Poftnt» ptefaw t y>H>*M C«na Dli V- Stev. 106 V Ljubljani, petek 10. maja 1940 Leto V Nemčija napadla Bdgilo. Holandll« hi Lnksanbuni Belgija je zaprosila pomoč od Francije in Anglije Nemški ultimat Belgiji, Holandiji in Luksemburgu, izročen ponoči, trdi, da gre Nemčija varovat nevtralnost teh držav Nemci bombardiralo belgijska in holandska mesta _ Pariz, 10. maja. V prvih jutranjih urah so nemške čete, ki so se zadnje dni zbirale vzdolž holandske in belgijske meje - vdrle na holandsko, belgijsko in pa luksemburško ozemlje. Čeprav so nemški odgovorni državniki zadnje dni izjavljali, da bo Nemčija spoštovala njihno nevtralnost. Zdi se, da sta belgijska in holandska vlada poklicali na pomoč francosko in angleško vojsko. r J Belgijska vlada je ponoči poklicala na pomoč Francijo in so francoske severne armade dobile povelje, naj vkorakajo na belgijsko ozemlje. Belgijska vlada je poslala francoski vladi nujno prošnjo, naj ji Francija pomaga ohraniti njeno samostojnost. Podobno prošnjo je poslala Belgija tudi Angliji. Belgijski radio je razglasil splošno mobilizacijo v Belgiji. Po vsej državi je bilo takoj razglašeno ' ' Amsterdam, 10. maja. Holandska kraljica Vilhel-mina je izdala na svoj narod proglas, v katerem pravi, da je Nemčija prekršila holandsko nevtralnost ter " ' napadla. Ljudje naj bodo mirni, zakaj holandska vlada bo proti napadalcu storila svojo dolžnost. Bern, 10. maja. o. Nemški radio je ponoči ob 0.15 oddajal izjavo propagandnega ministra dr. Gdbbelsa, da je nemška vlada poslala ponoči belgijski, holandski, luksemburški viadi ultimat, v katerem pravi, da so dogodki od zadnje jeseni dalje kazali, da mislita Anglija in Francija napasti Belgijo in Holandijo ter Luksemburg, o tem so pričale tudi razne vojaške priprave ter vpoklici čet v Belgiji in Holandiji. Nemčija je zadnje čase dobila vse dokaze za to, da bo do an- gleškega in francoskega napada res prišlo. Razen tega je bilo ugotovljeno, da so angleški in francoski vojaki že v Belgiji in Holandiji in da angleška letala uporabljajo holandska letališča za napade proti Nemčiji. Zaradi tega je bila Nemčija prisiljena, da zavaruje belgijsko, holandsko in luksemburško nevtralnost in je kancler Hitler dal generalnemu štabu nalog, naj izvede vse potrebne ukrepe. Nemška vlada je holandsko, belgijsko in luksemburško vlado obvestila o teh ukrepih in o tistih, ki jih bo še sprejela. Nemška meja. DNB objavlja z včerajšnjim datumom naslednje uradno sporočilo: Zaradi sedanjega položaja Nemčija ni v tem boju na življenje in smrt pripravljena držati križem rok. Ker sta ta boj vsilili Nemčiji Francija in Anglija, zato ne more pričakovati angleškega in francoskega napada ter pustiti, da bi prišlo čez Holandijo in Belgijo do bojev na nemškem ozemlju. Zaradi tega je nemška vlada dala nemškim četam nalog, naj z vsemi vojaškimi sredstvi, ki so nemški vojski na razpolago, rešijo nevtralnost teh pokrajin. Nemške čete ne priha- Veliko mirovno romanje na Zaplaz V ' Čatež, 9. maja. Dne 19. maja bodo na dolenjsko Brezje, na Zaplaz, poromali vsi tisti, ki jih je prizadela pretekla svetovna vojna. Z njimi bodo šli njihovi prijatelji in somišljeniki, ki si v teh težkih časih žele miru, ker se zavedajo, kakšno gorje na svet prinaša grozotni vihar vojne. Tam se bodo znašli v prvi vrsti Dolenjci in Štajerci s Posavja, prihiteli pa bodo romarji tudi od vseh štirih oglov naše prelepe slovenske zemlje. Napotili se bodo k Mariji, Kraljici miru in se ji priporočili, naj pri svojem ljubem Sinu izprosi, da bi bilo priza-nešeno z novimi vojnimi grozotami, ki bi našo ljubo, mirno domovino in njene krotke, delovne ljudi znova pahnile v nesrečo. Za la veliki praznik so prireditelji zasnovali spored, ki ga objavljamo. Spored, ki ga je določil .župni urad na Čatežu pod Za-plazom v soglasju s prireditelji: 1. Vsi udeleženci romanja naj pridejo, če le mogoče, s prvimi jutranjimi vlaki s pristankom od strani Sevnice v Trebnjem, od ljubljanske, kočevske in novomeške strani pa s pristankom na Veliki Loki. Na teh postajah sedejo v naročene avtobuse ali pa gredo peš na Čatež, kjer je zbirališče od vseh strani došlih pred župno cerkvijo. 2. Od župne cerkve s Čateža ob bo 9 sprevod romarjev s sv. razpelom na čelu v spremstvu duhovščine na Zaplaz. V sprevodu bodo peli Marijine pesmi in molili rožni venec z iskreno prošnjo k Mariji, Kraljici miru, za mir. 3. Ob 10 bo verski govor dekana g. Tomažiča iz Trebnjega. 4. Nato bo sv. maša z izpostavljenim Najsvetejšim. Daroval jo bo novomeški kanonik g. Ivan Šešek ob petju doajenih Marijinih pesmi, trebanjskega pomožnga nSfikega zbora in s sprernlje- vanjem trebanjske godbe. Pri službi božji strežeta dva vojna invalida. Med sv. mašo bo sv. obhajilo za romarje. Na Čatežu bodo spovedniki spovedovali že v soboto od 17 dalje in prav tako na dan romanja od 4—9. Ob 6 je maša z izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Pred in po maši je sveto obhajilo. Slede maše za romarje došlih dušnih pastirjev. 5. Po 10. sv maši zborovanje na Zaplazu pred Marijino cerkvijo. Otvoritev z državno himno. Pojo pevci iz Trebnjega in romarji ob spremljevanju godbe. Slede pozdrav in po en govor vojnih žrtev iz Novega mesta, Trebnjega, Sevnice in iz Ljubljane. Govorili bodo: Perovšek, poštni uslužbenec, Trebnje; Senica, občinski tajnik v Senovem pri Rajhenburgu; Jurak, Novo mesto. Zaključek zborovanja z »Lepo našo domovino«. Pojo pevci iz Trebnjega in romarji ob spremljevanju godbe. Po zborovanju pete litanije Matere božje v zaplaški cerkvi. 6. Nato odmor in kosilo. Kdor želi imeti pripravljeno kosilo, mora to do binkoštnega ponedeljka obvezno javiti vojnemu invalidu Josipu Juraku v Novem mestu. Zaradi boljše orientacije glede udeležbe pri romanju na Zaplaz je želeti, da bi posamezne občine javile število romarjev. Za to uslugo se vljudno priporoča pripravljalni odbor. 7. Ob 15 šmarnice in slovesne pete litanije v župni cerkvi na Čatežu. Po litanijah molitve za padle in rajne vojne žrtve iz svetovne vojne. Pevci zapojo nekaj žalostink, »Doberdob« itd. 8. Nato slovo in razhod na domove. Pripravljalni odbor v Novem mestu prireja romanje in zborovanje na Zaplaz, k nebeški Materi Mariji, Kraljici miru, z edinim namenom in ciljem, da nam Ona, katere vsaka prošnja je usli- jajo v Belgijo in Holandijo kot sovražnice belgijskega in holandskega ljudstva, zakaj odgovornost za ta nemški korak nosita Anglija in Francija, ki sta v vseh podrobnostih pripravljali aapad proti Nemčiji na belgijskem in holandskem ozemlju. Krivi sta belgijska in holandska vlada, ki sta trpeli in celo podpirali francosko in angleške priprave na svojem ozemlju. Nemška vlada izjavlja, da Nemčija ne namerava niti sedaj niti v bodoče v ničemer okrniti holandsko in belgijske neodvisnosti, niti njihove evropske ali čezmorske posesti. Belgijska, holandska in luksemburška vla-da imata še vedno možnost, da v zadnji uri rešita svoje ljudstvo ter silita vse potrebno, da ne bo nemška vojska naletela na noben odpor. Nemška vlada vabi obe vladi, naj izdata v ta namen takoj potrebne zapovedi, če bodo nemšlce čete v Belgiji ali v Holandiji naletele na kakršenkoli odpor, bo ta odpor strt z vsemi možnimi sredstvi. Kar se tiče posledic in žrtev, ki bodo neizogibno prišle, bosta za to nosili izključno odgovornost belgijska in holandska vlada. Amsterdam, 10. maj’a. o Holandsko vrhov-no poveljstvo je takoj po sprejemu nemškega ultimata spravilo v akcijo ves obrambni aparat. Holandija je napovedala Nemčiji vojno. Odprli so takoj vse zapornice ter spustili vodo na obmejno ozemlje, da bi preprečili napredovanje nemških motoriziranih enot. Newyork, 10. maja. Havas: Ameriške radijske postaje sporočajo, da so bili Rotterdam, Haag in Amsterdam ter bližnja letališča bombardirana. Razen tega so se spuščali iz nemških letil vojaki, ki so bili oblečeni v holandske uniforme. Nemške čete so prekoračile mejo pri Rohrmondu ter prodirajo v Belgijo čez reko Meuse. Bruselj, 10. maja. AA. Havas: Radijska postaja v Hilversundu sporoča, da je ponoči letelo več tudij letalskih eskadril nad Nizozemsko v višini okoli 2000 m. Protiletarsko topništvo je povsod stopilo takoj v dejstvo. Letala so letela nad Lejdenom in drugimi kraji v smeri z vzhoda proti zapadu. Davi ob 4.30 je veliko število nemških letal letelo nad okolico Anversa. Protiletalsko topništvo je stopilo takoj v akcijo. Nemci so bombardirali Anvers in porušili več nevojaških stavb. 1 šana, izprosi pri Vsemogočnem mir med sprtimi in pobesnelimi narodi, nadalje da bi vojna vihra prizanesla Balkanu in s tem tudi naši domovini. Jugoslovani ne poznamo sovraštva in iskanja nadoblasti nad drugimi narodi, zato upa pripravljalni odbor, da bo s svojo globoko versko in patriotično zamislijo uspel ravno tam, kjer mnogi ne iščejo pomoči. Zato prosimo priporočila za udeležbo romanja vsakogar, kdor čuti in misli z nami. Pripravljani odbor za romanje na Zaplaz. N : -V/ . ■:'" &> 'J, in veliko. Ogromna večina prebivalcev je švedske narodnosti, nekaj malega je Rusov in na skrajnem severnem delu države živi nekaj tisoč Laponcev. Tu so Švedi spremenili mesto Boden v velikansko trdnjavo. Pravijo, da je nezavzetna in v njeni okolici ima švedska kopna vojska vsako leto vaje. V državi nepismenosti ne poznajo, sploh pa veljajo Švedi za zelo omikane ljudi. Številne univerze, srednje in strokovne šole skrbijo za izobrazbo vseh državljanov. Prav tako so na ki so gi i letala Ušinin »SLOVENSKI DOM«, dne 10. maja 1940. tStev. 106. Kdo bo zmagal - ladja ali letalo Če si hočemo vprašanje »pomorska ali zračna J bost. Iz višine 1200 metrov vidi letalec ladjo kot od bližje pogledati, ne smemo pustiti v ne skušenj. Od kar človek plove po morju, vedno eo ee- slišali glasovi, ki velikim boj- eila mar zgodovinskih nim ladjam osporavajo epoeobnost in okretnost ter jkn odrekajo tisto veliko udarnost, za katero so namenjene. Kadar koli je zagledalo beli dan kakšno novo orožje, se je vedno mislilo, da je to tisto etrašno sredstvo, ki bo pogubilo V6ako mornarico. Toda kakor so bojne ladje premagale najprej svojega najnevarnejšega nasprotnika — vodo, in niso bile več igrača valov, tako do danes še nihče ni iznašel orožja, ki bi bilo bojni ladji kos. Bojna ladja je kos vsakemu orožju Ko so se pojavile granate, je bilo to vsekakor nevarno orožje. Toda kmalu so našli proti orožje. Bojne ledje so začeli »oblačiti« v jeklene oklepe, ki eo prebojnost granate zelo zmanjšali, če jo že niso naredili neškodljivo. Poleg tega pa 6o začeli graditi ladje tako, da eo bile razdeljene v več predalov, da če je granata le poškodovala ladjo v notranjosti, ni bilo nujno, da se je tudi potopila, če ni bila seveda tako prerešetana, da ji tudi prcdalčje ni nič pomagalo, V kolikor se je večala udarnost in probojnost granat, v toliko so Ladje obdajali z boljšimi in močnejškni jeklenimi oklepi. Kljub temu pa se hitrost ladje ni zmanjšala. Proti torpedom so bile ladje zavarovane s posebnimi varovalnimi ploščami in sicer na mestih, kjer je bila ladja najbolj občutljiva. S tem je bila moč podmornice precej prizadeta, poleg tega pa so ladji v borbi proti podmornici pomagale še posebne opazovalne priprave za odkrivanje potopljenih podmornic in podvodne grante. Poleg vsega tega pa &o bili konvoji (spremljevalni sistem ladij) tako učinkovito orožje, kateremu podmornica ni bila kos. Kot učinkovito orožje proti minam so 6e izkazale nalašč za to zgrajene ladje, ki 60 nevarne mine lovile in jih uničevale, ali pa so ladje obdali s posebno pripravo. Veliko razburjenja in prahu je dvignilo novo orožje — magnetične mine. Toda kmalu je bilo tudi to strašno orožje na tleh ki danes ni več tako nevarno in pričakovanja, ki so ga od tega orožja imeli, se ni6o izpolnila. Učinek magnetičnih min se lahko paralizira tako, da 6e mino ujame ali pa sc jo s pomočjo magnetizma naredi neškodljivo. Poleg tega pa »o magnetične mine drago orožje in procent, to je število min, ki res dobro in učinkovito opravijo svojo nalogo, ni tako velik. Razmišljanja za zagovornike zračnih podvigov Skušnja uči, da je šla obrambna tehnika bojnih ladij vedno vštric • tehniko, ki je skušala zadati ladji smrten udarec, Iz tega se ne da glede na le- talstvo eicer še nič dokončnega sklepati, vendar pa je treba vsako navdušenje za take zračne podvige spremljati z budnim in kritičnim očesom. To tem bolj, ker ravno bojne ladje same dokazujejo, da se znajo tudi proti svojemu najralnjšcmu sovražniku postaviti po robu. Pomisliti je treba samo na namestitev protiletalskih baterij na ladjah, na ojačenje zaščitnih plošč, na izdelavo posebnega zračnega orožja za mornarico ter na gradnjo matičnih ladij za letala. Poleg tega pa ima letalstvo odnosno letalo še neko drugo, človek bi rekel prižojeno sla- de6et centimetrov dolgo in poldrugi centimeter široko črto. Proti temu se ne da nič pomagati. Tako vidi letalec veliko ladjo. Kako vidi šele majhno, če letalec hoče, da dosti drago bombo učinkovito izkoristi, se mora spustiti precej nižje, pri tem pa 6eveda izpostavlja 6cbe in je letalo v mnogo večji nevarnosti, kakor če bombardira iz velike višine. Čim se pojavi pod višino tisoč metrov, se lahko vsuje nanj vsak čas toča krogel iz strojnic. Usodna zmota, ki se bo morda zopet ponovila Zdi se, da se bo tudi glede letalstva zopet potrdila resnica, da bo obrambna tehnika dohitela, če ne prehitela napadalno tehniko. So dejstva, ki dovoljujejo take sklepe. Znano je, kakšne uspehe ao se Nemci nadejali v pretekli svetovni vojni od podmornic, ki so jih začeli graditi na veliko. Podmor-niška vojna je Angležem res prizadejala hude izgube in jih 6pravila v zelo resen položaj, toda končno so jih le ugnali. Takrat so Nemci sposobnost in uspešnost podmornic precenjevali ter tako zagrešili usodno napako. Zdi se, da so danes storili isto napako, ko precenjujejo udarnost zračne sile. Kako daleč smemo sklepati o tem glede na današnjo vojno, pa prihodnjič. (d) Kdor vidi vsepovsod same prepade, še davno nima globokega pogleda. Angleški mornariški minister Churchil »sovražnik Nemčije št. 1« med kanadskimi letalci švedska - velika nevtralna država na severu Država 82-letnega kralja Gustava V. se ni bojevala že nad sto iet. Celo takrat, ko so hoteli imeti Norvežani svojega kralja, kar bi bili radi Švedi s silo preprečili, da bi se Norveška ne ločila od Švedske, je kralj Gustav s svojo miroljubnostjo dosegel, da so se mirno razšli. Ob tej priliki je minister G. dejal: »Norvežani nočejo biti več skupaj znanti? V redu: naj si izberejo svojo potk In tako so si Norvežani izbrali danskega princa za svojega sedanjega kralja Hakona Sedmega. Prebivalstvo, rudno bogastvo ter Industrija Kraljevina Švedska je prav za prav velesila Skandinavije in šteje blizu 7 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Stockholm je zelo moderno je švedske skraj- La- v Prav tako so na »Potujoči grm« bi lahko rekli temu ogromnemu vejami, da ga ne bi po vrhu pokrili z velikimi na j višji stopnji skoraj vse športne panoge, za kar ima največ zaslug sivolasi vladar. Švedska je silno bogata na železnih rudah. Produkcija železne rude je znašala leta 1937 15 milijonov ton, od katerih je izvozila 12 milijonov ton v Nemčijo in 2 milijona ton v Anglijo. Naslednje leto pa je znašal izvoz v Nemčijo nekaj manj kot 9 milijonov ton, in to zaradi nesporazuma v plačilu. Švedsko železo je med najboljšimi na svetu. Državna industrija je na zelo visoki stopnji in krije vse potrebe domače vojske. Prav tako prejema tudi velika naročila iz tujine, kjer so njeni izdelki zelo upoštevani, saj spadajo med najboljše na svetu. Največja tovarna orožja je Bofors, ki izdeluje vse, od patrone do bojne ladje. Kopna vojska, mornarica in letalstvo Kako so Švedi miroljubni, je dokaz, da so imeli do leta 1932 pod orožjem samo 14.000 mož in se je to število šele lansko leto povzpelo na 60.000. Po mobilizaciji šteje švedska kopna vojska okrog 400.000 mož, kar je za obrambo nevtralnosti vsekakor potrebno. Vojaški rok je zelo kratek, ker so Švedi tako visoko izobraženi, da jim ni potrebna daljša kadrovska služba. Za obrambo Nordlanda in velikega otoka Gotlanda, južno od prestolnice, so sestavljeni posebni oddelki. V vojnem stanju lahko Švedska mobilizira skoraj milijon izvežbanih in najmoderneje opremljenih vojakov. Oddelki so večinoma motorizirani, topništvo razpolaga z vsemi vrstami topov, prav tako z oklopnimi avtomobili in tanki. Močno in moderno je tudi švedsko letalstvo, ki se deli na pet polkov in obsega vse vrste letal. Vsa letala izdelujejo izključno domače letalske tovarne, od katerih je pet zelo velikih, urejene pa so po domačih in deloma tudi po angleških načrtih. Koliko vojaških letal ima danes Švedska, ni znano, vsekakor pa mnogo nad 500. Letala so nekatera tudi tromotorna; lovci dosežejo nad 500, bombniki pa do 450 km hitrosti na uro. Ponos kraljevine Švedske pa je vsekakor njena vojna mornarica, ki šteje okrog 100.000 ton in spada med najmočnejše na Baltiku. Švedska admiraliteta je mnenja, da lahko obrani obalo pred vsakim tujim napadom. Jedro švedske oborožene sile na morju so tri bojne ladje tipa »Kraljica Marija« in »Gustav V.«. Vsaka ima po 8000 ton. Oborožene so s štirimi topovi kalibra 280 mm in z nekaj manjšimi. Pomorski strokovnjaki trdijo, da imajo dosti močnejše oklepe in da so v vsakem oziru boljše od nemških »žepnih oklopnic« tipa »Deutsehland«. — Močnejši nemški vojni ladji sta bili edino »Gnei-senau« in »Schavnhorst« (26.000 ton vsaka). Dalje imajo 5 obalnih lahkih oklopnic od 2600 do 4000 ton, dve lahki in zelo hitri križarki, matično ladjo za 11 letal, s šestimi topovi kalibra 150 mm, 14 torpednih rušilcev, 9 torpedovk, 16 podmornic za obalno službo, 15 minonoscev, 10 lovcev min in okrog 40 motornih torpedovk po 20 do 50 ton. Švedske ladjedelnice trenutno dogotavljajo nekaj podmornic, nekaj torpednih rušilcev, nad 10 pomožnih enot in več kakor deset motornih torpedovk. V zadnjem času pa je švedska vlada kupila v Italiji 4 rušilce, ki so že na poti v domovino. Kakor vidimo, si prizadeva sivolasi vladar modro ohraniti in zagotoviti tradicionalno nevtralnost svoje države. Omembe vredno je tudi to, da je Gustav V., ko je stopil na prestol, odklonil kronanje. Zaradi tega postavijo ob slovesnostih krono na stol ob prestolu Nj. Veličanstva. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Program radio Ljubljana Petek, 10, maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11 Šolska ura: Proslava materinskega dne (Prva dekliška meščanska šola v Ljubljani). — 12 Za naše prijatelje (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14 Poročila. — 14.10 Tedenski pregled tujskopromet. zveze. — 18 Zenska ura: Ali se more žena uveljaviti v vsaki obrti (ga. Francka Gruden). — 18 20 Slike iz narave (plošče). — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben). — 19 Napovedi, poročila. — 19 20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 19.50 Soc. pogodba med Jugoslavijo in Francijo (g. Joško Rozman). — 20.45 Iz opernega sveta (radijski orkester). — 22 — Napovedi, poročila. — 22.15 Za ples (plošče). Drugi programi Petek, 10. maja: Belgrad-Zagreb: 20.30 Pevski in klavirski koncert. — Bratislava: 19.30 Romunske pesmi, — Praga: 19.25 Opereta. — Sofija: 19.30 Čajkovskega opera »Lvgenij Onje-gin«. — Bcromiinster: 20 40 Jodlerji in lendlerji ter operet, glasba. — Budimpešta: 19.30 Opera, Bukarešta: 20 Simf. konc. — Stockholm-Horl>y: 19.50 Norveške narodne. — Trst-Milan: 17.15 Klavir; 22 15 Operetna glasba. «- Rim-Bari: 21 Ilaydnovih »Sedem besedi«. Tudi utemeljitev. — Vera: »Vedno ei bila zagrizena nasprotnica zakonskega življenja, a vendar «i 6e omožila. Kako to?« — Zora: »Hotela sem se utrditi v svojem prepričanju.« e Prevelika hvaležnost. — A: »Če mi posodiš tisoč dinarjev, bom ostal tvoj večni dožlnik.« B: »Saj se prav tega tudi bojim.« * Težave. — A: »Ali ste imeli kaj težav s svojo francoščino, ko 6le pred 14 dnevi bili v Parizu?« B: »Jaz ne, pač pa Francozi.« * Prezgodaj. — Stražnik pride v trenutku, ko se vlomilec plazi 6 svojim plenom skozi okno. »He, vi — zdi se mi, da prihajam ravno prav!« »Nak, — malo prezgodaj,« odvrne hladnokrvno vlomilec. V omembi o »francoskem uradniku, ki jo govorico razširil«, je jo mojem odgovor na vprašanje o skrivnostnem premirju 7. novembra 1918. Poizvedovanja na ameriškem poslaništvu ▼ Parizu so pokazala, da je tajnik dobil po zasebnem vodu poslaništva telefonsko sporočilo iz francoskega zunanjega ministrstva, in sicer popoldne 7. novembra. »Francoski uradnik« je sporočil, da je premirje podpisano, sporočil, kdaj so bilo ustavljene sovražnosti in tako dalje, ter je prosil, naj tajnik sporočilo odda poslaniku Sharpu. Tajniku se sporočilo ni zdelo sumljivo, saj je prišlo po poti, ki je bila znana kot strogo zaupna in uradna. Od ameriškega poslanika je major Warburton dobil svoje obvestilo, naj ga pošlje v zunanje ministrstvo v Wasldngton, prav tako je tudi kapitan Jackson dobil »uradno« poročilo, ki ga je brzojavil admiralu Wilsonu. Najbrž so sporočila, ki so jih prebrali v več pariških kinematografih, bila iz istega vira. Toda po mojem ni nikdar kak »francoski uradnik« dal ameriškemu poslaništvu 7. novembra vesti n premirju. Po mojem mnenju, ki se v glavnem opira na mnogo pogovorov z ameriškimi in franco' skimi obveščevalnimi častniki, je sporočilo poslaniku Sharpu zelo verjetno dal neki nemški skrivni agent, ki je bil tedaj v Parizu. Precej verjetno je, da se je temu vohunu posrečilo priključiti na zasebni vod med ameriškim poslaništvom in francoskim zunanjim ministrstvom. Morda se mu je to posrečilo še pred meseci, ko je položaj zahteval, je kur poklical poslaništvo, se v gladki francoščini izdajal za uradnika v zunanjem ministrstvu in poslal sporočilo. Lahko je uvideti, kaj je bil razlog za to igro in kakšna je bila njena vrednost z nemškega stališča. Bilo jo znano, da maršal Foch v svojih pogojih ne bo poznal mere. Sodili so, da bi bil on — kakor več zavezniških poveljnikov — gnal Nemce najrajši do Berlina. Nemci so premirje nujno potrebovali in potrebovali so ga hitro. Stali so pred lakoto, zmešnjavo in državljansko vojno. Pridobiti časa je zanje pomenilo vse. Najbrž so se bali, da bi utegnilo priti do usodnih zavlačevanj. Toda zavezniki so bili navzlic zmagi prav tako trudni vojne. Tudi prebivalstvo za zavezniškimi črtami je hrepenelo po miru in po vrnitvi vojakov. Hrepenenje po miru je živelo v vseh srcih. Nemci so to vedeli. Vedeli so, da nevarni vojaški voditelji sovražnih armad ne bodo smeli ostati gluhi do zahtev svojih narodov. Če bi tl zvedeli, da jo podpisano premirje, da sta vojna in prelivanje krvi zares končana, bi bilo moči sklepati, da bo radost tako velika, da ne bi nobena sila tvegala nadaljevanja vojne 'Z ozirom na to, da so vsi potrebni cilji že doseženi. Slo je torej za to, da se razglasi mir in da vojaško vodstvo zaveznikov izpostavijo pritisku glede nadaljevanja vojne. Po mojem se je to zgodilo. In če bo kdaj »francoski uradnik«, ki je bil, kakor mislim, v resnici le nemški vohun na delu v Parizu, če, bo kdaj la uradnik pripovedoval svojo zgodbo ali če bodo kdaj objavili njegovo uradno poročilo v nemškem vojnem ministrstvu, se bo skrivnost o zlaganem premirju zjasnila, drugače pa ne. j Z a de v n L o n d r u. V Franciji sem bil priča najbolj čudni zločinski zadevi, ki sem jo kdaj v kaki deželi sročal. Bila je to »zadeva Landru«. Življenje Henryja Deslreja Landruja, »plavobrndca iz Vilic Gambais«, Čigar glavo sem v zori 25. februarja 1922 videl, kako se je v Versnillesu skotalila z giljotino v košaro, to življenje se človeku sliši kot zgodba iz srednjega veka. Landru je bil morda najstrašnejši zločinec novejšega časa. Bil je obtožen, da je hladnokrvno umoril deset žensk iu enega fanta. Bil je ljubimec 283 žensk in je uganjal obrt zapeljevanja ter morjenja na veliko. Uradna preiskava je ugotovila, da je trupla desetih o