Štev. 76. V MnMIanl, t pondeljek, dne 3. aprila 1911. Leto XXXIX. =s ^elja po pošti: = za oelo leto napre| . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta n , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejenn mesefino K 1*S0 Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat ■ ■ . . „ 13 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev =Izhaja:; vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. K2~ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |o v Kopitarjevi nlioi štev. 6. -saa Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškegateleionašt. 188. Današnja številka obsega 6 strani. ŠlojercijoDci na delu. Ptuj, 1. aprila 1911. Vaš uvodnik v štev. 73. z dne 30. marca 1911 vsebuje pametne, vsega uvaževanja vredne nasvete. Dovolite, da tem jako aktualnim izvajanjem pri-denem še nekaj opazk, ki bodo položaj še bolj razjasnile in razbistrile. Čudno se mora vsakemu zdeti, da se »Štajerčevi« napadi na. slovenske posojilnice nikdar ne kaznujejo, oziroma konfiskujejo; človek bi mislil, da tudi tukaj sega Ornigova roka vmes; saj je on načelnik takoimenovanega tiskovnega odbora pri »Štajercu«, ki določa smer in tendenco lista. Toda tiskovne cenzure vsegamogočni Ornig vendar nima; tiskovno cenzuro izvršuje vsakokratni c. kr. okrajni glavar v Ptuju, ki bi imel pravico list zapleniti, ko bi le hotel. Tukaj tiči zajec v Igrrmu. Govoril sem pred leti, ko Kari Linharta še ni bilo v Ptuju, z nekim okrajnim glavarjem, ki je bil Slovencem izredno naklonjen in ga je torej Ornigova klika, čo ne sovražila, pa vsaj prezirala. Tudi takrat je »Štajerc« pod Ornigovo patronanco ravno tako strupeno in lažnjivo proti Slovencem pisal, kakor sedaj. Vprašal sem navedenega gospoda glavarja, zakaj ne konfiskuje takih napadov, ki vsebujejo vse znake zločina po §8 302 in 303 k. z. Nasmehne I. Pravi; »Vi veste, gospod do- klor, da mora državni pravdnik v Mariboru mojo zaplembo potrditi ali jo pa razveljaviti; kako pa stojim jaz v javnosti in v ugledu svojih višjih, če me državni pravdnik v Mariboru na cedilu pusti in mojo konfiskacijo ovrže.« Jaz mu odvrnem nato: »Torej, Vi mislite, gospod glavar, da smo mi Slovenci kot narod žc »vogelfrei«, ker za Ornigovo glasilo ni cenzure? Kako se torej naj branimo proti tem napadom?« On mi odgovori: »Čisto jedno-stavno: izdajajte v Ptuju protivni list; jaz ceteris paribus tudi Vam svobode »Štajerčeve« pisave ne boclem kratil. Ali pa bode Vam nasproti državno pravdništvo v Mariboru tudi tako prizanesljivo, kakor proti »Štajercu«, za to Vam ne jamčim.« To je bila približno vsebina dotič-hega, razgovora, ki mi jo šc v jako živem spominu. | Kje tiči tukaj punetum saliens te . hadeve? Odgovor: edino v dvojni meri, ki se pri državnih pravdništvih in tis- LISTEK. H. L.: Vinar. Študentovska zgodba iz naših dni. (Dalje.) Materino srce! — Kdo je jc še razumel, kdo je spoznal in občutil vso ljubezen, ki je skrita v njem? Kdo je še popisal materino žalost ob grenkem, bridkem spoznanju, cla se ji je odtujilo srce, o katerem je upala v strahu in trepetu dolge dni, da bo posvečeno le njej in Bogu, kdo je še videl vroče *>lzo, ki jih joče mati takrat, ko vidi, tla ima pravico do tega najdražjega srca tujka, cla so ga ji ukradle gosposke bele roke in vroče dekliške oči? . . . Ignaeijeva mati joče in njena žalost se nc more utolažiti, kajti pred ft5mi ji stoji še vedno sin. kakor ga je videla tisto jutro na Vitovljah. Lep in ifisok, da bi ga bil Bog vesel in ljudje, stoji na skali, vos obsijan od solnca, "b njem pa stojita tuji, gosposki ženski, mlajša se nagiba k njemu, njene žarijo tako zapeljivo, njeni pogledi 1'epcčejo v vsej silni lepoti mladosti n- omamljajo njegovo'srce ... In za jnimi sloje ktuctje, ta iu oni se smeje, kovnih senatih v Mariboru in Celju prakticira. In žalibog, da naš dosedanji državni poslanec dr. Ploj, koje-mu so vse razmere dobro znane bile, ni niti z mezincem ganil, da bi te razmere odpravil. Upajmo, da bode naš prihodnji državni poslanec v tem oziru ubral drugo pot. O stvari sami pa treba še sledeče dodati navedbam Vašega članka. Najnujnejša stvar bi bila po mojem mnenju hitra in popolna asana-cija »Glavne posojilnice« v Ljubljani. V tem oziru pa ravno liberalna stranka na Kranjskem nima baš srečne roke. Najprej je njeno glasilo oznanjalo urbi et orbi, da vlagatelji ne smejo ničesar izgubiti. To je bilo edino pravilno stališče; škodo naj trpo tisti, ki bi lahko poslovanje načelstva nadzorovali, ne pa samo — dividende vlekli. Vlagatelj, bodisi majhen, srednji ali velik, mora reklami, izhajajoči od načelstva zavoda, verjeti. Nadzorovalne pravice in prilike vlagatelj nima; če se pa računski sklepi tako sestavljajo, kakor pri »Glavni posojilnici«, jc to ne le škandal, nego tudi pravi pravcati zločin. Toda kaj dožive sedaj razočarani vlagatelji? Gosp. dr. Triller je — vide »Slovenski Narod« z dne 27. marca 1911, štev. 70 —že izračunil, cla srednji in večji vlagatelji izgube najmanj 50% svojih vlog. To je jako prijeten piruh za Veliko noč! Tako torej! Najprej so liberalni listi —• vide »Narodni dnevnik« z dne 31. decembra 1910, št, 298 — trobentali: »Zasebno premoženje zadružnikov »Glavne posojilnice« v Ljubljani znaša gotovo najmanj nekaj milijonov kron. Otročje (!) je govoriti v tem položaju o možnosti kake izgube vlagateljev.« Tri mesece pozneje pa dr. Triller žo oznanja žalostno vest, da izgube srednji in večji vlagatelji najmanj 50/t svojih vlog. Gospodje! Ali je to pošteno? Govorite, ali ste lagali meseca decembra 1910, ali pa lažete sedaj? Tcrtium iion dat ur. X. Mo&orjevo (man no Kranjskem Doslej je stanje Mohorjeve družbe po posameznih dekanijali na Kranjskem sledeče: 1. Cirknica ravno isto kot lani. Manjka 1 fara. Nazadovalo je dvoje fara, napredovalo 8, pri prejšnjem ostali2. drugi se pa jeze in pravijo: »Nikoli ne bo pel nove maše . . . Zmešale so ga ženske!« To je žalost, ki je padla kakor žerjavica v srce lgnacijcve matere, ki žge in peče v njem in iztiska iz oči grenke solze. To jc žalost, ki je ne more razumeti mlada Potokarica, ki je prišla ta hip z otrokom v naročju k tašči v kamro, in govori z jeznim glasom: »Kaj toliko žalujete! Pustite ga, naj gre, kamor hoče!« Nc razume mlada mati teh solz, a razumela jih bo, ko vzraste dete, ki je ima zdaj na prsih, v mladega fanta, in se odtrga ocl nje iu pojde v svet, ne da bi se niti enkrat ozrl nazaj na dom in na njene solze . . . IV. In vendar niso šli ti dnevi brez sledu mimo Ignacija Potokarja. Preveč krvi njegovih pracledov se je prelivalo po njegovih žilah; razmišljeva-nje brez konca in brez pokoja o vsem, kar se je tikalo njegovega življenja, dediščina vseh Potokarjev, jc živelo tudi v njem in vse življenje tam zunaj, vsa učenost, vsa ljubezen in sreča in sanje o bodočnosti, vse to mu ga ni moglo odvzeti. Ni bil kakor otrok, ki se oklene svojih sanj in no vpraša, odkod so, no kakšne so - ampak kakor 2. Idrija + H- Manjka 5 far. Nazadovala je 1 fara, napredovale 3, pri prejšnjem ostala 1. 3. Kamnik —52. Nazadovalo jc 11 far, napredovalo 7, pri prejšnjem ostali 2. Podatki iz vseh far. 4. Kočevje -fo 37. Podatki iz 5 far. Napredovali 2, nazadovala 1, pri prejšnjem ostala 1. 5. Kranj + 48. Manjka 1 fara, nazadovalo je 8 far, napredovalo 9, pri prejšnjem ostalo 5. 6. Leskovec — 151. Manjka 1 fara, nazadovalo je 9 far, napredovale 3. 7. Litija 24. Manjka 1 fara, nazadovalo je 6 far, napredovalo 10, pri prejšnjem ostali 2. 8. Ljubljana (mesto) — 52, Manjkajo 3 pdUatki, nazadovalo je število v 3 slučajih, napredovalo 2kim. 9. Ljubljana (okolica) -f 33. Manjka 1 fara, nazadovalo jih jo 6, napredovalo 11, pri prejšnjem ostali 2. 10. Loka —43. Manjka 1 fara, nazadovalo je 7 far, napredovalo 6, pri prejšnjem ostale so 4. 11. Moravče + 13. Manjkajo 3 fare, nazadovalo je 9 far, napredovalo 7. 12. Novo mesto —84. Manjkata 2 fari, nazadovalo 9, napredovale 3. 13. Postojna —37. Manjkata 2 fari, nazadovalo 5, napredovale 3, pri starem ostala. 1. 14. Radoljica —76. Manjka, (i far, nazadovalo 14/napredovalo 7. 15. Ribnica -(- 50. Manjkata 2 fari, nazadovalo 5 far, napredovalo 5. 3«. Semič —39. Manjkajo 4 fare, nazadovalo 4 fare, napredovale 3, pri starem ostala 1. 17. Šmarje — 30. Nazadovalo je 5 far, napredovale 4, pri starem ostala 1, podatki so prišli iz vseh far. 18. Trebnje —52. Manjkata 2 fari, nazadovale so 4, napredovale 3, pri starem je ostalo v 1. 19. Trebenj —44. Nazadovalo jo 6 far, napredovale so 3, podatki so prišli iz vseh far. 20. Vipava — lr Manjkata 2 fari, nazadovalo je 0 far, napredovalo 5, pri starem ostala 1. 21. Vrhnika —80. Manjkata 2 fari, nazadovalo je 9 far, napredovale 3. 22. Žužemberk — 71. Vse fare. Nazadovalo jih je 7 napredovali 2. Seveda ti podatki šo niso popolni, ker manjka še več far in ker prihajajo še neprenehoma dodatki, o tem računu bi. letos ljubljanska škofija nazadovala za 594 udov, 13 dekanij jo nazadovalo, 9 napredovalo, 1 je ostala pri starem. Vzroki nazadovanja so različni. -------i__ Slaba vinska letina se navaja kot splošen vzrok. Mnogo je gotovo tudi vzrok vinska letina, toda ne izključno. Vinska Vipava je napredovala, po Goriškem so istotako napredovali nekateri vinorodni kraji. Dalje niso bili udje zadovoljni z nekaterimi knjigami. Tu bi bila stvar poverjenikov, cla udom pojasne, naj ne zapuste takoj družbe, ako kakšna knjiga ne ugaja. Družba ima najboljšo voljo izdajati kolikor mogoče dobre knjige in v odločno katoliško-narod-nem duhu, in na tem stališču bo stala vedno. Navaja se tudi, da imajo ljudje žc dovolj drugega berila: »Bogoljub«, »Domoljub«, »Zlata Doba« itd. To pa ne more biti vzrok nazadovanja Mohorjeve družbe. Razni kraji po Gorenjskem, ki imajo gotovo jako mnogo raznih listov, imajo pa vendar tudi na vsakega sedmega človeka po enega Mohorjana. Nasprotno so pa kraji po Dolenjskem, kjer menda ne berejo mnogo drugih listov, a pride komaj na 70 oseb po en Mohorjev ud. Taki in podobni vzroki lahko store, da število Mohorjanov nekoliko variira, neznatno pada ali narašča. Glavna vzroka pa, da je število udov po nekaterih krajih tako silno visoko, po drugih pa spet primeroma jako nizko, sta dva: M a j h n a zavednost 1 j u d « s t v a in li b e r a 1 i z e m. Liberalci mladega kova so družbo zapustili, oziroma nisri bili nikdar pri nji. To dejstvo je treba pribiti. Liberalci starega, narodnonaprednega kalibra. izumirajo, mladini se pa drže tudi z ozirom na Mohorjevo družbo drugačno taktiko. Po vseh bolj liberalnih okolicah jc število udov v razmerju s številom prebivalstva majhno, po odločno katoliških pa včasih silno veliko. Kolikor bolj zaveden in na katoliški podlagi organiziran jo kak kraj, toliko več ima Mohorjeva družba tam udov. Na manj kot deset prebivalcev pride po dosedanjih podatkih on ud na Kranjskem v sledečih farah: Babno-polje (Cirknica), Homec, Mekinje, Radomlje, Rova, Šola, Vranja Peč, Tunice (Kamnik), Duplje, Goriče, Sv. .lošt, Križe, Mavčiče, Šmartin pri Kranju, Trstcnik, Velesovo, Zapoge, Voglje (Kranj), Sora, Jožica (ljubljanska okolica), Lučine, Dražgošc, Zalilog (Loka), Sv. Peter na Krasu (Postojna), Bohinjska Bela, Dovje, Sv. Križ, Ovsiše, Ribno, Zasip (Radoljica), Sv. Gregor (Ribnica), Javor (Šmarje). starec jo bil, ki so boji prevar in vodno ugiblje in premišljuje, ali je res vse tako, kakor se zeli srcu in očem. Tako se je zgodilo, cla ju Ignacij Potokar začel prej premišljevati svojo ljubezen, nego je okušal vso njeno sladkost in blaženost. S hitrimi, jadrnimi koraki so ga bili prehiteli usodepolni zadnji dnevi, prezgodaj se jc moral boriti za. svoje lepe sanje, tako da ni mogel spoznati, ali so res take, kakor so stale precl mlado njegovo dušo. A tiste dni, ki so sledili, solnčni in dolgi, kakor so lo v avgustu, jc premišljeval vse dolge, samotne ure o sebi in o njej, ki jo je njegovo srce ovenčalo z najlepšim žarom ljubezni in mladosti. V nemirnih mislih .je polegal pod hruško, nikdo ga ni motil, nikdo nagovoril kakor v prejšnjih časih. Oče je molčal, trd, vsakdanji jc bil njegov obraz, bratje sc niso brigali za študenta, mati je z nemo žalostjo in objokanimi očmi hodila okrog, a nagovorila ga ni nikdar, tudi drugi so molče hodili mimo njega. Tako .jc bil sam kakor tujec, ki je po pomoti prišel med družino . . . Mračne misli so mu delale večno fovaršijo in bolesten srčni nemir je bil njegov drug. Seme, ki jo jo bil vrgel učitelj Mrak pred dnevi nevede in nehote v njegovo dušo, jo vzklilo in kakor bodečo trnje sc jo vilo neprenehoma krog njegovega srca vprašanje: — Nelica, ali si res taka, kakor tc vidijo moje oči, ali si res taka, kakor tc sluti moja duša? — Zasanjal jo bil v svoji osamelosti podobo do.vo.jko, ki bi bila vredna njegovo ljubezni, iskal jc srca, ki bi mu dalo vse I o, kar bi mu on dal, koprnel je po duši, ki bi imela vse to, kar je šo manjkalo v njegovi. Kakor vila iz pravljice bi morala bili tista devojka, njeno srce bi moralo biti čisto kakor angelsko, polno globoke, otroške vere, ki jo je bil on izgubil na svojih potih, njena duša vdana njegovi do groba, da, šc onkraj njega, ln njena ljubezen bi morala biti trdna in večna, kakor solnce bi morala goreti, iz katerega bi zajemalo luč vse dni njegovo mračno, nezaupno srce . . . Ti ko ljubezen si je bil ustvaril v svojih sanjah in jo iskal, kakor išče bolnik čudotvoren cvet, ki ga naenkrat ozdravi .. . ln srečal je Nelico, omamile so ga njene oči, prevzela ga je njena lepota, da se je brez misli vdal njenemu čudovitemu čaru. A to jo bilo lo malo časa, v nemirnem koprnenju jc zaželel spoznati tudi njeno dušo. pogledati tudi vanjo, ali je v njej tisti bogati za' lad, po katerem jo gorelo njegovo srce. Slutil ga jo, življenje bi bil dal zanj, nil»o- Manj kot na 14 prebivalcev pride 1 ud v sledečih farah (poleg že zgoraj omenjenih): Grahovo (Cirknica), Godo-vič, Zavrac (Idrija), Dob, Domžale, Motnik, Nevlje (Kamnik), Kranj, Bes-tiica, Kovor, Naklo, Podbrezje, Smlednik, Št. Urška gora (Kranj), Javorje, Sv. Lampert, Štanga (Litija), Št. Jakob, Trnovo, Frančiškani (Ljubljana), Dev. Marija v Polju, Črnuče, Sv. Katarina, Sostro, Šmartno pod Šmarno goro, Vič, Sv. Vid (ljubljanska okolica), Stara Loka, Bukovšica., Javorje, Sv. Lenart, Nova Oselica, Roteče, Selce, Stara Ose-tica, Trata, Zabnica (Loka), Blagovica, Brdo, Čemšenik, Dol, Ihan (Moravče), Novo mesto (Novo mesto), Orehek, Slanina (Postojna), Bohinjska .Bistrica, Breznica, Dobrova pri Kropi, Jesenice, Kamna gorica, Koroška Bela, Kranjska *ora, Kropa, Lesce, Ljubno, Mošnje (z Brezjem), Rateče, Srednja vas (Rado-tjica), Turjak, Velike Poljane (Ribnica.), Lipoglav, Sv. Vid pri Zatični, Žalna, Višnja gora (Šmarje), Šmihel pri Nastanjeni selu (Trnovo), Erzelj, Lozice, Planina, Slap pri Vipavi, Vrhpolje [Vipava;, Črni vrli, Horjulj, Sv. Jošt, Sv. Trije kralji, Zaplana (Vrhnika), Ajdovec (Žužemberk). Ako vzamemo, da je številka en ud fia 14 prebivalcev za Kranjsko normalna, zamoremo te zgoraj navedene fare Imenovati aktivne, vse druge pa pasivne. Pasivni so skoraj vsi naši večji kraji, trgi in mesta, pač radi v njih se Zahajajočega liberalizma. Najboljši fari na Kranjskem sta fcora in Zasip, kjer pride na 7-5 prebivalca eden ud, dalje Zalilog 7-7, Rova 7-8, Goriče 7-8, Sv. Jošt 7-9. Najboljša fara na celem Slovenskem je Solčava na Štajerskem, kjer pride že na 5 prebivalcev en ud. Ž njo se kosa Š t. J a n ž na Koroškem, kjer pride na 6 prebivalcev en ud. Za naše brate v Bosni. Napovedano predavanje P. Punti-gama v Bosni se je včeraj zelo srečno in lepo izvršilo. Kljub krasnemu vremenu, ki je mnogo Ljubljančanov zvabil na deželo, je bila »Unionova« velika dvorana tako polna, da proti koncu prihajajočih policija ni pustila več noter. Predavatelja je predstavil g. J. Kalan nekako tako: Beseda Puntigam je Slovencem dobro znana. Saj se marsikje po stenah bere z velikimi črkami pisano: »Zalogo puntigamskega piva.« Tistemu Puntigamu tam pri Gradcu smo Slovenci v teku let, darovali že stotiso-če, morda celo milijone, pa nam še »Bog Ione j« ni rekel. Zdaj pa je prišel k nam drug Puntigam, ki ne išče svojega dobička, ampak le sreče drugih. On — rojen blizu slovenske meje na Štajerskem — je znal sicer že v mladosti nekoliko slovenski, a hrvaščine se je moral šele učiti. Toda, to sicer tuje mu ljudstvo, med katerim zdaj že blizu dvajset let živi, je vzljubil s celim srcem, da ne le med njim, ampak tudi ves zanj živi, dela in trpi, — mož male postave, a velikega, blagega srca, apostol Bosne . . . P. Puntigam si je nato nataknil na glavo rdečo turško kapico, fes, in pričel govoriti. Izrazil jo svoje presenečenje nad tako nepričakovano veliko dvorano ter svojo radost in ganjenost nad tako impozantno udeležbo. Solnce navadno prihaja od vzhoda; a hrvaško-kato- mur bi ne bil veroval, ki bi dejal, da ga ni — a vendar je dvomil ... in zato jc vstalo tiste dni tisoč mračnih misli in domnevanj v njegovi duši in ga vznemirjalo vselej in povsod . . . Neko popoldne se je napotil v dolino, pripravljen razložiti Nelici vse svoje nepokojne misli, razodeti ji vso svojo veliko ljubezen in jo prositi, naj s sladko besedo prežene vse sive, težke sence iz njegovega srca, naj mu postane bleščeča luč, ki mu bo razšvetlje-vala temno pot vse čase. Ves malodušen je bil, ko je stopal skozi vrt proti prelepemu Neličinemu domovanju. Sprejela ga je gospa, ga vodila vsa. prijazna v sobo in mu ponudila stol. Polmračna luč je prepregala sabo s tajnostnimi sencami, klavir je bil odprt. na pultu so stale še note, solnčni žarki so v drobnih, boječih trakih padali skozi spuščane šaluzije in zavese na tipke in begati po njih kakor čisti dekliški prsti. V prijetno hladnem vzduhu je plaval vonj bujno razcvetelih rož, ki so stale na mizi v vitki moderni vazi. Tesno, čudno je bilo Ignaciju Po-fokarju v srcu, kakor da je prvič v tej sobi in da prvič govori s prijazno gospo Rankovo, ki jc sedela pred njim v mehkem fotelju. (Dalj*.) imum. i j liskim Bošnjakom prihaja od zapada — od Slovencev. Slovenci so vzor in na-da Hrvatom v Bosni. — Nato prične opisovati življenje in bedo bosenskih katoličanov. Ljudstvo je od sile siromašno. Njih glavna in skoro edina hrana je koruza. Stanovanja so malo boljša ocl pasje luknje; po njih prebivajo večkrat po dve, tri družine skupaj; miz, stolov in posteljnakov jim manjka, leže po tleh, med seboj imajo bolnike. Cerkvice po vaseh so pogostokrat lesene, manjka jim najpotrebnejše oprave, časih morajo maševati tudi kar v gozdu. — Nato je pričel razkazovati slike o Bosni, 70 krasnih barvanih slik, ki jih je skioptični aparat izvrstno metal na veliko platno: slike mest in vasi, ljudskih noš in običajev ter znamenitih oseb iz Bosne; nazadnje tudi nekaj slik o cesarjevem prihodu v priklopljene dežele. Tudi priprosti ljudje so hrvaško predavanje skoro popolnoma razumeli. Časih pa je dodal vmes kako pojasnilo tudi tolmač, ki se jc nazadnje zahvalil P. Puntigamu nele za lepo predavanje, ampak tudi za vso skrb in ljubezen, ki jo je izkazoval našim siromašnim bratom v Bosni. Njegov prihod v Ljubljano ne bo zastonj. Mi smo se za Bosno zanimali že doslej; poslej se bomo še bolj. Naša misija je na jugu, med zapuščenimi brati. Akcija za Bosno je en del »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«, ki ima v programu ves jug, zlasti naše razkolne brate. Hrvatom, Srbom in Bolgarom moramo prinašati luč in pomoč. Ne samo materialne pomoči, ker sami nismo bogati; marveč izobrazbo, organizacijo, pravo vero, vse dobro, kar sami imamo, moramo deliti z našimi brati. Pa še nekaj: Govornik se je peljal pretekli teden po železnici proti Zidanemu mostu; v vozu dobi kmeta iz nemškega rajha, ki se je selil v Bosno. Nemci v Bosno, — Slovenci in Hrvatje pa v Ameriko kljub vsem svarilom, ki nam prihaja iz Amerike same, da nikar tjekaj!! To se mora prenarediti! Tok izseljevanja moramo napeljati v Bosno. V to treba posebne akcije, ki naj bi se pričela takoj! — Pa tudi z denarjem in drugim blagom lahko nekoliko podpiramo bosanske sirote. Darovi v- blagu in d e n a r j u z a Bosno se sprejema j o v Nič m a n o v i prodajalni i n v K r e g a r j e v i hiši na Poljan a h. Večkratno burno pozdravljanje in odobravanje od strani občinstva je kazalo, da so poslušavci dobro razumeli pomen pomožne akcije za Bosno in da jim srce bije zanjo. Vsisjo v Hl&aniji. O vstaji v Albaniji so došla sledeča poročila: Boji v pusinjski okolici. Albanske čete. so napadle turške utrdbe v gusinjski okolici, a so jih turški vojaki odbili in zapodili v Črno goro. Vstaši so izgubili šest mrtvih, Turki enega mrtvega in enega ranjenca. Boji severno Skadra. Iz C.etinj se je poročalo 1. t. m.: Iz Skadra. proti vstašem odposlani bataljoni turške črne vojske so se spopadli z Malisori. Izid boja še ni znan. Boji ob turško-črnogorski meji. SeliČki vstaši so napadli dve turški stražnici: Kunj in Vilipolje, ki ležita ob reki Vumoša. Vstaši so stražnici osvojili in ju razrušili. Črnogorci se udeležili bojev proti Turkom. Turki kljub vsem dementijem trde, da se ie udeležilo 250 do 300 črnogorskih vojakov bojev proti Turkom. Italijanska vlada proti albanskim prostovoljcem. Italijanska vlada izjavlja, da bi najodločnejše preprečila vsak poizkus, ki bi meril na to, da se udeleže Italijani kot prostovoljci albanske vstaje. Današnja poročila o albanski vstaji. O albanski vstaji so nam došla danes dopoldne naslednja brzojavna poročila: Zmage vstašev. — Mesto Tuši osvojili vstaši B e r o 1 i n, 3. aprila. »Lokalanzei-ger« poroča iz Carigrada, da so osvojili vstaši mesto Tuši, medtem ko se trdnjava še brani. Načrti Albancev. Sofija, 3. aprila. Neki politični voditelj Albancev, urednik Tvana.j, je došel v Sofijo, da deluje za albansko stvar. Albanci zahtevajo samoupravo Albanije pod zaščito velevlasti. Izjavljajo, da boja toliko časa nc ustavijo, dokler ne dosežejo kar zahtevajo. Nagla dajo, da razpolagajo 9 100.000 vstaši. VofljtiMi Albanec v Bojjeiiuac-Isba na- merava inscenirati vstajo v Severni Albaniji. Sultanovo popotovanje v Albanijo odgodeno. Bero lin, 3. aprila. Iz Skopelj se brzojavlja: Zaradi nemirov v Albaniji se je odgodilo sultanovo popotovanje v Albanij o. Vojaške čete so dobile ukaz da naj bodo pripravljene odriniti v Albanijo. Vsi častniki so pozvani pod orožje. Nevarnost vojske na Daljnem Vzhodu. Rusko časopisje se peča zelo obširno z dogodki na Daljnjem Vzhodu. Splošno naglašajo, da je prebivalstvo na Mongolskem za vojsko Kitajske proti Rusiji. Kitajska vlada še zdaj oja-čuje svoje obmejne posadke. Kitajski častnik v Šantunu so celo javno zahtevali, da naj napove Kitajska Rusiji vojsko. Kitajske trgovske zbornice ob meji zahtevajo odločno vojaško obrambo, ravno to zahtevajo provincialni parlamenti, ki obsojajo, ker je Kitajska ugodila ruskim zahtevam in zahtevajo, naj sc napove Rusiji vojska. Kitajski trgovci prekinjajo trgovinske zveze z ruskimi tvrdkami in odpovedujejo svoje dc sedanje zveze. Veliko pozornost vzbuja, ker obsoja kake štiri dni sem japonsko časopisje postopanje Rusije nasproti Kitajski. Ruska vlada se zato hitro pripravlja za vojsko. Irkutski vojaški okraj je dobil novega poveljnika, generala Nikitina, ki je zelo sposoben častnik, energičen in sovražnik Kitajcev. Rusija pošilja neprestano vojal.e po sibirski železnici proti kitajski meji. Nadalje tudi ni Rusija še preklicala poizkusne mobilizacije. Višji poveljnik transbajkalskih kazakov je poročal, da stoji ob rusko-kitajski meji že 320.000 kitajskih vojakov in da vlada panika med ruskim prebivalstvom v Mandžuriji. Dne 31. marca je pa zboroval v Pekinu ministrski svet pod predsedstvom princa Čina, ki je sklenil zahtevati, da naj Rusija takoj umakne svoje vojake iz Ilija. Več kitajskih častnikov, ki se izobražujejo v japonski armadi, je pozvanih, da se vrnejo nazaj na Kitajsko. rnmrn vestnik. Profesor Sticker, eden najveljav-nejših raziskovavcev epidemij v svojem najnovejšem delu o loimologiji, to je vzrokih in zakonih kužnih bolezni, kritično premotruje nauk o bakterijah in dokazuje, kako so sodobne medicinske predstave o tem pomanjkljive ter razodevajo pomanjkanje filozofskega mišljenja. Bakterije niso in nikakor ne morejo biti ne edini, ne specifični vzrok bolezni, marveč le so-vzrok v silno zapletenem procesu nastanka bolezni, kakor tucli bakterije kot take nikakor ne morejo razložiti nastanka, razširjanja in pojemanja epidemij. Profesor Sticker pripisuje bakterijam le nekak sopovzročujoči pomen poleg klimatičnih, teluričnih, psihiških in drugih nam še neznanih pogojev. Današnje zmotne predstave o bakterijah izvirajo iz napačnega pojmovanja eksaktnosti, ki jo razumeva moderna medicina čisto materiališko. Stickerjeva izvajanja in sploh vsa njegova dela bodo brezdvomno sčasom razbistrila še marsikatere zmotne nazore v sodobni medicinski vedi. Dr. X. Književnost. * »Mali protialkoholni katekizem« za male pa tucli za velike ljudi je izšel ravnokar. Ima prav lično obliko, obsega 33 vprašanj na 12 straneh, na koncu otrokom primerno pesmico, na znotra-njili straneh ovitka pa dve sličici, ki jih bodo otroci gotovo z veseljem gledali. Knjižica stane 10 vinarjev. Naroča se pri knjigoveznici Katol. tiskarne; posamezni izvodi se dobijo tudi v Nič-manovi prodajalni. — Ta knjižica, kakor je mala in neznatna, je vendar velikanskega pomena za protialkoholno akcijo in s tem za. materialno in moralno blaginjo našega ljudstva sploh. Če kje, se mora ravno s protialkoholnim delom začeti pri mladini. Zato je izdalo protialkoholno glasilo »Zlata Doba« parolo: »Vrzimo se na mladino!« — A marsikdo ni prav znal, kako bi se vrgel. Tu imate zdaj, v tej drobni knjižici, pomoček in navodilo za učitelja in učenca, kako se te stvari v šoli lotiti. V vsaki šoli se lahko potom nje uvede ono delo, ki ga je šolska oblast doslej zanemarjala, ki je pa eno najpotrebnejših, namreč vzgoja ljudstva k treznosti. Vsi prijatelji mladine in ljudstva bodo z veseljem pozdravili to drobno knjižico in jo uvedli v šole svojega okraja; potom otrok bodo pa vplivali v tem *miski tudi ur* odrasle, Pot, naHaJfJo iu najkrajša, kako priti alkoholizmu cto živega je pokazana in odprta. Hodimo po njej! PRED NOVIMI VOLITVAMI. Stranke se že pridno pripravljajo na nove volitve in izdajajo volivne oklice, razven »Poljskega kola«, ki je sklenilo, da ne bo izdalo volivnega oklica. Na Dunaj je prišel ogrski ministr. ski predsednik grof Khuen s finančnim ministrom Lukacsem. Zaslišal ga je včeraj cesar, da mu poroča o političnem položaju na Ogrskem. Khuen namerava tudi konferiratl z Bienerthom, ko ozdravi. Rad bi namreč dosegel, da bi avstrijski državni zbor pričel razpravljati o brambni po. stavi še pred poletnimi počitnicami. Ogrskemu parlamentu predloži hram-beno reformo še pred Veliko Nočjo, NEMŠKI SVOBODOMISELNI POSLANCI ODPOVEDALI »ROMANJE« V RIM. Znani dr. Steimvender je naznanil podpredsedniku laške poslaniške zbornice, Capelliju, da nemški svobodomiselni poslanci zaradi razpusta državnega zbora in zaradi državnozborskih volitev ne bodo romali v Rim, pač pa upa, da se poslanci nemškega frajzina udeleže jeseni rimskih slavnosti. PRVI AVSTRIJSKI DREADNOUGHT. Kakor znano, izpuste v morje dne 24. junija prvi avstrijski dreadnought. Graditi so ga pričeli dne 23. julija 1910. Dodelanih je dozdaj 40 odstotkov ladje. Popolnoma izdelana bo gotovo že koncem leta 1912. »Viribus unitis«, naš pri dreadnought, dobi 13-7 m dolge topove, ki bodo tehtali 54.000 kg, razstrelivo bo tehtalo 113, kroglja 450 kg. ODSTOP ŠPANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CANALEJASA. Ministrstvo Canalejasovo je odstopilo zaradi razprave v zbornici glede na Ferrerjevo zadevo. V Madridu je bilo zaradi demisije vse razburjeno. V soboto se je v Madridu sodilo, da poveri sestavo nove vlade kralj generalu Wyelerju, da dobi armada popolno zadoščenje za žalitve, ki so padle proti njej v zbornici. Danes dopoldne došla brzojavna poročila o španski krizi slove jo: španska zbornica odgodena. Madrid, 3. aprila. V zbornici je prečital 1. t. m. predsedstveni tajnik, da je ministrstvo demisijoniralo, nakar je bila zbornica odgodena. Kralj poveri najbrže sestavo nove vlad« zopet Caualejasu. P a r i z, 3. aprila. Iz Madrida poročajo: Ministrska kriza je vse presenetila. Znalo se je, da so vojaški elementi nasprotovali reviziji Ferrerjevega procesa, a svobodomiselna druhal je sodila, da so bile vojaške željo zgolj plato-nične in so sodili, da se vojni minister ne bo izjavil solidarnim z vojaškimi zahtevami. Stališče vojnega ministra je dovedlo do odstopa Canalejasove vlade. Položaj je zelo zmeden. »Matin« poroča: Kralj Alfonz je dolža 1, da zopet poveri Canalejasu sestavo nove vlade. Če bi Canalejas odklonil, ni izključeno, da se sestavi liberalna vlada, ki bi ji predsedoval general Weyler. Zl orniČni predsednik Romanones je izjavil nasproti dopisniku »Echo de Parisa-, da po njegovi sodbi misli Canalejas še nadalje voditi posle, da se konča razprava o Ferrerju. Ravno tako sodi predsednik senata. USMRČENJE SCHLICHTINGOVEGA MORILCA. Dne 1. t. m., nekoliko po 7. uri zjutraj je bil ustreljen morilec podpolkovnika pl. Schlichtinga, vojak Resul. Eksekucija se je izvršila pred celim polkom, v katerem je bil Schlichting inštruktor. Eksekucijski roleton je bil sestavljen iz 12 albanskih vojakov, ožjih morilčevih rojakov. Pri usmrče-nju sta bila navzoča tudi nemška častnika inštruktorja Veit in Sauer. Pet strelov je predrlo morilčevo srce. Podpolkovnik Veit. je vprašal morilca, če se kesa, da je usmrtil po nedolžnem Schlichtinga. Morilec je odgovoril mirno, da se ne kesa. Mirno je nato molil po mohamedanskem ritualu, se umil, nakar so ga ustrelili. Schlichtingova vdova je prosila sultana, naj moževega morilca pomilosti, a sultan je odklonil prošnjo, ker je smatral, da jc dolžan časti Nemčije, da se morilec njej v zadoščenje usmrti. Schlichtinga so pokopali 1. aprila. Pri pogrebu so bili navzoči nemški poslanik, diplomatičnc zastopstvo, vojni, mornariški, naučni in finančni minister, vsi višji častniki službe prosti subalterni častniki in ne pregledna množica. Truplo Schlichtinga se prepelje v Nemčijo. Dnevne novice. -f- Kmečka zveza za ljubljansko tlico je imela včeraj, 2. t. m., svojo i in je soglasno izrekla dosedanje-gosp. državnemu poslancu dr. s t e r š i č u zaupanje in sklenila prositi, da še nadalje kandidira v i okraju za državni zbor. Odbor je 0 korporativno šel k dr. šusteršiču ga naprosil, da zopet kandidira, šusteršič je sprejel kandidaturo. + S. L. S. na delu. Včera j popoldne se vršila na Vrhniki dva shoda. Pr-je bil ustanovni shod gospodarske iene zadruge. Govoril je o zadružni-u, osobito o pomenu označene za-ige gospod dr. Lovro Pogačnik. Za 1 pa se je vršil shod Kmečke zveze, katerem je govoril Jos. Gostinčar o ovanju državnega zbora in o vzro-i razpusta zbornice. Zborovalci so ?kli z navdušenjem zaupnico Slo-iski Ljudski Stranki. Shod je bil do-i obiskan. -[- Predavanje dr. Kreka na Duna- Rafaelova družba za varstvo avstrij-li izseljencev ima na Dunaju v če-ek, dne 6. aprila, ob 6. uri zvečer v istorih Leonove družbe svoj občni ir. Po občnem zboru predava dr. J. [k o načelih varstva za naše izseljen-Predavanje se vrši v prvem okraju, ckerstrasse 8, 1. nadstropje. — Vstop H -r Zadružništvo in deželni odbor. Iielni odbor je sklenil: 1. Glede dežel-Sgarancije za zadružno organizacijo |deželni odbor posluži tozadevnega Ijblastila deželnega zbora le v sluča-llpotrebe kake v Zadružni zvozi včla-ine zadruge ali Zadružne zveze sa-B V vsakem slučaju se zahteva v fl-ho varnosti te garancije od priza-lega. zavoda primerne zastave kakor |ii posebnega poroštva od strani Za-ližne zveze. 2. Deželni odbor občuje z Blrugami redno samo potom Zadruž-I zveze. I f Iz deželnega odbora. V c. kr. delni zdravstveni svet je mesto izsto-Išega primarija dr. Defranceschija Icnovan prosektor deželne bolnice dr. fflečnik. — V okrožni zdravstveni za-|p bolniški je imenovan Anton Jezer-1. — Za deželna koncipista sta ime-ivana: dr. Ferdinand Tomažič in I Broni slav Fischer; za stavbenega Iciala EmanuČl Hayne. — V okrajne Itne odbore so imenovani: za Kranj: Iielni poslanec Iv. Zabret in J. Bido-I v Zalogu; za Tržič: Franc Ahačič, larnar v Tržiču in Jakob Pcrnuš, po-Itnik pri Sv. Ani; za Kranjsko goro: B Čebul i, gerent na Jesenicah in M. ftč, občinski svetovalec na Koroški I -I- Društvo Prijateljev Južnih Slo- jjnov (Tovarzystvo Przyjaciol Slovian lludniovych) se ustanovi v K r a k o -|i dne 30. aprila t. 1. ob 2. uri popol-|e v dvorani hotela Saškega, hkrati ■ vrši sestanek južnih Slovanov. H- Nova senzacija na Hrvaškem, bski radikalci na Hrvaškem so skle-li izdajati v Zagrebu svoj list, V to mero sc je zaletel »Srbobran«. »Srbo-anu« odgovarja sedaj radikalna »Za-tva«, ki pravi, da se bo zahtevalo posililo, kje jo denar, nabran za veleiz-jniške žrtve in kdo je ta denar poveril. -}- Celjsko »Zadružno zvezo« vpra- Ije »Gorenjec«, ali ni leta 1910 vršil vizijo pri »Glavni posojilnici« drug vizor ccljske »Zadružne zveze«. Kaj on dognal? In če ni ta strokovnjak f dognal, kdo je odgovoren za i.zbero kega strokovnjaka. Istrske zadeve. Minister za no-anje zadeve, baron \Vickenburg, je na iročilo ministrskega predsednika nasedal za bližnje dni konferenco na »naju, na kateri se bo obravnavalo o »litični in upravni krizi v Istri, ki se zadnje čase vsled laške nestrpnosti lo poostrila, tako cla laška deželno-orska večina šikanira hrvaške obči-i te pa od svoje strani vračajo, koli->r morejo, laškim zavodom. H konfe-nci so vabljeni interesirani istrski vaški in laški krogi, poleg teh pa di tržaški ces. namestnik princ »henlohe. + »Ganglovcem« v album. Da bodo jeralni učitelji vedeli, koliko veljajo 'našem ljudstvu, jim objavljamo pis-ki ga je te dni prejela »Slomškova eza«. Ponatisnemo — razen imen — flovno: »Slavilo tajništvo! Krajni •$ki svet v J. J. se obrača na slavno ezo in prosi, da so mu naslednja ošnja primerno ugodi. Tukajšpja ^učiteljska služba ho še enkrat razbila, ker jo krajni šolski svet odklo-prošnjo nadučitelja J. J. Poizvedel namreč, da je velik nasprotnik du-visčine in prijatelj alkohola in ga je f(l toga odklonil. Zdaj pa prosimo, priporočite kakega boljšega učite-katoliškega mišljenja, da no ho kak ik liberalce. S spoštovanjem. .- Dno 28. marca 1911. Krajni šolski svet v____ J. J., predsednik. Z enakimi in podobnimi prošnjami lahko postrežemo dan na dan. — Gospod Jakob Žumer umrl. Gospod Jakob Žumer, znani veleindustri-jalec v Gorjah, je po dolgotrajni bolezni v nedeljo umrl. Star je bil 68 let. Blagi rajnki je bil 41 let občinski odbornik; županoval je 27 let. Kot zvest pristaš naše stranke je vsa leta njenega početka stal vedno v prvih vrstah. Ni je akcije, cla bi ne bil Žumer njen aktivni član, ne društva, ne družbe v Gorjah, povsod je bil vsaj odbornik. Žo leta 1879 je nastopil v javnosti ter osnoval Bralno društvo, isto uspešno deluje šo danes. Hranilnici in posojilnici je od početka sem njen skrben načelnik; v kmetijskem društvu pa odbornik. V okrajnem cestnem odboru je bil rajnki duša vsega delovanja mnoga leta, Po njegovih načrtih so vpeljane malo-dane vse ceste, bodisi okrajne, ali občinske. Da je bil tudi član okrajnega šolskega sveta in zdravstvenega zastopa ni treba omenjati. Nevenljivih zaslug pa si je pridobil s svetovnoznanim Vintgarjem. Ta naravni kras, to je naravno nadarjeni Žumer odprl svetnemu prometu. Sam je skozi več let žrtvoval velike vsote za napravo potov in prometnih sredstev. Vintgar je Žum-rovo delo; izročil ga je »Prometnemu društvu«. Leta 1883. ga je odlikoval presvetli cesar s srebrnim križcem s krono za zasluge. V letu 1906 pa je bil odlikovan z zlatim kriržcem. Če kdo, je Žumer zaslužil odlikovanja. Po njem ne žalujejo le sorodniki in občani, po njem žaluje ves okraj, zlasti še reveži, kojini je bil vedno skrbni oče. Za njim žaluje tudi vsa S. L. S., kajti Žumer je bil v njenih vrstah svetal vzor kako se dela nesebično in požrtvovalno za ljudstvo. Zadnje delo njegovo je načrt za popravo in razširjenje župne cerkve. Kako se je z mladeniško srčnostjo lotil dela — in sedaj odtrgala liani je dobrotnika in svetovalca — nemila smrt. Blagi dobrotnik, počivaj v miru in uživaj plačilo pri Bogu! — Posredovalnica za vnovčenje živine. Pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani se vrši v četrtek dne 2 0. aprila t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v posvetovalni dvorani deželnega zbora posvetovanje glede naprave posredovalnice za vnovčenje živine. K posvetovanju se povabijo vse kranjske živinorejske zadruge, Zadružna zveza, Gospodarska zveza in Kmetijska družba v Ljubljani ter Splošna zveza kmetijskih zadrug in centrala za vnovčenje živine na. Dunaju. — Mlekarski inštruktor. Pri deželnem odboru se sprejme m 1 e k a r -s k i inštruktor v začasni lastnosti z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 504 K. Prosilci za to službo morajo dokazati, da so v mlekarski stroki praktično in teoretično izvežba-ni. Tozadevne prošnje, katere je opremiti s krstnim in domovinskim listom, spričevali o šolski in strokovni izobrazbi ter o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, naj se predlože do 1. m a j a 1 9 1 1 podpisanemu deželnemu odboru. — Razpisana srednješolska mesta. Do 1. aprila t. 1. so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Ljubljana (II. drž. gimn., L. Gr. si., 25. IV.). — Moderna filoloeija: Briix (realg., Fr. D., 16. IV.), Dunaj II. (1. r., Fr. D. ali Fr. E.), Dunaj II. (1. r., Fr. D., 10. IV.), Dunaj 111. (realg., E. D., 10. IV.), Romerstadt (dež. r., E. D. Fr., 30. IV.). — Historična skupina: Ljubljana (1. drž. g., 25. IV.). — Risanje: Trst (r., 25. l'V.). — Kratice in znaki kakor navadno. — Smrtna kosa. 1. aprila zjutraj jo umrl v Dol. Vrtojbi črkostavec v »Narodni Tiskarni« v Gorici, Z o r k o G o r k i č v 23. letu svoje starosti po kratki bolezni. — Dne 29. marca jc umrl v Gorici kancelar v bolnišnici usmiljenih bratov, o. Osvald Palme. Pokojnik je bil doma iz Tanmvalcla pri Libercah. Bil je splošno priljubljena oseba. N. p. v m.! — Tajnostni aretaciji v Miljah. Dno 5. marca t. 1. je umrl v Sveti Bri-giti blizu Milj (Muggia) 721etni Anton Marc, posestnik in kmetovalec, bivši črevljar. Par dni po njegovi smrti se. je raznesla vest, da jo rajni na. smrtni postelji razodel, da jo med 1874 in 1876 s sodrugoma Jožefom Babič, posestnikom več hiš in ene trgovine v nekem kraju blizu Milj, in Petrom Marcom, posestnikom blizu tam, izvršil roparski napad na poštni voz med Novim Gradom in Materijami blizu Gradišča; potegnili so verigo črez pot, cla se je voz prevrnil, potom pa, odeti s krinkami, ubili postiljona in nekega, potnika, doktorja, in oropali 70 000 goldinarjev. Ta vest se je zdela vsem tembolj vero-jotna, ker so se imenovani okoli teh lot res naselili blizu Milj iu si nakupili posestva. Poštna direkcija v Trstu je na vprašanje odgovorila, cla sta se okoli tega časa izvršila dva poštna ropa (svoje čase v Istri na dnevnem rodu), in sicer 1872., pa med Pazinom in Fla-minom, in 1876., toda med Puljem in Sanvinčentom. Tudi se pri nobenem teli ropov ni zgodil noben umor. Mogoče je, da se je poštni rop, ki so ga izvršili trije imenovani, zgodil še preje, ali pa je ljudski glas prvotno vest veliko prenaredil. Ljudje so govorili, da je Anton Marc povedal o svojem zločinu v spovedi, pa takoj se je v miljski cerkvi oznanilo, da je bil za izpoved-nika d on Guerra, o katerem je z absolutno gotovostjo izključeno, da bi bil spovedno tajnost prekršil. Mogoče je kdo prisluškoval, najbolj verojetno pa je, da je rajni po izpovedi, da odide iz sveta popolnoma pomirjen, celo stvar poveril kaki zaupni osebi z naročilom, da nekaj časa po njegovi smrti opozori oblast na njegovo dejanje. Oblast je ref že Jožefa B a biča in Petra Marca' zaprla in odvedla v Koper; tudi je kon-fiscirala več listin pri njih. Sodišče zdaj poizveduje, če so jo v imenovanih letih obravnaval kak slučaj ropa in kakšen. » — Novo vojaško trdnjavo zidajo na Gluhem Vrhpolju v goriških Brdih. — Velika žaloigra se je doigrala dne 25. marca v Gor. Tribuši na Goriškem, ki je končala s tragično smrtjo — umorom 251etnega mladeniča Matevža Vončina. Glavno vlogo pri tej krvavi igri sta imela zopet alkohol in ples, »prijatelja« mladine — Posledice alkohola. Z ViČa-Glinc se nam piše: Vedno bolj se. tu množe žalostni in pretresljivi slučaji žrtev škodljivca strupenega alkohola. V petek sem šel službeno po župniji. Na Viču na državni cesti sem naletel na. cesti ležečega pijanega starega berača, ki je obležal vsled teže žgane pijače. Ko pridem na Glince, vidim, da je nek voznik stresel z voza živo klado po pijači omamljenega mladega delavca. Šele korec vode, ki mu jo je nekdo vlil za vrat, ga jo nekoliko zdramil, da je začel gledati, kje da je. Drugi dan zvem, da je na Viču pri nekem kozolcu nagle, neprevidene smrti preminul znani prosjak Jakob Ž a k e 1 j, katerega smo v življenju večkrat videli v družbi alkohola. Baje sc je tudi na dan svoje žalostne smrti nasrka.1 tega strupa. Toliko žalostnih slučajev doživimo dan za dnevom v občini! In koliko jih ostane pa še za stenami posameznih delavskih družin skritih! In vkljub temu se no zganejo poklicane oblasti, ki vedno vpijejo, kako zboljšati žalostne socialne razmere. Zapirajo s krčevito skrbjo uhod raznim ošpicam, škrlatinki, kozam itd., a malo ali pa nič sc ne stori, da bi so stopilo na prste najhujšemu škodljivcu človeško družbe preklicanemu alkoholu. Baje imajo tu samo trije gospodarji pravico točiti žganje. Jo pa žganjetočov, kakor slišim, do 30, kjer gotovo ne gre vse po predpisih. Ko hi se v to poklicano oblasti nekoliko bolj vestno obnašale in se prepričale: kje, kedaj in kakšen alkohol se vse tu toči, oh, koliko bi sc s tem dobrega storilo v zboljšanje žalostnih socialnih razmer, koliko nepotrebnih solza bi se posušilo! — Bivši župan sfc ustrelil. V Subo-tici se je ustrelil bivši župan clr. Anton Dulič. — Vlom v župni cerkvi v Košani. Iz Košane poročajo: V nedeljo, 2. t. m., je nekdo popoldne ocl 12. do 1. ure ukradel v farni cerkvi iz tabernakeljna 100 do 150 hostij. Ključek je vzel v zakristiji iz predala. Odprl je, zaklenil in zopet spravil ključ. Posode je pustil nedotaknjene, tudi veliko sveto hostijo v monštranoi in ono malo sveto hostijo v ciboriju. Čuje so, da jo bil tat bolj »gosposki«. Zadnji čas sc več »umetnikov«, mladih »akademikov« in risbar-jev za povečanje fotografij tukaj oglaša. Zakaj ni orožniške postaje tu, ki je bila že »zagotovljena«? Na meji smo, falotje se pa skrivajo po naših stranskih kotih. — Prebivalstvo na Kranjskem. Kranjska ima po novem ljudskem štetju 525.083 prebivalcev (za 16.933 več kot leta 1910). Hiš je na Kranjskem 91.014, — Vlom v vinsko klet. V noči 22. marca je bil izvršen vlom v klet gostil-ničarke Marije .Talen v Kropi. Tatovi so ukradli 200 litrov vina. Dva sumljiva domačina so zaprli. — Vreme v aprilu. Po Falbovih prerokovanjih bo prve dni aprila jasno, a nekoliko vetrovno vreme. Barometer se bo dvigal, temperatura bo nad normalno. V drugem tednu bo barometer padal ob naraščajoči temperaturi; lahno deževje, šolo 13. aprila nastopijo viharji z močnimi izlivi dežja — spored-nim pojavom kritičnega dno druge vrste, ki jo 13. april. To neprijazno vreme bo trajalo preko Velike noči. Šo le proti IS. aprilu se bodo polegli viharji, baro- meter sc bo dvigal, in sledili bodo soln-čni pomladanski dnevi. Teh bo pa malo; kmalu bodo nastopili južno-zahodni vetrovi, ki bodo povzročali slabo vreme. 28. aprila je solnčni mrk, ki se pa v naših pokrajinah nc bo videl. Ta dan je kritičen dan prve vrste, ki bo imel za posledice potrese, vulkanske izbruhe, velike viharje. Slabo vreme bo trajalo še prvi teden maja. Ako bo vso to res, potem ho letošnji april popolnoma zaslužil svoje ime. — Veleizdajniški proces v Dalmaciji? »Slavisches Tagblatt« poroča iz Dubrovnika, da so tamošnje oblasti uvedle preiskavo proti 200 Srbom in naprednim Hrvatom zaradi prestopkov napram državnim policijskim organom. Pri srbskih letovičarjih v Dubrovniku, ki so srbski državljani, so bile ponoči izvršene hišne preiskave, doslej še iz neznanih vzrokov. Čuje sc, da se namerava uvesti veleizdajniški proces po zagrebškem vzorcu. V zvezi s to zadevo je tudi potovanje cesarskega namestnika Nardellija na Dunaj. . LjufiUfloske novice. lj Odborova seja S. K. S. Z. se vrši danes zvečer točno ob 8. uri v tajništvu v »Ljudskem domu«. lj III. redni koncert »Ljubljane« se vrši v veliki dvorani »Uniona« dne 7. maja t. 1., ker so prvotno napovedanega dne 23. aprila volitve. Proizvajale sc bodo na tem koncertu izključno nove, deloma še no objavljene skladbe, med njimi šest narodnih pesmi zanimivih, po pristni melodiji in besedilu ter moderni harmonizaciji. Omenimo še Lajovčev mešani zbor »Z daljnega je morja«, ki je v svoji koncepciji edin zelo težaven za proizvajanje pa velezani-miv. Sodelovala bo tudi §lovenska Filharmonija in gojenec konservatorija v Lipskem, pianist g. Buclolf Bajde z eno svojih skladb. lj Predavanje S. K. S. Z. Opozarjamo vse člane in prijatelje na predavanje g. Bojine o delavskih razmerah v Parizu in Londonu, ki se vrši jutri v mali dvorani »Ljudskega doma«. lj Podružnica »Slomškove zveze« v Ljubljani ima svoj mesečni sestanek v četrtek, 6. aprila t. 1., popoldne ob pol treli v »Katoliški tiskarni«. Predava č. g. katehet A. Čadež: »Ljudskošolski abiturienti.« Vabijo se člani v obilnem številu k sestanku. lj Nič navdušenja ni po Ljubljani za. staro mestno gospodarstvo. Vse si želi izpremembe. Zato so tako klaverne priredbe, ki se vrše zato, cla na j bi se dosedanja 151etna doba kimanja in terorizma na magistratu še nadaljevala. Semtertje se v kaki gostilni čuje kak liri pav glas, ki si želi nazaj koritarstvo, sicer pa magistratovcem ljudje vedno bolj obračajo hrbet, ne pomagajo jim 110 tudi najrazličnejši letaki, ki jih trosijo po Ljubljani, saj ljudje vodo po čim je liberalna farba pri volitvah. Luknje, ki je žc napravljena na magistratu no bode zamašil niti kak ključavničar Pust, ki je svojo obrtno delavnico prestavil v razne gostilno in obrtno vprašanje rešuje s pijačo, niti kak vodovodni instalater Babnik, ki bi dobro storil, da bi se vsestransko razkril in pojasni), zakaj jc moral od ognjegas-nega društva, pomagal ne bo niti kak Črnivec in naj še tako piha na naše kandidate. V znamenju take klaverno-sti se jo vršil tudi zaupni shod liberalne stranko za postavljanje kandidatov. O shodu smo že prej poročali, predno so je vršil, popravljati moramo samo »Narodovo« poročilo o udeležbi. Ni bilo navzočih 300 oseb, ampak komaj 130. Ko so staromagistratovci videli svojo blamažo, so zagrnili okna »Mestnega Doma«. Vseh kandidatov niso mogli postaviti, ker jih — imeli niso, dasi se jo Ribnikar cel dan vozil okolu s cilindrom. Marsikdo si ho premislil iti v tako čedno družbo, ki sodeluje pri »Jutru«. Kadarkoli je Ivan Hribar pred kakim korakom svoje politične smrti, takrat vedno prej zapoje dr. Triller. Tako je bilo tudi na tem shodu, na katerem jc dr. Triller se zahvaljeval bivšemu ljubljanskemu državnozborskemu poslancu in izrekel željo naj zopet, kandidira. Kakor se čuje, Hribar menda ne bo kandidiral, če pa ho, so ž njim že pomenimo in opustimo vso rezervo. Včeraj so zastopniki liberalnega staro-kopitarstva priredili shod pri Rdečem križu v Rudniku, kamor sta prišla cela dva Rudničana, 12 naših pristašev iz bližine, vsega skup pa je bilo 30 do 40 oseb. Liberalci so hoteli dva naša moža vreči na cesto, pa so bili preslabotni. Ta slabost pa bo vedno večja in bo 23. aprila dospela do liberalne katastrofe. lj Laž je bila vedno glavno agitacij-sko orožje liberalcev, poleg skrajne ne-odkritosrčnosti in zahrbtnosti. Tako kot laž, ima pa tudi volivna sreča liberalcev kratke noge. Laži in neodkrito-srčnosti ima liberalna stranka zalivali- ti velike poraze, temu je pripisati, da so se ogromne množice volivcev na Slovenskem s studom obrnile od nje. Sedaj glasilo le stranke, ki jc skrbela le za žlahte svojih prvakov, piše, da bi Kregar in Štefe imela pripravljen re-kurz na deželni odbor, ako bi prejšnji občinski svet zvišal nižjim uslužbencem plače. Ta je še bolj debela kot llib-nikar! S takimi farbarijami, nc bodo magistratovci potegnili iz vode starih svojih korit, v katere se je natresalo samo za občinske svetnike in za višje uradnike. Vsak ve, da je tudi v deželni upravi pričela nova doba za nižje uslužbence takrat, ko je dobila glavno besedo S. L. S.! Liberalci pa nikdar niso imeli srca za nižje uslužbence, ampak samo — zase žaklje! 'lj Zborovanje ljubljanskih Nemcev. V soboto je priredil nemški volivni odbor za prihodnje občinske volitve v kazini shod, katerega se je udeležilo približno 200 oseb. Otvoril je shod odvetnik dr. Eger, ki je bil izvoljen tudi za predsednika. Dr. Eger je očftal bivši magistralni gospodi, da se preveč tudi /. vodovodom baha. Rekel je, da so Nemci izročili vse predpriprave za vodovod liberalcem, ko so ti prevzeli gospodarstvo na magistratu, radi obrtne 3ole pa da davkoplačevalci tudi vedo, kako smo prišli do nje. Govornik je dejal, da so liberalci Nemcem pismeno in s podpisi svojih prvakov dali izjavo, ;ia imajo pravico do mandatov v občinskem svetu. Izrazil je, da Nemci upajo dobiti v I. razredu 3 ali 4 mandate, v II. in III. razredu 1 ali 2 mandata. Predlagal je, naj kandidirajo na prvih mestih: v I. raizredu ravnatelj Pammer. trgovec Elbert, računski ofi-jal Staudacher in odvetnik dr. Eger; v II. razredu odvetnik dr. Ambroschitz, in inženir Schmid, v III. razredu skladiščnik Unger in strojevodja Reintaler. Nato je šc dr. Binder razlagal novi volivni red. Predlogi dr. Egerjevi so bili sprejeti. Nemci vsekakor previsoko računajo. lj Kranjski vojevniški kor v Ljubljani je imel v nedeljo svoj II. redni občni zbor, ki je pokazal, da se društvo kljub mnogemu nasprotovanju lepo razvija. Po prečitanju in odobrenju zapisnika I. občnega zbora je podal predsednik g. Mihalič daljše poročilo o razvoju društva. Pri ustanovnem občnem zboru je bilo članov 76, danes jih je pa že 114. Ako bo šlo tako naprej, bo sedanje društvo kmalu doseglo prejšnje. Največji zadržek, da se ne priglase vsi člani bivšega kora, je ta, ker so naši nasprotniki razglašali vest, da je vlada ugrabila ali celo ukradla naš denar. Ti ljudje pač ne poznajo, oziroma nočejo poznati S 26. pravil prejšnjega društva, kateri izrecno pravi, da v slučaju, ako se društvo prostovoljno razide ali da ga razpusti vlada, pripade vse društveno premoženje deželni vladi, katera mora potem ustanoviti podpore za onemogle veterane, vdove ali sirote. To jc vlada tudi storila in 18. avgusta se bodo te podpore prvič razdelile, kakor jih bo priporočal kuratorij desetih članov bivšega društva. To je tako lepo, da lepše biti ne more. V naši nesreči je sreča, da bodo s tem denarjem osrečeni revni veteranci. Sicer so pa tisti, ki jim I o ni všeč, tega sami krivi, saj so imeli 33 let časa, da bi izpremenili § 26. društvenih pravil. Očitalo se je tudi, da društvo ni javn onastopilo, da ne sme nositi obleke, da še ni priseglo zvestobe baronu Schvvarzu. V nekem listu je bila priobčena celo karikatura, na kateri sc stare zaslužne vojake, ki so se borili za domovino, na nesramen način smeši. (Silno ogorčenje.) Kar se tiče obleke, ima društvo pravico nosili uniformo. To nam je dovolila deželna vlada. V zadoščenje, ker se nas je v gotovih listih sramotilo, pa nam bodi izjava c. kr. kornega poveljstva, da so se kranjski vojaki nasproti vsakemu sovražniku dejansko odlično, bojevali, in pa izjava vojvode Vjrtemberškega, ki je dejal, da ne pozna boljšega polka, kakor je kranjski 17. pešpolk. — Na predlog g. predsednika Miholiča se je sklenilo, da se nabavi društvena, zastava, katera irnoj na eni strani avstrijski, na drugi pa kranjski grb. — Iz blagajniškega, poročila posnemamo, da je bilo v pretočenem letu 1567 K dohodkov, izdatkov pa 1207 K 90 vin., tedaj znaša prebitek 359 K 10 vin. Skupno društveno premoženje je znašalo 31. decembra 9-56 K 60 vin. Za preglednike so bili izvoljeni gg. Gostič, Brate in Dolenc. Sklenilo se je tudi zvišati tedenske podpore od 4 na 6 K za deset tednov. Konečno se je g. predsednik zahvalil za. mnogobrojno udeležbo ter pozval člane, naj gredo med svet in povedo, da. novo veteransko društvo ni tako slabo, kakor je opisujejo nasprotniki. Razvilo se bo v kratkem prav tako, kakor je bilo prejšnje. S trikratnim •ŽivijOf-klicem mi presvitlega redarju jc nato zaključil g. predsednik lepu uspeli občni zbor. Društvu tudi mi želimo najboljšega prospevanja, vsaj ima lepo patriotično nalogo. Menda je ravno to vzrok, da izvestni ljudje gledajo društvo po strani in da je bilo društvo napadeno v listu, kateremu je tako silno napoti avstrijski patriotizem. Veteranci pa naj bodo prepričani, da bodo pri svojem stremljenju dobili podporo vse poštene javnosti. Na take izbruhe, kakor se jih je čitalo na poštene slovenske vojake v izvestnih listih, pa se lahko prav primerno odgovori pri volitvah. Ljudje, ki psujejo poštene ljudi, naj ostanejo sami! lj Inšpektor tobačne režije na Dunaju g. Alojz II1 a v a č e k , preje ravnatelj tobačne tovarne v Ljubljani je danes nenadoma umrl. lj Stavka krojaških pomočnikov se je danes pričela v Ljubljani. Pomočniki zahtevajo Sodstotno izboljšanje plače, mojstri so izjavili da dajo 3odstotno zvišanje, kar so pa pomočniki odklonili. Pomočniki zahtevajo tudi kolektivno pogodbo. Ij Nedanjo tovarno vžigalic na Poljanski cesti in strojno ključavničarsko delavnico g. Fakina je kupil tukajšnji tovarnar g. Adolf Hauntmann za 55.000 kron. lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca sušca je došlo v Ljubljano 4938 tujcev; 784 več kakor meseca svečana in 84 več nego meseca, sušca 1. 1. Nastanilo se jih je v hotelih: Union 1189, Slon 935, Lloyd 373, Cesar avstrijski 252, Južni kolodvor 159, Štrukelj 148, Malič 135, Ilirija 133, Tratnik 114, Tivoli 105, Bavarski dvor 84 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1311. lj Za notarja v Ljubljani je justič-ni minister imenoval bivšega notarja v Kostanjevici g. M. H a f n e r j a. lj Od južne železnice. V Ljubljano so premeščeni gg. nadrevident Ant. Ko-zlevčar iz Trsta, pristav Oskar Szillich iz št. Petra na, Krasu in dosedanji načelnik v Prestraneku, asistent Josip Režan. G. revident Konrad Terček iz Poljčan pa pride za postajenačelnika v Prestranek. lj Za avskultanta jc imenovan pravni praktikant pri tukajšnjem deželnem sodišču Kajetan vitez Premer-stein. lj H konkurzu »Glavne posojilnice«. Nadsodišče v Gradcu je na rekurz clr. Egerja izreklo, da deželno sodišče ni storilo prav, ko je odredilo drugi volilni narok, razveljavilo je tozadevni deželnosodni sklep in naročilo, da izda svojo odločbo glede oskrbničtva konkurzne mase na podlagi prvega volilnega naroka. Na tej podlagi je odločilo deželno sodišče, da je konkurzni upravitelj odvetnik dr. Oblak, njegov namestnik pa dr. Vodušck. lj Kap zadela. Danes zjutraj so našli mrtvega na Radcckega cesti štev. 24 Jakoba Štruklja, bivšega lesnega potnika, rojenega leta 1851 v Rakeku in tja pristojnega. Na lice mesta došli polici jski zdravnik g. dr. Illner je konstatiral, da ga je zadela srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Dva kolesa nkradena. V soboto zvečer je bilo pri Čonšku iz veže ukradeno uradniku Ivanu Pavšiču kolo »Diirkop Diana«, vredno 150 K. Kolo ima veliko polno prestavo, na zvoncu, ki se precej maje, je vtis tvrdke J. Jax. Kolo je model 52 in ima tovarniško številko 56.790. Na Jurčičevem trgu pa je bilo istega dne popoldne iz neke veže ukradeno mesarju Franu LoVšetu kolo »Meteor«, vredno 140 K. Kolo je imelo tovarniško številko 52.028. Pozor pred nakupom! lj Umrli so v Ljubljani: Iva Mur-nik, žena tovarniškega zastopnika, 37 let. — Matilda Rogelj, hči mestnega policijskega stražnika, l leto. — Jakob Mohar, prosjak, 65 let. — Ana černič, posest nikova hči, 5 let. — Marija Lesjak, delavčeva žena, 43 let. — Gabrijela Lukič, zasebnica, 74 let. — Ana Ju rase k. žena. ubiralca glasovirjev, 24 let. — Katarina Japelj, učiteljeva vdova, 71 let. šlajerske novici?. š Vpokojeni župnik č. g. Kos pri Sv. Martinu v Rožni dolini je včeraj umrl. Pogreb bo jutri v torek ob 11. uri dopoldne. N. v m. p.! Telefonska in brzojavna poročila. KOROŠKI SLOVENCI IN DRŽAVNO-ZBORSKE VOLITVE. Celovec, 3. aprila. Izborno obiskan shod zastopnikov cele slovenske Koroške je včeraj zvečer v Celovcu soglasno in z navdušenjem odobril postopanje »Slovenskega kluba« ter klubu, njega načelniku dr. Susteršiču ln poslancu koro&kih Slovencev Grafenauerju izrekel popolno prizuunje iu zaupnuje. Celovec, 3. aprila. Shod zastopnikov koroških Slovencev je včeraj v Celovcu z velikanskim navdpšehjem proglasil za kandidata slovenskega volivnega okraja Grafenauerja. K DRŽAVNOZBORSKIM VOLITVAM. Praga, 3. aprila. Bivši minister Pa-cak bo kandidiran v Kutnigori, bivši minister Prašek pa ne namerava več kandidirati in se namerava popolnoma odtegniti političnemu življenju. Dunajski Čehi zahtevajo mandat na Češkem. Brno, 3. aprila. Katoliško-narodna stranka na Moravskem postavi v vseh volivnih okrajih kandidate. VOLITVE NA MORAVSKEM. Brno, 3. aprila. Katoliško narodna stranka postavi lastne kandidate po vseh moravskih volilnih okrajih. PRVI RAZBITI VOLIVNI SHOD. Praga, 3. aprila. V Holešavicu so imeli 1.1, m. mladočehi volilni shod, na katerem je poročal urednik Anyz. Z mladočehi so se pa stepli realisti, tako da se je moral shod predčasno razpustiti. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V GA-LICI JI. Lvov, 3. aprila. »Kurjer Lvvovvski« poroča, da bo postavila »Poljska Ljudska Stranka« povsod kandidate, kjer količkaj upa na zmago. POLETNI DELOVNI PROGRAM OGR-SKEGA PARLAMENTA. Dunaj, 3. aprila. Cesar je včeraj sprejel ogrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja v poldrugo uro trajajoči konferenci. Grof Khuen je cesarju poročal o dosedanjem parlamentarnem delu in mu predložil delovni program za poletno zasedanje, katerega je cesar v popolnem odobrii. Cesar se popolnoma strinja s predlogami, da pridejo vojaške predloge koncem aprila ali začetkom maja pred ogrski državni zbor in se v poletni sezoni rešijo. Te predloge so: 1. izpopolnitev honveda, 2. reforma vojaškega kazenskega procesa in 3. brambna reforma. Grof Khuen je, predno je šel k cesarju v avdijenco, konferiral s skupnim vojnim ministrom in honvedskim ministrom Ha-zayem o podrobnih vprašanjih vojaških reformnih predlog. Kakor se govori, je nova brambna postava že gotova, reforma kazenskega vojaškega postopanja pa tudi, izvzemši sporno točko glede raizpravnega jezika na Ogrskem. Konferenca barona Khuena z avstrijskim ministrskim predsednikom baronom Bienerthom v teh zadevah se je morala odložiti, ker je baron Bienerth nekaj obolel, zato se bo vršila prihodnji torek, ko pride Khuen zopet na Dunaj. Dunaj, 3. aprila. Ker je baron Bienerth od svojega prehlajenja že ozdravel in je danes bil že v svojem biroju v predsedstvu ministrskega sveta, se bo grof Khuen že jutri pripeljal na Dunaj, da doseže z baronom Bienerthom popolni sporazum v zadevi novih vojaških zakonov, zlasti kar se tiče reforme kazenskopravnega reda, glede katerega se je med avstrijsko in ogrsko vlado v vprašanju razpravnega jezika dosegel dozdaj pač sporazum glede bistva, ne pa v formalnem oziru. LAŠKE PRITOŽBE. Trst, 3. aprila. »Piccolo« se zaganja v vlado, ker je odrekla istrskemu deželnemu zboru sankcijo za davek na žganje, češ, da hoče s tem prisiliti laško večino, da zoper Slovane odjenja. Lahom tudi ni všeč, da je vlada sklicala konferenc6, na kateri bi postala laška nasilja očita. Lahi od vlade zahtevajo, naj pusti večini delati, kakor hoče, češ, da se je vlada v svojem razpu-stilnem dekretu glede parlamenta postavila na isto stališče. NOV KABINET CANALEJAS. Canalejas zopet šel kabineta. Madrid, 3. aprila. V zbornici se je oficielno naznanilo, da je kabinet Ca-nalejasev demisioniral. Kralj Alfonz je pa sestavo novega kabineta zopet poveril Canalejasu in ga obenem zagotovil svojega zaupanja. Pooblastil ga je tudi, da izvrši v kabinetu tiste izpremembe, ki so potrebne, to je, naj nadomesti vojnega in fin. ministra. VSTAJA V MAROKU. Tanger, 3. aprila. Iz južnega in osrednjega Maroka prihajajo čedalje bolj resne vesti. Vstaši so porazili vladne šerifske čete in se pripravljajo na to, da naskočijo Fez. Fez se v takem slučaju ne bo mogel dolgo držati, kor manjka čet, živil in municije. Tanger, 3. aprila. Razširja se vest, da so berberski rodovi Fez že naskočili in zavzeli ter proglasili za sultana Iz-maelp. To vest je treba z rezervo sprejeli. VSTAJA V ALBANIJI. Cetinje, 3. aprila. Iz meje pri poročilo, cla se na turški strani , neprenehoma prasketanje pušk in nenje topov. Med albanskimi vstač vladnimi četami je prišlo pri Dc planinici do boja in so čete vstaše gle nazaj. Skader, 3. aprila. Vali poroča, ci prišlo med vstaši in četami do boj katerem je na strani turških voja bilo 13 ranjenih, 3 so pa padli. Čet vstaše zapodile s planine, na kater bili slednji zavzeli pozicije, druga jaška kolona pa je zasedla vasi ji, od Tusija, ki je od vstašev zasei Turške čete se zdaj pomikajo proti siju, da zapodijo iz njega rebele. S koplje, 3. aprila. Vlada račut možnostjo, da se vstaja razširi tud vzhodni Albaniji. Rim, 3. aprila. Ocl laške vk strani se zagotavlja, da bo laška v glede vstaje v Albaniji ostala pope ma neutralna. Tudi se demontira, bi znana, prismoda Ricciotti Garib nameraval s prostovoljci priti na moč Albancem. »Giomale d'It,alia<. vaja, da se Lahi nočejo nikakor vrni vati v tako kočljivo vprašanje kak albansko. EKSPROPRIACIJA LATIFUNDIS1 V TESALIJI. Atene, 3. aprila. Zbornica, je po gi debati sprejela zakon, po katerer veleposestniki v Tesaliji s silo razla jo in posestva potom žreba razdd med kmete. NESREČI RA * OB ŽELEZNIŠKI NIH 17 OSEB Pariz, 3. aprila. Iz tira je skoči severnem kolodvoru vlak. Ranjeni i bilo 17 oseb. VELIH HOTEL ZGOREL. Pariz, 3. aprila. Iz New Yorka poroča: Požar je uničil razkošni lile Riecadonas v Gomey Islandu. Dim zadušil šest ognjegascev. Goste so' šili. TRDNJAVA SE PODRLA Antwerpen, 3. aprila. Trdnjava laB se je podrla, ker temelji niso m nositi težkih oklopnih stolpov. Del so se še pravočasno rešili. Škoda z 2 milijona, frankov. NESREČA AVIATIKA. Kodanj, 3. aprila. Ponesrečili aviatik Sand, ki je padel 15 metrov boko. Letalni stroj je razrušen, San? nevarno ranjen. STAVKA MESARSKIH POMOČNI Dunaj, 3. aprila. Tu se priprai stavka mesarskih pomočnikov. StaT izbruhne že pred Veliko nočjo. VELIKA AVTOMOBILNA NESREl Mentone, 3. aprila. Tu se je zgod velika avtomobilna nesreča. Nek a mobil se je namreč zaletel v žele drog, tako da se je avtomobil popo ma razbil. Pri tem si je mehanik cherat zlomil vrat in takoj izdih Dunajčan Janez Kohout, uslužbe neke modne zaloge v Mentoni, je za bil dvojno frakcijo lobanje, šofer Gr bauer si je zlomil več reber, nek d Dunajčan pa se jc na več krajih h ranil, 750.000 LITROV PIVA NA CEST Bruselj, 3. aprila. Neka zaloga p se je 1. t. m. v Bruslju podrla. Bliž ceste je preplavilo 750.000 litrov p' POTOPLJENE LADJE. London, 3. aprila. Velik vihar razsajal dne 1. t. m. na morju, ki Angleško od Evrope. Dvanajst ladi zadelo ena v drugo, več se jih je p< pilo. Norveški parnik »Nervion« jedel z nemškim parnikom »Friedr Heinrich« in se je tekom 25 minut topil. Neka ruska jadrnica je pri ot< \Vight zavozila v neki angleški pari ki se je zato potopil, za njim se je potopila tudi ruska jadrnica. Posa sta se rešili. STRELA UBILA TRI IN RANILA OSEB. Berolin, 3. aprila. »LokalanzeigJ poroča, da jc treščilo dne 1. t. m. Siegburgu v skedenj, kamor je zbe? pred viharjem več oseb. Strela je u' tri osebe, več jih je pa nevarno ran TRAMVAJSKI VOZ ZGOREL. — ' OSEBE ZGORELE. Lizbona, 3. aprila. Vnel se je voz ulične električne železnice. Tri oseb« bile ranjene; prva je na mestu um druga je umrla v bolnišnici, tretja pa še bori s smrtjo Razne stvari. Ponesrečen parnik. Parnik »CrJ lord« se je potopil na vožnji med aistlum. Homlo iu vseb. Vojak na straži — morilec. Iz Milana poročajo: Pred nekaj časom so našli zunaj mesta na travnikih truplo elegantno oblečenega gospoda, ki je bil nasilno umorjen kot so dognali! Truplo je imelo več ran, prizadetih z bodalom. Vsa poizvedovanja za morilcem so bila brezuspešna. Naenkrat pa se je zadeva pojasnila. Sum se je obrnil na vojaka Francesco Spolettija, ki je začel nenadoma velike vsote denarja zapravljati, kar je bilo zlasti še sumljivo, ker se je dognalo, da je bil za časa umora na straži pri nekem erarnem skladišču v bližini, kjer se je umor izvršil. Nadalj-na preiskava je tudi dognala, da je Spoletti opazil samotnega sprehajalca, prisilil ga s puško v roki, da je šel ž njim v osamljen kraj, kjer ga je umoril z bodalom. Morilec je svoj čin že priznal. Doječe latere dobe s Scott-ovo emulzijo nove moči ne samo zase anipak tudi za otročička. Mleko se pomnoži in je redilnejše; dete postane naravno cvetoče in živahno. Njen okus je prijeten in ni nikoli zo-pern, celo pri daljšem uporab-ljenju. Še več, 3109 S Pristna le 9 to znamko — ri-tiiftcm — kot garancijskim zna klim SCOTT-ovepa ravnanja! COTT-OVH emulzija je gotovo bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje, in več sto babic najtopleje priporoča v svojih pismih Scott-ovo emulzijo Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Meteorologično poročilo. ViSlna n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm C e Cat opazovanja Stan|e barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo i 9. zveč. 735 4 sl. jug. jasno 7 zjutr. 351 35 sl svzh. m 2 pop 32 4 16 9 sr jzah. w B 9 zveč. 31-4 10-5 sr. zah oblačno 3 7. zjutr 27 5 71 sr. svzh. sk. obl 2. pop 24*1 132 sl. jzah dež. Srednja predvčerajšnja temp 0\ norm. 5 4" Srednia vč