áff^ ^Slct Gorenjski časnik od leta 1947 ^ Prví predhodniktídnikGontNiic l^ta 1900 PETEK, 19. AVGUSTA 2005 Leto LVIII, St. 66, cena 300 SIT, 16 HRK Odgovorka urednica: Marua Volčíak izhaja ob torkih in ob v^kih naklada: 22,000 izvodov v/ww.cofieniskjgias.si Humar TomaŽ Humar ob vrnitvi iz Pakistana na Brniku deležen toplega sprejema. Jasna Paladin magalil Presrečen sem, da ....................................... sem spet doma!" je zbrano Brnik • Približno petsto ljudi množico pozdravil vzneseni, je v sredo 2 navdušenjem a tudi vidno utrujeni Tomaž, pričakalo kamniškega alpini- Po napornem reševanju in sta Tomaža Humarja, ki se obveznostih v Pakistanu ga je skupaj s soplezalcem Ale* ie izčrpala še pljučnica, a šem Koželjem, zdravnico podhladitev hujših posledic Ando Petdan in novinarko ne bo pustila. Tomaža in Majo Roš po mesecu in pol le srečno vmil v domovino. Načrt, preplezati najvišjo steno sveta na zda) že vsem ostale člane odprave so na B miku med drugim pričakali tudi kamniški župan Tone Smolnikar, alpinista Viki znani gori Nanga Parbat, se Grošelj in Štípe Božič, števil-mu zaradi izjemno slabih ni sorodniki in prijatelji ter vremenskih razmer sicer ni vrsta tistih, ki menijo, da je posrečil, a po zaslugi uspeš- Tomaž "pošten in pogumen nega helikopterskega reševa- mož, vreden vsega spoštovanja pakistanske vojske se je nja," kakor se je izrazila ena Tomaž, kakor sam pravi, 10. od navzočih. Tomaž bo sedaj avgusta znova rodil, "Hvala počival. vsem, ki ste mi kakorkoli po- ^ 3.stran Košarkarji se potijo na Gorenjskem Naša košarkarska reprezentanca se na evropsko prvenstvo pripravlja na Bledu in v Radovljici. Vilma Stanovnik Radovljica - "Vesel sem, da ste si za priprave na pomembno tekmovanje izbrali tudi našo občino in upam, da to ni zadnjič. Košarka v našem kraju je v vzponu in vaš prihod nam veliko pomeni," je v torek člane slovenske moške košarkarske reprezentance in vodstva Košarkarske zveze pozdravil radovljiški župan lanko S. Stušek. ie prej so košarkarji opravili trening v športni dvorani Srednje gostinske in turistič- ne šole v Radovljici, ob priho- V gostilni Lectar v Radovljici so se košarkarji in vodstvo du na Bled. kjer bivajo v ho- reprezentance srečali z županom Jankom S. Stuškom, na telu Lovec pa jih je na Blej- svoj račun pa so prišli tudi mladi košarkarski navdušenci, ki skem gradu pozdravil tudi so dobili podpise. Včeraj so se naši košarkarji v prijateljski jutri, v soboto, z začetkom ob "Res se na Bledu in v Radovljici odlično počurimo, zadovoljni smo tako s pripravami kot gostoljubijem v obeh krajih, saj so pogoji za bivanje in treninge odlični. Fantje v ekipi so zdravi in upam, da bo tako ostalo tudi v drugem delu priprav do konca tedna in po obeh tekmah," pravi pomočnik glav» nega trenerja Franci Podlip-nik Lz Kranja. Kljub temu da jim je pogosto vroče, se tudi košarkarji» načelu z edinim Gorenjcem v ekipi. Marko Miličem, ne pritožujejo. Včeraj so v Radovljici odigrali prvo prijateljsko tekmo z ekipo Finske, druga pa iih čaka župan )ože Antonič. tekmi pomerili s Finci, Še ena tekma pa bo jutri. 1 Tir>« ook 20. un. Gorenjska Banka ci^kr Ki \ lOLVkJUl li\ DKM/AII Plemenilna postaja za kranjsko čebelo Renata Škrt an c > naj bi jih looc, saj je po ma- ....................................... ticah kranjske Čebele veliko Žirovnica • Jutri ob 14. uri povpraševanje med sloven- bodo odprli prenovljeno ple- sldmi in tujimi čebelarji. De- merúlno postajo Anton Janša nar zanjo, okoli 15 milijonov Zelenica, ki letos praznuje tolarjev je zagotovila Evrop- svojo 40-letnic0 delovanja, ska unija, 1,8 milijona pa je vodi pa jo Ciril Jalen. V njej prispevala Občina Žirovnica. bodo z doslednim preverja- Ob tej priložnosti bo Čebelar- njem kakovosti matic vzrejali ska zveza Zgornje Gorenjske čisto kranjsko čebelo. Doslej razvila svoj prapor in zaklju- vzgoiili okoli 200 matic, zda so v plemenilni postaji letno čila projekt Izobraževalno vzre j nega centra Zelenica. 66 ! AKTUALNO Najprej z otroki na morje rilst Tomaž Humar se je v sredo Sfeien, da j« osial živ, vrnil domov. Seda) je potreben počitka. V prihodnjih dneh se ga bo s sinom Tomijem in hčerko Uf§o na užil na morju. O svojih prihodnjih ndčnih pa pravi: "PusUmo času čas," 3 GORENJSKA Ztato v Šinkov Turn Casilke. članice 8 iz Šinkovega Turna v vodilki občini so na gasilski olimpijadi v Varaždinu osvojile zlato kolajno in dobesedno pomette s tekmicami, člani B pa so prejeli 2lato plaketo. Ca* Sikl IZ šinkovega Turna so na dosedanjih Tekmovarrjih že osvojil« nad 600 pokalov. 6 RAZGLEDI Tudi na Gorenjskem swingajo Ne boste verjeli, vendar je res. Za lokacijo Izveš samo. če se pravilno prijaviš. Swingerske zabave organizira društvo Hot Miki, ki ga vodi Miki Iz Radovljice in letos swînganje prvič v naravo, na obrežje Save 17 Sehinjke. FINANCE Cene goriv ''letijo v nebo'' Sredina podražiKv goriv in napovidi novih resno silijo k razmiskku, kako it ogrevali v prihodnje. Primerjalr smo cene kurilnega olja m drv ter ugotovili, da je ogrevanje z oljerri ie enkrat dražje od ogrevanja z drv mi. po njih se povečuje. 21 VREME Danes in jutri bo ddnojasno s spftmenijïvo oblaàros^o in popoldanskimi pWwmi. V nedeljo bo pretežno oblačno, pcnav^ak se bodo n^idhte. (£3^13/25 /114 jutri: spremenljivo oblačno m a znamka pod it. 9771961 pri Undu RS za intelektualno lastnino. Ustânoviieij in izdijarelj: Gorenjski ^a, d.o,o , Kr«n| / Direktorica; MartjaVoKjak/ Naslov, Zoisova t. 4OO0 Kranj / Tel.. 04/201 4200, fax: 04/201 42 ij. ««mail: info^g-glas.s»; mah oglati in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avTomarskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak detovni dan od 7. ito is« / Gorenjski glas je poltedmk, izhaja ob torkih in petViK, v nakladi 2?.000 irvodov / Rodne prilog: Moia Go/enp&ka, Letoptt Corenjska (enkjw lrtno)Na potep in sedem loValnih prilog / Tr&k: Srr. d d .. Liubljana / Ndro^mna* lel.: O4/20t 49 4\ / Cena izvoda: torek 290 S i T. peieli: 300 SIT; letna naroč'nin«; 2$.»oo SiT, redni plačntki ^majo 29 % popusta, letni 25 % popusta; naročnina za tujino 100 eur prefa(unano v lolarie po srednjem tečaiu Bank« Slovenije: v cene je vraCunan DOV po slopn|i 8.5 %. ngročinins se upoiteva od tekoče Stevi ke (atopiiado pisnega p Janez ševaJna ekipa Zdravstvenega Smole, predsednik GZ Bled - dotttâ Bled, začelo že tninuli Bohinj, \e dejal, da je gasilska teden, ob lej priložnosti pa so zveza v svojem petdesetlet- v znak dobrega In dolgoiel- nem delovanju pustila velik nega sodelovanja gasUd iz pečat na razvoju gasilstva. Nove Gorice v parku pred skrbeb je za razvoj društev silski zvezi Bled - Bohinj, jan Kapus. blejski župan Kulturnim domom Joža Až- in izobraževanje gasilcev, njen poveljnik je Drago Sto- Jože Antonič je podelil tudi mana posadili lipo. Občinski "Sodelovanje blejskih in bo- jc, letno namenita 8 milijo- spominske nagrade gasQ- Občini Bled in Bohinj Ga- Ukîar, Špela Stnnole in De- gasUski zvezi Bled in Bohinj sta bili ustanovljeni konec hinjskih gasilcev je pomembno za uspešno gaše- nov tolarjev, nekaj denarja pa cem, ki so sodelovali pri lan-zveza pridobi s servisom roč- skem praznovanju tisočletni- marca 1955, danes pa je v Ga- nje požarov in pomoč pri re- nih gasilskih aparatov. Ob ce in gasilcem iz Šempetra silski zveá Bled - Bohinj 23 Sevanju ob naravnih nesre- 50. obletnici GZ Bled - Bo- pri Novi Gorid, GZ Bled - gasilskih društev, 1800 gasil- čah, zvezi pa je uspelo poski- hinj so zaslužnim članom Bohinj pa bo prejela tudi ob- cev, med njimi 260 žensk in beti tudi za razvoj druStev po podelili več kot sedemdeset činsko priznanja Občine Bo- 360 otrok in mladincev. Jože njihovih potrebah, kar bo priznanj, med njimi tudi od- hinj. SeniČno porpzen V Seničnem tradicionalni Vaški semenj Srečanje na Poreznu v vaškem jedru v Seničnem bo v nedeljo med 11. in 15. uro | Letna srečanja planincev, borcev, mladine in drugih Iju- potekai tradicionalni 8. vaški semenj. Po začetnem pozdrav- : biteljev narave na Poreznu so postala tradicionalna. Letošn-nem nagovoru tržiSkega župana in posfanca Pavla Ruparja : je bo v nedeljo, 21. avgusta. Na vrhu Porezna bo ob 11. uri bo ob n.30 potekala delavnica "Svet je pretesen, naredimo : svečanost v spomin na padle v zadnji nemški ofenzivi 24. In pravljico". Ob 12. un se bo dogajanju v Seničnem pridružil ; 25. marca leta 1945. Srečanje bo v vsakem vremenu. Koča na Poreznu bo oskrbovana. Organizatorji priporočajo bodo učenci iz OŠ Križe predstavili nagrajeno raziskovalno ; udeležencem gori in razmeram primerno opremo. Na Porezen se je mogoče povzpetl iz Cerknega, Železnikov preko Davče fn iz vasi jesenica. j. K. tudi Polde Bibič z Martinom Krpanom» eno uro kasneje pa nalogo o zgodovini SeniČnega. Med prireditvijo bo potekala tudi prodaja izdelkov domače obrti. A. H. MIHA NAGUC GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO 2 121 Sokol brezverski? joče kraievne zatiralce sokol- prepreûti ali ugonobiti. Ta g. sokolskega naraščaja. Zajed- od navadnega zemljana prav otrokom udeleževati se telo- ske misli. Višek so dosegle te katehet je v Soli javno zasme- no je odbor omenil v tej proš- riič ne ločil (niti enega znaka vadnih vaj v telovadnih dru- Z novim domom je dobilo ovire v delovanju kaplana g. hoval otroke, ki so obiskovali nji, da bi nadaljnjo tako pO' o udeležbi društva) ali pa, da štvih, le gledati je na lo, da žirovsko sokolsko društvo P. Perka, ki si je postavil za sokolsko telovadnico, jih izzi- stopanje utegnilo imeti kvar- mrliča v nasprotnem prime- imajo le-ti dovoljenje od svo- nova krila. "Dom je bil po- poglavitno nal(Mo: 'oteti mla- vajoče kaznoval ter pretepal Ijive posledice na javni red in ru sploh ne pokoplje Dose- jih starřev in šolskega vod* stavljen. Vneto je gojilo dru- dino brezverskega sokolst- do krvi (br Mlinar Leander), mir'." štvo telovadbo, igre uprizarjalo Še pc^osteje kot prej, va'." prirejalo je raznovrstna pre- kot se je razglašalo pozneje, a davanja za Članstvo in sploš- še v istem stoletju: "oteti mla- starše klical k sebi ter jih rotil. To se sliši zelo podobno, naj ne tirajo lastnih otrok v peklensko žrelo' - tako je imenoval svečenik sokolsld je, kar je zahteval: "z ozi-rom na takratne razmere je društvo pristalo." Komentar stva, ki je odgovorno za vzgo-mladine tudi izven šole. " In kako se je odzvala ce-sarsko-kraljeva oblast? "Takratnemu režimu primemo kronista: "Kljub raznovrstne-in lahko umljivo: c-kr. okr. mu zatiranju pa je imel la boj brezverskih. Veâna Sokolov Da ne bo nesporazuma: večina sokolskih družin ni bila no javnost Ogromno delo je dino brezverskega komuniz- dom - da ne bodo krivi pogu- šol svet se ni ganil, kaj Šele vseeno svojo dobro stran, se je slej ko prej udeleževala lajšala zavest svobodnega ma". Tedanja Cerkev očitno be otroških duš. To neznos- da bi ukrenil in uredil. Odgo- Razbistri! je marsikatero gla- verskih obredov, prejemala razvoja v lastnem domu. ni prenašala delovanja, ki ni no stanje je dovedJo odbor vora ni." Zapletlo se je tudi vo, dovedel je v jasnost" Delu primeren je bil tudi ves bilo pod njeno kontrolo, društva do dejstva, da se fe- pri pogrebu umrlega Sokola zakramente in drugo. Sokol- Posredno je na sokolsko stvo je zahtevalo le to, naj bo nadaljnji razvoj in uspeh." "Borba Sokola v Žireh je bila bruarja 1908 moral obrniti M. Novaka. Kaplan Perko je pritožbo odgovoril tudi loga- v vsakdanjem življenju več Nad tem pa nekateri niso biJi pomembna. Slo je za ljudsko na c.-kr. okr. šol. svet v Lc^at- sokolskému društvu napisal ški okrajni šolski svet. V pis- svobode za duha in telo. S prav nič navdušeni. "Lepe- šolski naraščaj, ki ga je hotelo cu s prošnjo, naj napravi pismo, v katerem je za svojo muzdnejo.4,1908 "sedru- tem pa je <^ozilo cerkveni mu razvoju sokolsfva v Žireh društvo gojiti za vsako ceno, omenjena oblast konec take- udeležbo pri pogrebu posta- štvu sporoča, da po Šolskem monopol nad tistim, čemur ni bilo postlano s cvetjem, omenjeni gospod dušni pa- mu postopanju g. kateheta vil določene pogoje: "da bi se in učnem redu z dne 5, se je pozneje reklo "inženi- Razmere časa so rodile ovira- stir pa hotel na vsak način napram otrokom, ki so člani pogreb člana Sokola v Žireh 1905 NI zabranjeno šolskim ring Človeških duš". In teles. GORENJSKA 5 Tržič Danes začetek Zupanovega tedna v Tržiču Danes se začenja tradicionalni Županov teden na letnem j kopališču Tržič, ki ga organizira tržiška občina. Vse do četrt- : ka bo možno brezplačno kopanje. Danes ob 16- url bo pote- : kalo občinsko prvenstvo v plavanju, jutri ob 19. uri pa bodo : pripravili tržiške igre veselja in smeha, ki so bile v preteklih letih vedno zelo dobro obiskane. Od nedelje do četrtka bodo vsak dan ob )6. url potekale zanimive družabne igre. V nedeljo bo na vrsti tekmovanje v skokih v vodo, v ponedeljek j aerobika, v torek pa Igre na vodi. Letošnja novost je predsta« j vitev potapljanja, ki bo potekala v sredo ob 16, uri. Županov i teden se bo zaključil v četrtek popoldne z odprtim prven- i stvom v plavanju. Namen tradicionalne prireditve je, kot je ; pojasnila Mateja Dolžan fz TlC-a Tržič, da letno kopališče i približajo ljudem, da ga bodo ti pogosteje Izkoristili za re- : kreacijo In dobro počutje. A. H. rřteče Skavtski DrznLsi Skavtskd skupina ^kofja Loka 2 ta konectedna organizira tabor Drzni,si, na katerem bodo gostili več kot 150 udeležencev iz 39 lokalnih skavtskih skupin. Pripravili so vrsto delavnic, v nedeljo med 9. In 12, uro pa bodo vrata odprli tudi za obiskovalce. Zaradi blata priporočajo primerno obleko in obutev. B. B. kran) 4 Obnavljali bodo Koroško cesto Na Koroški cesti od jelenovega klanca mimo gimnazije, kjer i je cesta tlakovana 5 kockami, se vozniki večkrat jezijo, češ i da je to poligon za testiranje amortizerjev. 300«metrski cest- : ni odsek pa nameravajo v kratkem obnoviti. Prva faza rekon- : strukcije bo zajemala traso od jelenovega klanca do f Slovenskega trga. naslednje leto pa bodo z obnovo nadalje- ! vali. Vse kaže, da bo sedanje granitne kocke zamenjal asfalt, i kocke pa bodo obdrlali le na delu cestišča. Te dni so na : « mestni občini že odprli ponudbe izvajalcev. D. Ž. f Kamnik 4 Rekonstrukcija križišča ob Ljubljanski cesti Do krajših zastojev v teh dneh prihaja v križišču Ljubljanske i In Kranjske ceste, saj delavci Cestnega podjetja Ljubljana, ki j je glavni Izvajalec del, križišče preurejajo tako, da bo uvoz : na Ljubljansko cesto pravokoten. Ob tem bodo delavci Ko- i munalnega podjetja Kamnik položili tudi nove vodovodne j cevi in električno omrežje za javno razsvetljavo. Promet, ki i je zdaj urejen s posebnimi semaforji, bo oviran do začetka j septembra, ko naj bi bila dela predvidoma zaključena. I. P. Smo ena najuspešnejših trgovskih verig 2 živili^ Evropi. K našemó 5spet>u v veliki merí prispevajo strokovno usposobljeni sodelavci. I • Iščemo diplomanta/diplomantko unlvèfze/visoke šole s kpn^anlm študijem ekonomije alf poslovne ékonomlle za delovno nlle^ vodja Slovenijô mm. W /TJ' Prfl0vl)o M Iflhko tu fbto: Polona Mlakar Baldasin ijS UČILA .vu:«.. Zalo2ba Učila (nternattonal vabi k sodelovanju naslednje sodelavce: 1. PRODUKTNI VODJA PROGRAMA ŽEPNA KNJIGA{n>/ž) 2. RAČUNOVODJA (m/i) 3. STROKOVNI SODELAVEC V PRODAJI (m/ž) 4. GRAFIČNI OBLIKOVALEC (m/ž) 5. SKLADIŠČNIK - VOZNIK tm/ž) 6. PREVAJALCI 12 ANGLEŠKEGA JE2IKA(m/}) (delo po i>ogo no. Naša dekleta so bila pre- uspešnih društev v Sloveniji. Že sprejeli, gotovo pa bo slav- letnici. Knjižnica bo odprla vrata Škof)eloška Kapucinska knjižnica bo po selitvi predstavila neizmerno knjižno bogastvo obiskovalcem. Pred kratkim so našli že devetnajsto Inkunabulo. Boštjan Bogata; Skofja Loka • Od pomladi naprej je v Kapucinskem samostanu potekala sanadja cerkve, Jd je po 300 letih že kazala razpoke časa. Lesene vezi v dveh nadstropjih so preperele in niso več opravljale svoje iunkdje, zato so jih zamenjali z železobetonskimi, stene pa injicirali s posebno maso za utrjevanje. "Opravljeno je zelo pomembno delo, ki se ga na zunaj skoraj ne opaâ, je pa te« mel j nega pomena. Cerkev smo tudi prebelili ter očisdli in obnovili freske v kapeli Marije pomagaj, v restavtiranju je Še Marta Cartner m pater Metod Benedik ob mkunabulah. r Feu hn mi Idp Lavretanske Matere božje. obnovljena pa je tudi kapela zdaj gostuje Center za sodaino zavi s knjižnico bi radi uredili Knjižnico naj bi naslediije Sv. Frančiška." nam je povedal deio, kmaJupa bo prizidek do- tudi manjši muzej, ki naj bi leto temeljito obnoviliin jo pri- pater dr. Metod Benedik. Na nov namen," razloži pater, predstavil Škofjeloški pasijon. ^ kapeli so na dvokapni strehi Center se bo v približno pol katerega izvirnik je nastal v tu- lagodili novi vsebini. Vsebini, ki ie redkost v svetovnem me- narediii tudi čop. Vse delo je leta preselil v prostore v nekda- kajšnjem samostanu in je rilu - inkunabule - prve knjige potekalo pod nadzorom zavo- nji vojašnid. Prizidek samosta- tudi shranjen. Manjši muzej po Gutenbergovi iznajdbi tiska da za spomeniško varstvo. Do- na pa bo namenjen knjižnid, pasijona, opremljen tudi s pri- leta 1465. "Najstarejša knjiga. datno je občina pod cerkveno ki naj bi tod glede na razno» memo multivizijsko predsta» hranimo je iz leta 1473, ploščadjo uredila tlakovani vrstnost fondov dobila njim vitvijo 1er ogled knjižnice bo pred nekaj tedni pa sem na- pločnik. primeme prostore, prav tako vabljiv dlj raznovrstnim obis- Šla Heraltovo knjigo, ki je "învestidja je precejšnja, po- pa tudi prostor za knjižničar- kovalcem in turistom. Lahko bila tiskana pred letom krivamo pa jo predvsem z da- sko delo in za študij. "Knjižni- i:* zanimiva in koristna prido- 14S1/' nam je o odkritju po- rov! vernikov. V prizidku sa- ca bo odprta za ogled obisko- bitev za Skofjo Loko in njeno vedala knjižničarka Marta mostana, ki je bil 1933 zgrajen valcem, knjižno gradivo pa bo prepoznavnost doma in v tuji-za interno kapucinsko Šolo, na razpolago za študij, V pove- ni," še pravi dr. Benedik. Garmer. Več o tem v avgustovski LoČanki. vil ma .stanovnik 7 Jani noče biti rezerva v nedeljo bo naša veslaška reprezentanca odpotovala na svetovno prvenstvo na japonsko, v ekipi pa ne bo "veterana" Janija Klemenčiča, ki ga je selektor Miloš Janša zadnji hip v četvercu zamenjal z Gregorjem Sračnjekom. Vilma Stanovnik Bled • Konec meseca se na Japonskem začenja JetoŠnje svetovno prvenstvo v veslanju. ru njem pa bo nastopilo tudi šest slovenskih posadk. "Dvojni dvojec in dvojni četverec sta čolna, od katerih pričakujem boj za najvišja mesta, drugim posadkam pa je izziv nastop v A finalu, " je na včerajšnji tiskovni konferenci v Zaki poudaril selektor Miloš lanša in povedal, da je v četvercu brez kramarja zadnji hip naredil zamenjavo, saj je lanijâ Klemenčiča zamenjal Gregor SraČ-njek. "Jani je pred dnevi lažje zbolel in po merjenju je bil Naža veslažka reprezentanca na pot odhaja brez Janija Klemenčiča. i m»: v•1:08, 3. Robič 31-40 let: 1. Beke 34:58, 2. Kolrhan +1:30, 3. Šinkovec +1:32; 4i'5o let: 1. Cjerek 35:06» 2. Teraž +1:14, 3. Koren +1:42; 51-60 let: 1, Sivec 39:45, 2. Bojkov +2:28, 3. Gornik +3:09; 61 in starejši: 1. Sitar 43:05, 2. Pajk -••2:23, 3. LiČof +11:24; ženske: do 30 let: 1. Novak 42:26, 2. Kukovec 41:18, 3. Žnidar +4:55: 31-40 let; 1. Križnar 46:44, 2. Colob +1:17, 3. Wallas +2:31; 41-50 let: 1. Marsetič 46:49, 2. Kocjan 4-26, 3. Dolgan -^1:38, 51-60 let: 1. Šarabon 54:5t. M. B. ODBOJKA NA MfVKI Pokal Siemens v Portorožu: rezultati - možkl - polfinale • SVK (Michal Litva, Radoslav Dvorsky) : Vital Pro Ivartnik, Matevž Kamnik) 2:0 (76, 15). Kalcer (Jani Makovec, Rok Satler) : Hervis Coodlife Reebok (Bojan Kristan, Dejan MatijaševiČ) 0:2 (-17, •30) • za 3. mesto • Vital Pro; Kalcer 2:1 (-19, 16) - finale - SVK : Hen/is Coodlife Reebok 2:1 (06,14,11) • ženske • polfinale • Volleygirls (Erika in Simona Fabjan) : Mentek - Smart Com (Ana Oblak, Mihela Sirk) 0:2 (-8, -15}. Metropola Mercator (Barbara Kristan, Nataša Cingerle) : Marangonimobili.it (Andreja Velišček, Karmen Jakob) 2:1 (-18, ^4,12) - za 3.mesto-Volleygirls ; Marangonimobrll.it 2:0 (19.13) • finale - Mentek - Smart Com : Metropola Mercatçr o:z (-19, -19), B. M. VATERPOLO K ran; Cilj je uvrstitev med deset Konec tedna se bo v Sofiji začelo mladinsko evropsko pA^en-stvo za vaterpoliste, Na njem bo sodelovala tudi naša reprezentanca, ki bo v predtekmovanju igrala z reprezentancami Francije, Italije in Španije. Reprezentanca Slovenije je na prizorišče letošnjega evropskega prvenstva odpotovala že na praznični ponedeljek ter se za tri dni ustavila v Beogradu, kjer je imeia še zadnje priprave in odigrala dve prijateljski tekmi z reprezentanco SCC. "Cilj naše reprezentance je> da si izborimo mesto, ki nas potem v naslednjem letu direktno, brez kvalifikacij, vodi še na eno evropsko prvenstvo za to kategorijo. Da pa bi dosegli ta dlj pa moramo Že v prvi tekmi, ko igramo proti Franciji, zmagati, Če bi nam uspelo kakšno presenečenje pa bi nato igrali 2e za uvrstitev med osem najboljših. Upam, da bodo fantje zaigrali tako kot na zadnji tekmi prijateljskega turnirja v KoŠicah, ko nam je stekla igra in v kateri smo odlično zaustavili najnevarnejše nasprotnike," je pred odhodom povedal selektor Tadej PeranoviČ. ). M. Gašper Koprivec je najuspešnejši tekmovalec Rolerskega kluba Kranj» po mednarodnih uspehih v zadnjih sezonah, pa je pred kratkim osvojil tretje mesto na mladinskem svetovnem pn/enstvu v maratonu v Italiji in tako z lepo popotnico v nedeljo odhaja na svetovno pn/enstvo. vilwa Stanovnik Kranj • GaŠperjeva prva Športna ljubezen je bil tenis, ker pa je bi] iz dneva v dan bolj navezan na rolerje, mu je oče pred petími leti predlagal« da se preizkusi tudi na njih. Seveda mu ni bilo treba dolgo prigovarjati in danes, pri sedemnajstih letih, je Gašper Koprivec, sicer dijak ekonomske iole v Kranju, najuspešnejši tekmovalec Rolerskega kluba Kranj. veliko bolj popularno kot pn nas II Največ mednarodnih uspehov imaš v daljših discipli* nah, predvsem v maratonu, v katerem si konec prejšnje* ga meseca osvojil tudi bronasto odličje na evropskem mladinskem prvenstvu? "Ja, maraton je moja najljubša disciplina, Čeprav je treba zdržati kar 42 kilometrov oziroma približno eno uro." Si že v začetku vedel, kako garaško delo je treniranje in tekmovanje v hitrostnem ro-Lanju? "Ne, tega si še malo nisem predstavljal. Rad sem hodil na slovenske tekme, v začetku ni bilo tako naporno. Vsa-ko leto pa je bilo bolj resno, sedaj treniramo vsak dan vsaj po dve uri, pred veliki tekmami pa celo dvalrat na dan." Kje imate v Kranju prostor Gašper Koprivec se je razveselil kolajne na evropskerti Kaj v tem času razmišljaš? "Predvsem opazujem so-tekmovalce, gledam, da kdo ne uide skupini... in hranim moči za konec. Taktika je podobna kot na primer v kolesarstvu, tekma pa se odloča v zaključnem šprintu." za treninge? "Največ treniramo pred ekonomsko šolo in na cestah, ki so precej nevarne. Vsi si želimo imeti rolersko mladinskem prvenstvu v Italiji. "stezo", saj trenutno nima- kih objektov veliko in zato mo primernega objekta za je tam več tekmovanj, hi- Tretje mesto na evropskem prvenstvu je lepa spodbuda za pot na svetovno prvenstvo konec tedna na Kitajsko? "Zame je to spodbuda in nagrada hkrati. Upam. da mi bo Čim prej uspelo začeti tekmovati v svetovnem pokalu, da bom prišel v kakšno dobro ekipo v tujini in da bo vsako leto še več tekmovanja, V tujini je ta- trostno rolanje pa je tudi uspehov." LOKO^REISTVO GORSKI TEK C^TEBORC Loka pri Zidanem Mostu Medalje na Švedskem Brata Bertoncelj prvaka med veterani v drugem največjem švedskem mestu se je konec pretekle- V ponedeljek so se s tekom na Veliko Kozje za driavne naga tedna končal pomemben mednarodni lokostrelski turnir, slove v gorskem teku merili veterani. Na izredno strmi pro-260 tekmovalcev iz desetih držav, med njimi so bili z redki- gi so se odlično odrezali tudi Gorenjci. Peter Bertoncelj mi izjemami praktično vsi najboljši svetovni lokostrelci, ki streljajo na tarče v naravs je v dveh tekmovalnih dneh uspešno preizkusilo poligon, na katerem bo prihodnje leto nepremagljiv med veteraru starimi 65 let in veČ. V tej kate-svetovno prvenstvo. Naravni park dvorca Gunnebo je goriji )e bil )aka ReŠ (TK Bohinj) tretji. V najmlajši veteranski na tako imenovanem Pro World Archery Cupu gostil tudi kategoriji od 40-44 let je bil drugi. Anton Pančur (ŠD Sote-šestčlansko tekmovalno kadetsko ekipo Lokostrelskega ska pri Kamniku), srebrno medaljo pa si je v kategoriji od kluba Šenčur na čelu z glavnim trenerjem Marjanom 30-54 let pritekel tudi Pavel Setnikar (Tapos Medvode). Med (Kondor) je postal pn^ak v kategoriji od 60'$4 let, drugI je bi janež Mlinar (Rateče), Andrej Bertoncelj (Kondor) pa je bi Podržajem. veterankami je tretje mesto osvojila Olga Grm (Trmasti). "Z gorskim tekom se ukvarjam že 25 let in v tem Času sem osvojil že kar nekaj naslovov. Do 34. leta sem igral nogomet, kot mlad fant pa treniral judo. Z bratom Andrejem sva že vseskozi povezana s Športom, le da sem jaz njemu sledil v judu, on pa meni v gorski tek," je povedal 62-letni Peter Bertoncelj z GodeŠiČa. M. B. ATLETIKA Sta ra Fuž i na Solo tek '^srčnega** Kamničdna Teka "Štirih srčnih mož" okrog Bohinjskega jezera se je udeležilo 436 tekačev in tekačic. Od starta do cilja 12 km dolge proge je vodil Sebastjan Zarnik, v prvi vrsti gorski tekač, ki pa mu očitno ustrezajo tudi bolj ravninski teki: "Že od starta sem tekel na vso moč in tekmeci niso pokazali Mladi obetavni gorenjski lokostreki: Urban |elenc, Luka in nobenega zanimanja, da bi mi sledili." Zamiku se je najbolj Matjaž Kern, Manca Leben, Blaž Pintar ter Marcel Bešter približal Marjan Zupančič, ki je z mislimi že nekaj časa (na sliki skupaj s spremljevalci) so dosegli odlične rezul- pri Triatlonu jeklenih. Tretji je bil SoriČan Marko Pintar. tate, saj so se v Slovenijo vrnili z dvema srebrnima in eno Med ženskami je s progo, ki je bila ponekod precej spolzka. bronasto medaljo. najhitreje opravila Mojca Plerin Iz Kamnika. M. B. 1 à Hofer sporoča izvleček iz ponudbe Nero d'Avola ftalijansko rdeče vlno, IGT, suho, 0.751 buteljka 549 Cabernet Sauvignon âvstralsko nJeće vino, 0,751 buteljka - _ OOT Beli Pinot avstrijsko kabinetno belo vino. suho 0,751 buteljka Hofer Qraf von Kreuzen Griiner VeKliner âvstrjsko kakovostno belo vino, suho, 0,75lbutdljkâ €1,19 PIRÛL sir s plemenito plesnijo \z hladilnika » klasičnega ali * blagega okusa 150 o Orana Radano • parmezan (Z hladilnika, 300 g 97 909 €3,79 www.hofer.at ROI DE TREFLE Brie • o rig. francoski sir e hlac^ilnika • klasičnega okusa aii • 2 jogurtom 200g Pecoríno Dolce, Romano ali Pepato - parmezan iz hladilnika. 250 g 02. 275 g sn 789 €3^ Hofer Prodaja samo na Koocne porabnik«. Vse cene se nsda&aio na i2đeii<« bf« dakoottfjskesa n^terata Na siiKtfi so tiiOi predlogi za serviranp Kavcje za jtekJeotce nI. Cene vsebujejo v« davke. Trskovn« napake mso «kip^ione. Cer^e v SFT so samo iniofmaîivne m odvisne oj valutnih fazn>o»ij Minister za zdravje opozarfa: Prekomerno uživanje alkohola il^odule zdravjuf Tnovine Hofer v vasi bližini: P Fe«1ach/Borov1j« KlwrtfurťC^ovec Q vniaeh/BeQa)c Q V&lkefmarictiVelikovec vas Odprto; pon. - čet. 8.30 • 18 pdl, 8.30 >19.00 $ob. 8.00 - 17.00 > Mm Gorenjska^ Skrl^HOttma in Upa. Gorenjska turisttàu» zifcza Kranj Komisija za t>cenltvAnjt krajtu nt 0^/20 : etz^iiM.ritt, www t 51 VRNIMO GORENJSKI NAGELJ NA GORENJSKE BALKONE IN OKNA 2005 Gorenj.ska turistična zveza tudi letos vabi k sodelovanju vse gojitelje. pridelovalce in ljubitelje gorenjskih nageljnov v projektu VRNIMO GORENJSKJ NAGELJ NA GORENJSKE BALKONE IN OKNA v letu 2005. Vsi, ki žeJite sodelovati na izboni najlepših nageljnov, da nam na naslov: Gorei^ska turistična zveza. Koroška c. 27,4000 Kranj poSljcte fotografijo cvctočih nageljnov. Fotografiji priložite vašo telefonsko številko in točen naslov (fotografij ne vračamo). Vai^e fotografije pričakujemo najkasneje do 25. oktobra 2005, Razglasitev najlepših nageJjnov bo maja 2006 na eni od gorenjskih vrtnarij, kije veliko pripomogla k vrnitvi te zanimive cvetice na naj^e balkone. Gorenjski Glas ^oùigradêÊbdvin" Vabimo vas na prvo Podiinsko noč v petek, 19. avgusta 2005, od 18.00 dalje zanimiv kulturni program s srednjeveškimi plesi ansambel Mambo Kings. Naročniki Gorenjskega Glasa imotcob narodlu Jedi eno pijačo brezplačno. Prt'dložite í>dre7;ek naslovnice časopisa z vašo naročniško §U»vilko. IO 5i mon .sub ic@g-giûs. si KRIMINAL SlftA HI NJ Izginilo električno in pnevmatsko orodje Delavci na gradbišču Srednje kmetijske Soie v Strahinju so ta teden ostali brez delovnega orodja. Nekdo je namreč sredi noči Iz štirih gradbenih zabojnikov pokradel večje Število električnega in pnevmatskega orodja, katerih vrednost ocenjujejo nd 3.7 milijona tolarjev. s. ST RUŽ EVO Odpeljali poltretjo tono aluminija Iz ograjenega kompleksa posfovnih prostorov v Struževem je pred dnevî v neznano poniknilo 2.500 kilogramov aluminijastih blokov. Neznan; tatovi so podjetju povzročili za million tolarjev Škode. S. S. Kranj Nor na akustiko Neznani "ljubitelj " avdio tehnike je te dni razredčil prodajne police trgovine z akustiko na cesti jaka PlatiSe v Kranju. Ukradel je veČ zvočnikov, avtoradiev, dvd enot, ojačevalcev in ostalega blaga. Trgovsko podjetje bi s prodajo ukradenega blaga iztržilo 800 tisočakov. s. ž. : Nevlje : še dolgo bo kadil vlomilec, ki je pred dnevi "obiskal" trgovino TuS v Nevljah, se je dobro založil s cigaretami in pijačo, vzel pa je tudi računalnik in denar. Povzročil je za okoli dva milijona tolarjev škode. S. i. IN NAROČNIKE časopisa ZA BRALCE Gorenjski Glas PRODAJA VSTOPNIC KNJIG IN DARIL v Gorenjskem glasu, v našem oddelku za naročnine in male oglase, na Zoisovi 1 v Kranju lahko poleg urejanja naročnine, malih oglasov, nakupa časopisa in priloge Na potep kupujete tudi različne vstopnice, knjige, dvd filme in darila. Oddelek je odprt vsak delavnik od 7. do 15. ure. Trenutno lahko izbirate med naslednjimi knjigami in daríli: Polona Pegan: Monty romantična kriminalka za mlade bralce In njihove starâe cena; 1.750 sit za naročnike: 1.400 sit Svilanitova brisača Gorenjski glas kopalna brisača 68 x 140 cm, 1. kvaliteta, 100 % bombaž cena: 2.900 sit za naročnike: 2.500 sit Poletni dvojček brisača + knjiga Monty cena: 4.000 sit 2d naročnike: 3.000 sit Kino za družino: dvd igrani in risani filmi 2 oz. 3 (4 ure programa) večno zeleni filmi na enem dvd-ju cena:1.100 sit za naročnike: 1.000 sit NOVO Marko Ješe:Kodrlajsastl piton Založba Rotiš, Maribor cena:5.SOO sit po poitK 5.800 sit -f poštnina Pretresljiv roman ozdravljenega narkomana iz Čirč pri Kranju. Ko je njegovo izpoved prebrala njegova hči, je rekla: "Ce bo še kdo, ki bo prebral to knjigo, posege!po drogi, je totalen tdlotr Telefon v oddelku za naročnine 04/201 42 41 otrok V Sloveniji vozniki v varnostne sedeže pripnejo le med 50 in 6c odstotki otrok, so pokazali rezultati etošnjih opazovanj v okviru mednarodnega projekta Euchires. Simon Subic Kranj • Čeprav policija in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) pogosto opozarjata, naj starši voziiiki pri nakupu otroških varnostnih sedežev ne varčujejo in naj kupujejo čim boljše sedeže, ker ti njihovim otrokom nudijo tudi večjo varnost, bi bili vsi skupaj že veseli, če bi otroke med vožnjo v avtomobilu vsaj dosledno pripenjali. Rezultati slovenskih opazovani pripetosti otiok v okviru mednarodnega projekta Euchires, ki so jih v Ljubljani, v Mariboru in v Trebnjem izvedli v marcu in maju, so namreč pokazali, da je pripetih le dobra polovi- ca otrok, ki potrebujejo otro- Varnostni pas v otroških sedežih je bistvenega pomena za večjo varnost otrok: pri Čelnem ške varnostne sedeže. Najde- trku s h it rostjo 50 k m / h je otro kovo telo k ar 33-k rat težje, kot je njegova m a s a. / Fot» ti n< jo pa se tudi tald vozniJd, ki svoje otroke, ki potrebujejo so pokazali nekoliko boljšo otroški sedež, vozijo celo ne- sliko - v varnostne sedeže je največji delež pripedh otrok obeh opazovanjih je bilo pri- pripete na prednjih sedežih. bilo pripetih dobrih Go od- na avtocestah (marca 58 od- petih okoli 85 odstotkov voz- V opazovanja je bilo zajetih več kot 180 tisoč osebnih Po pričakovanjih je bQo zovanjih bistveno višji - na stotkov otrok. K lepši sliki stotkov, maja 68,5 odstotka) nic in voznikov. Raje se pri- so po mnenju SPV prispeva- in najmanjši na lokalnih uli- penjajo voznice (90 odstot- avtomobilov - v marcu nekaj li predvsem medijska kam- cah (marca 35,5 odstotka in kov} kot vozniki (slabih 84 čez 89 tisoč, v maju pa več panja, projektno delo v vrtcih maja 53,2 odstotka). Opazno odstotkov). Za primerjavo kot 92 tisoč avtomobilov. Končni rezultati bi bili še ve-Uko slabši, Če bi opazovanje izvedli le enkrat. V mesecu marcu, na prvem opazovanju, je bil namreč v otroške larjev, kar je slaba petina sedeže pripet le vsak drugi družbene škode ob smrti otrok, star od 4 do 6 let Re- enega samega človeka v pro-zultati majskega opazovanja metni nesreči. in skupne akdie s policijo, ki je tudi. da so podatki za Ma- dodajmo, da je v prometno so potekali v vmesnem obdo- ribor in Ljubljano primerlji- varnejših skandinavskih di- u med obema opazovanje- vi, medtem ko je Trebnje z žavah skupni delež pripetih ma. V preventivne akcije so okolico precej odstopalo • de- voznikov nad 95 odstotki, vložili samo 35 milijonov to- lež pripetih otrok je biJ tam Zamisliti se je potrebno nad kar za dobrih dvajset odstot- podatkom, da je na zadnjih kov nižji. sedežih pripetih le 25,3 od- Delež pripetosti pri odra- stotka moških in 32.7 odstot slih je bil v omenjenih opa- ka žensk. Na sojenje prišli zamudo V nadaljevanju sojenja so nekateri iz sedmerice, obdolžene trgovine z mamili in ceio odvetnica zamudili začetek obravnave. Na koncu so se v sodni dvorani zbrati skoraj vsi. Valerija Čénčur zaslišanjem še drugega taj- ....................................... nega policijskega sodelavca Kranj • Včeraj se je na Okrož- pod imenom Luka, ki je bil v nem sodišču v Kranju nada- posebni sobi in je govoril Ijevalo sojenje sedmerici, ki preko zvočnikov s popačenim glasom. Na pričanju je dvema od sedmih odvetni- je obtožena neupravičene proizvodnje in prometa z mamili • heroinom, kokai- kov odgovoril na nekaj vpra- nom in marihuano. Dom- šanj. Id so zadevala navide- nevno združbo s prvoobto- zen odkup kokaina. Pred ženim Sašom )aniči)evičem sodnico je stopil tudi Dušan so prijeli konec novembra Jane, ki je svoje povedal že 2004. V veliko sodno dvorano so pred preiskovalno sodnico in pri tem je sedaj vztraial. Dru- ob predpisani uri prišli le gih vprašanj zanj ni imela štirje obtoženi, manjkala pa nobena od strank in tako je je tudi zagovornica Kenda senat vmesni Čas med zasli- Novak, ki je kmalu nato sto- šanji porabil za poslušanje pila skozi vrata dvorane. Za prisluhov in branje» SMS tem so začeli kapljati še dru- sporočil. Ob deseti uri je pri- gi, tako da je na koncu manjkal le en obdolženi. Predsed- šel pričat Slavko Smolej, ki je pred Časom opravil razgovor nid senata Andfijani Ahačič z Mitjem Ambrožem in po- Pnhod Saše Janičijeviča na zatožno klop v lisicah. 1 od tako ni bilo treba prestaviti začetka obravnave in izdati vedal, da je napisal vse t^o, kot je Ambrož navedel ter zaznamek podpisal brez in branje SMS sporočil. odločb o prisilnih privedbah- da mu je prebral pravni pripomb. Sled£o je nadalje- Sodba bo po vsej veijetnosti Sojenje se je tokrat začelo z pouk, Ambrož je uradni vanje poslušanja prisluhov izrečena 31. avgusta. J 28 Priloga Gorenjskega glasa če je res, da ni nora gora, ampak tisti, ki gre gor, potem je Humar res nor. "Noro" je bilo tudi njegovo reševanje, ki pa se je na koncu izkazalo za visoko pesem medčloveškega sodelovanja. Bilo je "na višini" v vseh pogledih. Slovensko Miha Haguč v tednih pred velikim b sodelu[odh, visok je ta do nadvse različni in zelo oseb- prelomu iz 19. v 20. stoletje je mogoče tehnični manko sežek človeške sobdamosti, ni. V komentaijih Hximarje- na naši najvišji gori bili bitko nadomestiti z viškom volje, Kolikšna je bila pri tem ve "norosti" (",.. nor je tisti» zanjo z Nemci. Zato. da bi se Medijske pozomosti pri tem šmarnom 2005, praznikom božja pomoč, ne bomo niko- ki gre gor") so nekateri razla- prav tu in na ta način dokaza- ni bil deležen. In bil je "ama- Kar je Jug počel zasebno in nacionalno M^^lji^^g^ vnebovzetja, je li izvedeli, tudi če bi o tem gali, da bi ga morali povrnit- li in potrdili kot Slovenci. ter". To ne pomeni, da je bil počne Humar javno medijsko) bi]a pozornost Mariji ljubega razpravljali« soglasja ne bi slovenskega ljudstva 5e bolj dosedí. Kolikor vem, Hu- VI poslati na opazovanje v eno od tistih deželnih usta- Ko je ma)a 1945 v deželo ljubiteljski plezalec; za tisti pod Triglavom spet prišla Čas je bil vrhunski alpinist, a kot sicer usmerjena v nebo. mar ne prisega na katoliške nov. ki jo v Ljubljani imenu- svoboda, sta jo )oža Čop in živel je od profesure in ne od Pa ne le zaradi vremena in priproinjike, še manj pilota, jejo "Na Studencu", na Go- Pavla Jesih počastila tako, da alpinizma. Humar pa je pra- ki sta ga rešila-Čeprav si tudi renjskem "TopIice\ v Idriji sta preplezala osrednji ste- vi profesionalec, od alpini-sam ne upam zatrdid, da ni v pa "Na griču". A če bi v njih ber severne stene Triglava, stičnega garanja tudi živi. mo. Pozornost je vzbujal vsem skupaj posredovala proučevali katerega od teh Od takrat ga poznamo kot Koliko in kako v njem uživa, Matere božje, na katero se v težavah radi obrača- olobalnO Pf^^^sem naš kamniški ro- neka višja sila, ostanem pri komentatorjev, bi ga mogoče Čopov steber. In ko so v ste- je pa njegova stvar, & * iâk Tomaž Humar. ki se le ugotovitvi o visoki stonnif oHnnsHlt 7. diacmn70 "mantř- hru Hp<;no oH riipoa nnravili Kar i*» fucr niV^ Obema pa je jak Tomaž Humar, ki se je nebeškim višavam skušal ugotovitvi o visoki stopnj človeškega sodelovajija v tem odpustili z diagnozo rnanič- bru desno od njega opravili Kar je Jug počel zasebno na normalnost". Brez noro- še s Sfmginim obrazom, in nacionaino, počne Hu- približati s solo vzponom po podvigu. V svetu, ki je sicer sti ni napredka. "problemov ' tu ni bilo več in mar javno (= medijsko) in Po mojem je skupni ime- so šli za njimi v Himalajo, globalno. Obema pa je skup- m visoki Rupalski steni Gole jo prizadevanja, kako bi drug novalec nepotrebnega "sQje- Leta 1895 smo osvajali Tri- no to, da se v svojih podvigih dâ se v svoiih ^^^ ^^ dmgega nadigrali, premagali nja" na višave samopotrjeva- glav, leta 1979 ekipno Eve- potrjujeta kot enkratni oseb- I nepovratno zaplezal in brez ali vsaj pretentali. Tradicio- nje. "Čisti užitek'" to pač ni, rest in 2005 solistično Nan- nosti. Kar je Humar več od skUDnO to ^^ svetu, 4500 vse bolj povezan, prevladuje- ta * m visoki Rimaklri ctpni Cnlp in nri^arfi^vanîa L-al^n hi rimo • podvigih potrjujeta človeške bi se lahko rešil le z božjo pomočjo. na)no nezaupanje med krščanskim in muslimanskim vsaj med vzponom ne, to ga Parbat. In se pri tem potr-lahko rečem tudi iz lastne iz- jevali, nekoč nacionalno. [uga, ni toliko njegova, temveč bolj zasluga časa ter sil- Stekla je akcija, Id je men- svetom je visoko kot ie dolgo kušnje. Slovenska narodna zdaj še globalno in vsakokrat ne medijske pozornosti in da brez primere v svetovni ne. Najbrl je bilo višje le v ča- izkušnja govori, da smo tudi kot posamezniki, ki so v teh podpore. Brez slednje bi kot enkratni zgodovini reševanja v gorah, sih križarskih vojn in turških kot narod nagnjeni k samo- podvigih sodelovali in pri tudi reševanja ne bilo. V Angažirala se je cela vrsta vpadov v Evropo. In sredi potrjevanju na višavah. Od tem nemalokrat tvegali živ- njem namreč ni Šlo "le" za osebnosti ^^ ^^^ visoko kotirajo, tega ozračja visokep neza- štirih srčnih bohinjskih mož ljenja. Humra. Medijska pozornost od Tomaževih kolegov alpi- upanja se na eni najvišjih in naprej. V Času Humarjevega Po mojem je mogoče To- je poveličala vse udeležene, nistov prek vrha slovenske in najbolj nevarnih gora na sve- vzpona na Nanga Parbat so maža Humarja primerjati z za visoko pa jo dela tisto, kar pakistanske politike do dveh tu zgodi demonstracija za- na vrhu Triglava slavili 110. dr. Klementom Jugom. Tudi smo izpostavili že v začetku pogumnih pakistanskih pilo- upanja in pomoči s srečnim obletnico postavitve Aljaže- ta je plezal sam, vse dokler ni tega pisanja - njena visoka tov, ki sta si upala s helikop- koncem. "High", ni kaj! vega stolpa. Predsednik via- n. avgusta 1924 omahni) v humana razsežnost, način, terjem poleteti 700 m čez Toliko o globalni razsežno- de in slovenski metropolit zahodnem delu triglavske najvišjo dovoljeno mejo in sti tega dogodka. V njegovo sta ob lem oba z izbranimi stene, s stebra, ki se odtlej kako je povezala ljudi različnih in dostikrat celo sovraž- zaplezanega rešila na višini individualno globino se tu ne besedami Ln nadvse upravi- imenuje po njem. Plezal je, nih si ras. narodnosti, vero-$347 m. Visoko je poletel be- bi potapljal. Motivi, ki ženejo čeno povzdignila Aljaža (in da bi preizkusil in dokazal izpovedi... Da o okusih niti likopter, visoka je bila mora- posameznika na višave, so sebe) in vse tiste, ki so na samega sebe. prepričan, da ne govorimo. ZGODOVINA Razgledi V Kranju je skoraj dvajset let živel in tudi umrl eden od najbolj znanih strokovnjakov za vojno pomorstvo preteklega stoletja kontraadmiral Aleksander Dimitrijevič Bubnov. O njem smo se pogovarjali s Kranjčanom, energetikom, magistrom Dragom Štefetom. "Bil je skromen, tih iožf Košniek ske mornarice. BiJ je tudi načelnik vo j nopomorske upra- Le malo KranjČanovve. da ve. Rodil se je leta 1S83 v je na kranjskem pokopališču Varšavi na Poljskem, kjer je in {'yr^A-nri pokopan kontraadmiral cát- njegov oče kot gradbeni in- ske ruske vojne momance, ženir sodeloval pri utrjeva» vseučillški profesor, strokov- nju mesta. Sicer so bili Bub-njak za vojno pomorstvo in novi prava zavedna ruska družina. Aleksander se je med revolucijo priključil dâ ie nosil prvega avgusta, po vsakolet' Beli armadi in je bii načelnik ' ni svečanosti pri Ruski kape- Štaba Vranglove mornarice. V sebi breme ^^ ^^ vršičem, so se nje« Po porazu na Krimu leta Domnevam, -^«ks^nder Dimitrijevič Bubnov. Letos 1520 je z delom mornarice zapusbl Rusijo." govemu spominu na njegovem grobu prvič poklonili predstavniki ruskih in slovenskih oblasti, kranjske ob- Potem fe prišel v Kranj: ruskega begunca in carskega g^jYjjj-olo " ^^^ ^^ narejen prvi morski oficirji v emigraciji čine. podjetij, ki poslujejo z "Ne. Kratek čas je bival v Rusijo, in drvjštva rusko- Parizu, leta 1921 pa je prišel slovenskega prijateljstva. S v Ljubljano, kier so ruski po- korak k uvrstitvi ruskega kontraadmirala med po- ustanovili kovinarsko podjetje za opremo jugoslovanske membne in ŠirŠe poznane vojske. Ker je bil kontraad-Ijudi, ki so živeli in umrli v miraJ Bubnov, v ta Čin je bil Kranju. povišan leta 1917, svetovno Mag. Drago Šlefe iz Kra- znani strokovnjak za vojno Mag. Drago $tefe 1 cwiii nja, energetik in direktor pomorstvo, so ga vabili za V roke mi je prišla knjiga o otoku Cušima, ki leži med Južno Korejo in južnim delom Japonske, okrog 100 milj pred Vladivostokom. Pri tem otoku je sodobna in modernejšega bojevanja vešča japonska mornarica leta 1904 v največji pomorski bitki tistega časa porazila rusko, ki je imela za seboj skoraj 20.000 milj dolgo pot od Baltika mimo Afrike do Via divostoka. Ker vsega v knjigi nisem dobro razumel, sem prosil za razlago admirala Bubnová. Usedla sva se v takratno kranjsko mestno kavarno, kjer mi je admiral neverjetno nazorno» doživeto in analitično predstavil bitko ter mi zaupal, da je bil on kot Častnik na rušilcu Orel udeleženec te bitke, v kateri je padlo okrog 4500 naskih vojakov. Dejal je, da je on tisti Bubnov, ki je napisal predgovor Gorenjskih elektrarn, je osebno poznal znamenitega profesorja na ameriški po- na akademiji do leta 1941, ko Rin pa je bil eden od najbolj h knjigi- V bitki je bil ranjen morski akademiji v Annapo- so ga ustaši, ki so zavzeli Du- znanih strokovnjakov za po- in ujet, vendar so Japonci ujetnike vmili Rusiji. BU je izjemen strokovnjak za voj- admirala. BiJ je med redkimi Usu- Ameriško vabilo je od- brovnik, odstavili. Leta 1945 trese." Kranjčani, ki so se udeležili klonil in sprejel ponudbo ju- je prišel v Kranj in dobil slo- njegovega pogreba. Njegovi goslovanskega kralja Alek- vensko državljanstvo. Na- Admiral je umri leta 1963. skovanje na morju. Napisal spomini na tega skromnega sandra 1., naj v DubrovnDcu tančni razlogi njegovega pri- "Star je bil 80 let. Bil sem je številne knjige, med kate- iji tihega moža so kljub Časo- ustanovi pomorsko vojno hoda v Kranj niso znani. Do med redkimi Kranjčani, ki rimi sta najbolj slavni Pro- vni odmaknjenosti živi in za- akademijo Kraljevine Jugo- leta 1953 je na kranjski gim- so bUi na njegovem pogreba blem Pacifika v 20. stoletju, nimivi, Prijazno jih je bil pri- slavije. Ustanovljena je bila naziji predaval ruski jezik. Ob grobu mu je govoril teda- ki jo je napisal leta 1922 in v pravljen obuditi v pogovoru leta 1923, admiral pa je pre- zato sklepamo, da je prišel nji ravnatelj gimnazije Milia kateri je napovedal pacifiški za Gorenjski gias. najpomembnejše zaradi službe na gimnaziji. Mohor. Bil je peklensko mr- spopad med Japonsko in dava! predmete. Med njegovimi Njegova družina, žena, hčer- zel zimski dan. Rahlo je sne- Ameriko, in knjiga o Bos- Kdo je bil kontraadmiral učend je bilo veliko Sloven- ka in sin, je stanovala pri žilo, Imel sem občutek, da porfu iz leta 1935. To ožino Aleksander Dimitrijevič cev, med njimi tudi Sergej KorsiČevih v bližini kranj- sem sredi ruske Sibirije. Pre- je fantastično pozna). Med Bubnov? Mašera iz Kobarida, ki je skega zdravstvenega doma. pričan sem bil, da se poslav- "Aleksander D. Bubnov je končal akademijo leta 1932. Hčerka je bila zaposlena v ]jam od enega največjih du- bD kontraadmiral ruske car- Admiral Bubnov je predaval kranjski študijski knjižnici, hov takratnega Kranja." prvo svetovno vojno je s takratnim lordom angleške admirali tete Winstonom Churchillom načrtoval de- Xákšen človek je bil Alek- sant na Bospor, vendar je sander D. Bubnov.^ ruska revolucija leta 1917 "Bil je skromen, tih in iz- načrt preprečila. V Kranju je redno kulturen. Domne- napisal knjigo spominov o svojem delovanju v ruski vrhovni komandi z naslovom V carski stavki, ki so jo v ruščini izdali v New Yorku leta 1955 vam, da je nosil v sebi breme ruskega begunca in carskega admirala. Bil je srednje rasti, okroglega obraza in bistrih oči. Hosil je očala. Govoril je slovenščino z rahlim ruskim jiaglasom. Ob pozdravu se je Se vam zdi, da bi moral vedno rahlo priklonil. Bil je Kranj trajno, ne 2^olj z gro-prijazen profesor, ki je znal bom in vsakoletno položit* tudi zapletene probleme raz- vijo vencev, obeležiti spo-ložiti preprosto. Dijaki in vsi, ki so ga poznali, so ga imeli radi. Bil je prava ruska du&a." min na svojega slavnega meščana? "Daî Morda s poimenovanjem ene od ulic po njem. Admiral Bubnov je vreden Po vašem pripovedovanju našega spomina, ne pozabe, sklepam, da sta se osebno čeprav ni bil rojen v Kranju. poznala. Saj tudi Prešeren ni bil II Častnik ruske vojske polaga venec na admiralov grob na kranjskem pokopališču. Spoznala sva se naključ- Kranjčan, pa je Kranj njego- no. Kot dijak sem veliko bral- vo mesto." POGOVOR Razgledi Vrhiinski športniki so odporni, čustveno stabilni, manj jih je strah, izrazito so usmerjeni k dosežkom, brez težav postavljajo prioritete v življenju in so v tem pogledu vrh selekcije, razlaga psiholog dr. Matej Tušak. so vrh se kova Psiholog dr. Matej Tušak, izredni profesor na Fakulteti za šport Danica Zavrl Žubir bi sponzorji zahtevali, da ....................................... Športnik za vsako ceno doseže Dr. Matej Tuáak, izredni dij, pač pa ga ta sam postavi profesor na Fakulteti za Sport na o^ed pred ljudi in je s tem izhaja iz diuâne v Zalogu pri njegova motivacija, da ga do- Cerkljah, kjer se z njim vred seže, toliko večja. Pretirana kar trije družinski dani ukvar- motivacija včasih vpliva na od* jajo s psiholc^jo. Oče, tudi loâtve, kakršnim smo bili ph- sam doktor psihologije, je kli- ča tucíi v primem Humar>a- Je nični psíhok>g in dela na Filo* pa res, da ti ljudje ne spreje- zofski fakulteti, sestra se je majo odloâtev breî^vo in usmerila v psihologijo živali, Čez noč in ni nujno, da se na5 sogovornik pa pol^ dela na fakulteti in inštitutu za bodo zaradi vpliva javno^, kei jih ljudje gledajo v živo, odloâ-šport sodehije tiidi pri psihič- li drugače. Reševanje iz stene nih pripravah §portnikov raz- pred očmi javnosti pa odpira ličnih panog na zahtevna fêk- tudi dniga vprašanja: morda je movanja. Nj^^vi kiienti so ja- reševanje v zahtevnih razme- drakL judoisti, smiičarji, ska- rah lažje. Če je vse na očeh, če kald... Športnike je priprasijal lahko spremljamo, kje je alpi- - . tudi na olimpijske igre. Nič júst. kakšno je njegovo stanje riViniSir}CV3 čudnega torej, da mladega ... Tovrstni dogodki bodo mor- strokovnjaka tudi v medijih da vyváli, da se bo alpinizem Kako si razlagate evforijo, ko smo jo ljudje občutili ob reševanju Humarja, pa naj njegova ekstremna dejanja obsojamo ali jih občudujemo? "Do tega sem imel tudi sam največ pomislekov. To naredijo mediji Vedeti moramo, da je diam v alpinizmu veliko. Nekatere se končajo s smrtjo, pri nekaterih pa nikoli ne vçmo, kje so obtičali pogrešani ljudje in kako dolgo so se borili s smrtjo. Vendar vsega tega mi ne vemo in je zato za nas manj boleče. Hu- marjeva drama pa je potekala pred javnos^o, mediji so neposredno poročali, kje je in i kako se počuti. Kako bi bilo, § če bi se stvar drugače iztekla? Če bi ga ne mogli rešiti, bi 1 • ---------'----- • — r--- — -- -- —[---— •• —- -- Cir^mS ]C pogosto sprašujejo za mnenje razviJ v drugo smer, da bo laž- si je za dlj postavil osvojitev izkušnjo in se bo še kaj dodat- najbrž ne tunrl takoj, saj je - - J Športu, športnikih in njiho- je izpeljati reševalne akcije, da viha in v tem tekmovalnem d- nega naučil- Nečesa ne sme- bil izjemno dobro priprav- pOteiiâlâ pred Vih dosežlďh, nazadnje prav bodo hkiati meje v tem športu Iju je poražen. Toda vedimo, mo pozabiti: tovrstni podvigi Ijen, tako da bi še veČ dni ži- ob diamatičnem reševanju al- postasdjene višje, da bodo ne- da je na poti do vriiunstva več ima jo 20 do 30 odstotkov mož- vel in bi umiral tako rekoč ]3VnOStjO, mediji pimsla Tomaža Humaija z katere odloótve manj tvegane, porazov kot zmag. S tem ni nosti, da uspejo. Če nisi pri- pred očmi javnosb. Ko smo SO neposredno gore Nanga ParbaL ker bo tudi pomoč lažje do- nič narobe, ko gre za tako iz- na vrh, to ne pomeni ne- se nedavno pogovariali na Kak) ste kot strokovnjak s p^ stopna. " poročali, dročja psihologije športa do Kako bi iznsaii psihološki pro- žimii diamo, ki se ie odvijala kje je in kako se pri reše\iinju Tomaža Hu m športnika, kakršen je Tomaž Humar? jemne podvige, je za dosego uspeha, gre pač Še za en po- eni od televizij, so sicer rekli, zmage potrebnih več posku- skus. Stena, Jd jo je Humar da bi se v takem primeru od- Že enkrat prej skušal preple- klopili. Toda zgodba je bila zati, je ostaja neosvojljiva in napeljana in tudi v tem pri- sov. Mislite, da bo Humarja nj^o- mislim, da bo Še poskušal. meru bi vedeli, da gre za marfâ z Ubijalske gore? 'Tveganja pri tem vrhun- va skorajda čudežna rešitev z počuti. Kako bi "Podvigi športnikov, kakr- skem športu so veliko večja gore Nanga Parbat odvrnila od Včasih |e težko pustiti kako delo nedokončano. Nekateri umiranje in da se odklapljamo zaradi etičnih razlc«ov. - vi» šen je Tomaž Humar, so izra- kotkjedrugjeintujeselekdja DllO, ce Dl se zito izzivalni in spadajo v sam storila svoje. Če Humar ne bi vrh težavnosti in zaradi tega bil kot osebnost stabilen, ne- nadaljnjih podobnih poskusov ali bo mofda islol nove izzive? razumejo kot poraz, težko To utœne biti etično vprallji- II Če bi ga to odvrnilo od Špor- stvar drugače zaslužijo vso pozornost v stro- anksiozen, dominanten, agre- ta, bi pomenilo, da ni bil kos iztekla? Če bi ga ne mogli pa verjamem, da je Humar to vzel kot dokončen poraz in odnehal." id- To so izjemni dosežki, ki imajo za seboj velika tv^anja in je verjetnost, da se dlj (v tem primeru vrh) osvoji, prej vo. Ne rečein, da nimajo te zgodbe tudi nekaj pozitivnega. Morda je prav, da se zgodijo, ker odprejo nova vprašanja. siven na pravi način... v aJpi- nalogi, da ga je doga^ie pre- nizmu ne bi nikoli prišel do strašiío. Mislim, da bo im^ iz- Kje je v osebnost lake^ špwt- ne le za stroko, za vse nas. " vrha. Gre za odlike, izrazito kušnja nanj dok)čen vpliv, da nika "vgrajena'' oi^ovomost podobne proSlu vrhunsk^ bo morda nadaljnje podvige Še do družine? Gre tu za vpraša- Ali niso v lakih primerih majhna kot velika. Drugo pa je športziika: ti so bolj odporni, bolj natančno načrtoval, po- nje pdoriteL^ športniki kot gladiatorji, kjer rešiti, bi najbrž medijska podpora tega dogod- čustvenobdj stabilni manj jih skušal vključiti kaj novega. "Vrfiunsld športnik dnjžine je javnost na preži» lam se - . . ka in v zvezi s tem se je pojavi- je strah, so izrazito usmerjeni Spomnimo se Toma Česna, ki pogosto ne postavlja na prvo bo obrnil prsi? ne umrl takoj, lo več pomislekov, zlasti etič- k dosežkom. agresivni v spre- je v alpinizmu prav tako delal mesto. Mno0 nimajo družine "Ravno to je lahko vprašlji- - nih, če bi se stvari iztekle diu- jemljlvih oblikah, znajo brez tvegane stvari in si postavljal iz- (otrok), dokler se ukvarjajo z vr- vo. Brezizhodnost položaja saj je Dll gače, kot so se. Saj ne rečem, težav postaviti prioritete v Živ- jemno težke dlje, pozneje pa hunskim športom, saj je težko je bila v Humarjevem pri- . . . - tudi v alpskem smučanju in ljenju, niso depresivni, med se je umaknil in je našel izzive kvalitetno oboje združiti, Vr- meru velika, a mislim, da so izjemno dobro pri drugih športih pride do hu- njimi ni veliko nevrotikov, na drugih področjih- Vsak hunski Športniki si paČ dru^- bili on in športniki njego ve- . .. . dihpoškodbalicdosmrti,va]- skratka teh negativnih oseb- športnik začuti, kdaj je dovolj če postavijo prioritete kot dru- ga kova v podobnih stiskah pripravljen, tako plnlzmu pa je tv^anje še veli- nostnih lastnosti pri njih ni takega načina življenja, kdaj so gl Težko pa bi r^, da je do- že velikokrat, saj se ves čas ko večje- Zavedati pa se je tre- opaziti. S tega vidika so vrii se- potrebe in dlji zadovoljeni in vek. ki poslavija vihunski Šport lotevajo podvigov, ki so na da bi Še več dni ba tudi. da je taka odpia lekdje, zlasti Če so prišli do kdaj je čas s tem prenehati. pred družino, manj vreden ali meji razumnega II va zelo draga, da morajo alpl- vrha v tako zahtevni panogi, Največja kvaliteta športnika je. da je z njim kaj narobe, Gre za Živel in bi rusti veliko energije usmeriti v kot je denimo alpinizem." to, da zberejo potrebna sred- da zna oceniti svoje sposobrKv nj^ova osebna prepričanja kot Kie so potem te meje? stí, se ne lotsva stvari, ki jim ni samostojni ljudje se imajo pra- "Taki ljudje jih pomagajo umiral taxo stvazauresmátevsvojíhdljev. Ali Tmiaža Humarja po vmit- veČ kos in izbira drugačtw dlje. vico na lak način odločiti o prestavljati, premeti, spo Tj potekajo ob podpori medi- vi z Nanga Parbata vidite kot Mislim, da je Humar še daleč sebi. Ob tem pa tudi razu- znavati. Ravno v tem je tudi od tega, da bi prenehal Kar se mem, da je bližnjim to težko smisel vrhunskih podvigov, kaj vse je človek sposoben narediti in v tem je veličina." rekoč pred očmi jev, zlasti če gre za zanimivo zmagovaka? osebo, ki zna pritegniti njiho- "Zmagovalec si tedaj. Če do- je dogajalo pri osvajanju Nan- lavnOSÙ. vo pozornost Negreza to, da sežeš dlje, ki si jih postavil On ge Parbat, bo vzel kot pozitivno spr^emati tako stvar in je s ta tóm človekom živeti težko. " POGOVOR Razgledi Tržičanka Ana Jerman se je po rojstvu drugega sina odločila, da se posveti eni svojih mladostnih ljubezni, teku. Sprva je tekla zgolj iz užitka, nato pa je začela nastopati tudi na največjih veteranskih adetskih tekmovanjih in z njih prinašati odličja. Na letošnjem v Edmontonu v Kanadi je nastopila v petih tekaških disciplinah in osvojila pet medalj ka v* njen nac v . jenja Ana Jerman, svetovna šampionka med atletiniami veterankam Vi lma Stanovní k "Letos mineva že petindvaj- ca. Takšno delo zna bití tudi ...................................... set let nepretrganega ukvarja- Kakšno tekmovanje so svetov- nja m tekmovanja v adetiki. Prej sem tekmovala zgolj na različnih šolskih oziroma sred- ne veteranske igre? Kdo priha-fa» kdo tekmuješ stresno. Vas tek sp^i^Ča tudi po delu> "Delo 2 otrcád, po drugi strani pa delo ravnateljice, je žago /Ov 'Tekmujemo atieti veterani nješolskih tekmovanjih. Takrat tovo odgovorno. Tmdim se, da kar pomeni moSti in ženske sem bila predvsem skakalka v takrat, ko sem v službi, vso starejši od 35 leL Veterani ima- daljino in viSino» vendar je bil energijo usmerim v delo, ko pa mo organiziranih kar nekaj Tržič tako "neatietsko" mesto, grem na stadion, na trening, pa tekmovanj, na katerih se sreču- da nisem imela možno-femo tako rekoč vsako leto. To sti, da bi se vkljuâla v kakšen se povsem posvetim treningu. To so moji trenutki, trenutki, ki kiub, Sem pa ves Čas sama zelo rcú jih nihče ne more vzeti" rada tekia, smučala, hodila v so sveiovna prvenstva, evropska prvenstva in svetovne veteranske igre. Za razliko od sve- hiíbe,...Zeodmalegasembib Gotovo pa vzgoittd|ice in tudi tovnega in evropskega prven- vedno v gibanju. Moja večna otiod v vrtcu žasledujejo vaše stva, svetovne igre veteranov niso zgolj tekmovanje adetov. želja pa je bila vedno, da bi po- rezultate tn uspehe. Se kdaj pCK stala tekaâca. vedno sem si že- govai^te o tem? ampak vključujejo Še vrsto dfu- kla teči. To željo pa sem ures niâla Šde takrat ko je bil mlajši sin star dve letí." "Vsi so ponosni, čestitajo mi Še prq, ko sem bila v skupini. so bili otrod navdušeni, občudovali so me, veseli so bili, če to tekmovanje nekakšna vete- Torej vas )e "zgrabilo*' šele ta* sem jim pokazala medalje, ranska olimpijada, zbere se krat. ko večina žensk naredi Tako so imeli tudi sami še več-ogromno teionovakev iz vseh križ nad športno in tdonml- je veselje za gibanje. Veliko pa gih olimpijskih športov, v Edmontonu v Kanadi jih je bilo le* tes še sedemindvajset Tako je koncev sveta, letos jih je bilo lor 25 tisoč iz dvainosemdesetih držav" no kariero. Zakaj? jim je pomenilo, ka smo vse "Pravzaprav ne vem nalan- dekli skupaj." ko. Morda je bila to služba, saj delam v vrtcu, z otroki in stalno Tudi vaša dva sinova sb špoft- Brti dei ogromne svetovne dni- sem bila v gibanju Morda jeto nika. mla^ Andrej §e aktivno kaj drugega. Enostavno sem lekmuje v smučanju.^ Čutila potrebo, da grem v nara- Starejši sin lador je prvi vo.da tečem. TakratsobilivTr- čel trenirati smučanje in začela Ana Jerman je z («tošnjlh svetovnih veteranskih iger prinesla žine športnflcc^ je gotDvt» lepo dožíwtíe? "Na svetovnih veteranskih igrah sem bila tokrat drugič, žk^a tudi zelo popularni krosi sva teči skupaj. Kasneje je za karp^odličlj:dv€zlati/enosfebrnolndvebronast'wFo«o;T^^ pred Štirimi leti sem bila v Mel- Deb in moje prvo tekmovanje Šport postal navdušen še mlaj- boumu v Avstraliji Prej sem se je bilo na tem krosa Bila sem ši, Andrej, tako da sem z obe- nisem tip Človeka, ki bi lahko udeleževala le evropskih in sve- druga» kai je bilo veliko prese- ma otrokoma opravila večino dvajset let opravljal enake tre- tovnih prvenstev za veterane, nečenje tako zame kot ostale, nastopi na svetovnih igrah pa Videla pa sem, da bi lahko na- .«I ii^u^pi iiđ dvciwvlUil t^mJ ^ viucid p« aciii, u^ »Ji laiírxj JIA- g'-'** vcu^u iiuuua i^nâ rnO]ln so bili zame nov izziv. Čeprav redila tudi več, da sem sposo- meno) tudi na štadion in šport lastnosti je, da se tako na tudi svetovne igre potekajo pod olailjem atletske svetovne or^-nizadje, pa je tekmovanje, predvsem pa druženje še bolj zanimivo, saj se ob nas atletih poletnih kondidjskih trenin- ninge. Treba jih je spreminjati, gov. Otroka sta veliko hodila z se Še vedno kaj nauâti in pri tem mi je v pomoč tudi moj trener v atietskem klubu Dobri- bna več kot zgolj rekreadje. Šla je postal naš način žisijenja. I2- sem v banjski atletski kiub, za- idor je nato prenehal tekmova- voje Vučkovič." Čela sem trenirati. Takrat je bil ti, Andrej pa Se trenira, čeprav trener pri Triglavu Veljko fan, je imel zadnja leta kar nekaj O veterani atl^iki se pri nas imam tudi doma sinova športnika, pa se tudi zavedam, kako težko denar za treninge in tek-movanja zberejo že mladi športniki, zato za sponzorstva enostavno ne prosim več. Naj se najprej poskrbi za mlade, sama bom že poskrbela zase. Če bom imela denar bom tek- marsikaj sem prebrala v stro- smole s poškodbami" • *l i .......— *j oaj ck. vu itůů aucui« dcjj-i pici^iaia ■ du^ irenmgm kol zberejo tudi športniki drugih kovni literaturi in napredek je tekmah znam malo govori, čemv tekmovala movala, bom na prvenstvo šla, panog bil zeb hiter. V dveh letih sem Marsikatera ženska ob službi v svetovnem merilu dosegate odlične rezultate. Tudi iz Ed< sicer ne bom. Atletika je moj način življenja, udeležba na na Soo metrov tekla 2.14, zače- komajda zmore poskrbeti še za montona ste prinesli kar 16 tekmovanjih po celem svetu je Kakšni Ijud^ prihatap na vele* la sem zmagovati v krosih, loti- otrote in dom, vam uspeva Še medalj, kar je za Šestčlansko pač moj "dopust". II vedno malce «nska tdonovania? la pa sem se celo daljših tekov. . v jj « "Po mojih izkušnjah - tdi pa Pretelda sem tudi pravi mara-pnSparan . mi res ne manjka, saj sem se ton, na maratonu v Celju sem redno treniranje in nastopanje m tricmovantih) ekipo izvrstno^ "Na največja tekmovanja od- Za veteransko konkurenco ''Moram reâ, (k mi ob služ- hajamo zgolj atJetí, ki smo res tako T«koč v oajMíšOi let^? Morda le tudi to ga velikega tekmovanja - pri- tokrat udeležila že osemnajste- prçtekla 42 kilometrov, čeprav bi in treningih uspeva tudi vrhunsko pripravljeni. Vsi dru- bližno polovico udeležoicev na • , ■ ■■ " ■ ^fsjivvimU Mu'i I* vn J [•■T " iid vzrok, da pn ten veteranska prvenstva prihaja. maratona sploh nisem trenirala." dom imeti vedno urejen, kar zelo natančna sem glede pospravljanja in reda. Gotovo tudi gi nekako ne upajo, Čeprav je v Sloveniji ogromno rekreatrvcev in tudi bivših tekmovalcev." letih še vedno ker se počutijo dobro priprav- Se vam je kdaj po tdoni zdelo, zato, ker se zavedam, da mo- lîene, ker si ždijo tdanovati v da ste res izčrpani, da ne bi ram vse narediti sproti, sicer bi Kot vem, veČino stroškov za svoji najboljši konkurend na Tjno^ nhi koraka več? , » ^ OVVJl «lâJLAJtJM l^UiCllSU »la VZudiam ořez sveta Druga pobvica pa prlha- se mi preveč nabralo. Sem pa udeležbo na prvenstvih plačale  zaradi druženja, ker so lastnosti je, da se tako na tie- ti Še dve diplomi na Pedagoški ^««^a tuun pjaea 1 u^ mu^ x x vuuljiu ^u- pOSKOQD, Qa sem nekoč tekmovalci sedaj pa ningjh kot tekmah znam ved- akademiji v Ljubljani in Peda- itartnino, kar je bilo letos 32 ti- tim in komaj Čakam na evrop- zdrava in da imam še vedno "Res pri veteranih nikoli ne moreš reči, da si star. Kategorije so razporejene rđ pet let in nekateri prklejo na tekme tudi, ko so stari že krepko prek de-veteleseL Zarumivo pa je, da so tudi rezultati v veteranskih kategorijah iz leta v leto boljši-"Atletska zveza nam plača Tudi sama se še odlično poču- "Pravzaprav ne. Ena mojih ob vsem uspela ob delu naredi- sami? ne trenirajo več toliko, vendar rto make "priSparati". Morda je go§ki âkuheti Mariboru." jim je tekmovanje postalo na- tudi to vziok, da pri tíi letih še soč tolarjev na tekmovalca. Vse sko veteransko prvenstvo, ki bo ostalo, od poti, do hotelov, kar leta 2008 pri nas v Ljubljani. Čin žMjenja. vedno vztrajam brez poškodb, da sem zdrava in da imam še Pri zrdih petdes^ih letih gotD- je bilo letos na primer blizu Upam, da bom do taloat ostala Tudi 23 vas je atletika postala vedno veselje do tekmovanj." vo dobfo poznate zmogljivosti VeSeiie Q0 način živlienia, čeprav niste svetem idesa.^ 400 tisočakov, pa plačamo tekmovala samL Včasih sem iska- zdrava in da bomo slovenski atleti veterani tudi pred domači- . 1 • ■(mi tuiuiu, M uku telanovan). sti vrhunski športniki? "Svoje telo res dobro po- la tudi sponzorje, imam pa mi navijači dokazali, da zmore-med tistimi ki so bili v mlado- Še vedno se ukvarjate z od*^, znam, vendar Še vedno potre- tako slabe i^oj^nje, da se t^ mo še vedno doseti odlične čs»av ste sedaj ravnateipca vrt- bujem strokovno pomoč. Tiidi enostavno ne grem veČ. Ker rezultate." KRIMINAL Razgledi v času londonskih terorističnih napadov se je pojavilo vprašanje, kako se kriminalci in teroristi financirajo in kako tihotapijo stvari, ki jih potrebujejo? Slovenija leži ravno na križišču teh tihotapskih poti. Krimina terorizem Dominik Fmuh Napajajo se iz migracij in raznih etničnih skupin. Treba se je J ^ Na knžišfu. Naša država Za denar se danes prodaja ZaVcdall, )eži na tipično tranzitni pozi- vse. Sedaj poceni dostop do ko nekaj 1 • OMpdlld L Kupimo na policijske in varnostne šole dji, kjer potekajo številne transportne poti. Doc. dr. tega izkoriščajo bivši vojaški najemniki, ki so delovali na Boiana Dobovška z Visoke Balkanu. Jedrsko orožje. Pri jedr* v . 1 • smo povprašali, kaj vse gre skih orožjih je težava razpad cmem trgu all čez našo državo. Pravi, da bivše Sovjetske zveze. "Sis- 1 smo tipično tranzitna država tem> kakršen je bi), je imel preKO zvez, v vseh pogledih. "Ena pot zagotovljeno visoko varnost 1 gre od Barcelone do Kijeva. Z odprtjem meja in demo-S tem posredno Tu gre vse od ukradenih av- kradjo pa je problem pljusk- v . tomobUov, do drugih gospo- nil v Evropo. Znanstveniki so ogrožamo svojo darsklh tokov. Gospodarske biH prej dobro plačani in jim vamost. Karkoli dobrine giedo proti Rusiji ali ni bilo treba dodatno skrbeti pa ukradena roba iz EU za materialne zadeve. Po 1 ' preko nas proti Rusiji." Tam padcu socializma so zgubili tCUpimO na neurejeno stanje. Lahko službe in sedaj so naprodaj. prodaš in registriraš vse av- Danes kriminalci vlagajo v kupovanje tega znanja. Kriminalci lahko znanstveniku cmem trgu, )e tomobUe. Druga pot pa je balkanska pot iz azijskih 11 t • u^LA^iiaK« it. JiuJidici Jaii^v «.iiaiidiTCiu^u nCKQO neK) e di^v v razvito Evropo. To se ponudijo več kol drugi/' teža- ukradel. Preko pri nas križa. "Po balkanski vo opiše Dobovšek. Motiv poti se je Že od nekdaj tovoril kriminala je dobiček in pro- , 1 v«» heroin. Po tej poti gredo daja se vse. Tudi znanstveni- lega SiUZijO sedaj novi produkb. Za časa ki, M ednarodne institucij e so kriminalci. Danes vse več balkanskih vojn se je ta pot dolžne narediti nadzor, da bi bilo čim manj ilegalnega dela. Kaj pa Slovenija.^ ''Na§i Tihotapske povezave so se med balkansko vojno preselile SV od nas. premaknila na Madžarsko in Ukrajino, sedaf pa je spet prišla v stare tirnice. Bolj ko je mir, bolj se te poti vračajo ljudje sodelujejo povsod, kar dali denar kriminalcem, da plačajo za prvo. Ravno tako tem posredno ogrožamo . 1 1 • jc iiui, ivij sc ir pju ijuujc t^ uiiu ueii^ rajuujlaj^cia, Ud piduiju ca pivu. ivavau idJsu avtov iCraCiejO nazaj." Pravi, da sedaj poleg poteka dobro. Vendar se tudi se Se bolj razširijo. Ali pa se gre trgovina z ljudmi," pravi za rezervne droge po teh poteh trgujejo z kriminalci skxiáajo zaš6títi. izognemo davkom, ko nekaj Dobovšek. Pri nas imajo kri» drugimi zadevami, tudi z Vsega se ne da nadzorovati," kupimobrezraČuna.Ljudjes minalci med postopkom ljudmi. Z xireditvijo stanja v pravi Dobovšek. Preko Slo- tem, ko kupujqo na črnem zelo veliko pravic. Takoj do- svojo vamost. Karkoli kupi-mo na črnem trgu, je nekdo nekje ukradel. Preko tega tudi služijo kriminalci. Ai 1 * * * L^ jjuujiu, ^ uicuJiviju »idJijd v pi A f & gledi po okolid, tu pa tam Še drži kopalke. Sicer pa se do- posameznika. Vsakdo lallko ponovno plakat in smer pus- pižamah, brisačah in po čice Čez most, takoj za mo- dobno." jg^ç jjg Tisti ^^ ^^^^ ^ bajerju Pod puSČice, ki kažejo naprej. Pred Ribenskim mostom govorimo že prej, aH bomo začeli v erotičnem perilu, Skalco. To je to? Težko, na javnem mestu. Ker se ie bližala sobota, ko ki tega ne SDOŠtuie ni ^^ ^^^^ ^^^^ društvena Na Gorenjskem smo / sramežljivi Miki je za letošnje poletje swingerska zabava, pogleda- izbral izviren način ogJaševa- VeČ zaželen ^^ ^ spJetno stran • ta je v delu • in §e vedno tavamo v y društvu in na Pokličemo mobilno Številko, oglasi se Miki in nja društvenih srečanj, kar z oglasi na drevesih ob Savi Bohinjki med Radovljico in Bledom. "Na Savo se hodim Žigolo Miki zabavah ** razlolî, kako se je moč vda- kopat Morda pa ne veste, da niti v društvo, koliko znaša je pred 'skalco' tudi neurad- kraju." Vreme jim letos ne tremnih spolnih praks do- ve, erotične masaže do do- letna članarina, koliko pri- na nudistična plaža. Plakati gre na roke, zato so se julija slej ni bilo, ima pa Miki raz- spevek za swingersko zaba- so bili tudi na plakatnih me- srečevali v kočah ali na lične pripomočke vedno s vo. kaj za to udeleženec dobi- stih v obeh krajih." Koliko je podobnih mestih, spet v za- seboj. Sara tudi izvaja strip- odgovarja, tudi odklonim- Kje pa bo zabava? "To pa za- zanimanja, zlasti Gorenjk in sebni lasti, bojda v okolici tiz in s prijateljico poskrbi za Nisem toliko požrešen na minacije. Sprejme vsako stranko? "Če mi ženska ne radi zavarovanja pred rado- Gorenjcev? "Na splošno se Begunj. Najmanjša udeiež- erotično vzdušje, vedneži in podobnimi pri- za swingerske zabave zani- ba je pet parov, jih je bilo javljenim, ki so tudi že vpla- ma več parov kot posamez- tudi že petnajst- Ali je med n^j^i j^jgj va kavico, pa je. " Zatrjuje, da denar, da bi se moral siliti, takem primeru v miru spijc- čah prispevek, povemo v nikov. Tudi če se prijavi njimi kakšna v javnosti bolj prodajalce ljubezni soboto zjutraj." Pa je to na javnem kraju, mogoče Pod Skalco? "Ne, na zasebnem zemljišču J' 9 ^ Oglasno mesto pred Ribenskim mostom čez Savo Bohinjko julija letos Diskretnost je zapoved Hja, da bi se včlanila v društvo za ples in animacijo ali se udeležila swingerske zabave • za to moraš imeti že posebne kvalitete, fizične in finančne, Mikija iz Radovljice raje povabim na kavo. Povprašam po vzgibih za ustanovitev društva. "DruJt-vo deluje skoraj dve leti, želi pa združevati ljudi, ki si žel:iř> plesa, animacije in različne zabave. " Pa vendar se po vsebini društvo Hot Miki precej razlikuje od drxigih društev. Kaj lahko ljudje, ki se včlanijo, pričakujejo? "Vsekakor diskretnost. Ne izdajamo samska ženska, s seboj največkrat pripelje prijatelja-Med Gorenjci je zanimanja veliko, zelo redko pa se odloČijo za udeležbo na zabavi, Bolj aktivni so Ljubljančani, Primorci, Štajerd. Zanimali so se tudi Hrvati, Italijani in Nemci pa še ne. Ve6noma so stari med 30 in 35 let, najstarejši član šteje 55, ženske so nekoliko mlajše. Spodnja starostna meja je iS let-" Letos se je Mild prvič odločil, da poletno swínganje postavi v naravo. Obrežja Save so bila kar pravšnja, v bližini njegovega doma, kar poenostavi dostavo rekvizitov, ki jih potrebuje tak tabor. Izrazim dvome, da je v okolici Bleda in Radovljice kaj veliko primernih, diskretnih zasebnih zemljišč za taka srečanja. " Se dobijo, sicer pa smo vedno na drugem znana osebnost, od Mikija ne izvemo. Swingerji imajo svoja pravila ima dela dovolj, vendar si vzame tudi čas zase, za vzdr-"Ja, to je pa moja druga de- ževanje telesne kondicije. So javnost, ločena od dejavnosti v tem poshi dobri zaslužki? društva, [e pa res, da so pri- "Kolikor delaš, toliko imaš. Šle ideje za swingerske zabave od strank" Pri nas zaen- Vsak sam določi svojo ceno. Morda bom to delal do 35. ali Ne vemo, kako je pri dru- krat o poklicu žigola ali pro- 40. leta, odvisno od telesnih gih tovrstnih drtištvih ali stituta še ne moremo govori- sposobnosti in videza. " klubih, pri Hot Mikiju so ti. Tridesetletni Miki, ki je Zakaj si nj za mesto delo- spisali svoja. " Pravila določa- sicer po poklicu mizar, pri- vanja izbral raje sosednje jo. da se paru ali posamezni- znava, da je imel na začetku, Avstrije, kjer bi dejavnost ku pri spolnih igricah ne pred Štirimi leti, kar nekaj lahko registriral? "Mogoče je s me nihče pridružiti brez iz- težav z uradnimi organi, krivo domotožje. Saj bi čez mejo imel najbrž več pwsla, vendar sem tu čisto zadovo-en. Za moške je drugače, kot za ženske. Hodimo na rečnega dovoljenja partnerja Vedno pa si je želel opravlja-tega posameznika. Vsakdo ti lastno dejavnost. Kot v lahko reče ne. Tisti, ki tega vsako je treba tudi v to nekaj ne spoštuje, ni več zaželen v društvu in na zabavah. Pri seksualnem druženju je dovoljeno vse, s čimer se vložití. "Pri vodenju programa moraš poznati plesno teren, ne potrebujemo za-animadjo. Za striptiz je pomemben tudi fizični videz. strinjajo vsi udeleženci: za- za zabavru del ne-" Učil se je bavanje, samozadovoljeva- plesa, prebiral erotično lite- ščitnikov, pa tudi povpraševanja po moških je manj." Kaj bi drugega počenjal, če I imel možnost? "Zaenkrat nje, opazovanje para ali sku- raturo, si pogledal erotične ne bi zamenjal. Zaradi užit-pine pri seksu, menjavanje filme, V njegovi ponudbi za ka in zaslužka. Slednji ni parov v skupinskih ali lezbič- dekleta in dame je vse, od pogoj, vendar brez užitka nih odnosih." Kakšnih eks- zgolj spremstva na priredit- tega ne moreŠ početi." SPORT Razgledi Na košarkarski tekmi so se igralci požrtvovalno borili za žogo in polnili koša. Zaradi tesnega izida je bilo zmagoslavje toliko večje, žal pred skoraj prazno dvorano. Košarkarji so bili namreč športniki na vozičkih. Vse se v / samo ce se hoče '^Naviiači so le Iasna Paiadin lianje, pikado in biljard. V naši člani in tudi medij sko so naše tekme • zelo slabo svetu sta razvita tudj rokomet in ameriški nogomet. Ljudje so presenećeni, s 6m vse se lahko ukvarjamo na vozi6dh. Vselej pravim • vse se da, samo če se hoče! Če se odloČiš za šport ni stvari, ki bi to lahko preprečila. Poglej-druStev paraplegikov, S te Matejo Pintar, kako je v T)olcritP " športom, ki je posebej za in- namiznem tenisu postala vr- .L 14 « A M A ^ ^ « « Vo ft^*^ ^^ « fl Slavko Bračič, predsednik Društva paraplegikov Gorenjske, dobro pozna razmere športa invalidov v Sloveniji, saj že dobro leto koordini* ra delovanje športnikov, Članov devetih slovenskih valide izjemnega pomena, se redno ukvarja tretjina vseh Članov. hunska športnica," pravi Sbvko Brafič. Vendar kljub močni volji > "Kljub temu da si paraple- invalidnim športnikom pri giki zelo prizadevamo za po- nas ni lahko. Zveza zi šport pularizacijo naših športov, je invalidov finančno pomaga zanimanje zanj zelo maj- le vrhunskim Športnikom, hno. Na zadnjem košarkar- Samo dani državne repre- skem turnirju v Komendi so zentance so upravičeni do bile tribune praktično praz- posebnega športnega voziČ- ne, a tako je na vseh naših Sca, ki ga invalidi potrebujejo tekmah. Navija6 so le naši za tekmovanja. Vsak šport člani in tudi medijsko so namreč zahteva svojega, po- Slavko Bračič/F«ic:T,«»Den naše tekme zelo slabo pokri- sebej oblikovanega in okret- te. Denarja se še za zdrave nega. za boljše ravnotežje in že enajst let omogoča brez- drugih športih. Če se ne za- športnike ne najde, kaj šele hitrost, kar veliko stane. plačne treninge tenisa in TK čnejo ukvarjati s športom, za nas!" Športniki sami ne morejo Križ, kjer prav tako lahko tre- začnejo hoditi po gostilnah, Med slovenskimi invalidi plačati vseh turnirjev, na ka- niraio brezplačno. to pa ne vodi nikamor," or>o- področju lako zapostavljeni, čeprav potrebujemo veliko več treninga, veliko več moči, potrpežljivosti in volje. je najbolj priljubljen namizni terih je potrebno sodelovati. v zvezi paraplegikov in zarja Slavko BraČič, vendar da postanemo uspešni Sicer tenis, a spisek športov, skate- če se želijo uvrstiti na največ- pokrajinskih društvih si zelo hkrati zaskrbljujoče dodaja, se v ničemer ne razlikujemo rimi se paraplegiki aktivno ja tekmovanja. Zato so v prizadevajo, da bi za šport da mladi iz leta v leto kažejo od zdravih športnikov," Še ukvarjajo, je precej dolg. Društvu paraplegikov Go- navdušili predvsem mlade manj zanimanja za šport. pravi Slavko Bračič- To doka- "Naši Člani se uspešno ukvar- renjske toliko bolj veseli vsa- ljudi, ki jih je med njiliovimi "Eden od razlogov je zago- zuiejo tudi Športna praviJa, jajo s košarko, tenisom, keg- ke finančně pomoči. Vsa leta dani vse več. "Prav šport naj- tovo tudi mačehovski odnos ki niso v ničemer drugačna Ijanjem, streljanjem, smuča- jim stojijo ob strani Mestna bolj pomaga, da bi ti mJadi javnosti. Želimo si, da bi od običajnih oziroma so le njem, plavanjem, badminto- obČir^a Kranj in Še nekatere Ijudjehitrejepozabilinasvo- naša tekmovanja prišlo gle- minimalno prilagojena in nom, atletiko, šahom, pred- gorenjske občine, posebno je poškodbe, ki so večinoma dat vsaj 50 ljudi. Žalostno je, zato tako igralcem kot gle- vsem med mladimi je vse zahvalo pa predsednik diuS- posledica prometnih nesreč, da ljudem ni mar za naša dalcem zagotavljajo prave bolj priljubljeno tudi potap- tva izreka Merkurju, ki jim skokov v vodo in nesreč pri prizadevanja in smo na tem športne užitke. Reševanje alpinista Tomaža SEDMICA myutffta Smolnikak reševal n i akciji je za nas "odgovoren ", & v tu- tova ňštvo, ne U mate ria inih ma m raz u wm ekstremnega ki pravi, da ima v tem življenju vrhunskega alpinista jiní zabredcmo v težave. Pri dobrin. Z velikodušno odpo- motociklizma, avtomobilizma, fsoic svojo goro, na katero ple-Tomaža H uma rja Umerjt čisto vseeno, aii smo v vedjo plači lu pa so zavezal i skaka nja z velikih višin z ela- za. Vsi v življenju nekam pk- jih je nekaj zablestelo, nekaj pa godlji zaradi lastne nespa meti usta t udi vsem tist im "gorenj - stiico, smučarsk ih poletov, ska- zamo. Pri tem se mi ne zdi pO' se jih je, kot nava4ru>, izkaza- ali zaradi objektivnih okoli- skim" Slovencem, ki so se d- kanja na glavo, recimo, v Sočo, membno, ali plezamo na viso- lo za mentalne bebce. V prvo iàn. Zablesteia sta tudi paki- nično spraSevali, kdo bo vse skakanja s padalom in tako ko in strme goro ali m hribček. skupino zagotovo spadajo alpi- stanska pilota, ki sta reševalno skupaj plačal. (Za Čuda jim nisti. ki 50 se y ozadju nesebiČ' akcijo izvedla. In svetu, med vprašanje v zvezi z jesenskim dalje in tako dalje. Zakaj bi potemtakem morala aH samo ±e- Pomembna je vztrajnost, s katero dosežemo vrh, tora cilj. Ne no borili za življenje (ovariiSa. drugim, dokazala vrhunsko referendumom o RTV tokrat lela razumeti ekstremnost vztrajnost v smislu kondicije, k i je obtičal iest t isoč metrov iz unenost pak istanske vojske. n i padlo na misel, ampak tudi duha Tomaža H u mana ? Pa pač pa vztrajnost duha. da pre- nad nulto toČko Pakistana. Za (Nad čemer se ravno ne nav- to je druga zgodba.) Čeprav zaradi te svoje ekstrem- živi neizogibne zdrse. V tem zaupanja vredne so se izkaza- dušujem, ampak tojedruga !n kaj je za mojo miselno in nosti povzroči svetovni cirkus smislu je Tomaž Humarju- li tudi vladni predsednik Janez tema.) Potem je tu še paki' Čutno orientacijo Tomaž Hu- in ga je na koncu primorana nok. Junak, ki je verjel in za- Janša, zunanji minister dr. stanski politični vrh, kije do- mar? Juruik aii bedak, kot seje reševati sama vlada. Za moje upal svojemu življenju. Želim Dimitrij Rupel in diplomati, ki so si po politiini poti priza- kazal, da obstaja med muslimanskim in krščanskim sve- pesniško vprašala slóvenska pojme je Tomaž Humar ju- mu, da zbere moč in se vnovič javnost? Priznam. Alpinistič- nak. Ne sicer na nacionalni, poda na si^jo goro. devali rešiti življenje enega sa- tom naravno sožitje; da ima na strast mi je tuja. Se na pačpa na osebni. Človekovi rav- Skratka. Ne skrbijo me ljud- mega Slovenca. Upam, da bo terorizem umetne, politične Šmarno goro meje težko spra- ni. Še zlasti je lahko Tomaž je Humarjevegii kova. Skrbijo njihovo ravnanje odslej standard in da se bodo z enako vzvode. S tem. ko se je paki- viti, na Tri^vu pa sploh Še ni- Humar Junak in vzor tistim me tisti, ki jih Humar zanima stonsiřfl vlada odpovedala pía- sem bila. (Enkrat bom Šla in Slovenkam in Slovencem, ki samo še mrtev in jih, ko so za- vnemo zavzeli za kogar koli čilu reševalne akcije, pa je Za- tudi po sirani dokazala, da nad svojim življenjem obupuje-od nas. Neruizadnje. potrte H- hodu dokazala, da znajo pri sem z vso svojo bi^o Slovenka.) jo in razmišljajo o samomoru, ste imamo zato, da se ve, kdo njih še vedtio ceni t i življenje in Vendar. Nič bolj kot a lpi n iz- Strinjam se s svojo prijateljico. ili projekt za projektom ni skrbelo, kdo bo plačal njihov ekshibicionizem. EKONOMIJ Stefan, zargi ^g-^as.si 19 Termo postaja dokončno celoti Potem ko je nekdanji dolgoletni direktor Terma Janez Deželak sklenil še eno kupčijo, je zapletov v Termu konec in avstrijska multinacionalka RHI bo postala skoraj popolna lastnica. Termo je tako del divizije Heraklith. ŠTT FAří Žarg t Sko^a Loka - Vse kaže. dâ bo na zaàrt)\ dsn tega meseca, ko je sklicana skupščina delničarjev škofleloSke tovarne izolacijskih maleriaiov Termo. konec zapletov z bstni* štvom in tudi vodenjem družbe, ki se vlečejo že vse od lanske jeseni. Avstrijski koncem RHI je bi) namreč tedaj preko svojih podjetij Heraklith in slovenskega Global 6&C že tedaj 41.5-odstotni lastnik Terma, ko so se začeii spori z dolgoletnim direktorjem Terma Janezom Dežebkom, ki je bil preko svojega podjetja Eurovek z I Lani 50 y Termu, na mestu nekdanjega obrata Jelovice, urediti nov dovoz in vhod v tovarno Velika prostornina izdelkov zahteva skladišča tudi na prostem. ku letošnjega je bila skupSâ- Deželakom niso mogli spo- opravljena med Deželakom na delničarjev večkrat sklicana in odpovedana. Dece m« in Križmanom primopreda-j a poslov direktorj a. Ni težko uganiti, da sporo- razumeti o ceni za odkup druge polovice Euro veka. bra lani je prišlo do presenet- Spor se je zaostril do te Ijive pogodbe med janezom mere, da je 20. junija prillo Čilo predstavnikov avstrij-Deželakom in Heraklithom do razpada nadzornega sveta skega RHI o razčiščevanju o prodaji polovice Evroveka in odpoklica (aneza Dežela- nesoglasij o prihodnosti Janez Deželak Avstrijcem, s Čimer so ti postali tudi večinski lastniki Terma, za kar je Deželak do-biJ po neuradnih podatkih 5,5 milijarde tolarjev in še nadaljnje vodenje Terma. Ponovno so se odnosi ka z mesta direktorja Terma. Terma pomeni predvsem Sledilo je dvomesečno obdob- dogovor z Deželakom o ceni je dvovladja, ko Janez Deželak ni hotel novo imenovane- odkupa druge polovice Eu-roveka. Heraklith je namreč mu direktorju mag. Aljoši 20. julija objavil ponudbo za Križmanu pre pus titi vodenj a odkup delnic Terma, ki se je Terma, zasedala sta kar dva iztekla v torek. Uradnih po- uradno zaostrili ob izdelavi nadzorna sveta, družba Ter- datkov o uspehu te ponud- poslovnega poročila za leto moje imela kar dva sedeža: v be, pri Čemer je Heraklith 31,J odstotka največji posa- 2004, ko so avstrijski lastni- Škofji Lûki in Ljubljani. Vsa- odkupoval delnice po osem mezni lastnik. Sprva je bilo ki ocenili, da posli Terma z ka stran je sklicala svojo tisočakov, še ni znan. neu- slišati trditve o razhajanjih v Eurovekom - spomi naj bi skupščino delničarjev in na radno pa je bilo mc«oČe iz- vedeti, da so uspeli kupiti desetodstotni delež Zvona pogledih na nadalinji razvoj bili ugodni krediti Terma Eu- sodiščih uspela spodbiti skle-Terma, saj je Deželakov Ev- roveku in delo strokovnjakov pe nasprotnega nadzornega rovek začel graditi proizvod- Terma za Eurovek, niso pri- sveta. Sredi julija je ponovno ena holdinga in precej delne linije za pet tovarn kame- kazani pravilno. Ob tem je presenetil Janez Deželak, ki nic malih delničarjev. Tako ne volne v Rusiji. Ko pa so se mogoče dodati, da je Termo je avstrijskih lastnikom oči- Heraklith, ki sicer ni objavil odnosi zaostrili, so prišli na iani posloval zelo uspešno, tal, da jim gre le za kratko- praga uspešnosti prevzem-dan očitki Heraklitha o tem, sai ie ustvaril za več kot 14 ročne finančne koristi, sai ie ne ponudbe, obvladuje že da je Janez Deželak mešal milijard prometa in skoraj objavil, da se umika iz mesta 85-odstotni lastninski delež, svoje osebne interese z dolž- 900 milijonov tolarjev čiste- direktorja in odhaja v pokoj, z nakupom preostale polovi-nostmi vodenja Terma. Ko- ga dobička. Neuradno pa je ostaja pa član nadzornega ce Euroveka pa bo praktično nec latiskega leta in v začet- bilo slišati, da se s Janezom sveta Terma. 19. jidija je bila popolni lastnik. laze I8a. (bo 4ÛOO Kranj SfJŘStik KymUlEQA QUA 2a velike m male šolarje! ((^jgOlIE) ^Kredit takoj" '^Nova KBM GG é) Za vas beležimo čas WWW.CORENISKIGLAS.SI RAPIODMEV flOJ. 97.». toa.y MHZ isK^ STcma ROS Radio Cerkno, d. o. o Piatiševa ulica 39. 5282 Cerkno Tel,: 05/37 34 770 Fax; 05/37 34 771 E^poèta: Ddradlo-odmev.net Strokovnjaki Terma imajo mednarodni ugled K pogovoru smo povabili novega prvega moža Terma mag. Aljošo Krjžmana, ki pa je bi z odgovori po mesecu vodenja bolj skop. Štefan Žargi Prosim, Če se predstavite. "Sem Ljubljančan, odrasel v Ljubljani, Študira) pa sem v Avstriji. V letu 2000 sem prišel k pwdjetju Heraklith in od leta 2003 sem eden od direktorjev Termike Novi Marof na Hrvaškem^ hčerinske družbe Terma in Heraklitha. Zadolžen sem za prodajo, finance, IP in zavarovanja. 19. av^jsla pâ sem uradno prevzel njegovo vodenje Terma, d.d. Za 31. avgusta imamo sklicano skupščino družbe in na Termo, poleg tovarne v njej so predlagane tudi spre- Loki, tudi tovarno Termika v membe statuta, ki bodo Novem Marofii na Hrvažkem omogočile nadzornemu sve- in tovarno Lzomat v Novi Vani tu, da imenuje eno. dvo- ali na Slovaškem. V obeh prime- tričlansko upravo. Ta skup- rih tovarn v tujini je Termo ščina bo torej prelomnica, na lastnik 50 odstotkov» 50 odslot- kateri se bo odločalo, kako kovpa ima Heraklith. Sicer pa ima. kot je znano» naprej Kar zadeva investicije, gre za modernizacijo proizvod- Eden izmed pred dobrim nje, zagotavljanje višje kvali* mesecem omenjenih očit- lete v skladu z zahtevami kov nekdanjemu direktorju tz^ in za ekološka vlaganja, je bilo tudi nezadovoljivo Podariti je treba, da vse na- poročilo o poslovanju druž- Štete tovarne postajajo enot- be v lanskem letu. Ali je to na divizija znotraj koncema sedal razčiščeno^ RHI, pri Čemer bo Še večji 'Ta zadeva je razčiščena in poudarek na usklajevanju in poročilo za leto 2004 je bilo iskanju 1er izkoriščanju no- sprejeto." tranjih sinergij, vse to pa na mednarodnem nivoju." Kaj pa v Škofji Lokl> Vaš "Poslovanje Terma je na predhodnik je lani omenjal splošno zelo uspešno. To po- načrte nekaterih sprememb meni dobro organizacijo, in selitev proizvodnje. Kako je bilo ocenjeno lan s ko poslovanje^ najpomembnejši pa so dobri "Možnosti še proučujemo in sodelavci, kar bi rad posebej iščemo najboljše alternative." poudaril, saj sem se v to v tem kratkem času že prepričal. V Termu se dela zelo Lani je bil omenjen tudi kot precejšen problem plačeva- profesionalno, zelo korekt- nje ekoloških taks. zlasti za no, to je evropsko usmerjena firma, ki nad 75 odstotkov proizvodnje izvozi." izpuste v zrak. Ste ta pro biem rešili? "Tega ne Ždini komentirali. ii Kakšni so načrti za letošnje leto? "Vsekakor nadaljnja rast Na razvoj se običajno vežejo tudi dc^^tne zaposlitve« ne možnosb. Kaj načrtujete proizvodnje in s tem proda- v tej smeri? je. V proizvodnji uresničuje- "Vse je odvisno od tega, mo nekatere investicije. Za kako se bomo uspeli plasira-organizacijske spremembe ti na ruski trg. Termo ima ne vidim nobenih potreb, mednarodno znano dobre Termo pa bo že srednjeroČ- strokovnjake, ki imajo sloves no postal baza za vse vzhod- tudi v ostalih tovarnah zno-noevropske aktivnosti, jav» traj naše skupine." nosti je že znano, da potekajo pogajanja o širitvi na ru- Pa jih ustrezno plačujete? ske trge. Tenno je postal del II še premalo Časa sem v pod- Heraklilha, Id je divizija kor- je^u, da bi lahko o tem sodil." poracije RHI, ki kotira na Dunajski borzi. Heraklith Za vaše sosede, neposredno ima skupaj s Termom za okolico tovarna na Trati, je 230 milijonov evrov prometa znano, da ima veliko pri-in zaposluje 2400 ljudi. Pri- pomb na vaše vplive na oko-sotni smo po vsej Evropi, od Ije. Marsikaj je bilo nareje» Portugalske do Rusije, od nega, boste s tem, da bi bili Skandinavije do Turâje, z divizijo Herakustika pa je z izdelavo stropnih in stenskih plošč iz lesenih vlaken pove- šave, ki so možne. S tem zanih z magiwzitom prvi na bomo nadaljevali. To je ena prijaznejši do okolja nada* I jeva I i ? "Tukaj iščemo vse izbolj- svetovnem trgu. naših misij." 20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-^a$.si KRATKE NOVICE Kran) Preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij Letošnji rok za preverjanje znanja iz poklicnih kvalifikacij predelovalec mleka, mesa in sadja ter izdelovalec kruha in potic iz krušne peči ter izdelovalec kruha» potic, peciva in testenin na tradicionalen način, ki ga izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Sbventja bo letos na vrsti oktobra. Rok za prijavo se izteče 19. septembra, za odjavo pa je čas do kon» ca septembra. Informacije in svetovanje v zvezi z izvajanjem postopkov preverjanje in potrjevanja nacionalnih pol 1er 30. člend Statuta občine Bohinl (Uradni vdstnik Občine BoMn), št. 3/99) izdaja županja Občine Boninj SKLEP o râzprnltvl Sprememb In dopolnHev Odloka o prostorsko ureditvenih pogojm za Bohinjsko Bietrico (UV08, St. 7/01 ) 1. člen Javno se razgrnejo Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko umdrt* venih pogojih za Sohinjsko BBtnco. Razgrne se odlok in kartografeki del. 2. čfen Odlok bo rsiZ9mjen v prosronn Ob^ine Bohinjv^h dei^i dan od 9.00 •15.00 ure, oziroma v sredo oQ 8.00-17.00 ure in v petek od S.00 do 13.00 ure. . 2005. Javna obravnava sobi kulturnega doma 3. člen Razgrnitev bo tra>ata od 3i. 8. 2005 do 14. 9 bo v sredo, 7. 8. 2005, ob 17.00 uri v ma Jožá Ažm^a d. Člen Podjetja in Onjge organizacije, organi, drué^^ In občani lahko dajejo pisne pripombe, mnenja in predtoge na kraju razgrnitve aH pa pisno po šijejo na oDčmo Bohinj. 5. člen Ta sklep začne veljali z dnem objave v Goren>^em gfasu. Bohinjka Bistnca, 16. 8. 2005 Žup anja Občine Bohinj Evgenija KegI Korošec, unrv. dipl. inž. aor C?SiND bled Casino Bledr ct.cl.r vabi k sodelovanju študentk« in študente, ki bi se žefeli udeiežttl tečaja za igre s kartami in ameriško ruleto. Od kandidatov pričakujemo status študenta in znanje dv&h tujih j ezikov. Veô i reformacij na www.cdslno-bled.si/razpis Pisne prijave z življenjepisom po^jite do vključno petka, 26. avgusta 2005, na naslov: Casino Bled, d.d.. CestaSvot}os.si Gorenjski Glas igueyANA Uskladitveni znesek v dejavnosti trgovine še ni dogovorjen tz Gospodarske zbornice Slovenije so sporočili» da sta se v sredo sestali pogajalski skupini delodajalcev in delojemalcev za sestavo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ter nadaljevali pogajanja za določitev uskladitvenega zneska rasti bruto plač v letu 2005 za dejavnost trgovine. Pogajanja še niso zaključena in se bodo nadaljevala v prvi polovici me-secd septembra 2003. Zaradi tega se bo pri izplačilu plač za mesec avgust 2003 izplačal uskladitveni znesek v vfSini 5.100 tolarjev, kot to določa Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2004-2005. Po zaključku pogajanj pa se bo izplačala razlika do vdine izpogajanega zneska. S. Ž. Ljubljana A Dimnikarji odločno proti licencam Iz Obrtne zbornice Slovenije $0 sporočili, da je bil v sredo ponovni zbor Sekcije Dimnikarjev, na katerem so razpravlja-li o najnovej'šem sklepu vlade, da naj bf se opravljanje dimnikarske službe v Sloveniji v bližnji prihodnosti izvajalo na podlagi licenc, ki naj bi jih podeljevala država. Pri tem so menili, da bi se s tem pravkar vzpostavljen sistem podeljevanja koncesij "porušil". Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor je dimnikarjem povedal, da bo ministrstvo izdelalo konkretne rešitve modela licenc z upoštevanjem vseh dejavnikov in v sodelovanju s stroko, torej s sekcijo. Vendar so vsi razpravljavci na zboru so izrazili dvom v učinkovitost in uspešnost Ikenciranja dimnikarske dejavnosti, saj bi tak sistem, po njihovem mnenju, dejavnost izpostavil prostemu trgu, kar pa je v nasprotju z obveznostmi, ki za dimnikarsko stroko veljajo po zakonu o javnih gospodarskih službah. Sekcija ima tudi najnovejše podatke, da se ta sistem ni ob-nesel v nekaterih evropskih državah, še zlasti ne pri vprašanjih varnosti uporabnikov. Zato so na zboru sprejeli sklep, da se z napovedanim modelom licenciranja nikakor ne strinjajo. V sekciji imajo pripravljenih dovolj argumentov, da je najnovejši sistem koncesij dobro zastavljen in da je potrebno z njim nadaljevati. Vsekakor pa od vlade pričakujejo, da jih bo vključila v nadaljnje razprave o prihodnosti dimnikar« ske službe v Sloveniji, še poročajo iz OZS. Š. Ž. radovgica Tudi letos obrtniki na Triglav Iz Obrtne zbornice Radovljica so sporočili, da tudi letos v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije prirejajo tokrat Že 21. obrtniški pohod na Triglav, ki bo v petek in soboto, 19. in 20. avgusta 2005. Zbor pohodnikov bo v petek, 19. avgusta 200$, ob 8. uri na prireditvenem prostoru v Ribnem, zaključna prireditev bo v soboto, 20- avgusta 2005, ob 15. uri na istem prostoru. Ž. Rexroth Bosch Group Podjetje Indramat e^ektromotoni. d.0.0., je bilo ustanovt^no v letu 1990 In je hčerinsko podjetje koncema Bosch fîexroih AG. Osnovno vodilo našega podjela îe zagotoviti tržni uspeh s poi^jarkom r\a doseganlu zadovoljsts« kj>pcev, lato v nadc sredino vabimo KONSTRUKTE RJA U/ž) Od novega sodelavca/dodeiavke pričaKuiemo: 'VI. âfi W. stoprtjo izobrazbe • smer strojništvo • eno leto ustreznih delovnih izKuéenj - dobro poznavanje programskega paketa MS Office -aktívrw znanje angleškega ah nern&g'das^si HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Nđro^ii« u otijdvo >f)tfjmrno 90 tekíonij (H/201•4^CH3, lilku iU oifDAe u Tl^rjivvfi^ HM^i • dO II OCu'?' CflJOflU^i 1(1 p&f v tublu I (?re4iri9L-GMr.< ROZMAN BUS, Rozman janež, s.p., Lancovo 91, Radovljica TRST 9.9,; MADŽARSKE TOPLICE 18.S-21.S., 1I.9.-14.9.; PEL|E$AC 24.9-1.10.2003. CAROAUND (nočni) • AQUAIAND 29.8.. Tel.: « ft * • » * * Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Poletni kulturni večeri Radovna - Jutri ob 18. uri se bodo na Pocarjevi domačiji predstavili Člani društva Krnica iz Velikega Nerajca. Otroška folklorna skupina, pripovedovalec anekdot in vaški godci vam bodo približali kulturo Bele krajine. )urii na Vriič Kranjska Gora • 3. septembra bo že 27. juriš na Vršič. Gre za eno največjih kolesarskih prireditev v Sloveniji. V letošnjem etu je novost Kolesarski vikend - 6ike festival. Predprijave do vključno 23. avgusta sprejemajo v pisarni TD Kranjska Gora, tel.: 588-i7'68, po faksu: 588-ii*25 ali na eg. noprsmínn« trttr»tt>n> » »ofýwiw. d.d. M. t>mi>qad(lropje, v izmen 47,9 mz, v celot) opremljeno, CK, leto izgrad* nje 1961, cena s8*000 SIT rne^e^no ♦ stroŠkr; Kranja Hujei siarcjSe dvosobno^ pritličje* klasično ogrevanje, Izmene 64.9 mz, starost 200 let. najemnina 45.000,00 SIT mesečno ♦ stro^ ki. PRODAMO blitina Cerkelf na Gorenjskem, pritlična, tlorisa m z, na parceli $72 mz, staro iz let, 37 mio SIT: a cca iy> mz, na pare« i ve tKostI 725 mi, starost So let, obnovljena 2001, centralno ogrevanje, cena m 10 SIT; Kfanf • StratiŠče • polovica hiSe, bi* valne povriine loc mz. na parceli velikosti cca 170 rnz, leto izgradnje t^zS, obnovliena 19S0, cena 36,5 mio SIT: ^nčur, visokopritlična, tlonsa 10 % 8 m, na parceli velikosti 730 mz, eto izgradnje 1972, cena mio SIT; B^ed, enonadstropna, potrebna ab* nove, tlorrsa 11 x 6 m, na parceli ve* iikosti cca 170 mz, lete izgradnje 1910^ cena 16 mio SIT; Golnik, visokoprvtiična, tlorisa 10 t 8 m; delno podkletena, dve garati» na parceli, velikosti 827 mz, leto 12« gradnje i960, obnovljeno 1994^ cena J9 mio SIT TURISnĆNO REKREATIVNI KOMPLfKS^PftODAMO nska do ina, \ km od Gorenje vasi • gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igriSča, na parceli veliko^i 2707 mz, skupai s ie 8*t40 mz zazidljive parčke z možnost/o dodatne gradnje apartmajev ah man« ]iih počitniških hi{ic leto izgradnje od 1975 dalje postopoma, cena \66 mio» S1T; POSLOVNI PimrOR « PRODAMO Kranj, Planina tl(, v trgovskem cen* tru Spar, L nad^ropje, 09^00 mz (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; ^kofja Loka; bližfna hotela Trans^ turist; v IIL in IV. nadstropju • posamezna etaža 324 mz, dvigalo, certtralno ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 SfT/mz; Kranj, b^Jiu Zavarovalnice Triglav, primerne za ti^ovino, banko ali podobno v skupni izmeri 552 mz^ leto izgradnje >978,87 mto SIT; Kranj, Planma IL, prîtlidje, izmere 47,26 mZe s celotno opremo, klima, primerno za trgovino ali pisarno, leto izgradnje 1993» cena 25 mio SIT POSLOVNI PROSTOR ^ODOAMO V NA]EM: Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 mz, 116.500 SIT mesečno; Podnart, ob glavni cesti» pritličje, izmere 179 ma, ieto i^adnje 1904* prenovljeno kta 2002, primerne za trgovino ali mirno obrt, najemnina 1800 5IT/mz ♦ stroSki; Kranj, Planina IL, prrtlič|e, izmere 43 mz, za mesnico» leto izgradnje 1992, cena m 000 SIT mesečno 4 skladiščni prostoru PRO4ZV0DN6 HALE * PRODAMO Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m3, starost 30 let, cena uz,s mio SIT; PARCELA • ZA POSLOVNO SKLIkDf^NEPROSTORe PRODAMO: Triič • v i:meri cca 3000 mz, komunalno opremljena, cena 24000 SIT/mZ; PAfiCELA^PRODAMO CorB • Podkoren, izmere 2300 m2, cena 14.000 Srr/mz; VirmaSe pri škofji Loki, izmere $49 mz, cena 25.300 SIT/mz; PARCELA ZA VIKENO • PRODAMO; PaloviČe * Bistrica nad TrtiČem, v izmeri i»097 m2, cena i.ooo SíT mzj RADOSTI ŽIVLJENJA infoiS)g'gias.si 23 Paprika / zelenjava in začimba Boris Bergaîît kocen ter narežite na tri ....................................... centimetre dolge trakove. Plodovi paprike so ne le Stresite jo v juho, dodajte okusni, pač pa tudi zelo hra- olupijen in na kocke nare-nilni. Paprika vsebuje zelo zan krompir ter zavrite, veliko vitamina C (Štiri do Šestkrat veí kot limona), ki pa se najbolj ohrani, če uživamo surovo, kajti pri termični obdelavi se večino le-tega uniâ. Pri nakupu ni potrebno biti posebej pazljiv, Posebej v ponvi prepražite na kockice narezano slanino in čebulo ter stresite v juho. Dodajte nekaj poprovih zmc, po potrebi solile in kuhajte, da se krompir zmehča. Nazadnje posuj-saj videz pove skoraj vse, pa te z drobnjakom 1er postre-tudi ohranijo se v hladilniku zite. pri temperaturi 8 stopinj Celzija vsaj 14 dni, pri višji temperaturi pa se hitro zmehčajo in se začno kvariti. Papriko uporabljamo kot zelenjavo in kot začimbo. Ajvar Potrebujemo: 1 kg^snatih ^^ ^^^^ ^^ ^^^ Piščančia bedra rdečih papnk, j feferon. 50 dag jajčeyccv, j čebulo, i žHc hurčkov ter dobro zaprite. Okrogle paprike so primerne oljčnega olja, 3 stroke česna. Ratatouille predvsem za polnjenje, sola* sol, 2 ilici vinskega kisa. to in jedi» za katere rabimo Ni ga čez dober domaČ s papriko Za pet oseb potrebujemo: 5 piščanijih beder, i iličko mlete Za pet oseb potrebujemo: 2 paprike. 3 žlice oljčnega olja. 2 narezano na koščke, med- ajvar, ki smo ga napravili mesnati rdeči papriki, j rume- čebuli, i ''dečo. i rumeno in 1 tem ko podolgovate ponavadi pečemo na ploiči ali na žaru. Poznamo različne barve paprike, lahko pa so sami in ga lahko porabimo no papriko. 1 večjo čebulo, zeleno papriko. 3 paradižnike, takoj aH pa ga §e vrelega na- ijajčevec. 1 bučko.}paradižni- i žlico sesekljanega svežega polnimo v kozarce in shranimo kot ozimnico. Od- ke. 4 žlice oljčnegfi olja. 2 stro- peteriilja ali sveže bazilike, ka česna, j žlico sesekljane sol, sveže fniet poper. tudi sladke ali pekoče. Za lično se poda k vsemu na sveže bazilike, 1 žličko seseklja- Piščančja bedra natrite s uporabo preprosto izberemo žaru pečenemu mesu in k barvo in okus, ki se nam v raznim vrstam klobas. nega rožmarina, 1 dl belega soljo, poprom in mleto papri- jedi bolj prilega. Priprava pa je povsem preprosta: paprike samo operi- vina, sol Vso zelenjavo operite, očistite in narežite na kocke. V Krompirjeva juha s papriko Za pet oseb potrebujemo: j te, jim odstranite pečke ter posodi segrejte oljčno olje in ko ter jih na smetem oljčnem olju 2 vseh strani hrustljavo zapedte. Dodajte na kocke izrezano čebulo in na tri centí- kocen. jih narežite na kose na njem vso zelenjavo pre- metre dolge trakove narezane. in jih pražite na olju skupaj z na kocke narezano Čebu- pražite. Zalijte jo z vinom in oprane paprike. Dobro pre- začmite z rožmannom. čes- pražite, zaujte z i dl vode, do- rumeno papriko, 2 rdeà papri' lo. jajčevci in celimi stroki nom in soljo. DuŠite, da se dajte na kocke narezan para- ki, i zeleno papriko, ikgkrom- Česna. Pražite toliko Časa, zelenjava zmehča In nazad- dižnik in pokrito dulite, da se piija. j,J Í mesr\e juhe. 15 dag da paprika prične razpadati, nje potresite s sesekljano paprika zmehča. Nazadnje še mesnate slanine, 2 ve^i čebuli, nato po okusu solite, dodaj- baziliko ter postrezite kot potresite s sesekljanim peter- poper v zrnu, sol. sveže nare- te kis in v multipraktiku samostojno zelenjavno eno- šiljcm ali baziliko, po potrebi zan drobnjak. Paprike operite, razpolo- shranjevanje takoj napolni- kakršnemu koli mesu. Zelo šenim rižem ali kuhanim slavite, odstranite semena in te v kozarce, pri tem pazite, dobro se ujema tudi z rižem. nim krompirjem. dobro zmešajte. Za daljše lončnico ali kot prilogo k še dosolite in postrezite z du- ZELENO CVETOCE icor Pavlič Cvetoči vhod dajati veliko vode, ker so po- vezane k opori, da jih veter stavljena na okna in na stop- in nevihte ne zlomijo. niŠČe, ki so pod streho in jih Rumene sorte so še posebej ne zaliva dež, zato pa so tudi trpežne in neobčutljive, bo- tako lepo cvetoča in prav nič gato cvetijo do slane. Veliko poškodovana od vsakodnev- je dela z rožami, pa tudi veli- nih ploh in neviht. Gospa ko veselja in zadovoljstva, Vera se je že mlada učila pravi gospa Vera ter doda, da vzgajati sadike, včasih so tudi pozimi okrasi vhod s zrasle, včasih pa tudi ne, suhim cvetjem in vejami iz sedaj pa Že dolgo let sadi gozda. Vsako leto ima malo Tokrat vam predstavljamo riji, pa tudi kakšno drugo samo bršlinke In pelargoni- drugačne zasaditve, vendar rože, ki jih je vzgojila gospa rožo rada kupi. ker je diugaČ- je, ker najlepše uspevajo. vsako leto ji rože dajo obilo Vera z jezerske ceste v na in zanimiva. Seveda pa je Cvetlično gredo je zasadila zadovoljstva. Veliko veselja z Kranju in z njimi okrasila rožam Čez sezono potrebno z dalijami, ki so skrbno pri- rožami §e v prihodnje, vhod hiše. Dokaz, da tudi sredi Kranja rože dobro uspevajo. "Vse rože sama vzgojim iz potaknjencev," pravi nasmejana Vera, ki ji cvetje veliko pomeni in med rožami najde tudi sprostitev in veselje, ko gleda, kako dobro uspevajo. Prav v tem času, pravi po Velikem šmarnu je pravi čas za saditev potaknjencev. Ker danes obstaja veliko koledarjev, se drži tistega, ki se nanaša na lunine mene. Tako se potaknjenci vedno vsi ukorenirujo. Pozimi poskrbi, da jih ne napadejo uši in potem spomladi lepo rastejo naprej. Zemi jo imajo raje bolj skromno, čeprav zadnja leta pravi Vera, jo dokupi v vrtna - KUHARSKI RECEPTI Za VAS izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: juha iz kolerabíc, pljučna pečenka, maslen krompir, kumarična solata z bučnim oljem, mrzla kavna krema; Večerja: gobe z jajcem, paradižnikova solata. Ponedeljek - Kosilo: golaževa juha s stročjim fižolom, nadevane kumarice, ptre krompir; Večerja: palačinke s čokoladnim lešnikovim namazom, sadni sok. Torek • Kosilo: mesni polpeti z zelenjavo, omaka iz stročje- ga fižola, krompir v koščkih s peteršiljem, radič s paradižnikom; Večei^a: pečena prosena kaša z jabolki, kompot. Sreda - Kosilo: rižota s piščančjim mesom in zelenjavo, radič s krompirjem, sadna kupa s sladoledom: Večerja: bllt* va s paradižnikom, sirom in jajci, polnozrnat kruh, jogurt. Četrtek - Kosilo: ješprenj z gobami, palačinke 2 limoninim namazom: Večerja: hrenovke na žaru, kumarična solata s krompirjem. Petek • Kosilo: fileti Škarpine po pariško, pečen krompir z ma-jaronom, stročji fižol s cvetačo v solati; Večerja: umešana jajca s Šunko In špinačo, paradižnikova solata, zeliščni kruh, Sobota - Kosilo: svinjske zarebrnice po cigansko (z veliko Česna), pečen krompir s kumino in poprom, mešana solata, breskvina ledena kupa; Večerja: pizza s $unko, dušenimi jajčevci in sirom, paradižnik v solati kaprami in olivami. Goveja pečenka po ba biči no (angleški roastbeef) Dobro uležanemu Šimbasu porežemo vse kožice in izločimo kosti, ga natremo s soljo in poprom, po vrhu obložimo s suho slanino, ga položimo na razbeljeno mast, da ga na hitro opečemo z obeh strani. Nato ga pečemo počasi v zelo vroči pečki (25 do 30 minut, manjše kose manj Časa). Ko je pečen, mu odstranimo slanino, meso narežemo na tanke rezine, ki morajo biti v sredini rožnate, in obložimo z zelenim grahom, Špinačo, blitvo ali s francosko solato Itd.. Na koncu pečenko oblijemo s sokom, ki smo ga izboljšali s francoskim maslom. Francosko maslo: košček masla dobro povaljamo v moki in naredimo cmoČek, ki ga dodamo omaki in le enkrat prevre-mo; tako se omaka zgosti in tudi izboljša okus. STINIJlJlTiVlVO NAORAJKVANJIil, DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE i ! MOŽNOST NAPREDOVAIKMA řhénB murni I II ijli ( »iUDii jíl iMi Ml iiiip il TiJf ri I id^Nm ii Uliti M Sf u prm ftwt M MUSI fmjuíKUO^^ 24 ZANIMIVOSTI info^g-BÍas.si NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih 00 72. do 19. avgusta t905 Kranj, 19. avcum90s Petrolej se bo podražil Ker so se v Nemčiji in v Evropi v zadnjih tednih znatno zvijale cene petroíeja hočejo se tudi pri nas» v Avstriji, vsi izdelovalci petroleja in veliki trgovci z njim zediniti, da ga vsi podraže naenkrat in to za isti znesek. Nekatere rafinerije so ga Že pred kratkim zvišale za približno šest odstotkov vendar pravijo da je to Še premalo. Ker morajo imeti izgovor za podražitve pa pravijo, da je vzrok punt na Ruskem, ker se tam petroleja radi punta manj pridobi. Menda ga pridobijo tako malo, da ga bodo nemške rafinerife lahko na veliko prodajale Rusom. Torej ni vzrok pomanjkanje v Evropi, temveč hlastanje trgovcev za čim večjimi dobički. Tudi nam višje cene petroleja torej ne uidejo. Kranj, í7.avcust Mrtva oživela Po Kranju in okolici se razširjajo govorice o jako nenavadnem dogodku, ki se je zgodil v okolici mesta. Zaradi nepreverjenih govoric ne bomo omenjali imen. Zgodilo se j'e, da je bila umr» la neka ^7-letna deklica. Ker je bil lokalni zdravnik odsoten, dek-e pa je že dolgo bolehalo, so njeni domaČi domnevali, da je mrtva, saj menda ni več dihala in je bila povsem mrzla. V hiši so jo deli na mrtvaški oder in sklenili počakati jutro in nato poiskati zdravnika, ki jo bo uradno razglasil za mrtvo. Ponoči je Čula pri njej neka starejša ženska. Proti jutru pa je nastalo veko vpitje v sobi, kjer je fežala mrtva deklica in stanovalci so seveda vsi pritekli pogledat, kaj se dogaja. Prej navidezno mrtvo dekle je sedelo tam na mrtvaškem odru in začudeno gleda-okoli sebe, v kotu pa je drla, jokala in si pulila lase njena čuvarica, kateri se je od strahu zmefalo. Svet pred sto leti Najdražja steklenička za dojenčka London - Najdražja steklenička za dojenčke se je prodala pred kratkim v Londonu. Steklenička je neke vrste kupa, izrezana Iz najfinejšega kristala, v obliki čudne domišljijske živali. Delo Izvira iz Francije in naj bi bila izdelana v šestnajstem stoletju. Mož ki je po naključju odkril umetnino v neki londonski starinarnici jo je kupil za drobiž. Sam pa je njeno vrednost ocenil na dobrih 60 kron. Ko pa je stekleničko prodal na dražbi starin, je doživel pravi Šok. 2e prva ponudba poznavalcev se je glasila kar 12.000 kron In nazadnje je bila prodana za celih 400.000 kron. Resnično dvomimo, da jo je novi lastnik kupil zato, da bi iz nje dajal piti dojenčku. Berlin 16.000 kazni nemškim vojakom o nemški armadi se Čuje mnogokrat silno veliko laskavih in častnih priznanj, tako jo ljudje hvalijo, da bi človek mislil, da je ni armade na svetu tako popolne, kot je nemška. Kakšna korupcija in razsulo pa vlada med nemškimi vojaki pa je razvidno Iz dejstva, da je bilo pred vojaškim sodiščem v enem letu obsojenih kar na okroglo 16.000 vojakov zaradi raznih prekr^ škov, korupcije, neupoštevanja ukazov, pijančevanja, pretepanja in še bi lahko naštevali. V zadnjih treh letih pa je ušlo izpod nemške zastave nič manj kakor 7.419 že Zapriseženih vojakov. VIR: Gorenjec in Slovenski narod [avgust 1905) LJUBO DOMA, KDOR GA IMA » rs Ljubo doma, kdor ga ima Črnega mucka Cizma so našli v Kranju. Je zefo prijazen in razigran, vajen je tako pasje kot mačje družbe. Navajen je tudi na čistočo in bivanje v stanovanju. Za več informacij so na voljo na telefonski številki 031/376 991. Iščejo pa tudi nekaj ljudi, ki bi bili pripravljeni za določen čas namestiti zdravo in socializirano psičko z mladičkom in nemškega ovčarja. Najbolj kritični so še prihodnji trije tedni. Morebitnim začasnim skrbnikom lahko zagotovijo tudi pasjo hrano, informacij je mogoče dobiti na telefonski Številki 037/229 029. M. R. C. Planinski kotiček: Kališče (1540 m) in Storžič (2132 m) Markantna piramida nad Lepo oblikovana gora, v obliki geometrijskega stožca, je verjetno zaradi ugodne geografske lege eden naibofi obiskanih dvatisočakov v Sloveniji. i el£ N a. I usn N Ijujete po gozdni poti. Kmalu ..............................................................................prečkate dve gozdni cesti, vaša Na Storžič vodi ogromno maildrana pot pa se ves čas markiranih poti Meni najlepši vzpenja. Po približno pol ure vzpon je zavarovana plezalna hoje pridete na pot. ki se kot pot na severni strani gore pre- italijanska- vojaška mulatjera ko zahodnega grebena Lmeno- vi)e po gozdu. Po prvem delu vana Žrtío. sestop pa Čez 5kar- prečkate ozek travnik, poraš- jřf rol) in po severnem grebe- čen z malimi smrekami» kjer na Največ gornikov pa za iz- imate prvič možnost manjše hodišče vzpona na Storžič vza- ra^eda na kranjsko ravan, me Kališče, Pa pojdimo v tej Sledi gozd in zopet ovinki, Pot smeri danes tudi mil se vieče, vendar na koncu goz- Po lokalni cesti iz Preddvora da« ko zagledate tri lesene hiši- se peljete do Mač (1500 m). ce, vas markadja opozori, da j " -'I % «V ^ k . . N^ . ^ m Nadaljujete skozi vas, zavijete do vrha le še 15 minut Še nekaj ostro desno, na kar vas opozori smerokaz, in kmalu ste na kamnitih ONÍnkov, pc^ed prod tovorni žiúiid in kočo na Kali- Planinski dom na KallšČu z ograjo, primerno tudi za sušenje prepotenih majic, /^«t«^) Mt>" la>ncu vasi, kjer se začne ma- Šču boste zadedali pred seboj, obnove je bil deležen med leti Radovljice in Bleda. Na obzor« kadam. Urejeno paridrišče je na levi strani pa vršno pirami- 19S0-82. na desni strani, marsikdo pa do, ki jo boste kmalu osvojili kljub prepovedi wžnje riada- Dom stoji na razglednem fu- S Kaližča sledite markadjam v smeri severo-zahoda. Pri na- ju, daleč stran se visoko dviga slovensld očak, v vsej svoji lepoti pa tudi ostali julijo. Po- Ijuje po lazdrapanem makada- gozahodnem podaljl^cu sleme- skoku na vižno pinunido Štor- ^ed proti vzhodu se ustavi na mu še višje. Kot bi ne Šel v hri- na Bašdjskega vrha, ob svoji žiča pot v spodnjem delu pote- Kcćni ki smo jo tudi že osvoji-bel Po makadamski cesti se 6o-letrúQ pa ^ je zgradilo Pta- ka po ruševju, nato zavije levo li, vabita nas pa Kalški greben vzpnete do razpotja, greste ninsko družtvo Kranj in ga od- na greben ter po južnih poboč- ter Krvavec, ki tudi poleti nudi levo, prečkate potoček in nada- prio 2. a^^usta 1959. Temeljite jilv tik pod vzhodnim grelce- vrsto zanimih planinskih tur, nom, napreduje do vriia. Tele- Na severni strani je pred nami skopske palice so v srednjem pogorje Košute, planina Veliki delu vršne piramide bolj v na- Javomik oz. Ženiklovec, Ste- govnik. na avstrijski strani pa Pristovški Storžič ter Obir. poto, kot pa pomoč, saj je občasno treba poprijeti tudi za skalo. Tdc pod vrhom se sreča- Šmarna gora i^eda kot malo ta naša pot, ter pot ki je preko večja krtina, pogled pa potuje Žrela pripeljala na zahodni vse od Polhograjskega hribovja do Snežnika. Razgled za sladokusce! Vrnemo se po poti pristopa. greben. Na vihu Stotliča stoji leseni križ in orientacijska tabla, ki je v pomoč pri čudovitem Vrh Storžiča, 2132 metrov, v soboto, 6. avgusta potrebno izkoristiti. razgledu, ki ga gora nudi; le Paprevidno,kogrestenav2dol, vreme mora biti "ta pravo". Na saj hodite po ruševju, kjer je pri jugu in proti zahodu je pred vsakem koraku važno kako nami gorenjska ravnina: vse od Uubljane, preko Kranja do stopite, da ne profite kamenja. Vedite, da vhribih niste sami! ŠTIRI TAČKE Ana BešT£r Pasja mala §ola: Vožnja z avtomobilom Pasjega mladička moramo Čim prej navaditi vožnje z avtomobilom. Nekateri vzreditelji na to mladičke navajajo že v egiu, v nasprotnem primeru pa moramo za to poskrbeti sami. Pomembno je, da so prve vožnje kratke, dolge le nekaj kilometrov. Na začetku je dobro, Če imamo kužka v naročju, da se počuti varnega. Ko vožnjo z avtomobilom sprejme kot nekaj vsakdanjega, je pomembno, da mu čim prej določimo njegovo mesto v avtomobilu. Če je le mogoče, naj se kuža vozi v prtljažniku. Če imate seveda tak prtljažnik, da kuža lahko vidi ven, drugače ta možnost odpade. Druga možnost je, da se kuža vozi pri nogah sovoznika, tretja pa na zadnjem sedežu. Upoštevati morate tudi, kako velik bo, ko bo odrasel. Takrat se zagotovo ne bo mogel voziti v vašem naročju. Zelo zaželeno in priporočljivo je tudi, da se kuža seveda takšni, ki je zanj primerna. Torej dovolj VOZI v velika, zračna in svetla. Čeprav sem načeloma proti kletkam, Varnost kužka mora biti na prvem mestu. je v avtomobili p ri po roč I j j v a zato. ker omogoča kužku varno nekontrolirano vrže po avtomobilu. Pred potovanjem zato potovanje. Nepredvidljivi dogodki na cesti so krivi, da je treba hitro pritisniti na zavoro, kar lahko povzroči, da kuža udobno in varno namestite sebe in vašega kužka, da bo pot potekala brez težav. MALI OGLASI info(S>g-gtas.si 25 CRAONJAZATRC. UPftAVljANJt IN VIORŽEVANIE. ENERCniKA. VPjS V ZeMgt$KO KU}\QO. POS (DEDOVANJE NEPBEMtĆN N ALPDQM. RióO^iveir Csnkjrj^v« U 424O ftdcfovlficd Tři : 04 557 45 00. fax. 04 551 42 11 e poSt« ^lpdomi9dlpdom s STANOVANjA ODDAMO RAOOVgtCA ' PRdERNOVA: 84,53 m2| dvosobno, v II« nadstropju, líto iz^aáni^ 2004, predsoba, kopalnic* z WC bivalna kuhinja, spalnica, balkon, klel, ^araini boks. Survovan^ j< )c opr«ml|eno. C^na 84.000,00 SIT/meMůio ♦ stíoSki, BLED, y> ms. enosobno stanovanje v L nadfiropjCi l«to izgradnj« obnovljeno, opremlieno {predsoba, kopalnica. kuHln)a. soba, klet). Cena* 4Í,oooo^u obline Radovljica in Bled. POSLOVNE PROCTOftE PflODAMO LCSCL* V pritliffu novega deb Ir^ov* sko*poslovnep centra v Lescah pro* damo poslovni prostor velikosti 177 ki jB namenjen (rgovski, stofirveni, izobraževalni in servisni delavnosti Vseifivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 53.100.000,00 SíT (cena ne vkljuiu* t* ODV) www,tpc^lesce^si. LESC t V pfitliovega dela trgov* sk^poslovnega centra v Lescah pro^ damo poslovni prostor velikosti 97J1 ms. ki je namenjen trgovski. storitvenf, izobraževalni jn servisni dejavnosli Vsefjivo konec septem* bra* Lastna novogradrrja. Cena: 29,163.000,00 $rT {c«na ne je 00 V), www.(pc*lesce sk L£$CE: V pritličju novep deCa $k&po$iovr}«|acemra v Lescah pr> damo poslovni prostor velikosti 7&196 m2^ kf je namen;en trgovski, storitven u izobraževalni in servisni dejavnosti, Vsel^ivo konec septembra, Lastna novogradnja. Cena: 23.668,000.00 Srr (cena ne vkljuCu-je ODV)^ www.tpc*lesce.sr L£SCL V pntfi^ju r>ovega dela trgov* sk^ pošlovr>ega centra v Lescah pro damo poslovni prostor velikostf ^it namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisna dejavnosli, Vseljivo konec septem* bra Lastna novogradr>ja. Cena: 13J8S.00O1OO srr (cena nevklJuAjje DO V), wwsv,tpc-iesce,si, LESCEi v medeiali novega dela ir* govskoposlovnega centra v Lescah prodarrvo poslovni prostor velikosti 7?,?0 mz, ki je namenjen trgovski, stofftveni, izc^raž« valni în sentis ni dejavnosti. Vseijívo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 2144^.200,00 srr (cena ne vključuje DDV), ^Mvw.tpc lesce tt LESCE: V medetsžl novega dela tr^ govs ko-poslovnega cerrtra v Lescah mo poslovni prostor vehkosti 24S«^o ms, ki fe namenjen trgovski, storitveni^ izobraževalni in seniisni d^avností. Vseljivo konec septem* bra. Lastni novogradnja. Cena: 67.647600,005^1 (cena ne vkljuiu* je DDV). ^WAv.tpc-lMce.si, lESCC: V medetaii novega dela ir* govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 107.85 mz, ki • namenjen trgovski, stor^enr, izobraievabf in servisni dejavnosti« Vseljivo konec sepiem* bra. Lastna novogradnja. Cena: 29 766.600,00 SIT (cenanevkJjgiu-Je DOV}i vpWbv.tpc^lesce LESCE: V medetaži novega dela u* gov$k>poslovn«ga «ntra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 8$,05 m2, ki je namenjen trgovski, storitveni, Izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem« bra. La si r>a novogradnja. Cena: 23473800.00 SIT (cena ne vključuje DDV). MM.tpc lesce.si. LESCE: V pritličju vhoda z Aipske cev te novega dela lrgovsko-poslovr>egj centra v Lescah^ prodamo gostinske lokal velikosti ma, Vseljivo kooec septembra Lastna novogradnja Cena: 46.63^000.00 SIT (cena ne vkijiičuje DDV), wv.iNv.tpc iesce,s)^ LESCE: V mansard! novega dela tgovsko-poslovn^a centra v Lescah prodamo p^sarniiki prostor v ve* iikosti 104,05 mz. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 28,717800,00 SfT (cena ne vključuje DDV), vnvw lpc*iesce.si. POSLOVNE Ptrosron oddamo fUdovfica V I, nadstropje snr>ovan* jske stavbe oddamo postovni pros* tor - pisarno v izmeri 24 mz (pred* prostor, sanHahje, pisarna), leto iz* gradnje 1993, Cena: 48 oooioo srt 4 ^roSkl ^ 3*me$e{no predpla6lo. POSE^ PRODAMO POKgUKA: MeSani gozd na Poklju-ki v velikosti 15.973 mz - prodamo Cena- 7.000.000,00 SrT. Nudirr>o ugodno in kvalitetno posr^ dwinje pn rukipu^ prodaji in naj^ mu nepremičnin. wwv^,alpdom,si NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PE Stritarjeva ^/IL Kranj TeLi 04/236 73 73 e*po$ta: mfot^fesASi Za najem irr 2a nakup iSčemo veČ manjirh stenevanj in hij v Kranju in 2a nam znane stranke ODDAJAVNAJEM: TR2iC * RAvr>e: enosobno stanova^ nje z balkonom, delno opremljeno, v izmeri 36 m2, letoi7gradnje 1982. ndjemnina $4.000,00 SIT, predplačilo iest mesecev, varičina v sku enom^seine najemnine. Vsem vo HI^E PRO DAM CK krani «Siružcvo: 1/2 stanovanjske hrSe v izmeri 139 ms, v naravr dva dvosobna stanovanja, dvoriSČe. dve garati, leto i2gradnje 195$, cena 25.000 000.00 srr, COLNIKr enostanovan^ska hiSa na parceli 608 m2, vsi pnkljuCki. leto gradnje 1974. cena ^3.000000.00 SíT, SLOVENSKI }AVORNIK: 1/2 agor* njega dela stanovanjske hi^, leto Izgradnje ^980. plin do vrat, mož^ nost izdelave posebnega vhoda. cena 20.000.000,00 SIT, TRŽiC • BISTRICA: atrijska vrstna enodruiinska hiia, bivalne povrSi* ne 120 ms. zemljilCa 584 ma. gradnje 1990, vredna ogleda. Cena 4S.ooo,OoO,oo SfT, aOH^NjSKA BISTRICA: enodruim* ska v obnovi, leto izgradnje 1968, na parcetr 4\i m& cena 24.500.000100 SIT. KAMNIK ^ Pefovo: poslovno dvo- stanovanjska hiSa sfanovar^ske po vrSine 167 ma k 2. na parceli mj. nadstandardru, leto izgradnje 2000^ vselila en mesec po pla£lu bjpnirie. cena Mo^cc.oooioo Srr. MEDVODE: atrijska hi^ stanovanja ske povriine 19^ m2r na par& 700 mzleto ugradnje 1990. nadstandard* na, vselitev po dogovoru, cena 8i.ooo.ooaoo Srr, uttja: enostanovanjska ^ lega med železnko in glavr« cesto^ leto offió- nje i960, sQnovanjske pOvriine 72 m2, dvoniCe soo "ji^^ 33S travnik ma, cena 27.500000.00 srr, Vseljlva takoj. STANOVANjA PRODAMO: KRAN) -Ul ToAâa Dcámana: dvonpol sob rio stariovanie, v izmen 64 m2, S Ue^o 69 ma. ieco izgradnje 1979^^^! pn^ bakon, prenovljena kopainica, hranjeno, cena 2l.$ooooo,oo SIT, KRAN) • MULOVKA: dvosc^no starxv vanje v «men 6o,co ma. de'rio rnan* sardnOr v htii, leto «gradnje 1991. VS1 prv kljočki, vseljriO po dogovoru, parlctn^, cena 2 opremo 19000.00000 Srr KRANj • Uhka^ uka: trisobno sta* novanje v umen 74^30 m2, pnllííje, leto Izgradnje 1967. Cena 22.000.000.00 SIT, KRANI - Valjavčtv» ulka: dvosobno stanovanje v izmeri 49,00 ms. IV./4 nadstropje stanovanjskega bloka, leto izgradnje 1962, cena 17.900.000,00 SiT. KRANJ ^ v bliiini zdravsivvrtega doma dvosobno star>oyanje v izmen ^9 ms. II, nadstropje, balkon, toto izg/adn^e 19631 cena 16.900 oooioo Srr. RAD0VL|ICA « Gorenjska In-sobno stanovanje v izmeri 62,14 ma, L nadstropje starrovanjskega bioka, feto izgradnje 1961. cena 22 ooo ooo.oo srr oziroma po do- KRANj * Corenjsk^ odreda: Stiri* sobno stanovanje. Ill, nadstropje stanovanjskega bloka v izmer 89.00 m2. lelo izgradnje >976, vsi priključki, vpisano v ZK. cena 23.8^.000,00 SIT. RADOVLJICA * staro mstno jedro; hiia za rgienje, možnost izdelave pet dvosobnih stanovanj, cena S^OOO,000,00 SfT {osnutki načrta). PARCELE: KRAf^l ^ OKOLkCA: zazidljiva 400 ma, komunalno urejena, cena po dogovoru. SREC PRI ŽIROVNICI: zazidljiva, m2. cena po dogovoru, VIKEND: 6ESNICA: Vikend hi lica (v spod njih prostorih manjia kuhinja, v zgornjem soba s sanitarijami • v iz* men 31 mj), dvoriSće 281 ma, na lepi lokaciji. Cena 16.800.000,00 SIT, BOHINJSM BICTRICA- Lažki Rovt enostanovanjska vikend hiia n» parceli 1004 ma, mirna lokaci)a s popedom na Triglav. VOCAR: Planinska koća na oarceli pai hoj 11 000 rnip eno uro zmerne noje iz Stare Fužine, cena 1 $.000,000.00 SIT (slika wwsv.tnst.si) www. KsKERN NEPREMIČNINE csw MaiS(rov trg >2,40CC Kranj Tel. 04/20213 S3.202 25 700, Emai kem si POSLOVNI PÍÍ05T0RI: Oddamo^ KRANJ: već pisarn v skupni izmeri 205 ma (od 16 do 49 ma)^ obnovljene 2000, mesećni najem ■ 1.920,00 5lT/m2. Prodamo: KAMNIK * bližina: p^zzerija iO 1et stara^ z opremo^ vel. 82 ma In vrt 40 m2, cena ■ n.o mio SIT SKOFjA LOKA • poslovni prostor v centru 31 m3 v pritličju objekta, ob 3,64 mic SiT KRANJ: center, poslovni prosi or So mz v pntličju objekta z izloibo. obnova pred 30 leti, primerno poleg tr* govine, služnostne dejavnosti, galeri« ie aN razstave, cena «jia.ooo.oo jSIT/mz. HISC: Prhamo: KRANI « smer Škofja Loka: bližina: hiSo v tIL gr. fazi, v prithdju 99 ma, mansarda 59 m2, podstreha m2, parcela §70 mi. cena • 38,5 m^o SIT, KRANJ » smer Kn/avec. dvosianovan* iska h^ia v podaljiani ilL gr* fazi, vel, 12 X 9,5 m, parcela 939 mz, cena • ,5 mio SfT, ESNICA* hiia v IlL et, faz^ S5 v eni etažii klet. pfidiije In nadstropje^ parcela 363 ms, mirna lokacija s pogledom na hribe, cena « 31,5 ^io SIT, TRŽiCi Pristava: prod ) leti obnovlJ^ na vrstna kontna hiSa^ na parceli mi, cca 70 m2 v etaži, mima lokaci* ja. cena »43,2 mio SIT TR2IĆ (btižlna): pred 2 leti obnovljena hiia Ima 2 stanovanja po 100 ma, v vsaki etaži eno, na parcel 2$4 ms, cena « 2815 m^o SiT ZEMgi^CA: Prodamo: Bitnje * stavbna parcela 3.4SS m2| možnost delitve, cena » 24.000,00 S Bledi prî jezeru: stavbna parcela 907 m2 po 42.000,00 SIT/mz BritoC Voge • stavbna parcela ^o mz po 30.000.00 SiT/mz, K/^nji Primskovo « !nd. cona parcela 1,574 m2 po &o.ooo,oo srr/m 2. |Podbrtzj4t: stavbno zemlj($ed30.8. in 8.9. na VPIS v Ljubljano. Ka:>n2, 1. nadstropje v hiii 90 let. obnovljeno. Najemnina 48.ooo»oo sit. WWW.COftENJSKICLAS.SI NEPREMIČNINE ENOSOBNO STANOVANJE, v Kran STANOVANJA JU, f^amna III, 45 m2. opremljeno, cena 60.000 SIT • stroâkj, ft 04/23d-5&40 «ofoie PRODAV 2,5 35, delno oprerrljdno, cena 12,5 ftlo SIT, http://u5&r8.vol>a. me. 9 031/7ôd^73 Sd si ker DVOSOBNO, opremljeno pr« Vodovodnem stolpu, 9 040/551* d41 507607 DVOSOBNO KRAKU - ZLATO POUE, . ft 041/517-191 M?a>? DV050B N O STANOVANJ E, v &8tnci priTfitóy, «031/235-440 TRISOBNO STANOVANJE Skofja Loka - PodluDrt K, v priKičju, oĐnov leno, cena 24,5 mio SFT, 482 V NAJEM, oddarn 54 m2(soba, ki/hin-fa. Kopalnica, klet) v Slraziáču pH Krar> iu, « 04/23-12-581 5orw« NAJAHE M STANOVANJE, cca 40 m2. brez posr^niKâ. Kranj aJi »rid okolica. 041/884-403 OD DAH HliE SOBO, 8 v elanovanjski 031/481-185 ostaiih prostorov, hiil v Kranju, PRODAM &07âSÛ SOBO. S aoi>oorabo kuhinje in sanrta^-i) zaposleni o»ebi ali poltenemu Studentu, « 04/513^2-28 60790? ENOSOBNO. 37 m2, delno oprezni-je<)o v bližini zdravstvenega do^a. 1 aH 2 osebama, áífra: KRANJ ENOSOBNO STANOVANJE, v Pfižfnj Vođovodrvoga stolpa v Kranju, po 16. url, « 041/796-569 eoreoa ENOSOSNO STANOVANJE, opremljeno, 45 fn2, všetKuriu, ■ 040/795- 602 «7791« BflITOF. safriostoir%a fiiša, 93 letnica 1963, 1103 m2 zemijitóa, gos. posl. 160 m2. • 031/679-560 SO'SO? Hl$0, v ]ll. gradbeni fazi, na sončni oarceli. velikost 120 m2, bližina vrtoa, OŠ, trgovine, oiavalnaça bazena In 2d ravsrven ega doma. Železniki oKol^ HIŠO, v HI. gradbeni fazi, 350 m2 uporabne oovrsine, 9 031/64&<4S3 borsu STANOVANJSKI DVOJČEK, Prlmako-vo ob zadružnem domu. naaproti cerkve » podaijâano lit. grad. Ia20 z vsem^ Ofiključkl. zemeljski plin Int UkD, d.d.. Íjbo\e. « 041/647-257 26 MALI OGLASI í nfo @g-2Ía5 .í i GOREN)SKI CLAS petek, 19. avgusta 2005 ÍZDePÍ.8Í Mali ogldsi po$kj tudi na spletnem portalu I z beri. si! Male ogiase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedel/ka do petka od J. do ure* Male oglase za objavo v petek sprejemartio do srede do 13*30, za torkovo itevilko pa do petka do î4.ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/20t 42 47 aH 04/201 42 49, po hksu 04/201 4213, po e*poSti mallogUsi^g^gUs si| ali na spletnem rnestu IzberLsi. »3 oglasi» ozn3^eni s to ikono, so objavljeni tuo na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike m daljSi opis oglaševaneea predmeta a]| storitve. Ço^ntiili ritf, 2«<»0>l "IN V UVHOVĆAH, Sfno pnt^i i gre<]njo treh samostojnih) hii. Uko O.d., Lit>oJe, « Oil/647.257 »7044 MAJAVEM MANJŠO K^ŠO. alt staro krnelijo v oKoliCi Kranja. • VIKENDI» APARTMAJI UREJEN BIVALNI V1KSN0 ru GaNi-W gori, 47S/Ô0 m2. cenâ 21 mio srr. APN. a.o.o. Medvode. • 041/672-917 «or«« PRODAM VJKENO, na hribćKu, blizu Celja s sadovnjai^fTi • vinogradom sH rrveniam Zâ stanovanje. «041/602-390 607s» POSESTI PRODAM PAkCcLO. lepo. v oko ICI ugodna. LiKo, d.d ., Ubolo. 041/647-257 sořOAř PARCELO. 615 m2. v Britotu. iz/r^na sončna ravna v novem nase cena po dogovoru, po 15 uri, iOTur KUPIM ZELO MAJHNO. graObeno Mfc^o a posiaviiev montažne vrtne hf&loe, Kranj 9]i iiria okolica. « 041/634-403 »76?« GOZO MARTUU£K 400-500m2, gradPene oarcele.T 04/&3l'&d-3S KMETIJA gotCMna takof. ponudbe DO teJelonu. • 041/567-55 S POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNI PAOSTOR Straiiáče - Kranj. prHiičId. lasterr vriod. oP ce«li, moinoal spremembe v stanovanje, Mlo ugodna c«na, 144,000 mZ (600 eur) UKo. d.d . Uboja, ft 041/647-257 som« LOKAL, 30 n>2 na Irinjcl Planina v Krar>ju pfodam po2e012 STROJI IN ORODJA borhét FORD ESCORT 1.4, I, 97, 1. lastnik, reg. do 6/08, 9 031/652-502 6CPT6«« FORD Sierra, reg^sinran, pocen PRODAH Km KOMBINIRKO, âù*. 26 çrr», cirku-ar, reekar, malo rab s0ît6a OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 0, L 02. cena i ,ô mio SIT al! menjam za parcelo z dopt«>Cik>rr. • 041/672-917 WW PEUOEOT 106. I. 1995, lepo obran-)en, ugodrK). 9 031/490^12 60764« PEUGEOT 206. I. 2000, 1,4. S vrat. kovinsko, ugodno. «031/490-012 LAGUNO BREAK, I, 9B. zelo dobro ohranjeno. « 041/774-478 W706A GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM 1 m3. jelenovih plohov. Jama 4, Mave^ie. 9 041/920-699 &Û7dKlada1n3 rsmpa Daulel (1000 kg), vojalko zelen, odlično ohranjen, cena po dogovoru, « 041 /669-309 »078» AVTODELI IN OPREMA PRODAM NERABUENO KUUKO. za Lado nKra, GoH II po delih, pilljažnik za GoH 507S9Û PODARIM JEKLENKO, za gospodinjski 041/979-321 PRALNI S'mÛJ, Gorenje, 600 obratov, « 041/878-494 ŠTEDILNIK, 2 pfin In elektrika, 1/2 nerjaveč, cer^a 5.000 SIT, « 031/542-993 »7022 PODARIM PRALNI STROJ, m prodam industrijske inline strele, « 041/992-789 OGREVANJE, HLAJENJE ALI Ml UHKO. kdo podan plinsko Deč. lahko brez Jeklenke, âe uporabno, « 040/222-942 ioJbn 4 PNEVMATIKE, splatiàci U5/70R13, W79I2 KA RAM BOL IRANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, ludi iotak ka - DOnuj'am nari/eč, taKojson prevoz, « 031 /770-633 PRODAM B0JL£R, za CK 150 1, ležeči, voziček marela, olro^» sedež za kolo, 9 04/51Ô-05-90 6or»74 PLINOHRAM, 683 let 507911 PODARIM PEĆ, za CK Ferotefm 25. so7a4e ŠOLA PRODAM KNJIGE, za v&a stiri leta splosne gliv naziie, lagodno, B 031 /351-461 607èw ŠPORT, REKREACIJA PRODAM ŽENSKO KOLO, Holland 3 pœstave In n>oiko kok> dian^ondback 21 prestav. TURIZEM POREČ - ĆERVAR, oddam híáko v seotembnj, «051/366-606 sotm« UGOONO ODDAMO, apartma za 5 oseb v Banovcih In za 4 osebe v Moravokh. V mesecii avgustu nudimo 40 % popusta. inf, vsak detovni dan od 7. do 15. ure, 9 02/234-37-51 507b3? KNJIGE, PUBLIKACIJE PRODAM PET KNJIG knjižnega j 04/202-28-57 'Slovar slovenskega oeolna zbirka. OTROŠKA OPREMA PRODAM NAHRBTNIK, za nodenie otroka - ner-jen, « 04/25-03-464 6û7îi3 OTROŠKI SPORTNT VOZIČEK, ki avtosedei. dva sedeža za ugodr>o, « 04/231-13-54 otroà-kolo, 6o;a7i OTAO$K1 VOZIČEK, ABC desigten z zimsko vrečo in novo aventno prsno črpalko, cena 32.000 SfT, « 040/312-277 MTM- OTROSKO KOLO, 16', sedež za na kolo. avto na oedala in banjico, « ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM VSAK DAN SVE2E REZANO CVETJE, GLOIOL In kumarice za vlaganje, Smolej, Luže 22 a. « 04/253-65-65, 041 /rss-eos 507501 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM KOSILNICO, BCS s koso 110 cm, mala kolesa ter pajka na dve vreteni, « 031 /309-753 6cr7«ja KULTIVÁTOR. Ježa, kolesne uteži In «skopalniK krompirja za manjáí Iraktor. «04/512-70-71 W78I9 VRTAVKASTI ZGRABUALNIK. 041/358-167 60780« KUPIM BAZEN ZA MLEKO. 2001 in enoredn izkopalnik kromoina. « 041/643-949 507647 PRIDELKI PRODAM 1 HA, Silazne koruze 04/25^18-55 Olsevek 3, BOROVNICE, dnevno sveže, nabrar« 1200 srr/i. na DOMAČE OČIŠČENE PIŠČENCE. in goveje meso z dostavo ná dom, « 041/515-667 50704« KORENJE, rdeče 041/205-929 n rumeno, »07631 SEME ENOLETNE TRAVE, čisto in Suho za strojno setev, « 040/845- 507m2 Si LAŽNO KORUZO, 610, 041/229-159 04/25-22- 507eu SILA2N0 KORUZO 04/25-21-251 607bg4 VZREJNE ŽIVALI PRODAM ČB BtKCA. starega 14 dni, « 2 TELIČKI, slmer^taJko In Križanko Ć8 ter les za ostreéje In krtlim Sramac -sivec, « 040/72-82-64 s«7ss 4 TELIČKE, simenlaLke, čb In malega kozhčka za zakol, « 041/848-539 BIKCA, simentalca. slareca en BIKCA, starega 6 mesecev, 507601 BREJO KRAVO, simentalko, težko 7O0 kg. staro 5 lel, « 04/514-11-14 907942 Č6 BIKCA, slareoa 10 dni, 607673 če BIKCA. ■ 031/304-138 tc}Ba» ČB KRAVO, In telico po lelltvi, m>76?7 ČB TELICe, visoko breje staro en teden. Gorice 11, 04/25-61-047 in teličko GoFnik, « fi079?r DVA BIKCA, težka 150 -160 kg. Kch roèec, KoĐrMiik63, « 041/879-943 »7620 JAGNJETA, m meso pofovice bika, 041/516-803 M78S7 3 mesece, « KOZLA, 04/512-26-39 KOZLIČKE, « 04/23-28-391 «o^u KRAVO, s teletom ali brez. Piber, Sp, Gor}e 33, « 04/57-25-846 5ot&?< KRAVO, simeniatko, ki ima 201 mleka 04/25-22-569 UTňt? RJAVE IN GRAHASTE, jarldce v četku nesnosti. Globočnik, Lelaliáka 14. Voglie, « 041/844-221 607»? RJAVE KOKOŠI, v začetku nesnosli, vse cep^iene, na količino popust, prodajamo vsak dejavnik od 6. - 17. ure, sobota od 6. -13. ur«. Perutninarstvo Gašperlln. Moste 99, Komenda, « 01/63-43-586 TEUCO, rjavo lisasto. cev, «04/5?4^4-48 TELIČKO, sirT>enlalko, 04/530-96-80 6 mese- TEUČKO, simentalko, staro 10 dn 04/57-21-319 M7srr TELIČKO, simentalko, staro 3 tedne, teme ZAJCE, in zajkte iisce, « 040/562- ZAJCE, novozelandce tef prepeličja iaička, 9 040/834-563 5a7ara ZAJCE. In zaikleza 04/23-11-810 rejo. ZAJCE, krmljene 041/532-299 z domačo hrano. « S07aQ« ZAJKLO, in zajkle stare 27 âk. staro 16 mes. KUPIH BIKCA, SIME^HALCA, 200 do 300 kg težkega In prodam cSwratenakega p^ ika. 9 041 /884-662 M7S37 BIKCA, simentalca, starega do 14 dni, so?aa6 BIKCA, simentalca. težkega 100 do 120 kg, «031/280-774 so^za BIKCA, simenlaloa, sta/ega do 14 dn ali zamenlam za tenčko. « 051/397- tcnu ODKUPUJEMO, mlado pitano govedo, krave, teleta za zakol, «051/650- W930 TELIČKA, simentalca. dnL 9 04/25-26-912 do 10 TCUČKO. s*mentalko. staro 10 dni. 04/23-12-237 SûtiSê VEČ BIKCEV, slmentaloev aH mesne pasme, stare 10 dni, « 041 /922-679 VEČ S IMEIfTALCEV, od 200 do 300 kg, « 04/252-16-95 ft07Hi OSTALO PRODAM KAD, za brem la, 4001. v do- sor&sa MLIN ZA SADJE, kotel za parjen|e zemlje In iraktof^o kItJo. « 051 /240-723 507»ie NOV SADNI M LIN, - mikaer, nerjaveči, 2.2 KW, cena 78.000 SÍT, « 04/204-2 3-97 507®« KUPIM AŽ ČEdEUE PANJE, rabliene. prazne. « 051/351-845 so7Be« ZAPOSLITVE NUDIM REDNO ALI HONORARNO, z^»slim dekle v gostinskem lokalu, Okrepča valnlca Klane, Bojan Brišnik s.p., Klanec 38. Komenda, « 041/570-937 5077M V ŠENČURJU, zaposlimo kuhar>a. Sf- rretic NevenKa s,p., ôeânjevek 10, CerWíe, « 040/213-717 icmi ZAPOSLIMO KUHARJA, ali kuhanco za samostojno v gostlini Pra^rca, Sp. trg 4, škofiaLoka, « 041/735-909 WSS4 ZAPOSUMO NATAKARICO, in kuharico. Viktor Uannšek s.p.. Pod-brezje 36. Naklo, « 04/53-06-444 5076)4 ZARADI ŠIRITVE, na novo lokacijo potrebujemo 3 komeroiattste, 1 kadrovnika in vodjo seminar^ ter k> odlinatorkol Del. mesto v LJubl;aní. Ve-gastar d.0,0., Uotnica 11 Trzin, « 01/600.74-06.040/679-189 ZAPOSLIM VOZNIKA, E kat., prsvozi Evropa. Bertoncelj Pavef s.o.. Na trati 22. Lesce. 9 041/67^36 ZAPOSLIM VOZNIKA CISTERNE, za prevoz živil v mednarodnem cestnem prometu. Sitar Slavio s.p.. Visoko 70, Visoko, «041/634-082 iorrte IŠČEMO IZKUŠENE TRŽNIKE, na področju založništva. Stimulativno plačilo In možnost dobrih zaslužkov, lasten pcevoz. Zavod mladinska mreža, HSdrtčeva 55a. Kranj. « 070/600-102 5079&9 REDNO ZAPOSLIMO, zastopnike in vodnjo skupin za terensko prodajo novit) artiklov 9 področja varovanja zdravja, najboljši pogoji In uvajanje v delo. Sinkopa d 0.0.. Žirovnica 67. « 041/793-367. 040/666-345 scrti« ZAPOSLIMO GRADBENEGA DELAVCA, zidarja in tesarja. Forum d.o.o.. SuKa pri Predosljah 56. Krar»), « 507622 ZAPOSLIMO, KV mizarja. Podjed Matjaž s.p., Britof 116. Kranj. « 04/20-41-642 for949 HONORARNO ZAPOSLIMO, pedikérko. Tag Trade, d.o.o.. Hotemaže 55. 4205 Predch/or, « 04/235-44-00 REDNO ZAPOSLIMO, strojnega tehnika za dela na CNC stn^jih. FIM kovinoetrugarstvo s.p.. C. na Loko 21. Tfiič, «041/735-954 ZA REDNO DELO ZAPOSLIMO. natakâria ali natakarico, pogoiit delovne Izkušnje, ustrezna izobrazba, la» ten prevoz, Preia. d.o.o.. Penzion Zaplata. Tupaliče 32, Predtfvor, « 04/255-82-50 60?? ir FRIZERKO, z izkušnjami, v okoNci Kranja, Nataša Kiemenčič s.p.. Mavčiče 63. Mavčiče. « 041/347-336 50^74» iftĆEM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče dek>: pomoč prt pripravah na opite. 9 040/361 -295 507940 iZDePi.!il Mdli Oglasi poslej tudi na splet r)em portalu Izberi .s t! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 2a torkovo številko pa do petka do 14.ure. Ogfase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-poSti maliog)a$i(3^g-gla$.si, ali m spletnem mestu Isberi.si, »3 ogUsu označeni s to Ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu wwwJzberí*$Íi kjer si lahko ogledate tudi sfike In daljSi opis oglaSevanega predmeta ali storitve* Cóf^fb iUs. « 1. MiM ZAHVALE I nfo (9) ff-gías.sí 27 (iĆEM DELOi Afi^ stare)iih In bolnih 1er vsa STORITVE Fičey HUDIM POMOĆ iN OSKRBA STAREJŠIM OSESAM. v Kranju ah oKoHci, iifra: NEGOVALKA »7Aifl VOZNIK. 8. C. D kal. iê6e Gel& vmhk kâ Kombijâ« lovornjaka« avto(>L>&a» • 607Mr IŠČEM DELO. pospravljanj» stanovanja In likanj« perila, t^m iz Kr^nia. « 031/617-581 &o/w4 l§ĆEM DELO, na Irotehnike TK, indtrukcij angieáčine. Igor. področju elaK* in prevalanta Ugodni avtomotHiski in goto-vinski kraditi do 7 let, 2a vse zaposlene in upokojence tudi 09, do 50 % obr«menttve, star kredit n^ ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasings za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske itevilke: 02/252.48.26,041/^560, o4V33i-99ir 02/252-48-33 fiABiiilt ň atoli ih, MllV^ko ^ tU Mirter ALI ŽELITE NA NOVO POBARVATI FASAOO, In leseo napuâd? Ugodno In hitro! Megairatfřx, d.o.o,. Stareîova 39, Kfïnj, 9 041 /570-057 SM&93 ASFALTIRANJE, llakovanje dvonić. dovoz. poti. parkirišč, poiag ro&oiicov. pralnih pJútó. izd, betonskih tn kamnK tih ôkarp. Adrovic & Co. d.n.o.. Jelovákova 10, Kamr>lK, » 01/839-4&-14 60s«06 DELAMO OD TEMELJEV 00 STREHE, notranji omatf, adaptacije, omaii faaad, pradeine stena, urejanje In tlakovanje ler ékarpa. ^tyQi Bane in ostali d.n.o.. Struževo 3a, KranL MTTTfl IŠČEM MOŠKEGA, ki zna deCa^' s Kmečkimi aircjl. alkoholiki izključeni, • IZOBRAŽEVANJE VABLJENI V CELOLETNO ŠOLO, m poaarrezne ta6aje KtlARE ter PLESNE TBÔAJÊ za mladoporoíence in ost^a. Siudio Tango. Srrtof 316, Kranj. « 04/23-24.677 , 041/820- 485 »TSAJ DUO ROLO, iUe dalo za isranje, 9 •Ů7BK ĐUO Twrx. léče delo na porokah. obletnicah in Cruglh priredrtvah, • 041/456-039 907aM IŠČEM DELO, pomoč v gospodinjstvu (ćiićenie, likanje, pospra^rtje), sem poÂiena In zanesljka, B 031/566- IZVAJAM VSA SLIKOPLESKARSKA DELA. beljenje In kitar>je, opnova ne-puáčev in lasad. Pavec Ivo s.p.. Po^ tN^e 179, Naklo, • 031/3d-2»09 W7«Ć3 IZVAJAMO, sanacije dimnikov, vrtarv je. zidava, n>onlaža novih, popravila starih, nudimo dimna obloge, dimne kape. Novak &Co.d.n,o., Ljubljanska 89. Domžale, ■ 031/422-800 OD TEMEUEV, do strehe, notranje omete, fa&ade, adaptaci;e, ikarfe tlakovanje in urajanle z vasim ali naširn rrslenaloni. S3P Bytyql skala, d.n.o., Siruievo 3d, Kranj, 9 041/222-741 6MMd PROMET đ.o.o,. Cesta Telcev 39. Kranj, nudi celostne raàitve s področja radunovodsive m financ; Infor, reèilve, vodenje računovodstva, storitve izračuna pLaó, svetovanje pri poslovanju. 9 04/2^00^00 607.375 ZASEBNI STIKI POMLADNI VETER, vabbTO deklela In gospe, ki si žehio spoznat) novega moškega 2Z resno zvezo ali oPćaisno, dâ pokličete od 1 $. ure daiie ali pâlte SMS. Vabljene, veseli vas Dome, 0^1/61^541 ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, posreduje za poltene zveze, za vse elarosti po vsej SLO. Mnogo se je 26 spoznalo, naj se Vas ëe več!, 031/&0S-495 OBVESTILA MORSKO ŠPORTNO RmiŠKO DRUŠTVO KOKOT KRANJ, prireja piknik z bogatirn »rečelovorn v Poločah pn Pfe<3đNanje stanovanja, hi&e. vrta v Kranju i okolico. 9 Û4Û/66&734 &O;BU NARODNI ONE đeK> na raznih 457 MAN BAND, ^če 03>/582. SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter â p„ Senićno 7. Kriia. tel.: 50-56-170. 041/733-706, mediae, tend©, rosele, žalLiZi>e. lamelne zavMd. plise zavese, rooji, KomamiKt. «07038 NAR0DN0ZA8AVNI TRIO OUO, za vse ^neracije, ohceti, obletnice, e programem, uçodno. 9 040/890-Si 9 scTwa POSLOVNE PRILOŽNOSTI ličflu SKUPINA IŠČE HARMONIKARJA, za »granje zabavne etno glasbe, starost r«d 30 let, • 031/503-828 V)i»r V$A ORAO BENA DELA. notf^nji ometl, fa$a<}e, adapraciie, r>ovograd-n}e, h(tro in ^McenJ. Bytyqi oče in sjn. d. n. 0.. Ce^elnlce 46 B, Naklo. • 051/354^99.041/593-492 ZA VAŠ NOVI OOM, poalovnl objekt, preureditev obstorečega vam izi^eiamo projektno dokumentacijo ki vam voc^ mo gfađn;o.PAN. TKE. R£A, Jerneja Tićar e. p., Pa nte 8, Kranj, 9 040/51 926 «07»? ZAKUUČNA DELA SLODOM, stene, stropi, Knauf. Armeirong, izd. podstreh, adap. stanovanj, pleskarska Mla, iarninati, okna, vrata. str. okna. Uarkolič Stavko s.p.. Sužka c. 26, š, U>ka, • 04/515-22-38, 041/8O6-7Ô1 MSUft CISTERNO, za kunino ol)a. 15001, 04/57-44.732 &07^ POCENI PRODAM, skoraj nova hovirn ska zabojncka za smeti 160 in 2401.1 031/589-705 PRODAM, kosian}eve kole 16O cm pp 500 srr, kupim lajbč in sr^ át. 42 od narodne noše. 9 04/514-12-97 KUPIM . . ,. , .. pn t«amt- ionski cesll, 9 041 /584-233 Gorenjski Glas WWW.CO RS NI s KIC LAS.S I SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil na§ upokojeni sodelavec iz Savatech . Logistika Valentin Zelnik rojen 1930 Od njega smo se poslovili v sredo. 17. avgusta 2005, ob 17. uri na pokopališču v Naklem Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN V níjíiít srcih ft naprej iiviS. zato pot nas vodi tja, kjer v říimi spiš. Ko tvoje zaielimo si bližint. gremo tja v minn kraj lišin4. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče. da Janez med nami te yeà ni. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami iivi. V nedeljo, 21. avgusta 2005, bosta minUi dve leta, odkar nas je zapusdl dragi sin. brat, vnuk. nečak in bratranec Janez Ropret IZ Velesovega Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Velesovo, Grad, 2t. avgusta 2005 Za vedno boi ostala v naših srcihl zahvala V 7^ letu starosti nas je zapustil nal dragi mož, oče, stari oČe, brat, stric, tast boter Alojzij Gantar obrtnik - avtomehanik v pokoju iz Naklega iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, obrtnikom. lovcem, oldtinier klubu Naklo, pogrebniku Navčck, gospodu župniku in vsem dru^m za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Prisrčna hvaJa govornikom, 5e posebej Lovski družini Poljane in njíhowm pevcem ter rogistom za lepo opravljen lovski pogreb. Vsem imenovanim in neimenovanim §e enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Naklo, fuoija 2005 zahvala v petek. 12. avgusta 2005, smo se poslovili od dragega moža, brata, strica, svaka in bratranca Viktorja Kralja Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivSim sodelavcem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Kiklju za dolgoletno zdravljenje in skrb ter dr. Kikljevi. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala za izrečene besede sočutja in spremstvo na njegovi zadnji pot), VSI NJEGOVI zahvala Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in pradedka Stanka Gortnarja Lz Železnikov se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodclav. cem, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja» podarje. no cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala ďr. Habjanu za dolgoletno zdravljenje in ostalim zdravstvenim delavcem za pomoč v zadnjih dneh ter g. župniku Francu Dular, ju za obiske na domu in lep pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. tAlUlOČlVSI NIEGOVI ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in sestra Marija Mali rojena »trus Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem. znancem ter sosedom za vse izrečene besede sočutja, podarjene sveče ter cvetje. Prav tako se zahval j u jemo tudi gospodoma žup. nikoma za pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopaiilču v Križah. Iskrena zahvala vsem. VSI NJENI Križe. 12. avgusta 2005 ZA H V AU V petek. 12. avgusta 2005, smo se poslovili od naše drage mame, stare mame, babice in taŠČe Marije Kranjc roj, Mihelič 19U • 2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem 2a izrečeno sožalje, podarjeno cvetjem, sveče in spremst. vo na njeni zadnji poti. Zahvala gre tudi njeni osebni zdravnici dr. Marti Ropret, zdravniku dr. Janezu Pokljukarju in dr. Travarjevi ter zdravTiiSkemu osebju bolnišnice Jesenice. Hvala tudi župniku, pevcem, trobentaču in pogrebnemu zavodu za lep pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim §e enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kropa, 12. avgusta 2005 Anketa Vse za šolo že doma Suzana P. KovačíČ V knjigarnah je te dni že gneča, sa) se novo lolsko leto hitro bliža. Zanimalo nas je» kdaj In na kakšen način kupujete šolske potrebščine ter kakšne se vam zdijo cene. roto' Tina Doki Barbara KorenČan: "Šolske potrebščine za dru* gi razred devetletke smo nakupili v začetku avgusta» smo se vrnili z dopusta. Vse smo dobfli na enem mestu, cene so bile sprejemljive." jf Nataša jaklič: "To smo uredili že julija, saj so nam v službi omogočili, da smo potrebščine lahko kupili na tri obroke. Knjige pa si vsako Šolsko leto izposodimo v Šoli." Stane Bedene: "Mmam Šoloobvezne vnuke. Šolske potrebščine jim kupujejo starši, sam pa dajem vnukom mesečno žepnino." Tadej Arhar. "To smo opravili že v začetku avgusta, tudi zato, da se izognemo gneči, imam enega šoloobveznega otroka, predvsem delovni zvez pa bi bili lahko cenejši. " Anita Rozman: '"Zvezke kupujemo sproti, tudf na zalogo, delovne zvezke in knjige pa iz šolskega sklada. Osnovna Šola je cenovno Še sprejemljiva, srednja šola je pa predraga." Krave Sredi turistične sezone se r^a Pokljuki zaradi številnih pohodnikov kopičijo smeti, po katerih še najraje brskajo krave in jih raznašajo naokoli. Ana Hartman adja je katastrofalna. Najhu "Razveseljivo pa je, da se direktor Šport Commercea, nje," je pojasnil Slavko Česen. Česen, lotili temeljite prenove. ...................................... je je ob nedeljah, ko iz smet- pohodniki po nekaj letih po- d. o. o., Kranj, ki za lastnika Pokljuka • Ob lepih dnevih je njakov dobesedno vre. Po- novno lahko ustavijo v Gostiš- opravlja dejavnost. "Županja na Pokljuki ogromno obisko- hodniki nimajo vei kam od- ču Jelka. Tudi hotel Sport naj bi se morala bolje pozanima-valcev, temu primerna pa je lagati odpadkov, zato ti pc^o- bi menda obratoval, čeprav ti. Naše podjetje 2 vsemi po-tudi količina odpadkov, ki jo sto pristanejo zraven košev, sem na upravni enoti izvede- trebnimi dovoljenji opravlja pustijo za sabo. Tako so zla- In kar je najhuje: vreče s la, da lastnik nima obratoval- dejavnost. Sklad pa nam plasti ob koncu tedna smetnjaki smetmi potem krave, ki se nega dovoljenja," je še pove- čuje naše storitve/" je razložil prepolni, številni odpadki pa prosto pasejo, odnesejo in dala Keglova. In res, v začetku Česen in nam tudi pokazal pristanejo zraven njih, kar vsepovsod raztrosijo," je po- julija je vrata odprl tudi hotel, dovoljenje za opravljanje de-modno kazi pokljuško podo- vedala županja in dodala, da ki je v lasti Sklada za spodbu- javnosti hotela, restavracije bo. Radovljiška komunala s so se ravno ta teden z radov- janje razvoja Triglavskega na- in dnevnega bara. Hotel bo Pokljuke odvaža smeti ob po- Ijiško komunalo dogovorili, rodnega parka. "Sklad res odprt le še do konca septem-nedeljkih, vendar je teh v da bodo odpadke začeli odva- nima dovoljenja za obratova- bra, ko se bodo, kot je povedal času turistične sezone toliko, žati Se ob sobotah, da naenkrat ne morejo vseh odpeljati in jih zato po potrebi odvažajo še ob torkih. "Odpadkov je, tako kot v celotni bohinjski občini, tudi na Pokljuki ogromno. Samo v juliju smo jih z dodatnimi torkovimi odvozi s Pokljiike pripeljali okoli sedem ton," je pojasnila Mojca Dolar iz radovljiške komunale. Ker smeti odvažajo v začetku ted» na, so tako smetnjaki polni že pred vikendom, ko se na . Pokljuki dobesedno tre pohodnikov. Nekateri lastniki vikendov, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov, pa smeti preprosto sežgejo. O zanemarienem turističnem biseru smo pobarali tudi bohinjsko županjo Ev-genijo KegI Korošec, ki pravi, da se na občini zelo dobro za- Nekateri lastniki vikendov na Pokljuki svoje odpadke preprosto sežgejo. Po ostankih pa vedajo tega problema. "Situ- potem pogosto brskajo krave. / foio* Cof%2é Klv<»d vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri bo delno jasno $ spremenljivo oblačnostjo in popoldanskimi plohami ali nevihtami. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Af rAcJ|» RS t» «iok^ . u Meieorlofijo PFTEK SO BOTA rm ! NEDELJA Ic^ř liji / / 12/24°C 13/25°C i14/2rC o 24/1« ř?;isc 9 ViWwt HsMoawtó A. o ?6/t6'C •íyN O Rot« ^ ^ _ 2r>)rc NA KONCU KRANj Praznik župnije Primskovo v petek, v soboto, v nedeljo in v ponedeljek so na Prim-skovem v Kranju proslavili 40-letn(co ustanovitve Župnije, ki deluje na območju, na katerem živi okrog 5000 ljudi. Župnija je bila ustanovljena 7. junija leta 1963. Župnijo je ustanovil in bil njen prvi župnik sedaj že pokojni dr. France Rozman, rojen v Spodnjih Dupljah. Avgusta tega teta je prevzel vodenje župnije župnik in kasnejši prelat Božidar Slapšak, Kt je umri ;anuar)â letos. Župnijo je vodil do leta 19S8, ko je prišel sedanji župnik Franc Codec, ki je letos praznoval 25-letnico duhovniške službe, V župniji, v kateri je bilo v 40 letih krščenih 1527 otrok in odraslih, so pripravili za jubilej številne prireditve. V nedeljo je maleval ljubljanski nadškof n metropolit Alojz Uran, dan prej pa so v župnišču odprli razstavo slik argentinske slikarke slovenskega rodu Eli Hafner iz Mendoze (na sliki). Njena mama Marija Sajovic je bila rojena v Olševku in je še živa, oče Florijan Hafner, rojen na Jesenicah pa je že umrl. J. K. arih izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas Knjigo USODE prejme ANTON VERNER iz Benedikta Ena spletna stran^ M združuj« 7 časopisov z kooc«v SiovaniJ«! Obviât* wwwJzbMl*«!. svoj maJj oglu. oglejte si popolnej&d oglase, sptahotf rta aa po njmanih atraneh lr> naj vas navouiljo kadrovski oglasit Brskanja po malih oçlaalh ia nlk^l nI bilo tako udobno. RADIO KRANJ d.o.o. StritarjftvA uL 6, KRANJ a«12 (04)20n2 <04> 2022 <091> 1 cmumi mmm <04> 2012-<04> 2012*229 F 0C4ia rttdl okr Eo* k rmnj addtro ^trani www«r Miio-k rani nftifiDLj miuâftnft KADUSIOI PDSTBJR m soREnjsKEm PRILOGA GORENJSKEGA GLASA l 02 PETEK 19.8 2005 G L/ SB CUKR TubeStone je odlična surf rock zasedba iz Lesc, ki je pred leti orala slovensko ledino na to temo V pogovoru s Tomažem Kvasnikom se mi je zdelo, da fantom ambicij ne manjka. Za začetek pripravljajo surf festival v Kranju. Igor Kavčič V začetku osemdesetih let sem s kdkimi dvajsetimi leH zamude kupil "vinilko* Shadowsov, seveda zaradi njihov^ kultnega komada Apache. Kaj še petnajst, dvajset let kasneje impresionira mladce, da se navdušijo nad surf rockom? "Dejansko Shadowsi niti ne spadajo v specifičen Žanr surfa. So instrumentalni, vendarle pa jih od nas loči predvsem ultra hitro drgnjenje ene strune. To tehniko igranja pri nas poznamo pri tamburaših in smo morda bližje njim kakor instrumen- taJnim rokerjem. Sicer pa surf kultura v svetu nikoli ni zamrla. Tudi po Evropi se nepretrgoma že petdeset let pojavljajo tovrstne skupine. Samo medijsko vrnitev je nedvomno povzročil režiser Quentin Tarantino s filmom Pulp Fiction (Šund).w katerega je kot vodilno skladbo uvrstil MisiHou, legende suif Id-tare Dicka Dalea. V naš prostor so 10 zvrst pripeljali hrvaški The Bambi Molesters in prav njihov nastop leta 1997 na litijskem festivalu Zgaga je botroval, da je Miloš sindrom surfa prenesel tudi v jesenske križanke Irski folk veterani The Dubliners letos najavljajo poslovilno turnejo, ki bo imela samo nekaj koncertov po Evropi. Irska fešta bo v ljubijanskrh Križankah S. septernbera ob 20.30. Dva dr^l prej, 6. septembra ob 21, url, so na vrsti Korn. Fleldy» Munky, David Silveria In Head so bill prepoznavna druščina, ko pa se jim je pridružil Še asistent lokalnega pogrebnika, s problematično preteklostjo, Jonathan Davis, je počilo In nastal je pravi Korn. Dino Merlin bo nastopil 17. septembra ob 21. uri. Po stopinjah mnogih goth-metal bendov z žensko vokaiistko je šla tudi finska skupina Nightwlsh. 18. september. Njihova je osma ura zvečer. Stone Age odpadejo Koncert Queens of the Stone Age je dokončno prestavljen na konec leta oziroma začetek prihodnjega» kar je pravzaprav odločitev znotraj njihovega benda. A. 6. TubeStone: Miloš Kelih (klUra), Tadej Legat - Legi (bas kitara), Alei Mlakar (bobni)» Tomaž Kvasnik (kitara). S teboj plesala bi Duo Amor je pri novem singlu, ki je bil namenjen festivalu Melodije morja In sonca 2005, sodeloval s sioven-sko ter pn/IČ tudi s hrvaško produkcijsko ekipo in nastala Je poletna, vroča ter Živahna skladbica za vroče dni. Singl S teboj plesala bi bo izšel tudi v hrvaški različici, sa) je Amof junija letos imel desetdnevno turnejo po Hrvaški in pesem je postala prava uspešnica med poslušalci, poleg tega pa je Amor dobil povabilo hrvaške založbe za Izdajo singla. Kmalu bomo videli tudi spot. A. B. Zdaj ste vi njim konkuren* Ste kdaj razmišljali, da bi v ca in oe obratno. "Tu o konkurenci ne moremo govoriti. Smo prijate- glasbeni izraz skupine dodali vokal... I "Načrti v prihodnje so l|i in si pomagamo. Loči različne projekte povabiti nas tudi sama interpretacija kar nekaj različnih glasbeni- tovrstne glasbe. V zadnjih kov. Mogoče tudi vokal, ven- Kino zo družino letih sta nastali še dve mlajši zasedbi The Bananas in The Matching Suits, tako da lobi vedno bolj raste in se uveljavlja. Konkuriramo si lahko le z opremo, ki jo je dar pa bi ga uporabili bolj kol instrument. A nikoli se ne ve ... Morda bomo nekoč k sodelovanju povabili celoten zbor..." D gorenjske loge. je na- ^^^ Stala prva slovenska neosurf zasedba." kupiti." Prvo ploščo 'Aligretosurfa-ti* ste izdali v samozaložbi. Pa vendar do današnje postave je trajalo kar šest, se-dem let, vmes so se zgodili že ljubljanski The Bitch Boys. "Vedno smo govorili o samozaložbi, saj je pri nas sam surf uvrščen v "rizično sku- II V začetku septembra v Kranju pripravljate 1. Wave surf rock festival, na katerem bo nastopilo pet domačih sJojpin, kar kaže na to, da se dc^ja... "Kot rečeno, je število skupin naraslo na štiri, prav tako poslušalstvo raste in prihaja D e D »i IlIlMiH ».1 Naše nastajanje je oteže- Vendarle pa imamo v iz vseh starostnih skupin. valo nič koliko dejavnikov. Zaradi speciiike in zahtevno- bližnji prihodnosti namen izdati Še en album in računa- ideologij in glasbenih prepričanj. Na surf festivalu smo v ^ žanra je bil rujtežje dobiti ^^o na založništvo iz tujine, svojo sredo uvrstili tudi rock a'billy/neoblily skupino bobnarja, Vendarle se nam je pred točno enim letom po- •«álX il^AC MO I ŽIVLIENjE Trenutno za distribucijo v ZDA in Nizozemsko skrbita filmi na IDUD-juza Eight bomb in s tem še bolj mreže in s tem potencialne založnike- novno pridružil Aielin v ne- jve založbi, vendarle pa pri- povezali dva zelo sorodna lokaj mesecih smo posneD pr- ^akujemo razširitev prodajne bija šestdesetih let Prav tako venec Aligretosurfati. Pred tem so vaje in nastopi potekali brez ritmične podlage, velikokrat tudi na akusiačne Kaj pa ime? TubeStone vse-inštrumente. V tem obdobju kakor ni zloglasno meslo smo k sodelovanju povabili bobnarja zasedbe The Bitch Boys in z njim posneli pro- pa je spomladi začelo delova-ti Vintage Društvo in pod enotno streho združilo vse plesne in glasbene ustvarjalce začetkov rock'n'roUa " •r Tumbstone iz nekega we sterna? še ena tabloidna na koncu. "Samo ime TubeStone je A Člani benda obvladate mo zgoščenko Reverb Hun- posebnost že zaradi uporab- surfanje? Če že ne na deski Un, s katerim smo v Kaiifor- jj^ne ednine, le pa ponovno pa vsaj na deski 2 jadrom? niji poželi prav dobro oceno, skovanka, ki je ne najdemo v Leto pred tem so "Bitchi" udarili na svetovno sceno z nobenem slovarju. Tube je val ali vakuumska elektronka " Nekaj malega po snegu, nekaj malega po internetu, včasih iz potrebe po ohranit- 11 Vsak pťtek, Ad julija, nov DVD. Nrt vseh prodajnin mestih Dela Prodaje ^ Ž m v poslovalnicah Poite Slovcmia. Cena \ 100 lolâf]ev velja ob naVupu I Časop^» Gorenj^la gla^. njihovim prvencem ...in heat (te so srce naših ojačevalcev), vi ravnotežja, vsekakor pa bi in se uvrstili v sam vrh žanr» ske elite. V Ljubljani so bile Lahko pa se predstavi tudi kot Tubes tone in nastane se vsi naučili, če bi nam kdo ponudil instrukcije v zame- I i NarcčntluCor&njskegB glasa DVD-jr kap te na sedežu pod)e

ivniski Cld^ 1 PETEK 19.8.2005 03 TELEVIZIJ Voditeljica Katarina Čas nam je zaupala, da je letošnje poletje, v katerem ne manjka deževnih dni, kot nalaSč za pisanje diplomske naloge. Ana Hartman diplomski nalogi se bo Katarina Katarina. Dodala je še, da bo verjetno enkrat iskala zaposlitev na tem področiu, a Še ae ve toino kdaj. posvetila filmu, "Trenutno v svojem delu marketingu in zelo uživam in ne potrebu-oglaševanju, jem ničesar drugega. Vem Pravi, da je zelo ponosna, pa, da si ne želim službe, v da se je po njenih najbolj zlatih letih vmila na realna tla in se spet posvetila študi- nisem razumela svoje mame. ki je hodila v službo» ki ji ni bila všeC katero zjutraj ne bom odhajala '2 veseljem. Nikoli ju na ekonomski fakulteti. "Začela sem razmišljati, da bi mi diploma mogoče Čeprav Katarina neizmer- enkrat v življenju le lahko no uživa v družbi njenega Ju-prišla prav. Glede na to, da reta, je ugotovila, da je veliko KaUrina Čas skupaj s fantom juretom, ki v teh dneh verietno Dek sem bila vedno pridna v bolj produktivna, če ni v precej pogreša svoje dekle./F«».T,ni Soli, me jevesčas "kljuvalo" njegovi bližini. "Kadar sva to, da sem pustiia faks. Vsi skupaj, preprosto nisva ust- sva oba sodelovala pri pri- leg tega I ure ni bil tipičen moški pri osvajanju. Takoj začutila, da bova nekoč moji sošolci z bežigrajske varjalna." je pojasnila Katari- pravi nekega filma, bil mi je gimnazije so diplomirali na, ki se še danes dobro simpatičen in na začetkih pred mano. Danes sem spominja, kako je Jure, s ka- sem ga samo opazovala. Pri skupaj. Zelo se ujameva, saj ponosna, da imam za sabo terim sta skupaj že tri leta, Juretu me je predvsem pre- delava na istih področjih. vse izpite in da sem tik pred osvojil njeno srce. "Ni Jure diplomo. Literaturo sem že pristopil k meni. Jaz sem vzela njegova ustvarjalnost. Prav kreativnost se meni Jure namreč režira, montira. zbrala/' pravi simpatična naredila prvi korak. Nekoč osebno zdi blazno seksi. Po- piše scenarije naju iste stvari. " Zanimajo NAGRADA PRIMOŽU PETKOVŠKU Na mednarodnem festivalu kratkega filma Serlcassim Španiji, ki je potekal v začetku avgusta, je Prímož Petkovšek prejel nagrado za najboljšega igralca in sicer za glavno moško vlogo v kratkem filmu Jana Cvitkoviča Srce je kos mesa. Po filmu Kruh in mieko, nagrajenem na beneškem festivalu» je to drugI film, ki ga je kot režiser podpisa CvitkovIČ. Festival Primožu Petkovšku podarja nagrado v obliki jeklene mravlje, simbola festivala, organizator pa je nagradi dodal Se 1500 evrov. Na sliki: filmski "par ": Primož Petkovšek z Mojco Fatur. 1. K. Avtor: Jelko Peterneli ODKRIVAMO Z ADIJEM Na ekrane A kanala se vrača jesenska shema E plusa, kar obeta kar nekaj svežth dogodkov in novih idej. Zadnje čase pa lahko v okviru poletne sheme spremljamo rubriko Z Adijem po Sloveniji, Adnan Omerovič se je rodil v iS Banja Luki leta 1981. Štiri leta kasneje se je njegova dru* žina preselila v Slovenijo. Dve leti kasneje je dobil brata in začelo se je njegovo raziskovanje osnovnošolskega življenja. Potem so se odselili v Kranj, kjer je Adl zamenjal Še dve osnovni Šol; in se po končani osemletki vpisal na ekonomsko gimnazijo. FIlm ga je vse bolj privlačil. Po končanem Četrtem letniku je začel s pisanjem scenarija Tu pa tam ter prisluhnil predavanjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Danes se njegovo življenje prepleta z različnimi interesi, ki jih pogojujejo predvsem televizija, film, glasba in ekspresionizem. Delno se mu je želja po nastopanju uresničila Že 2 vlogo 'lepega in vrlo pametnega' Turčina v Okornovem filmu Tu pa tam, kasneje pa so ga opazili na A kanalu. Ker je za današnje Čase značilno primanjkovanje moških obrazov na televiziji, je bila pot do napovedovalca morda zanj malce lažja. V E Plusu je sedaj dobil celo svojo rubriko, kjer raziskuje marj in bol; znane slovenske kraje in naslednji petek se bo ustavil v Kranju. Tam se bo srečal z dr. Figom ter mu pripravil svinjsko kračo, V starem mestnem jedru bo z uličnim nastopom zaslužil nekaj tolarčkov, zato bo lahko prespal na ŠmarjetnI gori. Poleg ogleda kanjona Kokre se bo odpravi! tudi na lokostrelstvo, kjer bo srečal nekaj kranjskih lepotic. Torej se tudi tokrat obetajo hrana, vino in lepe ženske. UTRINKI S SINAJA V ponedeljek, 22. 8.. bo ob 22.15 na Tele M - Regionalnem TV programu, ki deluje pod okriljem RTV Sloveni-ja^ predvajan dokumentarni film Utrinki s Sinaja. Film bodo ponavljali v soboto, 27. 8„ ob 22. uri na istem programu, Teden dni kasneje pa bo flim predvajala TV Pika ob 20.30. Ponavljali pa ga bodo v naslednji terminih: petek, 2. 9., ob 17.00, sobota, 3. 9., ob 21.00, nedelja, 4. 9,, ob 20,00 in torek, 6. 9., ob 9.30, Najatraktivnejši del akcije Fotomodel Bernarde Marovt je finalni fototermin. Lani je bil na križarjenju z ladjo Dalmacija v Crčfji, letos pa v egiptovskem svetovljanskem turističnem kraju Sharrn El Sheikh na jugu Sinaja^ v zadnjem času na žalost mnogo bolj znanem po terorističnih bombnih napadih, ki so se tam zgodili julija. 24-članska ekipa je v Egiptu preživela Čudovit, a delovni teden, Film je oris dogajanja na finalnem fototerminu. V njem so predstavljena vsa dekleta in tudi ostali Članr ekipe. Prav tako pa lahko spoznate lepote Sinaja: barvne kanjone, beduinsko vas, peščene sipine, ribiško vasico Dahab igrišče za golf, na katerem igra celo sam predsednik Mubarak, kadar je na počitnicah. A. B. Goremski prijateb RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka lel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e^ailri nfo<§^dio£ora. s i 89.8 91.1 96.3 PETEK 19.8.2005 POP KULTURy KAJ DOGAJA 19. avgust m SUMMERBRE)K '05. Open air festival lom-IjeniK ritmov na Bledu od iS. do 8. ure. Na festivalu pričakujejo znana slovenska in tuja imena bobnbasa ter glasbenih gostov, ki gradijo na mešanju instrumentai-nih tradicij z elektronskimi vzorci. V 14 urah želijo zadovoljiti tudi najbolj izbirčne glasbene okuse. Obeta se švedska Seba in britanska ioxySi. Ink. ^ Podvinska noč • sprememba ure: prične se ob 19. uri. 20. avgust . SUMMER TECHSTYLE II, Pirniče, Stovenija « Večer akustične glasbe CriČ sv. Jožefa nad Triičem ob 19. uri. Nastopajo: Caminoigra, Brina Vogienik trio, Veno Dolenc. 21. avgust « Abba Mania • najuspešnejši Abba show vseh Časov bo na veliki poletni turneji znova obiskal Slovenijo; Portorož (18. in 19. avgusta • Avditorij), Ljubljana {21. avgusta • Križarske) in Maribor (ao. avgusta • Snežni stadion). V Ljubljani si jih lahko ogledate ob 21. uri. 19. in 20. avgust ■ Največja rock fešta v Posavju. Gra(n)d rock Sevnica 2005 se bo odvijal na ídiličn lokaciji sevniškega gradu. V petek, 19. 8.. bodo nastopih Proletarci, Levitan, Rio Grande (Swe), MultibalI, Res Nullius, Demolition Croup in Zaklonišče prepeva, v soboto, 20. s., pa Blasted Mind, Entropy (Aut), Elek-tfobuda, Tha Flow, Carina, Hic et Nunc, Ego Malfunction in Tabu. 18. - 28 avgusta « Ptuj: dnevi svetovn^a avtorskega filma v letnem kinu na slikovitem dvorišču častitljivega ptujskega Dominikanskega samostana. 28. In 29. september ■ Največji iluzionist našega časa David Copperfield se po dveletnem premoru, ki ga je izkoristil za ustvarjanje novih iluzij, na veliko veselje vseh oboževalcev vrača na svetovne odre. Mojster iluzije bo uresničeval vaše sanje v Hali Tivoli v Ljubljani kar dva dni zapored ob 19.30. Kamfest v Kamniku CS Rudolfi: Igra s pari„ predstava Kamnik pleše tja med zvezde ob 19. uri. 19.8. 20. 8. 21.8. • Mesto duhov - vstajenje, predstava. 22. 8. • FiČo balet: Confl'dance, plesna predstava 23. 8. • Lolita, jazz / fusion bend, koncert 24. 8. • Ste g n / koncert Čompe» koncert sićni • ciklus • DUO BLANCO CORTES • • Španija • Kranj • sreda, 24. avgust • ob 21. uri atrij Pavšlarjeve hiše • Glavni trg 18 • FnuceK Blanco • klavir* • AUtI« Vktnla Cortes • klïvtf' • Mo|su2 belo^mll) Upk ms bosu v svojem razgibaAcm In zinlmt^ ' progmnii seznanUs z glisbeno upu^o svoj ih ro|ikov, odiKnih Cranadosi, In de Fille. Njibovo gUsbo pa bosu z vlnuntnlm AútroáUm ignuijem popel)ila v nove razseznosiL nim f>a pričarili iKponovtfM glasbeni većn • »Program • • SfMuisk] plol • • L Onnados • ŠOrje ^ansk plesi ($olo klavir) X Mo Atsalvac^ • Trtje diverUmenii • • Dedso, eo brma dechotis* • Dolcí.řfl fonna de habue ra • • V!vo, en lorma de Vali-Jou • • M. de FflUa • Dv8 ï^niki pleaa Iz la vida B reve MM MeÉftlAt ti Koncert so podprli: I Î i ConnhkjQas Blizu Osojskega jezera so prejšnji konec tedna priredili erotični sejem. Od petih popoldne do enih ponoči so se vrstili šovi, striptiz, take in drugačne orgije, zraven pa so prodajali vibratorje, plastične dildote, erotične revije, masažna olja in verige za mazohiste. Dominik Frelih uzde. erotične Škornje, obleke iz verige in drugo. Spet tretfi so imeli vsakovrstne vi-eni§ka dvorana bratorje najrazličnejših obje bila oblečena v rdeče. Povsem lik. Najcenejši do bili 19-90 evra. "Sejemski popiisi, " mi povprečne stoj- je zatrjev^la^ospa blizu menice, ki so spo* nopavze. Hotel sem jo vpta« min j ale na ljubljanski kn [iž- šati, ali so dobri, pa me ie ni sejem, vendar so se na prehitela neka Avstrijka v policah iibile čisto drugačne poznih tridesetih. "Najbolj- stvari. Vsi mogoči pripo- §il" je izstrelila prodajalka, močki za erotične in spolne Vseh oblik in barv, 2 več bi- igrice. "Popust za celoletno trostmi in nastavitvami, celo naročnino na sex revijo!" se ukrivljenosti, Domiselno, je drl neki gejevsko oblečen Masažna olja je prodajala tip blizu vhoda. Kolikšen po- gospa, ki je bila spokojna, pust? "30 odstotkov ceneje v Času sejma!" Ampak cena je kot bi ravno prišla iz Tibeta. "Garantirano boste uživali!" bila Še vedno visoka za moj je rekla tako tiho, kot bi ne-žep. "Gospod, novi vibrator- kaj prikrivala. 15 evrov za ček." je ponujal drugi priiiz- 200 ml. njenec. Le za 50 evtov je po- Največje zanimanje pa je nujal masažni vibrator, Id si bilo za lezbični Sov, za kate-ga pritrdiš na hrbtno stran rega je bilo treba odšteti 10 dlani in povzroča vibracije evrov. Kaj pa za novinaije? dlani. Tako greš potem ina- Nič popusta, sem Izvedel, sirat žensko telo. "Vauu, Nos do tal. Nato pa se je na razbtirljivoî" je pripomnila glavnem odru začel strip-neka Italijanka razkošnih tiz. Lačna publika se je na-oblin. Ko je vibratorček pre- grmadila okrog in prišla je Maya iz bogve kje. Potem pa §e Claudia in Nina iz Madžarske. Plesati niso izkusil na moji roki, bi človek kar zaspal. Naslednji pult je imel la- zobešene vsakovrstne usnje- znale kaj prida, vendar je ne in verižne pripomočke. Biči. nagobčniki, človeške bilo za moške dovolj že, da so se slekle. Alenka Brun a j več j a tovrstna simfonična za- obvladovanja inštrumentov prevzeli po svojih starših, romskih glasbenikih. Današnji umetniški vodji orkestra sta Sandor BufFo sedba na svetu, Rigo in Joszef Lendvai Cso- Romski simfo- sd. Eden najuglednejših soli-nični orkester iz stov je vitruoz Oszkar Orkos, največji s veto vid virtouz na tradicionalnem inštrumentu Budimpešte je po uspešni evropski turneji zopet obis- kala Slovenijo. Tokrat ste jih cimbale. V Budapest Gypsy lahko slišali v portoroškem Symphony Orchestra, zna- Avditoriju minuli konec ted- nem tudi kot "100 romskih na. Kaj takšnega gotovo Še violin", je 50 violinistov, 10 niste slišali, saj je ni tako ve- violončellstov in Čelistov, 11 like zasedbe, v katen bi na- kontra bas is tov, devet klan» stopali glasbeniki, ki niso netistov in šest dmbalistov. ja in dirigent, tudi sam vio- se vključili v tako velik orke-linist odličnega slovesa, ster. A ravno zato smo lah- Študirali na glasbenih akade- "Vsi so rojeni solisti," Sandor Buffo Rlgo, "in tež- ko ustvarili nekaj Še bolj ve- mijah, temveč so umetnost pravi njihov umetniški vod- ko jih je bilo naučiti, da so ličastnega." Ena splelna siran, ki združuje 7 6a$opiw z vseh koncev SlovenIjôl Ob^iite www.lzb«rl .81. oddajte svoj mah oglas, ogtejte $1 poDolne|i9 oglase sprehodćte de po rumenih str^rtâH írt na|vaâ navdušijo kađn^ski oglasil Brskanje po malih oglasih i« nikoli nI bHo tako udobno. DELO Novice VESTNIK Gorenjski Glas primorske šiuj^h novica mĚK PFTEK 19.8.200S NOMIN Á ďOR '59 05 CORAZÛ ŠiN [K J Življenje je mavrica, mi je pred dnevi dejal prijatelj ob komentiral postavitev Lupino. "Sovražim, ko nekateri zvezde, polno zvezd, šprica- lo in vonjalo jo morje ... Ce "Zupom" dolgoletna solastnica uspešnega podjetja, ki pogledu skozi glaž Radiko- fotografi iz svojih maneke- greste mimo Palmižane, se so jo pred časom prodali novega lakota (obrnjeno na- nov, žensk in moških, splača videti. Tudi sprehod družbi Src. Se vedno je pri- pisan tokaj brez i-ja). Seveda ustvarjajo mrtve, breziutne mimo kaktusov in palm je sva debatirala o življenju. predmete, ko jim ubijejo užitek. Kako. da je življenje mavri- čast in lepoto. Moji modeli jetno priti na "obisk" v hišo Infonet Stene namreč kra-Tako kot ie po dopustu sijo veliko formatne tonira- ca, če je še Steve fob Macin- verjamejo v sebe, v svoje fino biti nekaj dni doma. ne fotografije Žiga Koritni» toshevemu jabolku (Apple) telo, verjamejo meni," je bil Mala Terasa, "cafe bar la- ka. Posel in kuJliira in prija-razbarval mavrico in "appla" prepričljiv Stefan Lupino. unch" na Mohorjevem klan- teljstvo gredo vedno skupaj, odel v belo, sem tuhtal. Po- Svojevrstni nastopač, ekshj- oi, nekoč kranjskem obrtni- In tudi Žiga Koritnik se je slovna iznajdljivost? In sva bidonist s fotoaparatom, ki škem središču, vse bolj po- prišel v družit Kranj. Saj kot prišla do tega, da je še foto- venomer prepričuje, da je staja tudi galerija. Stalno selektor slovenske jazz fotografija lepša črno-bela kot zanimiv on in njegovo delo. postavitev "hommage by grafije delo in opus Iztoka zelo povprečna barvni slik- Od vsega začetka, ko je skozi Keith Haring" Izidorja Ja- Zupana natanko pozna. Se ca. Črno-bela mavrica? Naj kreadvnost v sliki predstav- lovca nadomeščajo fotogra- je pa Žiga Koritnik, fotograf Žiga Koritnik, Iztok Zupan in Tina Erznožnik bo fotografija! Tako ali tako Ijal življenje New Yorka, ob fi. Po fotografu Aljoši Ko- ter tv in filmski snemalec imajo vsake oči svojega barv- nemogočih nočnih urah v renčanu, se tokrat z jazz fo- ponosno pohvalil s septem- kitaristki Mateji Blaznik, photo",... "Najlepše je, ko nega "malarja". kabarejih in barih, polnih tografsko zgodbo predstav- brskim izvodom japonske včasih Tantadruj zdaj me glasba potegne vase, in Stefan Lupino Dean Smiljana V. Slavec Raj Palmižane nasprori seksa, droge in dekadence. S Ija Iztok Zupan, ki mu je fo- revije JazzNin, kjer Žigovo otoka Hvara pozna preneka« to epizodo je mednarodno tografija skozi ljubiteljsko avtorstvo predstavljajo na 14 teri Gorenjec. Je mičnozato- zaslovel iji uspel. "Andeli", čišče jadralcev, morjoljub- slike bolnih otrok, ki jih je cev, nasploh uživačev vseh Lupino predstavil pred dve- ukvarjanje zlezla pod kožo. Kot zleze glasba, dober jazz. Dobra slika. Čmo-bele straneh. Medtem ko je Tina Erznožnik, Iztokova spremljevalka in velika glasbena vrst Pri Dagmar Meneghel« ma letoma, je razdvojilo kri- utrinke, portrete glasbenih navdulenka, ogledovala re-lo se je tudi letos "skrivalo" tično javnost. Zdaj javnost ustvarjalcev, je časovno za- vijo, smo se šli, kdo bo koga kai nekaj naših tako in dru- izziva s samosvojimi akti, ki ustavljal, medlem ko so zve- in kako digitalno "škljoc-gače popularnih ter znanih. so venomer mejni, na robu neli, igrali. Skoda, ker je ob nil". No, pa se poglejmo. V galerijo lastnice Dagmari- lepega, okusnega, provoka- odprtju tako neznosno nali- haha, v ozadju pa vrhunski ce, tako jo imenujejo prijate- tivnega, In ni Šlo brez njego- val dež, saj bi zagotovo več portret saksofomsta DaWda S. Wareja. Še eno vabilce. Čisti obra- Iji romantične gostinsko ve nove muze. Dea, 19-letna ljubiteljev glasbe in slike apartmajske hiše Meneghel- postavna "simpatika" iz Ro- lahko videlo spremno dvd lo, se je zelo obširno predsta- vinja, je Črno-beli galeriji projekcijo iztoka Zupana. zi v sklopu "Per apera ad vil hrvaški fotograf in medij- vnašala mavrico. Če ne še kaj Morda se zadeva ponovi astra ". Skozi trnje do zvezd, ski posebnež Stefan Lupino. drugega.Tudi Slovenka îi^a prav danes, v petek. In bilo je v sredo, v Kud France Best of Lupino nosí naslov Praprotnik, ki jo je Lupino bi "cool", saj se prav danes v pregledna razstava fotogra- "ovekoveČiJ" lani, še vedno Kranju, na Pungartu zače- Prešeren odprta razstava Žiga Koritnik. Najnovejši Liza, Dea, Lupino, Lana Iztok Zupan fij, Čmo-belih jasno, ob spremljavi velikega repre- pa je fotografska muza Kranjčana Deana Dubokovi- zentativnega "štef', ki je novi član fiindu kataloga. ča, je biJa na odprtju razsta- pol Big Banda iz Kranja in predstavlja slovenske, pred- ve. Seksapil na sliko pa je Gorenjske, in da je imel vsem etno in jazz glasbeni- sa Modeme galerije v Zagre- vnesia Še Zagrebčajika Lana bu, se predstavlja s slikami, BoriČ, bodoča voditeljica pri* Bled jazz festival leta pred Ljubljano! In? Ob dobri ke, Samo za 159. Nominator se je Žiga dal portretira- ki 80 povsem njegov svet in prepoznavne, kot redmo Še vedno Helmuta Newtona. hajajoče MTV Adria. Nikai. Bravo Lupino! "Kaj čem reči, predolgo ga poznam. bro "slekla". Vljudno, kol se glasbi in družbi je razstava ti ob Gorenjski umetnici. Iztoka Zupana vsekakor do- cum. ^ a ""Fotografija mora biti Čista, Frajer, ni kaj," je razmišljal spodobi, se je vabilu odzva- ničesar ne sme biti preveč, o Lupinoví fotografski ener- la tudi Smiljana V. Slavec, obleke, nakita, make-upa, giji, ob povratku na iHvaru Še vedno direktorica raču- človek je najvažnejši, ..." je Dean DubokoviČ. Sijale so nahiiške družbe Infonet, z ustvarja po svoje in z Alešem Hadalinom. Odličnost se ne zavedam ničesar, razen pritiskanja na sproži- ideje, postavitev portretira- lec," pravi Žtga Koritnik, ki nih in tehničnost fotografi- se v torek predstavlja še z (e, je Žiga dopolnil Še s pod- enim sklopom, imenova- piši pod slikami. Iztok Mla- nim Harmonikarji- V Četi-kar na peronu, v ozadju vlak. iazz kitarist Samo Ša- tek ga bodo opazili v oddaji Osmi dan, zatem pa potuje lamon, ob ograji, nasmejan, na Sardinijo na festival Mures no st bobnarskega jazz zvezdnika Zlatka Kaučiča iz sica sulle boche. In nastal bo nov opus mavričnih za- Dobrovega, baletka in ple- pisov. Na slikah se bo sliša- salka Breda Knimpak, ki bi lahko bila tudi "'fashion la glasba in videla mavrica. Danes še posebej. Luna! Mateja In Žiga KRANJ PUNGERT19. • 28. AVGUST 2005 OB 20.30 .laz^ama.corn pel&k, 19. 6. BoikoPfttrovičtflo(CRO, SLO) « BoSko Palravić - viC^aton. Primož Greiić • kiurs, Marks Udvnn kÁon sobota, 20.8. Otvoritveni koncert m«ntor}6V Jazz Kampa Kran) Inas Relget* voksJ, Doniinik Kfajn^n • tfob^nta, Heinz von Henrtann • saksofon, Meijaž Mikuleu6* trombon, Bcrtko Petravlć • vtbrafon, Emil Spany( - klevir, Primož GreSČ • kitara, Alel Avteij • KontTBbes, Jant Hece • tas kilars. Erich Bachiraeçl • bobnJ fí«ó6l)á. 21.8 Jan) S*Mlon ud«l«Í9nc9v J«22 Kampa Kranj por^]j6k< 22.8. Jam Session udaManoav Jas Kampa Kranj toraK, 23.8 Jam Saaalon uđelaiancav Jazz Kampa KnnJ sreda, 24. 8. Swing sextet SIX TO GO (SLO) Četnak, 25.8. Mike Soonza and his bluaa band (ITA.(JSA) peteK, 26.6. Gostovanje Poletne Jazz ftole Gro2nJan (CRO) sobota. 27.8. Zaključni koncert udeležencev In mentortav nja 2. Jazz Kamp Primoža Ćrno-beli sklop fotografii, Grašiča. Pa veste, da je vsaj skozi katerega s portreti VSTOP PROST KonurtI bodo poNkall m vrtu C«f« G4l*h|e Pun^vn. nt koncu d«ia mecta Kranj. 9 prlčtikom ob 20.30 uri. V pr1m«r\i dežja bodo ironetrti prestavljeni v C^* hUh^na a prlůttkom ob 21, uri. Pokrov^lJI: Hypo Alpe*Adrfa bankd.S., Banka Koper, Tondach Slovenija d.o.o., Avtotehna glasbila d.o.o.. Gostišče ArvaJ, Veleposlartlšh/o republika Avstrije v Sloveniji, Alienmelon, DrušNo Pungert, Vrhunska vina Senekovi^. Glasbena §ola Kranj, Radio Kranj, Gorenjski ofas Í oroanbdtor: iillil iIGraMiis m 8 S PETEK 19.8,2005 KRATEK TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. VaSa naloga je. da ugotovite pravi* len odgovor in nam ga pošljite najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro uganka, pripiSite rešitev * ime tn priimek na Številko 03i/69'ii-ii. ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Ttsoi ugank za odrasle". Ni kotička^ kjer ga ni, z nami je, se dren j a, kjer ni njega, ni Ijudi^ se življenje jenja. Izžrebati n nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega. ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve karti za kranjski bazen. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden> se glasi; Bled. Izžrebali smo Sonjo Lotrič in Petra Freliha. Karte bomo poslali po poŠti. Artet katiUTu'« w Pctn Surs, TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Zaskrbljena" Sem mati dveh otrok in me zanimo za njuno Soio. Ali se « poro. Vpisal se bo v nasled- "Škorpjon" nji letnik, vi pa takoj na za- boljši namreč, se vam obe- četku bodite pozorni, da ne bo ponovil starih napak. Po bo starejiemu iinu uspelo vpi- • • j i x ,, L naravi je odgovoren, le vča- f naslednji letnik, ah bo ponai^ljal razred? Zanima me sih pozabi na dolžnosti in rad preiaga učenje, češ da Zanima me služba, denar. Kako bo s folo mlajU hčerke? Kdaj se bom ifselih v novo hiio? Ali bom imela kdaj toliko denarja, da bom ila taj o že Ne naslednjem letu. ubijam, da boste čez noč obogateli, a bo precej drugače, boste videli. Že kmalu v začetku leta bo- W/za^™ U ho kdaj kaj Wd"ovolj "časa.' Čeprav ^ """I odločati'!' bolje? Mož si obeta poslovno ima ravno sedaj izkušnjo oddih? Hva\a ti, ker boï od- napredovanje, a i mu u.peh? ^ ^^^ go.orila r,a moje ulavt. Up poidtov in Ma. ^^ več vesten In marljiv in si Bliža se novo šolsko leto, vzame premalo časa za za- Marsikdo si ne more privoščiti pravega dopusta. Pa o pametno ki se vam bo obrestovala na različnih področjih. Konec leta 2006 se boste končno le vselili v novo hišo, kar vas bo zelo osrečilo. Novega avtomobila se boste navadili zato je razumljivo, da vas bavo ali kakšno drugo spro- ^^ ^^ P^^^^alo skrbi, ie bolj zato, ker Se stitev. Možu se v mesecu P^ kakega prej, kot si mislite, brez po- prejšnje nI zaključeno. Sta- oktobru res obeta napredo-rejši sin je veliko bolj priza- vanje, s tem pa tudi precej det, kot vam to pokaže. V bi* boljši zaslužek. Sčasoma stvu mu je zelo žal in strah boste ga ]e, da mu ne bo uspelo popraviti. Kot vidim, Ima pri učenju pomoč in tudi s strani družine ima močno pod- drugega razloga. Vendar vsak od nas vidi samo sa- mega sebe. Tako hiti j«' bori naprej m se Don po svojih močeh- Že predolgo časa Imate finančno kri e prišli iz finančne krize, ki vas obremenjuje. Vam osebno pa se obeta cel niz prijetnih dogodkov. "to sploh ne upate upa-Srečno! ti na boljše Čase. A t> Časi, sebnih začetnih težav. Hčerka bo v šoli zelo uspešna in veselili se boste skupaj z njo. Strahove dajte Čim bolj stran od sebe in videli boste, kako vam bo odleglo. Želim vam vse dobro. HOROSKOP TANJA in MARICA n A Oven (21,3. • 21.4,) Težave boste uspešno reštli šele takrat, ko boste pripravljeni prevzeti del krivde nase. Ker tudi drugi to od vas pričakujejo, nç boste Imeli druge možnosti. Na delovnem mestu se vam odpirajo nove ambicije. Bik (22.4. * 20.5.) trenutku boste hoteli vse spremeniti, pa ne zato, ker bt se naveličali, ampak zato, ker ne boste znali občutiti pravega zadovoljstva. Ljubljena oseba se vam bo kar preveč prilagodila, kar pa ni vedno prav. Dvojčka (21.5« - 21 «6.) z zatiranjem svojih čustev in želja ne boste nIČ manj hrepeneli, ampak si boste le še bolj želeli, s tem pa se le še bolj zatirali. Temu boste naredili konec in tako bližnji in daljni okolici dali vedeti^ kakšna so vaša pričakovanja in dajan/a. Rak (22.6« - 227.) Pred vami je malce naporen teden. Nabralo se vam bo več različnih opravkov, ki ste jih v preteklosti nepremišljeno predlagali. V okolju, v katerem delate, boste prišli do zaključka^ da niste vi tlstl^ ki se morate vedno prilagajati. Lev {23.7. -23.8.) Prišel )e čas, ko boste morali izpolniti svo o obljubo, ki ste jo dali že pred časom. Ker boste od tega ime-tudi sami kar nekaj koristi, bo veselje večstransko. Nekdo, od katerega sploh ne pričakujete, vas bo ob concu tedna presenetil. Devica (24.8. - 23.9») Prevzeli boste nove delovne naloge. Na začetku boste polni dvomov in ne boste se počutili sposobni za odgovornost, ki vam jo bodo naložili. Čeprav se bližajo prazniki, boste Štartali z veliko vnemo in tudi uspeli. Samozavest vam ne bo delala veČ težav. Tehtnica (24*9« - 23.10.) Cel teden boste v prijetnem pričakovanju Izpolnitve obljube, ki vam jo je dala srčna oseba. Strah, da ne bo držala besede, bo odveč. Potovanje, ki je pred vamt, bo uspešno Iz več razlogov. Pustite se presenetiti. Škorpijon (24.10. - 22*11.) Prav potrebni boste počitka in miru. Ste radi v krogu dogajanja, a tudi začasna samota ima svoje prednosti. Mislite, da vse veste, a skozi neke dogodke boste prišli do določenih spoznanj, ki vam lahko precej spremenijo dosedanje Življenje. Strelec (23.11. - 21.12.) Izkušnje in znansNa boste končno začeli uporabljati sebi v korist. S tem se vam bodo odprle nove poslovne priložnosti, pa tudi denarno se vam bo poznalo. Zaradi čustvenih zadev boste Še kar nemirni, Obisk, ki ga dobite, pa vam vse skupaj še bolj postavi na glavo. Kozorog (22«12. - 20.1.) spoznali boste osebe, ki vam bodo v bližnji prihodnosti lahko pomagale pri vaših starih finančnih težavah. Tudi pri sami službi bo prišlo do pozitivnih sprememb» imeli boste tudi možnost zamenjave. Končno boste prijateljem Izpolnili obljube. Vodnar (21.1. -19.2.) Nehali si boste zatiskati oči pred resnico. Poti je več in vsaka je prava. Spremembe v vašem življenju so zelo potrebne in tega se zavedate. Nehali se boste oklepati preteklosti in začeli korakati vzporedno s prihodnostjo. Ribi (20.2. - 20*3*) v vaši glavi se vedno pojavljajo nove in nove ideje. Tudi Če ni vedno realizacije. Zaradi tega se ne obremenjujte,'ampak greste dalje. Vaša edina napaka je, in bo žal za vedno ostala, da se ne znate sprostiti in docela uživati Življenja. PETEK 19.8.2005 07 Ny GR DNy KRIZ/3 NK/ Art CENTER je zavod za kulturo, ki v Kranju skrbi za kvaliteten Španije, ki bo v atriju Pavllarjeve hi§e, na Glavnem trgu 18, kulturno umetniSki program. Tako organiziramo Festival oz. v primeru deija v Roženvenski cerkvi ob 21. uri. Mojstra Carniola, Teden mladih, Zborovsko klasični ciklus, FKK-Festival belo-črnih ttpk nas bosta seznanila s španskimi plesi, sklada- kreativnih kitaristov, prireditve za zahtevnejši okus in teljev Granadosa, Montasalvatga in de Falle. Njihovo glasbo Številne delavnice iz področja umetniškega ustvarjanja. bosta z virtuoznim štiriročnim igranjem popeljala v nove Kvalitetne storitve, pester izbor duhovne hrane in zadovoljni razsežnosti, nam pa pričarala neponovljivi glasbeni večer, obiskovalci so gonilna sila naših prizadevanj kulturne oživitve Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oltevil- širšega območja Gorenjske in mesta Kranj kot njegove presto čenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter SVOJO DAVČNO www.artcenter.si nice. V skladu z našo vizijo, si prizadevamo za kulturno opis- ŠTEVILKO), pošljite na dopisnicah do srede» 31. avgusta menjevanje mladih, prebujanje gorenjske regije in vzpostavi- 2005. ^^ Gorenjski glas, Zoisova i» 4001 Kranj, p. p. 124, tev kulturnega centra, ki bi postal središče kulturnega kapitala Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa naše regije. Naš moto je; Nobena prireditev ni tako majhna, da pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. ne more postati velik kultu rno-umetniški dogodek I" Nagrade: 1. CD in dve vstopnici za koncert Duo Blanco- V sredo, 24. S. 2003, v Kranju organiziramo izvrsten klavirski Cortes; 2. dve vstopnici za koncert Duo BlancO'Cortes; 3. CD koncert, na katerem bosta nastopila Duo Blanco-Cortes Iz Duo Blanco*Cortes. Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. BojaA Oli»m Nagrajenci nagradne križanke PLANINSKEGA DRUŠTVA KRANJ. Nagradno geslo je: Z VODNIKOM VARNEJE V GORE. Lebar, Cankarjeva 19, Kranj; Fanika Pogačar, Grabče 24. Zg. Gorje; Mojca Noč Razinger, Tomšičeva 5S, Jesenice; 7. • 9. nagrada • majica planinske sekcije Preddvor Damjana Zrim, I. • 3. nagrada • brezplačno spanje za vso družino v planinskih kočah PD Kranj: Vincenc C. Jaka Platiše 19, Kranj; FanI Zorman, Cankarjeva 12. Kamnik; Magda Krek, Novi svet 17, Borovnik, Zagrajškova 11, Kranj; Dragi Naumov, Kebetova 16, Kranj; Helena Kramar, Dovje škofja Loka. nz, Mojstrana, 4. • 6. nagrada - brezplačna enolončnica v planinskih kočah PD Kranj: Brina Nagrajencem iskreno čestitamo! Potrdila oziroma majice prejmejo po pošti. 08 PETEK 19.8.2005 DRUZABN KRONIK; Sončkov živžav je v Kranjski Gori privabljal na obraz nasmeh otrokom, obiskovalce piranskega nedeljskega večera, pa je pregnal dež. ^"ICj Alenka Brun V petek je v Krajijski Gori pred Hotelom Lek v skJopu akcije Pomežik soncu potekal drugi ietoSnji Sončkov živžav. Organizirali so ga Zveza prijateljev mladine razložila, da Lek in Zveza na prireditev, ki jo domači- Knockouta, Ylenie Zo- prijateljev mladine Slovenije pri projektu sodelujejo že sedmo leto. Omogočiti želijo brezplačne počitnice otrokom, ki bi sicer zaradi ni imenujejo 'Piran • z zvez- bec. Prireditev naj bi vodila dami pod zvezdami*. Prireditev bi bila lahko čisto za- (an Jakopin in Valentina Lacovich, tradicionalno pa nimiva, sledil pa bi še lepot- naj bi nebo nad Piranom ni izbor za Miss Slovenije ob koncu razsvetlil bogat pomanjkanja finančnih za Miss Alpe Adria Interna- ognjemet. Stvar so izpeljali sredstev ostali doma. Rota- tional, ko bi ponovno vmes Slovenije (ZPMS) in njeni ry klub Ljubljana pa v akciji partneni - Lek ter Rotaiv klub sodeluje od leta 2000. Nje- ne poseglo slabo vreme. Znani obrazi slovenske polovično, na miss Alpe Adiia'International Soveni» je pa bomo morali počakati Ljubljana. Zbrane so pozdra- gov predsednik Boris Gros- glasbene scene pa so se do drugega septembra. vili vodilni predstavniki vseh sman je pojasnil da je nji- kljub dežju odločili, da V Ljubljani pa se je v ok- omnizatorjev akdje, za otro- bovo poslanstvo prav delo z do vztrajali • sicer pod stre- viru Poletja v Stari Ljublja- ke pa so tako kot pred mesecem dni v Savudriji tudi v mladimi in pomoČ mladim z različnimi oblikami klub- ho, kar pa njihove dobre vo- ni dramska igralka (članica Ije ni pregnalo. Na nedelj- Drame SNG Ljubljana), sli- Kranjski Gori pripravili veli- skih aktivnosti: "Želimo, da sko noČ so se v Piranu prav- karka (izredno je študirala ko presenečenj in zabave, bi vsi otroci lahko svoje po- zaprav pojavili vsi predvide- na Likovni akademiji) in Smeh na lica otrok je privabi- čitnice preživljali v zabavni ni nastopajoči. Napovedani pevka Meta VraniČ v prosio družinsko gledališče Ko« družbi vrstnikov, v narav- so bili nastopi Aleksandra torih staroljubljanskega lene, ki je pripravilo navihane Pastirske igre, petje KekČeve pesmi in gledališko predstavo Kekec xižene Pehto. Predsednica uprave Leka lania Bratoi ie navzočim nem okolju in z vzgojitelji, ki jim posvečajo vso pozornost." Albrehta, Altride Callisto, društva na Gornjem trgu Artbeata, Bogdana Barovi- odprla svojo razstavo 'Gle- Ča, Clee, Denisa, Dl Lovro- V nedeljo zvečer naj bi ta. Krunoslava Kiča Slabin- bila na Tartinijevem trgu v Piranu že četrta tradicional- ca, Leona, Maje Misson, Spicikuc, Tanje Žagar, To- dallšče na papinu*, ki jI je sledil Še koncert šansonov z naslovom 'Cas i^ubljene nežnosti'. V Kranjski Con v okviru akcije Pomežik soncu letuje okoli 40 Janko Rožman (predsednik komisije za prosti čas in leto otrok. Sončkov živžav pa nestrpno pričakujejo vsako leto./ s«® T"» Doki vanja pri ZPMS)» Amia Ogulin» Nada Plavčak Detela, Majda Struc (generalna sekretarka ZPMS), Igor Grossman (predsednik Rotary kluba Ljubljana). / Fetei tia« cmi Vse več se bivša ''foxyte«nska" Tanja Žagar (sredina) pred* Kdo bi se lahko uprl lepim plesalkam? Bogdan BaroviČ? stavlja kot samostojna pevka. / aicí Reth Pevska kariera ga vse bolj privlači. /i^otorAieiRot^ Pevka Maja Misson In njena mama. / fom u^t rmk Igralka, slikarka in pevka Meta VranIč. / Foto-aic« Roih VRTIMO GLOBUS Princ Harry íisti stranišča Britanski princ Harry nima nobenih priv-Icgijev na vojaški akademiji Sandhurst kjer končuje prvi semester šolanja. Uspešno je prestal že mnoge zahtevne naloge, minuli teden pa je bil s kolegi zadolžen za čiščenje skupnih-toaletnih prostorov. Ribanje tal in stranišč je ena od nalog, s katero si bo pridobil življenjske izkušnje in v prihodnosti postal samostojen Častnik, ki zna poskrbeti zase in za svoje podrejene, menijo na akademiji. Victoria ne bere knjig Victoria Beckham je priznala, da v življenju Še ni prebrala nobene knjige. Očitno tudi autobiografije z naslovom "Learning To Fly" ali moževe "My Side" ne. Victorii vloga tipične nogometaševe žene nadvse ugaja, kot razlog, da ne bere. pa navaja pomanjkanje časa, V prostem Času veliko raje posluša glasbo ali pa prelistava modne revije, ki jih obožuje. Želi si tudi več otrok, poleg treh sinov bi rada imela hčerko, saj sanja o tem. da bi ji lakirala nohte, pomagala pri ličenju m z njo nakupovala oblačila. Reese ne mara slave Reese Witherspoor^ se še vedno ni sprijaznila 2 dejstvom, da nanjo prežijo fotografi. Ameriška igralka sebe vrdi kot preprosto dekle s podeželja, ki ji je us« pelo v Hollywoodu. Čeprav razume, da paparaci morajo opravljati svoje delo, pa slavnih ne bi smeli spravljati v nevarne situacije, v katerih seje Že večkrat znašla sama. Blondinka s Harvarda je razkrila tudi, da ponoči pogosto brska po internetu, saj jo zanima, kaj ljudje mislijo o njej. Negativni komentarji jo resnično prizadenejo, vendar vztraja, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Spolno nepotešeni Tom Igralec Tom Sizemore je zaradi dolgoletnega uživanja alkohola in drog zbolel za redko boleznijo, imenovano priapizem. Zaradi boleče trajne erekcije je vedno nepotešen, brez premora lahko seksa tudi devetkrat zaporedoma. Zasvojenost s seksom mu povzroča depresijo, v svoje stanovanje je namestil številne kamere, s katerimi posname spolne aktivnosti s Številnimi ženskami. Saša Čemologar je tnindvajsetletna Idrijčanka, absolvent« ka andragogike na Filozofski ^kuKeti v Ljubljani. Žportno je aktivna v vseh letnih časih, rada potuje, prosti čas pa posveča učenju ma&ažnih tehnik.