tCfticUkču aTpravica GLASILO li O NUNI ST I C X E PARTIJK SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKEs Ob prijateljskem o-bisku maršala Tita in jugoslov. delegacije v Sofiji. Ljudska skupščina FLRJ je sprejela zakon o odnosih staršev in otrok ter več drugih važnih zakonov. V nedeljo bo primorsko ljudstvo volilo svoje najboljše predstavnike v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ in Ljudsko skupščino LRS. Naš delovni človek odobrava novo davčno politiko. Kultura. — Zunanja politika. — Fizkultura. — Dopisi. Leto VIII. - Št. 279 j Ljubljana, četrtek, 27. novembra 1947 I Izhaja vsak dan razen ob petkih | Mesečna naročnina Din 45._________I__________Cena »ir 2-— Ob prijateljskem obisku maršala Tita in jugoslovanske delegacije v Sofiji Za poglobitev neporušljivega bratskega sodelovanja Govor Georgija Dimitrova Sofija 26. novembra. (Tanjug.) Po pozdravu maršala Tita je spregovoril predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov, ki je dejal: »Tovariši in tovarišice! Srečni smo, da imamo v svoji sredi delegacijo naših bratskih narodov FLRJ s slavnim maršalom Titom na čelu (burni vzkliki »Hura!« in skandiranje: »Tito, Tito!«), voditeljem in inspiratorjem nove Jugoslavije, našega zvestega, iskrenega in dragega prijatelja. Tovariš Tito je po- Eolnoma pravilno pripomnil, da prihod ratske delegacije ni samo vrnitev obiska, ki ga je napravila letos naša delegacija Jugoslaviji. Obisk jugoslovanske delegacije ima dejansko mnogo večji in globlji pomen. Na Bledu smo «e sporazumeli, da bomo sklenili pogodbo o zvezi med Ljudsko republiko Bolgarijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju. Tam smo položili osnove skupnemu delu in borbi za srečo ter blaginjo naših narodov. Od tedaj je preteklo 2e več mesecev. Tudi praktično se je pokazalo, da so dali sporazumi, sklenjeni med našo vlado in vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije ugodne rezultate v vsakem pogledu. Bred nami je naloga, da pri tem Bratskem srečanju nadaljujemo delo zgleda, da ga poglobimo in razvijemo v neporušljivo bratsko sodelovanje in enotnost naših narodov. (Burno ploskanje in vzklikanje »Hura!«) Posebno naglašam besede tovariša Tita, da gremo skupaj roko v roki v dobro in zlo. Skupaj bomo obvladovali zapreke in težave na naši poti. MI bomo skupaj — in nihče in nobena stvar nas ne more ločiti — branili svojo svobodo, svojo neodvisnost, proti vsem in vsakršnim poskusom sovražnikov, pa naj bi prišli od katere koli strani. (»Tako je! Bravo!«) Naj nam služi to naše srečanje in ta veličastna manifestacija našega naroda, manifestacija bratstva in enotnosti z narodi Jugoslavije kot opomin vsem tistim, ki pripravljajo podle načrte proti našim narodov, proti slovanstvu, proti miru in demokraciji na Balkanu, v Evropi in vsemu svetu. (»Bravo!« Burno odobravanje.) Naj vedo te temne sile, da bodo našli narodi — narodi nove demokracije in demokratična gibanja v kapitalističnih državah skupaj z veliko, močno, nepremagljivo Sovjetsko zvezo (burno odobravanje in vzkliki »Hura!«) in njegovim genialnim voditeljem Stalinom (»Hura! Živel!«) v sebi dovolj sile, dovolj hrabrosti in dovolj modrosti, da ne bodo dovolili, da bi bili narodi vrženi v neko novo svetovno vojno, da bodo našli dovolj sile v sebi, da branijo mir, demokracijo in socializem. (»Hura!« Burno ploskanje.) Mislimo, kakor smo _ že prej mislili, da je vsakdo, ki bi posredno ali neposredno deloval proti bratstvu bolgarskega naroda in narodom Jugoslavije, izdajalec, ki bo ne samo občutil ves prezir narodov, temveč bo podvržen tudi največji kazni v skladu z zakoni naše republike. (Vzkliki: »Tako je!«) Ne bomo dovolili, da bi se kdor koli uprl naši stvari, bratstvu in enotnosti naše republike Bolgarije in Federativne ljudske republike Jugoslavije. Naj večno živi in večno cvete bol-garsko-jugoslovansko in jugoslovansko-bolgarsko bratstvo in enotnost! (Vzkliki: »Živelo! Hura! Bratstvo in enotnosti«) Naj živi in naj bo vedno krepkejši in krepkejši naš borbeni tovariš in prijatelj maršal Tito! (Burni vzkliki: »Hura! Živel!« in skandiranje: »Tito, Tito, Tito!«) Živeli naši dragi gostje iz delegacije tovariša Tita!« (Burne in dolgotrajne ovacije. 300.000 navzočih je skandiralo bratstvu in enotnosti ter prepevalo popularno pesem bolgarskega naroda »Da živeje Staljin, Tito, Dimitrov!« Burne in dolgotrajne ovacije.) Govora maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita in predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova so spremljale dolgotrajne in burne ovacije. Po odhodu maršala Tita in predsednika Dimitrova z balkona je velikanska množica ljudstva še dolgo ostala na »Trgu 9. septembra« in manifestirala bratstvu in enotnosti bolgarskega in jugoslovanskih narodov ter maršalu Titu ter Georgiju Dimitrovu, skandirajoč »Bratstvo — enotnost«, »Stalin _ Tito — Dimitrov« in »Tito, Tito, Tito«. Manifestacije so se nadaljevale po mestu in so se prenesle na periferijo. Prebivalstvo se je vračalo domov v sprevodih navdušeno in veselo, z jasnim prepričanjem, da je prihod delegacije jugoslovanske vlade s proslavljenim maršalom Jugoslavije Josipom Brozom Titom na čelu velik zgodovinski dogodek, tako za Bolgarijo in Jugoslavijo kakor tudi za stvar miru na svetu, sodelovanje med narodi in krepitev ljudske demokracije. Maršal Tito in Georgi Dimitrov ob obisku bolgarske vladne delegacije v Jugoslaviji julija 1947. MARŠAL TITO POLOŽIL VENEC NA 6R0B PADLIH BORCEV PROTI FAŠIZMU Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je položil ob 16. uri venec na bratski gomili padlih borcev proti fašizmu. Pri polaganju vencev so bili navzoči številni uradni predstavniki, generalni sekretar bolgarske delavske partije (komunistov) Viko Červenkov s člani Centralnega komiteja Partije in veliko število prebivalstva. Na poslaništvo FLRJ v Sofiji je bilo poslano veliko število brzojavk maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu, v katerih izjavlja delovno ljudstvo bolgarskih mest in vasi, da bodo skupaj s svojimi brati, delovnimi ljudmi iz Jugoslavije vodili dosledno borbo za mir, demokracijo in narodno neodvisnost obeh držav. Začasni predsednik LR Bo game je izročil jugoslovanski delegati! v soka odlikovanja Sofija, 26. nov. (Tanjug.) Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito, minister za notranje zadeve Aleksander Rankovič, minister brez listnice Milovan Djilas in ostali člani delegacije FLRJ so zvečer uradno obiskali začasnega predsednika Ljudske republike Bolgarije. Ob tej priliki je začasni predsednik Ljudske skupščine Bolgarije Vasil Kolarov izročil maršalu Titu in članom jugoslovanske vladne delegacije visoka bolgarska odlikovanja. Izročajoč odlikovanja, je predsednik Kolarov pozdravil maršala Tita in ostale člane z naslednjim govorom: »Deleč neskončno veselje z vsem bolgarskim narodom ob vašem obisku v naši državi, sem posebno srečen, da vam morem osebno izročiti visoka odlikovanja, s katerimi vas, po predlogu vlade, odlikuje Predsedništvo Ljudske republike Bolgarije. Ob tem redkem svečanem dogodku želim izraziti in poudariti to, kar je danes v srcih in na ustih vsega bolgarskega naroda, in sem prepričan, da je isto v srcih in na ustih vseh jugoslovanskih narodov, bratstvo in enotnost vseh iužnih Slovanov. Zgodovinski sklepi, ki so bili prine-šeni na Bledu, in bodo sedaj potrjeni v Evksinovgradu, so bili odobreni in podpisani od narodov obeh bratskih držav. Teh sklepov niso podpisali samo zato, ker ustrezajo njihovim težnjam in željam, ampak tudi zaradi tega, ker predstavljajo imperativ zgodovinske dobe, v katero so stopili naši narodi. Združeni in zgrajeni ne bomo dovolili, da se nam vsiljuje tuja volja, da nam diktirajo tuje imperialistične sile. Z združenimi silami bomo zavarovali mir na naših mejah in bomo odbili vsako neprijateljsko agresijo, od koder koli bi prišla. Z iskrenim in vsestranskim sode-levonjem bomo zagotovili svobodo in neodvisnost, srečo in blagostanje naših narodov. Sreča je, da so v tem odločilnem obdobju zgodovine stopili na čelo narodom Jugoslavije in Bolgarije modri in priljubljeni voditelji, kot sta ljubljeni tovariš Tito in moj cenjeni in priljubljeni tovariš Geor- j gij Dimitrov. To je prav tako garancija, 1 da bo delo bratstva in enotnosti južnih Slovanov, katerih osnove so bile polože- ne v borbi proti hitlerjevskim zavojevalcem, večno trajalo, da bo to začetek nove srečne epohe v naši zgodovini. Istočasno želim poudariti, da bo praktična ustvaritev in učvrščevanje bratstva in enotnosti južnih Slovanov dogodek, ki po svoji važnosti daleč presega meje naših dveh držav. To bo temeljni kamen enotnosti vseh balkanskih narodov, ki bo za vedno pomiril naš, stoletja nemirni Balkan. To bo velika pridobitev dela vseslovanske solidarnosti, ki je na blesteč način prišla do izraza med drugo svetovno vojno za zmago slovanskih narodov z močno Sovjetsko zvezo na čelu. To bo dragocen doprinos k okrepitvi miru in demokracije na vsem svetu. Dovolite mi, dragi tovariši in bratje, da vam v imenu predsedstva LR Bolgarije prisrčno čestitam k visokemu odlikovanju in vam želim uspešno delo za dobrobit naših narodov, slovanstva in vseh svobodoljubnih demokratičnih narodov.« Za tem je predsednik Kolarov izročil maršalu Titu Red narodne svobode I. stopnje in Red 9. septembra I. stopnje z meči, ministru Aleksandru Rankoviču Red 9. septembra I. stopnje z meči, ministru brez listnice Milovanu Djilasu Red 9. septembra I. stopnje z meči, ministru za zunanjo trgovino Milentije Popoviču Red 9. septembra I. stopnje, generallajt-nantu Hamoviču Red narodne svobode I. stopnje, generalnemu sekretarju vlade FLRJ Ljubodragu Djuriču Red 9. septembra I. stopnje z meči, generalmajorju Sve-toslavu Stefanoviču Red 9, septembra II. reda z meči, pomočniku ministra za industrijo Vojislavu Erzentiču Red 9. septembra II. stopnje z meči, pomočniku ministra za zunanje zadeve Lazimiru Lati-noviču Red 9. septembra II. stopnje, podpolkovniku Gustavu Vlahovu Red 9. septembra III. stopnje, polkovniku Milanu Žezlju Red 9. septembra II. stopnje z meči, izrednemu poslaniku in opolnomo-čenemu ministru FLRJ v Bolgariji Obra-du Cicmilu Red 9. septembra II. stopnje in svetniku jugoslovanskega poslaništva Petru Mangovskemu Red 9. septembra III. stopnje. V imenu članov jugoslovanske vladne delegacije in v svojem imenu se je maršal Tito zahvalil predsedniku Kolarevu z naslednjimi besedami: »Imenoval Vas bom z našim priljubljenim nazivom — ljubi tovariš predsednik. Dovolite, da se Vam najprisrčneje zahvalim v svojem imenu in v imenu svo- jih tovarišev, ki so danes dobili tukaj : visoka odlikovanja bratske Bolgarske republike. V teh odlikovanjih ne vidimo 1 samo visoke nagrade, ki smo jo dobili, ampak tudi priznanje in nagrado našim narodom, narodom Jugoslavije. Ta nagrada nas posebno veseli zaradi tega, ker nam je v imenu bratskega bolgarskega naroda izročena iz rok predsednika republike Bolgarije. Dobili smo te nagrade v zgodovinskem trenutku, ko je usoda naših narodov v takšni fazi, da lahko s svetlimi perspektivami gledajo v svojo bodočnost. V preteklosti smo bili razcepljeni. Naši narodi so bili pod silo razmer in pod vplivom hitlerjevskih okolno-sti razcepljeni, zaradi vladarjev in vodij, ki so bili često tuji po krvi ali pa enaki po krvi, ki ne samo, da niso želeli, ampak tudi niso hoteli, da bi naši narodi živeli v slogi. Od takšnega postopanja, ki je bilo v interesu drugih sil, ki so iz tega vlekle koristi, so imeli naši narodi samo škodo in muko. Danes smo stopili na pot zbliževanja, na pot iskrenega sodelovanja in v tem velikem trenutku, — ko v svetu vlada nesigurnost — nam je popolnoma jasno, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, ker smo na Bledu postavili temelje nove bodočnosti. Zaključke, sklenjene na Bledu, so jugoslovanski narodi pozdravili z navdušenjem in tako iskreno, kakor jih je sprejel tudi bolgarski narod. Z enakim navdušenjem so torej pozdravljeni pri nas in pri vas sklepi, ki smo jih sklenili na Bledu. To pomeni, da smo resnično uganili želje, katere so naši narodi stoletja nosili v svojih srcih, in naša dolžnost je, da te težnje, kolikor je to v naši moči, tudi izvedemo. Z uresničitvijo teh teženj bomo ustvarili našim narodom veliko in močno južnoslovansko skupnost, kateri ne bo škodoval noben hrup, skupnost, ki bo imela za zaščitnika veliko Sovjetsko zvezo in veliko prijateljstvo slovanskih narodov in vseh progresivnih sil na svetu. V svojem in v imenu ostalih odlikovanih tovarišev se Vam, gospod predsednik, še enkrat zahvaljujem za prejeta odlikovanja. Naj živi bratska Ljudska republika Bolgarija!« Soreiem na čast delegaci j FLRJ Sofija, 26. novembra (Tanjug). Ministrski predsednik LR Bolgarije Georgi Dimitrov je priredil sinoči v salonih ministrskega sveta 6prejem na čast predsednika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita. Poleg članov jugoslovanske vladne delegacije 60 bili pri slovesnem sprejemu navzoči začasni predsednik LR Bolgarije Va6il Kolarov, člani bolgarskega ministrskega sveta, člani političnega biroja bolgarske delavske stranke (komunistov) z generalnim tajnikom Centralnega komiteja Vikom Červenkovim na čelu, člani nacionalnega komiteja Domovinske fronte z glavnim tajnikom Colo Dragojčevo na čelu, predstavniki diplomatskega zbora v Sofiji, veliko število ljudskih poslancev in drugih uradnih oseb. Po sprejemu v ministrskem svetu so člani jugoslovanske vladne delegacije z maršalom Jugoslavije Josipom Brozom-Titom na čelu in člani bolgarske vladne delegacije 6 predsednikom vlade Georgi-jem Dimitrovim na čelu odpotovali 6inoči v Vamo-Evksinograd. Bolgarsko časopisje o obisku jugoslovanske delegacije Soiija, 26. nov. (Tanjug.) Ves bolgarski tisk posveča veliko pozornost obisku jugoslovanske vladne delegacije z maršalom Titom na čelu. »Otečestvend front«, »Narod« in drugi listi so izšli v povečanih izdajah s fotografijami članov jugoslovanske delegacije, glavnih mest FLRJ, posnetki iz vojne in izgradnje nove Jugoslavije. Večji del prostora v listih je napolnjen s članki o Jugoslaviji in učitelju in vodji jugoslovanskih narodov maršalu Titu. List »Otečestveni front« je objavil čla- nek podpredsednika ministrskega sv.eta Trajče Kostova, glavnega sekretarja Nacionalnega komiteta Domovinske fronte Cole Dragojčeve, ministra za zunanje zadeve Kimona Geoirgi jeva, 1 ministra za kmetijstvo Georgija Trajkova, slavnega partizanskega komandanta generalnega majorja Slavče Trnskega, ravnatelja direkcije za tisk Vladimira Topenčarova, znanega ekonomista Kirila Lazareva in drugih. V člankih je poudarjena poglobitev sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo na političnem in gospodarskem področju. Zveza bolgarsko-sov|etsk?h društev pozdravila maršala Tita Sofija, 26. novembra (Tanjug). Zveza bolgarsko-sovjetskih društev je poslala maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu ob njegovem prihodu v Bolgarijo tole brzojavko: »Slavni maršal! Veliki prijatelj bolgarskega naroda! V imenu Upravnega sveta Zveze bolgarsko-sovjetskih društev Vas pozdravlja 800.000 bolgarskih domoljubov, antifašistov in demokratov z: Dobrodošli v do-movinskofrontovski Ljudski republiki Bolgariji Georgija Dimitrova! Želimo Vam in našemu ljudskemu učitelju ter voditelju — častnemu predsedniku zveze, ministrskemu predsedniku Ljudske republike Bolgarije Georgiju Dimitrovu, popoln uspeh pri zgodovinskem delu za krepitev pravičnega in trajnega miru na Balkanu in vsem svetu, za resnično ljudsko demokracijo in vsestranski kulturni napredek. Večno in nerazrušljivo prijateljstvo med našimi in V6emi slovanskimi ter drugimi demokratičnimi narodi z veliko Sovjetsko zvezo na čelu, našim osvoboditeljem ter najmočnejšim in nekoristoljub- nim prijateljem, pokroviteljem in učiteljem, je jamstvo za nadaljnji popolni in vsestranski razvoj naših bratski narodov in vseh svobodoljubnih narodov, — za preprečitev peklenskih namer svetovne imperialistične reakcije in za čim hitrejše približevanje ostvaritvi socializma pri na6 in na vsem svetu Nikdar več sramotnih bratomornih vojn med dvema bratskima narodoma — narodoma Boteva in Svetozarja Markoviča, Tita in Georgija Dimitrova! Za popoln in neprekinjen razvoj enotnosti, bratstva in vsestranskega sodelovanja med našima in vsemi slovanskimi ter ostalimi svobodoljubnimi narodi! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik: akademik Todor Pavlovi glavni tajnik: Petar Dimitrov.« Razen tega je ob 6vojem prihodu v Bolgarijo prejel maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito nešteto brzojavk iz vseh krajev države, v katerih bolgarsko ljudstvo pozdravlja visokega in dragega gosta ter mu izraža svojo brezmejno ljubezen do bratskih narodov FLRJ. Ljudska skupščina FLRJ ie i9/«h vain h zakonov Beograd, 26. novembra. Drugemu rednemu sestanku Zveznega sveta je predsedoval predsednik Vladimir Simič. Najprej je sporočil, da je ljudski poslanec Mile Peruničie predložil Zveznemu svetu v rešitev predlog zakona o uvedbi »medalje dela<. Predlog je bil izročen zakonodajnemu odboru. Nato je predsednik prebral poročila mandatno-imunitetnega odbora o ostavkah narodnih poslancev Miodraga Nedeljkoviča in Gli-gorija Mandiča ter o razsodbi nad Drago-ljubom Jovanovičem. Zvezni svet je proglasil namesto ljudskih poslancev, ki sta podala ostavko, za ljudska poslanca njuna namestnika Vučka Vellčkoviča, kmeta iz Jasikovice, in Jovo Crnogorčeviča. pomočnika javnega tožilca iz Demoviča. Namesto obsojenega dr. Dragoljuba Jovanoviča je bil proglašen za poslanca njegov namestnik Stojan Bordevič, kmet iz Krupca. Govor poročevalca dr. Snuderla Kot prva točka dnevnega reda je bila razprava o predlogu zakona o odnosih staršev in otrok. Poročevalec zakonodajnega odbora dr. Maks Snuderl je naglasil pomen tega zakonskega predloga ter dejal med drugim: Naša država posveča veliko pozornost odnosom, ki izhajajo iz zakona, družini in družinskim odnosom. Po 26. členu ustave je družina pod zaščito države. Ustava sama pripisuje osnove odnosov med starši in otroki ter zlasti ščiti otroke Družinsko pravo dobi na ta način poseben pomen v našem pravnem sistemu Ta zakon se pridružuje zakonu o zakonu (braku' zakonu o varuštvu in zakonu o posvojitvi ter dopolnjuje s tem panogo našega družinskega prava. Zdi se mi potrebno naglasiti pomen tega dejstva zakaj v buržoaznih državah je družinsko pravo del zasebnega prava, in sicer zato. ker kakor pravi Engels, družina velja kot enota, ki podeduje in ki ima svoje imetje. Zakon v premožnih družinah velja po pravilu trgovski posel. Težišče ni v moralnih odnosih med družinskimi člani, na pomenu družine in otrok za skupnost, ampak na imetju družine. Socialistično pravo ne more prevzeti sistemizacije družinskega prava v sistem zasebnega prava po načelih buržoaznega prava. Družinsko pravo je pomembna posebna panoga našega pravnega sistema in v mnogih pogledih utrjuje že pridobljena pojmovanja in vnaša jasnost ter določnost v pravne družinske odnose. V skladu z načelom enakopravnosti obeh spolov, zakonskih tovarišev, določa osnutek popolno enakopravnost ter enake dolžnosti očeta in matere. Osnutek tega zakona odpravlja ostanke patriarhalnega prava, po katerem je imel samo oče pravico zastopati otroka in ga vzgajati, mati je pa samo skrbela za telesne potrebe otroka; prvi in drugi, oče in mati imata enake pravice in dolžnosti, da jih izpolnjujeta skupno in sporazumno. Dolžnost vzdrževanja otrok, ki so rojeni v zakonu ali izven zakona, pade enako na oba roditelja. Tu ne gre več za interese osebnosti staršev, temveč za interese otrok, ki so pod posebno zaščito države, ker so otroci bodočnost naroda ta države. Da bi bila uresničena državna zaščita otrok, tako za zakonske kakor nezakon ske, jo določeno nadzorstvo organov za varuštvo, ki odloča v primeru, če bi se starši ne sporazumeli, In ki lahko celo odvzame roditeljske pravice staršem, ki bi zanemaarjali svoje dolžnosti, in more izročiti otroka ustanovi v vzgojo. Drugo pomembno načelo tega zakona pomeni izenačenje pravic zakonskih in nezakonskih otrok Ce nezakonski otrok ni po svojih splošnih pravicah povsem izenačen z zakonskimi otroki, izhaja to iz dejstva, ker nekatere razlike izvirajo iz dejanskega položaja otroka izven zakona. Ni mogoče dveh neenakih dejanskih stan pravno regulirati popolnoma na en in isti način. Toda ureditev teh dejanskih razlik je izvedena v duhu največje zaščite nezakonskih otrok, kar se zlasti izraža v razširitvi kroga zakonskih otrok. V naši državi je deloval zavod za ugo-tayljanje očetovstva v vseh pokrajinah razen v Srbiji. V času stare Jugoslavije je bilo to načelo uveljavljeno tako rigorozno, da niso dopuščali niti namena za vzdrževanje otrok na podlagi razsodb pre-čanskih sodišč, s katerimi je bilo ugotovljeno nezakonsko očetovstvo. Jasno je, da v isti državi ne more biti pri tako osnovnem vprašanju načelnih razhajanj Najti' je bilo treba formulo, ki bi ustrezala vsem zahtevam. V zakonodajnem odboru se je o tem mnogo diskutiralo in izražena so bila različna mnenja. Dokler naša država ne more zagotoviti nezakonskemu otroku vzdrževanja, se mora v interesu takšnih otrok obdržati institut za ugotavljanje očetovstva po sodni poti kot podlaga za vzdrževanje otroka. Sodišče se ne omejuje na navedbe tožbe, na izpovedi matere glede očetovstva, ampak mora ne glede na toženca pritegniti v proces vse tiste, ki bi glede na stvar prišli v poštev v vprašanju konkretnega očetovstva ter mora ugotoviti očetovstvo za tistega posameznika, za katerega ugotovi največ osnov, da je oče otroka Razen tega je dana pravica materi in etroku osporavati očetovstvo, kakor tudi osebi, ki misli, da je oče otroka. Ljudski poslanec dr. Snuderl Je ob koncu naglasil, da ima osnutek tega zakona namen urediti odnose ter položaj nezakonskih otrok ter da bo s tem zakonom naša družina dobila trdno podlago in jasno pravno opredelitev. Zvezni svet je najprej sprejel osnutek podrobnostih, potem pa soglasno v celoti. Pretres ostalih zakonskih predlogov Potem so prešli na razpravo o osnutku zakona o rodbinskih imenih. Osnutek _e bil soglasno sprejet. Zvezni svet je nadalje sprejel predlog lakona o spremembi in dopolnitvi zakona o redovih in medaljah FLRJ in piedlog zakona o spremembah tn dopolnitvah zakona o ugotovitvi pravice do pokojnine in o upoko-; itvi državnih uslužbencev. Potem so razpravljali o predlogu zakona za ureditev bremen, ki so vknji-žena na nepremičninah, ki so prešle v agrarno reformo s konfiskacijo v last države. Poročilo zakonodajnega odbora je prečital ljudski poslanec Radovan Miju-skovic; v obrazložitvi zakonskega predloga je dejal med drugim: »Po zakonu o agrarni reformi in zakonu o postopku z razlaščenimi gozdnimi posestvi so prešla mnoga zemljišča v last države, po državi pa so postala last posameznih agrarnih interesentov, ki niso imeli dovolj zemlje ali so pa bili povsem brez nje. V omenjenih zakonih je rečeno, da se ta zemljišča izročijo brez obremenitve, toda da ni določeno črtanje bremen s teh zemljišč. Z novim zakonom se pa ta bremena črtajo. Prevzame jih nase država, razen obresti, ki so se nabrale po šestem aprilu leta 1941. Posamezni primeri so, kjer so vsa posestva prešla v last države Zanje prevzame vsa bremena država. V primerih pa, kjer je samo del prešel v last države ali agrarnih interesentov, plača država le sorazmerni delež. Potemtakem bo država izplačala te obremenitve s posebnimi državnimi obveznicami. Zakon pooblašča zvezno vlado, da uredi vprašanje obveznic, ki niso določene v zakonu, ker ni točno znano, koliko znaša dolg. Na teh posestvih so vknjižbe posameznih denarnih zavodov stare Jugoslavije; te vknjižbe so zdaj prešle na kreditne ustanove naše ljudske države. Zato je treba črtati vse vknjižbe, zlasti še, ker dolgovi niso bili odplačani v času stare Jugoslavije zaradi velikih obresti. Zvezni svet je soglasno sprejel tudi ta zakonski predlog. Potem so razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, končno pa o predlogu zakona o potrjevanju podpisov, rokopisov in prepisov. Tudi ta predloga sta bila soglasno sprejeta. Razpravljali so še o predlogu zakona o gibanjn na meji. Zvez- NOV USPEH DELOVNEGA KOLEKTIVA ELEKTRO-LJUBLJANE Predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku! Srečni smo. da Vam lahko zopet javimo novo zmago delovnega kolektiva >Elektroljubljane<. V elektrarni na Fali je bila v rekordnem času z dvigom jezu povečana akumulacija vode za pol milijona kubičnih metrov in povišana kapaciteta elektrarne. S proslave tega pomembnega uspeha Vam. tov. predsednik, pošiljamo prisrfne in borbene pozdrave z obljubo in našim geslom: več električne energije naši industriji!— Delovni kolektiv Elektroliubljane. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE »PEKO« PREDSEDNIKU VLADE LRS MIHI MARINKU Delovni kolektiv tovarne čevljev »Peko« v Tržiču je » današnjim dnem izvršil svoj letni plan za leto 1947. in Vas ob tej priliki zbran na proslavi svoje zmage. iskreno pozdravlja! Obljubljamo Vam, tovariš predsednik, da bomo šli z vsemi silami na delo za predčasno izvedbo petletke! PET NAJBOLJŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV v novembrskem tekmovanju Izvršni odbor CO Enotnih sindikatov Jugoslavije je na svoji seji dne 25. novembra ob prisotnosti ministra za delo FLRJ tov. Vicka Krstulovida in zastopnikov zveznih ministrstev za industrijo, rudarstvo in promet, sprejel sklep o proglasitvi najboljših kolektivov v državi v letošnjem novembrskem tekmovanju. Za najboljše kolektive so proglašeni: zeniškn železarna: rudnika in topilnica svinca v Zvefanu in Trepči: cementarna »Deseti kolovoz«. Majdan, Split; železniška delavnica v Zagrebu in premogovniki v Aleksincu. Tem kolektivom so dodeljene prehodne zastave CO Enotnih sindikatov Jugoslavije. Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije izreka posebno priznanje in pohvalo vsem tem delovnim kolektivom, ki so izpolnili svo.jo_ nalogo prvega leta petletke in zdaj že izpolnjujejo naloge leta 1948. Centralni odbor je prav tako skle- J nil, da se za uspešno izpolnjevanje • plana ter napore in požrtvovalno delo v borbi za izpolnitev ter prekoračenje proizvodnih nalog pohvalijo naslednji Kolektivi: jeseniška železarna, solarna v Kreki, ladjedelnica v Tivtu, železniška postaja v Zemunu, premogovnik v Kreki, lesni kombinat v Belišču, tekstilna tovarna »Inteks« v Kranju, parnik »Rad-nik«, rudnik svinca v Zletovem, premogovnik v Konjiščinl, vevška papirnica, usnjarna »Konus«, kmetijsko posestvo »Sonja Marinkoviče v Vršcu in mestna bolnišnica v Splitu. Ko CO Enotnih sindikatov Jugoslavije pošilja čestitke in pozdrave nagrajenim in pohvaljenim kolektivom, poziva V6e delovne kolektive po vsej državi, naj sledijo zgledu naših najboljših podjetij ter posvetijo vse sile za uspešno izpolnitev in prekoračenje nalog prvega leta našega petletnega plana. 25. novembra 1947. Izvršni odbor CO Enotnih sindikatov Jugoslavije ni svet je soglasno sprejel tudi ta zakonski predlog, nakar je bila seja zaključena. SCJA SVETA NARODOV Torkovi seji Sveta narodov je predsedoval Josip Vidmar. Sporočil je, da je ljudski poslanec Marko Vujačič predložil v rešitev predlog zakona o uvedbi »medalje delat. Svet narodov je sprejel predlog. da se namesto umrlega ljudskega poslanca Ivana Milankoviča pozove v Svet narodov njegov namestnik dr. Matija Eve-tovič, profesor iz Subotice, namesto obsojenega ljudskega poslanca Velimira Skerliča pa njegov namestnik Života Tadič. Svet naroda je razveljavil mandat obsojenemu poslancu Francu Snoju in proglasil za ljudskega poslanca njegovega namestnika dr. Rudolfa Obračunča, zdravnika iz Ljubljane. Svet narodov je potem sprejel zakonski predlog. Potem so bili še sprejeti zakonski predlogi: zakona o osebnih imenih; zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o redovih in medaljah; zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotovitvi pravice do pokojnine in o upokojitvi državnih uslužbencev; zakona o ureditvi bremen, vknjiženih na nepremičnine, ki so prešle v last države na podlagi agrarne reforme in konfiskacije; zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji; zakona o potrjevanju podpisov, rokopisov ta prepisov in zakona o prometu na meji. Tovarna gum ast h zcfeikov v Kre-niu bo presegla nrozvodni plan Tovarna gumijastih izdelkov »Savat | tobra t. 1. dalje. Zato so pričeli sami iz-v Kranju izdeluje več 100 najrazličnej- , delovati kemikalije in pomožni material, ših gumijastih izdelkov, pri čemer po- j razpoložljivo električno energijo pa so trebuje več vrst kemikalij in pomožnega materiala Zaradi pomanjkanja le-teh delovni kolektiv tovarne sicer še ni dosegel plana v vseh artiklih, vendar pa je v več artiklih celoletni plan presegel, tako da je bil celokupni proizvodni plan do konca oktobra presežen za 2.58%. Znatno je delovni kolektiv presegel plan v izdelovanju zunanjih plaščev za kolesa, v izdelovanju gumiranega blaga za dežne plašče, v izdelovanju raznih novih artiklov, posebno pa v izdelovanju tehničnih predmetov, ki so nujno potrebni in važnj za našo industrijo in gospodarstvo. Ker je tovarna »Sava« vse specialne kemikalije in pomožni material začela izdelovati sama, delovni kolektiv predvideva, da bo celoletni plan presegel za 20%. Prav tako bo do konca leta dosegel in presegel finančni plan za 35%. Vsi napori delovnega kolektiva so šli za tem, da Šim prej in kljub vsem težavam izpolnijo proizvodno nalogo. Delo e oviralo pomanjkanje omenjenih surovin in električne energije od meseca ok- VOLITVE V LIUDSKE ODBORE V predvoiivnem tekmovanju so pričeli graditi zasilne uradne prostore Kakor številne druge podružnice, tako se je tudi sindikalna podružnica pri direkciji lesne industrije za Slovenijo obvezala, da bo v tekmovanju pred volitvami, ki traja od 20. do 27. t. m., pričela z gradnjo novih enonadstropnih zasilnih uradnih prostorov za Bežigradom. Sindikalna podružnica pri Direkciji za lesno industrijo ima prav v zvezi s pomanjkanjem prostorov ogromne težave. Sedaj so prostori direkcije na dveh različnih krajih. Zborovanja sindikalne podružnice in ostali sestanki se morajo vršiti v uradnih prostorih, ki so premajhni ta ne ustrezajo njihovim potrebam. V novih zasilnih prostorih bodo imeli 52 prostorov, med njimi kulturno-prosvetno dvorano, »Rdeči kotiček« ter ostale uradne prostore in prostore v kultumo-pro-svetne namene. Od 115 članov sindikalne podružnice je v predvolivno tekmovanje vključenih 109 članov. Ti so se obvezali, da bodo v tekmovanju do 27. t. m. opravili večino potrebnih del, tako da bodo do L decembra t. I. končana vsa betonska dela in bodo lahko pričeli z gradnjo barak. Od 20. do vključno 24. t. m. so člani podružnice opravili okrog 600 prostovoljnih delovnih ur, istočasno pa so premetali in prevozili 600 kub. metrov gramoza in znosili na prostor stavbišča štiri vagone lesa (Tanjug) Žene rajona Rakovnik-Vič so v predvoiivnem tekmovanju presegle svojo obveznost Ljubljana, 26. novembra. 2ene rajona IV. so pravilno razumele široko aktivizacijo v predvoiivnem tekmovanju. Od 25.000 prostovoljnih ur, ki si jih je rajon zadal skupno s sindikati, so žene prevzele obveznost, da napravijo same 6000 ur. Velika številka je to, a ko «mo se pogovarjale, ali bo šlo, so tovarišice dejale: »Naše žene so delavne in pravilno razumejo današnji čaa Pritegnile pa bomo še vse tiste tovarišice, ki Še stojijo ob strani.« In res: Na terenu Kolezija je delalo v štirih dneh 150 žena in opravilo 669 ur, v Rožni dolini je 164 žen opravilo 570 ur, na Gltacah pa so v dneh tekmovanja opravile 805 ur. Na Rudniku II so žene prispevale k terenski obveznosti 226 ur, žene terena Ižanska cesta pa 260 ur, v Bonifaciji je delalo 71 žena, ki so opravile 213 ur. Tudi žene v Novi vasi so aktivne saj je 88 žena opravilo 292 ur. Tudi ostali tereni 9e trudijo, da ne bi bili na zadnjem mestu. Tako so žene rajona Rakovnik-Vič v prvih štirih dneh častno izpolnile in že presegle svojo obveznost ter opravile 6017 ur. Toda žene delajo Se naU Primorsko ljudstvo, ki bo v nedeljo volilo svoje prve zastopnike v Ljudsko skupščino FLRJ in Ljudsko skupščino LRS, se živo zanima za rezultate volitev 11. novembra 1945. leta. Takrat, komaj pičlega pol leta po koncu vojne, so narodi Jugoslavije v ogromni večini glasovali za republiko, za novo in boljšo domovino delovnega ljudstva. Veličastno zmago Ljudske fronte pri takratnih volitvah je tudi primorsko ljudstvo občutilo kot svojo zmago. To velja posebno še za tisti del Slovenskega Primorja, kjer se je prebivalstvo pod anglo-ameriško vojaško upravo še moralo ogorčeno boriti za svoje osnovne demokratične pravice. Zmaga Ljudske fronte na volitvah 11. novembra 1945. leta je ustvarila temelje nove, napredne in neodvisne Titove Jugoslavije. Primorsko ljudstvo dobro ve, da se je samo taka enotna in močna Jugoslavija mogla na mirovni konferenci odločno postaviti v bran tujim imperialistom in zahtevati vrnitev nasilne* odtrganega, toda etnično jasno opredeljenega ozemlja Julijske Krajine. Rezultati novembrskih volitev 1945 so v jasni luči pokazali, kako veliko je zaupanje jugoslovanskega ljudstva v Ljudsko fronto in nosilca njene kandidatne liste tov. Tita. Od vsega števila oddanih glasov v vseh voliv-nih okrožjih v državi je zvezna kandidatna lista Ljudske fronte Jugoslavije dobila 6,725.049 glasov. Med posameznimi republikami je bilo pravo tekmovanje, kje bodo dosegli večjo volivno udeležbo, odnosno kje bo ( zmaga Ljudske fronte večja. Naj-i sijajnejšo zmago je odnesla Ljudska I fronta v rejpubliki Cnii gori, kjer je od 186.447 oddanih glasov bilo za Ljudsko fronto 182.595 ali 97,93%, medtem ko je skrinjica brez liste dobila le 2,07% glasov. Skoraj enako zmago je dosegla Ljudska fronta v Makedoniji, kjer je glasovalo za njene kandidate 95,85% volivcev, v Bosni in Hercegovini, kjer je dobila 95,21% glasov, pa tudi v ostalih ljudskih republikah. Nič manj veličastno zmago, kakor jo je dosegla Ljudska fronta pri volitvah ljudskih poslancev v Zvezni svet in Svet narodov, je zabeležila tudi pri volitvah v Ljudske skupščine posameznih ljudskih republik v jeseni 1946. leta. V Sloveniji je takrat glasovalo za kandidate Osvobodilne | fronte 95,87 % volivcev in s tem manifestiralo v dosedanji zgodovini največjo enotnost slovenskega ljudstva. Ljudstvo Slovenskega Primorja bo na volitvah 30. novembra pokazalo, da hodi po isti poti, kakor vsi ostali narodi Jugoslavije. Kakor je bila zmaga Ljudske fronte pri volitvah v Ustavodajno skupščino 11- novembra 1945. leta in volitvah v republiške skupščine jeseni leta 1946. tudi zmaga primorskega ljudstva, tako bo zmaga Ljudske fronte pri nedeljskih volitvah v Slovenskem Primorju tudi zmaga vseh ostalih narodov Jugoslavije. Ljudska fronta v Jugoslaviji predstavlja združitev vseh progresivnih ljudi, vseh antifašistov, vseh, ki so bili pripravljeni, da pod vodstvom Komunistične partije branijo neodvisnost dežele, ki so bili pripravljeni, da se borijo proti okupatorju in njegovim domačim pomagačem. TITO Veliko predvolivno zborovanje v Pulju Pulj, 25. nov. Na glavnem trgu v Pulju je bilo včeraj veliko predvolivno zborovanje, na katerem 80 govorili v imenu Jugoslovanske voine mornarice podpolkovnik Zlatan Sužnič, v imenu SIAU-a Guido Smareglia, nato predsednik mestnega ljudskega odbora in kandidat za zvezno skupščino Francesco Nefat in član mestnega odbora Ljudske fronte Darossi. Govoreč o izvajanju prvih svobodnih volitev v Istri, je podpolkovnik Zlatan Sužnič naglasil, da |e ljudstvo Istre s svojim sodelovanjem v narodnoosvobodilni borbi dokazalo svojo vda-r.ost pridobitvam borbe, danes pa jo dokazuje z delom pri obnovi mesta in z uresničevanjem petletnega plana. Profesoir Guido Smaregli je poudaril odločnost vseh Italijanov Istre, da hočejo dosledno nadaljevati svojo pot napredka in delovnih zmag ramo ob rami s svojimi hrvatskimi brati. Prvoboritelj Pulja predsednik M 1.0 Nefat Francesco, ki ga je zbrana množica pozdravila z navdušenim vzklikanjem, je naglasil veliko pomoč vlade FLRJ za obnovo in razvoj mesta v letu 1947 Od osvoboditve Pulja do danes je bilo odprtih med drugim tudi 22 prodajaln z življenjskimi potrebščinami in tekstilijami, pričele so obratovati 3 menze, 4 restavracije, 4 hoteli, 2 kinematografa, 2 lekarni in 9 magazinov. V gradbena dela je zajetih 259 objektov, 919 rodbin je dobilo nova stanovanja, za skladišča pa je bilo usposobljenih 55 prostorov. Josip Bolje namestnik kandidata za Ljudsko skupščino LRS (I. volivna enota sežanskega okraja) Ivan Jakomin namestnik kandidata za Ljudsko skupščino LRS (IV. volivna enota okraja Sežana} Naš delovni človek odobiava nono davčno pontiko Poročali smo že, da je okrajni ljudski odbor Maribor okolica organiziral »teden daikovt. Obsežne so bile predpriprave, ki >o bile izvršene v sodelovanju s planski# komisijo in finančnim odsekom. Ob uperite vanju strukture posameznih krajev Je bil razdeljen narodni dohodek po posameznih krajevnih odborih. Za razdelitev narodnega dohodka na posameznike so na sedežih KLO-jev usposobili večje število tovarišev, ki so imeli v dnevih ,21;. do 23- m- P« vseh krajih na področju okraja sestanke z davčnimi komisijami, aktivisti OF in predstavniki množičnih organizacij. Pri delu na terenu je bilo doslej ugotovljeno, da nekatere davčne komisije niso odgovarjale socialni strukturi svojega kraja. Tako so na primer v KLO Bistrica pri Rušah bili v davčni komisiji ljudje, Jlm korektura davka ni bila po godu, med njimi kovač Trup in nekateri večji KTr Zgodili so se tudi primeri, kot V h Selce, da navzoča davčna komisija sploh ni hotela obravnavati davčnega vprašanja, češ da so davki že dovolj visoki. Vse to priča, da so se ponekod v davčne komisije vrinili ljudje, ki so ščitih predvsem svoje lastne interese. Izvršni odbor okraja je budno zasledoval delo takih kemisij in jih seveda razrešil ter postavil nove. Zelo dobro pa je razumela vprašanje “°ve davčne politike davčna komisija v KLO Osek, sestavljena iz vrst malih in srednjih kmetov. Tako so člani komisije na svojem zasedanju in na množičnem sestanku ugotovili, da je treba obdavčiti tudi tiste, ki jim je zaradi njihove malomarnosti propadal narodni dohodek. Grajali so velikega kmeta Ploja iz Oseka, k* Je v času, ko je bilo na mariborskem trgu veliko povpraševanje po češnjah, pustil propadati sadeže na svojem posestvu, namesto da bi jih postavil na trg. Množične organizacije OF so v kampanji za novo odmero davkov iz leta 1946. in 1947. v glavnem sodelovale, vendar so sestanki in splošen potek dela pokazali, da se naši podeželski aktivisti premalo poglabljajo v direktivne članke naših vodilnih funkcionarjev, kar se je jasno pokazalo v nekaterih primerih, ki niso znali pojasnjevati ljudstvu najosnovnejših vprašanj naše nove davčne politike. Ponekod so se večji kmetje skušali novi odmeri davkov izogniti z raznimi izgovori in izmikanji. V Marjeti so bili na zasedanju davčne komisije in aktivistov navzoči tudi nekateri večji kmetje, ki so prvotno odločno zavračali količnik za posamezne kulture, češ da je vzet previsoko pri sadovnjakih, dasiravno jim je bilo znano, da je količnik samo pripomoček, s katerim se primerja boljši ali slabši sadovnjak. Četudi je bilo v dneh korekture davkov izvršenega mnogo dela, vendar je že sedaj vidnih precej grobih napak. Tako so se na primer nekateri tovariši strogo držali količnika, pri čemer je prišlo do enostavnega zvišanja davkov tudi pri malih kmetih Razumljivo je, da so take napake vzbudile ponekod nezadovoljstvo na terenu, vendar bo okraj take primere ponovno vzel v pretres in jih pravično rešil. Predvsem je napačna sestava davčnih komisij in premajhna zainteresiranost nekaterih aktivistov OF zavirala zadovoljivo odmero davkov. Ta davčna kampanja za novo odmero davkov je pokazala, da naš delovni človek, naš mali in srednji kmet, odobravajo novo davčno politiko in izjavljajo, da bodo davke lahko plačevali. Na mnogih sestankih so delovni kmetje poudarjali, da bodo večji kmetje lahko plačevali davke, če bodo na svojih gospodarstvih načrtno in sodobno gospodarili. Branko Horvat Zakai je bilo potrebno novo visoko-napatostno stikal šie v Lešjem Obdavčenje je progresivno davčna osnova davčna stopnja Količina električne energije, ki smo jo trenutno v stanju proizvajati, je premajhna za rastoče potrebe naglo razvijajoče se industrije. Stanje je poslabšalo še dejstvo, da je zaradi katastrofalne suše vodovje naših rek padlo globoko pod normalo. Poleg pomanjkanja energije pa je bila oskrba mariborskega industrijskega bazena otežkočena še zaradi slabih prenosnih možnosti energije iz naših kaloričnih central. V elektrarni Trbovlje in transformatorski postaji Laško so bila ozka prenosna grla, ki so omejevala dobavo električne energije mariborskemu bazenu. Vodstvo naših vodnih in kaloričnih central, to je direkcija >Elektroljublja-nat v Mariboru, ki ie organizirana iz gijo iz Trbovelj in iz Rajhenburga, včasih celo iz Zagreba. Po starem prenosnem sistemu pa ni bilo mogoče več prenašati toliko energije, kolikor io rabi Maribor. Glavni oviri sta bili v tem, da imajo transformatorji v Trbovljah in v transformatorski po9taii Laško mnogo premajhno zmogljivost. Nujna posledica tega je bila. da stroji v elektrarni Trbovlje niso bili popolno izkoriščeni, medtem pa so grozile industriji v mariborskem bazenu redukcije zaradi pomanjkanja energije. Edini izhod, da se reši ta problem, je bil prehod na 80 kW obratno napetost med elektrarno Trbovlje. Rajhen-burgom, Zagrebom in Laškim, je bilo potrebno predvsem rešiti emblem. kako Delovni kolektiv transformatorske postaje Laško Ena najvažnejših sprememb v naši davčni politiki, če jo primerjamo z davčno politiko stare Jugoslavije, je ta, da davčna lestvica za obdavčitev raste progresivno, to se pravi, čim višji so do-’®dki, tem večji je tudi odstotek davka, J1 8a mora davkoplačevalec od svojih hodkov plačati. Le taka obdavčitev je Pravična, ker omogoča, da je dejansko vsak obdavčen po svoji gospodarski moči; kdor ima manjše dohodke, plača tudi relativno^ manj kakor oni, ki ima večje. y prejšnji Jugoslaviji pa je bilo obratno ln Je glavno breme ležalo na ramenih malega človeka. Danes prinašamo davčno lestvico, po Kateri se odmerjajo davki kmetom. Do-Ht kmetov je vzet kot davčna osnova, °d te pa je v odstotkih izražena davčna stopnja, to se pravi, toliko odstotkov svo-dohodkov plača kmet za davek. Lestvica: davčna osnova davčna stoj nad do v % 2.500 4,5 2.500 5.000 5 5.000 7.500 5,5 7.500 10.000 6 10.000 12.500 6,5 12.500 15.000 7 15.000 17.500 7,5 nad do v % 17.500 20.000 8 20.000 22.500 8,5 22.500 25.000 9 25.000 27.500 9,5 27.500 30.000 10 30.000 35.000 11 35.000 40.000 12 40.000 45.000 13 45.000 50.000 14 50.000 55.000 15 55.000 60.000 16 60.000 65.000 17 65.000 70.000 18 70.000 75.000 19 75.000 80.000 20 80.000 85.000 21 85.000 90.000 22 90.000 95.000 23 95.000 100.000 24 100.000 105.000 25 105.000 110.000 26 110.000 115.000 27 115.000 120.000 28 120.000 125.000 29 125.000 130.000 30 130.000 135.000 31 135.000 140.000 32 140.000 145.000 33 145.000 150.000 34 150.000 35 Zaradi dosedanjih napah pr« razdeljevanju živilskih nakaznic je trpela predvsem delavska preskrba Ko so od ministrstva za trgovino in preskrbo prejeli manjše število živilskih kart kakor prejšnje mesece, si okrajni ljudski odbori niso posebno belili glave. Direktiv, ki jih je okrajem poslalo ministrstvo, največkrat niti niso proučili in še manj prenašali na nižje organe ljudske oblasti, ampak so živilske nakaznice kratko in malo pričeli deliti. Delili so jih vse dotlej, dokler jim zaloga ni pošla. Tisti KLO-i, ki so prišli ponje prvi, so jih tudi prvi dobili. Ko je OLO-u nakaznic zmanjkalo, pa jih je, v dobri veri, da jih bo ministrstvo naknadno spet poslalo, ponovno zahteval. Oportunistično stališče okrajev, da dajajmo karte, kolikor največ moremo, ker bo sicer na terenu prava revolucija, posebno še sedaj pred volitvami, je privedel do grobih kršitev navodil naših najvišjih oblastvenih forumov glede čuvanja našega žitnega fonda. Pri pregledu nekaterih primerov na ol{rajpih in krajevnih ljudskih odborih v Sloveniji je bilo ugotovljenih precej Primerov, da so nakaznice najpoprej dobili ljudje, ki po novih navodilih nanje n‘so upravičeni, medtem ko so brez krušnih kart ostali delavci in njihove družine. Okrajni in krajevni funkcionarji so namreč mislili takole: ko bodo neupravičenci j6 jmeli karte v rokah in bodo te karte tudi že realizirane, potem jim kart pač ne bodo mogli vzeti nazaj. Ker pa bodo Eavno delavci, to je, prioritetni upravi-cenci ostali brez kart, je razumljivo, da nam bo ministrstvo nakazalo zanje nov kontingent nakaznic. Ta mesec se je tako tudi dogodilo. Za tak odnos do čuvanja našega žitnega fonda pa se bodo prizadeti funkcionarji morali tudi zagovarjati ‘n bodo prejeli zasluženo kazen. Naj navedemo nekatere primere take kršitve in nepravilnosti pri razdeljevanju 2>vilskib nakaznic. V OLO Celje-okolica je precej neupra-viČencev prejelo živilske nakaznice na račun upravičencev. Tako so posamezni KLO-i izdali ca. 40—150 nakaznic preveč. Na drugi strani pa je precejšne število delavcev ostalo brez krušnih kart. V KLO St. Jurij je večina kmetov. Delavcev je le 70. Krušnih kart pa so prejeli 8001 V OLO Trbovlje so prišli vsi kmečki KLO-i prej na vrsto kot pa sam KLO Trbovlje, kjer je pretežni del prebivalstva zaposlen v rudniku. Tako je bilo tudi v okraju Mozirje, kjer so najkasneje prejeli živilske nakaznice delavski KLO, to je Velenje in Šoštanj. V št. liju pod Kumom so nakaznice dobili tudi samo-oskrbovanci. Medtem ko je v KLO Še-šeivo neupravičeno prejelo nakaznice 107 prebivalcev, v KLO Sv. Križ v šmarskem okraju delavci niso dobili nakaznic. MLO Murska Sobota je dal nakaznico za moko trgovki, ki je imela obvezno oddajo žit, nasprotno pa učiteljici, ki nima ničesar, niso dali krušne karte. V Črnomlju so karte dobivali vsi obrtniki, mlinarji in kovači, ki so si sami izstavljali^ potrdila. KLO je prejemanje dodatne težke karte opravičeval s tem, da je dotlčnik pač delavec, ki dela za skupnost to mu potemtakem tudi pritiče težka karta. Predsednik in tajnik ljudskega odbora pa sta navodila MTP zaklenila v predal in sta posameznim tajnikom, ki so prihajali po nakaznice, ustno naročala, naj pač znižajo število potrošnikov, kakor vedo in znajo, ker je kart ta mesec manj. Naj se ravnajo po kriteriju: kdor ima še kaj koruze, ne prejme kart. V Krmelju, OLO Krško, je tajnik čakal, da pride komisija, in ni hotel prej pričeti z razdeljevanjem kart. Tako so ostali brez kart nekateri rudarji, ki nimajo niti koščka zemlje. Prav tako so tudi v Radgoni in Ljutomeru oportunistično čakali dodatka z ministrstva in prej sploh niso hoteli pričeti z delitvijo. Zastopnik nekega KLO-a v OLO Škofja Loka pa je kontrolnim organom izjavil, da KLO-i ne bodo samo ekseku-torji in naj višji organi pridejo enkrat na množični sestanek, da bodo videli, kako je na terenu. Ni pa povedal, da zaradi neupoštevanja direktiv višjih forumov, zaradi njihovega oportunizma živilskih nakaznic ni prejelo 50 delavskih družin v njegovem KLO-u in da tudi v nekem drugem KLO-u Iz istih razlogov j delavci vse do prihoda kontrolnih organov niso prejeli nakaznic. Spričo takega 1 bivšega »Elektrozapada«, je bilo postavljeno pred problem izvesti boljšo in efektnejšo povezavo med našimi vodnimi in kaloričnimi centralami, ali z drugimi besedami postavljeno je bilo pred problem, rešiti z dotokom energije iz kaloričnih central kritično situacijo preskr be, ki je naštela v mariborskem industrijskem bazenu. Naloga je bila preurediti predvsem stari prenosni sistem energije. Že uvodoma je treba naglasiti, da je delovni kolektiv »Elektroljubljanec, to je delovni kolektiv vseh elektrarn, ki so v sklopu >Elek-troljubljane«, ta problem rešil na idealni način in to v rekordnem času. Zlasti je treba podčrtati to, da je bil ta uspeli dosežen z lastnimi strokovnimi močmi in z lastnim materialom, torej brez ka kršne koli moči iz inozemstva, kakor je bil to običaj v stari Jugoslaviji, ko so bili za vsako pomembnejše delo klicani strokovnjaki iz inozemstva. V naslednjem kratek prikaz, kako je delovni kolektiv »ElefetroLjubljane« rešil to nalogo, odnosno kakšno je bilo prejšnje Stanje prenosnega sistema energije: Elektrarna Fala je bila povezana s kaloričnimi elektrarnami doslej po 80 kW daljnovodu do Laškega, od tu pa preko transformatorjev v 80/35 kW s 35 kW daljnovodom z elektrarno Trbovlje. S 110 kW daljnovodom, ki je dosedaj obratoval z napetostjo 35 kW je bila Fala preko transformatorjev v Laškem povezana tudi z elektrarno Rajheraburg in Zagreb. Prav tako je bil zgrajen 110 kW daljnovod med transformatorsko postajo Laško in elektrarno Trbovlje, ki pa dosedaj nii obratoval. Elektrarna Trbovlje je morala energijo, ki je prihajala od velikega agregata! dvakrat transformirati, preden jo je niarhitek-ti«, bo večji. Novi odbor je sprejel dolžnost, da se stanje Umetniške zadruge v vsakem oziru izboljša. Ena glavnih brig bo, da se zadružni lokal, ki je postal že pretesen in ie zaradi tega pregled razstavljeni^ del že močno otežkočen, občutno poveča, Ta nerodnost je bila zlasti opazna pri obiskih raznih inozemskih delegacij. — Prav tako bo v bodoče poskrbljeno za manjše kolektivne razstave poedinih zadružnih članov, ki naj bi trajale po deset dnL Te razstave bi vsekakor povzročile večjo razgibanost v našem domačem upodabljajočem življenju. Poleg že doslej izdanih razglednic z deli naših kiparjev, ki so že razprodane, bo Umetniška zadruga v kratkem izdala novo serijo s primeri domače sodobne grafike. Z izdajanjem razglednic umetniške kvalitete, po katerih vlada veliko povpraševanje, bo sčasoma onemogočeno prodajanje različnega importiranega kiča, ki ga je še vedno veliko. Umetniška zadruga bo tudi odslej posrednik pri naročilih za stensko slikarstvo, ki bo za dekoracijo raznih domov, večjih zgradib, lokalov itd. vedno bolj zaželeno. Primeri »fresk« v ljubljanski kolodvorski restavraciji, unionski kleti in morda še kje drugje dokazujejo, da vsa vodstva raznih ustanov še vedno nimajo dovolj smisla za dostojno opremo večjih prostorov. Pozdraviti je zlasti treba odločitev, po kateri bo Umetniška zadruga v zvezi z Ljudsko prosveto po vseh večjih krajih Slovenije prirejala umetniške razstave, za kar ima danes vse tehnične možnosti. K razvoju in napredku naše upodabljajoče umetnosti bo mnogo pripomogla določena naloga, da novi odbor s slikarji in arhitekti napravi načrte za umetniške delavnice tistem članom, ki jih doslej še nimajo. Prvi občni zbor Umetniške zadrug* je torej dokazal, da je njen obstoj, kateremu so nekateri iz skepticizma, drugi pa iz svojih lastnih špekulativnih namenov prerokovali le kratko življenje, popolnoma trden. Pokazal je, da je navzlic nekaterim manjšim hibam Umetniška zadruga doslej dostojno zadostila vsem svojim nalogam, tako do svojih članov, kakor do kupcev in smo trdno uverjeni, da bo tudi odšlei njeno delo v korist umetnikom in našemu ljudstvu, ki mu umetnost pripada. Na ta način bo postala zgled kolektivne zamisli, dela in uspeha upodabljajočim umetnikom ostalih federalnih edinic, kj bodo sčasoma nedvomno sledile teinu prvemu primeru umetniške zadružne organizacije. IZJAVA POOBLAŠČENEGA MINISTRA EŠREFA BADNJEVIČA NA TISKOVNI KONFERENCI V DIREKCIJI ZA INFORMACIJE Juaosiovanska viasa ne or znava nobene prav ce komisiji za Ba kan obsoja pyt olovsKe provokec e neti cev nove vo ne pogojev za pustolovska izzivanja netilcev nove vojne, Udeležba nekaterih držav v komisiji za Balkan, ki je kompromitirana v očeh celotne svetovne demokratične javnosti in v kateri nista hoteli ZSSR in Poljska sodelovati, predstavlja dejstvo, o katerem bi morale razmišljati vlade teh držav.« in °^13-nov (ianjvig) Predstavnik zunanjega ministrstva, po-ascem minister tšrei B a d n j e v i č, je imel v direkciji za informacije Komcrenco s predstavniki tujega in domačega tiska. Na konferenci je pooblaščeni minister Badnjevič odgovarjal na vprašanje v zvezi s priaodom komisije za Balkan v Solun, na vprašanje o ZrA eba£,U iužos!ovansll:e monetarne rezerve v zlatu in devizah s strani 1 , kakoi tudi o obsodbi britanskega vojaškega sodišča proti sekretarju pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško in predsednika zveze bivših partizanov za Slovensko Koroško Karla Prusnika. Prihod komisije za Balkan v Solun ___ ?°klaščeai minister Badnjevič je na P asanje glede komisije za Balkan v ,®zl 2 njenim prihodom v Solun in pred Pričetkom njenega dela dejal: j * ® saw način, po katerem je prišlo za RUS rvi*e ° imenovane komisije aikan, je globoko nasproten načelu da , ^ ne8a. sodelovanja. Pokazal je, sačeli 02N°m*S^a n*ma skupnega z , J2'or in sestava komisije nam zado-ujeta, da komisija za Balkan ne bo organ, ustanovljen v duhu in zaradi uresničenja ciljev Ustanovne listine OZN, emveč nasprotno samo navaden instru-®ent politike ZDA, ki se v zadnjem času Posebno odkrito trudi, da bi iz OZN 'sstvanla aparat za izvajanje svoje eks- Panzionisiične politike. Od prihoda in začetka dela komisije 23 Balkan pa moramo pričakovati le ^v?°st v smeri poostritve položaja v rcio podpisu govore, v katerih sta poudarila pomen konvencije za razvoj kulturnih odnosov med Rumunijo in Madžarsko. Madžarska vladna delegacija je odpotovala snoči iz Bukarešte. Delegacijo so spremljali člani rumunske vlade pod vodstvom ministrskega predsednika dr. Petra Ciroze. Predsednik dr. Groza je prosil predsednika madžarske vlade, naj sporoči madžarskemu narodu prijateljske pozdrave rumunskega naroda. Dr. Groza je izrazil veselje zaradi sklenitve kulturne pogodbe med Rumunijo in Bolgarijo ter poudaril, da bo trdno madžarsko-rumu n sk o prijateljstvo krepilo obrainbeno moč držav ljudske demokracije proti imperialistični nevarnosti. V svojem govoru se je predsednik madžarske vlade Lajos Dynnies zahvalil za iskren sprejem, ki so ga priredili delegaciji v Rumuniji ter izrazil veselje, da mu je v čast biti eden izmed ustvarjalcev večnega prijatel jstva med rumunskim in madžarskim narodom. RESOLUCIJA PLENUMA CENTRALNEGA KOMITEJA ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE * Razširitev enotnosti fr« te soc a* slov in komun slov ta obrambo recuiilike in demokrat je j Rim, 26. nov. (Tass). Plenum cen-i tralnega komiteja italijanske socialistične stranke je končal svoje delo. Sekretar stranke Lellio Basso je podal plenumu politični referat. |' Po poročilu lista »Avanti« je Basso rekel, da ima stranka sedaj 900.000 I članov. Po analizi splošnega politične-1 ga položaja v državi je Basso poudaril kot osnovno nalogo, ki stojii pred socialistično stranko v bližnji politični borbi »ustvaritev široke fronte ljud. množic in naprednega javnega mnenja zaradi borbe za ustvaritev nove demokracije v Italiji, v kateri bo ljudstvo sodelovalo pri upravi države in gospodarstva.« Taka fronta, je poudaril Basso, ne sme imeti samo značaja volivnega bloka ter se ne sme omejiti na sporazume med voditelji, temveč mora biti oživotvorjena v praksi, tako da bo stalno in aktivno vplivala na politično življenje Italije, v kateri bi imela prvorazredno, pozneje pa tudi vodilno vlogo. V imenu vodstva socialistične stranke je Basso predlagal, da se ob koncu t. 1. skliče izreden kongres stranke zaradi mobilizacije njenih članov, da bi se tako ustvarile naloge, ki stoje pred stranko, s tem pa dosegla ustvaritev široke fronte demokratičnih sil v državi. Plenum je sprejel resolucijo, s katero se odobrava »iniciativa vodstva stranke za nadaljnjo razširitev enotne fronte socialistov in komunistov, ki sloni na sporazumu o enotnosti akcije s tem, da se vključijo v to fronto vse politične in socialne sile, ki so zain- teresirane pri obrambi republike in demokracije kakor tudi pri reševanju narodnega gospodarstva.« V resoluciji se odobravajo predlogi za sklicanje kongresa stranke — ter pozivajo vse partijske organizacije, da svoje delovanje usmerijo v to, da se utrdi komite narodne demokratične fronte, v kateri bodo sodelovali ored-stavniki naprednih političnih, sindikalnih. kulturnih, družbenih, ženskih in mladinskih organizacij. Zveze partizanov, borcev itd. Stavkovno gibanje v Južni Italiji se širi Rim, 26. nov. (Tanjug). Stavkovno gibanje v Južni Italiji se še nadalje širi. Tako poroča agencija ANSA, da so delavci v Cosenzj (Kalabrija) priredili množične demonstracije v znamenje protesta zaradi odpustitve gotovega števila delavcev. Policija je posredovala proti demonstrantom. V spopadu je bila ubita ena oseba. AFP poroča, da je prišlo do incidentov tudi v drugih krajih Kalabrije. Ogorčene množice so izrazile v teh demonstracijah svojo opravičeno nezadovoljnost proti fašističnim provokacijam. \ mnogih mestih, kjer so bile prirejene demonstracije, je množica vdrla v krajevne sedeže neofašističnih organizacij ter juh demolirala kljub intervenciji policije, ki je povsod nastopala kot zaščitnica fašistov. V znamenje protesta proti takemu postopanju policije so delavci v Cose.nzi stopili v generalno stavko. M rovna pogodba z Nemčijo mora temeljiti na osnovnih sklepih ooffcdamtkega sporazuma Francoski komentar o londonski konferenci Sveta zunanjih ministrov Pnriz 26. nov. -(Tanjug.) Ob priliki konference štirih zunanjih ministrov v Londonu objavlja diplomatski urednik lista »Ce Soir« George Soria uvodnik, v katerem se bavi z ameriškim in britanskim stališčem do nemškega vprašanja. Potem ko je naglasil, da je stališče ZDA in Velike Britanije po moskovski konferenci znatno poslabšalo mednarodni položaj, nadaljuje Soria: »Po movskovski konferenci so Angloameričani šli še dalje po poti kršitve potsdamskega sporazuma, s katferim so svečano prevzeli obveznosti in objavili principe, ki jih je treba uporabiti v Nemčiji. Od tedaj sta Marshall in Bevin jasno pokazala, da se želita otresti potsdamskih sklepov.« Soria poudarja, da je eden od osnovnih sklepov potsdamskega sporazuma, naj se odločbe glede Nemčije rešijo v soglasju z ostalimi silami, ki so ga podpisale. Toda Angloameričani so s svojimi enostranskimi akcijami kršili ta sklep. Razen tega daje »Marshallov plan« Nemčiji priviligirano mesto in ji daje prednost pred žrtvami nacistične agresije. Ce bi hotel sestaviti listo kršitev sporazuma po Angloameričanih, bi moral veliko naštevati. Tako je bila pred dobrim tednom s sklepom vlad Velike Britanije in ZDA vrnjena rurskim magnatom posest in lastninska pravica rudnikov, ki bi morali biti konfiscirani Razen tega ni izvedena denacifikacija. Anglosaksonci postavljajo naciste na vse važnejše in zaupnejše položaje v industriji Spomniti je treba tudi, kako so se do sedaj ZDA in Velika Britanija trudile, da bi spremenile Nemčijo v veliko trdnjavo za napad proti Sovjetski zvezi, ki je žrtvovala 17 milijonov svojih ljudi za rešitev sveta pred nacističnim barbarstvom. 0 vlogi francoske delegacije pod Bi-' daultovim vodstvom poudarja Soria: »Bi-dault bo samo figura in soudeleženec. Fruncoski zunanji minister je prav za prav še ob osvoboditvi sprejel ponudbo, da bo miniral tradicionalne pozicije francoske diplomacije. Opustil je tezo internacionalizacije Porurja in se odrekel reparacijam. Navzlic sporazumu o premogu, ki ga je Bidault skle- nil z Marshallom in Bevinom, Francija ni dobila niti enega grama porurskega premoga več kot pred sklenitvijo pogodbe. Znano je, da se je naš zunanji minister že sporazumel z ZDA in Veliko Britanijo o spojitvi francoske okupacijske cone z že spojenimi anglo-ameriškimi conami.« KP Avstrije ne prevzema odgovornosti za delo avstrijske delegacije v Londonu Dunaj 26. nov. (Tanjug.) V zvezi z «vestmi, da bodo na zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Londonu prisostvovali predstavniki vseh treh avstrijskih strank, je izjavil narodni poslanec Komunistične partije Ernest Fischer, da ne bo potoval v London kot opazovalec Komunistične partije ker Komunistična partija ne bo prevzela odgovornosti za delo delegacije, katere vodja je zunanji minister Gruber. Dodal je, da predstavniki ostalih dveh strank niso zainteresirani, da bi bila mirovna pogodba čimprej zaključena, ker želijo voditi Avstrijo po poti, ki jo določi Amerika. NOVA MINISTRA V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI Praga, 26. nov. (Tan jug). Predsednik republike dr. Edvard Beneš je sprejel ostavko podpredsednika vlade Zdenka Fierlingerja in ministra za industrijo Laušmana. Na predlog socialdemokratske stranke in na priporočilo predsednika vlade Klementa Gottwalda je predsednik republike imenoval za podpredsednika vlade poslanca Františka Timesa, za ministra industrije pa inž. Ludmilo Jankovcevo. Jankovceva je prva žena-minister v ČSR. Socialdemokratska stranka je določila namesto Františka Timešii za podpredsednika narodne skupščine poslanca Jareslava Kladnega. Dosedanji podpredsednik vlade Fieulinger je postal član Izvršnega odbora socialdemokrat* ske stranke. f IZKULTURA Kaj nudi fizkulturna ura našim pionirjem Naša ljudska oblast posveča prav posebno pozornost malim pionirjem. Preko pionirske organizacije nudi mlademu rodu vse, kair koristi njegovemu duševnemu in telesnemu razvoju. Tako je pionirska organizacija prevzela v svoj delokrog tudi pionirsko fizkulturo. Zaradi pravilnega razvoja pionirjev Sinatra pionirska organizacija, da je iz-venšolska fizkultura obvezna za vsakega pionirja. Ta svoj smoter pa bo dosegla le s pomočjo učiteljstva, fizkulturnih učiteljev in ostalih fizkulturnih strokovnjakov ter s podporo in pravilnim razumevanjem staršev. Vsekakor na vsakega otroka odločujoče vpliva odnos staršev do kakršne koli stvari; prav posebno pa še do fizkulture. Mnogo je pionirjev in pionirk, ki bi radi posečali izvenšolsko fizkulturo, a jim starši tega ne dovolijo. Pri tem pa se starši niti ne zavedajo, da s tako prepovedjo svojim otrokom le škodujejo. Zakaj? Njihov otrok je pri- jem tako priljubljena. V tem pa je tudi jedro umetnosti v vzgajanju pionirjev. Igra, premagovanje ovir, borba, tek, skakanje, vaje spretnosti, moči, poguma, najrazličnejša tekmovanja, vse to so za otroka posebna doživetja, nove oblike organiziranega dela, katerega opravlja z veseljem in otroškim navdušenjem tudi za ceno discipline, poslušnosti in točno- sti, kar vse zahtevajo vodniki od njega. Vsi poznamo pregovor: Kar se Janezek nauči, to tudi Janez zna. Mi pa hočemo naučiti vse naše pionirje vsega, kar jim lahko trenutno ali pa tudi kasneje v življenju koristi. Zato bi vsak tisti, ki je na kakršen koli način zadolžen, da skrbi za pravilen razvoj naših pionirjev, storil veliko napako, če bi spregledal vrednost današnje fizkulture. Zato vsi pionirji v fizkulturna društva k uram splošne telesne vzgoje. Nogometni pokal FLRJ V soboto igrajo v polfinalu Sarajevo : Naša krila in Partizan : Sloga Včeraj popoldne je bilo v Beogradu žrebanje za polfinalne tekme za nogometni pokal Jugoslavije. Pare sta žrebala sekretar nogometnega odbora FI-SAJ-a Aleksander Tiruanič in inž. Miro- . .. r-- j slav Arsenijevič, predsednik nogometne- krajšan še za tisti bori dve tedenski fiz- | ga odbora FISAJ-a. Žrebanju pa so pri-kulturni uri, ki so v prvi vrsti nanienje- j sostvovaili tudi zastopniki: Doma aonije ni razvedrilu in so v pomoč skladnemu razvoju mladega človeka. Poglejmo si podrobneje, kai nudi fizkulturna ura našim pionirjem. Na fizkulturnih urah pionir močneje razvija najosnovnejše telesne sposobnosti, ki mu kasneje kot mladincu^ in mladinki koristijo v vsakdanjem življenju. Drža telesa, odurnost, spretnost, izdržlji-vost, upornost in moč so lastnosti, ki naj odlikujejo vsakega našega državljana. Sistematično negovanje in prisvajanje teh lastnosti pa pospešuje telesno rast, krepi organizem in s tem tudi zdravje vsakega poedinca Fizkultura ima tudi pomemben vpliv na razvoj duševnih vrlin. Kje je lažje vzgajati razposajenega in svojeglavega otroka k točnosti in disciplini, ako ne prav v telovadnici in na igriščih. Tu se otrok uči samostojnosti, utrjuje si pogum in razvija svojo voljo, jača si zavest o dolžnosti in odgovornosti. Prav na fizkulturnih urah lahko na neprisiljen način pripravimo otroka k poslušnosti in vzbujamo v njem čut tovarištva in spoštovanje do starejših. To so številne in velike naloge, katere dosezj pionirski fizkulturni vodnik s pomočjo sredstev, ki so našim pionir- kapetan Matančič, Sloge iz Novega Sada Ruševljaniin in Naših kril poročnik Ti-kulin. Poleg teh pa so prisostvovali žrebanju še člani sekretariata FISAJ-a Viktor Vrhovec, Vitomir Čerina in Ratko Viličič ter Slana nogometnega odbora FISAJ-a major Bačič in Vlajič. Izžrebani so bili naslednji pari: Sarajevo : Naša krila Partizan : Sloga Prva tekma se bo odigrala kaikor predtekma ob 11.30, glaivna tekma pa se bo pričela ob 13.45. Polfinalne tekme se bodo odigrale v soboto 29. novembra in ne v petek, kakor je bilo to pomotoma ob .javljeno. Finalne tekme pa se bodo odigrale v nedeljo 30. novembra. Zlatko Čajkovski (Partizan) zaradi operacije ne bo igral tekem za pokal FLRJ Polfinalno in najbrž tudi finalno tekmo za nogometni pokal FLRJ bo igralo moštvo Partizana brez svojega najbolj- Občni zbor FD Gomilsko Društvo je zajelo 10% prebivalstva v fizkulturo Gomilsko, 26. novembra. Danes ima FD Gomilsko svoj redni občni zbor. To podeželsko društvo brez pokritih fizkulturnih prostorov, ki se je fizkulturno udejstvovalo predvsem v naravi, bo na občnem zboru s ponosom podalo svoja poročila. Strokovni sekretar in referenti bodo poročali, da je društvo izvedlo vse krose (tudi kolesarskega), Titovo štafeto, da je priredilo smučarske in kolesarske tekme, lahkoatletske tekme, javni letni nastop, gledališko predstavo ter domače in sektorske šahovske turnirje. Organizacijsko je društvo daleč prekoračilo plan, saj je zajelo skoraj 10% prebivalstva v fizkulturno udejstvovanje. Ni treba posebej poudariti, da so naši fizkulturniki predvsem iz kmečkih in delavskih vrst. Za fizkulturni znak tekmuje 26 članov našega društva. 6 jih je že položilo vse norme. Prvi so si v našem dru-Stvu priborili fizkulturne znake: Travner Polde (zlati), Mazil Marica, Šega Dušan (srebrni'), Ocvirk Tončka, Sega Franjo (bronasti), šega Bojan (mladinski). Društvo bo na občnem zboru sklepalo o nadaljnjem delu. Glavna naloga bodočega leta bo, da si ustvarimo doma vse pogoje za tekmovanje za znak (prostore, orodje, strelišče itd.). Doslej so naši tekmovalci polagali svoje norme v Celju in Žalcu, odslej jih bodo doma. Okrajni fizkulturni odbor je tu že organiziral tekmovalno komisijo in nam obljubil pomoč pri ureditvi naprav. Sega F. šega igralca in svetovno znanega krilca Čajkovskega. Med tekmo Partizan.: Crvena zvezda, bi je bila preteklo nedeljo v Beogradu, je v borbi za žogo Horvatinovič (Crvena zvezda), z laktjo nenamerno udaril Čajkovskega v nos. Kljub velikim bolečinam Čajkovski ni zapustil igrišča, ampak je igral dalje. Boril se je požrtvovalno do konca tekme. Po končani tekmi ga je v slačilnici takoj pregledal dr. Smodlaka, ki je ugotovil prelom nosnega hrustanca in svetoval takojšnjo operacijo. Že eno uro po tekmi je kapetan dr. Ante Šokčač uspešno operiral Čajkovskega Čeprav je operacija uspela, ne bo mogel Čajkovski igrati polfinalnih tekem za pokail FLRJ. Čez 14 dni pa bo lahko zopet nastopal v moštvu Partizana. Občni zbor FD Ormoža Društvo ni doseglo postavljenih ciljev Ormož, 24. nov- Ormož je mestece z bogato fizkulturno tradicijo. Vendar se je na občnem zboru FD Ormoža 23. novembra t. 1. pokazalo, da v preteklem letu društvo ni doseglo postavljenih ciljev in ni zabeležilo 6koraj nobenih pozitivnih uspehov. Naš namen ni, na tem mestu analizirati vzrokov, ki so dovedli do teh neuspehov. Članstvo FD Ormoža je pokazalo na občnem zboru trdno voljo prenehati z dosedanjim načinom dela, ki je rodilo nepotrebne spore in spletke ter se zavezalo, da bo zastavilo vse sile, da popravi storjene napake in povede Ormož tudi v fizkul-turi na pot lepše bodočnosti. Izvoljen je bil odbor, ki ga vodijo tov. š ona ja, Štorman in Gerlovič ter so v njem združeni stari strokovni delavci in naši mladinci ter ima tako vse možnosti uspešnega delovanja. Na občnem zboru, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki Okrajnega fiz-kulturnega odbora, so bile razdeljene tudi fizkulturne značke, ki so si jih do sedaj osvojili člani FD Ormoža. OBVESTILA Moštveno sindikalno šahovsko prvenstvo v Ljubljani Na prvenstvu sodeluje 30 moštev V ponedeljek 24. t. m. se je pričel v Ljubljani sindikalni šahovski turnir, na katerem sodeluje 80 moštev, ki so razdeljena v tri skupine. I. skupina: Plinarna, Ministrstvo za gozdarstvo, Radio, Državni zavod za socialno zavarovanje, Kontrolna komisija. Pivovarna Union, Ministrstvo za finance, Ministrstvo trgovine in preskrbe. Mata industrija in Narodno gledališče. II. skupina: DAPPS, Ministrstvo za kmetijstvo, Pošta, Navod - preskrba, Geodetska uprava, EKA, EC2, Carinarnica, DOZ, Gu- i stroj. III. skupina: Gostinci, Minot, Ljudska pravica, MIK, Tovarna Hribernik, DZSZ, Pro- sveta, Narodna banka, DES, Gradbena stavbena stroka. Poedina kola pa se bodo igrala v naslednjih dneh: II. kolo od 1. XII. do 7. XII. III. kolo od 8. XII. do 14. XII. IV. kolo od 15. XII. do 21. XII. V. kolo od 22. XII. do 28. XII. VI. kolo od 29. XII. 1947. do 5. I. 1948. VII. kolo od 6. I. 1948. do 12. I. 1948. VIII. kolo 13. I. do 19. I. IX. kolo 20. I. do 26. I. Prvoplasirana ekipa prejme šahovsko garnituro in dve knjigi, drugoplasirana ekipa šahovsko garnituro in eno knjigo, tretje-plasirana ekipa pa tri šahovske knjige. „a£iudLski plaviti* Šestdeseta obletnica Levstikove smrti v Ljubljani Ne vprašujem, zakaj je Ljubljana pozabila na to obletnico, ki bi jo morali praznovati 16. novembra Vendar je 6 tem vprašanjem v najtesnejši zvezi neko drugo: Ali se zavedamo, kaj pomeni Fran Levstik za kulturno zgodovino slovenskega naroda? In 6ploh za našo zgodovino? Ali je mogoče, da bi imena Prešeren, Levstik in Cankar zvenela kdaj prazno? Nedavno je izšel doslej največji slovenski roman. Napisal ga je slovstveni zgodovinar dr. A. Slodnjak — o Levstikovi dobi in Levstiku pod naslovom »Pogine naj pe6l«. S to knjigo je bil Levstik nedvomno najbolje počaščen ob 60. obletnici smrti. Toda s tem ni rečeno, da Ljubljana sama nima nobenih kulturnih dolžnosti. Zelo žalostno bi bilo, če bi jo moral kdor koli nanje opozarjati. Ljubljana pa ima tudi svoje tradicije. Zdaj, ko več v nji ne vedrijo im ne oblačijo malomeščani, ki so si domišljali, da zastopajo ves slovenski narod in da ga morajo imeti v zakupu, 6e je tudi pokazalo, kaj je sploh zdravega v ljubljanskih tradicijah. Kako je prejšnja Ljubljana cenila Levstika? Spomenika mu seveda ni dala. Po njem ni imenovala Licejske knjižnice, kjer je izčrpal svoje moči. Pač pa je po njem imenovala kratko zakotno ulico Ob tej ulici leži vzporedno ena najlepših ljubljanskih cest, ki se imenuje po —-Bleiweisu. Med okupacijo so Italijani imenovali to ulico po Viktorju Emanuelu. Bleiweis, "ki 60 ga v polpretekli dobi imenoval »oče slovenskega naroda«, je bil v resnici oče slovenske reakcije. Ne nameravamo omalovaževati Bleiweisovih zaslug za slovenski narod, toda naglasiti je treba, da izvirajo iz bleiweisovščine korenine tistega mračnjaštva, ki se je pred prvo svetovno vojno manifestiralo v šrnožoltem šusteršičijanstvu ter v ges- lih »vse za vero, dom, cesarja« in »Srbe na vrbe!«; med drugo svetovno vojno 6e je pa razlezlo v gnilobo, ki je dosegla evoj višek v Natlačenovem domobranstvu in klavnici pri Sv. Urhu. Tej blei-weisovščini je veljal Levstikov boj vse njegovo življenje. / Ta Levstik, ki je bil eden 6ilno redkih, popolnoma doslednih naših borcev za resnico, za prave vrednote v življenju ter družbi; ta človek, ki je silno sovražil sleherno krivico ter hinavščino — je v prejšnji Ljubljani še po 6mrti nosil žig svojih sovražnikov in sovražnikov vsega naprednega: »Pogine naj pes!«. Po Bleiweisu so imenovali vzporedno cb Levstikovi uličici veliko cesto vzdolž vladne palače, kakor v zasmeh Levstiku. Ali ni zdaj čas, da Ljubljana V6aj to popravi? Cankar je dobil primemo ulico v Ljubljani in prav bi bilo, če bi se spomnili, da slovenski narod ni le imel, temveč še vedno ima tudi Levstika. Nova Ljubljana ne bo gojila Bleiwei60vih tradicij. F. S. Vesti iz Slovenske Bistrice Tudi pri nas smo ustanovili ljudsko univerzo. Redna predavanja 60 predvidena na vsak drugi torek v kinodvorani. 18. t. m, je bilo predavanje o gospodarstvu v bivši Jugoslaviji, ki se ga je udeležilo le 15 ljudi. Ne vemo, kje je vzrok, da je za predavanje tako malo zanimanja Sicer pa po prvem neuspehu ne bomo vrgli puške v koruzo. Morda tokrat ni bila tema predavanja pravilno izbrana. Poleg rednih predavanj bodo predavanja tudi po sindikalnih podružnicah za tiste, ki se ne morejo udeležiti rednih predavanj. Vsekakor pa je potrebno, da sindikalni funkcionarji bolj zainteresirajo I članstvo za študij. I Nameravali smo ustanoviti tudi večer- no delavsko gimnazijo, pa 6e jih je tako malo prijavilo, da niti z enim razredom ni mogoče pričeti, človek se kar čudi, da ni večjega zanimanja za izobrazbo, ko pa na vskakem koraku slišiš pritožbe, da ni in ni potrebnih strokovnih kadrov. V sredo 19. t. m. 6e je z mladinske proge vrnila naša trikrat udarna Pohorska brigada. Brigado so v Domu kulture sprejeli in pozdravili zastopniki oblasti in množičnih organizacij. Vsak, kdor je videl to disciplinirano mladino, njihovo navdušenje za 6kupno delo in veliko ljubezen do maršala Tita, ne bo niti za trenutek podvomil v veliko ustvarjalno moč naše države. Pričakujemo, da nas bodo ti mladinci razgibali na vseh področjih dela, ker v njih ni več tistega polovičarstva, kot smo ga bili prej vsi skupaj navajeni. Naš sindikalni orkester je v nedeljo 23. t. m. nastopil na tekmovanju sindikalnih orkestrov v Ljubljani, kjer je izvajal tri skladbe. Igralska družina nam pripravlja Gogoljevega »Revizorja«. Š. L. »Prosta zabava« na finančnem odseku v Celju V soboto 22. novembra okoli 2. ure popoldne, to je še pred zaključkom uradnih ur, so se v prostoru poleg sobe šefa odseka tov. Wagnerja zbrali finančni uslužbenci MLO Celja, da proslavijo, kakor izjavljajo, »sv. Cecilijo«, verjetno pa je bila proslava namenjena sistemizaciji plač. Na mizo so postavili petlitrsko steklenico, posedli po stolih in pisalnih mizah ter »praznovali«. Vse to se je dogajalo z vednostjo šefa odseka tov. Wag-nerja, ki je na vprašanje personalnega referenta, kaj to pomeni, odgovoril, oziroma ugotovil, »da praznujejo«. Pri tem pa ni pokrenil ničesar, da bi takšne vrste zabavo med uradnimi urami preprečil. Upamo, da bo izvršni odbor MLO Celje izvedel disciplinski postopek. POZIV Z odločbo Predsedstva vlade LES z dne 31. 12. 1946. III. št. 558/1 so bila za posamezna gospodarska področja LiiS ustanovljena samostojna trgovska podjetja z nazivom »Navod« in dana v upravo osnovna ter obratna sredstva, kakor tudi pravice in obveze Trgovskega podjetja: Nabavljalni zavod Slovenije »Navod« s sedežem v Ljubljani. Z isto odločbo je bilo ukinjeno trgovsko podjetje Nabavljalni zavod Slovenije Navod, ki je prenehalo s svojim poslovanjem na dan 31. 12. 1946. Z ozirom na to se pozivajo vsi upniki, da prijavijo podpisani Upravi svoje z dokaznimi listinami podprte terjatve do Trgovskega podjetja Nabavljalni zavod Slovenije »Navod«. najkasneje do 20. decembra t. 1. Prav tako se pozivajo vsi dolžniki tega podjetja, da poravnajo svoje dolgove do istega roka na tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani št. 60-4070-03. Po preteku tega roka se prijave upnikov ne bodo vpoštevale, a neplačani dolgovi sodno izterjali. — Uprava državnih trgovskih podjetij »Navod-Koloniale«. OBVESTILO Glavna direkcija za eksploatacijo železnic v Ljubljani ima v svojih depozitih varščine (kavcije) raznih strank in sodne zasežke (zabrane) iz predvojne in okupacijske dobe. Zato vabi vse prizadete lastnike, da vložijo do 28. februarja 1948. nekolkovane zahteve za povračilo teh depozitov. Vračljive so varščine, položene v gotovini in v hranilnih knjižicah. Varščine, ki so položene v vrednostnih papirjih bomo lahko vrnili šele, ko bo izvedena konverzija. Po 28. februarju 1948. bodo nevzdignjene varščine in sodni zasežki šli v korist drž. blagajne. — Glavna direkcija za eksploatacijo železnic. Komercialni sektor. CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI ZA ZAMUDNIKE bo 1. decembra 1947. od 8—12 ure na dvorišču bivše konjske trgovine Kodela na _ Rimski cesti št. 11 in sicer za celo področje glavnega mesta Ljubljane. MLO poziva vse lastnike psov. da jih puste pravočasno cepiti. Vsi psi, ki ne bodo cepljeni in do 8. XII. 1947. prijavljeni, bodo brezpogojno odvzeti in takoj pokončani. Vračali se ne bodo nikomur. Prijave se bodo sprejemale od 1. XII. do 8. XII. v Kresiji, II. nadstropje, soba št. 38. DNEVNE VESTI Generalni konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani sporoča vsem, ki imajo last; nino na češkoslovaškem teritoriju in ki morajo glasom dekreta prezidenta Češkoslovaške republike št. 134/46 najpozneje do 81. decembra 1947. vložiti prijavo te lastnine in prijavo k obdavčenju te lastnine (ki drugače zapade v korist CSR), da je prejel odgovarjajoče prijavne formularje, ki iih je mogoče dobiti pri tukajšnjem uradu za din 20. Ordinacije Državnega zavoda socialnega zavarovanja v Ljubljani. S. 1. decembrom 1947. bo pričel na Celovški cesti št. 4 na novo ordinirati specialist za ženske bolezni dr. Poljanšek Rado in sicer dnevno od 12—14 ure. V istem ambulatoriju bo pričal na novo ordinirati tudi zdravnik za splošno prakso dr. Kambič Jože v času od 8—12 ure. Dosedanja ordinacija specialista za kožne in spolne bolezni dr. Prošek Zofije, se iz te ambulante preseli v ambulatorij na Miklošičevo cesto 20. kjer bo ordinirala v ordinaciji soba št. 198 v času od 14.30—17 ure. Prav tako se bo preselila v ta ambulatorij ordinacija za otroške bolezni dr. Tavčar-Konvalinke Anče in bo na novo ordinirala vsak torek, sredo ln petek od 13—16 ure. Opozarjamo vse, ki bodo obiskovali pedagoški tečaj na Koroški Beli. da prinesejo s seboj potrdilo, da nimajo živilskih kart za december, ker jih bodo dobili na podlagi tega potrdila na Koroški Beli. — Iz ministrstva za prosveto, oddelek za šolstvo. KONCERT Dirigent Bogomir Leskovic, ki bo dirigiral ponedeljkov simfonični koncert v Filharmonični dvorani, je naš rojak in deluje stalno kot dirigent simfoničnih koncertov na Dunaju, kjer ima predvsem izvedbo slovanskega sporeda. Ob raznih prilikah je imel sijajne uspehe, ki mu zagotavljajo velik renome. V Ljubljani bo dirigiral Mozarta, Rahmaninova in Musorgskega. Solist bo na koncertu pianist Roman Klasinc iz Maribora. Vstopnice v Knjigami na Kongresnem trgu. 4945 GLEDALIŠČE SLOVENSKA N A KODNA UI.KDAI.IftCA Drama Ljubljana Četrtek, 87 ob 20: Moll^re: »Tartuffe« Red E Petek 28 ob 20: Levstik-Kreft: »Tugomer«. V čast trikratni udarni II koroški brigadi Matije Vernika — Tomaža Sobota 29 ob 20: Levstik Kreft: »Tugomer« Zaključena predstava za Mestni odboT OP Opera Ljubljana j Četrtek, 27. ob 19.30: Zaključni večer Revije kulturno-prosvetaega dela Sindikatov Slovenije. Petek. 28. ob J9.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma LŠM (Univerza). Sobota, 29. ob 19.30: Švara: »Veronika De-seniška«. Izven. Drama Maribor Petek. 28, nov ob 15: Shakespeare: »Kar hočete«. Red LMS-2. Sobota, 29 nov.: Zaprto Nedelja, 30 nov ob 15.80: Ivanov: »Oklopni vlak 14-69* Izven Opera Maribor Četrtek 27. nov. ob 20: Gotovao: »Ero z onega sveta« Red A. Nedelja, 30 nov ob 20: Puccini: »Tosca«. Premiera Izven V KRANJU Sobota. 29. nov. ob 20: »Mala balerina«. Izven. (Gost