Sueio VI.. Stev. 75- Celje» četrteR 3. lulls a 1924. Poštnlna plačana v gotovini. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglasl se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Szlsaja vsak tores«, četrtek iß sobofo. ISrctclnlSavo t Strossmayerjeva ul. št. 1, pritličje. Te!ef. 65. UpretviifiStvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Telef. 65, RaČun pri poštnem ček. uradu št. 10.666, Za načela ali za osebe ? Danes prav pogosto čujemo, da gre pri občkiskih volitvah Ic za vpra- šanja krajevnega znacajn in. lokalne osebne .spore, da je torej močno izločen sirši vidik na fplošno narodna. in dr- žavno politiena vprašan.Jn. To mnenje pa jc le v toliko pravilno, ker jo delo- krog občin oinojen na občinski okoliš ir; na gotova vprasmja m zadeve, ki so pred met občinskih uprav, ki se ob- ravnavajo in vošujejo v iastncm avto- «omncni delokrogu vsake posamezne občine. V ostalern pa j:j vsaka občina živa celica, bistven in sostavni del naj- visje organ izacije naroda — njegove d ržavp. Izhajajoč iz tega stalisča, moraino reči, da se naš naroil kljub visoki pes- mi, ki jo pojejo klorikalm zapeljivci in hujskai'd »slovenski avtoncniiji« in slo- venski nadkulturi, se daleko ne zave- ila svoje dolžnosti, ki jo ima kot občan in kot. jugoslovenski drsiavJjan do svoje domaee sloven ske državice, to je do svoje slovenske občine, ki mora postati torišee občekorislnega gospodarskega, narodnoga, socijalnoga, kv;ltnrnega in dobrodelnega streml.jcnja v okvini fi- nančne možnosn obcine in z vednim in vztrajnim siremljenjem za vsesplošnim napredkoin. Iz napredncga in naSega dcmo- kratsko stiv.nkar.skejca stališča, ki v vsej doslednosti stremi /.a ciljem zdru- zilve in spojitve vseJi razkrojenih na- rodnili in riapi'ednih vrsl, moramo bill z rczuHali, ki sino jib priborili pri do- sedan jib občinskih volitvah, v splo.š- nem zadovoljni. 'Na celi erti je zazna- movati padee nazadnjaškega klerika- lizma, ki ga ni mogel zadržati ves cer- kveni in duliovniški aparat, najgrše hujskanje in najosUidnejše laži, jezu- itsko proracunane na nerazsodnost ljudstva, niso več /alegle. Brez prave organizacije je cnotna napredna smer .povsod, kjer je nastopila združeno kot nekdaj pred nesrecnim razdvojenjem, dosegla razveseijivo lcpe nspehe. Kjer so pa iiašc strankine organizacijo vo- dile delo in poseglc. v boj za načela, tain smo povsod tudi nspeli bolj kot so računali največji optimisli. Politiona organizacija in delo v krajevni politicni ovganizaciji, ki se vodi za nacela, rodi povsod nspehe in prodira v najteninejžo kote, kjcr je do- slej absolutno gospodoval klerikalizem. Žive, vzpodbujajoOo vzglede nam je v tern pogledu dala nasa strankina orga- Dizacija na Kranjskeni, ki je že daleč pred naini. Kraji pa, kjer je naša or- ganizanija radi odstopa clanstva v raz- ne sainostanovske frakcije oslabela, kazejo dunes žnlostuo sliko nazadova- • nja. Nekdaj cvetoče društveno in poli- tično življenje bira, boj so ne vodi za načela, zato pa besni najgrsi osebni boj — za osebe, ki postajajo vec in ho- čejo bitL vcr kot stranka in njena na- cela. Jugoslovanska deinokratska stran- ka, je v svojeni razvoju zadnjih let radi doslednosti cuvanja «vojega jngoslo- venskonacijonalnega in državnega pro- grama izgubila marsikoga, ki ni bil prijatelj jasnih nacel, ki ni umeval, da je v politiki in v vsem javnem življenju stj'anka in organizacija nad osebo prav tako, kakor jo država nad stran- ko! V tej smeri treba nam še vsepovsod vor odločnosti in borbenosti proti naj- večjemu zlu naze napredne družbe — proti politiki osebnosti, ki razjeda naše javnö zivljenje in pise v knjigo nase sramote in slovenske duševne revščine doj^tva sedanjosti, da. beracimo pri od- padnikih našega rodvi in onih naših tudi-Sloveneih, ki pljuvajo na naše osvobojenje — za svojo osebno politic- no moč! Te vrste javnega delo van ja je y.e davno dovolj, v današnjo dob'o ne spada vec, ker sarao lazkraja in ubija. Temu del a in takini javnim delavcem niora v lastnih naprednih vrslah velja- ti nas boj. Voditi se ga mora z nspe- lioni le v crganizacijab. stranke, kjer od I oca jo načela, in mora oseba v ozad- je, kjer interes celokvi-pnosti to zahteva. PökSStS-Äsav© vest!« PAŠIO PRI KTUIJU NA BLE- DU. V pondoljok jiop. ;,o prispel na Bled min. predsednik Pasic in bil takoj sprejet od kralja v daljsi avdijenci. lstotako je v torek dop. kralj dalje ča- sa razpravljal z inin. pveds. Pašicem. Popoldne ob 5. uri je bi! sprojet v zelo kratki avdijenci dr. Korošec. Značilno je, da so klerikalni krogi po tej avdi- .lnnci, od katcre so pricakovali padec viado. zelo deprimirani. Pašic ostane na kraljevo poyabilo kc nekaj dni na Block;. ÜKAZ 0 IlEKONSTRUKCIJI VLADE je po povočilili iz Beograda kralj že poupisal. Namesto dosedanjih ministrov Janjiča. Kojica in Simono- vita so imenovani ministri dr. Boža Maksin)ovi('vAndra Stanic in dr. Vasa Jovanovic. Sirijo so tudi vesti, da je kralj tudi že poobln&til vlado za raz- pnst skupščine in razpis novib volitev. NEDELJSKE (J}jOTiN8K.E VOLTT- VE. ki so se vršile v litijskem, kamni- škem, kranjskem, radovljiskein, novo- meškein in črnomoljskem okraju, so prinesle velik porast na])rednih gla- sov. SLS jo same so v litijskem okraju. Proces proti vidovdan- skim jniiakom. Sarajewka *Vecernja posfn« objavlja izpod percsa Mila Borojevim sledeče gnmmtvosh is proewn proti sarajev- skirn alcntatorjem, vapisane po ver- nem izkazn nekega sagovomika in po xleuofjraidiih sapiskih. * * * Tisina in grolmi mir — v katerem se čuti neka jezljiva moc — se razpro- stirata po hodnikib sodisča, ki vodijo od zaporov do scdne dvorane in v ka- terih stoje liki nimnije na obeli straneh navzdolz, v razdalji vsakih treb kora- kov brezzavestne, clovek bi rekel brez- /ivljenske figure avstrijskih vojakov. Nacnkrat se začuje surov »Auf!«, škripanjo kijučavnio in tečajev in na vratib se pojavijo Vidovdanski atenta- torji. l'klenjena v vezeli in okovib, po- vezana medsebojno / verigami, z vseh' strani obkrozena od vojakov stopa ne- mo skupina teh inladenicev. Samo žvenkljanje vorig moti mrtvo tišino. Prvi je bil zaslišan Cabrinovic, a za njim Gavrilo Princip. On stopa v d voran o smelo in ener- gieno. Niti najmanj ni razburjen, sme- lo zvQ na sodniko, toda brez poze, brez kaksnega. povzdigovanja. Na predsed- nikova vprašanja odgovarja: •>Kaj naj Vain pripovedujem? ^ ^ö, kar sem Vam mogel povodati, sem žo povedal. Vom, kaj ine caka. Ne born ^am odgovarjal, da Vi in tudi jaz ne gubimo easa in ne ponavljamo teh stvari, ki so skoroda banalne.« Predsednik senata Curinaldi po- skuša na.vsc mogoce načine, da bi pri- čel Princip govorit.i. Koneno on pri- stane. •Ali Vam je žal, da ste ubili Nj. Vis., prejasnega hivšega prestolona- slednika Ferdinanda in njegovo so- progo?« * »Ne! Nikakor mi ni žal. A zakaj tudi? Vi, gospodje, ki ste večinoma Hr- ohranila svoju pozieije, povsod drugod pa je nazadovala. Mnogo klerikalnih obt-in je proslo sedaj v napredne roke. Klerikalni glasovi so padli skoraj za polovico, napredni pa narasli za 100 odstotkov. BE001UJSKI LISTI se bavijo z nedeljskimi obeinskimi volitvami v Slo- veniji in priliajajo ilo zakljucka, da so klerikalci od zadnjih volitev znatno na- zadovali in da se jo njihov položaj sjjlošno poslabšal. SPOHAZÜM ZA OBUINSKE VO- LITVE V PTU.1U. V torek zvečer je bil za. občinske volitve v Ptuju dosežen sporaziun mod vsomi «tirimi slovenski- nii strankami (demokrati, radikali, na- rodnimi socijalJKSti in Slovensko ljud- sko stranko). Ta blök ho nastopil skup- no in z enotnim koniunalnim progra- mom. Ta vest jo izzva.la v vseb narod- nih krogih >:ivahno edobravanje. JüGOSLOVANSKI KONZULAT NA 1VEK1. T^.eški Jugoslovani so se obrnili na zun. tninistra dr. Ninčica z vlogo, v kateri energiciio zabtevajo ustanovitev jugoslovanskega konzula- ta na Reki, ki je v interesu na.ših ta- mošnjih Jugoslovanov in našo države. Zanimivo je. da je bil kraljevi ukaz o !istanovitvi tega koimilata že v aprilu 1. 1. objavljen v L'radnein listn, a je CENJ. NAIWCNIKE s tem zad- ujic opozarjarno, da poravnajo zaosta- lo naročnino in poleg fegn vsaj še zne- sek za j-ulij, ker bodemo drugače list 10. f. m. vsaliemu brezpogojno mtavili. UPRAV A. KREDIT ZA PREKMURSKO ŽE- LEZNICO. Na interveneijo ministra n. r. dr. Žerjava v imenu slovenske de- mokratske organizacjji« je minister sa- obračaja g. Sv. Fopovic te dni zopet dal na razpolago 5 milijonov dinar.jev za nadaljevanje gradnje želcznice Murska vSobota—Ormoz. S tem j« dano jam- stvo, da bo železnica vsaj od Ormoža do Ljutoinora že jeseni dogotovljena. IMilüISKAVA 0 TRKÜVELJSKIH 1K)GO])KIH. V pondeljek se je vrnil v Beograd inspektor notranjega ministr- stva Kosta Jovanovič. ki je vodil v Tr- bovljah preiskavo /aradi komunistič- nega napada. Njegovo poročilo jasno dokazuje, da je spopad pripravila moc- na teroristiena organizaeija koniuni- stov, ki je napadla sprevod Orjune. Po- roC'ilo nadaljo omenja. da leži volika krivda pri lokalnih obJastih, zlasti pri vodstvu orožništva, ki ni preprečilo vatje, Heda} še no razumete, kaj sem storil. Toda pomnite. da tega nisem «toril samo zato, da riapoci osvobojenje Srbov. — Oh, no! Mono je vodila jaeja, vecja, silnejša ideja- ideja Jiigosloven- slval — Vi je ne razumete, prišel pa bo cas, ko jo bodete razumeli.« Nato je bil zasliŠGvnn. cele štiri ure. Vsi prisotni so se čiidili njegovi zelezui doslednosti. Pod ntisoin njegove visoke moraine cenzure odgovarja jo vsi obtozenci na vprasanje predsedni- ka, ali jim je žal, da. so ubili Ferdinan- da in Zofijo — s smelim: *Ne«. Po zaslisanju je sedel Gavrilo Princip mirno, prekrizanih rok in jas- nega obraza. Samo kadai jo postal po- tek razprave zaniiniv, je dvignil glavo in se ozrl s svojim vedrim pogledom na senat, drzavnega pravdnika in zago- vornike. Kadar so v avstrijskem duhu go- vorili ali iz])rasevali nekateri današnji sarajevski odvetniki, ki se sedaj kažejo po nepotrebnem kot patrijote, jim je Curiška borza v sredo 2. juiija. Zagreb: 6*55 imenovanje konzularnilj nradnikov kljub temu izostalo. KONFERENCA AI.ALE AATAN- Tl1] se ne bo bavila z besarabskim vpra- san jem, ker smatra rumunska vlada to vprašanje za reseno. NEM^Jvl ODOOVOR na medza- vezniško noto, ki sprejema vse zavez- niske predloce brez ugovora, je napra- vil v Franciji ngoden utis. Francija uposteva težkoče JSemcijo, vendar pa so pojavlja naziranje, da bo reparaeij- ski problem morda y.Q v nekaj tednih končnoveljavno rešen. IT ALU AN SKA OPOZICIJA ni zadovoljna. s samo rekonstrukeijo vla- do, ki nikakor ni izpremenila položaja, radi katerega je opozieija sklenila za- pustiti parlainonl. G1BRALTAK ZA MAROKO? Iz Rareolone poročajo, dd je predsednik Prjmo de Rivera prejel od Macdonal- da načelno zagotovilo. da je Anglijn pripravljona priOcti razgovore o vprk- sanju i/mene angleškoga Gibraltarja za span ski Maroko. Dnevne vesli. spopada, dasi je bilo to povsem nio- goce. NOVI REKTOR LJUBLJANSKE UNIVEKZE. Za studijsko leto 1924- 1925, t. j. od l. oktobra 1924 do 1. okto- bra 1925, je bil izvoljen za rektorja ljubijansko univerze g. dr. Karel Tfin- ferlechner, redni proi'esor t(»hniške la- kultcto, za nrorektorja pa sedanji rek- tor g. dr. Frau Kidric. MEDICINSKA RAZSTAVA V ZAGREBU. V oktobru t. 1. se priredi j)ovodom jiroslave 50-letnico Zbora zdravnikov Hrvatske, Slavonije in Medjimurja ter kongresa Jugoslovon- skega zdravniskega društva medicin- ska razstava v Zagrebu. Zdravstveni in medicinski zavodi, kopališča itd., nadalje industrije, tvrdke in zastopni- vstva farmacovlskih proparatov itd., za- ložniki znanstvene in popularne do- mače medicinske literature starejšega in novejsega dattima, kakor tndi vsi interesenti, ki bi hoteli pri tej priliki razstaviti, se vabijo, da se prijavijo z označbo povrsine izlozbenega prostora in kaj nameravajo razstaviti, najkas- nojo do 1. juiija t. 1. Izložbenemu od- born Zbora zdravnikov (v roke g. dr. (iavriloPriucjp A'lJiu-al v obraz: r>Šuft! Špijon!« Sodni postopek in pledoje drzav- nega pravdnika in zagovornikov jo l)il končan. Senat so je dvignil, da odide na posvetovanje. V tem trenutku naglo vstane Cabrinovic in prosi za besedo. Predsednik Curinaldi mu je spočetka noce dati — a mu jo naposlod podeli: »Gospodje, Vi se bodete sedaj po- jnaknili v sosedno sobo, da se posvetu- jete in izrečete svojo poslednjo besedo. Ah ste razumeli vzrok, čemu smo to s tor ill? Ovomim! Po našem mišljenju z ido.inega stalisca nismo krivi. Co se pa postavimo na drugo stališče, smo krivi — ubojice vsmo. Gospodje, mi smo kmečki in delav- ski otroci. Odrasli smo v mizeriji, v be- di. Mod nami je dosti sirot. Mi vsi raz- umoino, kaj jo to, biti sirota. Zato so mi nikakor nismo labko odločili za ta ko- rak, ki smo ga storili. Bilo je hi kole- banja in borbe . . . Ne mislite, gospod- Stran 2. »NOVA DOB A« &-v. 75. Pravo crwruvniin1 «no khteii1 .SbHlUlTUVU z znamko JIMM je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime .Schicht1 in na znarrko .IbIbiT. Sdildii Vladimira Cepulica) v Zagrebu, Ku- kovičeva 32, pritlicnc (Dispanzer), kjer se dobe tudi vse podrobne infor- macije. Uradne ure so v pondeljek, če- trtck in potek od 8. do 9. ure dopoldne v Kukovičevi ulici 32. Posebno se na- glasa, da ima razstava namen, da po- kažo razvoj zdravstva in medicine v zadnjih 50 let ill pri nas. ŽlftNA ZVEZA Z ITALIJO. Po porocijih i/> Piima jc poglavje trgovin- skili konvoncij med Italijo in Jugosla- vijo, ki govori o žičnih zvezah med obe- ma državama, že v vseli podrobnostih izdelano. Jz Zagreba oz. Beograda l)o sla brzojavna zveza v Reko. Kabel Pulj-Šibenik se bo dvignil in uporabil CENJ. D0P1SNJKI IN SOTRUD- NIKI se prosijo, da potfjejo oz. prine- sejo svoja porocila, dopise iid. ob dneh, ko izhaja »Nova Doha* (pondeljek, sreda, pelek) NAJKASNEJE DO 9. LIRE DOJ'OLTJNE v vri-dnisivo, her se nctto radi ichnivnega ttela redakcija brezpoyojno zaldjnci.. — Urednislvo. REDNI SESTANK1 JDS ZA ME- STO CELJE se vrše vsako sredo ob pol 0. uri zvečer v rudeci sobi Narod- nega doma. OBOlNA OKOLICA CELJE. »Slo- venes,« je zadovoljcn z izidom župaii- skih volitev v naši okoliški občini in pravi z ozirom na zvczo z nemškutarji, da ima vsaka stranka pravico sodelo- vati v občinskem svetu. Prav gotovo jo res tako, da jma pravico Sloven ska. ljudska stranka sodelovati z gosp. Pe- tschuchom in .sklepati ž njim dogovo- re. Narodni Slovenci pa smo mnenja, da je tako počet.je za nas sramotno in brezčastno. Ko se je nekdaj v dobi Ja- bornegg-Ambroschitsch bil težak boj za sloven.sko posest naše okoliške občinc, tedaj so izdajice nasega rodu in slo- venskega maternega jezika bodile v ob- jemu s celjskimi Nemei — in te izda- jice danos postavlja v občinsko stare- šinstvo slovenske obcine stranka, ki no- si ime Slovenska ljud.ska stranka. In to je madež in sramola, ki je vse izvi- janje ne izbriše, to narodnim možem ne dopušča, da sodelujejo in nosijo so- odgovornost za tako sramotno ponižu- joce izdajslvo, ki so ga zakrivili ljudje v svoji slepi strasti. Narodno Celje je tudi letos ob volitvah stalo ob strani slovenskim okolieanom zvesto kot nek- daj, klcrikalna celjska politična sku- pina pa je povzroeila nad slovensko okolico neodpusten čin sramotnega iz- dajstva in ponižanja. Takili činov so zmožni lc ljudje, ki nimajo cuta narod- nosti in ne vedo, kaj nam je bilo Celje in Celjska ckolica in y svoji protidr- žavni zagrizenosti in stremljenju po razkrajanju nocojo znati, kaj pomeni je sodniki, da niso tudi nas pretresle besede g. Potioreka, ko je opisoval onl trenutek, ko je Perdinandu udarila kri iz ust in nosa in je v trenutku, ko se je boril z življenjem in smrtjo, ko mu je hitela edina misel k otrokom, ki posta- nejo sirote, vzkliknil: »Sophie, stirb nicht, bleib für unsere Kinder leben- dig!« Gospodje sodniki, prosite to deco, da nam oprosti, kar smo storili. Mi se zavedamo boli, ki izsili solze in moci njihove svilene Mazine za roditelji.« Senat so te Cabrinoviceve besede pretresle. V tem naglo vstane Princip: »Gospodje, Cabrinovic je govoril samo v svojem iraenu, a ne tudi v mo- jem. On je napačno rabil »mi«, moral bi govoriti samo za sebe in v ednini — ker on lahko govori samo v svojem imenu.« Kolika železna doslednost v mla- deniču devetnajstili let! Dosledno od prvega svojega ^ne« — je on postopal do zadnjoga trenutka, zavedajoč se ve- za podmorsko zvczo med Splitom in ne- ko italijansko trgovskc luko, ki se ni dolocena. Telefonske zveze se bodo ustvarile med Trstoin, Gorico, Vidmom na italijanski in Beogradom, Zagre- bom, Ljubljano na jugoslovanski stra- ni. Poleg tega je predvidena direktna telefonska zveza Milfin-.lugoslavija. Za telefonske pogovore (časovna enota: ^ minute) se dolocajo sledece cene v zlatih frankili: 1 ist-Ljubljana 1.50, Trst-Zagreb 2.2(;. Trst (Gorica)-Beo- grad3.—. ¦ ¦¦'¦&.!<**$ NOV1 AMERIŠKI PRISELJE- NLŠKI ZAKON je gin.soin proklama- cijo predsednika Coolidgoja stopil v ve- ljtivo. za nas \se nacijonalno la važna točka ob Savinji tudi daucs in v prihodnje. SE8TANEK NARODNO - NA- PREDNin VOLILCEV V CELJSKI OKOLICl se viši v četrtek, dne 3. juli- 7« ob 20. uri (.8. uri zvečer) v gostilni g. Joško Božiča na Bregu. Vabimo vst- zavedne narodno-napredne volilce, da se sestanka, na katerem se bodo obrav- navala v.izna vprasanja, sigurno in v cimveejem stevilu udeleže. — Tajni- stvo Gospodarske slrpaike. DEUTSCHES HAUS V CELJIL Dolgolrajna pravda ])J'oti fiktivni in nemoralni kupeiji, s kojo so si nepo- stavno prilastili posamezni celj.skj ISTemci in j'enegati »Deutsches Baus« v Clelju, je, kakor doznavamo, pri sep- toinviralntnn sodisču v Zagrebu konč- novi'ljavno zakljiu'en». Fiktivni nem- ski kupei so izgubili laslninsko pravi- co. To stiriletno politično pravdo je vo- dil g. Ivan Prekoršek kot sekvester (Ij'iistva »¦¦Deul.sclU'S JTaus<- v Celju in pozneje kot kurator i'azpuscenega dru- štva, zastopan po g dr. Vekoslavu Ku- koveu. NA. DRŽ, REALNI GIMNAZUI V CELJU je bilo koncem šolskega leta 281 ueeneev, med temi 29 učenk. Po- leg oserii temeljnih razredov sta obsto- jali se dve paralelki k prvemu in dru- gemu razredu. Uctui up]>eh je zelo po- voljen. Odliko ima 21 učencev in 5 ucenk (9.4 odsC prvi red 153 učen- cev in IG ucenk (fiO odst.), ponavljalni izpit dela o2 učencev in 5 učenk (20 odst.), nesposobnih za vstop v višji raz- red je 25 ueeneev in 2 učenki (9.6 od- stotkov)s neredovana sta 1 učenec in i učenka- (1 oüs-O Primeroma največ jih je padlo v prvem razredu (16 od- stotkov), ki pa štejf s sporednico 82 učencev. Število ueeneev v posameznih razredih je sledeče (v oklepajih dekli- ce): I. a 40 (10) ueeneev, I. b 42. II. a 27 (5), II. b 27, I1T. 38 (2), IV. 34 ((5), V. 26 (4), VI. 21 (1), VII. 16 (1), VIII. 10; skupaj torej 281 (29). Napredek v posameznih razredih: Odlika: I. a 3 like ideje Jugo^lovvnskega Osvoboje- nja, za katero je dal tudi svoje mlado zivljenje. fflostuo mesfnega gledaliSca Ce- lje: Homo. mostoo Esr. narodnega gledaiišlSa Ljubljana S; Z [Z: D). Sodnik gosp. inspektor Negovetic. Publike na igrišču 500. zastonjkarjev zunaj igrišča 400. Po obicajnüi nagovorih in po- zdravih odžvižga sodnik. Gdč. Pavlin- čeva da početni udarec in bitka priene. Dasi je bitka v prvi polovici popolno- ma otvorjena, zabeleži celjsko moštvo v svojo korist dva goala, ki gresta na rovaš Ijubljanske obrambe. K temu uspehu pripomore s svojimi centri levo krilo. Oba goala zabije srednji napa- dalec. V celoti se vidi, da je ljubljansko (2), I. b (2). IT. a 3 (!), ll.bl.III. 5, IV. 3 (\), V. % VI. 3 (1). VJI. (2), VI11.. :2; skupaj 26 (5). Izdelalo: I. a 22 (5), I, b 2$, 11. o, 16 (3), 11. b 17, III. 26 (1). IV. 23 (5), V. 14 (2), VI. 10, VII. 8, V11T. 5: skupaj 169 (16). Ponavljalni izpit: 1. a 6 (1), I. b 4, 11. a 5, II. b 7. III. 0 (.1), IV. 5, V. 10 (2), VI. 0, VII. 5 (1). VIII. 3; skupaj 57 (5). Niso izdeiali: I. a 8 (1), I. b 8, II. a 3 (1), II. b 2, III. 1, IV. 2, V. —, VI. 2, VII. 1, VIII. —; skupaj 27 (2). Neizprasani: I. a J (i), IV. 1; skupaj 2 (.1). Na, zavodu je poučevalo 18 pro- fesorjev z ravnateljom vred. Šolsko le- to se je zakljueilo z Vidovdansko pro- slavo dne 28. t. m. Vpisovanje novih ueeneev se je vršilo 30. junija in se po- novi 30. avgnsta. Z ODJJ.KO so dovršili svoj razred sled.eei učenci (ucenke) drž. realne gimnazije v Celju: I. a: Mastnak Mar- tin, Prekorsek Alentica. Kadic Nada. I. b- Marek Ivan, Vehove Friderik. II. a: Armič Bogomir, Marek Evgen. Stegu Jožiea. II. b: Možina Ivan. III.: I3račko Zlatko, Dobovišek Karl, Hönig- Jiiann Avgust, Hönigmann Ivan, Ško- berne Bogomil. IV.. Dobovišek Adolf, Druskovič Ljudmila, Vuletin Vladimir. V.: Lavrencič Boris, Stegu Milan. VI.: Berdnik Josip, Exel Silva, Vuletin Ivan. VIL: Černej IJožidar, Fischer Alfred. VIII.: Kocniür Ivan, Lukman Branko. DUZ UVONAZREDNA TRGOV- SKA SOLA V CELJU je zakljucila sol- sko leto 1923/24 dne 28. junija. Po inaši so se zbrali gojenci in gojenke z učitcljstvom v .šolski lelovadnici, kjer Mi jo vršila proslüva Yidovega. dne. Ravnatelj g. .brau Mariiu-ek je v dalj- HCiii govoru ])o\'darjal poinon tega na- rodnega prazirka, spominjajoč se Vi- dovdanskih junako\ in naše narodne dinastijc. Nato so sledile deklamacije, šolski pevski zljor pa je odpel narodno himno. — V ininulem šolskem letu je imel zavod 2 deska in 3 dekliške letni- ke, ki so steli skupaj ob koncu šolske- ga leta 168 gojencev in sicor 65 dečkov in 103 deklice. Po narodnosti je bilo 160 Slovencev, 4 Srbohrvati, 1 sieh in 3 Nemci. — Učni uspeh je bil izredno ugoden in ,)e dosoglo prvi red 49 gojen- cev (z odliko 0; in 8s. gojenk (z odliko 13), skupno 8u%. Ponavljalni izpit ima 8 gojencev in 16 gojenk, padlo je 8 go- jencev (eden tretji red) in 2 gojenki. Zavod zapušca 25 absolventov in 30 absolventin j. POSMXILNI VEÖER ABSOL- VENTOV DRŽ. TRG. SOLE V CELJU. Absolvent je tuk. trg. sole so priredili z dovoljenjem ravnateljstva na predve- cer Vidovega dne lepo uspelo poslovil- no veselico. Spored prireditve je bil kaj raznovrsten in tudi kvalitativno zado- voljiv. Prijefcno so iznenadile obeinetvo zlasli pevske točke pod vodstvom gosp. prof. Finka. (Podrobnejša ocena na mostvo tehnieno boljse in bolje vigra- no, vendar ne morejo Ljubljančani ob žilavi obrambi Celja doseci nobenega pozit.ivnega rezultata. Z 2 : 0 za Celje konca prva polovica. V drugi polovici priene ljubljan- sko moštvo, ojaceno z novo moejo, ve- hementno napadati, toda obramba Ce- lja stoji na meslu. Zlasti se odlikuje s svojimi o.svobodilnimi streli celjski des- ni branilec — od publike zvan »tank« — in pa vratar, ki reši par nevarnih" situacij s tc-m. da se energično vrže na žogo, kar se mu izvrstno posreči. Ljubljancanom pride na pomoč sodnik in diktira neopravičeno enajst- metrovko, da vsaj s tem reši cast ljub- ljanskega mostva. Vratar sicer ubrani strel, vondar zagresita celjska branilca napako s tern, da predčasno posežcta vmes. Enajstmetrovka se ponovi — in Ljubljaneani zabeležijo prvi goal. Celjska obramba pride malo iz koncepta, postane nervozna, in kmalu Ljubljancani izenaeijo. Igra stoji drugem meslu.) Priznanjc je treba iz- reči tudi balelu. ki je za Celje prava redkost, llgajal je zlasti solo gdč. Ko- vaeeve. Tudi deklamacije so bile dobre, le da je pesein »V pepelnični noči« za- vela obeinstvo rd'H v neko »pepelnično« razpoložen.ie . . . IjoIj na mestu je bi- la golovo druga ; Jugoslovenski omla- dinac«. katera je ])i:bliko kar elektri- zirala. Najvažnejsa točka sporeda je bil posiovilni in obonera zalivalni govor absolvent;'. M. Plevnika, ki ga v celoti priobt'iino priliodnjic — I)a niso bile pavze predolgoca.sne, je skrbel orkester Bratstva«, ki pa je imol proti jutru dvojuo idogo: na eni strani skrbeti za dobro razpoloženjo v dvorani pri mi- zah, na drugi strani pa streci onim, katere so strasno »pete srbelo«. — Tudi slavni footbalisti, ki so se pred nekaj urami ljuto borili na Glaziji, so se kar naenkrat izpreinenili v pevce — in, l:ogme. da so na tem poljn imeli. več rec-e; obeinstvo jim je navdušeno plo- skalo in jih obsipavalo s evetjem. — Samoobsebi uinevno je. da ni manjkalo do!)!"e kapljice, s katero naj bi gasili — ^eveda žejo. Cenjene dame iz trgovskih in netrgovskih krogov so pridno stre- gle z bogato založonim bifejem. Tako je bilo vsakemu ]iosamezniku z nečem usirozeno, da je lahko vsakdo prišel na svoj i-acun. Spion je vladalo zelo ži- vahno in animirano razpoloženje med dijastvom, kakor tudi med ostalim ob- c-instvom, kar je ])a brez dvoma tudi zasluga. šaljive poste. ki je izborno funkcijonirala. Marsikomu, gotovo pa absolventom oz. absolventkam, bo ta večer ostal v trajnem spominu. DRŽ. DVORAZREDNA TRG0V- SKA SOLA V CELJU je, kakor običaj- jio, tudi letos priredila svoj absolvent- ski večer, ki postaja radi pestrosti in mienosti programa od leta do leta bolj priljubljen. Zlasti se je odlikoval rae- san zbor, ki je dokazal, da se petje pod vodstvom g. prof. K. l^inka na tem za- vodu goji z veliko ljubeznijo in razume- vanjem. Zbor okrog 50 pevcev in pevk je pel v celem 9, po večini ne pretežkih. skladb, in sicer na pamet. Dve od teh so bile najzanunive.iše: Osterčeva har- lnonizacija naroclno »Born sei na pla- nince« in Spoljarjeva: :.Oj, Kupina!« Prva se je kot razmeroma najtežja pe- sem vendar navzlic temu popolnoma uveljavila. Dobro zveni zlasti has v tej skladbi, ki za])usca uti.s neprestanega zvonen.ja. Seveda je harmonizaeija, kot smo pvi Ostercu vajeni, bogata — sko- raj prebogata za priprosto, intimno melodijo. Druga, »Spoljarjeva, nas prl- svaja s svojo pristno, tipieno hrvatsko noto. Uvodoma se je zapela z zanosom /nana Premrlova: »Zdravica«, nato pa dve narodni v priprosli Schwabovi. hannonizaeiji: »Škrjanček poje, žvr- goli-; in x-Kukovca«. izmed ostalih je bila kar najvestnejše izvajana Vilhar- jeva: »Proljetni zvuei«. Vse vrline tega šolskega zbora, cistost intonaeije, ob- čutljiva dinamika in dobra agogika so prišle do popolne veljave. tako da je zborovodja lahko vesel lepega uspeha in priznanja, ki ga je bil deležen ta ve- cer. Upamo, da ne bo ostalo samo pri tem enkratnem uspehu, ampak da bodo dijaki in dijakinje ponesli to svojo lju- bozen do petja t\:di v zivljenje in se se v nada 1 je udejstvovali kot pevci v pev- ski h zborih. C. P. DEKLIŠKA OSNOVNA IN MEŠ- ÖANSKA SOLA SOLSKIH SESTER V ČELJU. V šolskcm letu 1923/24 je 2 : 2. Celje se priene polagoma otresati svoje zaspanosti in preide v napad.^ Kmalu zabeleži po srednjem napadal- cu tretji goal. Nekaj minut kasneje centrira desno krilo pred goal in levo krilo Celja pošlje, tik mimo droga, za vratar ja neubranljivo žogo v goal- Pro- ti koncu se požene desno krilo Celja se enkrat pred nasprolna vrata, centrira, in ]Dri tem se znajdo, najbrž 'Pomoto- ma* — vsaj rniSjjeno ni bilo tako — žoga zopet v ljubljanskem goalu. Konč- no stanje 5 : 2 za Celje. [Jsoda Ljubljana je s tem zapeča- tena. Dasi boljse mostvo, ni bilo pra- vilno razvrščeno. Najboljše moči so bile v napadu, ozadjc pa oslabljeno, kar je povzroeilo njihov poraz. Nasprotno so se pri Celju vloge povsem pravilno razdelile. Najboljsi je bil srednji krilec Celja (edini, ki je bil še pred dvema nieseccma aktivni clan Sportnega kluba). Tudi ostali so storili v polni meri svojo dolžnost. Štev. 75. »NOVA DOB A« Stran 3. bilo na osnovni soli ('• razredov z dve- ma vzporednieama. Šolo je obiskovalo 596 učenk. Nekatere štirinajstletne so tekora leta izstopile, druge se preselile, tako da je konrem šolskega leta ostalo na išoli 558 učenk. Od teh je napredo- valo 480 učenk, zaostalo pa 78. V otro- ški vrtee so je tprejelo tekom leta 71 otrok. Koncem wol. lela je vrtec obisko- valo 46 otrok. Na trjrazredni meščan- ski žoli jo bilo koncem šolskega leta 130 učenk. ()d teh jc naprodovalo 112 ncenk, ponavljalni izpit jih ima 11, ne- sposobno so 4, norazredovane 3 učen- ke. Vpisovanje novih učenk na osnovni in mesčanski soli se vrši dne 1. sep- tembra. CIRIL-METODOV KRES. Kakor smo že poroeali, prižgeta celjska mo- ska in zenska podružnicci CMD, kakor vsako leto, na prodvečer dneva slovan- skih blagovestnikov sv. Ciriia in Meto- 'la v petek, dne A. julija cb 20. uri na Starem grndu-kres. Sodcldjota Celjsko pevsko društvo in železničarska godba. Pričakovali je, da so bo narodno ob- cinstvo tudi lotos v lepem številu ude- ležilo to nroslave. CEUSKO PEVSKC BRUŠTVO vabi ves moški zbor k sestanku in pev- ski va.ji, ki so vrši v četrtek, 3. i. m. v mali dvorani Narodnega doma. Udo- ležba polnoštevilna! TATVJNA SLADKORJA. Dne 30. junija jo zupazila ce-ljska policija v bli- žini poslovnega lokala Nabavljalne zu- druge javnih namoščencev v Celju ne- ko žonsko in ot.roka, ki sta. nosila vočji zavoj in se pri teni sumljivo ozirala naokrog. Stražniku, ki ju je nstavil in našel v zavoju večjo količino sladkor- ia, nist.i hotela povedati. odkod imata blaso. Pri nadaljnjcm poizvcdovanju je l>il aretiran Jakob Kranjo, ki jo bil za- poslen pri omonjem zadrugi kot težak. Ta je svoje dojanje priznal, izgovar.if.il pa se je s torn, da jo ukradel sladkor v prodajalni v sili, ker so bile vse njego- ve prošnje za povi.šanjp place broz- uspcšne. Osumljen je. d«i jc kradel že dalje casa. (iddali so ga v preiskovalno ¦zapore celj. okrožncga sodišča. CISKARNA V 1). V CELJU. Red- ni letni občni zbor Cinkarne se je vršil 28. junij?) t. 1. v družbenih proslorih. Po izrrpnom poslovncrn pororilu, ki ga je podal lavnr.telj jj. Baoblor, so bili občnemu zboru prodlozeni računski za- Idjucki in bilanoa, rtakar je bil uprav- nemu svotu sogla.sno izrcčen absoluto- rij. V npravni &vet so bili na novo iz- vol.ieni gg.: dr. Frnn Novak, odvetnik v Ljubljani. Vojko Arko, lekarnar v Celjn in ITano Ogorevc, ravnatelj Sla- venskc banke v Celju. Predsednikom družhe jo bil zopct izvoljen g. Avgust Praprotnik. podpredsodnik Slavensko banko v Zaprebu, vodstvo podjetja pa ostane še nadalje v rokah dosedanjega ravnatelja g. B. Racblerja. PROSTOVOLJNO (lASILNO DRU- STVO V GABERJU blagoslavlja dno 3. avffusia .1924 svoj nanovo nrejcni gasilski doin, kakor tudi gasilsko orod- je in svojo novo dvuštveno zastavo. Pri tej priliki se vrvši velika Ijudska veseli- ca. spojena z bogalo lombolo. Drustva ponavlja svojo ])rošnjo, da se na isti dan, osobito v bližini, ne prirojajo ni- kaksne vaselire, nasprotno naj se ta nastop v polnera številu podpira, ker se bodemo dragovolje vsem tov. dru- ^tvom zahvalili s tern, da jili počastimo pri njihovih slavnostih. — Odbor. SOKOLSKEMU DRUŠTVU V CE- LJl; jo izroc.il brat S. znosok Din 50.—, h? wL°SrAXUANJE BRZ0JAVK. Prcbivalci iz Lisc se pritožujojo, da se kljub storjomm korakom 5o vedno vrši neredno in zelo zakasnplo dostavljanjc brzojavk. Poštnemu ravnateljstvu pri- poročamo. da napravi v torn oziru red. Cfril-Metodova podružnica za Gaberje in okolico priredi dne 6. ju- lija 1924 vfiselico v proslavo praznika narodnih svetnikov sv. Ciriia in Meto- da. Veselica se vrši v gostilni Karlovšek na Lavi. Začetek ob 3. uri pop. Vabijo se vsi narodno zavedni meščani in okoličani, da se veselice udeleže in polože mal dar domu na oltar. KRETANJE NALEZLJIVIH B0- LEZNI v mesln Celju od 22. do 29. 'junija l. l. ŠkrMhika- Ostalo 7, ozdra- vil 1, ostalo v oskrbi 0. Parntyphus: na novo obolel 1, ostal v oskrbi 1. PASJf KATASTER ZA MEST0 CELJij. (Razglas.) V svrho popisa })sov x niestii (^cJju, ki se rabi za se- stavitev pasjega katastra, se pozivajo posestniki psov, da jili privedejo v ča- su od 4. julija do vldjmno 12. julija med 2. in 4. uro po:). v sobo «/. 2. me- xtiieya niayisi (da. Proti strankam, ki se temu poziv« \" zgoraj navedenein rokn ne bodo odzvalo, bo postopal pod- pisani mestni rnagistrat po min. nar. z dno 30. septembra 3 857, drž. zak. št. 198., in jih kaznoval 7 obcntnimi globa- mi. — Mestni magistrat celj ski, dne 27. junija 1924. — Žnpnn: dr. Hrašo- vec s. r. VEJJKA YRTNA VESELICA se vrši v nedeljo, (5. t. m. na vrtu gostilne Špajzer na Lavi. Pričetek ob 3. uri po- poldne. A:Kam ^reš ®mj&t&l$ zv«- 2ei* v Ceflju? B.: Kam, pa se ww/'azas; ecu mo v k^vapno jrO^Xrak" v PreSernovi ulici 17, h koncertučeftkega UBfnetrašškega «Jirkest^i». Po celem mestu se go- vori, da se v „Cenifr'aSu" najj- bofjč-e zabavaš pri izvrstni vinski kapljici ter pri krasnih zvokih glasbe. Chambre separče! Velika izbira raz- ličnih časopisov in revij. Za obilen obisk se priporoča JANKO VUČAK, kavarnar. 1—1 Arjavas. Gasilno društvo v Arji- vasi priredi v nedeljo, 6. julija, svečano proslavo svoje 20 letnice, spojeno z veselico. Ob tej priliki se podelijo di- plome ustanovitelju ter načelniku in podnačelniku, ki sta iani slavila dvaj- setletnico svojega delovanja. Slovenjgradec. V tukajfinjem tevtonskem gozdu je zašumelo. Bliža- joče občinske volitve ne dajo mirno spati raznimGermanorn in Oermaničem, katerih predniki so seveda pasli koze na Pohorju. Ti ljudje so se predrznili in postavili »nevtialno« gospodarsko listo, kjer so pokazali barvo do sedaj še precej previdni, a tern zagrizenejži tiemškutarji. Vodja vse te lepe družbe je veliki German Schuller, lcateri živi pa le od slovenske^a denarja ; kajti če bi njegovo gostilno posečali le Nomci, bi jo pač moral kmalu zapreti. Eden glavnih je tudi tukajSnji svečar Günther. Njegova stalna fraza je : »Wir Deutsche von drüben.« Nerazumljivo je, kako se je mogel še vedno obdržati kot pred- secinik kmetijske podružnice, podpred- sednik okr. zastopa itd. Kot odloc'ujoc" faktor v okr. zastopu baje nalašč noče dati popravljati cest, samo da potem lahko govori : »Vidite, kako je bilo prej, ko smo bili pod Avstrijo, a kako je sedaj v Jugoslaviji.< Dela se klerikalca, a je najzagrizenejši nemškutar. Njegov sin je optiral za Avstrijo ter je odvet- niški koncipijent v Velikovcu. Če bi se na§a duhovščina zavedala izreka »Svoji k svojim«, bi bilo Güntherju že davno odklenkalo ter bi bil kmalu po prevratu moral oditi, kamor ga s tako silo srce vleče. Je še cela vrsta drugih obrtnikov, ki so šele sedaj pokazali svojo pravo barvo. Mi smo zadovoljni, vemo sedaj natančno, pri čem da smo. Greben, ki jim je sedaj tako hitro zra- stel, jim bomo že pristrigli. SLOVEN JGRAIjEC. (Gostovanje članov Jjubljanskrga narodnega Ql&r dalitiča.) Pod vodstvom gospe Polonl- ce Juvanovo in v innetniški režiji go- spoda Milana Skrbinska se je ustavila skupina ljubljanskib igralcev tudi pri nas v Slovenjgradcu, kjer smo jib z ozirom na veliki. »loves, ki so si ga s svojimi vzornimi prcdstavami že pri- dobili na tem gostovanju, nestrpno pri- čakovali. In nismo se varali v svojem pričakovanju. Nudili so nam s pred- stavami »Vrag« in ;Tat« izvanreden umetniški užitek. Prisli so k nam po gostovanju v Celju. na Vranskem, v Kaplji in Kr.škem, vsi v cvetju, s ka- torim jib je tudi nase navduseno ob- činstvo obsulo. Obdržali bi jih bili naj- raje kar pri nas, da nastopijo še par- krat, a so morali žal po zacrtani'potl svojega kulturnega dcla naprej. Ob- ljubili pa so nam, da se vrnejo in pri- rede na veliki uarodni veselici, ki se vrši dne 13. julija t. 1. pod Druskovi- čevim kozolcem, predstavo. Igrali bo- do veseloigro ^V Ljubljano jo dajmo!«, ki so jo, kakor nam poročajo, uprizo- rili to dni z velikhn nspehom tudi v Kogaski Slatini. i^o predstavi se bo i-azvila prosta zabava, nied katero bo- do nastopili ljubljanski igralci z različ- niini rei'ilacijami, doklamacijami, ko- micnimi nastopi in petjem. ,ST. Jl'RIJ. Samesto venca na grob mnrlega kmot. Fvetuika g. Ivana Holiota so darovali Scntjurčani vsoto 278 Din za knjjžnico žentjurske osnov- no solo. S0K0LSK0 DRUSTVO V CELJU poziva colokupno eknstvo, da se polno- stovilno udoloži okrozi'.ega zleta v Ro- (jaicu dno 6. jnlija 1924, Je to prvi zlot JSokolstva v Rogatec, ki je v narodnem oziru eden najbolj zaostalih krajev. — ßratje in sestre! JUič.unamo s tem, da so zavodate volikanvkega pomena, ki ima ta zlet, vsled oo.sar trdno pričaku- jomo, da bodo (^Jjo voličastno zasto- pano. Odhod z jutranjim vlakom. Žu- !>a je prosila za posebni vlak. Ako la no bode dovoljen, jo skrMjeno za })o- trebno stevilo osobnih vozov in jö stor- jeno vse. da bode tudi zvočor za povra- tok zvcza najugodnojsa. ROKOLSKO DIWSTVO V CELJU so udelozi korporalivno župnega. zlota v St. Jurju ob juž. žel. dne 13. julija. Opozarjanio, da bodo obodi skupni. lo- ceno po drustvih. Scstre in brate po- zivaino, da odda jo denar za obod v zno- sku iJin 17.50 bratu JSaksidi najkasne- je do 0. julija t. 1. Obenem naj placajo tudi vozovnico za tja in nazaj, ki stane Dm 5.50., skupaj Din 23.—. S tem sn bratjc in sestre rešene skrbi za obed in no bode se jirn trcba prerivati pri biagajni, kjer bode na vsak način ve- lik naval. SOKOLSKKGA ZLETA V SARA- ,'JEVU so jo udcložilo T; do f) tisoč Soko- lov in okrog 30 tisoč oboinstva. Prisot- ni so bili zastopniki JSS, civ. oblasti, vojaštva, ("(OS i. dr. Izvrsila se je veli- oastna povorka, razvit.je prapora, ki ga je kralj poklonil sarajevski sokolski žu- pi, velika tolovadba in drugc svečano- sti. Zlot se jo razvil v veliko manifosta- nikov v odborili obrtnih nadaljevalnih sol. IV. Poroči- lo računskih preglodovalcev o zbornic- nih raciinskili zaldjuckih za leto 1923. V. Vpraišanjo gospodarskoga sveta. VI. Vprašanjo ustanovitve okrožnega ura- da za zavarovanjo dolavcev v maribor- ski oblasti. VTi. Prodlogi gg. zbornic- nih članov. J UGOSL'/V AS SKA AEROINDU- STRIJA. Kakor nam poročajo iz No- vega Sada, je oddala iPrva srbska in- dustrija za aeroplane /Ikarus« to dni tri lotala naši vojaski aerokomisiji. To je znamenje, da odgovarjajo v tem pod- jetju zgrajena letala, ki jih preizkuša naša vojska, vsem stavljonim zahte- \ain. MAS TOBAK NA RAZSTAVI V TIMBUHGIj. Jugoslov. monopolska uprava ]>o na razstavi v Timbugu (Ni- zozemska) razstavila domači toloak, da s tem propagira odličnc kakovost na- hih kadilskih proizvodov. SVET0VNI TRUST ZA TVORNI- CE VŽTGAL1C. >-Ech.c Warazawskie« priobeujo iz industrijskih krogov vest, da bo v kratkein podpisana pogodba, glasom katero poslanejo vse tvornico vžigalic v Poljski, kl »o zastopa no udruzonju, last nekega svotovnega. vži- galičnoga trusla, ki so vodi iz Švedske. Trust nanierava odkupiti surovine za izdelovanje vžigalic in tudi tvornice, ki ne spadajo k udruženju. Üdyocorni tm.dnik: Rado Pecnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celie, Ppoda se po nizki ceni dobro ohranjen, kompletni sokoiski kroj. Izve se v upravi »Nove dobe«. Knjigo vodja bilance zmoZen, išče primernega mesta za takoj ali pozneje. Na- slov v upravi lista. W/fr Svetovnoznani trboveljski prima H^H dobavi v poljubnih množinah iz tukajšnjega skla- w/^r dišča franko postaja Celje po najnižjikonkurenčni ceni pa.7?üe, cla (Sohlte vedao davno preizkur^i?! »Pravi : FKANCKOV : kavni pridatck« v zaboj- čkih in ne kako ponaredbo, — Na novi, rjavo-modro-beli etiketi sc po- sebno Jasno izražajo glavni zuaki, a to so: ime »Franck» in »kavni mlinček«. — »Pravi ;FRANCK: z mlinčkom« zboljšuje in pocenjuje vsako karo! Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 75. Telefon štev. 75 In 76 Podružnica Poštnf ček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke w Celju Delniška glavnica in rezcrve CGliiP&tSS V LjufofljSllii Delniška glavuica in rezerve Din 60,000.000— m * Din 60,000 000*— Ustanovljena leta 1900 Podx*užnLce Brežice, Črnomelj, Gorlca, «Kranz, MarJtoor, MeJfeovfic, Nova Sad, Piuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VäOge na, knjižice til ftekočt SKJJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račtan protl ugodnemu o tores to van jw 3*S#*S valut in dovoljuje vsaKovrsine KTCÜitC» JP*»odaJLi specke djc^sirsrrae x»abS5x»edbnLO lotoi^ije. Oivarja akredttlve tn izdaja kreditna plsma za tu- In inozemstvo. Striženje samo Din 51— v brivnici Kofitomaj, Prežerriova ul. 19. Pcstrežba izvrstna! Prepričajte se! Kontorisfiraja z dolgoletno prakso, samostojna knji- govodkinja, dobra računarka, verzirana v blagajniških poslih, korespondenci, mezdnih obračunih, sšče primernega tnesta za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Zane- sljiva pisarniška rnoč«. 2—1 Kuharica in natakasrica dobri, se sprejrceta v gostilni KAR- LOVŠEK, Lava št. 21. 2—2 kateri ima veselje do trgo- vine, s primerno šolsko izobrazbo in poštenih sta- rišev, se sprejme pri V. Pilih-u v Žalcu. 3-1 PFOstayoljna javna dFožba jamskega lesa, plohov in cSr"o< gov v Grajski vasi v Sav. dol. pri Juriju Medvedu (p. d. Jesenek), Marija Reka, napovedana za četrtek 10. julija 11., se pr Knpiin vsako množino brzoiuunih 10900 od 7 do 13 m dolgih, 14 do 22 cm na tankem koncu debelih, na vseh po- stajah Slovenije. Obvezne ponudbe fran- ko vagon proti promptnt dobavi na naslov: Korošec Dragotin, Rečica ob Paki. 3—2 1 3 0 M A 0 o u Ja moja ljuba gospa, tako je, kakor sem Vam že večkrat povedal, da ku- pite najboljše in najcenejše čevlje za damei gospode in otroke edino v ve- letrgovini R. STERMECKI, Celje, ker vsakdanje Čevlje izdeluje sam po do- mačih čevljarjih, fine pa dobavlja v ve- likih množinah iz najboljSih tu- in ino- zemskih tovarn. Trgovci engros cene. Pupilai»nowar»en in javnokorisfen denarni zavod oeljskega mesfa Mesina hranilnica celjska Ustanovljena leta 1864. — Pod trnjnim državnim aadzorstvonu \f lastn! palaoi pri kolodvopu. Vcl hranlHnlCial posll se !zvršn»e!o namulantneje, hltro tnioC- n4>. Ugotlrjo obrestovaaje. Pofaralla in näsvefiä brezplačuo. Vrednost rezervnih zakladov oad 3Lron 25.OOO.OOO*—. Za hranMno vioga jamži mesto Cislje * celim svojim premoženjem in z vsa svojo davčno močje.