Štev. 223. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dv.rliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V Liiubljan|,^>4)etek, 30. septembra 1904. Uhaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejema«: za cele leto 1« K, xa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravnižtv* frejeman: za ceio leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravnifitvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. x. Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. — I . * e r a 11 ie računajo enostopna petitvrsta (dolžina Ti milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, aa Irlkral 9 b, za več kol trikrat B b. V reklamnih noticah itane enoalopna f armondvrila M b. — Pri večkratnem ob|avl|en|« primeren papall. Uprarniikega telefona iter. 188. Interpelacija .poslanca Fr. Demšarja in tovarišev. Dne 5. junija 1902 izvršila se je volitev občinstega odbora v Sete.h. Ker je c kr. okrajno glavarstvo v Kranju protežiralo narodno liberalno stranko, kar so tuli dotični odborniki javno prizna vati, se je volitev župana tako zavlačevala, da se je šele po trikratnem zborcvaniu po preteku enega leta dne 16. junija 1903. iz vrfiila. To je dalo povod nepotrebnim prepi rom in sovražnostim med odborniki in občani. Kavno ta protekcija je bila tudi po vod, da je prejšnji župan, v s ve sti ti te pro tekcije, evoie ražuae zelo zanikrno dovršil, oziroma le poizkušal dovršiti, kar je tudi sodnijBko dokazaro. Vsled ukaza istega c. kr. okrajnega glavarstva moral je novoizvoljeni župan na ljubo manjšini cdbora prestaviti občinsko pisarno pol ure daleč od svojega doma, kar je povzročilo, da župan le z največjo težavo opravlja županske posle. Ziupan mora občanom na ljubo sam doma uradovati, zraven tega pa Se nadzorovati pol ure oddaljeno pitamo. Selška ob šina je ena najobširnejših in hribovitih občin ter se ukazi višjih oblasti ne morejo tako hitro zaradi informacij reševati, vkljub temu pa mu c. kr. okrajno glavarstvo za vsako malenkost in zamudo očita malomarnost, daeiravno bi lahko videlo, da je s premestitvijo pisarne samo to povzročilo. Vse postopanje nasproti prejšnjemu in sedanjemu županu kaže v jasni luči tisto slavno ne-pristranost do katoliško narodnega župana. To priložnost so porabili tudi drugi iu panu nasprotni faktorji. Ovadbe e. kr. orožnikov in pismene ter ustne pritožbe drugih iupanovih nasprotnikov glede nedostatkov v občini, kakor da bi se bila kar naenkrat ob-Sina podrla, ko jo je prevzel sedanji župan, so se množile, ker so nasprotniki uvideli, da jih c. kr. okrajno glavarstvo rado spre jema. Namen je bil, kakor sa iz vsega razvidi, vreči župana. Najboljši mojstri ovadbe so bili in bo orožniki is Škofje Loke, kakor kažejo sledeči slučaji: V vasi Sevlje je bila letošnjo pomlad ena vaških tabel nekaj časa v popravi. Mogoče, da je to orožnik opazil, vendar ni to takrat naznanil. Ko je bila tabla že obešena, napravil je ovadbo c. kr. okrajnemu glavarstvu in s tem povzročil nepotrebne pisarije. Seveda je moral iupan konstatirati, da so c. kr. orožniki nezmotljivi. V ravno isti vasi je bil na vaški poti kanal pokvarjen, nekateri celo sumijo, da ga je bil nekdo nalašč podrl. Pot popravljajo posestniki z nakladami. Ko je županstvo izvedelo, da je kanal pokvarjen, naprosilo je tamošnjega posestnika, da kanal popravi. Kanal je bil popravljen, pcstajevodja iz Škofje Loke je napravil ovadbo, da je kanal podrt. Občinski tajnik je izdelal živinski potni list, pa pozabil pritisniti občinski pečat. Ker je na listu zgoraj tiskano ime občine Selce, zraven pa pečat c. kr. okr. glavarstva in podpis županov, je potni list veljaven tudi brez obč. pečata. Toda orožniku iz Škofje Loke se je zdelo potrebno, ko je zagledal podpis selškega župana, napraviti neslane opazke: »Vaš župan ne zna napraviti potnega lists, pa še oelo deželni poslanec je«. Orožnik je dotični potni list koc rokoval ter ga poslal e. kr. okr. glavarstvu v Kranj s sledečo ovadbo: An die k. k. Bezirkshauptmannschaft in Krsinburg. Rischc flsck, am 24. August 1904. Am 24. August 1904 wurde der Kai-Bchler Jakob Šolar vulgo Okoren aus Strmca Nr. 15, Gemeinde Selzach vom ti ti. Posten-liihrer amrekar und Probegendarmen Strom-bel auf dem Marktplatze in BisohoHack be- treten, als derselbe eine mit "HiHjftlTi.rnr"1 baft ausgtfertigten Viehpasse gedeckte Kuh auf den Markt auftrieb Die mangelhtfte Ausfertigung iii lt, wie aus dem be liegenden Viehpassa zu erseben ist, dem Gemeindevorsteher Franc Demšar vulgo Čočov France aus Češnjic«, Gemeinde Selzach, zur Schuld. Demšar konnte im Gegenstande nicht belragt werden. Der macgelhafte Viehpass folgt unter Einem in der Anlage nrit. HribovSek m. p. titular Wachtmeister. V takem toru Disano ovadOo, kakor tudi nepostavno konfiskacijo živinskega pot nega lista bi moralo c. kr. okr. glavarstvo, ako bi se ž njo ne strinjalo, zavrniti. Tega pa ni storilo, kar je po vsem prejšnjem postopanju čisto naravno. Z ozirom na to vprašujemo: 1. Ali hoče dež. predsednik preiskati to zadevo? 2. Ali hoče vse potrebno ukreniti, da bodo državne oblaetnije spoštovale avtonomijo naših občin in temu primerno ž njimi občevale? Rusko-japonska vojska. Odbiti naskoki na Port Artur. Zopet je odbit japonski napad na Port Artur! Z velikanskim naporom je Nogi en teden brezuspešno naskakoval Port Artur in sedaj eelo v Tokiu priznavajo že odkrito, da se bo Port Artur držal lahko še dva ali tri mesese. Učinki ruskih min so grozni. Rusi polagajo ponoči povsod mine. Vsi dohodi v Poit Artur so v pravem smislu besede pod-minirani z dinamitom. Japonci so bili pregnani iz utrdb, katere so že zavzeli. Rusi so napravili na Ljaotešanu novo utrdbo, iz katere se pet topov obrača proti Beveru. Japonske bojne ladje so se vrnile k Elijotskim otokom. »Morning Post" poroča iz Šangaja : Naskok na Port Artur se nadaljuje. Posebno silen je bil napsd v noči 26. t. m. Pariz, 29. sept. Kakor poročajo listi iz Peterburga, je dobil car iz Port Arturja brsojavko, v kateri se tolmači neverjetno bojno navdušenje japonskih čet s tem, da bo dobile nove pomoči. Ruska posadka, ki je doslej lahko vedno operirala izza kake za-slombe, je sedaj na mnogih mestih direktno izpostavljena sovražnemu ognju. London, 29. sept. »Daily Express« poroča iz Tokia: Časniki, ki bo poprej že naznanjali padec Port Arturja na najodloč nejši način, sedaj molče. Nopi je dobil v zadnjih tednih 10.000 do 12 000 mož pehete in devet oblegalmh topov za pomoč. Vsa okolica Port Arturja je kakor posejana z ruskimi minami, ki delajo veliko škodo. Obe stranki sta že vsled dolgega boja utrujeni. London. 29. sept. BDaiiy Telegr." poroča iz Čifua 27. t. m.: Iz Port Aiturja izišle ruske torpedovke so vjele več japonskih džunk, ki so bile na potu v Daljni. Velike ruske ladje zapuščajo ob priliki pristanišče, toda nikdar ne več ko tri obenem. London, 29. Bept. »Daily Mail« poroča iz Čifua od 27. t. m., da so Japonci pro drli 16C0 m. blizu portarturskega dirkališča. Utrdbe, ki so jih vzeli, so št. 4, 5 in 6 V Čifu došli Kitajci potrjujejo, da je bil japonski napad od Takušana odbit z velikimi izgubami za Japonce, kar so povzročile mine. Vprašanje je, ali bodo Japonoi sploh mogli obdižati vse zavzete postojanke, ker leže v okrožju ognja iz velikih ruskih utrdb. srtesljevo pismo. Iz Čifua je Blišati, da neko Stesljevo pismo cd 23. t. mes. izjavlja, da trošijo Japonci po nepotrebnem svoje strelivo in življenje, ker so Rusi trdni kot skala, in so pokazali najskrajnejšo odločnost v hrambi svojih pozicij. Brez tuje pomoči mu je mogoče vzdržati se še nadaljnih šest mesecev. Kaj se godi okrog Mukdena? Mesec dni je že preteklo od bojev pri Tajciho in vendar se je položaj le v toliko spremenil, da se je razvoj dogodkov prelo žil le 60 kilometrov proti severu. Nekateri Japoncem prijazni listi se že boje, da bo postala Japoncem njihova počasnost usodna in da bo Linjeviiu možno, odločilno poBeči v razvoj dogodkov. London, 29. septembra. O operacijah pri Mukdenu ni slišati ničesar. Japonci so zopet začeli prodirati proti Mukdenu. On-dotni dopisnik »Daily Telegrapha« je mne nja, da Kuropatkin ne more braniti Muk dena. Važno je, da spravljajo zaloge živil po železnici iz Sinuntina v Tjelin, kjer jih mo rajo varovati ruBke čete. — Preskrbovanje japonskih čet za zimo je končano. Ojačenja so popolnila izgube o bitki pri Ljaojanu, nove zaloge streliva so pripravljene in čete so izborno razpoložene. Rusi so nakupili velike množine zimskih oblek pri Kitajcih, ker jim je teiko, dobivati zaloge po železnici. Kulij'*, ki jih imajo Rusi pri mandžurski železnici, ne delajo ničesar ter jih Rusi spravljajo na svoje stroška v domovino, da se ne pridružijo Ilunhuzom. — V Ameriki dvomijo, kakor pravi »Morningpost«, da bi se Kuropatkin bil pri Mukdenu. Ondi mislijo, da Be bodo Rusi umaknili do Harbina, ka kor hitro bodo Japonci resno prodirali. Pri Mukdenu se bodo vršili k večjemu le boji zadnjih straž. Kuropatkinu pripisujejo načrt, Japonce zadržavati kolikor mogoče dolgo brez velike nevarnosti zase in s tem one mogočiti pred zimo jiponsko prodiranje do Harbina. Rusko brodovje se s druži ? London, 29. septembra. Rusko bro dovje portartursko in vladivostoško je baje, kakor poroša is Šangaja »Morningpost«, pripravljeno, da odpluje iz luk. Pričakujejo, da bosta obe brodovji udrli iz pristanišč. Za zimo. London, 29. septembra. Japonska armada okrog Ljaojana je, kakor poroča »Daily Mail« iz ondotnega tabora, ie popolnoma preskrbljena z zimsko obleko. Izgube posameznih oddelkov bo že nadomeščene, čete so pripravljene sa odhod. Potopljene japonske ladje. London, 29. septembra. V Vladivo-stoku trdijo, da sta bili pred Port Arturjem v zadnjih dneh potopljeni vsled torpedov dve japonski torpedovki ter en parnik, ena križarica tipa »Nisitaka« pa težko poškodovana. Japonska železnioa od Port Arturja do Hajčena. London, 28. sept. „Dai!y Chronicle« je poročal včeraj iz Tokia, da so Japonci spremenili normalno železnico severno od Port Arturja do Hajčena v ozkotirno. Na tej progi je vozilo 60 lokomotiv in tisoč vagonov. — Železnica mora služiti za zvezo, ker zmrzne pristanišče v Njučvanu že meseca oktobra. Baltliko brodovje. Pariz, 28. septembra. »Echo de Pariš« pravi, da bo baltiško brodovje odplulo iz Revala brezpogojno še pred 7. oktobrom. Poveljnika, admirala Roždestvenskyga, pričakujejo v Kronstadtu, kjer bo nadzoroval 4 vojne ladje »Orel", »Oleg«. »Jemčug" in „Zumrad" ter jih pripeljal v Reval. Car med vojaki. Car inspicira nove, za bojišče odloiene čete v Odesi m Tiraspolu, ki pa skoro gd-tovo ne bodo pred spomladjo došle na bojišče. Rasna poročila. London, 29. sept Glavni del angleškega brodovja pred Čifu bo odplul v Singapore, kjer ostane čez zimo. Berolin, 29. sept. Iz New Yorka poročajo: Več ruskih mornarjev iz razoro-žene križarice »Sena" je ušlo iz San Frančiška. Vsled tega je moštvo »Sane« zastraženo še ostrejše. Peterburg, 29. sept. Z bojišča je prišlo le nekaj poročil o manjših bojih med poizvedovalnimi jezdeci. Iz teh vesti se da sklepati, da obe armadi druga drugo jako natančno opazujeta, da biizpoznali sovražnikove namene in jih prepreSili Ruski generalni štab udi v tem znamenja, da bo kmalu velika bitka pri Mukdenu, ker se Kuropatkin pač ne bo udal kitajski zahtevi, da bi se zaradi cesarskih grobov ogibal bitke pri Mukdenu. Ispremenjen zakon za novačenje na Japonskem. Tokio, 29. septembra. Olredba, ki izpreminja zakon o novačenju, je razglašena danes. Služba za rezervnike drugega razreda se raztegne od pet na deset let in razloček med prvim in drugim rezervnim razredom se neha. Rezervniki so prosti službe šale po dopolnjenem 37. letu. Vsled te izpremembe je potrebna tudi izprememba organizacije. Načrt za to še ni razglašen. Miru ne bo. London, 29. septembra. »Standard« poroča iz Tokia: Japonsko časopisje brez izjeme odklanja vsako misel na sklepanje miru pod sedanjimi razmerami ter zahtev«, da se vojska nadaljuie. Zasedanje deželnih zborov. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je poročal dež. odbornik Hfin-1 i n g e r o občinskih dokladah na pivo in žganje. Priporoča zakonski načrt, vsled katerega bi dsželni dacarji tudi pobirali občinske doklade na pivo in žganje. Poslanec it. W a 1 d n e r je poročal o uravnavi potokov v Kanalski dolini. Ureditev strug bi stala 30.800 kron in bi dežela prispevala 3080 K. Poslanec Grafenauer je mnenja, da se s 30.800 kronami ne bo mogla rešiti vas Ukve. Najboljša bi bilo, da bi se za ta denar nakupila zemljišča na Spodnjem Koroškem onim posestnikom, katerim povzročajo hudourniki največjo škodo. Predlog poslanca dr. Waldnerja je bil sprejet. Poslanec K o t z je poročal o deželnem prispevku za ureditev potoka pri H o 1 m i č u. Stroški so proraču-njeni na 14 000 kron; dežela bo prispevala 20%, če bo dala država v to svrho iz melioracijskega zaklada 50%; 20% občina Holmič in 10% se pokrije iz posebnega zaklada.— Poslanec Kirchmayer je utemeljeval svoj predlog o povrnitvi potnih stroškov poslancem, ki naj se zaračunijo od glavnega volivnega kraja. Vmoravskem dežel, zboru je prišlo v včerajšnji seji zopet do burnih orizorov. Med govorom brnskega župana pl. W i e a e r j a , ki je zagovarjal brnsko šolsko upravo proti upravičenim napadom čeških poslancev, so pričeli češki poslanci tolči s pestmi po mizi h. Predsednik dr. Z a č e k ni mogel vzdržati miru. Zvonil je tako močno, da je razbil zvonec. Galerija je vrlo pritrjevala češkim poslancam. Ko se je končno polegel vihar, so rešili tcčke, katare so bile na sporedu. Parlamentarni položaj. »Deutsche Korr." je poprašala pri nemških vodilnih poslancih, če bi se v slučaju, da prenehajo Cehi z obetrukcijo v državnem ■boru, izboljšal parlamentarni in politični položaj v naši driavi. Poslanec P r a d e je odgovoril, da bi a tem, če prenehajo Cehi ■ obetrukcijo, ne bil izboljšan parlamentarni in politični položaj v Avstriji. Predvsem bi se morala rešiti sledeča vprašanja: 1. Pogodba z Ogrsko ; 2. ureditev razmer Nemcev do države z ozirom na njihovo davčno moč ; 3. sprava med Nemci in Cshi. Sale potem, ko bi se ti vprašanja rešila, bi bilo mogoče govoriti o sdravih političnih in parlamentar nih odncšajih v državi. Napad na Ktfrberja? Na Dunaju so bile včeraj razširjene govorice o preprečenem napadn z bombo na min. predsednika Kdrberja. Govorili so, da je našel neki delaveo pred vosom, ki je čakal na ministra, zaklepnieo, v kateri je bila di namitna bomba. Korber bi bil moral stopiti nanjo, če bi je delavec, ki jo je našel, ne bil pravočasno odstranil in izročil policij. »Neue Fr Presse« pa piše, da je bila govo rica izmišljena. Nemške spletke na Češkemu Takczvano neodvisno glasilo za gospodarske koristi nemških poljedelcev piše, da ae morajo češki in nemški kmetovalci spo-raiumeti in aahtevati delovanje češkega deželnega zbora na gospodarskem polju. Pri političnih in narodnih nasprotatvih bi Nemci še vedno lahko nastopili z obstruk cijo. Italijanska pravoslovna fakulteta* Vodstvo nemške ljudske stranke je sklenilo, da ugovarja proti vladnemu odloku, a katerim se je ustanovila laška pravoslavna fakulteta v Inomostu, sabteva, da naj se odlok takoj razveljavi in premeBti italijanska pravoslovna fakulteta iz Inomosta. »Tiroler Tagblatt« pa napada akademični senat v Inomostu zaradi raaglass, s katerim je naznanil ustanovitev laške pravoslovne fakul tete. List pravi, da bo Nemoi polni trpkosti in skrbi zaradi laške pravoslovne fakultete^ Trgovinska pogodba z ItaMjou Kakor poročajo z Dunaja, bo vlada uveljavila začasno trgovinsko pogodbo s Italijo s § 14. V ogrskem državnem zboru bodo zač. predlogo predložili poslaniški zborniai 10. oktobra, in Tisza bo storil vse, da bo rešena v treh dneh. Sestanek (iiolittija z Bulowoua. Na sestanku Giolittija z Bii owom se je šlo pred vsem o najetju novega posojila, katerega potrebuje Italija in pa o podržav-ljenju italijanskih železnic. Posojila sedaj Italija ne bo iskala, ker je v finančnih krogih zaradi japonsko ruske vojske kriza, pač pa je Giolitti poprašal B\llcwa, če bi dobili Ua lijani del kapitala, katerega rabijo za podr-žavljenje italijanskih železnic, v Nemčiji. »Giornale d' Italia« pa meni, da je Giolit-tijev po8et v zvezi z obiskom nemškega ce sarja Viljema povodom rojstva italijanskega prestolonaslednika. Izgredi v Benetkah. Zaradi sadnjih izgredov, katore so povzročili v Benetkah socialni demokratje, Be je beneški župan pritožil pri laškem ministrstvu za notranje zadeve, ker oblasti niso storile ničesar, da bi preprečile izgrede. Vsled te pritožbe je odstopil v Benetkah prefekt. Srbija-Piemont ? Kake misli so prešinjale dunajsko in budimpeštansko vlado ob zadnjih slavnostih v Belgradu, zapazimo, ako prečitamo članek dunajskega dopisnika v »Berliner Tageblattu«, ki med drugim piše : »Glavna točka v politiki kralja Petra je, da bi privedel Srbijo do voditeljice med Jugoslovani, da bi bila Srbija središče jugoslovanskim stremljenjem. Petrovo pobratimstvo z Bolgarijo in Orno-goro, njegov trud, da bi prišlo do balkanske zveze, to vse je služilo temu namenu. Kam meri kralj Peter, o tem moramo premišljevati, ako pomislimo na razna zborovanja Jugoslovanov povodom kronanja v Be-lemgradu, na prihod deputacij is Bosne in Hercegovine, ii Hrvaške, Slavonije in ogr skega Banata. Na Dunaju in v Budimpešti so gotovo pazljivo opazovali to belgrajsko potovanje deputacij in zanemarjalo se ne bode v bodo '>e, gledati na prste srbskemu veličanstvu, da se preprečijo take narodne mahinacije. Prav raditega, da se je moglo take uačrte preprečiti, zasedla je Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino in habsburška monarhija bo znala to stališče tudi varovati. Menda bolje, nego kje drugje, je na Danaju in v Budimpešti znano, s kako skro-puloznostjo izvršuje Peter Karagjorgjevič svoje načrte. Zato pa bodo tudi na Dunaju in v Budimpešti znali pravočasno Vse potrebno ukreniti.« Književnost in umetnost. * Slovensko gledallifie. S a r d o u : »Domovina". Nova sezona slovenskega gledališča se je zopet pričela — a že z za četno igro ne moremo biti nikakor zadovoljni. Kot prvo igro si je izbralo dramatično društvo Sardou-jovo »Domovina". Pisatelj je modern francoski dramatik, in lahko u šaljivo je, da ti pisatelji, sedanji struji f-an coski ustrezajoč, jemljejo snovi, ki prijajo agitaciji, hnjskajoči proti katolicizmu. T>m manj pa moremo odpustiti slovenskemu dramatičnemu društvu, da upriioii pred slovenskim občinstvom igro, ki direktno žali verski čut vsakega, recimo le — polkristiana. Iarra ima deloma isto snov kot Goethejev „Egmont«: vstajo na Francoskem. Za časa Albovega gospodatva v deželi se grofica Dolores Rysoor izneveri svojemu možu in se uda Karlou van der Noot. Ry soor in Karlou sta vjeta pri Albi. Dolores izda svojega moža, in misli s tem rešiti svojega ljubimca. Karlou dobi slo bodo; Rysoor pa mu pred svojim samomorom odvsame prisego, da zabode izatajalca domovine; če atori to. potem mu on odpušča njegovo pre greho. Karlou aabode Etoloree,. sam pa skoči na grmado, kjer umirajo drugi zarotniki. — To je sujet, a iapeljava > 1 V prvem dejanju opisuje pisatelj kato ličane, Spance kot grozne krvoloke, ki ne glede, kaj jo pravo, kaj napačno, žele in iščejo le krvi in smrtnih obsodb. — Direktno za franooske estetike je menda namenjena scena, ko med zvonjenjem A ve Marije sredi smrtnih obsodb vstanejo Spanci in molijo — potem pa podpišejo smrtno obsodbo. Pre šestvo je dandanes tako moderno, da menda »mora« biti pri vsaki igri — a take ženske, kot je Dolores, ki »zda svojega mola, ki ljubi domovino, a izgovorom: »Jaz sem ženska in moja domovina je ljubezen«, take ženske so redke, ali kar jife je, jih ne rabimo na našem odru. Karloov značaj je pre eej omahljiv in deloma tudi nejasno risan. Konec je splch proti vsem pravilom dramske, tehnike. Vrhunee igre je pa EV. dejanje. Spredaj stopa menih s svetim razpelom v roki,-sledijo mu drugi tovariši menih;, ki peljejo;, kot inkvizitorji upornike na morišče. Voe. liberalno obJinstvo je udarilo v glasen smeh pri t?m prizoru. To «e pravi očividno norčevati se iz katoliške vere. Za danes konštatujenao le, da slovenski »estetiki« v dramatičnem društvu niso rcsa-gli pogoditi boljše igre za slovenske liberalce, kot ta sramotni inkvizicijski ,Grenel-stiick". Igrali so splošno dobro. GoBpica Sporna in gospod Tišnov sta dobro nadomestilo za gdč. Riickovo in g. Deyla. Igrala sta-, i« borno; le gospod Tišnov je govoril včasih prehitro. Gospica Noskova je imela premajhno vlogo, da bi pokazala vso svojo umatnost. G. Dobrovolry, Boleška, Danilo in Vorovšek so pa ie itak naši stari dobri znanci) . zvesti drug jim je bil g. Dragutinovič kot Alb&,, ki je tudi vrlo pogodil avojo vlogo. V soboto dne 1. oktobra prvič na slovenskem odru: »Reaervistova svatba*, burka s petjem v 4 dejanjih. Napisala Ghi-vot in D u r u — Godbo zložil Julij pl. Stern. — Pr hanja predstava I>o v torek, dne 4. oktobra. izvolitve v odseke, je lani obstruirala Nemško-iiberalna« večtna> v vseh odsekih,- torej ni ostalo našim poslancem nič druzega« nego pustiti liberalce same v tehu odsekih1 in omejiti svoje delovanje na javne seje deželnega abora. To postopanje naših deželnih poslancev se more izpremeniti šele, če liberalci pokažejo, da res hočejo privoliti v preosnovo volilnega reda. Liberalci- v odsekih^ so tuhtali, kaj naj bi storili, ko naših-ni bilo nikogar poleg. Izmislili so si to-le:: Nekaj poročil, med njimi taidi zelo važnih) so razdelili med nje, češ da> jih bode* potem i v javnosti lahko napadli, c"a; ne marajo sodelovati niti pri tako imenitnih .stvareh kakor* je n4 pr. izsuševanje barja, uravnava Mirne itdt A ta poizkus ;'e vsprejmejo ao bene odsekove izvolitve, bi ■ jimu 1 i be -r a 1 o i nobenega važnejšega PforočHa ne bili izročili. V tem oziru.jib le predobro -joznamc in lansko leto, kakor vemo iz lanskih poročil, so res samo nekaj- nepomenljivih poročil -i izročili, našim poslancem. Zato sj mi smejemo nji-Lovemui današnjemu naskaku!) je t> pisali prečila to slovensko. in „®ael, ki Ko zapisnikar r prične čituti nemško, se oglasi k besedi . de ielni poslanec Hribar, ki pravi: »Ravno kar se mi je povedalo, ia' je d?. Sustsršič,. ko je zapisnikar čital cepiš finančnega cd> ' seka, katerega sem jaz naslovil na dežoinega L glavarja, dejal: „ O s e I, k i je to p i -; s a 1 f'"" Zahtevam, da daielni glavar gtokliče dr. Susteršiča k redu rsdiiega neparišamen-| tarneg« izraza * (Smeh.) Deželni glavar: r,$iaem slišali"- Dr. SiuateriiiJ: »Da, da,. ^prejmeta,. če Hribar hoče imeti to čast J* (Vb-selost.) BJa pome S bednim 1! Dri Susieršič utemeljuje že sedanji j omenjeni predlog »a pomoč po uimab prizadetemu prebivalstvu, ki. je setjaj samo-stalni predlog. Stvar .'finančnega cdaoka bode) spraviti: v soglasje podporo i.deiekumi.ared--stvi in najti virov. Druga točka predloge je poziv aa vlado. Swojemu zadnjemu uJeme-ijevanju podaja še nekaj podrobnosti,. in si)-cer od. 1. do 20. septembra letos, Navaja škodo v raznih -jbčinab,. ki zaaša skupno 9.3:7:, 4O' 3 k r c;,n. Poleg te škoda je Da Se mnego drugih posancezn h slučajev. Ca se upošteva še lnaska škoda čez en milijon kron,, moramo reji, da jaškoda res ogromna. Govornik predlaga, da se njegov predlog cdkaie nnančnemu odseku, kar se scglaano sprejme. Za Kranjski deželni (Seja daš 31). septembra 1904.) Današnja seja dež. zbora se je pričela še-le po pol 11. uri dopoldne. Zapisnikar čiti zapisnik prejšnje seje. Dež. glavar naznani, da je sptsojel od deielne vlade dopis o nadortuastni volitvi v priz. komisijo oseb. dohoda. Dopis je samo nemški. Dež. glavar odredi, da pc stavi to točko na dnevni red prihodnje seje. Za pravice Sltvencevl Dr. Suiteršifi se oglasi k besedi v formalni zadevi: Navadna dostojnost bi zahte-vala, da bi dei. vlada v obeh jezikih pisala dež. zboru, torej tudi v jeziku, ki je jezik ogromne večine prebivalstva v deželi, ne pa samo v jeziku male manjšine. Deželni glavar naj da dež. predsedniku vedet', da mora j v bodoče pisati dež zboru v obeh jezikih! (Gromovito odobravanje med kat nar. poslanci in na galeriji. Dr. Tavčar se drii za glavo. Dež. glavar zvoni.) Baron Hein izjavlja, da je bilo pisano le dež. odboru. (Klici med kat. nar. poslanci: »To je vse eno! Mi ne bomo poslušali samo nemščine!) Baron Hein: Kar se predloži dei. zboru, se predloii tudi v slovenščini, druga stvar pa je občevanje dež. vlade z dež. odborom. (Dr. SusteršiČ: „Oho!") bplešno ogorčenje msd kat poslanci. Dr. Susteršič: Kdo pa plača? To je škandal ! Bomo ie dognali, eksoelenca, bomo že pokazali, kakšno je stališče zakona na Kranj ■ skem. Burno odobravanje dr. Susteršiču. Klici: Same nemščine ne bomo poslušali več! Ploskanje na galeriji. Zapisnikar je prečital sklep finančnega in upravnega odseka, naj zbornica izvoli po pet novih članov v oba odseka, ker se člani kat.-narodne stranke niso udeležili zadnjih treh odsekovih sej. (Pripomnimo, da smo že v torek obširno pojasnili vzroke, zakaj kat. - narodni poslanci niso vsprejeli volivca i pra?ioo !: Na vrsto pride samo stalni* predlog d t. S u b t e a š i č e.v za voliva© reko t m o. Dr. Š u a t e r š,i č pravi: Laai je ibor-sJea priznala nujnojt. takamu predlogu. Če sada stranka vlaga letos 3amoBi»lni predlog stori to, ker je važnost predloga ie iti ji vsakomu 'znana. Po .vsebini se letošnji predi ag raslikuje samo po enem* odstavku. Lani se je glasil splošno,. naj se premeni volivni rad v smislu:, razširjenja volivne pravice na vbb sloje pnabivalstvn, letos pa ima dost»4iek: Pomnožite v kmečkih mandatov in ra.zši^jenje voli. v ne pravice na vse aloje prebivalstva. iani tudi ni izključeval naš predlog pomnožitve kmečkih mandatov, a ker so n*ra> liberalci očitali, da nismo predlagali še posebej pomaožitve kmečkih mandatov, smo letos ielji toh gospodov vstregli. Gotovo je, d&tako reformo lahko prepreči vsaka stranka,, ako hoče; zato jo je mogoče izvesti le na podlagi pogajanj. Vsakdo pa mora priznati, da je reforma našega volivnega rada nai2-i ogibna ia da se ji ni mogoč-» trajno ugfeiv ljati. Proj ali alej se bo morala skleniti, in bolje je, da se to takoj napravi, nego da bi ae s čakanjem le poostril poloiaj v deželi. Naj naredi zbornioa konoe bojnemu stanju v deželi! Govornik navaja krivine, ki se gode po sedanjem volivnem r»du kmečkemu stanu. Veleposestvo v naši deieli nima za narod takih zaslug, kakor ru pr. poljsko plemstvo. Če se naš veleposestnik bavi s kmetijo, je kmet, če sa pa ne bavi z njo, ima pa vse druga interese. Kmet je steber naše dežele, s kmetom pade in stoji naša dsiela! Za vzdrževanje sloven skega značaja deiele je tudi potrebno, d a se pomnoži politični pomen kmečkega stanu. Ce kdo trdi, da m kmečki Btan tako zrel, kakor so »zreli« mestni volivei, dela krivico kmetu. To trditev za vračajo številke. V kmečkih občinah je bila največja udeleiba pri volitvi in je ondi najti torej največ politične zavesti. Volivni red kranjske dežele nikjer ne povdarja inteligence kot prava do volitve, nego le cenzus — kmet pa ima ravno tisti cenzus 8 kron, kakor vsak mestni volivec, in kmeta 8 kron še veliko bolj teži, kakor meščana. Če se bo izvolil, kakor je pred lagano, ustavni odsek, se be naša stranka udeležila volitev r ta odsek/ ker se- naša stranka noče izogibati nobene prilike do sporazumljenja. Dr. Schaffer poda> izjavo, da pred obetom, ki zajema iz nemških časopisov, še danes ko i resničen. Ce bi bilo to res, bi se naš narod moral sramovati lopova, ki bi bil ( za kaj takega sposoben. Ta strel pa je ib i 1 i z r o d e k preiive fantazije. To dokazujejo sodnijB!ti akti! KazinBko društvo je tri dni po deraonstraciji samo izdalo poročilo, da se je » w a h r -scheinliah« streljalo, tore^ bolj previdno nego »Liibacher Zeitungr., ki je slišala salo krogljo žvižgati. (Smeh;). V smislu »Laibacher Zeitunge« so poročali zunanji listi! Govornik opisuje iz sodrjijskih aktov, na podlagi prič, takratne dogotike, kisov popolnem nasprotstvu s poročilom korespondenč d. urada. Neki častnik pravi sicer, da je slišal strel, i drugi častnik 27. pešpolka,, ki je stal poleg njega, ni nič slišal, torej bi moril biti gluh, a govornik nič ne ve, da bi imeli pri 27. peipolku gluhe častnike. Natakar tudi ni slišal strela, g. Drelse ihl. tudi ne. Navaja celo vrsto prič, policaje, grosp. KavSeka, Fr. Perdana, i.t.d., ki tudi nieo nič slišali, in ki potrjujejo izrečno, da seni streljalo. Z objektivnega stališča aa te razbremenilne priče merodajne. Tudi niBO kroglje nikjer našli, dasi je eksoelenca baron Hain sam prišel usodno luknjo gledat. (Smeb.) Hlapec, ki je zjutraj pometal kavarno, vkljub svojemu nalogu ni našel kroglje, ampak samo mnogo — čikov. (Veselost). V luknji bo našli — dve švedski žveplenki I (Hrupna veselost.) Za objektivnega človeka, ki akte prebere, ni dvoma, da se ni streljalo! Tega pa kores-pondenčni urad ni popravil, dasi bo Nemci v dri. zboru v svoji interpelaciji aa podlagi korespondenčnega urada trdili, da se je streljalo, in je tudi ministrski predsednik to trdil ! Nemško nacionalno časopisje je huj-skalo radi tega proti Slovencem. Zaradi posledic, ki so v sedanjih razburjenih časih lahko mogoče, pa mora dež. vlada skrbno paziti,preden d & tak« poročila od sebe. (Galerije hrupno ploskajo. Dei. glavar zvoni). Deielna vlada naj d& zadoščenje deželi Kranjski! Afera Malitsch. Nato se je bavil dr. Susteršič a to afero ter izjavil, da noče hvaliti tega, kar se je godilo z učencem kadatne šole M a 1 i t s c h e m. Kot prijatelj svobode pravi, da im* vsakdo pravico v celi državi demonstrirat za svoja načela. (Na galeriji ploskajo.) A mevisevtempogleduzdrugo mero pri naaindrugod. (Na galeriji navzoče dijaštvo na vea glas pritrjuje dr. Susteršiču.) G vornik obžaluj« rodbino Malitscbevo, a to ga ne odvezuje od doli nosti, da se ne bi potegoval za resnico. Tisti, bi so demonstrirali proti »Karnijolcem«, niso pristaši katol. narodne stranke. Pričakovali smo torej, da se bo od druge strani o tem govorilo. (Tu nastane v zbornici pravcat nepopisen vihar. Dijaštvo demonstrira proti liberalnim poslancem. Z galerije doni iz nekleri-kalnih ust na liberalne poalance » P e r e a t Tavčar!« »PfujI« »Na Schwegljev frik ste pribiti!« Dr. Tavčar upije na dijake: »Vi naB ne brdete terorizirali!«) Dr. Susteršič nadaljuje: Po krivici so prišli v nesrečo Ble-venski akademiki. (Katcl. narodni poslanci: Res je tol Liberalni p o -fllanci molče!) Tako, kot je poročala »Laibacher Ztg «, se je čitalo, kakor bi bil Malitsch p bit brez vsake krivde, in neroškonacionalni listi so poročali, da samo zato, ker je nemški go voril. Vsa zbornca je priča, da v Ljubljani še nikdar ni bil mhč« udarjen, ker je nemško govoril. Govornik na podlagi prič dokasuje, da je Malitsch že v restavraciji dejal: „Sind die windischen L usbuben nooh immer draussen?* Tudi zunaj je psoval občinstvo z »Veiflachtes Gasindel«. Priča Anderwald pripoveduje, (Tavčar. Schwegel in Sch H :r gredo iz dvorane) da sta akademika Vodeb in S /etek vprašala Malitacha, kaj hoče. Malitsch jima je nato dejal: »MitsolchenLausbuben habeich niohtszu reden!« Malitsch je potegnil sabljo in zaklical: » I c h steche bienieder!« Vodeb je zagrabil za sabljo, jo upognil in proč vrgel. (Galerije kličejo: »Prav je imel.«) Druga množica je atakirala nato Malitscha in med to množieo ni bilo nobenega dijaka. Vodeb in Svetek sta šla takoj proč, ko ie Vodeb Malitschu iztrgal sabljo. Uradnik Vrsto všek je slišal tudi besede: „Marsch,win-dis«he Bagage!« (Posl. P o v š e : »Pri nas, v slovenski kranjski deželi!) Dr. Tavčar, Schaffar in Schwegel pridejo zopet v dvorano. Dr SuBteršič: Malitsch je izzival; kljub temu je obsodbe vredno, kar se je potem zgodilo, a vsak pošten človek bo odobraval, da mu je akademik sabljo vzel. Ali so hoteli čakati, da bi koga prebodel? Če je bil pobit Militsch zadene moralna odgovornost vsaj 50 odstotkov njega, ker j« provociral razburjeno množico. Uradna »Laibacher Zeitung" ima sedaj najlepio priliko objaviti te natančne podrobnosti ; to dolžnost ima tudi korespondenčni urad, da bo širši svet zvedel resnico. Kar Be je doslej pisalo o naši deželi, je v na sprotju z resnico, ker nikjer tako prijazno tujca ne sprejmo, kot pri nas. Korespondenčni urad je napačna poročila dal v svet in vzbudil napačne pojme o naši deželi. Ko se je dognalo, kaj je res niča, ni popravil v smislu resnioe. Ztto go vornik predlaga nujnost, ker je korespon denčni urad storil krivico naši do aovini. Dr. Tav5ar dosleden v nemiko slovenski sveži. Dr. Tavčar meni, da je t) samo demonstracija proti koreBpondenčnemu uradu. Priznava, da so razmere pri nas na Kranjskem nezdrave, da je temu tudi vlada kriva, prizna krivico korespondančnega urada pri znava, da ima mladina nagnjenje k demon stracijam in da se ž njo pri nas ostrejše postopa, kakor drugod. Meni pa, da ne bo uspeh predlogov realen. Poprijeti se je treba tvarine s takojresn ostjo, da bode cela zbornica enakih misli (1) in da bodo t) na zunaj videli. Sumljivo je, da je dr. austeršič trdil, da bi morali mi to eproliti! (Klici: Pa se niste noali!) Hočete nas le v past vjeti. Dr. Susteršič: »Ali je stvar opravičena ali ne; za to se gre. Pred osmimi leti bi se bili tudi Vi za stvar zavzeli !* Tavčar Susteriiču: „Vaši tovariši so povedali, da ao Vam te demoatracije dobro prišle. Dr. S u s t e r š i č: »Ime povejte 1« Dr. Tavčar: »Vam bo že Pogačnik povedal. Pogačnik: „Ni re«!" Dr. Tavčar: Dr. Susteršič je včeraj priče zashšaval. Klici: „Ima prav!" Galerija demonstrira proti Tavčarju. Tavčar: »Na to jaz niS ne dam! Predlog je videti, kakor bi bil obstrukcijski. Če glasujemo za nujnost, se nam odvzame prilku, da bi stvar še raziskavah. (Susteršič: Pride v odsek! Opravilnika ne pozna! Tavčar : »Saj vem, da niBem vreden Vaše modrosti. Susteršič: Strašno pozabljiv! Opravilnika naj se uči! !•) Tavčar vpije: Ne bom svojega sklepanja opiral na avtoriteto dr. Susteršičevo ! (H »in mu kima.) Dr. Susteršič: »Danes je petek za Tavčarja!« Dr. Schweit-cer: Ves je nervozen!« Klici: »Zakaj pa dr. Tavčar ni preiskoval stvari ?« Dr. Tavčar: Akte potrebujemo, katere je dr. Susteriič imel na razpolago! Dr. Susteršič: Bom dal vse odseku! Dr. T a v č a r je dalje mnenja, da bi ae od gotove strani lahko preprečile demon- stracije ra kolodvoru Ne Bamo prič, ki jih je navajal dr. Sutteršič, potr«baje, ampak ves sodni ški ikt, ne pa kar Sj&lje — par don Suiteišič p avi Dr. susteršič: Imate Sukljeja vedno v glavi! D?. Tavčar pravi da se bo poteg nil ia čast domovinr, a ne ka-lar bi dr. Su steršiš hotel, ter se ujnvi koičio proti nui nosti. Smeb. Tavčar Susteršičn: Galerije ste naročili! Susteršič: Jaz nobenega — (Na galeriji si demonstrirali ek ro samo li neralni dijaki najbolj „ s a v a n i Tavčarievi bivši prijatelji)— T»včar Sustfr-šiču: D« n< s ste nas že z csli zmerjali 1 Su eteiš č: Tistega t sla vzamem nazaj! Hribarjeva isjava. Hribar pravi, da bi za svojo osebo glasoval za nujnost, ker se mu ta predlog zdi umesten, če bi ga ne vezal klub. Obsoja postopanje korespondenčnega urada. Kar se prvega slučaja tiče, še danes ni popravil krivice korespondenčni urad, d a s i j e o n kot župan storil vse, karjev njegovi moči. (Čujte !) Kar se druzega slučaja tiče, ni Malitsch nedolžna ovčica. Hribar je proti temu, da bi se o Malitschevi aferi razpravljalo že danes Hribar pravi, da bi se stranka gotovo oglasila, če se ne bi bila zavezala radi kat.-narodne obstrukcije, da ne stavlja nujnih predlogov. (Klic: Torej je stranka krepko zvezana z Nemci!) Konča z željo, da bi korespondenčni urad nepristransko poročal in ne meril nam in izdaj-skim nastopom v bližini naše dežele z dvojno mero. Dr. Krek za slovensko čast. Dr. Krek pravi, da naša stranka ni hotela nastaviti pasti slovenskim liberalcem, ampak pokazalo se je, da imamo z drugo slovensko stranko mnogo skupaj — složni smo še precej v tem, da imamo v os ebi deželnega predsednika sovražnika našega naroda, proti kateremu moramo nastopiti skupno. Čudno se mu zdi, da je Hribar dejal, naj bi se o tej stvari danes ne razpravljalo. To je vendar nujna stvar, ker je mnogo dijakov sedelo v ječi! Drugače kot z nujnimi predlogi sedaj ne moremo iskati stika s svojimi slovenskimi tovariši! Lahko se izvoli samostojen odsek, ki naj dobi ta predlog v roke. Gre se za to, da kot zastopniki slov. naroda demonstriramo proti temu, da bi bila deželna vlada sokriva pri razširjenju mnenja, da je naš narod surov, k® ima vendar naše ljudstvo v prijaznem spominu vsakega dobrega ekseku-torja. Mi ne pustimo, da bi se blatila čast naše dežele, in če dež. predsednik ni sposoben, da bi premenil ta princip, naj gre proč! Poleg Lshov smo mi v Avstriji najnaprednejši. Ali je tudi to nemška posest, da se o slovenskem ljudstvu trdi, da je sirovo? Naša last je naša čast! Zato se bomo borili proti vladi in proti nasprotnikom. Kdor je te misli, naj glasuje z nami. (Galerija ploska.) Dr. Tavčar vpije na galerijo in kliče: Deželni glavar, saj nismo v gledišču. Hein prezira slovenščino. Dež. predsednik prične nemško odgovarjati. (Klici: »Slovensko govorite ! Dr. Susteršič: Pojdimo ven!" Hein pravi, da želi v zbornici v tej zadevi resne razprave, da se stvar pojasni in pravi, da še ni jasno (!) če je Malitsch provokatorično postopal ali ne. Hein trdi, da se še nič natančnega ne ve, in da se bo že resnica pokazala. Posl. Drobnič protestira proti nemškemu govoru dež. predsednika. Posl. Drobnič protestira proti temu, da dež. predsednik govori nemški, česar on ne razume. S tem se dež. predsednik pokaže, da je nasprotnik slov. naroda! (Velikanske demonstracije od strani katol. narodnih poslancev in na galeriji. Klici: „Abzug Hein!" Demonstracije trajajo več minut. Glavar v nepopisnem hrupu prekine sejo. Ko dež. glavar skoro nato zopet otvori sejo, grozi z izpraznjenjem galerije. Hein zopet nemški! Deželni predsednik zopet govori nemško. (Klici: To je froclarija !) Hein pravi, da ni nasprotnik slov. naroda. (Susteršič: Vsaj tega nam ne pravite!), a da bo govoril zopet slovenski, kadar bo on hotel! (Hrup!) Jaklič: Vi niste sposobni za dež. predsednika, ker ne znate slovenski! Pogačnik izjavlja, da n i izrekel besed, katere mu je podtikal Tavčar, in pravi, da je ta zadeva sramotna za dež. predsednika, ki še ni popravil vesti, da je obiskal Malitscha. Naj bi se dobila pot, da bi obe stranki nastopili proti dež. predsedniku Heinu, ki živi od našega razpor a. (Živahno odobravanje.) Hein izjavlja zopet nemški, da če bi bil obiskal „ubogega kadeta Malitscha", bi bil to smatral za svojo krščansko dol- žnost, (Smeh.) a da on ni bil pri Malitschu. (Klici „Zakaj pa niste popravili?") Spravljivost katol. narodne stranke. Dr. Schweitzer pravi, da je dr. Suster-šičev predlog nujen, ker se mora dobiti takoj remeduro za poročanje korespondenčnega urada. Tavčar je skakal samo okoli oseb, a nam se gre same za stvar. Mi Vam dajemo roke, da postopamo v narodnih stvareh skupno, a če tega nočete, ste krivi Vi! Prava ilika položaja. Dr. Krek pravi, da je on takoj, ko je Hein nemški pričel govoriti, šel iz dvorane, a pozneje je izvedel za prizor z Drobničem. Ta prizor kaže, kako nesmiselna je taka centralna vlada, ki pošilja na važno messto moža, ki se noče razgovarjati z z a s t o p n i k i slovenskega naroda tako, kakor poslanec razume. Do tega menda še nismo prišli, da bi slovenski poslanec moral biti radi Heina vešč nemščine! T) mora imeti posledice Dines si pripr*vimo src«, da bomo lahko »kupno poftipali v gotovih stvareh Kličemo proti sedežu dež. prediednika: »Tam ie!« Pri glasovanju v Schweglovi družbi. Pri glasovanju so obsedeli slovenski liberalni po slanci ob Schweglovi strani! Vitali so samo katoliško narodni poslanci. Dr. susterši* kliče slovenskim liberalnim poslancem: Zilostno! — »Savani« kličejo liberalnim noslancem: Fej! Fej 1 Nadaljnl dnevni red. Dr. Schweit«er v imenu katol. narodne stranke izjavlja, da katoliško narodni poslanci niBO zadovoljni z ustnimi porodili odsekov, ker § 29. opr»"ilnika izrecno pravi, da se morajo poročila 43 ur prej predložiti poslancem v pregled. Hribar pravi, da je to obstrukcijski predlog. Deželni glavar je moral ugoditi želji dr. Sihw*itz9rjevi, in na dnevnem redu so ostale le še racne volitve v odseke. Ustavni odsek za volivno pravico. V ustavni odsek, ki se bode bavil s samostalnim predlogom dr. Šusteršiča in tovarišev glede premembe dež. reda in volilnega reda za dež. zbor so bili izvoljeni: Mihael Arko, Jaklič, dr. Krek, dr. S c h w e i t z e r , dr. Susteršič, dr. Ferjančič, Grasselli, dr. Tavčar, dr. Schaffer, dr. pl. Schoeppl, grof B a r b o in baron Schwegel. Načelnikom ustavnega odseka je bil izvoljen dr. pl. Schoeppl, njegovim namestnikom Grasselli. Konec seje ob pol 3. uri, prihodnja seja v petek._ Dnevne novice. V Ljubljani, 30. septembra. Današnja seja dež zbora je bila jako burna. V današnjem poročilu smo le površno mogli naslikati razvoj seje (seja je bila končana še le ob pol 3 uri pop ), a preskrbeli bomo, da na podlagi skupnega in popolnega steno grafičnega zapisnika izve slovenska javnost za vse te vel e-važne dogodke! Jeza liberalnega medveda. Omejenost »Narodovih« pristašev mora biti precejšnja Glede nujnega predloga dr. Suiter-šiča za podporo bednemu prebivalstvu, pra vijo v „Narodu«, da dežela ne more izdajati derarja ki ga nima. Za gledališče in druge take stvari pa imajo gjf. liberalci vedno pripravljen denar! Če se upate za učitelje takoj dobiti 350 000 K, zakaj ne bi za kmete našli 150 000 K. Vsakemu pametnemu človeku gre v glavo, da če bi bil sprejet nujni predlog, bi se v finančnem odseku po-svetovali, kje in kako dobiti denarja za ta izdatek, ki bi bil bolj potreben nego podpora gledališču itd. »Narod« zameri dr. Su-steršiču, da je kar predlagal, koliko naj se da. če o tem niti v svojem lastnem deželnem zboru ne bomo smeli govoriti i a predlagati uspešne pomoči, kam pa naj gremo ? Saveda naši liberalci nimajo srca°za ljudstvo, zato se jim to tako čudno zdi, posabno zaspanemu dr. Tavčarju, ki bi najrajše videl, da bi se vae še dalje vleklo po starem načinu. Pa so prišli v deželno zbornico drugi ljudje in z njimi drugi časi! Tavčar je tudi jezen, da se je v dež. zboru tako blamiral s svojim nepoznanjem položaja na Dunaju. Da si dr. Susteršič tudi na Dunaju upa odločno nastopiti, to je opetovano dokazal in njegov odločni opozicijski nastop v delegacijah so vsi pošteni Slovenci odobra- vali. Dr. Tavčar se pa upa »pogumno« nastopiti le proti »klerikalcem«, nikdar pa ne proti na i i m naro dni m n a * sprotnikom. Podoben je ponižnemu dresiranemu medvedu, katerega vodi na verigi okolu baron Schwegel v žalostno »zabavo" cele Slovenije Klnb katoliško narodnih poslan oev ln deželni glavar pl. Detela. V današnji seji kluba kat-narodnih poslancev je deželni glavar pL Detela dal popolnoma zadovoljiva pojasnila glede svojega nastopa, odnosno svojega otvoritvenega govora v zadnji seji. Najodločneje je protestiral proti temu, da se njfgiv govor zlorabi kot manifestacija zoper katoliško narodno atranko. Izjavil je gospod deželni glavar, da je to zavijanje ali t? tolmačenje naravnost brezmi-selno, ko on očitno in odločno pripada kat.-narodni stranki in kat. narodnemu klubu in želi tej svoji stranki le popolnega uspeha pri njenih prizadevanjih v blagor našega ljudstva in domovine naje. Smatral je le za svojo dolžnost kot dei. glava', dati pojasnila o finančnem poloiaju dežele, in razume se, da je atvarna kritika njegovih pojasnil vsakemu dovoljena. Ob protestu dr. Šusterilča napram nemškemu dopisu deželne vlade so sedeli liberalci kakor pribiti na Sveg-1 j e v frak. Nobeden se ni upal niti ganiti zakaj — na nje so gledali — zavezniki Nemci, ki so jim popolnoma iz-sesali slovenski narodni čut. Dr. Tavčar je takoj mislil, kako bi spravil galerijo, ki je viharno ploskala dr. Šusteršiču, na zatožno klop zaradi razžaljenja časti! Kat. slov. društvo za delavke v Ljubljani praznuje dne 23. oktobra avojo desetletnico in blagoslovlje-njesvoje nove društveneza-stave. Bratska društva naj bi Be pri svojih priredbah ozirala na ta dan in mnogo-brojno prihitela na slavnost! — Učiteljem za vojaški brzojavni tečaj v Tullnu je imenovan poročnik 17. pešpolka Hugon Lassbacher. — Strela ubila orožnika. Strela je ubila v Z igradu orožištiega postajevodjo Mozetiča z Bovškega, ki se je nahajal zdaj na dopustu v Zigradu. — Ameriške novice. Ponesrečil še je v neki tovarni v Pueblo naš rojak Anton Stupavnik iz Z »gorice. Umrl je v bolnici, — Nogo zlomil ai je v Ntvvburgu rojak Fran Zupančič. — Nazadovanje naseljevanja. V z 30. junijem končani polovici dosIov-nega leta prišlo ie v Zed. države 812.870 naseljencev, ali 44.176 manj, nego v istem času orejšnjega leta I'. Avstro-Ogrske prišlo je 177 156, iz I alije 193 296 Rusije 145.000, Nemčije 46 380, Anglije 38 626, Irske 36.142, o vedske 27 763, Norveške 23 808, Japonske 14.264 in b Škotske 11.092. — Elektrika ga je ubila, h Thomis, W. Va., nam javlja rojak, da je tam dne 7 septembra ponesrečil Slovenec Josip Gregorčič iz Otroga na Dolenjskem. Dalal je v tukajšnjem premogovem rovu. Ko se je vračal z dela, je zemlja pokvarila električne žice, tako da je nesrečnik prišel i njimi v dotiko. Bil je na mestu mrtev. V Ameriki je bil tri le'a. — Novo obleko bodo dobili vojaški duhovnik'. — Okrajni cestni odbor logaški te izvolil za načelnika župana v Planini g. K o v š c a , ker je dosedanji načelnik gosp. Mulley odstopil. Ljubljanske novice. Zdravniška vest Med. dr. Bogdan D e r č, ki je doBedaj bil volonter tuk. dež. bolnice, se je podal na dunajsko kliniko k Blavnoznanemu profesorju otroškemu zdravniku g. Escherichu, da se tam popolnoma izuri v tej stroki ter se pozneje misli v Ljubljani kot stalno naseliti. Koncert društvene godbe bo jntri zvečer v »Narodni kavarni«, Gospodske ulice. Začetek ob 9 uri zvečer. Vstop prost. Samomor Ljubljančana v Ameriki. V svojem stanovanju v Brooklynu se je zastrupil 19 letni Robert Sto ny , rodom Ljubljančan. V Ameriki je bival šele nekaj mesecev. Vsled neprestane in neozdravljive bolezni na iel )dcu postal je popolnoma slaboten in nezmožen ia delo, ker ni mogel uživati hrane. Slednji čas je vedno tarnal o hudih notranjih bolečinah in težavah. Bolezen nakopal si je še v stari domevini pri svojem obrtu kot pleskar. To je nesrečneža tako peklo, da je postal najbrie slaboumen, ter si s tem naredil konec zemeljskega življenja. Doma je bil iz Ljubljane, kjer zapušča mater vdovo in sestro; v Ameriki pa svaka. Pred smrtjo je spisal pismo, s kate- rim se s skesanim srcem poslavlja od svojih sorodnikov in inanepv. Tatvina na južnem kolodvoru. Včeraj opoldne je bil uč telju Dragi tinu Kveder iz St. Jurja ob južni žflesnici na južnem kolodvoru ukraden ru|av rotni kovčeg. Ražen aretiran. V Trstu so aretirali Janeza llažna, dcin>» iz Ridoljce, o katerem smo pred nekaj d evi porcčali, da je ušel iz garnizijskega zapora. Raien je tudi sedaj, kakor je njegova navada, kradel. Včeraj so pa aretirali v L ubl]ani Franceta Nadižar, po poki cu delavca, drma iz Kran)a kct so krivca, ki je kradel z R»lrcm skupaj, Pri- Eovedoval je, da je Ražna dobil v Trstu, ateri je imel čez 100 gld. denarja seboi in ga zapravljal z ničvrednimi ženskami. Raien je bil skrit v Trstu 7 dni v neki raz upiti h ši. Ta Nadižar, kateri je bil kct so krivec aretiran, ga je ovadi nekemu straž niku v Trstu, kateri ga je takoj spravil na varno. Nadižar se je včeraj sam javil so d'fiču, ker je bral v časnikih, da ga zasledujejo, a tukaj je bil aretiran. Ražna so izročili v garniziisUi zapor v Trstu. Iz meščanskih krogov. Včeraj smo pod tem naslovom objavili poročilo, da gospod dež. blagajnik T r t n i k pošilja svojo deco j v šulferajnsko šolo. Izjavljamo, da se to poročilo ne strinja z dejstvom. Mlajši sin g. Trtnika obiskuje tretji gimnazijski razred v Ljubljani, drugi sin pa je letos vstopil v prvi letnik učiteljišča v Ljubljani, kjer pa je en sam oddelek. G. Trtnik sploh ni nikdar pošiljal svo e dece v šulferajnsko šolo. Po nedolžnem usmrten. Pred desetimi leti je bil v francoskem mestecu EntrammeB des Mordes kaplan Bru-neau obsojen na smrt in tudi osmrten, češ, da je umeril svojega župrika, starčeba Fricota. Kaplan je dejanje sicer tajil, toda ni za-mcgel dokazati svojega alibi, to je, kje je bil v oni esedni noč', v kateri je bil župnik nmorjen. Sedaj pa jsvljsjo francoski listi iz onih krajev, da je bivša postrežnica umor jenega župnika izpovedala na smrtni prstelii, da je ona umorila žnpnika s pomočio še neke druge osebe ter da je takoj potem kap lanu Bruneau na spovedi razodela svoj zločin. A'i Bruneau je šel raje v smrt, nego bi bil izdal izpovedno tajnost. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-ruika vojska. London, 30. septembra. General Kuropatkin je z glavno rusko mečjo zapustil Mukden in je na poti v T j e 1 i n. Berolin, 30. septembra. Kuropatkin je pred odhodom iz Mukdena osebno pregledal cesarske grebove in se je prepričal, da ni nobenih poškodb. Japonci se zelo trudijo, da bi obšli krila ruske armade. V južni Mandžuriji zbirajo prostovoljne čete, ki se v Inkavu oborožujejo. Japonci prodirajo proti Ančolinu, kjer so se Rusi močno utrdili. Pariš, 30. sept. Linjevič pride z armado 30.0C0 mož iz Vladivoatoka v severno Korejo, kjer bo prezimoval za hrbtom japon-ake armade. Parls, SO. sept. Alekaejev odpotuje v Peterburg, da carju poroča. Govori se, da ga več ne bo nazaj. Paril, 30. septembra. (Kor. urad.) Japonci hočejo postaviti proti Linjeviču 20 tisoč mož. Carigrad, 30. septembra. (Kor. urad) V turških krogih smatrajo gibanje črnomor-skega brodovja samo kot vajo in sodijo, da ne pojde skozi Dardanele. London, 30. septembra. Kitajska poročila trdijo, da ima japonska armada pred Port Arturjem črez 30.000 mož izgube in prosi pomoči. London, 30. septembra. (Kor. urad.) Vsak dan so manjši boji med rusko konjenico in Kurokijevo armado. Japonci nameravajo zasesti Sahalin. V Mandžurijo pošiljajo vedno novih čet. japonska armada zelo trpi vsled bolezni beri beri; posebno portarturska armada je zelo bolna. Peterburg, 30. septembra. Pri veliki vojaški paradi, kateri bo prisostvoval car dne 1. oktobra v Tiraspolu, bo navzoč tudi bolgarski knez. Dunaj, 30. septembra. Vladna naredba odreduje, da oetane od dne#l. do 15. cktobra glede trgovinskih zve« z Italijo vse pri starem. Za pozneje se izda posebna na redba. Dunaj, 30. sept. (Kor. urad.) „Wiener Zeitung" priobčuje cesarjevo naredbo, s katero pooblašča vlado na podlagi § 14 urediti trg. razmerje z Italijo. Draidani, 30. septembra. Kralj saksonski uirnr». Dunajska borza dnč 30. avgusta. Skupna konv. renta, maj —november . . SH-65 Skupna konv. renta, jan.—julij .... 99*60 skopni državni dolg v notan . . . . 1' 0 25 Skopni državni dolg v srebru . ... 100-25 Avstrijska zlata renta 4% .....lt^'40 fcvttrijska kronska renta 4%.....99'50 Avstrijska inv. renta 31 »%.....9096- Ogrska zlata renta 4% ......118 7 S Ogrska kronska renta 4% . . . . . 97 65 Ogrska inv. renta 3'/.% ......88-00 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 12 Kreditne delnice................672'— London: vista . . .......2.H9 45 Hemški"drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-3;! , «0 mark...........23-48 20 frankov......................19 02 Italijanski bankovci ........95 — C. kr. cekini...........1134 Heteorologitao pciručllo r*tiaa aad morjem 30t-2at, srednji iraiai tlak 736'Uaak I Cu opa-Mnaja &tuj< I Te»j* b»ro- | r»«n«K ■«tr». | po . «■ ! '-i* Vetr.vi Neb« a e i E1 23| a. zveč. ; 737-U I M \ \ brezvetr. 241 9 8 13'6 si. sever si. svzh. ja.-no. [ megla I 0 0 dež I 7. ijntr. : 7M1 2. popol.j 736-1 I Srednja včerajšnja'emp.ratrra 13 3" norm. 13 0* Laki za kočije, podstavke in razkroji ji vi laki EndTn sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušč ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobe se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-8 Kovačnica z vsem kovaškim orodjem, dobro znans, kateri ni še nikdar zmanjkalo de a, se odda takoj v najem. Več se poi ve pri lastniku Ivanu Bulz, mesarju na Mirni, Dolenjsko. 1624 4—3 ^ 535 5 52 — 3 Samo 6 dni! Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu«. « m- Pijte -m Klctuerjev »Triglav" najzdravejši vseh likerjev. 544 150-80 IjllMMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllMIIIIIIIIIMIII Grenčica § _ = = II II Florian" in liker Florian" i 3 || najboljša kapljica If za želodec. m8 52 1 1 niiiiiiiiiiHMliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiillliilillillliiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimuT Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotopiastiška umetniška razstava. Optiška potovanja po celem svetu — v polni istinl. == V soboto, 1. oktobra 1904: === Zadnji razstavni dan = == Amerika. ===== Velezanimivo potovanje po Čikagi, Hudsonu, dolini Josemite, Kaliforniji, Jelostowne=parku itd. V nedeljo, 2. oktobra: Potovanje po slikoviti Tirolski. Od Merana, Ortleria. prelaza Mendel, dolin1 Eggen ild. do Arco. ipsk Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12, ln od 2. pop. do 9. zvečer. Izvirni modeli IZ Londona so ravnokar došli. 1634 3-2 Prosimo p. n. občinstvo, da si ogleda to lepo blago. Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 5. Z gostilno na letovišču „Laverca" se s 1. oktobrom (io spomladi preneha. 1620 3-3 5tare železniške sme fl.i^Mif*' 50 mm visoke, ravne, kupi 1633 3-2 Karol Jelovšek na Vrhniki. Otvoritev restavracije. iMIl Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da bom dne 1. oktobra 1904 v svoji na novo zgrajeni hiši v obližju novega sodnega poslopja V Radovljici OtVOril g ig jgggMgg'^^ g ržgg g^g 5'ij^fj Š restavracijo združeno s kavarno kjer bodem točil pristna dolenjska, Istrska in štajerska vina ter vedno sveže Koslerjevo piVO. Istotako imel bodem vedno na razpolago sveža gorka In mrzla Jedila in sobe za prenočišča. Za obilo udeležbo se priporoča 1636 2—1 M. Zalar, gostilničar. i Največja izbera ovratnikov s kapuco iz kameline dlake za dečke od gld. 3-— višje Doubl-športnih sukenj, dolgih za dečke in gospode . „ „ 5 — „ suknenih kril za dame, moderna fasona....... „ 2 — „ jopice in paletot za dame za jesensko in zimsko dobo „ „ 3 — „ bluze najnovejše vrste, krasni vzorci 1-50 Velika izbera oblek za gospode in dečke, kostumov za otroke, zimskih sukenj in havelokov po čudovito nizkih cenah, kakor tudi damske konfekcije v najfinejši izpeljavi. Oroslav Bernatovič Angleško skladišče oblek, Ljubljana. 8 O 2 (mm* |§čeiTI spretnega in vestnega starejšega pomočnika železninarske stroke, eventuelno veSčega tudi knjigovodstva, kakor tudi mlajšega pomočnika isto stroke. Vešča morata biti slovenskega in hrvatskega Jezika Ponudbe na naslov: 1633 3—1 Ignacij Jellenc trgovec, Karlovec, Hrvatsko. mar lakai la pr*4aja ti vsakovrstnih Irtavalk papirjev, areik, denarjev itd. Zavarovanja sa igube pri ftrebanjih, pri isirebanja n&jmanj-Isga dobitka. — PreMese sa vsaka trebanj«. Kaiaataa i« vrl itev ■ are <11 a a borsl. Menjarična delniška družba »H E R C U H" I., Vollaili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgisse 2. •T Pojasnila ▼ vseh gospodarskih in flnaninih stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh ipekalaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti aa dosego kolikor ja stogote Tisočega ebrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnlo. 134 379 1