M113. Vc-!j.i po pošli t ■a celo leto naprej K 26-— «a pol leta „ „ 13'- Četrt leta „ „ 6 50 'i fn mesec ^ 7:20 V upravništvu s ■ ■* elo leto n«i>rc| K 20" K§ BOl leta „ ^O1-- leta j t lf m vit' mesei v .v yt>JII| na dom Ž<8 » r« mesec. 'osamezne Štev !0 b Uredništvo I® v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez ...------dvorišče oad tiskarno). — Rokopisi se tit vračajo, netrankirana pisna s? n« sprejemajo Uredniškega telefona štev 74 9 LIuMlnnl v petek, dnč 17. mala mm. Političen list za slovenski narod Leto XXXV. Inserati i tnostop. petitvrsta (72 mm)i enkrat 0 „ « 13 h za dvakrat u „ 0 „ II „ za trikrat c . 9 „ za več ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h Pn večkratnem objavljenih primeren popust. Izhaja .šah dan, izvzemši nedelje IV praznike, ob pol 6. url popoldne UpraVniŠtVO !e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, Inseiate in reklamacije. Oprav n Išktga telefona štev. 188. Po prvih volitvi. Trije so najbolj udarjeni po prvih volitvah: Vsenemci, nemški liberalci in nacionalci in mladočehi. Za prvimi nihče ne joka; pri-studili so se tako, da jim njihovo popolno uničenje vsakdo privošči. Tudi nemški libcralci niso vredni, da bi kdo žaloval za njimi. Nas Slovane pa mora zanimati propad mladoče-liov. Mi smo ta propad že z gotovostjo napovedali pred volitvami; motili smo se Ie v tem, da smo prorokovali, da bodo dedščino mlado-čehov nastopili agrarci, obrtniki in narodni socialci; istina je pa. da so največ plena ix>-Krabili soc. demokratje. In v tem je nekaj tragičnega. Čehi so veljali doslej vedno za najradikalnejše slovanske narodnjake. S skrajnim narodnim radikaliz-mom in liberalizmom so mladočehi nekega dne porazili in skoroda uničili bolj zmerno staročeško stranko; zdaj je pa z enim udarcem rdeča internacionala podrla mladočeško stranko, da ji ostane le še nekaj omajanih stebrov. To se je dalo le slutiti, a ne pričakovati. Edini Hribar je bil tako otročje naiven, da jc na mladočehe že zidal svoje zlate gradove in jc v duhu ž njimi »liiluvil o pokroku«. Tako naiven je mogel biti seveda le liberalni župan ljubljanski, katerega politično obzorje datira še za dvajset let nazaj. Pa splošni propad liberalizma ie moral tudi mladočehe podreti. Izkazalo sc ic, da je bil liberalizem povsod, med Slovani ravno tako kakor med Nemci, le pripravljalna prehodna doba za soc. demokracijo. Obupno piše sedaj mladočeško glasilo Narodni Listy« o volitvah. »Desetletna raztrganost duhov v našem taboru, goreča strast novih in najnovejših političnih in slovanskih strank, ki so se združile k skupnemu naskoku na mladočeško stranko, je nudila naj-pripravne.iše polje soc. demokraški stranki, da je pognala korenine v velike mase delavskega s težkim življcnskim silami vedno hujše se bo-rečega ljudstva po mestih, kakor tudi na deželi.« — Takoj prvi dan je zmagalo 23 soc. demokraških kandidatov, torej skoro 22% vseh 107 poslancev, ki jih imajo Čehi dobiti, in še jih pride 38 do ožjih volitev. Mogoče je torej, da dobe soc. demokratje slednjič celo 55 mandatov, torej čez polovico vseh! Zato poživlja mladočeško glasilo vse češke stranke, da se združijo pri ožjih volitvah proti soc. demokraciji. Ta poziv velja »neodvisnim kmetom« češkim, liberalnim agrarcem. Liberalizem na kmetih je v celi Avstriji šel isto pot: Nikjer se niso libcralci upali med kmeti pokazati kot libcralci, ampak povsod so nastopali kot »samostojni« ali »neodvisni« kandidati s skrajno radikalnimi obljubami. A povsod so bili ti liberalci od kmetov tepeni. Pred volitvami je pisalo češko agrarno glasilo: — »Mi nečemo nobenih kompromisov, saj bomo prišli v |)ar-lament kot najmočnejša češka stranka. 42 mandatov imamo gotovih, ki nam jih nihče ne vzame.« In prišel jc dan volitve, in agrarci so si priborili samo 3, rcci tri mandate; več kakor tucat jih nc more priti v državni zbor niti po ožjih volitvah. Orozovito zmerja zdaj agrarno glasilo »Venkov« te »neodvisne« kmete, ki upijejo po gostilnah in se tepo po shodih, na dan volitve pa doma ostanejo. Nami sc zdi, da poziv »Narodnicli listov« nc bo mnogo izdal, kajti oni pozivajo ljudstvo pod staro zastavo liberalizma, ki jo jc pa ljudstvo že vrglo proč in pohodilo. Tudi na Češkem slednjič ne bo prostora za kaj drugega, kakor za dve soc. stranki: krščansko in pro-tikrščansko. To je naravni razvoj. Ljubljanski Čehi so izdali oklic, v katerem pozivajo vse Čehe, da morajo iti v boi za Hribarja. Naj sc pouče iz usode svoje domovine, koliko imajo pričakovati od ubožnosti idej tega Hribarja, ki jc v primeri s kakim Kramarem vendar le samo ponižen političen bosopetnik in samosrajčnik! ŠTAJERSKO. V okraju Marnberg, Slov. Gradec, Šoštanj, Gornjigrad je dobil Robič 3203 glasove, Jezovnik 3514 glasov. ISTRA. Mandičeva zmaga je sijajna. Oddanih je bilo 5149 glasov. Matko Mandič je dobil 4885, njegov nasprotnik lalion Jožef Compare 288 glasov. MLADOČEŠKI PORAZ. Mladočcški ix>raz je zelo presenetil javnost. Presega najhujše, kar so pričakovali. »N. Fr. Pr.« pravi, da so Čehi še bolj razcepljeni, kakor Nemci. Temelji sedanje vlade so žc razrušeni. Volivno preosnovo je izvedla vlada, a stranke, ki so jo izvedle, ne bodo imele v bodoči zbornici več vodilne besede. Počakati se še mora, kaj donesejo ožje volitve in potem morebiti prej kakor se misli, bodo vplivale volitve tudi na vlado. Glasilo sta-ročehov in čeških veleposestnikov, »Politik«, se seveda tudi peča z mladočeškim porazom. Ošteva Mladočehe še enkrat, ker so se toplo zavzemali za splošno volivno pravico. Nato pa toži list vsled socialdemokraških uspehov, ker so si socialisti osvojili v prvi bitki kar 22 mandatov, meščanske stranke pa samo 16. L.ist pravi, da se mora končati z demokratičnimi igračami in da je potrebna trezna politika srednjih stanov. List priporoča, nai sc združijo izvoljeni češki poslanci. K VOLITVAM NA ČEŠKEM. Dopolnjujemo izid volitev na Češkem. Izmed agrarcev so bili izvoljeni: njihov voditelj Prašek, Udržal. Kolaf (Jičin), Švejk. V ožji volitvi so med drugimi tudi agrarci Za-zvorka, Srdinka, Rataj i. dr. Od narodu, socialistov je izvoljen Fressl. Od katoliške stranke so v ožjih volitvah: načelnik stranke dr. Horsky (Nachod), Šabata (Chrudim), dr. Myslivce (Lytomišl in Dolni Kralovice), Prokop )Chotebor), Adaniovsky (Nemeckv Brod), Bavcal (Milevsko), Šachl (Budjejovicc). ČEHI NA DUNAJU. Prvo poročilo o čeških glasovih na Dunaju jc bilo Ic delno. Dobili so, kot je zdaj sešteto po 33 okrajih dunajskih Čehi 19.294 glasov, Ladislav Tvaružek sam je dobil 3541 glasov (v XVI. in XVII. okraju). Tomašek m Weider v X. okraju 2272, Česany v VII. okr. 1363. Po tem številu bi morali dunajski Čehi imeti štiri ix>slancc, ako bi volili po narodnem katastru. ČEŠKI MORAVANI. Doslej so izvoljeni katoličani 3, in sicer: Valovšek, dr. Hruban, Kadlčak. V ožjih volitvah so katoliški kandidatje: Povondra z dr. Masarykom, dr. Sedlaček. Šraniek, grof Tinin, dr. Stoian, Filich, Čer-novšek, Sobotka, Tvaružek in Kuchynka. ŽALOVANJE V NEMŠKEM ČASNIKARSTVU. In zdaj |X) prvi volivni bitki so pričeli točiti solze nemški liberalni listi. Na čelu koraka »N. Fr. Pr.« Stara Židinja milo toži, da so dosegli krščanski socialci tako veliko število mandatov. List jc seveda tudi žalosten, ker zdaj ne bo nič s tistim svobodomiselnim blokom nemških strank, po katerem so nameravali uvesti v Avstrijo brezverske šole in pa razdružitev zakona. Seveda nad vse pa žalujejo Vsenemci. Milo tožijo, da so sc izjalovili upi, da omeje krščansko soc. gibanje. Razbita jc nemška ljudska stranka in vsenemci vidijo, da so lc sanjali, ko so upali, da postanejo velika stranka. Glasilo zunanjega ministrstva »Fremdcnblatt« tolaži nemške svobo-domislece v njihovi žalosti, ker pripada prvi dan volitve tudi v Nemčiji socialistični in krščanski demokraciji in iili tolaži z ožjimi volitvami. List priporoča, naj sc ustanove velike meščanske stranke. List »Zcit« pa že prerokuje, sklicuje se na Luegerja, da bodo posnemali krščanski socialci nemški centrum, ne bodo marali svojih ministrov in tako prisilili vlado, da postane odvisna od njih. »Oester-reichische Volkszeitung« pa pravi, da ne sme nikogar iznenaditi, da je prinesla splošna volivna pravica dobiček socialnim strankam. Glede na stok časnikarskega izracla, češ, da bodo porinili socialno-demokraški uspehi v kot narodno vprašanje, piše »Deutsches Volksblatt«, da jc to neumnost. Med Čehi narašča narodni radikalizem in 14. majnik bo porinil v kot narodno vprašanje Ic toliko, da cslabljeni Nemci ne bodo mogli čuvati svojih koristi. PRVO ZASEDANJE NOVEGA AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Zasedanje novega avstrijskega državnega zbora bo trajalo približno en mesec. Sklepal bode o šestmesečnem začasnem proračunu in volil kvotno deputacijo. Vršila se bo tudi udanostna razprava. Ne mislijo pa razpravljati o adresi in tudi ne voliti delegacije. VOLITVE V AVSTRIJI IN MAŽARI. Znano je, da zahteva vladar tudi za Ogrsko splošno volivno pravico. Na Mažare, ki zdaj gospodarijo na Ogrskem, je seveda napravil izid različen vtis. Barabas piše v listu »Budapest«, da se motijo, ki sodijo, da so končala v Avstriji narodna nasprotstva. Zdravilo splošne volivne pravice ne bo nič pomagalo na smrt bolni Avstriji. Stari cesar bo še doživel razočaranje, da noben čudež ne reši propada Avstrije. »Budapesti Hirlap« piše: Avstrija je pogumno in neumno poskočila v temo. Pokazalo se bo šele pozneje, kaj si je pri tem zlomila. Za Ogrsko sc pričakuje najboljše od volitev, ker so razven Luegerjevih pristašev propadli dolgoustni naši sovražniki. »Egvcrtetcs« se bo.ii »nečuvenega« napredovanja avstrijske socialne demokracije. Socialisti ne priznavajo sedanjega družabnega reda. nasprotujejo militarizmu in ne dovoljujejo ne vojaških novincev in tudi ne davkov. Nastane vprašanje, če ne postane še cesar sovražnik splošne volivne pravice. Kljub temu se pa ne srne zavreči splošna vol. pravica, ki se ne more pogrešati glede na absolutistična stremljenja dvora, vedno ponovljene ideje skupne države in avstrijske premoči. »Pesti Hirlap« pravi, da nc gre postavljati monarhijo na temelj socialne demokracije. Za dunajsko mo-narhistično politiko so volitve pravi udarec. Na Ogrskem mora imeti splošna volivna pravica narodno obliko in se mora zahtevati, da zna volivec ogrski državni jezik. »Budapester Tagblatt« piše, da je izigrala Beckova vlada svojo vlado in da visi zdaj v zraku. »Pester Lloyd« pa sodi, da bo več upanja za rešitev ogrske gospodarske pogodbe z novim, kakor starini parlamentom. Socialni demokratje morajo gledati na to, da ne izgubi avstrijska industrija ogrskega trga, kar velja tudi za dunajske krščanske socialce. HRVAŠKI GLAS O AVSTRIJSKIH VOLITVAH. »Agramer Tagblatt« piše: Izid volitev v Avstriji pomenja, akoravno ni znan še končni uspeh, temeljit preobrat, ki bo vplival tudi na razmerje Avstrije do Ogrske in seveda več ali manj tudi na politiški položaj na Hrvaškem. Občna in enaka volivna pravica je liberalne narodno-šovinistične stranke skoro decimi-rala, na površje pa so prišle demokratične Sirota na »vzgoji". Novela. (Iz poljskega prevel Fr. Virant.) Mala bajta je stala pod gozdom na samotnem polju. Okoli nje pusta neobdelana zemlja, in dalje temen gozd, dvigajoč sc po razdrapani gori k nebu ... Ta samotna bajtica, kakor koča na planini obsojena na izgnanstvo. je vendar krila ljudi v ozki in pusti notranjosti. Pod okencem, v katerem manjka dveh šip, sedi deklica na nizki klopici, komaj po večjem obtesani. Sama je v bajtici, kakor samotarica. Roke jc sklenila na kolenih in gleda skozi okno v gozd, k nebu . . . Poznala je bedo in zre na njo, toda drugih misli nc pozna, razven tesnobe pred samot-nostjo, razven plemenitega obupa, ki napenja vse sile za življenjska sredstva, katerih ui nikjer. Na obrazu ima solze in otožnost ravnotako lepo kakor smeh. Svoie lepote ni či-tala v zrcalu, v vodi-zrcalu jc pa videla za seboj modro nebo. Primerjati ni smela . . . Nii — do neba! . . . Solnce je pošiljalo v bajtico lomljcne žarke, pomešane s temno-modro barvo gozda in sivo-zeleno barvo lok . . . V tej svetlobi je bila Angela hrepeneča, s sklenjenimi rokami, svetlolasa in vitka, toda potrta od nesreče, živa slika »lepe otožnosti«. Modre, velike oči obrača k solncu, kakor bi od tam prosila pomoči. Na ljudi do sedaj ni niti mislila! »Oni so tako mrzli!« Saj .iili je poznala od mladih nog. V vas je često pohitela, ko je še živela mati. Mater .ie vzel Bog k sebi — o. žc davno čisto malo sc spominja . . . Rasla je pri očetu, ovce pasla na planini, oče jc pa v gozdu sekal les Židu. Iz mesta .ic prinašal živil, mleka sta imela dosti. Bilo jima je tako dobro ... Ko je dorasla, je prodal oče ovce, češ, da se boji za njo, da sama nc sme več nasti. Čudila se je temu, kajti ko jc še kot mala deklica pasla, sc oče vendar ni bal, dovolil ii je gnati daleč ua planino, ko jc pa dorasla . . . Čudno sc ji je to zdelo. Pa kaj? morala jc ubogati. Potem jc sedela v bajtici, zvečer jc pa prišel oče iz gozda, tedaj sta se nagovorila do sitega. In prijetno jima jc bilo obema. Poleti je stekla ix> jagode in zjutraj poslušala petje kosov . . . O.i, prijetno življenje je bilo! . . . V tem so nekoč, šc dobro ponini, prinesli očeta iz gozda. Ni ga mogla spoznati; ves obraz jc imel s krvjo zalit. Drevo ie pobilo in zmečkalo očeta na smrt . . . Tu se ji je potočila biserna solza in za hip jc pretrgala bežeče misli . . . Ponini še — to jc bilo nedavno. Zdi se ji. da sc jc zgodilo šc le včeraj. Ko je zagledala mrtvega očeta, začutila jc strašno bolečino v srcu . . . Prej ni nikdar občutila tega čustva. O! potem jc spoznala tudi drugo . . . Očeta so nesli ua pokopališče in ga za-grcbli v jamo . . . Ljudi ni bilo veliko. Duhoven ni pokropil krste, kakor drugim umrlim, tudi ni nihče na grobu zapel. Ona je, kakor v sanjah gledala vse to. Sama nc ve, kako ie znala nazaj v bajto. Potem je sedela sama dolgo, dolgo . . . solnce se jc par-krat zvrtilo — časa ni računala . . . Zdelo se .ii je neprestano, da pride oče iz gozda, toda tu ni nikogar videti . . . Končno ie začela verjeti, da je ostala sama na svetu . . . Glad jo je izgnal iz ba.ite, na delo. Včeraj šc lc sc jc vrnila iz vasi; moke so ji dali ljudje in mleka za plačilo . . . To zadostuje za teden. Saj ona tako malo potrebuje! . . . Samo zase se ji niti kuhati ne ljubi. Sedaj so maline v gozdu. Samo strašno ji jc dolgčas . . . Treba bo k ljudem, nazadnje . . . In gledala je v jasno nebo obžalujoč svojo usodo samotarice . . . Solzi, kakor dve sestrici, sta sc potočili v tolažilo. Otrla jc oči z robcem in začela peti pesem iz materine knjižice, ki io je znala na pamet, in ii je tudi melodijo sama priredila. Tihi, zveneči in čisti glas jc plaval s tožbo skozi okno k nebu: Brez pomoči tvoje, močni Bog, sirota sem; Ako ti mi nc pomoreš, Kot sirota umrem . . . Iu sc jc iznova v zaupanju okrepil: Res. da z daleč gledaš zemljo, Z dalekega neba, A gledaje na človeka, Hitro veš. kaj treba . . . Iu ponavljala jc vsako kitico dvakrat. Hipoma ic prenehala in sklonila glavico skozi okno. Od daleč ic prihajal na njena, od solnca prozorna ušesa topot konja. Začudenje jc odsevalo iz njenih oči. Saj semkaj ni nikdar nihče pogledal! Pot pelje v gozd, daleč od bajtice. Kdo bi hodil todi po ledini? . . . To ni bila prevara. Senca je trepetala v svetlobi in jezdec jc obstal pred bajtico. Ugledal je v okencu obrazek deklice, skočil hitro raz konja in stopil v izbo. Pri vhodu je pozdravil, deklica je odgovarjala. V prišlecu je siioznala graščinskega gozdarja. Videla ga je parkrat na potu. ko je jahal mimo, in tudi v gozdu. Sedaj so ga gledale njene oči vprašujoče. Ni se mogla ubraniti bežečih misli, čemu hi on semkaj prišel. Saj je žc večkrat šel minio bajte, in ni stopil notri . . . Gozdar jc pa preletel z očmi notranjost izbe in sc obrnil k deklici. »Si sama? . . .« »Sama . . . Saj veste . . .« »Vem. Očeta ic ubilo . . .« »Da,« in ie prinesla predpasnik k očem. »Kaj delaš? . . .« »V vas hodim.« »Ti zadostuje, da sc preživiš?« »Zadostuje . . . Toda slabo, žalostno ie . . .« Odgovorila je kakor otrok. Gozdar jo jc pogledal. Sočutno so gledale njegove poštene oči. Hotel je nekaj iz-pregovoriti. toda obotavljal se jc. Končno je začel nesmelo: »V graščino ne bi šla? . . .« Deklica ga je vprašujoče pogledala. »No, v graščino,« je pojasnjeval, »h gospodi v službo. Oni so dobri. Hišina boš . . . Gospa jc slišala o tebi. Pošilja me, da bi te vzela na vzgojo . . .« Dekle ga ie gledalo in ni vedelo kai ix>-vedati stranke, ki bodo vzele politiške vajeti v roke. v prvi vrsti socialni demokratje in krščanski socialci. Madjari nimajo povoda veseliti se izida volitev v Avstriji, ker sta obe stranki, ki bodeta, kot vse kaže, najmočnejši v parlamentu, odločni nasprotnici Madjarov, dočim sta bili vedno prijazni Hrvatom. Odločilno bodo vplivale nove volitve tudi na nagodbena pogajanja, kajti čeprav loči socialne demokrate in krščanske socialce globok prepad, stališče obeh strank napram Ogrski je skoro isto. Položaj v državi se je te dni izpreinenil, in Madjarom je nastali spor s Hrvati zato tem neprijetnejši. Upamo, da bodo vedeli naši delegati izkoristiti ta moment. Najbolj preseneča velikanska zmaga socialne demokracije, ki bo mogoče najmočnejša stranka v parlamentu. Kar je pred leti vzbujalo smeh, sedaj ni več iluzija: dr. Adler, predsednik državnega zbora. Občudovanja vredna je tudi zmaga krščanskih socialcev. Tudi Slovenci so se dobro držah. Koliko pride Slovanov v državni zbor, se še ne more vedeti, posebno, ker je mnogo Slovanov v taboru socialne demokracije. OCiRSKl DRŽAVNI ZBOR IN VOLITVE V AVSTRIJI. Včeraj je nadaljeval ogrski državni zbor razpravo o postavi 'lede na razmere med kmeti in kmečkimi posli. Andrassy je pa predložil zakonski načrt o ustavnih garancijah. Bolj pa kakor razprava je zanimal ogrske drž. poslance izid avstrijskih državnozborskih volitev, o katerih so predvsem razpravljali med seboj. Ministri niso izjavili ničesar. Pristaši neodvisne stranke hočejo izkoristiti izkušnje avstrijskih državnozborskih volitev pri jesenski enketi o volivni preosnovi. Socialnih demokratov se Mažari ne boje, boje se pa. da se pomnoži število nemažarskih poslancev, ki bi izpremenili sliko ogrskega državnega zbora. Zato pa nameravajo razdeliti volivne okraje tako. da bodo imela mesta z mažar-skimi volivci več mandatov. Sploh pa pred prihodnjo spomladjo volivne nreosnove ne predlože ogrski zbornici, (ilede na nagodbena pogajanja sodijo, da jih ta mesec še ne bodo nadaljevali. NEMŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI. Dr. Lueger je izjavil, da ga je izid volitev presenečil in so priborjeni uspehi prekoračili njegovo pričakovanje. Stranka pride v novo zbornico močna nad 00 mož. Nepričakovan uspeh je dosegla socialna demokracija, ki bo znatno vplivala na zbornične sklepe. Moč posameznih meščanskih strank je precenjeval. Ni mislil, da jih bodo tako uničili. Edino kršč. socialceni, stranki vseh stanov, se je posrečilo vzdržati socialnodeinokraški naval. Dr. Lueger upa, da pri ožjih volitvah proderejo Schneider, Prochazka, Anderle in Mender, ker jih bodo po njegovi sodbi podpirale meščanske stranke. Rekel je, da če se ne bodo jenjali prepirati Nemci med seboj, izgube popolnoma svojo pozicijo v Avstriji. Govore zda.i o svobodomiselnem bloku, a če se ustanovi, se bodo ruvali med seboj že prihodnjo uro. Kie so zdaj gospodje, ki so nam očitali, da smo slabi Nemci? V prahu leže. Bodo ii vstopili krščanski socialci v ministrstvo? Za svojo osebo ne grem v ministrstvo. Rad ostanem dunajski župan, ker sem tu popolnoma neodvisen mož. Dokler imam iaz še kakšno besedo, ostane stranka neodvisna, če pa ima stranka ministre, postane odvisna, Mogoče bo potrebno, da pošlje stranka enega ali drugega svojega zastopnika v ministrstvo, a kakor zdaj stoji, se bomo ogibali ministrskih sedežev. Včeraj dopoldne je zborovalo državno vodstvo krščansko-social-ne stranke. Sklenili so, da hočejo podpirati meščanske stranke v ožjih volitvah proti socialnim demokratom. Z nemškimi strankami prično kompromisna pogajanja. Nasprotno pa vlada velika zmeda med svobodomiselnimi nemškimi strankami. Ker nimajo organizacije, si ne upajo izdati niti gesla, kako da naj se za-drže somišljeniki pri ožjih volitvah. Nekemu časnikarju naproti je izjavil Gessmann, da stranka zdaj niti ne misli razpravljati, je-li naj vstopijo krščanski socialci v ministrstvo. Razpravljala ni še stranka niti o tem, v koliko bi vplivala na sestavo zborničnega predsedstva. Čakati hočejo marveč na končni izid volitev, ki nas lahko še preseneti. V Galiciji bo izvoljenih, kakor sodi Gessmann, sedem socialnih demokratov. Pri ožjih volitvah bodo malone vsi nemški svobodomiselni kandidati odvisni od stališča, ki ga zavzamejo krščanski socialci. SVOBODOMISELNI BLOK NEMŠKIH STRANK. Pri naučnem ministru dr. Marchetu so se posvetovali poslanci raznih nemških svobodomiselnih strank. Navzoča sta bila tud ministrski predsednik Beck in železnični minister dr. Derschatta. Razgovarjali so se o ustanovitvi nemškega svobodomiselnega bloka v novi zbornici, kateremu bi pripadali nemški naprednjaki, nemška ljudska stranka, svobodni Vsenemci in nemški agrarci. Sklenili so , da sklepajo o ustanovitvi bloka po končanih ožjih volitvah. HRVAŠKA VLADA HOČE ODSTOPITI. V Budimpešti se je vršila konferenca glede na hrvaške jezikovne razmere. Konference so se udeležili \VeckerIe, ban grof Pejačevič, hrvaški minister Josipovič in predsednik deželnega zbora. Pejačevič je izjavil, da jc položaj še vedno kritičen. Hrvatje zahtevajo, da uvedejo hrvaščino po progah ogrske državne železnice. Ogrska vlada pa izjavlja, da ne izpolni te zahteve, ker so državne železnice državno zasebno podjetje in ne skupna zadeva. Najbrže zato odstopi hrvaška vlada. ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V BEROLINU. Berolin, 17. maja. Program za bivanje šefa avstrijskega generalnega štaba je že določen. Podmaršal pl. Conrad pride 28. t. m. v Berolin in ostane tam do 31. t. m. Prisostvoval bode vojaškim vajam v Doberitzu, kjer bo cesar Viljem sam poveljeval brigado. AVSTRIJSKA MORNARICA. Dunaj, 16. maja. Vesti, da vlada namerava mesto 14.000 tonskih ladij graditi 18 tisoč tonske oklopnice, ni resnična. Dela pri 14.000 tonskih oklopnicah neovirano napredujejo. PREISKAVA PROTI GENERALU STESLJU. Preiskovalno sodišče, ki se je pečalo z zadevo generala Stesel.ia glede predaje Port Arturja. je dokončalo svoje delo. Sklep se glasi: Steselj se postavi pred sodišče ]X) § 251., ki zahteva obsodbo na smrt. ANGLEŠKI VOJNI MINISTER O POLOŽAJU. Angleški vojni minister Haldane je govoril na nekem londonskem shodu. Naglašal je, da so razmere med Angleško, Francosko iu Rusijo vedno prisrčnejše. Upa, da pride še čas, ko se bodo izboljšale tudi razmere med Angleško iu Nemčijo. Nato jc pa zmerjal žur-naliste, ki povečajo vsako stvar, da hujskajo. PRESTOLNI GOVOR V ŠPANSKI ZBORNICI STANOV. Madrid, 15. maja. Včeraj je kralj v navzočnosti kraljice matere Marije Kristine otvoril državni zbor s prestolnim govorom, ki povdarja ljubeznivo skrb sv. očeta za Španijo in sklep vlade, skrbeti za to, da ostane med obema oblastima, harmonija nemotena, ki se je izrazito pokazala s tem, da je papež prevzel botrstvo novorojenega princa. Pre- Gozdar je menil, da ne razume. Ponovil ie razločneje. »Vem, veni . . .« ie odgovorila deklica in se zamislila. Gozdar jo je opazoval . . . Začelo mu je biti žal besedi, ki jih je izpregovoril. »Nazadnje, kakor hočeš . . .« »Pojdem v graščino . . .« je odgovorila odločno deklica. »Torej pridi, morda že danes . . .« »Danes pridem.« Gozdar se je poslovil. »Z Bogom.« je odgovorila. Sedel ie na konja in odjahal v vas . . . »Škoda deklice,« je mislil po poti, »lepa je, torej tem slabše!... Boljše bi se ji tu godilo. Ha! Kaj?... Zapovedali so, moral sem, saj ie Bog ne bo pustil zaiti!...« V bajtici je pa deklica premišljevala z odprtimi očmi. O čem?... Sam Bog ve. Morda o novem življenju, ki ga ni poznala ... Iz radovednosti si ga je želela in bala se ga je iz hude slutnje. Oj, bala se jc!... Toda nikogar ni bilo, ki bi siroti svetoval. Oblekla je jopo, vrgla ruto okoli vratu, vzelo materino knjižico in odšla, zaklenivši vrata za seboj.. . Šla je v vas, v grajščino ... Solnce jo je pa bilo z žarki v obraz, kakor bi jo hotelo obrniti nazaj v bajtico. * * * Skoro leto je preteklo od tega časa . . . Po poti, ki je peljala pod goro, .ie šla ženska z zavitkom na roki. Šla je omahovaje in vsakdanji, bledi obraz z bolestnim izrazom, sc je čudno odbijal od svetle pustinje ... Obrnila se jc po stezi proti poljem in šla dalje po pusti, neobdelani zemlji . . . Hipoma je obstala — ogledala se okoli, otrla z dlanjo oči, ki so se razširile od začudenja .. Črni prostor in kup ožganih brun je ležalo pred njo. Zagledala se je vanje in se potem zopet ozrla po polju. »Torej tako je tnka.i!... O Bog!...« je glasno zastopala. Noge so zaklecnile od bolesti in padla je na kolena. »Moja bajtica! Moja bajtica!...« je glasno zastokala iu bolestno ihten.ie jo je pretreslo v prsih ... Zavitek jc položila varno na zemljo. Ruto je veter odgrnil in pokazal majčkeno glavico deteta.... Zaplakalo je glasno. Mati ga ie iznova vzela k sebi in pritisnila k prsim. Dete je začelo sesati hrano in zadovoljno god-lo, kakor mlad maček... Mati je obrnila glavo, da ne bi tekle solze na obrazek malčka. S solznim očesom je zrla na pogorišče ... Koliko in kakšnih spominov more uničiti lahko-mišeljna zabava! Pastirji niso tedaj, ko so zanetili ogenj pod streho zapuščene bajte, niti za trenotek menili, da poteče kedaj tu toliko solz, da bi mogle pogasiti ogenj... Ženska je zrla na pogorišče in videla v njem izgubo spominov iz mladih let, videla je uničeno zadnje zavetišče v nesreči . . . Zrla ie na sedanjo usodo, spomini milih, četudi sirotinskih let so pa bežali iz spomina, zakriti z žalostjo ... Zrla je v goro, in videla puste laze... Ali vse uniči čas? Tecite solze žalosti in bežečih spominov in bojazni pred negotovo prihodnostjo! . . . Nič vas ne pomiri. Nc pogled na bajtico, ker ie ni, ne temni gozd, ker so ga podrle kmečke sekire za židovski denar in lahkomiselnost gospode, nc usmiljeni ljudje, katerih dar. malček, sesa upali prsi, že tako od bolesti izse-sani . . . Tecite sirotinske solze! . . . Z zadnjimi izplakaninii solzami se je poslovila od mesta spominov in vlekla proti vasi omahujoče noge ... Solnce je pa nc bije več z žarki v obraz, ne obrača je nazaj... Oj, ko bi tedaj poslušala solnce, in ne šla v grajščino na vzgojo!... Ta tc ie vzgojila.... stolni govor omenja sestanek v Kartageni, izraža željo, naj bi se prijateljske razmere še naprej z Angleško in Francosko vzdržale ter naglaša, da bode Španija na mirovni konferenci v Haagu odkrito podpirala njeno plemenito stremljenje. ZAROKA GRŠKEGA PRINCA JURIJA. Atene, 17. maja. Tukajšnji listi poročajo, da se širi vest o zaroki princa Jurija z neko princezinjo, katere ime se bo pa šele potem objavilo, ko princ odpotuje v inozemstvo. Hči angleškega kralja ne pride v po-štev, dasi so o njej še pred kratkim pisali časniki. TISOCLETNICA CARA BORISA NA BOLGARSKEM. Sofija, 17. maja. Po programu se bode v vse cerkvah vršila slovesna služba božja. V šolah bodo učitelji predavali o političnem pomenu cara Borisa, v Sofiji se bodo vršili slavnostni izprevodi, ki se jih bodo udeležila vsa društva in korporacije z zastavami. Pred poslopjem sobranja bodo pevci zapeli slavnostno himno, katerej bodo sledili govori. Na ta slavnostni dan se bodo izdajali zlati, srebrni in nikljasti jubilejski novci, obenem pa se započne subskripcija za spomenik bolgarskega tudi po krvi — cara Borisa. Slovesna predstava v gledališču bo zaključila slavnostni dan. Misel, da bi se k slovesnostim povabili tudi zastopniki drugih slovanskih narodov, se je morala radi mnogih ovir opustiti. Najbrže se bode prihodnje leto obhajalo siavije, ki bode imelo vseslovanski značaj. RUSIJA. Neki vojak v Carskem Selu je izpovedal, da so ga podkupili za car.iev umor. A mož se je skesal in prosil, naj ga varujejo pred maščevanjem revolucionarjev. General Steselj je pod policijskm nadzorstvom. Zaplenili so vso generalovo korespondenco. Na Stesljevo vlogo carju so mu odgovorili, da mora izročiti vse spise o predaji Port Arturja. Volivni bo]. Štajerska. (Dr. Benkovičev mandat) je v nevarnosti. Pri prvih volitvah mu je manjkalo samo 104 glasov do zmage. Opozarjamo vse volivce, prijatelje slovenske kmečke zveze, da ie dolžnost vsakogar, iti 23. t. m. zopet na volišče za dr. Benkoviča, da ne prodre Roš s pomočjo socialnih demokratov. Tudi tisti, ki 14. maja niso volili, naj store zdaj korak do volišča! Iz Hrastnika se nam brzojavl.ia: »Volivci našega okraja, pozor! Tu se govori o zvezi Roševcev z Cobalovci. Roševi agitatorji obljubljajo socialnim demokratom veselico v Trbovljah, kakršne svet še ni videl. Veliko se jih bo vjelo. Zato na volišče vsak naš pristaš. Agitirajte neumorno.« Kakor soglašajo poročila, so manjkali dr. Benkoviču le 104 glasovi do zmage. Kriva te male razlike ie mala udeležba nekaterih kmečkih občin. V Trbovljah je bilo 90 odstotkov udeležbe. Ce sc zastavijo vse moči, ni dvoma, da mora biti zmaga naša. Vsi somišljeniki na krov! Roš sc poizkuša vezati z soc. demokrati, a vseh njihovih glasov nc dobi. Vsak somišljenik stori svojo dolžnost, vzdignite vse naše može, nihče naj z nedelavnostjo ne zakrivi poraza. Vsi delujte z geslom: Zmaga mora biti naša. Vsi naši na volišče za dr. Benkoviča! Dnevne novice. + Zahvala koroških Slovencev dr. Šusteršiču. Na včeraj v »Slovencu« priobčeno brzojavko vodstva S. L. S. koroškim Slovencem, je dobil včeraj dr. Šusteršič naslednji odgovor: »Celovec. Politično društvo zahvaljuje se na častitki in vrača isto S. L. S., na njenih sijajnih uspehih. Morda se nam posreči tudi ožja volitev. Dr. Brejc.« + Kresovi. Od sv. Jošta se nam poroča: V sredo zvečer je gorel velik kres na zmago S. L. S. pri državnozborskih volitvah. Tudi po drugih gorah po Gorenjskem so bili videti lepi kresovi. Živela S. L. S. in njeni voditelji! + Z raznih volišč. V brzojavko z Bučke se je vtihotapila gorostasna pomota, da je dobil Gombač 104 glasove; to pa ni res. Dobili so: dr. Hočevar 102, Penca 44, Gombač 10, ne pa 104. Kako se je mogla vtihotapiti taka pomota, nam je neumljivo. Našim liberalcem bi bila seveda ta pomota silno všeč, a prepričali so se lahko, da nimajo na Bučki nič več kakor le deset pristašev. — V občini Tre-beljevo v litijskem okraju je gosp. Povše dobil vse oddane glasove. Vsa čast zavednim volivcem iz Štauge, Janč in Prežganja. lz Šmarjete: Kakor smo rekli, tako smo storili: pihnili smo liberalce, ki se sedaj jeze.Do-bro smo jih dali: 240 proti ()9. Nekdo je menda slutil, kako bo. Prinesel je mesto glasovnice zdravniški recept; bržkone .ic bilo namenjeno zdravilo za pojemajočo liberalno stranko. pa ker ni prinesel še zdravil, je padla. Mi ostanemo, kakor smo bili. Pri nas nasprotniki nič več ne opravijo. Čast zato našim od ločnim možem! Roko v roki gremo v boj za pravo stvar in sc ne zmenimo, če nas par trmastih oseb gleda po strani, nas zbada. Ke sajo sc že, da niso bili v naših vrstah, mi smo pa šc ponosni, da taki, kot so nekateri, niso z nami! + V avdijenci je sprejel včeraj cesar sek cijskega svetnika g. dr. Ivana Babnika. + Nočejo rabiti sveč. Italianski libcralci, ki so si pričakovali zmage v Trstu, so kupili za 1000 kron sveč, da prirede na večer dne 14. maja sijajno razsvetljavo. A revčki so sveče poskrili. Mesto razsvetljave je vladala na njih oknih popolna tema. Tudi »Piccoio« jc bil napravil na svoji palači transparente, kakršne so imeli Slovenci, a jih ni hotel rabiti, kajti služili bi mu bili le v to, da bi bil ž njimi razglašal svojo in svoje klike sramoto. Pa saj jim ni treba sveč, kajti tržaško ljudstvo jim je že dovolj posvetilo. — Demonstracija socialnih demokratov v Trstu. Sinoči so socialni demokratje priredili sprevod po mestu. Sprevoda se je udeležilo gotovo preko 30.000 oseb. Nosili so velikanske rdeče zastave. Imeli so seboj tudi godbo. Šli so celo na Greto. V ulici del Belvedere se je pa sprevod razdelil v _va dela. En del, z godbo na čelu, je šel na Greto, drugi del je pa zavil v ulico Miramar. V ulici Giovanni Boccaccio je nekdo zlil na demonstrante škaf vode. Malo je manjkalo, da se ni vsled tega zgodilo kaj hujšega. Med potjo so socialisti pevali delavsko himno in neko nalašč za to priliko zloženo pesem, ki opeva Pittonija, Sca-barja, Pagninija in Oliva. Idoči mimo »Narodnega doma« so socialisti vzklikali »Evvi-va!« in »Zivio Rybar!« Demonstracija, ki se jc vršila povsem mirno in dostojno, je končala šele po polnoči. —Na Bregu pri Celju je umrl 15. t. m. po večletnem bolehanju Ferdinand Sokoli pleni. Reno, c. kr. deželnosodni svetnik v pok. v 49. letu svoje starosti. Zapušča soprogo in dva otroka. Pogreb bode v petek, 17. t. ni. + Slovenska opera v Osjeku in Sara-jevu. Slovenska opera, ki je dosegla tako častne uspehe v Varaždinu in Karlovcu, bode nastopila v Osjeku; ker je pred par dnevi ondi zaključila svoje gostovanje neka mažar-ska operetna družba, je zanimanje tem večje. Kot prva opera se bode pel »Trubadur«. Iz Osjeka sc poda naša opera v Sarajevo, kjer bode nastopila osemkrat- nato pa odide v Belgrad in Sofijo. Na poti k volivni komisiji ponesrečeni uradnik. Na potu na volivno komisijo je g. Josipu Bekšu, uradniku v Ilirski Bistrici, padla tuušica v oko. Kmalu je g. Bekš čutil tolike bolečne, da se je moril odpeljati v deželno bolnico. Mušica je g. Bekšu zastrupila oko. Poročil se je včeraj g. dr. Leopold Žužek, c. kr. vladni koncipist, z gdčno. Martino Slane v Novem mestu. — Veliki požar na Krki. Novo mesto, dne 16. maja. Še nam je v živem spominu grozni pogled na ogenj predvčerajšnjim zvečer v Kandiji, že zopet alarmira trobenta nov ogenj. Vse povprašuje nervozno, strahoina: Kje gori? Sigurnega ne ve nihče. Severno od Novega mesta se dviga gost dim, prepojen z žarečimi plameni. To mora biti velik ogenj. Prvo poročilo je došlo v mesto telefoničnini potom iz Grmovega valjčnega mlina, da gori Mačkovec. Kmalu nato sledi druga vest: Vas Krka je vsa v plamenu. To strašno vest potrdi tudi jezdec, ki je prišel iskat na pomoč požarno brambo. Ognjegasci so bili hitro sku-kaj. Toda k.ic konje dobiti? Ce to vprašanje najstrožje ožigosamo, nc trdimo, da zadene krivda vodstvo požarne brambe. Ampak ost, najstrožja ost zadeni tiste faktorje javne iii mestne uprave, ki zanemarjajo v tem oziru svoje dolžnosti. Celo po vseh večjih vaseh je za slučaj ognja odrejeno, da se brizgalnice čim preje odpravijo na lice mesta. Novo mesto. metropola Dolenjske, seveda je, kakor v vsakem, tudi v tem oziru še daleč za vsako najmanjšo hribovsko vasjo. Že pri slučaju v mestu se zgrudlega Vrčka smo ožigosali,da so iskali eno in pol ure po vsem mestu konje oziroma voza, ki bi prepeljal bolnika na dom. I udi to pot so se lovili zaradi konj po vsem mestu. Nekateri so baje izrecno odklonili svoje konje. Zasledovali bomo ta slučaj in gorje, če so razne verzije, za katere tu ni časa. resnične. Ko ni bilo v celem mestu niti par konj dobiti, so se spomnili na vaščane Kandi-jance. Zatrjuje se, da je gospod Kenda moral s kolesom ua kolodvor, kjer se je nahajal hlapec g. Kastelica s parom konj. Tako je požarna bramba vendar mogla po dolgem čakanju pohiteti na lice pogorišča. Vas Krka leži uro hoda od Novega mesta ob reki enakega imena, nasproti Ločni in Mačkovcu. Bližnji kraji so Ragovo, Graben td. Vas ni posebno velika, ampak ima večinoma boljše posestnike. - Ob 6. uri zvečer. Prvo poročilo od pogorišča hoče vedeti, da jc vsa vas popolnoma pogorela. Ostali sta le dve hiši. Tudi se govori, da so zgoreli trije otroci in nekaj živine. Od drugih strani se zopet poroča, da je zgorel le en otrok, in sicer tisti, kateri naj bi bil ogenj provzročil. Na mostovžu posestnikaGoršeta so otroci baje zažigali žve-pl.ienke in tako provzročili ogenj. Nesreča je hotela, da je ravno danes jako vetrovno, dele, ma cclo viharno, iu tako je bila vsa vas kot bi trenil v ognju izven nekaterih hiš namreč, ki so zidane in z opeko pokrite. Ob 9. uri zvečer. Vsa doslej došla poročila očividcev si sicer med seboj nasprotujejo, bistveno jc le eno izmed vseh poročil gotovo, da je bil požar velikansk. Gotovo pa jc, da je pogorelo vse, kar je bilo s slamo krito, in to so ponaj-več gospodarska poslopja. Hiše z opeko krite se bodo najbrže ubranile ognja. Otrok ni nobeden zgorel. Dijaki iz mesta so bili prvi in ttaj-marljivejši pri gašenju ognja in pri odpravi živine iz hleva. Domačini so vsi prestrašeni, drugi sosedje malomarno postopajo okrog ognja, prodajajo le surovo in brezbrižno svoja zijala. Gospod okrajni glavar in župan Žnrc ob asistenci orožništva neumorno skrbe za pomoč z napetimi silami delujoči požarni brambi. Vsled indolence domačinov so morali rekvirirati delavce iz Sniolenje vasi. Gospod Smola, graščak na Grabnu, je baje poslal izdatnega okrepčila pri gašenju sodelu- točim. — Ob polnoči je došlo poročilo, da je pogorelo petim gospodarjem nad dvajset poslopij. — Dunajska glavna brzojavna postaja ob sedanjh državnozborskih volitvah. Pretekli torek se je brzojavni in telefonski promet nenavadno povečal, deloma vsled uradnih brzojavk, deloma vsled neštevilnih časnikarskih depeš. Dunajski glavni brzojavni urad, ki vsak dan odpravi 27.000 do .30.000 brzojavk, jih je v torek sprejel in oddal 46.000. Brzojavke pa niso obsegale, kakor navadno 10 do 30 besedi, ampak večinoma 500 do 1000. Število uradu, so zvišali ta dan na 204, da so mogli opraviti naporno delo. Tudi število razna-šalcev brzojavk se zvišali od 10 no 38 mož. šalcev brzojavk so zvišali od 10 na 38 mož. no, vendar pa se ve, da je znašalo na Dunaju v torek v glavnem brzojavnem uradu število pogovorov 580. število, ki je večje, kot ob umoru srbskega kralja, Dreyfusovega ali Hiilsnerjevega procesa. Nesreča na železnici. Iz Dol. Logatca: V noči od 12. do 13. maja je padel na progi Južne železnice neki italijanski delavec iz poštnega vlaka št. 34, ki vozi iz Logatca ob 10. uri 37 min. zvečer. Nesreča se je zgodila med postajama Logatec-liorovnica v obližju čuvajnice št. 676. Borovniški delavci so odpeljali ranjenca v Borovnico. Dobil je precej telesnih poškodb. Ponudbeni razpis. Oskrbovalna komisija c. in kr. vojaškega stavbenega oddelka 3. voja v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 29. daja 1907, ob 11. uri dopoldne v pisarni vojaškega stavbenega oddelka 3. voja v Gradcu vršila pismena ponudbena razprava zaradi zagotovitve stavbnih del. dobav in postranskih del, potrebnih pri adaptiranju nekaterih na ljubljanskem polju nahajajočh se objektov. Stroški za to znašajo približno 32.000 kron. Prepis ponudbenega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sc bodo v pisarni voj. teh. zavoda v Kragujevcu vršile ponudbene razprave od 9. do 12. ure dopoldne in sicer dne 20. maja 1907 za dobavo raznega usnja, dne 21. maja 1907 za dobavo voska, žime, sukanca, loja, mila in dr.; dne 22. maja 1907 za dobavo žičnih cvekov, zapon, podbradnic in dr.; dne 23. maja 1907 za dobavo raznega železa, cina n dr.; dne 24. maja 1907 za dobavo smrekovih drogov, lepa, lesenih vijakov in dr. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Ladjedelnica v Tržiču. Pogajanja tvrdke bratje Cosulich so završena. Sklenilo se je ustanoviti delniško družbo z glavnico treh milijonov kron. Pri ustanovitvi družbe sta udeleženi tudi »Dunajsko bančno društvo« in »Komercialna banka v Trstu«. — Godbeno društvo v Idriji priredi na binkoštni ponedeljek, dne 20. t. ni., izlet v Šebalk pri Godoviču ter uljudno vabi vse društvene člane in prijatelje godbe iz mesta in okolice. Odhod iz Idrije ob pol 1. uri popoldne. Vstopnina pri koncertu prosta. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas. — Slovenske vesti iz Amerike. V Jolietu je okoli polnoči udarila strele, v hišo Pasder-ca in preobrnila nekaj pohištva. Istotam sta se poročila Franc Pepovš iz Primosteka na Kranjskem in Marija Jakša. — V Cikagi sta bila^ poročena Josip Wolf in Ana Belič, oba iz Črnomlja. — V rudniku Sibley je padla Janezu Puclju iz Ribnice plošča rude na nogo s tako silo, da mu jo je zlomila nad stopalom. V South Chicagu je padel Nikolaj Co-rak raz plavž 80 čevljev globoko in obležal na mestu mrtev. Zapušča ženo s sinčkom. Tam je v bolnišnici umrl tudi 19 let stari Ivan Gruden. Jožef Papež, star 45 let, ie umrl v clevelandski bolnišnici za jetiko. V Žužemberku zapušča ženo. Nadalje so umrli tam: Franc Majcen iz Mokronoga, Marija Pu-celi od Sv. Gregorja in Marija Malik iz Loškega potoka. — V Ne\v Yorku je Marija Mi-količ vrgla svoje novorojeno dete v nabiralnik za smeti. Neki delavec je otroka opazil, ga zavil v svojo suknjo in nesel na policijsko stražnico. Kmalu nato je prišlo telefonično obvestilo tia rešilno postajo, naj pošljejo voz, da prepeljejo neko bolno žensko v bolnišnico. Ker so ravno otroka peljali v bolnišnico, je zdravnik ukazal, naj vzamejo v voz še dotično žensko; ko jo je zagledal, je takoj spoznal, da je mati otrokova. Tudi ta je takoj spoznala svoje dete, materinska ljubezen je vzplamtela v njenem srcu in začela ga je strastno pritiskati na prsi. Mikolič je šele pred kratkim prišla v Ameriko in ima v Evropi moža. Ljubljanske nouice. POZIV DO VSEH SOMIŠLJENIKOV S. L. S. V LJUBLJANI ! Magistratna stranka je delala za izvolitev župana Hribarja s toliko nesramnostjo, tolikim terorizmom, s takimi nasilnimi in kaznji-vimi dejanji, da morajo vsi, ki so se ponižali do takega boja, dobiti zasluženo plačilo. Pristašem magistratne stranke niso bila dovolj vsa nasilna sredstva, vse podkupovanje volivcev s pijačo in denarjem, ampak so se posluževali še drugih volivnih sleparstev! Pozivamo vse somišljenike S. L. S„ naj na pisarno dr. Ivana Šusteršiča naznanjajo vse slučaje volivnega terorizma, vsako podkupovanje volivcev z denarjem in pijačo, kar so pristaši magistrata izvrševali celo na dan volitve, vse one, ki so volili na druga imena in tako dalje. Za vse take slučaje naj si somišljeniki predno jih naznanjajo, preskrbe dobra dokazila! Nesramni kliki je treba krepko dokazati, da tudi zanjo veljajo določila o volivni svobodi! lj Volivci! Hranite legitimacije za ožjo volitev! Ne izročajte legitimacije nikomur! Volivcem Kamnik-Brdo! Ponosen na Vaše zaupanje Vas prisrčno zahvaljam. Pod zastavo Slovenske Ljudske Stranke naprej! V Ljubljani, dne 17. maja 1907. Dr. Krek dež. in drž. poslanec. lj Razglas deželne vlade. — Pozor volivci! Deželna vlada razglaša: Ožja volitev vršila se bode v četrtek, dne 23. maja t. I., in sicer na istih voliščih, ko prvotna volitev, ampak že od 7. ure zjutraj do 2. ure popoldne. V smislu S 35. odst. 4. volivnega reda za državni zbor je pri ožji volitvi vsak glas, ki se glasi na osebo, ki ni privzeta v to volitev, neveljaven: veljavni so torej samo glasovi, ki jih dobi eden imenovanih kandidatov Ivan Hribar, oziroma Ivan Kregar. V smislu S 37. volivnega reda za državni zbor se volivni upravičenci radi tega, ker pri prvi volitvi niso glasovali, pri ožji volitvi ne smejo izključiti od izvrševanja te pravice. Volivne legitimacije prvotne volitve so tudi za ožjo volitev veljavne iu naj jih imajo volivci ua dan ožje volitve pri sebi. Pristavi se, da pri mestnem magistratu leži še večje število legitimacij, ki se jih ni dalo dostaviti; volivci lahko pridejo v navadnih uradnih urah po nje. Imena onih volivcev, katerim se legitimacije niso mogle dostaviti, razglasil bo mestni magistrat v uradnem listu. Tam se dobivajo tudi namesto izgubljenih legitimacij duplikati. Za ožjo volitev se izdajajo od deželne vlade nove glasovnice rožnate barve s tuuradnim pečatom. Za prvo volitev izdane glasovnice torej za ožjo volitev niso veljavne. Nove glasovnice sc bodo volivcem s pošto (in sicer s povratnico) doposlale. Oni volivci, kateri do 21. t. mes. zvečer iz kateregakoli vzroka glasovnic niso dobili, oziroma kateri so jih izgubili, dobivajo, ako se izkažejo z legitimacijo, glasovnice za ožjo volitev dne 22. t. ni., od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer: 1. Pri mestnem magistratu (za volivce komisij I., II. in IV.) v posvetovalnici poleg mestne dvorane. 2. Pri c. kr. deželni vladi, pritličje, soba št. 41, vhod Hilšerjeve (Gregorčičeve) ulice (za volivce komisij III., IV., V., VII. in VIII.). Razun tega oddajajo volivni komisarji pri ožji volitvi -'sami legitimiranim volivcem glasovnice. V Ljubljani, 16. maja 1907. C. kr. deželni predsednik: Schvvarz s. r. li Pozor volivci, pred liberalnimi poštenjaki! Liberalci so uprizoril velik lov na legitimacije. Tako so mestni uslužbenci na magistratno povelje pobrali mnogo legitimacij. Pa tudi liberalni agitatorji silno hite nabirati legitimacije. Da dobe legitimacije, jim je vsak izgovor dober. Tako jc prišel včeraj Rebolj Pavel k Gašperju Abulner, posestniku na Martinovi ccsti in zahteval legitimacijo. Mož mu je ni hotel dati. Liberalni junak pa ni izgubil upanja. Prišel ie še enkrat, ko ni bilo moža doma in ženo tako dolgo nagovarjal in slepil, da tnu jo je dala. K sprevodniku Jurkasu v Ravnikarjevih ulicah je pa prišel brivec Din-ter in mu izvabil legitimacijo pod pretvezo da mu bo poskrbel drugo belo. ker zelene niso več veljavne. Zdaj pa, ko je Jurkas uvidel, zakaj se gre liberalcem, ie ogorčen nad tem pod lim liberalnim činom. Mi pa kličemo proti ta kini poštenjakom državno pravdništvo naj vendar kaj stori, da se take stvari, ki jih uganjajo splošno znani ljudje, preprečijo. lj Velika blamaža magistratne stranke. Sinoči so pa Ljubljančanje gledali! »Narod« jim je prinesel sledečo raco: »Vlada ugodila klerikalcem. Vlada je odredila, da se volivcem glasovnice za ožjo volitev, ki bo prihodnji četrtek, dne 23. t. m., ne bodo dostavljale nego da bo moral vsak volivec svojo glasovnico sam poiskati pri volivnem komisarju. Ta odredba je nekaj nečuvenega in z vso odločnostjo protestujemo proti temu, da bi sc ta na kana, ki se jc rodila brez dvoma v dr. Šuster šičevi glavi, izvedla.« To raco je zabelil »Na rod« z velikim zabavljanjem na S. L. S., češ, da hoče na ta način otežkočiti volitve. Ko ie »Narod« s to raco izšel, pa so Ljubljančanje že čitali vladni razglas, ki določa, da dobi vsak volivec glasovnico dostavljeno na dom po pošti proti retour-recepisu. Ni sc še izlepa liberalcem kaka laž tako hitro ponesrečila kajti to, kar očitajo liberalci naši stranki, so sami zahtevali, ker so računali na to, da bodo oni vsem svojim pristašem preskrbeli glasovnice, opozicija bo pa brez glasovnic, ker ni ua to računati, da bi mogli vsi priti osebno iskat glasovnice.To so pa zvito iztuhtali! Jezo l.iud stva so pa hoteli z »Narodovo« notico zvrniti na S. L. S. Pa še nekaj so si izmislili. V misli da se jc vlada vdala njihovi zahtevi, so takoj poslali svoje agitatorje po mestu pobirat ljudem izkaznice, da bi jim na dan volitev izročili zopet izkaznice z glasovnicami, na katerih bi bilo že s štampiljo tiskano Hribarjevo ime. V »Narod« so pa dali sledeče: »Pozor pred klerikalnimi agitatorji! Klerikalci so že na delu, da polove čim največ legitimacij. Njihovi agitatorji se plazijo od hiše do hiše in skušajo volivcem pod raznimi pretvezami izvabiti legitimacije. V sredstvih niso čisto nič izbirčni. Opozarjamo somišljenike na tc iudividuve, naj se jih varujejo in pazijo na nje. Volivci naj nc izroče legitimacij nikomur, ki ga nc poznajo kot zanesljivega somišljenika, ker se sicer lahko prigodi, da pridejo legitimacije v klerikalne roke.« Resnica pa jc, da so vse to, kar očitajo »klerikalcem«, cel dan izvrševali liberalci in so kupe izkaznic znosili, seveda vse v misli, da je vlada njihovo protipostavno in brezniiselno zahtevo izpolnila. Mi zdaj opozarjamo vse, ki so jim liberalni agitatorji pod lažnivimi pretvezami vzeli izkaznice in jih zdaj na zahtevo takoj ne izroče nazaj, da nam tc tiče s pričami vred naznanijo, ker bodo šli luknjo zaradi sleparije in kršenja volivne svobode! Bomo videli, doklej bo še trpela ta ciganija! Ij Liberalnim agitatorjem 1 Vsak delavec je vreden svojega plačila! Čujemo pa, da liberalni agitatorji nc morejo priti za svoje delo do zasluženega plačila. Hribar je sit plačevanja, ker so ga agitatorji kar oblegali zadnje dni, dal je napreči in se jc odpeljal na svoje lepo in prijetno posestvo pod Grintovcem. Liberalni agitatorji zdaj kolnejo: Toliko smo se trudili, da smo spravili Hribarja v ožjo volitev, še zaprti bomo zaradi naših sleparij, pa tako z nami delajo! Naznanjamo torei liberalnim agitatorjem, da se nahaja njiln kandidat sedaj v Cerkljah na Gorenjskem in prebiva v lepi hiši poleg farne cerkve. Tja sc naj potrudijo, da ne bodo delali le za božji Ion! Ij »Edini!« Liberalci agitirajo s tem. da bi bil Hribar edini, ki bi se za Slovanstvo boril na Dunaju, če bi bil izvoljen. Edini! Samo en cekin imamo torej še! lj Lažniki! To kar delajo liberalni agitatorji bi rad »Narod« natvezil našim somišljenikom, da bi tako pred občinstvom zakrival lopovstva in goljufije svojih. Včeraj »Narod« piše, da je predvčerajšnjim-trnovski kaplan Kochler celo noč letal po Barju in jemal ljudem legitimacije, ter se jezi, da ni imel šinar-nic. Od prve vrstice do zadnje jc v »Narodu« vse zlagano, (i. Kochler predvčerajšnjim na barju niti bil ni, šmarnic pa ni mogel imeti, ker je imel od 6. do 7. ure pri Mahru šolo. Tako v »Narodu« lopovi iu lažniki delaio za Hribarja! Škoda! Ali ui škoda bele Lubljane, da io je Kregar počrnil tako? da jo vse tolpe napredne pijane nikdar, oh nikdar več ne opero. Hribar skrbel ie, da bela ostala zimo je vsako tja v pozno pomlad: da bi snežena odeja ležala celo po leti, naš Hribar bi rad. Zelja pa vroča se ni izpolnila, ki jo gojil je naš prvi Slovan; dasi njegova moč grozna je bila že zarad' tega, ker »On« je župan. Toda ta Kregar, ta grd klerikalec, štreno mu zmešal je, to je škandal! In vsemogočni naš nacijonalec je pri volitvah v državni zbor pal. Ali tedaj ni res škoda Ljubljane, da io je Kregar počrnil tako? da jo vse tolpe napredne pijane nikdar, oh nikdar več ne opero. Kregar naj ra.ic bi delal monštrance, Hribarju pa naj bi pustil mandat; da bi zastonj ne napajal pijance, ne strahova! zastonj ves magistrat. ln vsa Ljubljana bi bela ostala, z nje bi se dvigal lc črni naš grad; nanj pa »špinača« bi v kratkem pelala. ako poprej ne bo Hribar šel spat. li Na trnovskem pristanu pri vojaškem kopališču še sedaj ui popravljena električna razsvetljava, odkar je potrgal žice sneg, t. j. 27. aprila. Seveda, kdo pa vtegne v tem času volitve popravljati elektriko, ko je vendar treba mestnim uslužbencem predvsem na mestne stroške agitirati za gospoda »Progra-ma». V Malih čolnarskih ulicah tudi šc nc gori elektrika odkar je zapadel sneg. Ij Izpred sodišča. Danes sta bila pri tukajšnjem deželnem sodišču kaznovana radi boja Danijel Klešnik iu Karol Klešnik od Device Marije v Polju. Vsak je dobil eno leto zapora. lj Tihotapec. Danes ponoči se jc v Dalmatinovih ulicah skozi odprto okno vtihotapil v hišo št. 5 nekdo v stanovanje neke stranke in začel stikati okoli. Našel jc denarnico na omari in vzel iz nje I K. Ko pa jc stranka začela kričati, je neznanec zbežal. Ij Izgubljena .ie denarnica z manjšo svoto denarja. Ij »Mica Kovačeva«. Predvčerajšnjim je prišel v »Narodno kavarno« neki tujec ter tam pil črno kavo. Mesto, da bi bil kavo plačal, je med odsotnostjo natakarja izginil iz kavarne in jo mahnil naravnost v kazinsko restavracijo. lam jc nekaj jedel in pil in ko je bil gotov, jc hotel oditi ne da bi bil plačal. Pravočasno ga jc pa še opazil natakar, ga prijel iu izročil policiji. Izleti ljudskih šol v Ljubljano. Več učiteljev jc te dni pripeljalo svoje učence v Ljubljano, da si mladina ogleda tukajšnje zanimivosti. Telefonsko ln brzojavno poročile. POPOLNI PORAZ ITALIJANSKIH LIBERALCEV. Trst, 17. maja. Italijanski liberalci so silno potrti. Edino le z enim so zmagali: z goriškim županom Maraniem, od drugih devet mandatov sta dva katoliška, 1 socialistiški in 6 ožjih volitev, l iberalci so dali že tiskati 50 tisoč razglednic s podobami 4 tržaških liberalnih poslancev. V treh okrajih ožjih volitev se je zdržalo volitev 6866 mož. Odsotne štejejo na 866 in ostalih 6000 dele v 3000 liberalcev, 2000 socialistov in 1000 krščanskih socialcev. Ker Slovenci in krščanski socialci glasujejo za socialiste, je bila za liberalce že zanaprei bitka izgubljena, vrgli so puško v koruzo in Izjavili, da ne stopijo v ožjo volitev. Tako sramotno ni pogorela nobena stranka, kakor judovsko - liberalna iredenta v Trstu, vkljub temu, da ima v rokah magistrat. Jud neče več plačati, če mu ne nese! Trst, 17. maja. Da bi zakrili svoj poraz, so izdali liberalci oklic, v katerem utemeljujejo svoj odstop od ožjih volitev s tem, da jim je vlada nasprotna in se jim gode razne krivice. Vlada je pa oklic zaplenila. Velika jeza na »rdečega princa«. Trst, 17. maja. V Istri so dobili vsi italijanski poslanci 14.000 glasov, slovanski pa 27.000. Veselo za Slovence je dalje to, da je v okraju Buje-Koper vojvoda liberalnih bojevitih Italijanov Benatti dobil tako malo glasov, da v ožji volitvi proti katoliškemu Spadaru skoro gotovo propade. ITALIJANI NA BEGU TUDI V ISTRI. Trst, 17. maja. Liberalni italijanski volivni odbor je sklenil, da Italijani od treh ožjih volitev v Istri odstopijo v prvem istrskem okraju in se jih udeleže samo v drugem in tretjem okraju. Svoj beg v prvem okraju utemeljujejo s tem, da ne morejo nič opraviti proti »nasprotni agitaciji« slovanskih duhovnikov. Torej je verjetno, da zmaga že izvoljeni dr. Laginja pri ožji volitvi tudi še v prvem istrskem okraju, ki je bil namenjen Italijanom. ITALIJANI BEZE TUDI V DALMACIJI. Za der. 17. maja. Liberalna stranka italijanska je sklenila, da se v ožji volitvi ined Hrvatom Prodanom in Italijanom Ziliotto ne udeleži volitve. Torej ne bo imela Dalmacija nobenega italijanskega poslanca! VOLITVE V DALMACIJI. Z a d e r. 17. maja. Izvoljeni so: Beljak, Biankini. Ivčevič, Ivaničevič. KOMPROMIS NA ČEŠKEM PROTI SOC. DEMOKRATOM. Praga, 17. maja. Mladočehi, narodni socialci in češki radikalni državnopravci so sklenili pri ožjih volitvah skupno nastopiti proti socialnim demokratom. S tem je izvolitev Pacaka in Forta in Klofača zagotovlena. SOCIALNI DEMOKRATJE IN OŽJE VOLITVE. Dunaj, 17. inaja. Dunajsko nemško strankarsko vodstvo socialne demokracije je sklenilo pri ožjih volitvah nastopiti proti krščanskim socialcem. proti agrarcem in prostim Vsenemcem. CESAR V CELOVCU. Dunaj, 17. maja. Cesar je deputaciji iz Celovca obljubil, da obišče povodom velikih vojaških vaj na Koroškem tudi Celovec. HRVATJE PRED ODLOČITVIJO. Budimpešta, 17. maja. Danes so tu odločilne konference o hrvaškem vprašanju. Ako se Hrvatom ne u<*odi, nameravajo preprečiti železniško predlogo. Nekaj hrvaških poslancev namerava na slovesen način na posebnem velikem ljudskem shodu v Zagrebu odložiti mandate. GROF STERNBERG V ZRAKOPLOVU. Celovec, 17. maja. Iz nekega zrakoplova, ki je včeraj phil nad mestom, je priletel listek: Grof Adalbert SternberR pozdravlja svojo domovino. POVODNJI NA TIROLSKEM. I n o m o s t, 17. maja. Bataljon cesarskih lovcev se je odpeljal iz Inomosta v Saalfel-den, kjer je povodenj, ki je poplavila več krajev. razrušila več mostov in cesta. Potopilo se je tudi več oseb. IZGREDI V ZAGREBU. Zagreb, 17. maja. Dne 16. t. ni. se je zbralo pred Frankovo tvornico veliko delavcev, da zabranijo delati onim delavcem, ki so hoteli delati v Frankov! tvornici, kjer je štrajk. Na policijo, ki jih je hotela razpoditi, so metali kamenje. Ranjena sta bila dva policista in dva delavca. SMRTN4 KOSA. L) u n a j, 17. maja. Knez Karol Hohenlohe je umrl. ZAROTA PROTI CARJU. Peterburg, 17. maja. Vojake v Carskem selu so zopet preiskali. En vojak je imel mnogo denarja in ie jokaje priznal, da je hi! najet naj umori carja, a tega ni mogel izvršiti. Prosil je naj ga ščitijo, ker mu zarotniki groze s smrtjo. Naznanil je nekaj sokrivcev. VELIKA DEFRAVDACIJA. Peterburg, 17. maja. Na železnici Moskva-Rybin so odkrili veliko defravdacijo 5 milijonov rubljev. Podružnica : v Spljetu, s Delniška glavnioa i i i K 2.000.000. i i LjuMjansliG Kreditna iianka v Ljubljani, stntaneue unte $t«. z::: priporoča k žrebanju dne I. junija 1907 promese■«1 .z i. m \ sa i r ihup Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dn» vioge do Al C -- ----------------dnewa:diga po 18 |0. Podružnica : w Celovcu« s i Rezarvrni fond i i i i t K 200.000. i i i Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 806'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm 9 o Cas epa-zOTttnja Stanje barometra T mm Temperatura po Celzija Vetruri Neb« I 2 S ► o a ! ; a, 16 9. zveč. 7332 14 3 sl. jug jasno 17 7. zjutr- 733'1 117 sl. jvzh v 0 0 1 17 2. pop. 731'7 14 4 ji dež Srednja včerajšnja temp. 16 8», norm. 14 2» Kupujte naredm Borzna poročila. fKreditna banka*wLjubljani. Uradni kurzi dunajske borze 17 lioloibnct papirji. 4"/. majeva renta...... i •/, srebrna renta..... L*I, Hvstrijska kronska renta , i'l, . ilata ronta . . . ogrska kronska c ... 4 •/. , zlata , • . . 6'/, posojilo dežele Kranjsko . 41;,'/, posojila msata Spljet . . *V/. , . Zader . . 4'-;,7, bosn.-heis. ža!. pos. 1908 . i1 j, S«šk* dež. banka k. o. . . *7. . > » i- o. . . 41/b*/» isat. piam-i ga!, d, hip. b. . i'!t'j, pošt. kom. k. o. a lo*/Q pr. 4'/,"/. plsraa. Inscrat. hr. ilit'l, • s ogr.can. doi.hr. , n r Up. bank«. 4V."/. <>bl. ogr. lok?Jnih šal. d. dr. 41/,*/, obl. češke md. banke . . i4/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4*/, prior. dol. žel. ..... 3•/. , Ju*. ici. iup. '/iV, • avstr. pos. z*. Sai. p. o. Srečke od 1 1860'/,..... . » » 1864 ...... „ tizske....... „ zem. kreditne I. emisije . n » » 11. » • „ ogr. hip. banke . . , , srbske & frs. 100'— „ turške . . . . Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , . . Krakovske , . . . Ljubljanske „ . . Avstr. rud. križa „ ... Ogr. „ , . . Pudolfove , s . . Salcburške . ... Dunajske kom. „ ... D « 1«1 « ». Južne ielounice ....... Državna železnic«...... Avstr. ogrsko fcsmčns dtiaicfl Avatr. kredite« bank® . . , . Ogrske „ ...... Zlvnostonsks „ .... Premogokop v Mostu (BrUss) • Alpinske montan...... Praške žel. indr. druib* . , . Rima-Murcinjri ....... Trbovljake premog. družba Avstr. oroSa« tovr. druibs . . £#ške sladkos-as dnaib« , . » »i«i »i % C kr. cekin ...... 30 franki ......,,. mark«..... -JovereigcK ........ M*rkc..... . , . L.aški banko vs;..... .Sablji ... .... iolarll ...... maja 1907 Denar Blago 98 3S 98 55 99 75 99 95 98 45 98-65 116 65 11685 93 80 94- 111-80 112' — 95 10 10080 11330 11340 9890 100 86 9945 100 45 99 60 9970 98 75 99 26 100 40 101 40 106 — 107-- 100 — J01 — 99-50 ioo-to 100— 1P0-30 100 — ior— 100-28 101-26 99-90 99-K0 — 313 35 305 35 100 — 1C1 — 161 75 15375 256- 260 — 147 50 149 60 265 — 275-~ 273- - 283— 244 50 254 50 96 75 106 75 190 25 191 25 21 50 23 50 435 — 446 — 83 — 90— 88- 94 — 67 -- 63— 45 75 47-75 28'— 30— 63 - 73 — 181 — 182 — 476 — ♦86'— 130- — 131-70 677-50 678 60 1769 1779 - 657-25 658 25 759-50 760 50 240 50 241-50 733 - 736 — 593 25 594 25 2599 - 2609 — 645 25 Č46 25 270 — 273' 662 60 555-60 148— 150 50 911 19 14 19 11 19-14 23 50 23-57 24 — 24 08 117 65 117 85 95 40 95 55 2-61" 2-52« 4-84 6— Kai/Clje zmožen mož ki je v govoru in pisavi zmožen slovenskega in nemškega jezika, si more tu v Ljubljani zagotoviti K 2000'— letnega dohodka. Ponudbe pod .Trajno" v Ljubljano, poštno ležeče. neg 2—2 Goitilniika Krepkega dečka kot 1078 za mesto Ljubljana se odda takoj pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo. mi 3—2 prodajalna Z galanterijskim blagom na jako obiskani cesti v Ljubljani se zaradi premembe stanu takoj odda vse skupaj za 2000 kron. 1117 3—2 Več se izve v upravništvu „Slovenca". ttnnouanjc ..........m..........mm ■ iiiii.i»iwii«miiib......— obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, se odda za avgust-termin v Kolodvorskih ulicah štev. 35. n25 1 ucenca poštenih krščanskih starše« sprejmem takoj s popolno oskrbo. Janko Šink svečar in lectar v Kranju. VABILO na VIII. redni občni zbor »Kmetijskega društva v Sodražici, registrovane zadruge z omejeno zavezo", ki se bode vršil w nedeljo, dne 2. junija 1907, ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. 1120 1-1 Načelstvo. 949 50 se dobč le pri SINGER Ko. akc. dražba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. W Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred livalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* ji veijemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, ra katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati possmnih delov, ^ k |„Andropogon"H (Iznajditelj P. Herrmann, Ig. Po!jska?a.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, kntero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zaiamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, m imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. iz velblodje dlake ali lodna, za gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti, priporočata & po solidnih cenah & Grlčir & Hejač Ljubljana, Prešernove ulice 9. 966 10-3 Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u. V zalogi imajo tudi gg.: U. pl. Trnkuczy in Anton Kane v Ljubljani, M Rant in Ant. Adamič v Kranju in lekarna „pri angelju" v Novem mestu. 873 52—47 jok wmxmmxwmxwmxxxwe r Odda se prodajalnlca 1 iz proste roke, založena z manufakturnim blagom, na zelo dobrem prostoru, že več let dobro vpeljana kupčija, v prijaznem mestecu na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo „Slo-venca". 1124 1 s >-.vi II-\< 2 .V. V'. .........i^s^^^Pif^.r m ■>sy < i' i (' .V VMc ,1° ie &ci cc 1 v izbi.'z 1 po \nv\w avvce 11 a^j n i i j ili c e u a Ti p t i po toča-fca ■ V-' - s s .N/>> 1. . •/ ✓ .V . A /> . • / T ■•v .-/. \v/, V/ _______| | __ ./-.v mm § tiča t Sc 2)1Le- j a č itju bf jai\a, SteicMiorc ul ice ( V -V <. X mpt&if-v V.V^TAV.Vrt i-V^i-NVrvv V-',. -/--.' ./ mmm šmmm <<.v :tav.v -.v■•/-> '■ VJ i-\.i-\>. '-> V-.s V-.v I • \V I • , • 1 ■ V--.S VY«"7/.VY< f Poštenem u 11 s 1 o el u, <1« s v oj e prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene w vsak par, se zahvaliti naša firma za nedosežni ima renome. Ji Moški štifljetni, močno delani . . . Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno.......... Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež........... Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine.......... Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Goodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box- calf, American-Style...... Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja ........ Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi.......,1 Isti za dame.......... II II II II II II It 3'50 4*60 3'35 6*25 750 3-110 1- Eiegontnopriložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlično kakovost! 910 10—3 Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornjl prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah. A I. F K K I> I'' 11 A > Iv E I., k- o m. «1 r. Damski salonski čevlji iz črnega usnja divje koze......... Damski polčevlji, cbevreau, lahki in solidno delani......... Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Ooodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega cbevreau,Qoodyear šivani . . *. . Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega črnega usnja......... Damski čevlji iz la chevreau, Goodyear šivani, prav elegantni..... II II Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Špitalske) ulice 0.