo po vsej priliki po velikem delu posledica razumljive avtosu-gestije, kajti čez kratek čas se znaki obnovljene mladosti kar izgube, pacient doživi pravo razočaranje in meni, da je ostala transplantacija brez uspeha, čez kakšne tri mesece pa se pokažejo najprvo duševni in potem tudi telesni učinki operacije, pacient se pomladi v vsakem pogledu in ta učinek ostane potem za tri do štiri in pol leta. Po tem času nastopi, kakor pravi Voronov, namreč »smrt transplantat.a«, presajene opičje žleze se izrodijo in izgube svojo moč. Potrebna je nova operacija. Voronov se bavi ta čas s poskusi, k: bi naj omogočili presajenim žlezam daljša učinkovitost. Edinstven primer v zgodovini letalstva V Rusiji so postali skoki s padalom pravi ljudski šport in vlada ta šport pospešuje z vsemi sredstvi. Posebno priljubljeni so množes-tveni skoki, pri katerih se spuščajo cele trume ljudi istočasno v globino. Da se pri tem dogajajo tudi hude nesreče, je zavoljo priznane drznosti ruskih letalcev samo ob sebi umljivo. Na neki množe-stveni skakalni vežbi nad letališčem v Moskvi se je pognal pilot Noskov na povelje po vseh predpisih iz letala. Zgodila pa se je majhna napaka, tako, da se je padalo začelo razvijati predčasno, Zračni tok je zagrabil svileni plašč padala in ga pognal kvišku na rep letala. Letalo je dobilo sunek, da bi kmalu strmoglavilo v globino, plašč se je raztrgal in 'Noskov je začel padati kakor kamen v globino. Ljudje, ki so spodaj epazavali ta prizor, so bili prepričani, da se bo letalec v par sekundah raztreščil na tisoč kosov. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Noskov je padel z vso silo na odprto padalo enega svojih tovarišev, pilota Kraz.i-kova, ki se je bi.l spustil skoraj v istem času kakor on. Padec se je za trenutek zadržal,K,razi kov pa je bil toliko priseben, da je utegmil Nos kova zagrabiti čez persa. Dva človeka sta bila preveliko breme za paadalo, moža sta začela padati, kakor da bi ne imela v padalu nobene opore. »Odpri svoje rezervno padalo!« je zavrnil Krazikov . »To je nemogoče!« je odvrnil Noskov, potem ko je bil zaman poskušali, da bi izvršil nasvet Krazikova. Bila sta že skopih 200 m na.d zemljo. »Potegni vrv mojega rezervnega padala!« je tedaj zavpil Krazikov. Spet je prešlo nekoliko dragocenih odlomkov sekunde. Hipoma je začutil Krazikov pod pazduhami silno bolečino, tako da bi se mu tovariš kmalu izmuznil iz rok. Rezervno padalo se je bilo odprlo in je sedaj sunkovito zadrževalo padanje. Eiil je tudi skrajni čas. Udarec na zemljo je bil sicer še vedno močan, a ne toliko ,da bi se oba pilota resno poškodovala. Pritekli so ljudje in jima nudili prvo pomoč. Ves sovjetski tisk piše z navdušenostjo o edinstvenem primeru letalca, ki je v smrtni nevarnosti zase, v opisanih okolščiinah z neverjetnim pogumom in hladnokrvnostjo rešil svojega to-veriša. AJ ZA VSE Polagati na rane pajčevino, je nevarno praznoverje. Poleg vsakovrstne umazanije in prahu je namreč mogoče, da so v pajče-vini tudi bacili tetana, ki povzročajo strašni mrtvični krč. Najmanj vode je med telesnimi organi v kosteh in tolšči, največ pa v krvi in mišicah. Da se obvarujemo zebne gnilobe, moramo po vsaki jedi spraviti njene delce iz presledkov med zobmi in usta dobro oplak-niti. Se zanesljiveje pa je, da si damo približno vsakega četr leta zobe pregledati po zobozdravniku. Arabci za Abesince Dopisnik arabskega lis-ta »E1 Gehad«, ki izhaja v Kairu, je posetil te dni emirja Abdulaha, vladarja Transjordanije, in sta se med drugim pogovarjala o težkem položaju, v katerem je sedaj Abesinija. Pri tej priliki je emir povedal nekaj tehtnih besed. »Noben musliman in Arabec ne bo pozabil,« je dejal, »da je dežela, ki je ščitila islam v njegovi mladosti sedaj slabotna in brez pomoči ter da ne more doseči izpolnitve svoje edine želje, da bi jo pustili na miru. Abesinci so kakor Arabci šibko in miroljubno ljudstvo. Abesinci so eno izmed najstarejših krščanskih ljudstev in zato bi bila v prvi vrsti dolžnost drugih krščanskih ljudstev da so Abesincem pomagala. Namestu tega doživljamo prizor, da 6e iz Rima prestolice krščanstva širi val sovraštva proti majhnemu narodu, kar je povsem v nasprotju z duhom krščanstva Zdravilo proti ločitveni maniji Zdravnik dr. Seale Harris iz Birming-hama v državi Alabami trdi, da je odkril učinkovito sredstvo proti ločitveni maniji. »Večina žen, ki se hočejo ločiti«, pravi, »trpi preprosto za nevrastenijo in preveliko množino inzulina v krvi.« Ko je ugotovil ta vzrok, je tudi izdelal serum za ločitvene paciente. Preizkusil ga je najprvo na neki dami, ki je imela navado, da je v prepiru lučala svoje lonce in kožice možu v glavo. Po nekoliko injekcijah je postala baje ljubezniva, popustljiva, idealna žena. Kupuj domače blago! Vojaška vzgoja italijanske mladine na počitnicah Skrivnost piramid Odkritje nepoznanega, 4000 let starega mesta — Uganka piramidnih zgradb rešena Italijanska vlada je poslala 50.000 otrok na počitnice k morju. Slika kaže skupino teh otrok, ki se morajo med kopanjem vežbati z orožjem V London se je vrnil znam angleški arheolog Edvvard Armv.lage, ki je s svojimi najnovejšimi odkritji zelo obogatil naše znanje o starem Egiptu. Nedaleč od velikih piramid je odkril v pesek zakopano mesto, o katerem doslej nismo ničesar vedeli. Armvtage je hotel prav preiskati samo veliik kup kamna v bližini piramid, ki so ga smatrali za ostanek nedovršene piramide in mu niso posvečali posebne pozornosti. Pred nekim časom ra je izrekel egi-petski arheolog Selim Hasan domnevo, da gre tu bržkone za ostanek grobnice kakšii? ga vladarja. Armvtage je nato te ostanke preiskal in odkril, da so bili nekoč r^s grob kraljice Kent-Kavese, prve vladarice v zgodovini človeštva, ki je vladala samostojno in jo omenjajo tudi napisi v poznejših piramidah pete dinastije. Pri tem ie Armvtage zadel v sosedstvu na ostanke pra davnega mesta. To mesto se je ohranilo pod peskom s svojimi temeljnimi zidovi, cesiami i pod. skoraj popolnoma. Kaže nam, da so graditelji tedanje dobe — ostanki so stari okrog 4000 let — dosegli izredno visoki stopnjo tehnike. Evropa se je šele pred 200 leti povzpela tako visoko. Obsežne naprave so bele za to. da je imelo vse mesto dovolj vode, hiše pa govore o komfortu, ki je ia-ravnost presenetljiv. V vseh hišah so bile n. pr. kopalnice, prostori za vratarje, jedilnice, spalnice, shrambe, kuhinje. Po sienah se je deloma še prav dobro ohranil vsakovrsten okras, gradbeni material je bila ope ka. ki je vzdržala 4000 let. Skozi vse nesto je šel velik, predoru podoben hodnik, ki je morda rr bil vojaškim namenom. Iz teza, kako eo razporejene ceste, pa bi bilo sklepati, da so tedaj že premišljevali o p.ob-lemih ureditve prometa. Armvtageova ekspedicija je imela Te en uspeh, ki ga bodo vedeli strokovnjaki pravilno ceniti. Do danes namreč ni bilo mogoče razložili, kako so Egipčani pri graditvi piramid in drugih naprav dvigali ogromne kamenite kvadre. Da jih niso mogli enostavno z rokami in nosnicami, je bilo jasno. a ker niso doslej našli niti risbe kakšne naprave, ki bi sponrnjala na škripec, je o?talo to vprašanje zavito pač v temo. Vsi so bili vsekako prepričani, da stari Egipčani škripce n:so poznali. Toda v novoodkri-tem mestu je našel Armvtage iz kamna izdelen sistem škripeevia. ki je tako poma gal pojasniti staro skrivnost. Revmatična obolenja Vzroki še niso docela znani — Trganje prvi in pravi znak obolelosti O vzrokih revmatičnih obolenj smo še zelo malo poučeni. Nekateri trdijo, da so posledica posebnega bacila, drugi menijo, da nastanejo pod vplivom z bacili okuženih gnilobnih središč v zobeh, bezgavkah i.t.d. Po vsej priliki bo resnica nekako v sredi in nastajajo ta obolenja po skupni zaslugi vnanjih okvar in določenih bacil-nih vrst. Sodobne opazovalne metode so Zanimive številke Najstarejša mehiška mati je ga. Maria de Jesus Madelano, ki šteje 120 let. Njena najmlajša hči šteje 70 let. Najmlajša mati pa je Guadalupe Leon Portugues de Vega, ki šteje 14 let in ima že dva otroka. Na Augleškemse rodii na 1000 deklic 1032 dečkov. Sinček nekega avtomobilskega vozača v bližini Stuttgarta ima štiri žive prababice, štejejo 96, 92, 90 in 74 let, skupaj torej S 52 let. Angleški slovar vsebuje kakšnih 80.000 besed, povprečni Anglež pa jih uporablja le 850. Pirvo transfuzijo krvi je izvršil francoski zdravnik Jean Baptiste Denis 1. 1667. Potem pa sta papež in parlament ta postopek prepovedala. V nekaterih velemestih pobirajo ta čas prah na cesti z motornim vozilom, ki je opremljeno s sesalnim strojem. Ti vozovi počistijo na uro 15 km. cest, v enem dnevni torej povprečno 100 km. (kakor n. pr. v Ljubljani). Največ otrok ima na Angleškem neka gos>pa Nelnsova, namreč 27. Jezero Titikaka je znamenito tudi po tem, da ima 7 ali 8 vrst rib, ki jih ne najdemo v nobenem drugem jezeru na svetu. Dnevna svetloba se da ugotoviti še v morski globini 400 m. Čajni grm daje na leto približno 1 kg. listov, žetev pa se lahko prične večinoma šele po 3. letu. odkrile ognjišča vnetij tudi v mišicah, pa ni čudno, da se pojavlja revmatično obolenje navadno najprvo z bolj f.li manj hudim trganjem v obolelem mišičevju. Sicer pa mišice niso edine, ki lahko zapadejo revmi. Prav tako se njene spremembe pojavijo lahko na kitah, v sklepih, delih hrbtenice, živcih in včasi tudi v notranjih organih. So n.pr. revmatične spremembe v vratu, ki se pojavljajo kot prava vnetja v tem udu, a ljudje se posebno boje^ revmatičnih obolenj na srčni mišici. Neredka so tudi revmatična vnetja zarebr-; ne mrene, revmatični kožni izpuščaji in ce-; lo revmatične spremembe roženice in šare-nice. Vsekako ni prav, če ne upoštevamo začetnih znakov revmatizma, n. pr. trganja, in se ne lotimo zdravljenja po vseh previlih. ko se ti znaki zaostre. ANEKDOTA Pod posteljo francoskega romanopisca Evgena Sueja je bila krsta. Neki prijatelj ga je vprašal, kaj to pomeni. Sue je odgovoril: »Predvsem bil prisiljen, da si najamem posojilo pri oderuhu prve vrste. Mož me je prisilil, da sem vzel celo vrsto novih krst namestu denarja. Krste sem prodal,' eno sem si za spomin le ohranil. Potem sem ugotovil, da ni primernejšega mobi-Ijara za ohranitev hlač, nego so krste.« VSAK DAN ENA Plesišče na morskem dnu V razkošnem ameriškem morskem kopališču Miamiju (Florida) so pred kratkim otvorili nenavaden plesni lokal. Slici ogromnemu potapljaškemu zvonu 6 m pod morsko gladino, Do 50 ljudi lahko pleše v tem lokalu, ki je popolnoma suh. Najzanimivejša stvar pri tej plesni dvorani pa so njene steklene stene, skozi katere imajo ljudje razgled po morju in njegovem življenju naokrog. Plesni orkester svira na kopnem, glasbo prenašajo z zvočniki na dno morja. »Malo preveč ste skočili, dragi gospod!« (»Everybodvs weekly«) EINAR SWENSEN: V levjem žrelu Na krovu razkošnega parnika, ki vozi med Madrasom in Madagaskarjem, smo imeli v prvem razredu potnika, temnega v dvojnem zmislu besede. Bil je Bengalec temne polti; in tisti, ki so imeli na krovu prvo besedo, so trdili, da je tudi njegova preteklost precej temna- Širile so se govorice o njegovih pustolovskih poklicih, ki jih je Ind opravljal ali pa jih še opravlja: govorilo se je o trgovini s sužnji, o tihotapljenju mamil, o predrznem krotenju zveri, zvodništvu, politični skrivni policiji... o vseh poklicih, kjer se da imenitno zaslužiti z majhnim delom. Mornarji belokožci in potniki bele polti so se Bengalca ogibali. Niso se z njim zapletali v govor, kakor ne bi bi! vreden njihove družbe- Ker je bil zaradi svoje skrivnostne preteklosti na slabem glasu? O. ne, zaradi tega ne. To bi bili vsi prizanesljivo prezrli. Toda Bengalec je bil člo\ek drugega plemena, druge barve, in zato se belci niso hoteli družiti z njim. saj bi bilo takšno občevanje po predsodkih, ki so pri belcih v navadi, nečastno. * Ladijski zdravnik je sedel nekoč popoldne na krovu ladje, na vzhodni strani, ki je bila že v senci in zato hladnejša. Predsodki vzhoda in zapada ga niso zanimali. Zanj je bil Bengalec prav tako potnik kakor vsi drugi. Neko razliko med njimi in drugimi pa je moral ladijski zdravnik vsekakor ugotoviti: temnopolti potnik je bil zanimivejši kakor vsi drugi. V roki je imel zdravnik stekleničico zdravila rdečkasto rjave barve. Pravkar je bil prišel iz kabine, kjer je imel neko klijentko: nervozno damo- Po krovu se je plazila mačka, ki so jo imeli na ladji že bogve kako dolgo, da je postala čisto domača. »Z našo mačko bom napravil nedolžen, neškodljiv poizkus,« je dejal zdravnik Ben-galcu. Na listič iz svoje beležnice je kanil nekaj kapljic iz steklenice in pomolil list mački. Mačka je list povohala, potem pa je postala čudno nemirna. Hlastno, sunkovito je premikala glavo sem in tja, cele sekunde se je vedla kakor plešoč derviš in strmela z izbuljenimi očmi okoli sebe kakor kakšno bitje, ki ima nenavadne privide. Im čudno; tudi Bengalca je prevzelo skrivnostno razburjenje, ko je z drgetajočimi nosnicami vdihoval vonj kapljic. In roka mu je zlezla na čelo, na teme, na vranje črne lase, kakor bi ga mučil strahoten spomin. »To je tinetura valerianea,« je šepnil. »Da, v tej stekleničici je tinetura valeria-nae,« je začudeno potrdil ladijski zdravnik-»Baldrianova tinktura.« Izcedek iz božjast-nice.*) Mačke so zaljubljene v ta vonj, zato imenujejo božjastnico tudi mačje zelišče. Za človeka je baldrijan pomirjevalno sredstvo, zelo občutljivo mačko pa utegne spraviti prav v nekakšno ekstazo, zamaknjenost . .. »In zaradi njega časih kar pobesne male mačice .. • in tudi krvoločne velike mačke,« je dodal Bengalec in glas mu je vzdrhtel. *) božjastnica je valeriana officirialis. Ko se je nekoliko zbral, je začel pripovedovati: »Pred nekaj leti je kazal v mestu Bom-baju neki indski krotilec levov svoje umet-nije. Bilo je v nekem cirkusu na glavnem bulvarju. Na krotilčevem sporedu je bila tudi točka, ki je sicer znana in pogosta, a vzlic temu zelo nevarna in tvegalna: lev odpre na stežaj svoje žrelo, krotilec zagrabi z obema rokama njegove čeljusti, kakor bi jih hotel držati vsaksebi, in vtakne potem svojo glavo v levje žrelo. Ta točka je nadvse učinkovita. Gledalca izpreleti, kakor bi tičala njegova glava v žrelu leva in prijetno olajšanje začuti, pa tudi nekoliko razočaranja, ko je krotilčeva glava spet iz strašnega žrela. »Kralj kralja živali« — tako se je imenoval v svoji glumaški bahavosti krotilec levov — je imel pomočnico, ki mu je med njegovo najnevarnejšo točko pomagala v kletki Bila je očarljivo lepo dekle, mešanka nenavadno skladne, popolne postave. V njenih žilah sta tekli indska in evropska, najbrž portugalska kri. V lesketajoči 6e obleki, obšiti s steklenimi biseri je čepela med predstavo v kotu kletke in piskala na preprosto piščalko neko melodijo, podobno tisti, ki jo slišimo pri krotilcih kač . Zakaj se je iznenada zbudilo v srcu tega dekleta sovraštvo do krotilca levov? Kdo more to doumeti? Kdo ve, zakaj ženske neizmerno ljubijo, zakaj neizmerno sovražijo? Morda je bila ljubosumnost, morda ranjena niče mu most tisto čuvstvo, ki je igralko pripravilo do sklepa, da umori svojega prijatelja in mojstra? Nikoli si še ni nihče domislil zahrbtnej-šega umora. Na vonju tega rastlinskega izcedka, te baldrijanove tinkture bi moral priplavati angel smrti. Preden je stopil krotilec zveri v kletko, se je njegovi pomočnici posrečilo, da je orosdla njegove gladke lase z neko tekočino- To je storila skrivaj, ne da bi bil kdo opazil, kakor bi ga bila zaljubljeno božala. Tekočina je bila mešanica baldrijanove tinkture in nekega dra-žilnega soka, ki ga je odkrila med številnimi strupi indskega skrivnostnega čarovništva. S tem je igralka na piščalko hitro orosila krotilcu lase, trenutek preden se je začela predstava. Upala je: če bo krotilec vtaknil glavo v levje žrelo, bo zver začutila dra-žilni vonj baldrijanove zmesi. Ogromno mačko bo prevzelo vznemirjenje. Savsnila bo? s podzavestnim gibom bo zaprla na široko odprto žrelo, in v človeško glavo v žrelu se bodo zasadili zobje roparice in jo do smrti ranili... Kakšen grozoten, a vendar osrečujoč pogled za žensko, ki hlepi po maščevanju!.. • To je bil dobro premišljen morilski načrt krotilčeve pomočnice, igralke na piščalko. Ko je prišel pričakovani trenutek, je pognal krotilec leva kakor vselej na lesen podstavek, pregrnjen s preprogo. Svojemu krotilskemu vplivu je tako zaupal, da se je kakor zmerom približal živali z golimi rokami, brez strašilne pištole ali kakšne druge potrebščine, ki se dobro obnese v nerodnem položaju. Kakor prastara uspavanka se je začula pesem igralke. Kako čudno je gledala ta ženska moškega! Toda on tega ni opazil. Na svoji glavi je imel z zahrbtno tinkturo zapisano smrtno obsodbo in ni ve- del zanje. Lev je odprl žrelo. Njegovi zobje so mo" rali vzbujati grozo. Gledalcem je v napetem pričakovanju zastal dih- Glas piščali je bil kakor vriska-, nje kače . Krotilec je pritisnil roke ob čeljusti m začel počasi lesti z glavo v žrelo zveri. Tedaj pa je izpreletel izkušenega krotilca nenaden občutek, svarilni glas njegovih napetih, čuječnih živcev. Komaj slišno renčanje podobno daljnemu, daljnemu viharju se je oglasilo iz prsi zveri. Prsti moža so začutili za zobovjem pridušen drget, hotenje, da bi zver zaprla čeljusti. — Poslednji trenutek! — to spoznanje je obšlo krotilca. Ven iz levjega žrela! Ven iz kletke! Možak je iztrgal glavo iz žrela zveri in planil v dveh treh skokih čez železno ograjo. Z lesenega podstavka se je pognal lev na igralko in jo razmesaril, preden ji je kdo utegnil pomagati... Ko je potem krotilec segel v svoje lase in je zaznal, da je njegova dlan od baldri-jana in levove sline, je odkril zvezo, odkril je dekletovo krivdo- In vendar... kolikrat sem si — reči hočem — kolikrat si je krotilec pozneje očital: morda bi bil lahko takrat, ko je v blaznem strahu zbežal iz ječe, rešil igralko strašne usode ... Bengalec na krovu ladje je končal svojo povest. Kakor bi se bile njegove misli izgubile nekje daleč, je zavihal rokav svoje srajce in začel sTepo opazovati svojo desno laket, ki' je bila vsa polna brazgotin, takšnih brazgotin, kakršne imajo pogosto ljudje. ki imajo dosti opravka z zvermi. urejuje Davorin Ravljea. — Izdaja ea aonzorcij »Jutra« Adolf Ribnikai. — Za Narodne tiskarne d. d. kot tiakarnarja Prane Jezeršek. — Za tnaeratnl del Je odgovoren Aloji Novak. — Val f Ljubljani