OSRFDNJA K 4 JI Ž. • 41 C A PRIMukSKI dnevnik PoStnina plačana v gotovini o !• Abb. postale 1 gruppo (.fnd ZoO lir Leto XXXV. Št. 96 (10.315) TRST, sobota, 28. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba ▼ Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TUDI ITALIJA BO ZMANJŠALA PORABO NAFTNIH DERIVATOV POLITIČNE VOLITVE POGOJUJEJO NAČRT ZA ENERGETSKO VARČEVANJE Dosledna skrb, da nc bi prizadeli avtomobilistov in bi dokazali smotrnost ukrepov RIM — Minister za industrijo Ni-colazzi je včeraj objavil svoj na-trt o energetskem varčevanju, ki n®j bi omogočil Italiji uresničitev sklepa Evropske gospodarske skupnosti o 5-odstotnem zmanjšanju porabe nafte. Dokument v prvi vrsti obsega u-gotovitve glede na krizo na naftnem tržišču zaradi zmanjšanja izvoza i-ranske nafte in znatnem povečanju Cen; nato pa konkretne pobude: najprej kratkoročne nato pa še dolgoročne. Kot prvo postavko načrt predvide-v*. večjo uporabo premoga v terpenih elektrarnah in v tovarnah Cementa, kar bi znižalo porabo ma-yUta za milijon in 300 tisoč ton. "Tanjšanje maksimalne hitrosti na avtocestah, 120 kilometrov na uro ** osebne avtomobile in 80 za to-v°rnjake, naj bi omogočilo prihranek 200 tisoč ton bencina in 110 ti-?oe ton dizlovega olja. Obenem naj Dj Prepovedali parkiranje v zgodovinskih središčnih mest, ki imajo nad 100 tisoč prebivalcev. Glede stanovanjske porabe goril-nega olja dokument predvideva *krajšanje roka za uvedbo termičnih regulatorjev in dosledno spoštovanje maksimalne temperature stopinj C v prostorih. Določili P°oo tudi minimalno temperaturo za P°letne klimatske naprave. Energijo naj bi prihranili tudi s daljšanjem poletne ure od 15. jnarca do 31. oktobra. Odpraviti P°, treba vse dosedanje olajšave Pri Porabi električne energije raz-??ni ustanovam in uslužbencem E fjEL. Predvsem v zimskih mesecih S?.treba skrajšati urnik trgovin. ■J.acrt nadalje predvideva podaljšanje božičnih počitnic za osem dni, j! “i jih nadoknadili kasneje. Mi-"■strstvo poziva tudi CONI in dru-športne federacije, naj omejijo "^riie in nočne športne prireditve. Glede cen naftnih derivatov ministrstvo pripominja, da zaenkrat {/• bodo podražili bencina, če jim 7? uspelo zmanjšati porabljeno koli-'no. ACI naj bi s primerno propa-pndo in obveščanjem omogočil smo-Jnejšo uporabo vozil in motorjev, vbnister je tudi izjavil, da izklju-uje možnost ponovne uvedbe izme-■cne prepovedi vožnje za osebne vX?°mobile z lihimi ali sodimi šte-,ui tablic, saj je po njegovem to e trenutno mašilo; če avtomobilisti ,e bodo varčevali, bo treba preiti konkretnejšim oblikam racioni-r*nja. , na prvi pogled je vsakomur L~n°, da so kljub zvenečim števil-jjP o prihranjenih tonah pobude le Pretno manevriranje in zavlačeva-Jan Č vprašanjem reševanja itali-j ^kega energetskega primanjkljaji/. Minister nasprotuje sodim in nim številom, zaenkrat naspro-jjjle ukrepom, ki bi »prizadeli* mi-J°ne avtomobilistov, saj se dobro bjV ba so taisti tudi volivci, ki čez kak teden lahko primemo '/'•dolžili* vladajoči stranki. Kot Duh yečkrat poudarjali, bodo prave litij. • stoP'*e v veljavo šele po po-jčuih in parlamentarnih volitvah. Ur~?kument ministra Nicolazzija Ij:etlvideva tudi dolgoročne ukrepe, n Se prav tako ne dotikajo zasebna i**?4*56 naftnih derivatov. ENEL bi postopoma spreminjal ter-r,/Pe elektrarne za izključno upo-Premoga, nad:.!„ bodo zgradili (n.l n°ve elektrarna na premog ner^rt sploh ne omenja jedrske e-y .“G6!)- Ponovno bo treba odpreti r® majhnih termičnih elektrarn, in je ENEL v teh letih zaprla dfbruučiti še nadaljnjo izrabo hi-sie nerSetskega potenciala. Mini-n.n.Pavaja tudi uporabo mešanice »vtn ef?a alkohola in bencina za mobite (drugje je to že sedata' ln ne dolgoročni načrt). Obe-bi 1 du ministrstvo spomnilo, da mičn h °dvečno toplo vodo v ter-stnn h elektrarnah uporabili za me-Ev' “Srevanje, kar je drugje po P0p P že v. akodnevna stvarnost. električne energije bodo »ke "Jsali tudi z uresničitvijo plirt-§|a °mrežja na jugu države, dol naibolj zanimivi so predlogi jo jPr°čnega načrta, ki predvideva-brnik *®r|n,'evno vsedržavne stavko. iUiH^ski dnevnik, kot tudi vsi šel b R*tl, jutri ne bo Iz-r|nodnja številka izide v virov energije, kar lahko zadovolji tudi najbolj radikalne ekologe. Volitve so namreč blizu, zato je treba zadovoljiti čimširši krog prebivalstva, čeprav je vsem jasno, da je vse skupaj prazno besedičenje. Dolgoročno načrtovanje ministrstva je pozitivno, če ne bo ostalo le prazno predvolilno besedičenje, (voc)' Bodo žrebali vrstni red na glasovnicah? RIM — Poziv notranjega ministra Rognonija strankam, naj se dogovorijo o vrstnem redu na glasovnicah, je najbrž dosegel svoj namen. V Rimu, Bologni in nekaterih drugih mestih so se že dogovorili o žrebanju mesta. KPI je tudi sprejela to zamisel, čeprav predlaga, naj bi vrstni red žrebali samo enkrat, ker bi tako prihranili nekaj denarja pri tiskanju glasovnic. Ni še znano, če bo ta predlog osvojen. BRASILIA — Italijanski zunanji minister Forlani, ki je v četrtek prispel na uradni obisk v Brazilijo, se je včeraj dopoldne srečal s predsednikom države Joaon Baptistom Figueiredom, s katerim sta se še predvsem pogovarjala o vlogi, ki jo Italija zastopa v Evropski skupnosti. RIM — Upravni svet RAI je včeraj odobril obračun za leto 1978, iz katerega izhaja, da je državna radiotelevizijska družba zabeležila nekaj čez milijardo lir aktive. niiitiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimuifiiiiiiiiiliiliiiiuiiiiliiiiiiinitiiniiiiniiniiuiiitiiiiina Razdejanje po eksploziji f- ...v. ...■... r iKENCE — Nenadna eksplozija rezervoarja s klorovo spojino za razkuževanje vode Arna, H jo dovajajo Florentincem za pitje, je spravila na noge ne le gasilce, temveč tudi nadzorne organe. Eksplozija je napravila ogromn* škodo, zaradi nje so morali prekiniti dobavo vode meščanom, a obstajala je tudi ne- v-'.....J varnost, da se strupeni hlapi, ki so uhajali iz rreklanega rezervoarja, razširijo do obljudenega področja. Na srečo so to s hitrimi posegi gasilcev, ki s j se morali poslužiti plinskih mask, preprečili, kakor so preprečili plamenom, da bi zajeli bližnje naprave. DANES VODSTVO PSI 0 LISTAH Signorile (PSI) za večino demokratične solidarnosti V KD se še niso dogovorili o kandidaturah RIM — V socialistični stranki je stanje dokaj napeto. Vodstvo PSI bi se moralo sestati včeraj popoldne, a so sejo odložili in bo dokončna o-dločitev o kandidaturah za italijanski in evropski parlament padla danes dopoldne. Odložitev je narekovalo odkrito nasprotovanje med Cra-xijem in Signorilejem, ki sta torat pomerila svojo politično ‘moč in vpliv v večinski «osi» stranke. Posebna komisija, ki naj bi izdelala enotne predloge kandidatur sploh ni zaključila svojega dela, ker je bil spor preoster. Za kaj pravzaprav gre? Zdi se, da je Craxi zahteval za svoje ljudi absolutno večino v parlamentarnih skupinah (in torej v listah), kar bi pomenilo njegovo osebno prevlado v stranki in ponižanje levičarskega podtajnika Signorileja. Ta pa skuša doseči, naj bi v vsakem volilnem o-krožju bila na razpolago volivcem vsaj dva »protikandidata* — eden pristaš Craxija, drugi pa levice. O-čitno pa ne gre zgolj za osebne, pač pa za politične spore, ki se pred volitvami običajno utišajo. Signorile je javno povedal, da ne odobrava Craxijeve teorije o socialistih kot »tretji sili, ki je enako oddaljena od KPI in od KD». Signorile meni, da mora PSI spoštovati linijo torinskega kongresa, ki se je opredelil za narodno enotnost Najhujši je bil incident v zvezi z izbiro nosilcev list za evropske volitve v petih okrožjih. Craxi je zahteval zase to mesto v skoraj vseh okrožjih, predvsem pa v severnem. Signorile je zase zahteval mesto nosilca liste na Jugu, a to mesto je Craxi zahteval tudi zase. Seveda gre zgolj za »bitko prestiža*, ker bosta oba izstopila iz evropskega parlamenta in najbrž ostala v Rimu. Craxi je v določenem trenutku predlagal, naj bin na Jugu bil nosilec liste Ruffolo, kar pa je Signorile zavrnil in vztrajal pri svoji zahtevi. Vprašanje bodo najbrž rešili danes. Precej ogorčenja je izzvala tudi afera kandidature Riccarda Lombardija, »očeta* socialistične levice in alternative. Lombardi je bil vsa povojna leta tradicionalno prvi kandidat v Milanu, toda to mesto je Craxi zahteval zase. Da bi ne bilo konkurence glede preferenčnih glasov je Craxi zahtevaj, naj Lombardija kandidirajo v Genovi ali kje drugje. Na to je Lombardi zagrozil, da sploh ne bo kandidiral. Najbrž bodo dosegli sporazum in bo Lombardiju pripadlo v Milanu drugo mesto, za Craxijem. Demokristjani so medtem že drugi dan zaprti v «bunkerju», kot pravijo sobi v Palači Sturzo, kjer sestavljajo kandidatne liste KD. Bernardo D’Arezzo. ki koordinira to delo, je izjavil, da bo zasedanje trajalo še najmanj dva dni. Medtem se Fanfani še vedno o-glaša in speljuje vodo na svoj mlin. Tako iz Signorilejeve izjave, da bo PSI pripravljena v vlado samo z večino narodne enotnosti (torej s komunisti) izhaja, da je za drugačno vlado, kakršno on predlaga (KD -PSI) potrebno »okrepiti KD», ker socialistom ne kaže povsem zaupati. Vsaj po mnenju demokrščanskega senatorja. Berlinguer pa Fanfaniju odgovarja, da je pogoj za obnovo demokratične solidarnosti predvsem ošibitev KD, ki se bo, v tem primeru, vrnila k pameti. Tridentinski deželni upravitelji pri Pertiniju Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj sprejel na Kvirinalu deželne upravitelje Tridentinske-Gor-njega Poadižja, s katerimi se je zadržal dalj časa v sproščenem razgovoru. (Telefoto ANSA) uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiuiHiiiiHtMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiif limit VALERY GISCARD D’ESTAING NA TRIDNEVNEM OBISKU V SZ Popuščanje napetosti glavna tema francosko-sovjetskih pogovorov Leonid Brežnjev se je pohvalno izrazil o francoski mirovni politiki, medtem ko je Giscard (TEstaing pozitivno ocenil zmernost SZ ob zapletu v In-dokini - Francoski kozmonavt bo poletel v vesolje skupno s sovjetskimi MOSKVA — V Kremlju so se včeraj začeli prvi uradni pogovori med Leonidom Brežnjevom in francoskim predsednikom Valeryjem Giscard d’Estaingom, ki je v četrtek zvečer prispel na tridnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Obisk so, Jcot znano, pred mesecem dni odložili v zadnjem trenutku zaradi bolezni sovjetskega premiera. Sodeč po uradnih izjavah in novinarskih komentarjih, je to deseto francosko sovjetsko srečanje na vrhu še predvsem za Francoze zelo pomembno in že včeraj zjutraj, po prvem pogovoru, med katerim sta si šefa obeh držav izmenjala predvsem mnenja 0 političnih odnosih med državama in v mednarodnem popuščanju, je bilo jasno, vsaj ta- ■||||||||||>"|"1,"""""""""|".........................................................mi.................... ......................................mm,......................... Atentat na podjetje ki pripravlja hrano milanskim jetnikom MILAN — Štirje zakrinkani teroristi so včeraj popoldne vdrli v u* rade družbe SIAS v Milanu, ki pripravlja hrano za jetnike kaznilnice San Vittore. Potem ko so razdejali prostore in se polastili svežnja dokumentov, so teroristi vrgli v urade eksplozivni naboj ter pobegnili. Silna eksplozija je razdejala prostore in zanetila manjši požar, ki so ga gasilci nemudoma pogasili. V atentatu sta bili huje ranjeni uradnici družbe. Uredniki revije «Controinformazionc» oproščeni MILAN — Preiskovalni sodnik Antonio Pizzi je ob koncu daljše preiskave oprostil urednike revije «Con-troinformazione* obtožbe članstva v rdečih brigadah. Sodnik je v utemeljitvi sicer poudaril, da so bili obtoženci sicer povezani z RB, vendar ta vez ni bila organična in ne zadostuje za obtožbo osumljencev. V Bietiju izsledili fašistične skrajneže RIETI — Po nalogu načelnika državnega pravdništva dr. La Šale so karabinjerji orožniške skupine iz Rietija začeli obsežno protiteroristično akcijo. Preiskali so kopico domov in zapuščenih hiš ter zaplenili zajeten sveženj gradiva, ki so ga ocenili kot »zanimivo*. Dr. La Sala je odredil preiskovalno akcijo potem ko so se j>red nekaj dnevi pojavili neonacistični napisi na spomeniku padlim v odporništvu. Kaže, da so orožniki prišli na sled skrajnodeshičarski prevratniški organizaciji, ki naj bi nastala pred nedavnim. POPRAVEK V včerajšnji članek o podelitvi priznanj OF se je vrinila neljuba tiskarska napaka. Deseti odstavek se pravilno glasi takole: »Večja samoupravna odgovornost in angažiranost, (...) je še posebej pomembna ob trenutni mednarodni situacij‘i, zaradi katere je Jugoslavija upravičeno zaskrbljena (...). PREISKAVA O DOMNEVNIH POVEZAVAH Z reko Viktorijinega jezera v Ugando, kjer so prav tiste dni potekali hudi spopadi med tanzanijskimi četami in nekaterimi oddelki ugandske vojske, časnikarje pa, kot kaže, so na njihovem pohodu zasačili Ami-novi vojaki, ki so nesrečneže pri priči ubili. ko zatrjujejo dobro obveščeni po litični krogi, da obstaja res ugodno politično vzdušje za nadaljnji razvoj sovjetsko-francoskega sode lovanja in da stvarno obstajajo solidne osnove tako na gospodarskem kot na političnem področju. Ftosebna pozornost pa je bila med včerajšnjimi razgovori posvečena popuščanju napetosti. S tem v zvezi se je Leonid Brežnjev, kot poročajo tiskovne agencije, izredno pohvalno izrazil o francoski mirovni politiki, medtem ko Giscard d’E-staing ni odgovoril, kot je bilo tudi predvidevati, na izredno ostre besede, ki jih je na račun Kitaj ske izrekel sovjetski premier v četrtek zvečer v svojem pozdravnem govoru. Brežnjev je namreč opozoril, da ima sovjetsko potrpljenje tudi svojo mero in da je danes Sovjetska zveza pripravljena trdno odogovoriti na vsako provokacijo, če bo seveda to potrebno. »Velika država,* je namreč dejal Brežnjev, ne da bi omenil specifično Kitajske, »se je poslužila orožja in napadla neko bližnjo državo s cinično pretvezo, da ji mora dati lekcijo.s Tega vprašanja se torej francoski predsednik specifično ni dotaknil, dejal pa je. da ceni zmernost, s katero je Sovjetska zveza sprem ljala dogodke na Daljnem vzhodu. Na včerajšnjem pogovoru, kateremu so prisostvovali člani obeh delegacij, sta tako Brežnjev kot Giscard d’Estaing poudarila, da so obojestranski odnosi na političnem in gospodarskem polju kot tudi na kulturnem in znanstvenem zadovoljivi. Brežnjev je dalje še dodal, da interesi obeh držav dejansko sovpadajo in da predstavlja danes francosko-sovjetsko sodelovanje prav gotovo temeljna člen v politiki popuščanja napetosti. Med včerajšnjim razgovorom sta šefa obeh držav načela tudi vprašanje razorožitve. Pogovor se bo nadaljeval danes, a je že dokazal stvarne možnosti, da bi se tako Sovjetska zveza kot Francija zavzeli za politično popuščanje in s stvarnim sodelovanjem pripomogli k odpravljanju žarišč vojne v svetu. Kot znano, je uradno stališče Pariza, da popuščanje bi ne smelo zajeti le evropske celine, tem- 1 J TURIN — Turinsko kaiensko sodišče je včeraj obsodilo na tri leta in štiri mesece zapora domnevna več tudi druge dele sveta. Ni znano pa, ali sta včeraj premiera že obravnavala to vprašanje. Dokaj jasen dokaz nadaljnjega francosko-sovjetskega sodelovanja in dobrih odnosov je vsekakor tudi ponudba, ki jo .je včeraj Brežnjev posred9val francoskemu predsedrfl-ku in sicer, da bi v enem izmed prihodnjih sovjetskih poletov v vesolje sodeloval tudi francoski kozmonavt. (ap) RIM — Ministrski svet se bo naj brž sestal šele konec maja, ko bo predložil nekaj odlokov. Med temi tudi sklep o enomesečnem odlogu roka za predložitev davčne prijave. Tekst sporazuma SALTII že skoraj dokončan NEW YORK - Tudi včeraj sta ameriški državni tajnik Cyrus Vanče in sovjetski veleposlanik Ana-tolij Dobrinin nadaljevala razgovore v zvezi s joogajanji o omejevanju strateškega orožja SALT II. Vse kaže, vsaj tako trdijo dobro obveščeni ameriški krogi, da bo tekst sporazuma dokončan že konec prihodnjega tedna in da bosta potemtakem Brežnjev in Carter lahko podpisala sporazum SALT II že meseca junija. SZ in ZDA izmenjale vohune in disidente WASHINGTON - Po dolgih in zapletenih pogajanjih so se sovjetske in ameriške oblasti dogovorile o zamenjavi zaprtih vohunov in disidentov. Kot je sporočil glasnik Bel» hiše je zamenjava že bila o-pravljena. SZ Je osvobodila disidente Aleksandra Ginzburga, Marka Dimšica, Edvarda Kuznjecova, Valentina Moroza in Georgija Vinsa, ZDA pa vohuna Vaikika Engerja in Rudolfa čemjajeva, bivša funkcionarja OZN. Glasnik Bele hiše ni povedal, ali so pogajanja zadevala tudi ščaran-skega, je pa poudaril, da se s tem odnosi med SZ in ZDA znatno izboljšujejo. IIIUIIIIIlillM.M.Ulmu............ ZARADI ŽOLČNIH NAPADOV KOROŠKEGA HEIMATMENSTA V Se vedno ni zagotovljen obstoj tovarne na Rebrci Jutri v Pliberku demonstracija delavcev pod geslom «Za polno zaposlitev in mir - proti nacionalnemu sovraštvu* Pred začetkom razgovorov Giscard d’Estaing - Brežnjev CELOVEC — Kot se je pokazalo v minulih dneh, vprašanje tovarne celuloze na Rebrci še ni dokončno rešeno. Koroški deželni glavar Wa-gner je v torek informiral javnost, da sta tovarno doslej prevzela s finančno podporo dežele in zveze dva zaupnika, ta dva zaupnika pa bosta odločila, kdo bo s tovarno upravljal za naprej. Doslej se je kot edini resni interesent prijavila jugoslovan-sko-švicarska skupina, ki mora dobiti odgovor na svojo ponudbo do 30. aprila. Kot je povedal Wagner, pa imajo avstrijski interesenti1 možnost, da v naslednjih 4 tednih prijavijo svoje predloge. Te VVagnerjeve informacije, ki jih je dal po seji deželne vlade, so med koroškimi nazadnjaškimi silami sprožile pravo gonjo, posebno še zato, ker je Wagner koroškemu Heimat-dienstu očital, da razen žolčnega protesta proti jugoslovanskim podjetjem ni storjl še nič konkretnega za rešitev 240 delovnih mest v tovarni. Jedro problema je očitno, da na Koroškem oziroma v Avstriji, ni tako močnega interesenta, ki bi lahko investiral nad 1000 milijonov šilingov v zadolženo tovarno in tako zagotovil delovna mesta in hkrati tudi odvzem celuloze. Edini resni pretendent je imenovana jugoslovansko-švicarska skupina, v kateri je udeležena tudi slovenska papirna industrija, ki je že doslej bila največji odjemalec rebrske celuloze. Zaradi nezagotovljenega odvzema celuloze, pa tudi zaradi tega, da ne bi o-bremenili državne finance, so socialisti tudi proti predlogu predsednika Ljudske stranke Knafla, da bi tovarno prevzela avstrijska podržavljena industrija. Pomanjkanje kapitala v deželi in skrb za delovna mesta, ki jo zdaj pred volitvami še posebej poudarja, očitno socialistični stranki tudi narekuje, da se jx»-stavi proti nacionalističnim silam s Heimatdienstom na čelu, ki se o-gorčeno branijo proti »titovskim o-bratom*, ne da bi lahko karkoli predlagali Za ohranitev delovnih mest. Svobodnjaška stranka je šla celo tako daleč, da je njen vodja Ferrari - Brunnenfeld v četrtek naznanil, da bodo svobodnjaki zahtevali referendum o tem, ali naj se Rebrca proda Jugoslovanom. V treh tednih hočejo zbrati 15.000 podpisov, potrebnih za uvedbo referenduma, do samega referenduma pa bi po mnenju Ferrarija vodila obrat zaupniška družba. Za delavce pa bi to pomenilo, da njihovo negotovo stanje, ki traja sedaj zaradi trdovratnosti lastnice, italijanske državljanke Erker - Hoče-verjeve, že od lanskega julija' še vedno ne bo končano. Tega se tudi zavedajo in so proti Heimatriienstu zavzeli odločno stališče, v katerem nedvomno ugotavljajo, da je za delavce indentiteta bodočih lastnikov tovarne brez pomena in odločno zah-tevajo ustavitev vseh protestov proti tistim, ki hočejo tovarno kupiti in jo voditi naprej. Zdaj so se k besedi javili tudi delavci tovarne celuloze na Rebrci. V petek popoldne so na zboru delavcev na Rebrci soglasno sklenili, da v nedeljo ob 8.30 priredijo protestno vožnjo zaposlenih in njihovih družin iz Železne Kaple v Pliberk, kjer ima koroški Heimatdienst manifestacijo, kjer hoče protestirati tudi proti udeležbi jugoslovanskih podjetij na Koroškem. S svojo protesmo vožnjo hočejo delavci rebrske tovarne zavzeti stališče proti izj_vam koroškega Hei-matdignsta, ki je žolčno protestiral proti sedanji rešitvi krizne situacijo tovarne, po kateri naj bi jo prevzela švicarsko - jugoslovanska skupina, pri kateri je udeležena tudi slovenska papirna industrija. Demonstracija bo jx>d geslom »Za polno zaposlitev in mir — proti nacionalnemu sovraštvu*. Rebrca j* rešena, so rekli na zboru, ki jo je vodil predsednik delavskega sveta, kapelski župan Josef Lubas, in ne potrebujemo nadaljnjih protestov. Prav tako ne potrebujejo političnega hujskanja, temveč goto\o delovna mesta, so fiovedali na zboru delavcev. OB PROSLAV! 25. IN 27. APRILA V BOLJUNCU Če vežemo svojo usodo z napredkom se moramo za ta napredek tudi zavzeti Predsednik SKGZ Boris Race poudaril zgodovinski pomen obeh datumov in spregovoril o današnji situaciji v zamejstvu - Pester kulturni spored z nastopom domačega zbora, igralcev Sardočeve in Raztresena ter gojencev Dijaškega doma, krepi vzdušje medsebojnega zaupa nja jn iskrenega sodelovanja. Če bo zmagalo to načelo v odnosih med narodi, bo moralo zmagati tudi v odnosu do narodnih manjšin v Evropi.» «Tudi nam ni vseeno, je nadaljeval Race, kakšni bodo rezultati za rimski parlament. Ni nam vseeno, če se uveljavijo demokratične sile, ali pa bodo izšle okrepljene tiste politične sile, ki bi želele, da ostanemo na mestu, ali da bi celo nazadovali. če Slovenci vežemo svojo usodo z napredkom, se moramo za ta napredek tudi zavzeti in ga podpreti. Podpreti moramo torej predvsem širše in nam tradicional ne naklonjene politične sile, po potrebi tudi demokratične osebnosti drugod.* «Želimo si tak rimski parlament, NEPRIČAKOVAN SKLEP OSREDNJIH OBLASTI S slavnostnim govorom predsednika Slovenske kultumo-gospodar ske zveze Borisa Raceta in s prijetnim nastopom domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Draga Žerjala, članov Stalnega slovenskega gledališča Mire Sardočeve in Staneta Raztresena ter gojencev Dijaškega doma «S. Kosovel* z lepljenko, ki prikazuje življenje in smrt pred 50 leti ustreljenega junaka Vladimira Gortana, je prosvetno društvo «France Prešeren* iz Bol junca proslavilo sinoči v boljunškem gledališču 25. a-pril — dan vstaje v Italiji — in 27. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. «Ž ustanovitvijo OF, je med drugim dejal slavnostni govornik Race, je slovenski narod stopil na pot revolucionarnega reševanja nacionalnega vprašanja, za kar se je Edvard Kardelj posebno zavzemal v političnem boju in v svojih spisih. Dan vstaje italijanskega ljudstva pa je pomenil zadnji obračun z nacizmom in fašizmom. Pomenil je zmagoviti zaključek rezistence, ki se je začela 8. septembra 1943, in pomenil je temelj za demokratično Italijo.* Iz razmišljanja o zgodovinskih dejstvih je predsednik Race prešel na današnjo živo stvarnost v zamejstvu in ugotovil, da se Slovenci v Italiji ne moremo pohvaliti, da bi bili v narodnostnem smislu kdove kako deležni svoboščin, ki izhajajo iz ustave. Omenil je boj, ki ga naša narodnostna skupnost v Italiji vodi za uveljavitev svojih pravic, posebej pa je obravnaval boj, ki ga v tem času bijejo Slovenci videmske pokrajine skupaj z nami goriškimi in tržaškimi Slovenci. Dobršen del svojega govora je predsednik Race posvetil protislovenski gonji, ki so jo nacionalistične sile sprožile v našem mestu. Ob tem je med drugim dejal: »Slovenci in demokratične sile na splošno zahtevamo, da je treba v tej družbi uveljaviti enakopravnost državljanov ne glede na narodnost in da je zato treba odpraviti podrejenost Slovencev. To pa ne pomeni in ne sme pomeniti, da Se vloge zamenjajo. Tega nihče ne ma ra, tega nihče tudi ne more storiti. Samo tisti, ki je bil vedno v privilegiranem položaju in hoče tak položaj obdržati, si lahko izmisli perfidno strašilo, da pomeni naša zahteva po narodnostnih—pravicah ogrožanje večine*. Potem ko je poudaril, da Slovenci terjamo svoje elementarne pravice in izpopolnjevanje osimskih sporazumov in ustavnih določil, pri čemer z zadoščenjem ugotavljamo, da so ob naši strani močne demokratične sile, je predsednik Race omenil bližnje evropske in politične volitve. »Prvič bomo volili v evropski parlament, je med drugim dejal, in je prav, da bodo v tem parlamentu čimbolje zastopane tiste sile, ki žele dejansko zbliževanje med narodi jn ki ob upravičenem zastopanju svojih nacionalnih interesov težijo za tem, da se NEKAJ POJASNIL V ZVEZI Z OMEJITVAMI PROMETA V SFRJ je zaključil predsednik Race, ki bo iskal pot napredka in ki bo kos vsem družbenim, političnim in gospodarskim težavam, tak parlament, ki bo dejansko in dolgoročno reševal probleme, ki bo kos boju proti terorizmu in mu bo odvzel humus. na katerem uspeva. Končno si želimo tak parlament, ki bo nam Slovencem naklonjen in bo čimprej, letos jeseni, izglasoval globalni zakon za zaščito naše narodnostne skupnosti.* POMAGAJMO ČRNI GORI! ODOBREN PRORAČUN ACEGA OBČINSKE CEVI PUŠČAJO: VODA IN PLIN UHAJATA Samo dobava električne energije daje občinskemu podjetju pribitek Predvolilno vzdušje se pozna tudi tržaškemu občinskemu svetu, ki se je včeraj sestal in odobril proračun občinskega podjetja za elektriko, plin in vodo ter nekatere druge sklepe navadne uprave. Očitno je namreč, da imajo stranke polne roke dela in da se njihovi voditelji sedaj mudijo tam v Rimu, drugi na sejah vodstev, tretji pa se morda še pogajajo o zavezništvih. Tako je bila občinska dvorana na pol prazna in je moral župan opozoriti svetovalce, naj ne zapuščajo dvorane, sicer bi zmanjkalo po zakonu predvideno najmanjše število, po katerem so seje sklepčne. Glavna tema včerajšnje seje niso bile družinske posvetovalnice, saj so se načelniki skupin dogovorili, da dokončni odobritvi pravilnika o delovanju družinskih posvetovalnic posvetijo sejo, ki bo prihodnji petek. Pač pa je občinski svet z glasovi KD, LpT in PSDI odobril letošnji proračun občinskega podjetja za elektriko, plin in vodo (ACE GA). Ministrstvo zavrnilo skupen volilni znak Slovenske skupnosti in Furlanskega gibanja Oster protest deželnega tajništva SSk - Tržaški radikalci zavrnili kandidatno listo, ki jo je vsililo rimsko vodstvo - Danes odprtje volilne kampanje KPI z govorom Gerarda Chiaromonteja Notranje ministrstvo je odklonilo skupni volilni znak, s katerim sta se Slovenska skupnost in Furlansko gibanje nameravala predstaviti na parlamentarnih volitvah, se pravi zemljevid dežele z lipovo vejico, z izgovorom, da to ni tradicionalni volilni znak obeh strank. Sklep notranjega ministrstva pripisuje deželno tajništvo SSk manevrom »višjih sil», ki so hotele onemogočiti skupno nastopanje manjšinskih sil v naši deželi. Da bi proučili nastali položaj, sta se vodstvi SSk in MF sestali v četrtek zvečer v Krminu in pod silo razmer sklenili, da bosta skupno nastopili v vseh okrožjih dežele tako za poslansko zbornico kot za senat pod edinim možnim znakom Furlanskega gibanja, istočasno pa sta najostreje, protestirali proti ta-; kemu zadržanju notranjega mini- Na omenjenem sestanku;so tudi potrdili kandidatne liste: za tržaško o-krožje bodo kandidirali Terčon, Lokar, Tul in predstavnik MF Jus, za senat pa Harej in Dolhar. Druga presenetljiva vest prihaja iz radikalnih vrst, saj so na skup- Te dni je na pravni fakulteti ljubljanske univerze z uspehom diplomirala NADA ŠKRJANEC Ob tem lepem uspehu ji iskreno čestita družina Kalc. Včerajšnjo vest o podražitvi ben-na ter o omejitvi prometa v Ju »slaviji je treba dopolniti z netečimi podatki. Predvsem tiika->r ne ustreza resnici vest, da bo jugoslovanske voznike prepove-no oddaljiti se več kot 200 km I kraja, kjer imajo stalno biva-če. Res pa je. da avtomobili s irnimi registrskimi številkami ne ido smeli voziti vsako prvo šoto in nedeljo v mesecu ter vsak rek, avti z neparno registrsko evilko pa vsako tretjo soboto in del jo v mesecu ter vsak četrtek, •epoved ne velja za časa držav-h praznikov. Za tovornjake velja prepoved vož-e na relacijah daljših od 200 km, prevažajo blago lastnih delov-h organizacij. Isto velja za za-bne tovornjake. V bodoče bo pre-vedano odpirati nove avtobusne lije v domačem prometu na re-cijah daljših od 200 km. Delovne organizacije ne bodo nele rabiti svojih avtobusov za •evoz lastnih uslužbencev na re-cijah daljših od 100 km; to ne dja na dan državnega praznika r pri prevozu ljudi na letni do-ist, na profesionalno usposablja-e ter v nekaterih drugih prime iesljanu bo slovesno po-,vanje slovenske osnovne o dr. KJRLU ŠTREKLJU 29. aprila, ob 16. uri. Vabljeni vsi! rih, ki jih mora določiti ZIS. Prepovedi ne veljajo za avtomobile s tujimi registrskimi tablicami. Vsi omenjeni ukrepi, razen podražitve bencina in drugega g» \i-va, kar je stopilo v veljavo takoj, bodo veljavni od 3. maja letošnjega leta. Svečanost v Barkovljah V Barkovljah se bodo tudi letos poklonili spominu padlih junakov. Na pokopališču bo v ponedeljek, 3«. aprila, ob 17. uri, spominska svečanost, ki jo prireja Enotni an-lifašistični odbor za Barkovlje in na kateri bodo poleg priložnostnih govornikov nastopili tudi recitatorji. Zvečer ob 20.30 bo v prostorih prosvetnega društva predvajanje filma «11 processo dl Verona*. ščini članov te stranke z večino glasov zavrnili kandidatno listo, ki je bila napovedana v četrtek in ki jo je vsililo vsedržavno vodstvo v nasprotju s predlogi krajevnih voditeljev. Prav v znak protesta sta tajnik Granara in blagajnik Fumi odstopila, skupščina pa je zavrnila njun odstop in podprla stališče, ki so ga radikalci zavzeli na krajevni ravni. Stališče stranke so pismeno sporočili kandidatoma Ajellu in Tes-sariju, ki sta pred kratkim izstopila iz lastnih strank prav z utemeljitvijo, da je v njuni sredi premalo notranje demokracije. Socialisti so kritično komentirali, da se tudi v radikalni stranki pojavlja demokratični centralizem, prav tako pa so negativno ocenili nastop župana Cecovinija na liberalni listi, češ 'da hVorajfr Volivci o tem premisliti in se vprašati, ali je bil glas 25."f junija 'pravilno oddan. Tu-di v'PSI še VedtM' Hišo dokončno izdelali kandidatne liste, oziroma še niso določili nosilca liste. Posl. Fortuna se namreč še ni odločil, ali naj poleg v Vidmu kandidira tudi v našem mestu. Ostali kandidati za poslansko zbornico bodo vsekakor Slovenec Volčič ter Comida in Fantini - Tognachinijeva, za senat pa pisatelj Fulvio Tomizza in industri-jec Anzellotti. Komunistična partija bo danes u-radno odprla volilno kampanjo z govorom člana tajništva Gerarda Chiaromonteja ob 18. uri na Trgu Goldoni. Ob tej priložnosti bodo tudi dokončno objavili seznam kandidatov, ki so Cuffaro, Miloš Budin, Ester Pacor in Nicolini za poslansko zbornico, Jelka Gerbec in Spadam pa za senat. Danes naj bi tudi objavili seznam kandidatov KD. Kandidatno listo sestavljajo (po abecednem redu) A-gostini, Locchi, Spaccini in Tom-besi za poslansko zbornico ter Civi-din za obe senatni okrožji, (tm) Mednarodno zasedanje o razvoju bančnih in zavarovalskih storitev V tržaškem hotelu Excelsior, oziroma na univerzi bo 3. jn 4. maja prvo mednarodno zasedanje o trženju bančnih in zavarovalskih storitev ter izgledih za njegov nadaljnji razvoj*. Z anglosaškim nazivom marketing oziroma s slovenskim «trženjem* označujemo tehniško in znanstveno proučevanje trgovske potencialnosti gospodarskih dobrin in storitev z namenom doseči smotrnejšo ureditev posameznih razdelitvenih ciklov. Zasedanja v priredbi družbe Trie-ste - Consult, ki ji predseduje podpredsednik zveze industrijcev (Con-findustria) dr. Modiano, se udeleže ZAHVALA Godbeno društvo iz Nabrežine se lepo zahvaljuje vsem tistim, ki so prisostvovali godbenemu koncertu v Križu, dne 25. aprila 1979. Posebna hvala naj gre naši stari napovedovalki Nadji Doljak. TFS STU LEDI — BENEŠKI BLUMARJI ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA — VELENJE FOLKLORNA SKUPINA SAVA — KRANJ SPZ SREČANJE PRIJATELJEV FOLKLORISTOV Večer ljudskih plesov in pesmi TRST — Kulturni dom, v soboto, 5. maja, ob 20.30 BENEČIJA — Ljesa, v nedeljo, 6. maja, ob 16. uri italijanski in tuji izvedenci iz bančništva in zavarovalstva. Storitve na področju obeh teh panog zadevajo pravzaprav eno in isto tržišče, kot je naglasil v svojem poročilu na včerajšnji tiskovni konferenci na trgovinski zbornici Modiano; pomislimo samo, da znašajo sredstva varčevalcev kar 250.000 milijard lir, kar znese poprečno skoraj 4,5 milijona lir na vsakega italijanskega občana. Zasedanje naj bi le še potrdilo važno vlogo, ki jo je imel Trst pri razvoju zavarovalstva v vsedržavnem in v mednarodnem merilu. V DNEH 1. IN 2. MAJA Zaprti uradi konzulata SFRJ tiradi Generalnega konzulata SFR JugOslavijČ v Wn bbdo v dneh 1. in 2. maja zaprti zaradi praznika dela. Konzul Cigoj obiskal TPPZ Generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj je sinoči obiskal pevce, godce in recitatorje Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki so se zbrali na redni vaji v Bazovici ter jim čestital k lepemu uspehu, ki so ga dosegli s svojim zadnjim koncertom v tržaškem Avditoriju. PRIHODNJI PETEK NA OPČINAH Predavanje o gobah V petek, 4. maja, ob 20.30 priredi Slovenska gobarska družina -Trst predavanje za člane in simpatizerje. Tokrat predavanje ne bo v Prosvetnem domu na Opčinah, ker je dvorana zasedena, ampak na sedežu Športnega društva Polet, Konkonelska ul. 1. Do sedeža pridemo tako, da od Prosvetnega doma nadaljujemo pot še za približno 100 metrov. Takoj za vogalom desno je sedež Poleta, v neposredni bližini pa openska osnovna šola. Da ne bo odvečnega iskanja, bo pred Prosvetnim domom čakal naš član, ki bo nespretnim gobarjem pokazal pot. Petkovo predavanje bo sestavljeno iz dveh delov. V prvem nam bo prof. Marinka Pertotova govorila o dreves ju na Primorskem, ki je za mikofloro neverjetne važnosti. Drugi del pa bo posvečen obravnavanju gob iz družine mlečnic, seveda z diapozitivi. Naprošamo člane, da poravnajo članarino in dvignejo člansko izkaznico. Občni zbor zadruge «Naš Kras» Zadruga »Naš Kras» sklicuje redni občni zbor za ponedelje’ , 30. aprila 1979, ob 10. uri v prvem sklicanju in za soboto, dne 26. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo kot običajno v zgornjih prostorih restavracije Furlan na Repentabru. Ustrezni sklep je orisal odbornik De Rota, ki je ugotovil, da je finančni položaj treh delovnih področij občinskega podjetja zelo različen. Pozitivno gre glede elektrike, kjer podjetje beleži pribitek skoraj ene milijarde, medtem ko sta službi za dobavo plina in vode zelo deficitarni. Deficit za plin znaša namreč skoraj poldrugo milijardo, deficit za vodo pa kar 4 milijarde! Odbornik je s tem v zvezi omenil, da se bo moral ACEGA takoj spopasti z vprašanjem izgub plina in vode v omrežju. Skratka, po domače povedano: cevi puščajo. In to kar krepko, če pomislimo, da se porazgubi iz puščajočih cevi kar 12 odstotkov plina in nič manj kot ena tretjina vode. V nadaljevanju seje je svet odobril več sklepov. Naj omenimo, da je sklep o ureditvi potokov v Rojanu izzval poseg komunista De Rose, ki je opozoril na krajinsko vrednost področja nad Rojanom in opozoril občino na nujnost, da področje od Rojana do Piščancev in gor do openske ceste temeljito očisti odpadkov «ekološko tako občutljivih meščanov*, domačinom pa uredi u-strezno greznično omrežje. «Ponterosso-Rusi most» nov tržaški petnajstdnevnik Prvega maja bo začel izhajati nov petnajstdnevnik «Ponterosso -Rusi most», ki ga izdaja novinar-sko-kulturna zadruga «Citta di Trie-ste». Revija bo izhajala v formatu «tabloid», hotela pa bi med drugim premostiti oviro med pisanim in govorjenim jezikom. Zato bo objavljala članke tako v italijanščini, kot v tržaškem dialektu in v slovenščini, jeziku, ki ga govori velik del tržaškega prebivalstva. V ored-stavitvi trdijo izdajatelji, da gre za prvo dvojezično revijo v Trstu. Seznam predmetov za letošnje mature Minister za šolstvo Spadolini je podpisal odlok, ki določa predmete za letošnje mature, ki se bodo pričele 3. julija. Maturanti na klasičnem liceju bodo pisali italijansko (oz. slovensko) nalogo, druga pismena naloga pa bo prevod iz latinščine, Ustni ,del„p;pit4(,P(rgii-1 videva grščino, filozofijo. i,n liziko. Na znanstverjecn ljcejp bodo kandidati pisali italijansko (oz. slovensko) in matematično nalogo. Ustni del predvideva tuj jezik, znanstvene predmete in zgodovino. Na u-čiteljišču bodo kandidati pisali italijansko in matematično nalogo, na ustnem delu izpita pa bodo odgovarjali iz italijanščine, latinščine, filozofije in pedagogike ter iz zgodovine. Na trgovskih tehničnih zavodih trgovinske smeri bodo maturanti pisali nalogo iz knjigovodstva, ustni del izpita pa predvideva trgovinstvo, pravo in blagoznanstvo. JUTRI V KULTURNEM DOMU Srečanje aktivistov osvobodilnega gibanja Jutri ob 17. uri bo v mali dvorani kulturnega doma v Trstu srečanje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju, na katerem bo govor o problemih, ki zadevajo aktiviste, njihovo združenje in o nalogah, ki čakajo aktiviste tudi v sedanjem težkem času. Pripravljalni odbor aktivistov o-svobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju je poslal vabila številnim članom. Če je po pomoti koga izpustil, izkorišča to priložnost, da ponovno vabi vse aktiviste na tokratno srečanje, ki bo omogočilo, da se ponovno med seboj sestanejo, pogovorijo, obudijo spomine na našo slavno preteklost in da izdelajo načrte za bodočo dejavnost združenja. Srečanje bo povezano tudi s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali pevski zbor prosvetnega društva «Slovenec» iz Boršta ter igralca Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardoč in Jožko Lukeš. Vsi aktivisti torej toplo vabljeni! OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE Pomembni kulturniki na portretih Jožeta Cesarja Razstavo je v Kulturnem domu priredila Slovenska prosvetna zveza Sinoči je bila v Kulturnem domu otvoritev razstave portretov, ki jih je naslikal Jože Cesar, številni o-biskovalci so si lahko ogledali 70 olj in skic. ki prikazujejo portrete znanih zamejskih kulturnih delavcev in tudi navadnih ljudi ter otrok. V imenu organizatorja razstave, itiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimniiimiitMiiiiifiiiiiiiiimiimiiiimmiMiimiiiiiiniiiu Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Ljudmile Pertot darujeta Ankica in Drago Sedmak 10.000 lir za PD Igo Gruden. Za poimenovanje osnovne šole v Sesljanu po Karlu Štreklju darujejo; Socialistična stranka Italije, sekcija Devin - Nabrežina 50.000 lir, Erminija Lozar 10.000, Lučka Hrovatin 10.000, Laura Abram 5.000, dr. Markuza 20.000, Zora Gruden 10.000, Tinta, Pahor, Della Schiava, Legiša, žužek, Camelli, Kosmina, Jazbec, Logor in Buzan 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Stojanovi mami darujejo prijatelji: Sergij in Mira, Oskar in Nataša, Panči, I-vica, Nadja in Miran 50.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Ivana Jercoga daruje Teodora Slavec 10.000 lir za godbo Breg. V isti namen daruje Bruno Prašelj 10.000 lir za godbo Breg. V spomin na Ivana Jercoga darujeta Nella in Giancarlo Foraus 5.000 j lir za pevski zbor Valentin Vodnik in 5.000 lir za godbo Breg. V spomin na Ivana Jercoga daruje Silva Kuret vd. Vodopivec 5.000 Ur za pevski zbor Valentin Vodnik in 5.000 lir za godbo Breg. Ob 7. Obletnici smrti v spomin na ženo Marijo daruje mož Just Švara 10.000 Ur za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob očeta delovnega kolega Bruna Uravicha darujejo tiskarji ZTffiid-DOO lir za TPK Sirena in 2.000 lir za TPPZ. V spomin na Franca Križmančiča daruje družina Kalc (Dolina 51) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob očeta delovnega kolega Bruna Uravicha da rujejo tiskarji ZTT 22.000 lir za j Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivana Jer-! coga daruje Štefanija Pelan vd. | Grgič 10.000 lir za Skupnost družina j Opčine. Namesto cvetja na grob Ljudmile i Pertot daruje družina Ukmar 20.000 j lir za godbeno društvo iz Nabrežine, j V spomin na Ignaca Marca da-ruje Bruno Kralj z družino iz Sliv 1 nega 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Angele Germani in Viktorje Možetič, daruje Ljudmila Pertot 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Angele Germani in Viktorje Možetič daruje Milka Bole 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. Namesto cvetja na grob Angele Germani in Viktorje Možetič daruje Marčela Pertot 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. Za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah daruje gospa Ana 5.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole v Bar! ovljah darujeta Tanja in Maxi Pertot 20.000 lir. to je Slovenske prosvetne zveze, ja prisotne pozdravil njen predsednik Klavdij Palčič, ki je še posebej omenil generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja in številne tržaške umetnike. Palčič je nato » svojem kratkem nagovoru poudaril, da je razstava samih portretov nekaj posebnega, saj se le redki slovenski slikarji intenzivno ukvarjajo s tovrstnim slikarskim žanrom• Podobno misel je izrazil tudi Milko Bambič, ki je podrobneje predstavil Cesarjevo slikarsko delo. Nje-govi portreti, je dejal Bambič, so dragoceni, ker govorijo o pomembnih slovenskih kulturnikih in umeh nikih. Portreti seveda niso le ' grafije, slikar je v njih zabele duhovno bistvo portretirancev, oz slikal je to, kar se je njemu zdelo najbolj pomembno in vredno v na-ki osebi. Pri tovrstnem delu je se' veda prišla do izraza Cesarjev? izvirna umetniška sila. Bambič r nato poudaril, da je portretiranja bistveni element slikarjeve ustvarjalnosti, Cesar se namreč intenzivno ukvarja tudi s krajinarstvom in scenografijo Odbor in pevci PD V. Vodnik izr*' kajo svojemu članu Aldu Jercog11 iskreno sožalje ob izgubi očete Ivana. Spokojno je preminila naša draga mama in nona MARIJA BUKAVEC vd. BUKAVEC Žalostno vest sporočajo vsi svojci. Iskrena hvala vsem, ki so nam stali ob strani v tem žalostnem trenutku. Trst, 28. aprila 1979 - <'-oijiJ AVi ADlvsJlLOcOH l/li Pogrebno podjetje Zimolo nniiiiiii»Miiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuimiimimimiiiiiiii ih ii m ■1111111111111111111 mn niiiiiiiriiiniiiiii um VČERAJ SVEČAVO ODPRTJE JUBILEJNI CVETLIČNI SEJEM V PORTOROŽU Velike možnosti za nadaljnji razvoj - Pomembna prisotnost cvetličarsko-vrtnarske zadruge s Proseka Ko je hortikulturno društvo iz Portoroža pred desetimi leti priredilo prvi sejem rož. nihče si ni mogel misliti, da bo omenjena pobuda iz leta v leto pridobivala na veljavi in se tako hitro razvijala. Članstvo društva se je z leti krepilo in danes šteje nad 300 ljubiteljev rož. Z vztrajnim in uspešnim delom hortikulturno društvo slavi svojo desetletnico in tudi letos prireja deseti jubilejni sejem rož v prostorih Avditorija v Portorožu. V dneh od 27. do 29. aprila od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00 ure lahko vsakdo obišče sejem. Na včerajšnji otvoritvi sejma so se v Avditoriju zbrali ljubitelji rož; prisotne je pozdravil podpredsednik društva Šetinc in poudaril važnost sejma v luči doseženih rezultatov in v perspektivi razvoja. Sejem ima vse predpogoje da posta ne mednarodni. Razstavni prostor pa more preiti meje Avditorija v TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PRIREDI V BAZOVICI TRADICIONALNO PROSLAVO I. MAJ V PONEDELJEK, 30. APRILA 1979 ob 16. uri otvoritev; ob 18. uri nastop TPPZ, ki bo izvajal triptih «Zemlja in narodi*; V TOREK, L MAJA 1979 ob 15. uri otvoritev; ob 15.30 nastop pihalnega orkestra «K. Palior* iz Pirana; nastop pevskih zborov: «Slovenec» iz Boršta, «Fran Venturini* od Domja in «Valentin Vodnik* iz Doline. Oba večera ples ob zvokih orkestra «THE LORDS*. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo jedačo in pijačo. smislu, da ves Portorož postane raz stavni prostor. Poleg tega hortikulturno društvo je vzpostavljalo prijateljske in trajne stike s cvetličarsko vrtnarsko zadrugo s Proseka, ki je, kot tudi na prejšnjih sejmih, prisotna na le tošnjem jubilejnem. Podpredsednik je nato poudaril, da si tudi horti kulturno društvo prizadeva za po glabljanje stikov s Slovenci v Ita-taliji, saj meja ne sme ločevati Slovencev. Boris štrekelj Podpisovanje liste SSk - Furlansko panje Slovenska skupnost sporoča, da se danes, v soboto, 28. aprila, pod pisuje kandidatna lista SSk - Fur lansko gibanje ob 18. uri v Nabre žini (v dvorani PD »Gruden*) in ob 19.30 na Proseku (Sosičeva hiša). Podpisniki naj imajo pri sebi veljaven osebni dokument. Polaganje vencev v dolinski občini Dolinska občinska uprava bo polagala vence na spomenike padlim v ponedeljek, 30. aprila. Zborno mesto bo pred občinskim sedežem ob 18. uri, nakar bo sledilo oola ganje vencev po sledečem vrstnem redu: osrednji spomenik padlim za svobodo, Mačkolje, Prebeneg, Do lina, Domjo, Ricmanje, Gročana, Boršt in Boljunec. Pozno ponoči, ko smo že zaključili redakcijo, smo prejeli vest, da so se izletniki' Primorskega dnevnika srečno vrnili s potovanja v Pariz ZAHVALA ki so z nami sočustvovali Iskreno se zahvaljujemo vsem, ob izgubi naše drage LJUDMILE PERTOT roj. CAHARIJA Posebno zahvalo za skrb v težkih trenutkih bolezni izrekamo svakinjam oz. tetam: Mariji, Bogomili in Adui in zdravniku Delaniju. Zahvaljujemo se tudi darovalcem cvetja ter vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI SVOJCI Nabrežina, 28. aprila 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega BORISA VIŠNJEVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga. spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala osebju L medicinskega oddelka. SVOJCI Gročana, Dolina, 28. aprila 1979 ,4 ZAHVALA Ob izgubi naše drage VIKTORIJE ŽIVEC vd. M0SETTI te iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Trst, 28. aprila 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega KARLA GULIČA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala prijateljem, daroval-em cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti-Iskrena zahvala dr, Martelancu za ves trud ob času niegove težke in dolge bolezni. Žena Mirna r družino in drugo sorodstvo Trst, 28. aprila 1979 GORIŠKI DNEVNIK 23. aprila 1979 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Ruzante P O M J E N K I (Dialoghi) Prevod ALOJZ MILIČ Pfsmi ATILIJ KRALJ Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC Rcž‘ja JOŽE BABIČ DANES, 28. aprila ob 20.30 za sobotni abonma v gledališču '• Prešeren v BOLJUNCU _A__ Carlo Goldoni NERGAČ Komedija v treh dejanjih (dveh de’"-) DANES, 28. aprila ob 20.30 v mestnem gledališču v KR- minu Koncert ansambla BOOMERANG ^nes, 28. aprila 1979, ob zu.JO v Kulturnem domu v Trstu. Gledališča VERDI Drevi ob 18. uri bo na sporedu koncert z violinistom Utom Ughi-jem. Na sporedu bodo Beethovnove, Rossinijeve in Respighijeve skladbe. Orkester gledališča Verdi bo vodil R. Weikert. ROSSETTI Danes ob 20.30 za red «druga sobota* bo Teatro Stabile uprizoril Goldonijevo komedijo «La dohna di garbo* ob 25. obletnici delovanja. Jutri bo predstava ob 16. uri za red «druga nedelja*. CIKLUS AUDITORIUM Danes ob 20.30 Gigi Angelillo in Ludovica Modugno: «Spostamenti d’amore di Alfred Jarry». Jutri ob 16. uri zadnja uprizoritev. « * Od 2. maja dalje II Teatro delle Dieci bo uprizoril Ionescovo delo «La cantatrice calva». AVDITORIJ Jutri dopoldne ob 11. uri bo na sporedu običajen nedeljski koncert, na katerem bodo izvajali skladbe L. Boccherinija. SLOVENSKI taborniki l Italiji kod MODREGA VALA yabijo v sklopu prireditev poimenovanja osnovne šole po Francetu Bevku na taborni ogenj Xah° danes’ ob 20-°° na 0PČI‘ AH na dvorišču osnovne šole. MAJENCA 1979 v in •MII. občinska razstava do-mačih vin 5 > 7. in 8. maja v DOLINI. PD VESNA prireja v ponedeljek, 30. t.m., ob 20.30 v kriškem ljudskem domu Kulturni večer ob priliki 1. maja Sodelujejo moški in dekliški zbor Vesna ter otroška baletna skupina Mladina. V A B L J E NI ! SEKCIJA KPI - KRIŽ organizira v ljudskem domu v Križu, 30. aprila in 1. maja PRAZNIK 1. MAJA Sodelujeta godba na pihala iz Nabrežine i-i dekliški pevski zbor «Vesna». Govorila bosta tov. Marta Ivaš.i in tov. Paolo Geri Vabljeni ! Izleti Kino La Cappella Undergruunu Zaprto. Ariston 15.30 — 22.00 «Violette No-zier*. Isabelle Huppert. Režija Claude Chabrol. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 cco l impero dei sensi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 - 18.00 - 20.00 - 2" 15 «Tre donne immorali!» Režija Walerian Borowczyk. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30-22,15 «Da Corleo-ne a Brooklyn». M. Merola, M. Merli, V. Johnson. Barvni film. Excelsior 16.30 «Halloween» (La not-te delle streghe). Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30—22.00 «11 cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 16.30 «Tornando a časa*. Jane Fonda, Jon Voyght. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «Happy days». (La banda d i fiori di pesco). H. Winkler, Silvester Stallone. Filodrammatico 15.30—22.00 «Eccita-zione carnale*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Ashanti». Michael Caine, Peter Ustinov, Kabir Bedi. Barvni film. Moderno 16.30 «Scontri stellari oltre la terza dimensione». N. Cassini, C. Plummel. Barvni film. Aurora 16.00 «H giocattolo*. Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.30 «Squadra antigang-sters». Thomas Milian. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Io tigro, tri tigri, egli tigra*. Renato Pozzetto, Paolo Viilaggio, Enrico Montesa-no. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «11 comune sen-so del pudore*. A. Sordi, C. Car-dinale, N. Manfredi. Barvni film. NA ZBOROVANJU V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU Chiaromonte bo jutri začel volilno kampanjo za KPI Osrednje vodstvo KD zbrisalo Gorico s seznama krajev, kjer naj stranka izvoli svojega parlamentarnega predstavnika? Bazna obvestila SPD Tabor Opčine priredi v nedeljo 13. maja in ponedeljek 14. maja dvodnevni izlet v republiko San pu i Marino. Ogledali si bomo razne za- bjta Rdeol0čiteV najvišjega zneska posojila, ki se sme dati posamez-. Em prosilcem; • Slučajnosti. tuH ^'an' s’ lahko ogledajo Obračun in Poročila o obračunu in Predloge za spremembo statuta v tajništvu Hranilnice in Po- “ujunice. sk,. Vabimo vas, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem Ud l -Hi11’ Lj. jutri, 29. aprila 1979, ob 9. uri. Če se kdo ne more e«-'žiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana. VSAKDO MORA OB VSTOPU V DVORANO OBVEZNO IZROČITI VABILO UPRAVNI ODBOR ..»m "»iiiiMiiimiiiiimiiiimmiimmMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiii Včeraj - danes anes> SOBOTA, 28. aprila Ve • ŽIVAN 19.07 v?ade ob 4.58 in zatone ob la v?ia D°lžina dneva 14.09 — Lu-e. °b 6.23 in zatone ob 21.13. ,n. NEDELJA, 29. aprila V MARIN \ Ja l4e,v«eraj: najvišja temperatu-H uh Popinje, najnižja 9,0, ob .13,5 ...i4’,2 stopinje, zračni tlak JV -,Usteljen, vlaga 68-odstotna, Vij, • ----- ■ -......... Jaj Jugozahodnik, morje sko- Je i, husetink pooblačeno, pad-mm dežja, veter 8 km Vini,,00’ temperatura morja 13,1 Dne R£jSTVA IN SMRTI t°dilo’o2'- aprila se je v Trstu ,, ROnir tV*1' umrlo pa je 27 oseb. rLI SO SE: Silvia Ottolenghi, So vr,rn®' Paolo Scarpellino, Lo-JjOzo " .jajzolo, Cristina Malisa, Lo-MaSs>hio cf^0’ Tiziana Portolan, SG; 91-letna Giovanna 5«sto per vd. Marini, 83-letni Er-ŽrinrijV^ecco, 89-letna Giuseppina kt1A'gand‘ aUnAn’ 87,etna Bice iria vd. Fantoma, 84-letna E“Ukavec vd. Bukavec, 80-jjlde r,.TUcc1° Rirzi. 79-letna Ma- Irene Zergoll por. Radetti, 73-letna Luigia Mihelj por. Bembich, 83-letni Francesco Novello, 73-letna Antonia Zigman por Plezzi, 76-letni Ar-mando landerca, 84-letni Guido Al-lessio, 70-letna Italia Linardi vd. Angelame, 65-letni Bruno Martini, 78-letna Antonia Petchich, 70-letni Carmelo Maui-o, 79-letna Vittoria Rossetti por. Giorgini. 91-letna A-lessandra Eulambio, 82-letni Salva-tore Dimitri, 86-letna Amalia Bor-ri vd. Trevisan, 62-letni Antonio Co-va, 64-letni Pietro Zigante. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnir.o 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta štev. 172. (od 8.30 do 13. i.i < 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14 NOČNA SLUŽBA ’ EKARN (od 20.39 dalje) Korzo Italia 14, Ul Giulia 14. PD PROSEK - KONTOVEL priredi v ponedeljek, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku PRVOMAJSKI MITING ob delavskem prazniku in dnevu osvoboditve Sodelujejo: Otroški pevski zbor, mladinski krožek, taborniki, harmonikarji podružnice Glasbene matice, amaterski oder, kitarist Igor Starc, pevski zbor Vasilij Mirk in godba. Med sporedom priložnostni govor Vabljeni Urnik trgovin Zveza trgovcev je sporočila umik trgovin ob prvomajskih praznikih. DANES, 23. aprila: vse trgovine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte. PONEDELJEK, 30. aprila: vse trgovine bodo, kljub kratkemu tednu, lahko odprte z normalnim urnikom. TOREK, L maja, praznik delavcev; vse trgovine bodo zaprte. SREDA, 2. maja: vse trgovine z vsakovrstnim blagom bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi mlekarne, pekarne, drogerije in cvetličarne. SOBOTA, 5. maja: vse trgovine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte. «Veliki manevri*, tako bi na kratko lahko označili sedanjo fazo priprav na sestavo kandidatnih list za junijske parlamentarne volitve. V nekaterih strankah so mesta že oddana, v drugih pa je v teku hudo prerivanje, kdo bo vključen med izbrance in kdc zavržen. Pri komunistih je vse odločeno, od orve-ga dne dalje. Kandidata sta senator Bacicchi ter nekdanji poslanec Menichino. Enemu izvolitev ne uide, najbolj verjetno Bacicchiju ne. Stvari se torej jasne in sedai je vse odvisno od splošnega političnega dogajanja in od poteka volitev. V nedeljo dopoldne bo stranka pričela z volilno kampanjo. Odprl jo bo Chiaromonte. ki bo ob 10. uri govoril na zborovanju KPI v Verdijevem gledališču. Najbolj živahno je v teh dneh v stranki relativne večine. Tako na nož so si nekateri ljudje in toliko nerazumevanja so za goriške potrebe pokazali rimski vodilni krogi te stranke, da se je zastopstvo goriške KD odpeljalo urejat te stvari v Rim. Po nekaterih govoricah naj bi Rim odpisal Gorico iz seznama krajev, kjer naj KD izvoli svojega parlamentarnega predstavnika. Kdo ve, če ni takšna odločitev na liniji tistih sil. ki se, spet v Rimu,' zavzemajo za odpravo goriške pokrajine ter priključitev e-! nega dela njenega območja, Tržiča, k Trstu, preostalega dela pa k Vidmu. Odsotnost demokristjanske-ga zastopnika goriških interesov v Rimuje lahko uved v slabitev moči naše pokrajine ter eden od vzrokov za njeno kasnejše razkosanje in ukinitev. čute ter Nadja Sitar iz Podgore. Obe dijakinji sta si štipendijo za služili s svojo pridnostjo pri učenju, gmotnimi razmerami, ki niso ugodne, ter s prijateljskimi stiki, ki jih gojita do svojih sošolcev. Sitarin oče je upokojenec, Ivaneicin pa v dopolnilno blagajno vpisani podgorski tekstilni delavec. Podelitvi so prisostvovali lastnica turistične agencije Claudia Appiani Lutman, ravnatelj šole prof. Antonio Bisiach, sošolke ter materi obeh dijakinj. DREVI V ŠTEVERJANU Razstava vin tokrat že 18. po vrsti Za ljubitelje dobre domače kapljice se drevi ponuja lepa prilož- nost. Ob 20. uri bodo namreč na Dvoru v Števerjanu odprli tradicionalno vinsko razstavo. Letošnja je že 18. po vrsti. Prirejajo jo domači vinogradniki v sklopu vsakoletnih prvomajskih prireditev, ki se bodo prav tako začele že danes in bodo trajale ves teden, do 6. maja. Jutri popoldne bo na Dvoru prva kulturna prireditev v okviru prvomajskega slavja. Nastopil bo moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, pod vodstvom Ignacija Ota. Osred nja prireditev bo v torek, 1. maja. O Finančno nadzomištvo sporoča, da so stave Enalotto zaenkrat pre kinjene za nedoločen čas. Do zdaj vplačane obrazce bodo smatrali za veljavne in jih bodo upoštevali ob prvem žrebanju. Lastniki pa lahko zahtevajo, proti predložitvi odrezka, povračilo vplačanega zneska. Še danes in jutri je v galeriji «11 Torchios v Mamelijevi ulici odprta razstava dveh goriških slovenskih slikarjev, Silvana Bevčarja in Vladimira Klanjščka, ki ju vidimo na naši sliki na omenjeni razstavi ..................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiU Obvestilo izletnikom na Poljsko in v SZ Vse izletnike, ki potujejo med 8. in 16. majejn na Poljsko, obveščamo, da lahko dvignejo svoje potne liste in programe pri vratarju v Ul. Montec-chi 6 in sicer v ponedeljek, 30. aprila, ali v sredo, 2. maja, od 8. do 19.30. Izletniki, ki so se prijavili za prvi izlet v sovjetsko srednjo Azijo pa lahko dvignejo potne liste in vizume danes, 28. aprila, od 9. do 12. ure pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Ci-cerone 4. Mali oglasi te*1®'8 La** -vd' Stanese, 89-letna r"~K I lsorti vd. Serrani, 81-letna Scro,!!] vd- Savini, 78 letni Mat h'" Por r\ ’ kletna Maria Castel-*c6 Brumati, 83-letna Cleo- ^nsorti c______: Ul . LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-506; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEUIRNA SLUŽBA Nočna službf za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet. štev. 732-627. PRODAM Peugeot 11C1 jan. '78 v dobrem stanju. Zglasiti se ob delovnih urah pri mizarski delavnici v Saležu (Boris Grilanc). DRUŽINA v Trstu išče stalno pomočnico; nudi lastno spalno sobo, hrano in primemo plačo. Pisati v Trst P.O. BOX 404. KUPIM zemljišče za obdelavo v predelu Domjo - Ricmanje - Boršt. Tel. 228174. PRODAM motorno vozilo «Ape-car» letnik ’76 v zelo dobrem stanju, auto renault LT 5 januar '79 ter električno rezilnico za salame (affettatric- elettrica - salumi). Tel. 417697. GOSTILNA na nrasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik p'>„ šifro «Gostilna». OSM1CA - Dušan Rado ič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kapljico. OSMICA v Križu - Rudolf Košuta, Križ 44, toči belo in črno vino pridelano iz svojih obalnih vinogradov. SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu išče delovno moč s potrebno trgovsko izobrazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod ši fro: «Knjigarna». MLAJŠA ženska išče enosobno sta novanje v Trstu al' v ':nji oko lici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343. Ni izključeno, da je prav v tej nevarnosti iskati vzrok za pobudo neke zasebne radijske postaje, ki ima svoje prostore na trgu pred županstvom, da se občani izrečejo proti razkosanju goriške pokrajine. Na radijski postaji zbirajo podpise, tudi po nekaterih barih, potem pa jih nesejo na občino. Kakor smo izvedeli pri sodelavcih radia, so doslej nabraii že veliko podpisov. Toda mimo ugibanj o nadaljnji usodi pokrajine je v vrstah KD v ospredju skrb, kako Gorici kot središču pokrajine in mestu, ki mora pripeljati do kraja nekatere svoje težnje (mednarodni mejni prehod, suhozemski terminal, prometno in gospodarske)" iTOveŽbvanje s Srednjo in Vzhodno Evropo) zagotoviti me-Pfo v parlamentu. Danes svečano odprtje 9. sejma ESPOMEGO Vse .je pripravljeno za današnje slovesno odprtje 9. sejma ESPOMEGO. Ob 11.3C bo predsednik deželnega odbora Comelli prerezal trak in vrata letošnje prireditve ki že četrtič poteka v novih prostorih ob ločniškem mostu, se bodo odprla za tisoče obiskovalcem. Sejem bo odprt, kakor smo že poročali, do prihodnje nedelje. 6. maja. Naj posebej opozorimo, na nekaj vzporednih prireditev, ki se bodo vzrstile v teh dneh. Prva bo na sporedu že jutri in je namenjena mladim slikarjem. Na sporedu bo namreč slikarski ex tempore, ki se ga udeležijo lahko učenci in’dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol. Študentkama podelili štipendiji Appiani Goriški župan je včeraj izročil štipendiji po 500 tisoč lir, 'ki ju je dal na voljo turistični potovalni urad Appiani ob jvoji petdesetletnici, dvema zaslužnima goriškima dijakinjama, ki obiskujeta italijan sko poklicno šolo za trgovino. Nagrajenki sta Katia Ivančič s Pia- IVABIIIKA ZA ŽRTVE POTRESA V CRM GORI Prebivalci občine Doberdob zbrali nad dva milijona lir v Točni znesek je 2.119.500 lir - Slovenska upokojenka iz Stan-dreža bo prinesla prispevek 15. maja, ko bo prejela pokojnino «Lepo vas prosim, da z nabiralno akcijo za žrtve potresa v Črni gori ne zaključite pred 15. majem. Takrat bom namreč prejela pokojnino in bom pri pevala tudi jaz.* Tako nam je včeraj po telefonu sporočila svojo pripravljenost vključiti se v nabirko slovenska upokojenka iz štandreža. Telefonski pogovor nas je prijetno presenetil. Pokazal je namreč, kako globoko v i.avest naših ljudi vseh slojev je prodrla topla človeška solidar:.or z žrtvami potresa v Črni gori. Pokaza’ pa je tudi to, kako hočejo prav vsi pripadniki naše n- odnostne skupnosti, in ne samo nje, naravnost tekmovati v na! ' 'ki da bi čimbolj lajšali bolečine ljudem v stiski. V tej akciji' *fti‘5e hijpWj !itMla samoiniciativno, potem pa so se vanjo vključile organizacije, so. angažirane celotne krajevne skupnosti. Prejšnji dan smo objavili seznam darovalcev iz Gabrij in iz ne katerih predelov občine Sovodnje. Danes je na vrsti seznam daro vaicev občine Doberdob. Predsednik odbora za zbiranje sredstev je Josip Ferletič, predsednik društva krvodajalcev 'v Doberdobu, se pravi tiste človekoljubne organizacije, i se je že tolikokrat izkazala zaradi svoje občutljivosti do sočloveka v nesreči in ki si je za to -vojo občutljivost pridobila tudi velik ugled. V odboru za zbiranje so predstavniki vseh prosvetnih in športnih društev ter borčev ske organizacije. Člani odbora so si razdelili občino ter obiskali prav vse hiše. V tej akciji, ki so jo o-pravili hitro in temeljito, so zbrali dva milijona 119.500 lir, kar predstavlja nadvse pomemben delež, ki ga občani Doberdoba prispevajo k nabirki našega lista v korist žrtev potresa v Črni gori. Seznam darovalcev v občini Doberdob je naslednji: Dol: Egidio Radetti 3.000 lir, Milica Croselli 5.000, Alojz Boneta 10 tisoč, Savina Devetak 5.000, Jožef Gergolet 5.000, Leopolda Gorjan 10 tisoč, Jožef Ferletič 10.000, Albert Žužič 5.000, Mario Peric 10.000, Evgen Peric 5.000, Cita Krulc 10.000, Anton Ferletič 2.000, Emil Vižintin 2.000, Renata in Jožko Vižintin 10 tisoč, Ivan Vižintin 5.000, Vittorio Vižintin 5.000, Kristina Vižintin 5.000, Rudolf Frandolič 10.000, Ida Deve- 110.000 lir, Sergio Bene:. 6.000 lir, •lll■ll■•■l■...l■lllllllll„llll,ll„lllllllllll|l||||||...iiiiiimiiiiii.. OB mednarodnem delavskem prazniku Tudi letos osrednji manifestaciji v Tržiču ter v Opatjem selu V Tržiču bo govoril Mario Dido, član vsedržavnega vodstva sindikalne federacije, v Opatjem selu pa Miran Potrč, podpredsednik Zveze sindikatov Pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL pripravlja ob maju, osrednjo manifestacijo v Tržiču, kjer bo na zborovanju na glavnem trgu govoril član 'vsedržavnega vodstva federacije, Mario Dido. Praznovanje mednarodnega dneva dela poteka letos v izjemno neugodnih gospodarskih in zapletenih družbenih pogojih, zato mora torkova manifestacija ponovno potrditi obvezo vseh pripadnikov naprednih in demokratičnih sil ter delavskega razreda za dosego pravičnejših socialnih odnosov, za obrambo demokratičnih ustanov, za uveljavitev omikanega sožitja ter za odločen boj navadnemu in politič nemu terorizmu, je zapisano v lepaku, ki ga je te dni, v italijanščini in slovenščini, objavila pokra jinska sindikalna federacija. Glede samega poteka manifestacije, naj navedeno, da se bo začela že ob 9. uri, z zbiranjem pri kraju An-conetta, ob 9 30 se bo razvila povorka, ob 10.15 pa bo zborovanje na Trgu Republike. Naj na tem mestu opozorimo tudi na tradicionalno prvomajsko slavje, ki bo v torek popoldne v Opatjem selu in ki ga prireja občinski svet zveze sindikatov iz Nove Gorice. Začelo se bo ob 14.30, slavnostni govornik pa bo Miran Potrč, podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije. Smrt priletne ženske Včeraj zjutraj je v svojem stanovanju v Ulici Cocevia 44 v Gorici umrla 74-letna Afra Krivec vd. Pirih. Živela je sama v skro mnem stanovanju in ni imela sorodnikov v našem mestu. Menda je bila doma z Jesenic, kjer naj bi, po informacijah, ki so jih zbra li pri tukajšnji kvesturi, živel njen brat, katerega točnega naslova pa ne vedo. Morda pa bo tale kratka vest le pomagala, da bo tako ali drugače zvedel za sestrino smrt. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in vso noč je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 2443. tak 5.000, Ana Frandolič - Načini 5.000, Ivan Vižintin 5.000, Silvana Vižintin 5.000, Alma Moro 5.000, Srečko Vižintin 10.000, Alojz Vižintin 3.000, Karlo Boneta 5.000, Silvo Gorkič 3.000, Ivan Vižintin 5.000, Sergio Bastiani 5.000, Viviana Berlot 5.000, Benito Terrana 5.000, Jožko Devetak 10.000, Felice Vižintin 5.000, Matija Cej 10.000, Marija Peric 10.000, Slavica Devetak 19.000, Štefan Vižintin 5.000, Miroslav Peric 10.000, I-rene Donda 5.000. Skupno nabranih v Dolu 248.000 lir. Jamlje: Jožef Radetič 5.000, Mario Radetti 5.000, Pietro Radetti 5 tisoč, Lučo Kobal 5.000, Luigi Kobal 6.000, Mirko Legissa 5.000, Cilka Marušič 2.000, Aurelio Udile 1.500, Berto in Emilia .Radetič.AOOO,. Jordan Radetič 10.000, Stanislav Le: ghissa 10.000, Alojz Leghissa lO.OOO, Darij Leghissa 40.000,. Mario.; Semo-t lič 5.000, Alojz Frandolič 5.000, Franc Pahor 10.000, Pepi Quinzi 3.000, Zavadlav 5.000, Emilija Pahor 2.000, Marija Boscarol 3.000, Jožef Soban 20 tisoč, duhovnik Srečko Rejc 50.000, Antonio Soban 10.000, Evgen Soban 5.000, Bruno Oretti 5.000, Hilde Pahor 10.000, Ernest Soban 5.000, Edvard Pahor 5.000, Vincenc Antonič 5.000, Merija Pieri 10.000, Renato Šuc 2.000, Angela Pahor 5.000, Jožef Radetič 10.000, Lucijan Radetič 3.000, Rudolf Oretti 10.000, Ema Pangos 500, Giulio Terrana 5.000, Štefanija Pahor - Bagon 5.000, Na-dia Croselli - Bruni 1.000, Jožef Le-giša 5.000, Francka Pahor - Bagon 5.000, Berto Bagon 5.000, Karlo Semolič 5.000, Emilio Croselli 3.000, Julij Fučka 5.000, Maria Zanolla 2.000, Marija Peric - Pahor 2.000, Mario Pahor 10.000, Mario Okretič 10.000, Ernesto Šuc 3.000, Narciso Fontana 5.000, Trancesco Ca"ni 3 tisoč, Mirko Bagon 5.000, Jožef Fer-folja 10.000, Ernest Semolič 10.000, Anton Frandolič 1.000. Skupno nabrali v Jamljah 366.000 lir. Poljane: Mirko Lavrenčič 5.000, Mario Gergolet 10.000, Berto Lavrenčič 5.000, Milan Lavrenčič 5.000, Mario Devetta 5.000, Ivanka Petejan 5.000, Alojz Peric 5.C09, Albino Pieri 5.000, Jožef Peric 5.000, Stanko Lavrenčič 10.000, Borut Spacal 10 tisoč, Bruno Lav, tičič 10.000, Mario Lavrenčič 20.000, Ema Lavrenčič 5.000, Branko J. ren 10.000, Jožef Gergolet 10.000, Natalija Juren-Fer-letič 10.000, Franc Juren 10.000, Roža Juren 10.000, Maria Pahor 10 tisoč, Miloš Devetta 5.000, Oscar Baldan 10.000, Miro Devetta 5.000, Mario Devetta 10.000, Branko Peric 10.000, Andrej Marušič 10.000, Valerija Peric 5.000, Sandro Klančič 5 tisoč, Luciano Argentin 10.000, Jordan Devetak 5.000, Julko Gergolet 10.000, Skupno nabrali na Poljanah 250.000 lir. Doberdob: Andrej Ferfoglia 15.000, Maria Jarc 1.000, Rajmondo Jarc 10.000, Marino Ferletič 5.000, Rado Lakovič 10.000, Vladimiro Gergolet 5.000, Pino Gergolet 5.000, Zdravko Marušič 5.000, Albina Mokole 6.000, Germano Gergolet 10.000, Nine Colja 5.000, Jože Ferletri 5.000, Alcide Rosin 3.000, Pepe Colja 10.000, Roberto Gerin 5.000, Stanko Lavrenčič 10.000, Berto Jarc 5.000, Berto Ferletič 5.000, Silva Ferletič 3.000, Silvan Jarc 5.000, Evgen Jarc 5.000 lir, Mirko Frandolič 5.000 lir, Jordan Zollia 5.000 lir, Franko Jelen 6.000 lir, Gianni Vescovi 5.000 lir, Marino Vescovi 5.000 lir, Pepi Gergolet 10.000 lir, Ivanka Zollia 4.000 l'r, Vida Ferfoglia 3.000 lir, mirodil-nica Ida Ferletič 5.000 lir, Ljubo Jarc 5.000 lir, Martinozi 15.000 lir. Arnaldo Ferfoglia 5.000 lir, Giuseppe Puma 5.000 lir. Karlo Ferletič 5.000 lir, Aldo Lakovič 10.000 lir, Mirko Gergolet 5.000 lir, Stanko Gergolet 10.000 lir. Ivan Jarc 5.000 lir, Julko Jarc 10.000 lir, Jože Gergolet 10.000 lir, Jože Ferletič 10.000 lir, Paolo Polli 10.000 lir, gostilna Peric 20.000 lir, Marino Lakovič 10.000 lir, Marija Gergolet 5.000 lir, Julko Lakovič 10.000 lir, Frandolič 10.000 lir. Miloš Ferletič 10.000 lir, Olga Rebula 5.000 lir, Raimondo Lavrenčič 10.000 lir, Roža Ferletič Helena Jarc 10.000 lir, Rosina Gergolet 10.000 lir, Karel Černič 10 tisoč lir, družine Marušič, Jarc Gergolet 30.000 lir, Ivan Gergolet 10 liseč lir, Mario Gergolet 10.000 lir, Drejčc Gergolet 10.000 lir, Alma Gergolet 5.000 lir, Genko Ferfolja 10 tisoč br, Armando Jarc 20.000 lir, Stanko Ferfoglia 5.000 lir, Rudolf Černič 2,500 lir, Mario Lakovič 10 tisoč lir, Giordano Battisti 3.000 lir, Jožef Gergolet 1.500 lir, Aldo Ferletič 5.000 lir, Armando Gergolet 5 tisoč lir, Andrej Lakovič 10.000 lir, Marino Frandolič 10.000 lir, Emil Jarc 5.000 lir, Andrej Jarc 25.000 lir, Orlando Gerin 5.000 lir, Jožef Colja 500 lir, Vladimir Gergolet 5 tisoč lir; Jožef Frandolič 1.500 lir, Rado Frandolič 5.000 lir, Branko Frandolič 5'.000 »/"Šesto Ulian 2 tisoč lir, Maks Cotič 5:000 lir Giuseppe Sacco 2.000 lir, Maria Pizzo 5 tiSOč ' lir, Giuseppe Corso 3.000 lir, Alfredo Cossutti 2.500 lir, Arnaldo Frandolič 3.000 lir, Vojko Frandolič 10.000 lir, Olinto Zanier 5.000 lir, Maria Peric 5.000 lir, Remigio Missio 5.COO lir, Mario Lozej 5.000, Alma Battlstella 5.000 lir, Andrej Ferfolja 2.000 lir, Vitorjo Jarc 10.000 lir, Ivanka Černič 500 lir, Jožef Lakovič 3.000 lir, Andrej Gergolet 1.500 lir, Anton o Lorenzut 1.000 lir, Mario Lavrenčič 5.000 br, Silvano Frandolič 10.000 Ur. Valerio Frandolič 10.000 br, Karlo Frandolič 5 tisoč lir, Karlo Gergolet 10.000 br, Gianni Košič 5.000 lir, Srečko Frandolič 5.000 br, Emil Jelen 5.000 br, Anton Devetak 5.000 br, Jožef Ka-dez 5.000 br, Ladi Petean 5.000 br, Jožef Jelen 5.000 lir, Jožef Černič 10.000 br, Stanko Košič 10.000 lir, Edvard Ferletič 5.000 Ur, Elena Zor-zinj 4.500 br, Alvise Lorenzut 1.000 br, Aldo Jarc 7.000 lir, Jože Jarc 5.000 br, družina Jožef Gergolet 6.000 lir, Marino Kadez 5.000 br, Jelko Ferletič 3.000 br. Jožef Gergolet (Ul. Boneti 3) 10.000 lir, Maria Nanut 5.000 lir, Ruggero Gergolet 5.000 Ur, Marija Lavrenčič 1.500 lir, Mario Duzman 2.000 lir, Emilio Passon 2.500 lir, Jožefa Ferfolja 2,000 br, Avguštin Lozej 5.000 br, Slava Lavrenčič 5.000 br, Marjo Ferfolja 5.000 Ur, Marija Colja 5 tisoč lir, Berto Lavrenčič 5.000 lir, Alfredo Sterpin 5.000 br, Rachez 5.000 lir, Scoch 2.500 lir, Edi Ferrari 5.000 br, Jožef Kadez (goriška ubca) 5.000 br, Evgen Gergolet 5 tisoč br, Franko Gergolet 5.000 lir, Karlo Jarc 5.000 lir, Jožef Jarc 5 tisoč br, Ladislav Jarc 10.000 lir, Erminio Mucchiut 10.000 lir, Jožef Gergolet 5.000 br, Jože/ Lavrenčič 5.000 lir, Piero Rassu 2.000 br, Benjamin Jarc 5.000 br, Andrej Lakovič 10.000 Ur, Paulo Gorjan 5.000 Ur, Karlo Vižintin 5.000 br, Jožef Ferletič 10.000 lir, Angelo Vogrig 5 tisoč Ur, Emilija Gergolet 3.000 lir, Franc Ferfolja 5.000 br, Jožef Ferfolja 5.000 br, Mario Gergolet 10 tisoč br, Slavko Gergolet 10.000 br, Bruno Lavrenčič 5.000 br, Roža Gergolet 5.000 br, Silvo Ferletič 5.000 br, Olga Mokole 7.000 lir, Egidio Vescovj 5.000 br, Roman Lavrenčič 5.000 lir, Elizabeta Jarc 5.000 lir, Mario Ferletič 5.000 br, Roman Marušič 5.000 lir, Stanko Ferletič 3.0C0 lir, Ivica Vižintin 10.000 br, Jožef Peric 2.000 br, Ivan Uban 2.000 lir, Evgen Ferfolja 5.000 lir, Eminio Gergolet 5.000 br, Andrej Lavrenčič 5 tisoč lir, Rado Ferletič 5.000 lir, Jožef Gergolet 10.000 lir, Rodolfo Jarc 2.000 br, Nereo Ferlež 1.500 lir, Evgen Frandobč 3.000 lir, Karlo Lavrenčič 2.000 br, Andrej žužič 10.000 br. Ivan Gerin 10.000 br, Jožef Ferletič 3.000 br, Jožef Ferfolja 10.000 Ur, Bruno Zampar 3 tisoč lir, Gemma Arba 3.000 lir, Emibja Marušič 1.500 Ur, Romano Jarc 10.000 br, Rado Gergolet 2.000 br, Frančiška Ferfolja 10.000 lir, Pasquale De Lorenzo 5.000 lir, Gianni Jarc 5.000 lir, Vilko Ferletič 5.000 lir, Karol Frandobč 5.000 lir, Karlo Černič 10.000 lir, Alma Bruz-zacchese 10.000 lir, Luciano Forna-sari 20.000 Ur, Karlo Ferletič 10.000 lir, N.N. 2.000 br. Skupno nabrali v Doberdobu 1.255.500 br. Skupen znesek cele občine Doberdob 2 mi-bjona 119.500 lir. Slovensko gledališče drevi ponovno v Krminu Na pobudo krminske občinske u-prave se tudi letos, čeprav v nekoliko okrnjenem obsegu, odvija gledališka sezona. Kakor smo že poročali, bo drevi, ob 20.30, v občinskem gledališču v Krminu nastopilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta, ki bo izvedlo Goldonijevega Nergača. Gre za odrsko delo namenjeno predvsem Slovencem na Krminskem ter prebivalstvu iz jugoslovanskega dela Brd, ki se bodo predstave nedvomno udeležili v velikem številu, kakor že podobnih prireditev prejšnja leta. Naj ob tem posebej opozorimo, da bo mejni prehod Plešivo ob tej priložnosti izjemoma odprt med 24. uro in 1. uro. Za Brice torej ne bo nobenih težav. Primorski dnevnik za pomoč Črni gori Primorski dnevnik odpira uidi tokrat, kot tolmač čustev solidarnosti svojih bralcev in vseh zamejskih Slovencev, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Prispevke samo v denarju sprejemamo v u-redništvu v Ul. 24 Maggio 1 in v prostorih SPZ in SKGZ v Ul, Malta 2. Razna obvestila Kmečko društvo v Štandrežu obvešča člane, da bodo v nedeljo, 6. maja, izpolnjevali prošnje za sečnjo drv na jugoslovanskem območju. Prošnje bodo izpolnjevab pri tajniku Miljotu in sicer od 10. do 12. ure. Tisti, ki se poslužujejo mejnih prehodov Miren, Vrtojba in Šempeter, morajo prinesti nove posestne pole. Izleti Slovensko planinsko društvo prire-di jutri, 29. t.m., družinski pohod v števerjan. Zbirališče ob 8.45 pri pevmskem mostu, od tu peš do Kalvarije in po gozdni poti proti Valerišču, mimo štekarjeve domačije. V Števerjanu obisk vinske razstave in ob 17. uri kulturnega sporeda, ki ga bo izvajal zbor Valentin Vodnik. Povratek v Gorico i linijskim avtobusom, ob 20. uri. Slovenske prosvetne zveze. Kino fiori ca CORSO 17.00—22.00 «Le avventure di Peter Pan*. Walt Disney. Izven programa: «11 cavallo tatuato*. VERDI 16.30—22.00 «Cristo si e fermato a Eboli*. Gian Maria Volon-te in Irenes Papas. Barvni film VITTORIA 17.00—22.00 «Sexomania — Un tranquillo vveekend erotico di piacere e godimento*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Pirana» PRINCIPE 17.30—22.00 «Professor Kranz, tedesco do Germania*. Nova fiori ca in okolica SOČA 18.00-20.00 «Usodna dirka*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Mož z jekleno masko*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Nobody in indijan-ci». Ameriški film. Prosvetno društvo Kras Dol - Poljane izreka svojcem iskreno sožalje ob izgubi Stanka Lavrenčiča. Sekcija krvodajalcev iz Doberdoba izreka potrti družini Lavrenčič s Poljan, svojemu članu Sn ca u in sorodnikom iskreno sožalje ob težki izgubi Stankota Lavrenčiča. Sožalju se pridružuje prosvetno društvo Jezero iz Doberdoba, Pogreb Stanka Lavrenčiča bo danes, 28. t.m., ob 13, uri iz mrtvašnice glavne tržaške bolnišnice na doberdobsko pokopališče. Primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIKU iv?. aprila 1979 OB TRADICIONALNI RAZSTAVI V ŠTEVERJANU ^GOSPOSTVO, PRAVICA IN TLAKA V GORIŠKEM URADU» Odlična vina gričevnatega področja so prinesla tudi v Brda blagostanje V zadnjih letih se je cena briškemu kvalitetnemu vinu zelo dvignila in prodaja gre brez težav ■ Skoro vso briško vino se danes ustekleniči Težko je bilo življenje Bricev in številna so bila njihova prizadevanja, da bi iz svoje zemlje iztrgali tak zaslužek, ki bi bil vreden dostoj-neg . življenja. Že v prejšnjem stoletju, kot lahko razberemo iz drugega članka na tej strani, so si prizadevali dobro prodati svoje vino in svoje sadje, prirejali so v ta namen tudi razstave. Prva svetovna vojna je Brda zelo prizadela, saj so bile skoro vse domačije docela porušene ah hudo poškodovane. Ko so se ljudje vrnili domov so morali veliko truda in denarja vložiti v zidovje, v nakup nove opreme za delo na travniku, polju, sadovnjaku in vinogradu, za nakup živine, itd. Da bi iztržili čimveč denarja so ponujali doma pridelano vino in sadje širom po deželi. Gospodarski položaj pa ni bil takrat rožnat niti v mestih. Marsikateri slovenski meščan se spominja, kako so se kmetice vrstile ena za drugo na vratih mestnih stanovanj in ponujale vino, žganje, češnje, jabolka, hruške, češplje, l.evščina je vladala v vsej deželi in mnogi so takrat šli v tujino, še zlasti Vipavci, izbirali so takrat predvsem Argentino, kjer pa niso našli toliko opevane »Amerike*. Zatem je prišla druga svetovna vojna, naši Brici so skuono z drugimi Primorci množično šli v partizane, njihove domove pa so nacisti in fašisti oropali in marsikaterega tudi požgali. Tudi prva povojna doba ni pomagala gospodarskemu razvoju teh krajev. Vina in sadja so pridelali precej, težko pa je bilo vse to prodati, kmet je za svoje pridelke iztržil zelo malo, so pa prekupčevalci veliko zaslužili. Najresnejši kmetje so se zavedli, da tako ne bo moč naprej, da bo treba najti druga pota, da se tudi naš kmet uveljavi, da ne bodo mladi prisiljeni zapuščati svojo zemljo in se zaposlovati v tovarnah. Zato so se nekateri odločili, da začnejo na bolj sodoben način reklamizirati briško vino, ki je imelo vse možnosti, da prodre v širši svet, da ga ne bodo pili samo ljudje v goriških ali furlanskih gostilnah. In tako so pričeli z razstavami briškega vina v Števerjanu, takrat ko še ni bilo konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, ko ni bilo briškega zaščitenega okoliša (DOC), ko velika večina kmetov niti ni sanjala, da bi lahko ustekleničevala svoja vina. šlo je predvsem zato, da bi prodali svoje pridelke, da bi iztržili kako liro več, ki je bila potrebna za skromno in trdo življenje, za nakup kakega novega stroja. Med pobudniki te širše akcije je bil Anton Štekar iz Valerišča, mož ki so ga šteli med najbolj napredne in razgledane kmete, saj je pazljivo spremlja! vse, kar se je novega dogajalo na kmetijskem področju, bral je revije, se zanimal za nove stroje. Mož je bil že v visoki starosti, ko je dajal mlajšim nasvete, kako naj se ravnajo. Prvo razstavo vin iz števerjana, z Oslavja in iz Pevme so priredili, na pobudo posebnega odbora, ki so ga ustanovili v ta namen, leta 1962 v starem Formentinijevem gradu sredi Števerjana. Ljudje so prišli iz raznih krajev na to razstavo radovedni, kako bo z njo. Vinogradniki so uspeli in so zaradi tega leto kasneje priredili spet razstavo v istem kraju. Tudi tokrat so imeli uspeh, vendarle so kaj kmalu ugotovili, da je treba dati razstavi, ki je bila združena s pokušnjo in tudi s prodajo, širši okvir. Razstava ne sme biti sama sebi namen, treba jo je prirejati v okviru kake širše prireditve. In tako so se odločili, da jo bodo prirejali v Dvoru, v dneh okrog 1. maja, ko je prosvetno društvo »Briški grič* prirejalo svoj prvomajski praznik, ki je že takrat, kot danes, trajal več dni. Prva razstava v Dvoru je bila v dneh od 1. do 4. maja 1964. Ljudi se je na tem prazniku nabralo zelo veliko. Drugače ni moglo biti, saj so na popoldanski prvomajski prireditvi igrali Veseli planšarji iz Ljubljane, ansambel ki je izvajal narodne pesmi in ki je takrat veljal za enega izmed vodilnih v Sloveniji. Dva dni kasneje pa so nastopili furlanski folkloristi iz Ločnika in tudi ta prireditev je privabila precej ljudi. Na vinski razstavi v dvoru so razstavljali Silvan Primožič, Karel Drufovka in Otello Zuri z Oslavja ter števerjanci Vincenc Maligoj, Karel Planišček, Ivan Ci-glič, Alojz Gravnar, baronica Tacco, Alojz Maraž in grof Formentini. šte-karjevi so bili napovedani, vendarle je bila njihova stojnica zaprta, ker je prav na 1. maja dan na svojem domu umrl sredi 90 let očak Anton Štekar. Razvoj je zatem šel svojo pot in danes, osemnajst let po prvi razstavi v Formentinijevem dvorcu in šestnajst, odkar so jo pričeli prirejati v veliki Taccojevi kleti, je razstava še vedno tu, eden izmed »stebrov* števerjanskega prvomajskega praznika. Razmere so se seveda v tem času spremenile. Na tej razstavi danes ne prodajajo več vina iz pletenk, marveč samo vino iz etiketiranih steklenic. Seveda je to vino dražje od običajnega, a vprašamo se: kako bi lahko prodajali briško vino po nizki ceni, ko je vendarle izredno dobro in ko ga je danes moč prodati za lep denar širom po Italiji (isto velja za briško vino na jugoslovanski strani meje) in skoro ni težav s prodajo. Zaradi tega so danes Brda polna vinogradov, novih vinogradov, njihova površina zavzema še enkratno površino, kakršna je bila pred petnajstimi leti. Marsikje so kmetje zgradili večje kleti, precej si je nabavilo sodobne naprave za ustekle-ničenje, skoro povsod so si briški kmetje zgradili nove hiše ali popravili stare. To je znamenje blagostanja. In prav je, da je tako, saj so briški kmetje in koloni stradali dolga stoletja. Odbor vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja se je od prvotnih petih članov razširil na sedem. Skrbno izbira vino za prvomajsko razstavo, ki se je odprla že sinoči. Kmetje, ki razstavljajo, morajo tudi zagotoviti, da bo vse dni praznika dovolj kvalitetnega vina na razpolago. Letos razstavljajo kmetija štekar, Anton Pintar, Marčelo Humar, Simon Komjanc, vsi z Valerišča, A-leš Komjanc iz Jazbin, baronica Tacco in baron Formentini (svoja posestva imata v raznih krajih števerjana), Emil Terpin in Mario Mi-kluš iz Ščednega, Joško Gravner, Emil Sfiligoj, Silvan Primožič in Pepi Bensa z Oslavja. Pokusili bomo lahko tokaj, sauvignon, beli in sivi pinot, rizling, rebulo, traminec in malvazijo ter merlot, kabernet in črni pinot. Avgust Štekar, s katerim smo se pogovarjali o raznih kmetijskih vprašanjih v Brdih, nam je izrazil svoje zadovoljstvo predvsem zaradi tega, ker so mladi v Brdih, z razliko od mladih v drugih krajih, ostali na domačih tleh, ker so se predali kmetijstvu. Gospodarski aspekt je seveda tu igral prvenstveno vlogo, saj če ne bi bilo dostojnega zaslužka bi bili odšli tudi mladi iz Števerjana j in z Oslavja v tovarno ali v mesto, j Dandanes so briška vina zelo ce- j njena. O njih pišejo priznani itali- j janski pisatelji in ocenjevalci. Na-; grade dobivajo ne le v Gradišču in ! Pramaggioru, marveč tudi v drugih i krajih. Naša vina so prišla v vse- i državne kataloge najboljših vin in ! zaradi tega je tudi njih cena na- j rasla. Čisto pravilno veljajo za ena ! najboljših vin v Italiji. Značka DOC i jim daje pravo veljavo. Kdor nima j možnosti, da bi sam ustekleničil vi- j no, ga odda sosedu, ki se je za to opremil, ali pa zadružni kleti v Kr-minu. Najvažnješe je to, da se vse briško vino danes dobro proda. Pravilno je tudi, da ostane pošten zaslužek danes doma, da nima naš. kmet življenja, ki bi bilo različno j od onega povprečnega meščana. Nasprotno, v takih okoliščinah je življenje na kmetih danes še boljše kot ono v mestu. . M. W. Pred spomenikom padlim v NOB na Trgu Svobode v Števerjanu bo v torek popoldne prvomajska slavnost, na kateri bosta govorila sen. Jelka Gerbec in posl. Franco Castiglione Kako so okrog leta 1500 živeli prebivalci takratnega Števerjana Vrsta zanimivih podatkov v urbarju iz leta 1523, ki ga je prevedel akademik prof. M. Kos V nekaterih prejšnjih številkah Primorskega dnevnika smo letos objavili nekaj izpisov iz urbarja z naslovom «Gospodarstvo, pravica in tlaka v goriškem uradu» iz leta 1523, ki ga je akademik prof. Milko Kos prevedel v slovenščino iz nemščine in ki je izšel z drugimi urbarji pod skupnim naslovom «Urbarji Slovenskega Primorja» pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1954. Kot smo v prejšnjih številkah objavili izpis urbarjev za kraje na Goriškem objavljamo danes onega o števerjanu, ki je eden med najdaljšimi. Urbarnam kaže življenje ob koncu 15. stoletja. Kot smo omenili je urbar napisan v nemščini, za Števerjan je tu napisano «Sannt Florian». Tekst, ki ga spodaj objavljamo je dobesedno prepisan iz knjige prof. Milka Kosa. Župan Coczian Saubhicz des Bre-gannten sun von Lutschenei izjavi: Župana izvoli soseska, deželski sodnik in upravnik ga potrdita. Župan ima od župe: 1. Zemljišče ob knezovi kmetiji, na kateri sedi Juri Malgai in ki meji na kmetijo Hannsa von Thum, ki daje činž v Vipolže (Wiplsakh); na zemljišču je Malgaiev živinski hlev: od tega daje Malgai županu dve kokoši. 2. Kostanjev gozdič ob kostanjevem gozdiču Modericza iz Kojskega (Kul-sko), imenuje se župnica (supnicza) in ima ga vsak župan za svojo pra- vico. 3. Travnik v Prebaczin, imenovan župnica: pokosil ga je vsak župan (Prebačina, potok, ki izvira vzhodno od Števerjana). Občina plačuje županu od travnika, ki leži proti Brebaczina pri studencu, 16 šil. Imenovani Coczian služi županu tudi od travnika, ki leži v Slatov-niku proti sv. Nikolaju Podsaboti-nom, dve kokoši, ki ju dobi dese-tinar. Helar Simecz služi županu od travnika, ki leži Nakhalkanicza (Ka-kenca), kokoš. Brata Laure in Jakob Lucasicz Bratusniczitz služita županu od dveh travnikov, kjer nakosita dva voza sena, dve kokoši. Srecznikhova dediča, namreč Bra-tusch in Schemago, služita županu od štirih travnikov, ki so bili Co-lawa iz Krmina in na katerih se pokosita dva voza sena, kokoš. Sedem knezovih podložnikov, namreč Christoff Bratuschnizitsch, Jure, Comanle, Martin, Corenczitsch, Machor, Fukhalcza, služi posebej letno na nedeljo po Jerneju županu vsak po eno pišče. Istega dne zaseda gorsko sodišče. Župan je dolžan deželskemu in gorskemu sodniku, štirim vinogorskim čuvajem, sodnemu slu in služabnikom dati jesti in piti. Proščenje je na dan sv. Florijana. Sklicati ga da deželski sodnik; NA POBUDO VINOREJSKEGA DRUŠTVA ZA BRDA BRICI SO V KOJSKEM (1879) IN V ŠTEVERJANU (1888) RAZSTAVILI SVOJA VINA IN DRUGE SADNE PRIDELKE Na razstavi pred 100 leti so razstavili približno 70 vrst domačih vin - Grof Baguer je za steklenico takrat 128 let starega pikolita zahteval 30, kmetom pa so za hi vina dunajski trgovci plačali samo od 17 do 22 goldinarjev V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo zanimanje za razvoj kmetijstva na goriškem področju zelo veliko. Tukajšnje cesarsko kraljevo kmetijsko društvo, ki je bilo osnovano že sredi osemnajstega stoletja, si je, ob podpori deželnega odbora poknežene grofije Goriško - Gradiščanske, prizadevalo dvigniti kmetijstvo iz srednjeveš ke zaostalosti in uvajati kmetovalce v sodobno kmetovanje. V ta namen so v Gorici že dolgo časa izdajali glasilo tega društva v italijanskem jeziku «Attd e memorie cBella sccieta agraria in Gorizia*, v začetku leta 1879 pa so začeli izdajati tudi slovenski mesečnik društva z naslovom »Gospodarski list*, ki mu je bil prvi urednik Janko Prinčič, glavni pisec pa ravnatelj slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici (Cipres-na ulica, danes Ulica Duca d'Aosta v stavbi, kjer sta pokrajinska kemijski in zdravniški laboratorij) Fran Povše. Kmetijska družba pa se ni zanimala samo za razvoj kmetijstva, marveč je pri oblasteh urgirala, da bi uredili tok hudournikov in rek, ki so pustošili deželo tako v njenem slovenskem kot italijanskem delu. In res, v kasnejših letih je bila ena glavnih skrbi deželne uprave urediti tokove rek * i - Na otvoritvah dosedanjih vinskih razstav so vedno prepevali člani domačega zbora (Briški grič* PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ« V ŠTEVERJANU priredi s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveize Tradicionalno prvomajsko slavje DANES — ob 17. uri nastop pevskega zbora »VALENTIN VODNIK* iz Doline, vodi Ignacij Ota; ob 19. uri ples, igra ansambel »Fratelli 70». JUTRI — ob 19 uri ples, igra ansambel »Fratelli 70». V TOREK, 1 MAJA — ob 15. uri prvomajska svečanost pred spomenikom padlim, govorita sen. JELKA GERBEC in posl. FRANCO CASTIGLIONE. ob 17 uri nastop folklorne skupine «KARAVANKE» iz Tržiča na Gorenjskem; ob 19. uri ples, igra domači ansambel »Briški slavček* V SOBOTO, 5. MAJA — ples, igra ansambel »Briški slavček*. V NEDELJO, 6. MAJA — MLADINSKI DAN. Dopoldne orientacijski pohod, popoldne kulturni program, ki ga izvajajo mladi, zvečer ples. Vse dni je odprta RAZSTAVA BRIŠKIH VIN, v izvedbi Odbora vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja — Na voljo je z domačimi specialitetami dobro založen bifč. in hudournikov z nasipi in drugimi varnostnimi napravami. Kmetijsko društvo pa je dajalo pobudo tudi za razne razstave. V Dombergu so ob koncu sedemdesetih let že imeli tradicionalne vsakoletne razstave in zaradi uspeha na teh razstavah so vipavska vina že takrat precej slovela. Slabše je bilo takrat z briškimi vini, ki so bila manj čislana. V tistih letih se je osnovalo Vi-norejsko društvo z.a Brda. V Pev-mi so imeli 18. marca 1879, torej pred približno sto leti, sestanek, na katerem so odborniki sklenili brezplačno razdeliti med člane več tisoč trt in 400 cepljenih sadnih dreves, češenj, breskev in mandelj nov. Predsednik tega društva je bil že omenjeni Franc Povše. tajnik pa Andrej Kocijančič. Na i-stem sestanku so sklenili prirediti 18. maja istega leta v Kviškem (Kojskem, uporabili pa smo izraz objavljen v Gospodarskem listu) vinsko razstavo, na kateri bi dru-štveniki prikazali svoja vina. Za isti dan je pil napovedan tudi občni zbor društva in sicer v graščinski dvorani'v Kojskem. 18. maja 1879, torej pred sto leti, je res bila prva razstava briških vin. Razstavljenih je bile 70 različnih, večinoma namiznih belih vin iz navadnega domačega grozdja. Nekoliko »botelj* je bilo tudi v Brdih pridelanega rizlinga, modre frankinje in burgundca. Zadnji dve sorti, iz kleti Ivana Kumarja, graščaka v Kojskem, sta bili posebno dobri, pravi takratni poročevalec. Rizling pa je bil ori delan v neznatni množini in slabo hranjen: zato ni bil za na razstavo. V ocenjevalni komisiji so bili Kršovan, Mreule in Šinigoj, posestniki iz Dornberga in pl. Fa-bris, A. Lenardič in Andrej Kocijančič, posestniki v Brdih. Komisiji je načeloval prof. Povše. Komisija .je ugotovila, da so bile nekatere razstavljene vrste vina zelo dobre, dalo pa bi se jih iz boljšati. Že takrat so ugotavljali, da bi se Brda lahko prištela med najboljše vinogradne kraje v Avstriji. Odliko z zvezdo so za svoja vina dobili Josip Pavletič, vikar v Cerovem; Ivan Kumar, graščak v Kojskem; Andrej Kocijančič, posestnik v Podgori; Anton Klančič (župan), posestnik v Podgori; Anton Žnidaršič, posestnik v Vedrijanu; Ljudevit Lenardič, posestnik v Kojskem; pl. Konrad Fabris, posestnik v Števerjanu; Fonzari, posestnik v Štmavru. Navadne o-dlike brez zvezde pa so dobili še nekateri drugi razstavljavci. Časopisna poročila potem molče o vinskih razstavah v Brdih, medtem ko vsako leto poročajo o o-nih v Dombergu in o drugih kme-tijsko-gospodarskih razstavah širom po goriški zemlji. Spet so se Brici opogumili devet let kasneje in »briško vinarsko društvo je praznovalo svoje prebujenje* s tem, da je 26. avgusta 1888 priredilo v sobani v Formentinijevem poslopju sadno in vinsko razstavo. Za razstavo so se odločili komaj teden prej, kljub temu pa je doživela precejšen uspeh. V ocenjevalni komisiji so bili POMAGAJMO , ČRNI GORI! Formentinijevo graščino so poznali že v 16. stoletju; danes je nekoliko obnovljena Viljem Dominko, pristav deželne kmetijske šole; konrad Fabris, župan v Števerjanu; Giordano Euge-nio, vodja italijanskega oddelka kmetijske šole; Franco de Giron coli, posestnik v Vrtojbi; Ernest Klavžar, urednik Gospodarskega lista; Josip Rubbia, graščinski o-skrbnik na Vogrskem; Josip Stie-gler, graščinski oskrbnik v Šempe tru; dr. Josip Tonkli, deželni pod-glavar, ki ie bil za predsednika komisije; Josip Velicogna, tajnik kmetijskega društva; potem pa še števerjanski vikar Anton Gregor Čič, predsednik briškega društva Andrej Figelj. števerjanski podžupan Anton Prinčič in podgorski župan Anton Klančič. Kmetovalci so razstavili 19 vrst belih namiznih vin, 10 belih finih vin, 4 peneče vrste belega vina, 15 vrst navadne črnice in 2 vrsti pikolita. Iz takratnega poročila o razstavi posnemamo, da je za navadna bela vina dobil najboljšo oceno Florijan Komjanc iz Števerjana, sledila sta mu Anton Klančič iz Pod-gore in Janez Kristančič iz Višnje-vika ter Andrej Kocijančič iz Pod-gore. Za fina bela vina je dobil odliko vikar iz Kojskega Gotard Pavletič, nagrajena sta bila tudi Miha Koršič, vikar v Kojskem in Andrej Žnidaršič, vikar v Grad-nem. Najboljše nagrade za črna vina pa so dobili števerjanski župan Fabris, podgorski župan Klančič ter še posestvo Tacco in Štefan Makuc. Razstavljena so tudi razne žgane pijače in sicer tropinovec, slivovka, hruškovec, Črešnjevec in figovec. Tem pijačam niso dali o-cen, najbolj zastopana pa je bila v tem odseku graščina iz Dobro-vega. Ljudje so tudi občudovali sadne zbirke grofa Baguera, graščaka iz Dobrovega. lepo grozdje pa so razstavili tudi Jožef Vogrič in Jožef Klanjšček iz Števerjana ter Andrej Figel z Oslavja. Lepe hruške in druge sorte sadja pa so razstavili Jožef Pintar, Jožef Knez, Florijan Komjanc, baron Tacco, Jožef Škorjanc, Matevž Terčič, Niko Ka-rara, Terezija Maraš, Boštjan Humar, Janez Trpin, Silvester Maraž, Štefan Grauner, Andrej Ko-drmac, Anton Terčič, Jožef Vogrič, Andrej Vogrič. Štefan Klede, vsi iz Števerjana, Anton Gregorčič, vikar iz Števerjana in Andrej Žni-daržič, vikar v Gradnem. Zanimivost na razstavi so bile steklenice pikolita iz kleti grofa Baguera iz Dobrovega. Ta pikolit je bil datiran z letnico 1760 in vzbujal zaradi tega upravičeno občudovanje. Komisija pa ga ni o-cenila, ker ni imela meril za tako delo. Grof Baguer .je prodajal steklenico 128 let starega pikolita po 30 goldinarjev, v kleti je imel 28 takih steklenic. Briški kmetje pa so takrat za svoja vina iztržili zelo malo, zato je bila dežela revna. Iz kasnejših poročil je razvidno, da so leta 1890 dunajski in budimpeštanski trgovci plačevali kmetom v naših Brdih za hektoliter pristnega vina od 17 do 22 goldinarjev, za zares izredne vrste pa »celo* 24 goldinarjev. Za hektoliter vina so torej dah manj kot za več kot sto let staro steklenico Dikplita. V hudih gospodarskih razmerah so briški vinogradniki živeli še dolgo vrsto let. Sedaj pa ni vec tako. kajti briška vina so med najbolj cenjenimi, in zato tudi dobro plačanimi vini tako na italijanskem kot na jugoslovanskem tržišču. Sto let po prvi vinski razstavi v Brdih. MARKO VVALTRITSCH gorski sodnik pa gorsko pravdo. Tudi tema je župan dolžan dati jesti in piti. Kadar sicer pridejo v teku letu ta in glavarjevi služabniki tja, mora jim tudi dati oskrbo. Župan prejme od knežje žitne de; setine v Kojskem dve kupni men pšenice po goriški meri. Posebej mu pripada žitna desetina od treh kmetij. Nafficzach (Njivica) pri Kojskem, ki mu jo služi v' števerjan-skem okolišu soseska Kojsko. Letos je je bilo 20 snopov; več ali manj /mu pripada/ po priliki leta. Od knežje vinske desetine v Števerjanu pripadejo županu 4 orne. župan Coczian Saukhicz in Simecs Makosicz prejmeta nadalje od zemljišča, ki v celoti ni polna dnina in ki leži pod ter nad potom izven števerjanskega tabora, tam kjer ,se gre proti Cladetu, desetino od žita in vina. Kdor je župan, ne daje od svojega vinogradnika knezu desetine, p** pa gorski novec. Zato pa oskrbuj* desetinarja. Desetina se daje vsa v moštu. Ker je župan dolžan okovati sod* — vendar z obroči, ki mu jih da u-pravnik — pripadajo mu droži, kaf jih ostane pod velikim čepom, ko se vina prodajo ali odvzamejo. Župan je dolžan napovedati P°" trebe gospostva v zadevah glavarstva in deželskega sodišča ali u' pravnikove ukaze soseski v števerjanu in župljanom v Kojskem, Gorenjem Cerovem in Senici (Dane* Podsenica). Deželno sodstvo z višjim in nižjim sodstvom spada pod Gorico. Vsak sosed, ki ima konja /mora/ vsake kvarte voziti tovor lesa v Gorico; zato prejme Vsakdo hlebe* kruha in čašo vina. Dolžni so vso tlako pri gradu Gorici in pri mostu čez Sočo. Proščenje na dan sv. Florijan* sklicuje v Števerjan deželni sodnik-Za vojne (avstrijsko-beneška vojP* 1508 - 1516) je začel /deželski sodnik/ pobirati stojnino in krčmarino, se pravi od vsakega kramarja >n od vsakega krčmarja, ki ne toči v lastni kleti, po dva šilinga. čeprav čuvajo od starine le pr0-ščenje na belo nedeljo v Gorici, j h® vendar dežejski sodnik v Gorici nekaj časa sem na nadležen način 'j' kazuje čuvati tudi ostala proščenj* v Gorici, ki jih je na leto sedem-pa tudi druga na deželi, kot pri Sv-Lovrencu v Furlaniji, v čepovanu-v «Sannsegeen», nad Idrijco in drugod, kar jih zelo obtežuje. Pravi, da devet knezovih kmew v števerjanu, namreč onih sedem-ki dajejo županu, kot je povedan* pišče na nedeljo po Jerneju, pok* teh pa še Auguštin in Simon Ach*' czitz, opravlja senokošno tlako n* grajskem travniku na Lijaku, inf novanem Trebensch (Trebuša). Z* to dobe iz gradu 7 veder vina, * funtov svežega mesa ali enega ko5' truna, 16 funtov svinjskega mes* in za tri dni kruha. Mimo tega gr*' bijo tudi travnik v Števerjanu, K menovan Sapanam, ki ga kosijo o*1 iz Idrijce. Za to dobe kosci in grf bilci tovor vina. Od tega vzamG0 grabilci en sodček. Vsakemu, tu*1 županu, gre funt mesa in vreča m°' ke. Od tega dobi vsaka stran P°' lovico. činžno vino dajejo po goriški med' Števerjan spada pod faro LočnU" Pritožujejo se nad svojim župnikom Mathesom Weichslbergerjem, ki i1* pri službi božji prikrajšuje za •■f, kaj maš in za drugo. Prosijo, se to spremeni. Knezovo vinsko desetino, če se J* ne proda, so dolžni v Števerjanu v'®* sosedi, ki imajo konja, voziti v tlak" v Gorico. M Ko prineso činže, prejme vsako hlebec kruha in pol buče vina. V števerjanu je vinska mitmc® /ki pobira/ od tovora 7. šil., od v*j za 14 šil., od potnega putrha P» ne plača nič. V tamšnjem brito* ni nihče eksempten ali oproščen, P* naj bo vino kogarkoli hoče, in ali J to v britofu ali pa v njihovih *!' šah. To mitnico plačujejo !e kup*_ Oni iz Gorice te mitnice niso pl*c,. vali; toda vsi drugi kupci iz Kan** in od drugod; nekateri se temu n kaj ča^a sem upirajo. ,, Župan Cocz:an Saukicz izjavi,,*, je od nekaterih starih ljudi slis*' da so dajali lovščino, to je od km ti je 4. šil., od kajže 2 šil. Niso P’ hodili na lov in delali tenetev. Kamorkoli se ozreš v Brdih, vidiš lepo urejene vinograde 5Wi >:• x* I Goriška razstava ",ESPOMEGO 79 ši mm CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Goriška hranilnica ustanovljena I. 1831 Na sejmu ESPOMEGO nudi storitve blagajne in menjalnice GLAVNA DIREKCIJA IN CENTRALA GORICA, Korzo Verdi 104 ODDELEK ZA ZEMLJIŠKI KREDIT IN JAVNA DELA GORICA, Ul. Carducci 2 tel. 5154 — teleks 46215 CARISGO Bančna okenca v: GORICI (Glavni sedež, Agencija št. 1, Agencija št. 2) — KRMINU — GRADIŠČU — GRADE2U (Podružnica, Agencija v Citta Giardino, Agencija v Grado Pineta) — MARIANU — TRŽIČU — PIERISU — ROMANSU — RONKAH Menjalnica v LISERTU in VSE BANČNE STORITVE VSA POMOČ NA PODROČJU S TUJINO na LETALIŠČU STORITEV Inozemski servis hranilnice CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA BANKA-AGENT ZA ZUNANJO TRGOVINO / POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli T Rjjjfe.. via;s^^©vanni 9 že devetič se odvija v teh dneh v Gorici mednarodni sejem Espomego, ki ga v tem majhnem in prijaznem mestu ob meji prirejajo vsako leto spomladi. Sejem je uokvirjen v razvejano sodelovanje Gorice in dežele Furlanije - Julijske krajine z vzhodnimi državami, predvsem z Jugoslavijo. Zaradi tegp so v okviru tega sejma zelo važni sestanki gospodarstvenikov sosednjih držav in obiski, ki jih gospodarske delegacije Slovenije in Hrvatske pa tudi Koroške, Madžarske in Romunije imajo v Gorici. Gorica je z vso pokrajino uprta v sodelovanje z Vzhodom. Osimski sporazumi še bolj poudarjajo to njeno vlogo, precejšnja denarna nakazila, ki jih je rimska vlada nakazala za razvoj teh obmejnih predelov dajejo možnost, da se zgradijo nekatere infrastrukture, ki so zelo važne za nadaljnji razvoj kraja in tudi za sodobnejšo povezavo z Jugoslavijo. V gradnji je v Gorici obmejno postajališče Štandrež - Vrtojba, najbrž bo že čez dve leti uporabno. Tako se bo razbremenil sedanji mednarodni prehod pri Rdeči hiši - Rožni dolini v Gorici, novi prehod bo s hitrimi cestami povezan z italijanskim avtocestnim o-mrežjem. Tik za tem prehodom je načrtovano tudi tovorno postajališče, kjer bodo lahko našla ustrezni prostor razna avtoprevozna podjetja. Govori se, da nameravajo tu Madžari urediti večjo delavnico za popravila svojih tovornjakov, ki vo2ijo vsak dah preko Jugoslavije in Avstrije v Italijo najrazličnejše blcga*J?rav tako je govor, da namerava tu neka velika nemšktf^čivtonlobilska to-’ varna zgraditi svojo delavnico, l Fmeli prezreti, v niVa knjig nosi naslov Nebo fr„*l arn«“»ih. Napisal jo je znani f>j Coski pilot iz zadnje vojne r0; re Clostermann, ki je bil he-inV "oju za Anglij. v letu 1940 je n, ednjih. O svojih doživetjih go v°?!*rmanh napisal znano knji-ven ,e"ki cirkus, ki je tudi v slo-ila lem prevodu že dvakrat iz- «VenoP p0 zato dosegla tako velik uspeh 'nam!,6"1 Svetu' V knjigi, ki jo i-pri, ” sed' 1 pred sabo, avtor ne jih1Kvv«dUje več o lastnih doživet- liififl zgodbe o letalskih dogaja "njnbVTtem nad Francijo v letu 1940, te Vednje bambar liranju Mal-rji^ ^nljskil. pil. f ki sn z opo-v. Italiji pomagali upornikom šla ____________■■ stVp Ta knjiga Ja vsebovala edin-je ‘zlX)ved vojnega pilota in v vojni, temveč je v knjigi kil spopadih v zrak v zadnji ovori o letalskih nanjem dogajanju. Pri tem avtorja zanimajo ljudje in njihove u-sode, pisanje pa ima značaj protesta proti vojni. Knjiga Pierra Clostermanna je v slovenskem prevodu izšla z veliko zamudo, saj je bila napisana že leta 1951. Druga knjiga nosi naslov Podarjena krila. Napisal jo je ame-' riški poklicni pilot Richard Bach. Ta knjiga poklicnega pilota je knjiga izpovedi in manj knjiga, ki bi nam posredovala doživetja v zraku. Avtor izpoveduje svoje občutke, ki jih ima v letalu sredi nebesne tišine, občutke, ki jih i-ma pred vzletom, pa spet občutke pilota v mravljišču, ki ga predstavlja npr. Kennedyjevo letališče v New Yorku. Knjigo sestavljajo kratke zgodbe i, kratki zapiski o notranjih doživetjih, pa je zato ta knjiga z intimnimi izpovedmi pilota prav posebne vrste. Sili nas k razmišljanju in spoznavanju neznanega svet zračnih višin. Tretjo knjigo e naslovom Sklati zvezde z neba je napisal angleški pisatelj Paul Brickhill. Knjiga je posvečena življenju in uspehom angleškega vojnega pilota Douglasa Baderja, ki je kljub temu, da je bil brez obeh nog, ogromno 'pripomogel k razvoju tehnike letalskega bojevanja in vlogi lovcev pri r. adih na bombnike. Ba-der je v letalski nesreči osem let pred vojno izgubil obe nogi, leta 1940 pa r.iu je uspelo, da je premagal vse ovire birokracije in bil ponovno sprejet v vojno letalstvo. Kot pilot lovec, vodja eskadrile in kasneje '’olka je dosegel izredne uspehe in izpopolnil metodo bojevanja v zraku. Vse tri knjige je mogoče samo priporočiti. Sl. Ru. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA JE NEDAVNO IZDALA Troje strokovnih knjig o slovenski umetnosti Ena knjiga vsebuje tekstovne materiale, drugi dve pa reprodukcije ob veliki razstavi «Slovenska likovna umetnost 1945 - 1978» Ko smo ob času porečali o odprtju velike likovne razstave v Ljubljani z naslovom «Slovenska likovna umetnost 1945-1978», smo tudi rekli, da je ljubljanska Mladinska knjiga izdala ob tem tri knjige, ki skupno obsegajo okoli tisoč strani in vsebujejo tudi okoli tisoč reprodukcij, čeprav smo mogli v slovenskem tisku ob razstavi «Slovenska likovna umetnost 1945 - 1978» brati tudi kako pripombo glede njenega obsega in nekaterih njenih pomanjkljivosti, moramo pribiti, da je Mladinska knjiga s to svojo izdajo napravila veliko delo, kajti kdorkoli se bo kdajkoli ukvarjal z bogato likovno ustvarjalnostjo v Sloveniji po osvoboditvi, ne bo mogel mimo te publikacije in hkrati pomeni zelo strnjeno, a strokovno visoko kakovostno čtivo, ki nam prikazuje vso ali skoraj vso likovno ustvarjalnost v Sloveniji v doslej prav gotovo najbolj plodnem obdobja slovenske zgodovine. Pravzaprav je tekstovno važna le ena in sicer prva knjiga, v kateri je poleg uvodnih študij še strnjena dokumentacija. Ob uvodnih mislih ravnatelja Modeme galerije Zorana Kržišnika in ob prispevku Naceta Šumija z naslovom iitiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiitfiiiniiiiiitiiiMiiiiiiiininiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiii CESARJEVI PORTRETI V KULTURNEM DOMU Včeraj so v tržaškem Kulturnem domu odprli veliko razstavo portretov, ki jo je tržaškemu slikarju Jožetu Cesarju organizirala Slovenska .prosvetna zveza. Gre za nekaj desetin portretov, ki jih je napravil znani tržaški slikar Jože Cesar v svojem dolgem likovnem ustvarjanju. Med razstavljenimi portreti so portreti znanih slovenskih kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev, prvenstveno zamejskih ljudi, pa tudi veliko manj znanih ljudi. Na gornji sliki Cesarjev portret slovenskega skladatelja in pevovodje Frana Venturinija «Ob prvi zgodovinski razstavi povojne slovenske likovne umetnosti*, se začnejo strokovne študije, ki obsegajo kakih sto strani. Prof. Jure Mikuž govori o slovenskem povojnem slikarstvu, kjer povezuje svetove starejše generacije z likovnim svetom današnjih dni in pri tem prikazuje tudi začetek abstrakcije v slovenskem slikarstvu po nekaj letih socialističnega realizma, ki je prevladoval v Sloveniji po osvoboditvi. Sledi nato Mikužev prikaz tako imenovane angažirane figuralike ter novega pojmovanja slikarskega prostora in ploskve, pri čemer podrobneje omenja tudi dva naša umetnika in sicer prof. Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala. V naslednjem Mikuž govori o srednji generaciji in njenih skupnih prizadevanjih ter o najnovejši generaciji, o mladi generaciji in njenih iskanjih, posebno na področju novega pojmovanja predmetnosti. Mikuževi študiji sledi študija iz-ped peresa Tomaža Brejca z naslovom «Poti k razslojevanju in nadomeščanju umetniškega pred-meta». Tretja študija pa je izpod peresa Marijana Tršarja, ki na dvanajstih straneh obdela zelo zahtevno temo, «Slovensko kiparstvo po letu 1945». Če pomislimo, da je slovenska likovnost po vojni dala neverjetno bogato bero, saj je «razmetanih» po vsej Sloveniji nič manj kot 2 tisoč velikih skulptur, ki so nastala v tem času, je logično, da v tej študiji dobimo le okvirno podobo te umetnosti in še to v primerjavi z u-metnostmi, ki so vplivale na slovensko povojno plastiko. Sicer pa se Špelca Čopič loteva spomeniškega kiparstva posebej in ga obdela na devetih straneh teksta. Melita Stele - Možina pa govori nato o slovenski grafiki po osvoboditvi. če vemo, da je Slovenija zaslovela v svetu po svoji «ljub-ljanski šoli» in celi vrsti odličnih grafikov, je samo ob sebi razumljivo, da je na ljubljanski razstavi posvečen tej zvrsti ustrezen poudarek v publikaciji, o kateri govorimo, pa je strokovnjakinja Melita Stele - Možina preko Mihe Ma-leša, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Marija Preglja, Rika Debenjaka in drugih prikazala izredno bogastvo v samih začetkih razvoja, preko Makuca, Zelenka, Bernika, Maraževe, Jemca in drugih pa novejšo generacijo in novejšo ustvarjalnost. Končno sta tu še študija špelce čopič, ki govori o knjižni ilustraciji, ki je pri Slovencih sicer že dokaj stara, a doslej še premalo raziskana in obdelana, ter študija Staneta Bernika, ki govori o nekaterih problemih, kako predstaviti in vrednotiti sodobno slovensko arhitekturo, urbanizem in oblikovanje. Velika ljubljanska razstava je bila zamišljena in organizirana za ves slovenski kulturni prostor. Zato je povsem razumljivo, da obsega tudi tekstovni del ter knjiga z reprodukcijami tudi imena in dela nekaterih naših zamejskih likovnih ustvarjalcev, začenši z Lojzetom Spacalom, kateremu je pripadla čast, da se je okoli leta 1950, torej v dobi, ko je še povsem prevladoval socialistični realizem, lotil odpiranja novih tokov in smeri, ki jih je s svojimi raz- stavami prenašal tudi v Slovenijo. Zato je Spacalu tako na razstavi, kot v publikaciji posvečeno veliko prostora. Prav tako so dali primerno mesto znanemu našemu slikarju in umetnostnemu pedagogu prof. Avgustu Černigoju, ki je prav tako zastopan na obeh mestih. Naše zamejsko likovno ustvarjalnost "(dalje zastopata še Klavdij Pakte in pa Edvard Zajec. Prav tako so primemo mesto dodelili goriškemu rojaku Zoranu Mušiču, k; je letos razstavljal v Attemsovi palači v Gorici, sicer pa že dolgo živi v Parizu. Kadar pa govorimo o «Sloven-ski likovni umetnosti 1945 - 1978», moramo podčrtati, da ta velika razstava obsega izrazito likovno umetnost, ki je prikazana v vseh prostorih ljubljanske Moderne galerije, ter slovensko arhitekturo, urbanistiko in vse ‘ kar sem spada, ki so jo večinoma v fotografijah prikazali v novem velikem ljubljanskem Jakopičevem razstavišču ob Titovi cesti. Stane Bernik v svoji študiji če-sto obdelava tudi nekoliko kočljiva vprašanja. Med drugim je tu problem izredne vloge, ki jo je imel Plečnik, ki je dobil za seboj celo vrsto epigonov. Nato Bernik govori o monumentalizmu kot obliki u-glaševanja z ideologijo socialističnega realizma pa tudi o obračunu z njim in o odpiranju k sodobnim tokovom v svetu. V naslednjem delu prve knjige te publikacije sta bogati dokumentaciji. Najprej je dokumentacija o kakovosti, ki je razdeljena na štiri dele, na slikarstvo, kiparstvo, grafiko in ilustracijo. Tu so razvrščene kratke biografije skoraj vseh vsekakor vseh najvidnejših in najveljavnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki so se u-veljavili ali nadaljevali s svojo že uveljavljeno ustvarjalnostjo od konca vojne, od osvoboditve do današnjih dni. Prav zaradi tega smemo ponoviti to, kar smo rekli že v začetku, da prav gotovo ne bo mogel nihče, ki se bo v bodoče u-kvarjal s slovensko likovnostjo, mimo te publikacije, mimo teh strnjenih življenjepisov in drugih konkretnih podatkov. •Končno (je tu- št»" dokiimetttatS-ja o drugem delu razstave o drugih ustvarjalcih! Gre za dokumentacijo o arhitekturi, urbanizmu in oblikovanju in obsega podobne kratke življenjepise in druge podatke o vseh tistih slovenskih arhitektih, urbanistih in oblikovalcih, ki so ustvarjali po osvoboditvi. Na koncu je še seznam razstavljenih del V drugih dveh zvezkih pa ima- mo reprodukcije razstavljenih del v Moderni galeriji in sicer najprej reprodukcije slikarstva, nato reprodukcije kiparstva ter reprodukcije grafike. Kar zadeva ilustracije, je tega bolj malo, saj smo že rekli, da ta del likovne ustvarjalnosti še ni dovolj proučen, celo ne dovolj zbran. V tretji knjigi pa zasledimo črteže in fotografije vseh pomembnejših objektov, ki so nastali po vojni, po osvoboditvi. Gre seveda za arhitekturne dosežke, gre nadalje za posrečene urbanistične rešitve in podobno ustvarjalnost, ki je je Slovenija polna, pa čeprav se včasih tudi v Sloveniji srečamo z objektom, ki nas ne navdušuje. Fre MARIBORSKO KULTURNO PISMO GLEDALIŠKI PROTOKOL KONCERT IN RAZSTAVA V razkošno cvetočem pomladnem razpoloženju se je zvrstilo troje intimnih umetniških doživetij z literarnega, glasbenega in likovnega področja. Drugi Gledališki protokol mariborske Drame je predstavil najnovejše literarno delo mladega štajerskega pisatelja Draga Jančarja Galjot. Štirje igralci Sonja Blaževa, Milena Muhičeva, Evgen Car in Stanko Potisk so s tenkim posluhom za interpretiranje proznega besedila prebrali nekaj o-dlomkov iz Jančarjevega romana Galjot, iz katerega je dramaturg in dramatik Tone Partljič izbral in dramaturško povezal značilne in najbolj učinkovite odlomke v zaokroženo celoto pod naslovom — Sojenje Johanu Otu. Za razliko od prveg". Gledališkega protokola, ki je bil v razkošni, žal precej neakustični dvorani Kazine, je bil drugi protokol v preprosti in dobro akustični dvoranici Malega odra. Vsekakor je temni prostor, ki ga ne moti arhitektonski blišč, bolj pripraven za poetično izvajanje literarnih del in bolj na tekst intimnejše dojemanje poslušalcev. Pod režijskim vodenjem Janeza Jemca, očitali bi mu prepogosto uporabo zvočnih efektov, ki so nekajkrat motili, so izvajalci ubrano predstavili milje srednjeveškega zgodovinskega dogajanja, ki zmore z lepo in jasno besedo in s prepričljivim podajanjem pritegniti poslušalčevo misel in jo osredotočiti v tiste temne dneve lova na čarovnice. Gledališki protokol v takšni o-bliki ne predstavlja samo umetniških dramskih ali dramatiziranih del javnosti, ki jih sicer ne bi nikoli videla uprizorjena na odru kot gledališko predstavo, ampak je, lahko bi rekli, nekakšen literarni koncert blagozvočja umetniške besede, ki zadobiva pu zaslugi lektorice Nade Šumijeve tudi razsežnejšo, govorno poudarjeno pomembnost. Zlasti je to bilo potrebno pri Jančarjevem «Galjo-tu», ki je pisan v zahtevnem literarnem jeziku. Literarno dramatični prehod je v romantičntr nastrojenju štajerske pomladi prešel v melodične sfere komornega glasbenega muziciranja dveh velikih slovenskih umetnikov, violinista Igorja Ozima in pianista skladatelja Marjana Lipovška. Nad dve desetletji u-metniški duo posreduje glasbo vrhunskih skladateljev vseh dob z najvišjo stopnjo umetniške interpretacije, s poustvarjanjem, ki jg ' v instrumentalnem pogledu tudi visoko umetoišlm ustvarjalno. V njunih inter^gfeCTfSlf^ skladate*™ ljeva t- ornost izenači s prepričljivo umetniško soustvarjalnostjo. Koncertni večer, prepoln umetniške lepote, sta začela s Beethovnovo sonato v A-duru op. 47, tudi Kreutzerjeva sonata imenovano. Ne samo da jc sonata že po svoji zasnovi popolnoma enakopravna za klavir in violino, sta umetniška izvajalca pianist Marjan Lipovšek in violinist Igor Ozim na obeh instrumentih L potrdila to enkratno sožitje. Polnokrvno, z njima lastno tehnično bravuro sta izvedla nelahko kompozicijo do tiste umet niške prepričljivosti, ki se za dolgo vtisne v človekovo notranjost. Višek svojega umetniškega znanja je mojster Igor Ozim prikazal v zahtevni kompoziciji J. S. Bacha Chaconne za violino solo, v suiti v d-molu. Zavzeto in tehnično brezhibno je zvenela Bachova skladba pod Ozimovim' prsti in ga predstavila kot violinista svetovne veljave. Žlahtni ton in veliko mojstrovo znanje sta podo- živi jeno posredovali umetnino, katere izvajanje je močno prevzelo poslušalce. Slovensko komorno - glasbeno u-stvarjalnost je predstavljala Sonata št. 2 za violino in klavir slovenskega skladatelja in pianista Marjana Lipovška. Bilo je posebno doživetje večera, da smo mogli Lipovška pozdraviti na mariborskem koncertnem odru ne samo kot odličnega pianista, ampak tudi kot priznanega subtilnega u-stvarjalca najintimnejših kompozicij, ki so žlahtni biseri občutenih glasbenih miniatur. Tokrat smo prisluhnili mojstrovi sonati v dveh stavkih, ki jo je bil posvetil svojemu umetniškemu sodelavcu Igorju Ozimu. Bila je izjemna radost slišati to u-metnino v prvinski izvedbi dveh velikih mojstrov, iz katerih se je porodila skladba v podoživljeni so-ustvarjalnosti. Lipovškova kompozicija je model , vendar sloni na tisti zmerni težnji po novostih, ki jo pogojuje sicer močna a poduhovljena izraznost. Kot iz istega testa je bila podoživljena zli-tost dela v mojstrskem prednaša-nju obeh, v bistvu sorodnih umetniških duš. Iz znamenitih plesnih kompozicij folklornih plesov balkanskih narodov znamenitega komponiria Bela Bartoka sta Igor Ozim in Marjan Lipovšek izbrala za zaključek koncerta Šest romunskih plesov. V odlični izvedbi, ki sta ji izvajalca pridala šegavi ljudski značaj, so prikupni plesi zazveneli v iskrivi pristnosti ljudske barvitosti in ritma, ki se je tako 1 po prilegala nomladanskemu razpoloženju občinstva. Navdušenju sta koncertanta morala dodati še dvoje skladb, ki sta dopolnili izreden umetniški večer. Tokratni obisk v Malem razstavnem salonu Roto ž nas j- popeljal v eksotični svet znane mariborske slikarke Vlaste Hegedušičeve, ki se sicer udejstvuje prvenstveno kot kostumografka, scenografinja in modna kreatorka. Kot slikarka preseneti \ vsakokrat ljubitelje u-metnosti z ekskluzivnimi nagnjenostmi do vsega, kar je lepega. Akademska slikarka Vlasta Hege-dušičeva rada potuje po svetu, ga opazuje in motri z umetniškimi očmi. Rezultat enega takih potovanj je sedanja razstava doživetij s poti po Afriki. Razstavljene so domišljene risbe iz afriške pokrajine in ljudi črnskih vasi. Lirično lahkotno so začrtane podobe dreves in drugega eksotičnega rastlinstva z‘'žWŠke celine; z ru-• stikalnimi potezami "začrtani liki črnskih prebivalcev, ki jih s tehniko gosto črtkastili črt «oblači» v njihovo temno polt. Prav ti črno - beli kontrasti izpod njene spretne roke na poetično grafični način posredujejo prvinske lepote črnske Afrike. Z likovno miniaturo nam razkriva tipični obraz A-frike. S sproščenostjo risarskih potez navdihuje Afričane, zastopani so predvsem liki afriških žensk, ki so pravcate portretne študije, vredne tudi večjih barvnih stvaritev. Predvsem pa so razstavljene kvalitetne risbe, intimni vtisi z afriške poti, ki bi bile lahko tudi tenkočutne ilustracije k umetniški dopolnitvi tovrstno knjižne literature. Emil Frelih /‘risfinra jlp zn DIJAŠKO MATICO leta 1944, go' >ri pa tu- Hje kamikazih, hi so še do /ad-hioeia 7?e .Precl koncem vojne str lam av,yali na ameriške vojne *Vete, vseh Te zgodbe iz vseli koncev v katerih so udeleženi pilo- Oe D'” nnrodnosti ii ras so napi eteprosto s poudarkom na zu- “■■■<■■■■...............................min ................................................................................."i............................................................................mm...,.,.,.,.................................i,.,,.,.............................................................................. TIK PRED PRAZNIKI JE ZALOZBA «BOREC» DALA NA TRG 5 kurirčkovih zgodovinskih slikanic Dela prihajajo izpod peres znanih piscev, ilustracije pa so napravili mojstri Tik pred prazniki, 27. aprilom in 1. majem je založba Borec izdala drugo serijo petih kurirčkovih zgodovinskih slikanic, ki so vse uglašene na tematiko našega narodnoosvobodilnega boja. Že prvih pet slikanic iz te zbirke je jasno nakazalo smer in namen zbirke: izpod peres naših pesnikov in pisateljev dobiti čim krajše, nazorne in za doraščajočo mladino berljive zgodbe iz NOB, ki pa naj temelje na zgodovinsko pomembnih dogodkih iz tega boja ter tako hkrati s svojo histerično avtentičnostjo predstavijo naš boj v nevsiljivi literarni luči. Pri tem pa je pomemben ilustratorski del slikanic, saj prav na ilustraciji temelji smisel slikanice, v kateri je v nekem smislu besedilo samo dopolnilo, oziroma iztočnica za i-lustratorjevo delo. Tudi v drugi seriji petih slikanic se srečujemo z zgodovinsko tematiko našega boja, kot ga je pet avtorjev in štirje ilustratorji videlo in doživelo vsak po svoje. Anton Ingolič, naš znani pisatelj in pisec za mladino, je napisal za zbirko kratko zgodbico pod naslovom «Bila sem izgnanka». Skozi spomine profesorice Nine je zelo plastično popisal prihod nemškega okupatorja na štajersko in pregnanstvo zavednih Slovencev v Srbijo. Skozi Ninino usodo je tako posplošil usodo tisočerih slovenskih izgnancev. Ilustrator Marjan Amalietti je z domiselno risbo v barvah zelo izrazito poudaril pisateljevo misel, oziroma vrsto dramatičnih dogodkov, ki so takrat mlado Nino iz Ptuja pognali s starši v Srbijo, kjer so jih Srbi z bratskim prijateljstvom sprejeli. Marjan Amalietti je ilustrator tudi druge slikanice iz serije. Ivo Zorman, prav tako ugleden slovenski pisatelj in pisec za mladino je namreč skušal v slikanici pod naslovom «OF» čim bolj strnjeno, a jasno in razumljivo ter z literarnim . prijemom prikazati mladim ustanovitev, bistvo in smisel Osvobodilne fronte. Dejstvo je. da črki, ki sestavljajo naslov te slikanice, pozna pri nas vsak otrok. Čeprav imamo o naši OF res obilico gradiva, zgodovinskih razprav in študij, pa se je Zormanu posrečilo zelo jedrnato razkriti ves obseg delovanja OF, od propagandnih tiskovnih akcij do skrbi za prehrano borcev in nege v partizanskih bilnišnicah. Z avtentično risbo, temelječo na zgodovinskih dejstvih, je Marjan Amalietti tudi barvno, s kontrastom tematičnih in svetlih barv, ujel in oživil vse tisto, čemur danes preprosto pravimo na ša OF. Mile Pavlin se je v svoji slikanici «Uporno mesto» lotil zgodbe o ilegalni Ljubljani, o tej trd njavi odpora, o mestu heroju, ki ga noben okupator, niti italijanski niti kasneje nemški, ni nikoli pokoril, pa čeprav jo je zasedel in obdal z žično oviro in tako u-slvaril iz Ljubljane enega največjih koncentracijskih taborišč med vojno. Živahno in napeto je Pav- lin zapisal nekaj najpomembnejših akcij ljubljanskih ilegalcev, zlasti pa se je zadržal pri organizaciji mladinske OF, ki je nemalo prispevala k težkemu in tveganemu boju v Ljubljani. Pri tem pa je treba še posebej poudariti zares odlične, domiselne in barvno iznajdljive ilustracije Matjaža Schmidta, ki je znal ujeti avtentično vzdušje tako mladih ilegalcev kot mesta samega, še posebej posrečen pa je njegov likovni prikaz ilegalnega dela v mestu, ko je z razkritjem streh in zidov zelo slikovito pokazal, kako je na podstrešju oddajal *Kričač», radijska postaja OF, kako so potekali ilegalni sestanki, kje so bile javke, skladišča, ilegalne tiskarne — skratka razkril ->e mladim bralcem vse tisto, česar okupatorji v glavnem, kljub neštetim poskusom, nikoli niso odkrili. Četrto slikanico je napisal Branko Šomen, ki se je to pot v zgodbi pod naslovom *Gledališče pod smrekami» lotil opisa partizanskega Frontnega gledališča. Kajti to dejstvo, da se partizani niso samo bojevali, ampak so v svojih vrstah skrbeli tudi s pesmijo, z mitingi in s pravimi gledališkimi predstavami za razpoloženje v svojih vrstah. Z dokaj humorno noto je Šomen popisal prihod in usodo partizanskega igralca in njegove dogodivščine tako na sceni pod smreko ali na preprostem odru kot na resnični sceni vojne, mimogrede pa je v besedilu še odgovoril na vprašanja, kaki je mo- glo delovati partizansko gledališče, kakšen je bil oder, kaj so igrali in kdo so bili gledalci. Naš znani karikaturist Božo Kos pa je s svojimi humorističnimi risbami in v živih barvah z njegovo značilno stilno izraznostjo živo in šaljivo dopolnil in poživil šomnovo dobro napisano besedno predlogo. Končno je tu peta slikanica, zgodba Markov maj» izpod peresa pisatelja in mladinskega pisca Leopolda Suhodolčana. Suhodolčan je v svoji zgodbi osredotočil dogajanja na osvoboditev Ljubljane, Maribora in zaključka svetovne vojne na slovenskih tleh 15. maja 1945. Tudi njegova zgodba nam o-življa kos zgodovine, oziroma njen zmagoviti zaključek, ki ga je ilustriral Aco Maveč vsebinsko dopolnil z trdno, barvito in nazorno ilustracijo. Vseh pet Kurirčkovih zgodovinskih slikanic nam je torej besedno in slikovno oživilo in ponazorilo dokaj konkretno, a vseeno literarno neoporečno ter slikarsko razigrano nekaj dogodkov iz našega narodnoosvobodilnega boja, ki je tako postal bližnji in razumljivejši doraščajoči mladini. In kar je poglavitno, nikjer ni čutiti črno - bele, površne propagande, temveč so se vsi, tako pisci kot ilustratorji dobro zavedali, da haloga, ki je bila pred njimi, ni bila niti malo lahka in preprosta. In dobro so jo razrešili, tako v literarnem kot tudi v likovnem smislu. D. Ž. Primorske bibliografske vesti JEZIK IN SLOVSTVO, letnik XXIV., leto 1978 - 79, št. 5-6, YU ISSN 0021 - 6933. Martin Jevnikar je pripravil Benčinove zapise: Prispevek Martina Benčine za Cronijevo knjigo o Župančiču (172-175). cL’.ARlIGIANAT0 DEL FRIULI - VENEZIA GIULIA, Rivista del-1 E.S.A. N° 4, anno XI, dicembre 1978. Albert in Bogomila Doljak iz Nabrežine se že več let uspešno u-kvarjata z umetno obrtjo, predvsem z izdelavo skrinj in tako na edinstven način ohranjata bogato ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Zanimiv članek o njunem delu je izpod peresa Eugenia Rosmanna, Doljak, artigiani del Carso (Doljakovi, obtrniki s Krasa) (str. 25 - 27). ČASOPIS ZA SUVREMENU POVIJEST, III., 1978, leto X., št. 3 (28). Institut za historiju radničkog pokreta Hrvatske. ^ rubriki Ocjene i prikazi sta dve recenziji, ki sta zanimivi za nase področje: Bosiljka Janjatovič ocenjuje knjigo Petra Strčiča Vanj-skopolitična borba Josipa Broza Tita za Istru od 1941. do 1945 godine, Rijeka 1978, 116 str. (str. 107 108). Dr. Milica Kacin - Wohinz obravnava delo Nazionalismo e neofascismo della lotta politica al confine orientale 1945 - 1975, Istituto regionale per la storia del movimento di hberazione nel Friuli - Venezia Giulia, Trst 1977. PRIMORSKA SREČANJA 79, leto III., št. 13, marec 1979, YU ISSN 0350. Revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo. Letos praznujemo šestdesetletnico ustanovitve KPJ. Primorska, ki je bila po prvi svetovni vojni priključena k Italiji, se je vključila v delovanje KPI in letos slavi jubilej «nekoliko okrnjeno*. O tej problematiki piše Branko Babič: 60 let zveze komunistov Jugoslavije skozi razmere, boj in zmagovito pot na Primorskem (str. 1-4). Zanimiv je tudi članek Jubilejno leto prekomorskih brigad (str. 10 -12) Franceta Hočevarja, ki govori o politični opredelitvi prekomorcev, o njihovem intenzivnem političnem boju in o njih velikem pomenu nasploh. Konec maja se bo iztekel rok za oddajo idejnih osnutkov kulturnega centra v Novi Gorici. O arhitektonsko-urbanistični osnovi in o poteku priprav govori prispevek Vinka Torkarja: Kulturni center v Novi Gorici (str. 15 19). Objavljen je tudi prispevek Franceta Klopčiča s posveta zgodovinske sekcije Marksističnega centra pri CK ZKS, ki je hkrati uvod v razpravo Dušana Kermaunerja: Temeljni problemi primorske politične zgodovine (zlasti v letih 1918-1921) (str. 19 - 24). Zanimivo ni bilo tudi prebrati. Srečko Fišer Jezik znanosti In jezik književnosti v noveli «Blaž Strniša« Bogomira Magajne; Antonija Valenčič je analizirala pesniško ustvarjanje Pavle Medvešček (str. 32 -33). O jubilejni razstavi primorskega slikarja Hermana Pečarja, predvsem o njegovem dolgoletnem likovnem izpovedovanju govori prispevek umetnostnega zgodovinarja dr. Mirka Juterška: Retrospektivna razstava Hermana Pečariča (str. 59 - 60). TRŽAŠKO S VETOIVANSKO NAREČJE Potomci starih mandrjarskih družin so v svojem narečju uporabljali tudi besede iz starega tržaškega ladinskega narečja. Kot otroci smo se večkrat smejali mamini teti Mariki, rojeni o-krog 1. 1855, ki je govorila «pa staren*. Če je bilo slišati zvon od Sv. Justa, je to napovedovalo dež, tedaj je rekla: «Je čut zgun uod svjetga Žusta, buomuo jemele d’š!» Iz tega narečja smo uporabljali tudi «de šešto*. Osebo, ki je zanemarjala svojo zunanjost, so opozarjali: «sprause malo», pa tudi «naprause, de buoš zgljedala malo de šešto*. Nekateri pa so mnenja, da če so o kom govorili, da «ni de šešto», je pomenilo, da je ta človek malo iztirjen, delno nepriseben. Kot otroci smo se zelo užalili, če so nam rekli, bo smo preveč k’e-petali, «mouče, mouče kakabuš*! Kar bi pomenilo molči posranček. Tudi ta beseda j; iz navedenega narečja in pomeni ilovico (it. ar-gilla). V našem narečju še dan .s uoo-rabljamo «ben», kj so ga v navedenem narečju uporabljali kot «bem» in je pomenil Rot v it. književnem jeziku bene. Pa povej, kam greš! «Ben, pavej, kan < rješl* Prav, saj je vse v redu! «Ben ben, sej je u~e prau»! Dobro, se bomo zmenili! «Ben, ben, se buomuo zmenles! Berač «pjetlar», brivec «brjeuc» čc ljar «šuštar», dimnikar «špaca-kamin», finančni stražnik «finan-car», prodajalec kvasa «fjecar», kamnosek «štancar», krojač »Žnidar*, kovač »kavač.g krčmar «uo-štir», mesar tbekar* (iz trž. it. nar. toda izvira iz francoščine bou-cher), natakar «kamerjer» (iz it. trž. nar.), mizar rižgero «pržgat, pr-žgen, s’n pržgo (pr'žgo), smuo pržgale, p’rž(?e, p'ržgete». Luč so pržgale* medtem ko so ogenj na ognjišču »zanetle* ali pa »nardile uagenj*. To zndnje izražanje je bilo gotovo najstarejše. Nositi, nosim, »nuast, nuosen, s’n nuaso, smuo nosile, nuase, nuaste*. Nesti, nesem, «nčst, nesen, s’n njeso, smuo nčsle, nčse, neste!* Noseča žena je »nuasna* ali pa je «u drugen stane*. , Zapreti, zaprem, «zeprt, zepren, s n zepro, smuo zaprle, zepre, zč-prte!» , Odpreti, odprem »uaprt, uapren, s n uapro, smuo uodprle, uapre, uaprte!* Zamašiti, zamašim «zam'št, za-mašin, s'n zam’šo, smuo zamašile, zam'še, zam’šte!» Odmašiti, odmašim «uadm’št, uadmašin...* Zamašek »zam’šek» pa tudi cštrpuon* (iz it. trž. nar.), »štr-puon uod flaške, štrpuon uod suoda*. Pavla Kolarič PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 28. aprila 1979 Pot sožitja na Balkanu V Atenah so zadovoljni s pogovori Karamanlisa v SFRJ in Romuniji — Ugibanja pred obiskom Todorja Živkova OD DOPISNIKA TANJUGA ATENE, 24. aprila — Turisti se navadno odpravijo na obhod po Akropoli selc potem, ko s stopnic Ateninega svetišča premerijo strehe grške prestolnice. Tam. pod zidovjem starodavne atenske citadele, je tudi pisarna grškega premiera, oddaljena komaj sto metrov od Zevsovih stebrov in velikega olimpijskega stadiona. V tem prostoru, kjer se srečujeta čas in civilizacija, bodo čez štiri tedne, 29. maja, podpisali sporazum o vstopu Grčije v evropsko gospodarsko skupnost. Tega slovesnega dejanja se bodo udeležili Giscard d’Estaing, ki predseduje evropskemu svetu, in drugi uradni predstavniki zahodne Evrope. Vsebalkansko sodelovanje Toda razmišljanja premiera Karamanlisa so v tem trenutku bolj usmerjena k položaju na Balkanu. Predsednik grške vlade, ki se je nedavno vrnil z obiskov v Jugoslaviji in Romuniji, zdaj ponovno razmišlja o neki stari ideji — vse-balkanskem multilateralnem sodelovanju. O tem se je izčrpno pogovarjal v Splitu in Bukarešti. V Atenah z neprikritim zadovoljstvom poudarjajo, da je trojica državnikov med pogovori pokazala visoko stopnjo vzajemnega razumevanja in soglasja. Zdaj z velikim zanimanjem pričakujejo srečanje Karamanlisa in bolgarskega pred- sednika Živkova, ki bo 29. in 30. aprila na Krfu. Grški uradni krogi sicer še niso pripravili nobene izjave, vendar izražajo optimizem. Atenski tisk pa želi že zdaj samostojno raziskati vse možnosti bodočega grško-bolgarskega dialoga na najvišji ravni. Premier Karamanlis pričakuje od srečanja z Zivkovom vsaj minimum — to, da bo gosta pridobil za vsebalkansko multilateralno sodelovanje. Sofija je bila doslej glede tega precej rezervirana. Karamanlisov optimizem pa temelji na dejstvu, da pri njegovi pobudi ne gre za politično multilateralno dejavnost, temveč samo za tisto, ki bi zajemala sodelovanje na področju gospodarstva, trgovine, znanosti in kulture. Pripadnost blokoma Gostiteljem je jasno, da je Bolgarija doslej izražala pripravljenost za razvijanje dvostranskih odnosov na Balkanu, nikoli pa ni bila navdušena za multilateralno sodelovanje. Vendar sodijo, da so Znova v Španiji Skupini 40 španskih borcev iz SFRJ bosta obiskali nekdanja bojišča MADRID. 25. aprila (Tanjug) — Skupini kakih štiridesetih jugoslovanskih španskih borcev, ki so se med državljansko vojno borili v tej državi in branili stvar španske republike, bosta te dni obiskali nekdanja bojišča. XI dve skupini španskih borcev sta prispeli iz Jugo slavije na povabilo »prosto voljcev svobode«. Ena skupi na je iz Beograda, druga iz Ljubljane Prva skupina je te dni obiskala Andaluzijo, Ka stiljo in Madrid z okolico, druga pa je krenila iz Barcelone prek Valencije proti Madridu. Naši španski borci, ki so prišli v to državo kot turisti bodo poleg nekdanjih front v notranjosti obiskali še bo jišča na Harami„ v Brunetu pri Madridu ter hkrati tudi mesto Villa de la Canada na Brunetu, kjer je leta 1937 pa del Blagoje Parovič. Delegacija »naših Spancev« se je včeraj sestala in se po govarjala s predstavniki »de mokratskega združenja repu blikanskih borcev Španije«, ki je pred nedavnim začelo delovati v tej državi. To je bilo ganljivo srečanje starih borcev, ki so se pred več kot štiridesetimi leti z ramo ob rami borili v španski držav Ijanski vojni. Za mnoge od njih je bilo to prvo srečanje po tistih daljnjih viharnih časih, tako kot je bilo za večino jugoslovanskih španskih borcev to tudi prvo srečanje s Španijo po državljan ski vojni. Minulo noč je- jugostovan ski veleposlanik v Madridu Rudolf Cač novič priredil v svoji rezidftnčf koktajl ~2a »naše Spance« in predstavnike »demokratskega združenja španskih republikanskih borcev«. Poleg več socialističnih in komunističnih poslancev sta bila povabljena tudi ge neralni sekretar KP Španije Santiago Carrillo ter član izvršnega komiteja socialistih ne delavske partije Španije Ennque Mugica. se časi spremenili in »da je vsebalkansko sodelovanje nujnost, če iskreno želimo spremeniti Balkan v območje miru in sodelovanja« — poudarjajo v Atenah. Politični krogi v grškem glavnem mestu menijo, da možnosti za uresničitev pobude o vsebalkanskem sodelovanju obstajajo. Pripadnost Grčije in Bolgarije različni-nima blokoma — poudarjajo v Atenah — ne bo ovira za iskanje poti, ki bi jo bilo treba utreti balkanskim državam v tem obdobju polnem resnih političnih kriz in konfliktov ob obalah vzhodnega Sredozemlja, širše oblike vsebalkanskih odnosov bi pomembno spodbudile uresničevanje evropske varnosti in sodelovanja in uveljavitev helsinške listine. V Grčiji se še zmeraj zelo bojijo negativnih posledic razpleta na Bližnjem vzhodu, arabskem jugu ali afriškem vzhodu, kjer se lahko zdaj zdaj vnamejo vojni požari. Poleg tega navzočnost tujih sil v sredozemskem prostoru i i spodbuden dejavnik. Zaradi tega sodijo, da bi Balkan lahko navdihnil tudi druge k širšim pozitivnim akcijam, tako da bi varnost in sodelovanje zagotovili na širokih prostranstvih Evrope, ki vključuje tudi Sredozemlje. MLADEN GAVRILOVIC »Počasne" penzionske cene Naše penzionske cene rastejo počasneje kot izvenpenzionsks BEOGRAD, 25. aprila (Tanjug) — Cene penzionov v hotelih so se v zadnjih osmih letih dvigale počasneje kot cene iz-venpenzionskih storitev v gostinstvu. Po najnovejših podatku zveznega zavoda za statistiko so se namreč v obdobju med leti 1970 in 1978 dvignile cene izvenpenzionskih storitev za več kot 4-krat, medtem ko so se cene penzionov hkrati povečale za 3,4-krat. Sicer pa so sd lani cene frsst.inskih 'storile** *v primerjavi s povprečjem z leta 1977 dvignile za 15,6 odstotka, torej za več kot 3 indeksne točke. La ni so se cene penzionov v hotelih dvignile za 13,2 odstotka, medtem ko so se cene izvenpenzionskih storitev v tem času povečale za 16,2 odstotka. Ples »mrtvaških glav" Esesovska divizija Totenkopf bo znova zborovala v zaho-dnonemškem Arolsnu, navkljub nasprotovanju javnosti Šah se seli v Mehiko? Zaostritev med Teheranom in Mexicom zaradi vstopnega vizuma — V Acapulcu preurejajo razkošno vilo OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI CIUDAD MEXICO, 24. aprila — V »zteški prestolnici so z začudenjem sprejeli nedavno ostro opozorilo iz Teherana, v katerem je bilo rečeno: »Ce bo Mehika dala strmoglavljenemu šahu in njegovi družini vstopni vizum, bomo to razumeli kot sovražno dejanje, naperjeno proti islamski republiki.« Reakcije na to opozorilo so najrazličnejše, v nobenem primeru pa ne bi mogli reči, da so blage. Ugibanja časnikarjev, da si bo bivši monarh izbral za svoje stalno bivališče ekskluzivni Acapulco na mehiški tihomorski obali (kjer je njegova sestra pred dvema letoma kupila pravljično lepo vilo, ki jo zdaj na veliko preurejajo in obnavljajo), so povzročila, da se je temperatura v odnosih med državama, ki so bili doslej normalni ali celo zelo dobri, naglo znižala. Na teheranski »polultimat« je danes odgovorilo tudi mehiško zunanje ministrstvo in v sporočilu za tisk poudarilo, da »mehiška vlada ne more dovoliti nobeni drugi vladi, da bi ji svetovala ali predlagala, komu bo dovolila pri- hod na mehiško ozemlje«, če bi Reza Pahlavi in njegova družina, v katerem od mehiških konzularnih predstavništev zaprosila za vstopni vizum, bi jih obravnavali kot turiste, šele pozneje pa bi razpravljali o morebitni prošnji za politično zatočišče. Nekdanji iranski suveren je še zmeraj na Bahamskih otokih in doslej ni zaprosil za mehiški vizum, mehiška vlada pa je z odločnim in načelnim stališčem v zvezi s »primerom Pahlavi« in z opozorilom iz Teherana naletela na podporo in odobravanje v tukajšnjih krogih. Zelo značilno je stališče uglednega poslanca Victorja Manzanija Schaferja, predsednika senat- REZA PAHLAVI: razkošna vila v Mehiki ne komisije za zunanje zadeve, ki je včeraj izjavil: »Mehika je suverena in neodvisna država in ima natančne migracijske predpise o vstopu turistov, emigrantov in političnih beguncev in o njihovem bivanju v naši državi. Zaradi tega zavračamo vsak tovrsten pritisk.« SLOBODAN PAVLOVIČ BOŽIDAR PAHOR SALT 2 — vsaj vrabec v roki Medtem ko ameriški in delno tudi sovjetski uradni krogi menda desetič ali dvajsetič v zadnjem letu napovedujejo bližnji podpis sporazuma o omejevanju strateškega oboroževanja — SALT-2, se nasprotniki tega sporazuma in omahljivci čedalje bolj obešajo na vprašanje preverjanja oziroma verifikacije, ko glasno izražajo svoje pomisleke. OD DOPISNIKA TANJUGA | BONN, 35. aprila — Na dvorišču pred baročnim dvorcem waldeškega in pjrmontskega princa v Arolsnu, mestecu na severu zahodnonemške dežele Hessen, se bo po stari navadi tudi letos zbralo okoli petsto veteranov tretje esesovske tankovske divizije Totenkopf, potem pa bodo ob spremljavi godbe na pihala odkorakali skozi mesto do pokopališča In pred spomenikom padlim Hitlerjevim in Himmlerjevim vojakom obudil) spomin na »slavno pot«, ki jo je prehodila ta esesovska enota. Tradicionalna izzivalna manifestacija starih in novih nacistov je predvidena za zadnji konec tedna v aprilu. Pričakujejo, da bo v tem mestu, ki živi v glavnem od turizma, prišlo do demonstracij antifašistov, toda mestna uprava SPODREZAN FRAK Ameriški srednješolci so zavzeli eno zadnjih mest v anketi <» poznavanju zemljepisa in zunanje politike, ki jo je UNESCO izvedel med šolarji iz devetih dežel. Pa ne. da bi bila vprašanja v tej anketi kaj dosti zamotana. Tako je 27 odstotkov izprašanih ameriških srednješolcev proglasilo Goldo Meir za — predsednika Egipta, 40 odstotkov jih je prištelo Izrael med — arabske države, 17 odstotkov pa je trdilo, da je v ZDA več prebivalcev kot na Kitajskem ali v ZSSR. Nepismenost, ignoranca, neobveščenost? A prej bo po sredi »prirojena napaka« velikih narodov, ki ne vidijo daleč čez lasten plot: Še čudno, da Izraela niso razglasili za eno izmed 50 zveznih držav... in policija nista doslej še nikoli imeli posebnih problemov. 2e zaradi tega skoraj niti ne pomislijo, da bi manifestacijo esesovcev prepovedali. V vrstah črno oblečenih gospodov, ki nosijo na prsih vojna odlikovanja, navsezadnje korakajo tudi znane osebnosti, med katerimi je vsako leto na primer poslanec krščanskodemokratske unije (CDU) v bonskem parlamentu Hans Wissebach. Ko spoštovani gostje v spremstvu elegantnih žen zavijejo v restavracijo, sede na čelo »njena visokost« princesa vvaldeška in pyrmontska, žena zadnjega komandanta divizije Totenkopf, za omizjem pa se zbere tudi nekaj predstavnikov hessenskih garnizij sedanje nemške vojske. Trdijo, da župan Welteke. ki predseduje tej občini z okoli 16.000 prebivalci, zaradi stalne navzočnosti bivših nacistov ni ravno srečen. Kot pravnik kajpada spoštuje zakon in predpise, po obstoječih predpisih pa, taiko trdijo, ni možnosti, da bi prepovedal nacistično demonstracijo. V tem prepričanju ne more VVeltekeja omajati niti dejstvo, da je bila divizija Totenkopf sestavni del voineea stroja, tO so ga na nttrnber-škem prcresu kot celoto razglasili za »kriminalno združenje«. Pogled v zgodovino divizije Totenkopf kaže, da se je ta enota ves čas vojne in na vseh frontah »odlikovala« z zverinstvom in divjaštvom. Med drugim je znano, da so njeni pripadniki ubil! najmanj 7(1.000 civilistov in sovjetskih vojnih ujetnikov, da so 1* vrst pripadnikov te di- vizije nabirali krvnike za koncentracijska taborišča in da so ravno »mrtvaške glave« zagrešile enega prvih večjih vojnih zločinov na zahodni fronti, ko so maja 1940 v Franciji ustrelile sto britanskih vojnih ujetnikov. Seveda so v Arolsenu tudi ljudje, ki jih dvomljivi ugled njihovega mesta kot gostitelja nacistov moti. Vendar se ti ljudje večinoma ne želijo »eksponirati« s tem, da bi odkrito nastopili proti ese-sovskemu izzivanju. Bivši nacisti v tem mestu imajo veliko besedo. Zanje se očitno najde dovolj ugleden prostor tudi v krščanskodemokratski stranki. Lokalni socialdemokrati so jasno in glasno povedali, da nočejo Imeti nobenega opravka z esesovskim zborovanjem, in govorijo o »zbiranju mračnih duhov iz preteklosti«, vendar »niso dovoli močni«, da bi dali pobudo za prepoved nacističnega zborovanja. Ravno v Arolsnu ima svoje prostore — igra naključja — mednarodni urad Rdečega križa, ki še zmerai išče nacistične zločince iz koncentracijskih taborišč in ki ima najpopolnejši arhiv žrtev Letak, ki ga je te dni dala natisniti skupina državljanov iz sosednega Korbacha, — poskusili bodo organizirati antifašistične demonstracije — spomjnja prebivalce Arolsna, da »mrtvaške glave« niso bile predvsem, kot trdijo, »dobri vojaki«, temveč da je bilo to združenje brezobzirnih zločincev. Alfred Opitz, šef urada mednarodnega Rdečega križa, ki ima v arhivu spravljene brezkončne sezname žrtev esesovskih zločinov, je izjavil, da tistega, kar se bo konec tedna dogajalo v Arolsnu. ne sme komentirati. Razlog: »Celo v tem primeru, ko le na dlani, ksko smo zaradi tega prizadeti, nas obvezuje naš nevtralni status.« IVO VAJGL Preverjanje izpolnjevanja določb sporazuma SALT-2 je zlasti postalo vnetljivo vprašanje, ko se je po zaslugi nekaterih »neprevidnih« in »klepetavih« senatorjev razvedelo o pričevanju direktorja centralne obveščevalne agencije CIA admirala Stansfielda Turnerja. To pričevanje je vzbudilo precejšnjo neievoljo v najvišjih krogih v Beli hiši in State Departmentu, zunanjem ministrstvu, in celo v Pentagonu. Vladni krogi se hudujejo na tiste senatorje, ki so »izblebetali« javnosti nekaj nadrobnosti o tajnem Turnerjevem pričevanju, in na samega Turnerja, češ da je' pretiraval, ko je izjavil, da po izgubi prisluškovalnih postaj ob Kaspiju v Iranu ZDA do leta 1984 ne bodo sposobne zanesljivo spremljati in preverjati vseh sovjetskih raketnih premikov in manevrov. Očitno so v tem pogledu uradni krogi v defenzivi, ker priznavajo, da je izguba prisluškovalnih postaj v Iranu huda. Pripominjajo pa, da bodo ZDA do leta 1981 in ne šele do leta 1984 — kakor trdi admiral Turner — sposobne v celoti slediti vsem sovjetskim potezam in operacijam v smislu SALT-2 in jih preverjati. Sicer pa — dokazujejo uradni krogi — bodo ZDA celo v obdobju do 1981 sposobne nadzorovati in preverjati skoraj vse sovjetske poteze, tako da je popolnoma izključeno, da bi kak sovjetski poskus, razviti v tem obdobju kakršenkoli nov sistem orožij ali obstoječega bistveno razširiti, ostal neodkrit in neopažen. Admiral Turner je spretno naredil razloček med tehničnim prisluškovanjem in spremljanjem sovjetskih operacij z raketami in njihovega radijskega in telemetričnega »prometa« (monitoring) in dejanskim preverjanjem oziroma verifikacijo. Prvo je naloga CIA in drugih podobnih služb in je tehnične narave, drugo je — po njegovem mnenju — izrazito politično vprašanje, za katero so odgovorni politiki. Žoga je bila tako spretno vržena v tabor politikov, to je v tabor predsednika Carterja, Brzezinskega, Vancea, Browna in drugih. In še zdaj ni jasno, kaj je sovjetska stran odgovorila na ameriške pripombe, da kodiranje oziroma šifriranje radijskih navodil raketam krši »pravila igre«, ker onemogoča drugi strani učinkovito preverjanje izvajanja določb sporazuma, kodiranje telemetričnih navodil raketam še Po vsem znamenjih sodeč utegne biti zadnje vprašanje, ki je ostalo nerešeno med super silama in bi ga utegnila rešiti celo Brežnjev in Carter tik pred podpisom SALT-2, ki naj bi bil maja bodisi v Stockholmu, na Dunaju ali v Ženevi. Partnerja sta celč rešila pomembno vprašanje, kako definirati in preprečiti ustvarjanje novih sistemov orožij. Ameriška stran je predlagala, da že okrepitev obstoječega sistema orožij v bistvu sodi med nove sisteme. Američani so sodili, da je treba ovrednotiti tako povečanje. Ne sme znašati več kot pet odstotkov. Sovjetska stran je vztrajala pri 12-od Stolnem povečanju kot zgornji meji, toda zdaj je očitno privolila v pet odstotkov. Predsednik Carter se zaveda, da utegne biti od vprašanja preverjanja odvisno, ali bo v senatu dvotretjinska večina za SALT-2. Za zdaj je ni videti, čeprav nekateri senatorji trdijo, da so naklonjeni ratifikaciji SALT-2 in da se zavedajo pomena tega sporazuma za odnose med super silama In za svetovni mir. Toda predsednik Carter jih mora prepričati, da imajo ZDA že zdaj — kljub izgubi prisluškovalnih postaj v Iranu — zadostne možnosti za preverjanje, da ne bi »Rusi goljufali«. Predsednik Carter je že lani poskušal dokazati svojim kritikom, ki trdijo, da premalo skrbi za varnost ZDA in narodno obrambo, da nikakor ni proti oboroževanju, če čuti pomanjkljivosti. Povečani izdatki za oboroževanje naj bi pomirili kritike v ZDA in opozorili SZ, da ZDA »ne spijo«. Tako je Pentagon zahteval 500 milijonov dolarjev od kongresa v proračunu za leto 1979, da bi z njimi razvil in izpopolnil izstrelek za podmornico trident in za sporno kopensko medcelinsko raketo MX. MX bo premična raketa in bo potemtakem manj ranljiva za nenadne napade. Takrat je vlada tudi med drugim, sporočila, da je iz osnutka proračuna črtala nekatere socialne programe in znatno povečala izdatke za obrambo. Zdaj si Carterjeva vlada na vse kriplje prizadeva, da bi zadovoljila svoje kritike tudi glede na možnost preverjanja. Ce se ji bo to posrečilo, bomo videli, toda že zdaj strelja s svojimi največjimi in najbolj glasnimi topovi. Poskuša javnosti dopovedati, da je kljub vsem svojim po-mankljivostim SALT-2 v najslabšem primeru vsaj — vrabec v roki. SMITH OBNAVLJA FASADO Čakiridis, »Novoje vremja«, Moskva KPF je za male korake Georges Marchais je v TV oddaji »Karte na mizo« napadel tako Barrovo vlado kot Mitterrandove socialiste OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 24. aprila — Antene se še niso ohladile od žgočih pripomb, s katerimi je predsednik Giscard d'Estaing prejšnjo sredo prvič odgovoril na čedalje srditejše napade go-lističnega voditelja Chiraca, ko so se sinoči spet zaiskrile — tokrat zaradi trčenja na tiru levice. Komunisti izgubljajo preveč časa za napade na nas, namesto da hi se lotevali izkoriščevalcev, je najprej na tiskovni konferenci pribil Fran?ois Mitterand, že nekaj ur zatem pa je socialistom vrnil milo za drago Georges Marchais, ki je bil pred skorajšnjim kongresom KP Franclje gost TV oddaje »karte na Na malem zaslonu je vse skupaj resda videti kot nekakšna »opera bouffe«, dejstvo pa je, da je število nezaposlenih doseglo milijon 300 tisoč, kar je že skoraj šest odstotkov delovne sile — da omenim samo enega od oblakov na francoskem nebu. Generalni sekretar KPF je pred kamerami dokazoval, da je nezaposlenih celo za pol milijona več, in da predsednik republike »zavaja gledalce« še z drugimi netočnimi podatki (o tem, da je Giscard Novi dopisnik Dela v Parizu S svojim prvim dopisom se oglaša iz francoske prestolnice Vilko NOVAK, novi pariški dopisnik »Dela«. Vilko Novak je v uredništvu »Dela« vrsto let opravljal odgovorne novinarske in uredniške naloge, nazadnje je bil urednik rubrike za reportaže in zanimivosti, hkrati pa je spremljal tu. di dogajanja v Zahodni Evropi Bralce »Dela« bo Vilko Novak na svojem novem delovnem mestu obveščal o aktualnem notranje in zunanje političnem dogajanju v Franciji d’Estaing v sredo marsikaj zamolčal, piše tudi socialistični tisk). Demokracija, je sinoči dobesedno izjavil Marchais, dobiva v Franciji vse trše udarce, a vzroki krize, je dodal, niso zunanje, temveč notranje narave. Krivda, zakaj pri vsem tem ne pride do »drugega maja 1968«, je po Marchaisu kajpada povsem na strani socialistov. Voditelj KPF je gladko zavrnil najnovejšo ponudbo rand resda kliče k spravi; k obnovitvi zveze levičarskih sil, toda trenutna politika socialistov je še vedno zvija-čenje v megli. Marchais je zato razgrnil novo strategijo komunistične partije, načrt, o katerem bodo razpravljali tudi na maj skem kongresu v pariškem predmestju Saint Ouren: nič več boj za volilne odstotke, nič več podpisovanje skupnih programov med voditelji, nič več prizadevanja, da bi v vlado prišli tudi komunistični ministri, temveč »politika majhnih korakov«, posamičnih akcij v delavski bazi, boj za otipljive cilje, ki jih mah Francoz razume in ki si jih želi doseči. Pri tem bodo komunisti dosledno sodelovali s socialisti, je poudaril Marchais, toda novo zvezo levičarskih sil bodo po njegovem poslej gradili od temeljev proti vrhu Skratka, francoskemu delavskemu razredu in ljudstvu predlagamo novo pot, je skle nil generalni sekretar KPF, in s tem posredno priznal, da ie bil nekdanji skupni program levice »izkušnja, iz katere smo se pač nekaj naučili«. Kot dokaz o prvih uspehih take skupne akcije v bazi je navedel, da sta zaradi pritiska množic morala Renault in Citroen zaposliti šest tisoč novih delavcev. Ta njegova iz java se navezuje na ukrepe vlade premiera Barra, ki je zadnje tedne sprejela vrsto ukrepov, da bi šepavemu gospodarstvu preskrbela vsaj bergle. Tako denimo spodbuja avtomobilsko industrijo, naj odpira obrate na območ- A antjv Tff»** T l.Cl.96 GEORGES MARCHAIS: bolj odločno proti brezposelnosti jih s kronično nezaposlenostjo (sever, vzhod), hkrati pa je sklenila, da ne bo več reševala iz voda podjetij z izgubo (»kruljave race«, kot pravijo Francozi takim podjetjem, so nacionalni fenomen: v najhujšem obdobju, okrog leta 1974, je šlo na boben po tisoč manjših in večjih podjetij na mesec). Predsednik Giscard notranje politike dolgo ni maral mešati z bližajočimi se volitvami v evropski parlament. Prejšnji teden pa je Francozom nedvoumno zabičal, naj mislijo na to, kako jim bo čez desetletje sodil novi rod nove Evrope. Georges Marchais je na to odvrnil, da bo volilni seznam KPF edini, ki bo na teh volitvah hranil delo, demokracijo in neodvisnost Francije pred »bruseljsko metropolo«. A na vprašanje, zakaj italijanski komunisti gledajo na povečanje članstva v EGS in na gospodarsko integracijo. povsem drugače, je zasijal": »No, zdaj torej vidite, da komunizem ni nekaj monolitnega, temveč ga vsaka družba gradi po svoje.« VILKO NOVAK IRA očitno stopnjuje nasilje Atentati irske republikanske armade terjali več življenj - Dodatno povečana teroristična dejavnost pred britanskimi volitvami — ZDA so zaskrbljene LONDON, 25. aprila — V Severni Irski je v zadnjem tednu umrlo 8 ljudi, veliko jih Je bilo ranjenih in eksplodiral Je tudi vlak, vreden pol milijona funtov. Vse kot posledica terorističnih napadov, Id so vmesil spet novo razsežnost nasilja, kajti prvič so ubili žensko, jetniško paznico — mater šestih otrok. Vse te nasilne akcije spremljajo protislovne in zmedene izjave, kdo Je zanje kriv oziroma kdo zanje odgovarja. Pri teh izjavah se poleg »trdega« krila IRA pojavlja tudi j INLA, za katero pa še vedno ni jasno, kako velika je dejansko njena vloga v zadnjem terorističnem valu. INLA (Irish National Liberation Ar-my — irska nacionalna osvobodilna armada) zatrjuje, da je odgovorna za umor predstavnika konservativne stranke za Severno Irsko, Aireya Neava in je tudi zdaj prevzela odgovornost za prejšnji teden izvršen napad na štiri jetniške paznice v Armaghu. od katerih je bila ena na me stu mrtva, tri pa ran lene. Toda za isti napad si lasti odgovornost tudi IRA. Pravijo, da je INLA »od-krušen drobec« irske republikanske socialistične stranke (čeprav ta zanika zvezo z njo), ki je sama frakcija uradne IRA. Uradna IRA pa je majhen preostanek nekoč združene irske republikanske armade, od katere se je konec 60 let odcepila neuradna IRA, militaristično usmerjena in organizirana nosilka glavnih terorističnih akcij v Severni Irski. Za INLA policija trdi, da je to manjša gverilska sila brez razpredene mreže, kot jo ima neuradna IRA, zato tudi policija smatra, da je težko pripisati teroristične napade njej, posebno kadar si odgovornost za iste lasti tudi neuradna IRA. Ta pa je medtem po teleksu sporočila britanskim časopisom in ho telom, da povedano nasilje nima ničesar opraviti s sloš-nimi volitvami, ker pomeni boj za nacionalno enotnost, ki se bo nadaljeval še krepko po 3. maju. Rezultat vsega tega so zahteve po povedani varnosti in zaščiti v Severni Irski In po uvedbi smrtne kazni za teroriste. Minister za Severno Irsko Roy Mason Je dejal, da so poostrili zaščitne ukrepe. Policija je kasneje izjavila, da ne more razkriti podrobnosti o tej povečani zaščiti, spremembe pa za zdaj še niso opazne. Po smrti štirih policistov, ki so umrli ob eksploziji skoraj 500 kg eksploziva, nastavljenega v ukradenem polto-vomem avtomobilu v Bes-sbronku. ie eden od policistov orelskave deial. da ie nemogoče preprečiti takšne vrste napadov. Ce bi hoteli to storiti In preprečiti teroristom krajo avtomobilov, pod katere nastavijo eksploziv, bi morali ustaviti in pregledati vsak avtomobil na cesti. »Zaščita taikšne vrste Je nemogoča in nezaželena, kajti popolnoma bi paralizirala normalno življenje,« je policistovo mnenje. V zadnjih 14 dneh je teroristično nasilje v Severni Irski terjalo 12 smrtnih žrtev in policija zatrjuje, da je na glede na to, kakšne izjave daje v zvezi s tem neuradna IRA, celoten val napadov usmerjen v to, da bi naredil največji vtis v času splošnih volitev. Zato ne dvomijo, da bo v tem obdobju prišlo do novih napadov tudi na britanskem otoku. Za najnovejše razburjenje v zvezi s Severno Irsko, ki le ogorčilo vse britanske politične voditelje, je poskrbel predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Thomas 0’Neill, ki je na obisku v Belfastu med drugim dejal, da sicer Združene države nočejo zavzemati stališč do britanskih splošnih volitev, toda »zahtevamo hit- ro, realistično, večjo pobudo glede Ulstra. Skrbi nas, da v Londonu problem obravnavajo kot politični nogomet.« Ta Izjava je naletela na ostro kritiko. Voditeljica konservativcev Margaret Thatcher je dejala: »Nikdar nismo uporabljali Ulstra za politični nogomet med strankami. Dogodki tam so pregloboko tragični za vsakega od nas, da bi kaj takega storili.« Ministrski predsednik Callaghan je ob tem zavrnil idejo o konferenci v stilu »Srednjega vzhoda« za Ulster kot trenutno neprikladno, ministrica za šolstvo Shirley W1U1-ams je obsodila 0’Neillove pripombe kot krivične in tudi sir Harold Wilson je Thomasa CVNeilla ostro napadel. Dr. Conor Gnrse 0'Brien, bivši član Irskega ministrskega sveta, pa )e dejal, da to, kar 0’Nelll govori, ne spremeni delstva, da v Severni Irski obstala večina, ki želi ostati v Združenem kraljestvu. Podpredsednik ZDA Mon-dale pa ie ob kratkem postanku v Shannonu dodal, da 0’NeiJl ni hotel spraviti v zadrego britanske vlade. Njegove pripombe so izraz resnične zaskrbiienosti, ki jo ie čutiti na naivištih nivojih vlade 7DA spričo dogajanja v Ulstru. ALJA KOŠAK Turki zašli v grško morje Incident med turškimi manevri na spornih ozemeljskih vodah ATENE, 25. aprila (Tanjug) — Med štirinajstdnevnimi pomorskimi in zračnimi manevri, ki jih je Turčija imela na spornem egejskem ozemlju, je ponovno prišlo do gr-ško-turškega incidenta. Atenski dnevnik »Elefteroti-pia« poroča, da je turško vojaško ladjevje kršilo medcelinski pas grškega morja pri otoku Limnos v severnem Egeju, turška letala fantom pa so kršila grški zračni prostor. Takoj zatem, ko so enote turškega ladjevja prestopile mejo grškega ozemlja, je posredovala turška torpedov-ka »Kanaris«. Turške pomorske enote so se potem umaknile iz »cone, ki jo Grčija šteje kot medcelinski pas«. Ko so turška letala tipa fantom vdrla v grški zračni prostor, so z vojaškega letališča v Larisi takoj vzletela grška vojna letala, turška letala pa so se potem umaknila. PRIMORSKI DNEVNIK -V. IZBOR IZ DELA 28. aprila 1979 ¥ ' ' ' . :g| p: ^ .. . •-"•''v > '7 <*, * • ............. POZIV OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA — Domobranci, ali se zavedate, kaj se skriva za besedami vaše prisege? Ali se zavedate, da ste prisegli pokorščino in zvestobo Hitlerju, nemški vojski in policiji — Gestapu, največjim krvnikom in . sovražnikom človeštva? Prisegli ste, da se boste borili proti lastnemu narodu, svojim lastnim bratom, ki že tri leta krvave zato, da bi bila naša domovina končno svobodna... (Letak so natisnili junija 1944 v partizanski tiskarni »13-A« v Kočevskem Rogu.) Trajen delež v boju za cilje, h katerim so stremele generacije O liku heroja in velikana jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gi* banja Djura Djakoviča je v Slavonskem Brodu govoril Branko Mikulič SLAVONSKI BROD, 25. aprila (Tanjug) — Nocoj je bila v Slavonskem Brodu glavna slovesnost ob 50-letnici zahrbtnega uboja velikana in heroja jugoslovanskega delavskega revolucionarnega gibanja Djura Djakoviča. Prav na današnji dan pred 50 leti so organizacijskega setaretarja KPJ Djuro Djakoviča, ki je bil tedaj star 43 let, skupaj s sekretarjem Rdeče pomoči za Jugoslavijo Nikolo Hečimovičem po preganjanju in mučenju organi monarho-buržoaznega režima podlo ubili. Zločin se je zgodil na Svetem Duhu pri Ostrem vrhu, nedaleč od Maribora in jugoslovansko-avstrijske meje. Osrednja slovesnost ob 50-letnici uboja Djura Djakoviča je bila v Slavonskem Brodu: tu blizu, v Brodski Varoši, se je leta 1886 rodil in se v Slavonskem Brodu tudi izučil ključavničarstva. Tudi del njegove dejavnosti je povezan s Slavonskim Brodom in okolico. Na slovesni akademiji v spominskem domu »Djuro Salaj«, ki so se je udeležili najuglednejši predstavniki družbenopolitičnega življenja federacije in vseh republik in pokrajin, je o življenjski poti in revolucionarnem delu velikana revolucionarnega delav- skega gibanja Jugoslavije govoril predsedujoči predsedstva CK ZKJ Branko Mikulič. Med najsvetlejšimi liki našega revolucionarnega boja Letos proslavljamo jugoslovanski komunisti, delavski razred, vsi naši narodi in narodnosti 60. obletnico ustanovitve KPJ oziroma ZKJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ. Letos se izteka tudi petdeset let od smrti Djura Djakoviča, organizacijskega sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Ju- goslavije, je dejal Branko Mikulič. V plejadi velikih revolucionarjev, komunistov, ki so se izkazali v našem delavskem gibanju, prekaljenem v mnogih velikih bitkah proti tuji okupaciji, brezpravju, buržo-ziji in veleposestnikom, ki so izkoriščali naš delavski razred, zavzema Djuro Djakovič s svojo revolucionarno dejavnostjo in ustvarjalnimi sposobnostmi vidno mesto. V našo revolucionarno preteklost je vtkal Djuro Djakovič trajno dragoceno delo, s katerim se je uvrstil med najsvetlejše like revolucionarnega boja jugoslovanskega delavskega razreda in njegove avantgarde, komunistične partije. Zapletena nasprotja v družbi in težke posledice vojne, naraščanje nezadovoljstva in vedno večje revolucionarno vrenje, vse to je bilo izrazito zlasti v južnoslovanskih deželah, ki so bile takrat pod oblastjo čmo-rumene monarhije. V letin 1917 in 1918 so se po Hrvaškem, v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini vrstile množične demonstracije, delavske stavke, na Hrvaškem pa je prišlo tudi do kmečkih uporov, tako imenovanih nemirov in akcij zelenega kadra. Upirati se je začela tudi avstroogrska vojska, posebno mornarji v Boki Kotorski, v Pulju in Šibeniku. Z vsem tem so se izražale težnje naših narodov po socialni in na- Sramotna izdaja domobrancev Jugoslovanska turneja gledališča iz Moskve Za Hitlerjev rojstni dan pred 35 leti so domobranci prisegli zvestobo raj-hu — Oster odgovor OF: aktivisti raztrosili letake s pozivi domobrancem LJUBLJANA, aprila — Te dni je minilo 35 let od enega najbolj sramotnih dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. Dvajsetega aprila 1944, na Hitlerjev 55. rojstni dan, so namreč slovenski domobranci, nasledniki bele in plave garde, na štadionu v Ljubljani prisegli neomajno zvestobo nemškemu rajhu v boju proti »komunističnim banditom« in njihovim zaveznikom. V nekaterih postojankah zunaj Ljubljane so prisegli nekaj dni kasneje. Tisti, ki so se domobrancem pozneje priključili, pa so prisegli 30. januarja 1945, ob obletnici prihoda nacistov na oblast v Nemčiji. Organizacijski štab slovenskega domobranstva se je na »slovesnost« skrbno pripravljal. že 16. aprila so pripravili program z besedilom prisege in obvestilom, »da bo prisega ustna, da pa se bo okrepila še s posameznikovim podpisom. Prisega bo na ljubljanskem Stadionu ob Ciril-Metodovi cesti in se bo polagala na meč, pred prisego pa bo maša«. Lev Rupnik (od 23. septembra 1943 šef pokrajinske uprave v Ljubljani, od 3. maja 1944 vrhovni poveljnik slovenskega domobranstva) je za to priložnost pripravil programski govor, ki ga je imel v nedeljo 16. aprila v veliki unionski dvoranj^v Ljubljani: Rupnik je meddaugim dejal, da bi bili Slovenci brez nemške pomoči kot narod izbrisani. Rešitev Slovencev je videl v uporu vsakega posameznika in naroda v celoti, v disciplini in v nobeni strankarski politiki. »Pot k temu nam kaže nemški narod. Z novimi ljudmi ustvariti novo bodočnost, najprej pa deželo očistiti komunizma,« je še pribil. Te zadnje besede je nabito polna dvorana okupatorjevih privržencev pozdravila z gromkim aplavzom. Velika pozornost takratnih reakcionarnih časnikov Vsi takratni reakcionarni časniki so prisegi posvetili dobršen del prostora. Poglejmo nekaj naslovov. Jutro: »Prazničen dan za Slovence«, »Ljubljana navdušeno pozdravlja domobrance«. Slovenec: »Domobranstvo je priseglo zvestobo svoji domovini (naslov čez celo stran, v podnaslovu pa so zapisali: Potem ko sta s palače pokrajinskega predsedništva slavnostno zavihrali nemška in slovenska j zastava, se je na stadionu izvršil zgodovinski dogodek: j slovenska domobranska vojska je prisegla svojim voditeljem pokorščino, neizprosno borbo komunizmu in zvesto- bo slovenski domovini — Ogromne ljudske manifestacije spremljajo pohod domobranske vojske po mestu). Tednik (za politična in kulturna vprašanja) Slovenski dom pa je dogodku posvetil vso prvo stran in dobršen del druge. Na prvi strani so objavili fotoreportažo z naslovom: »S starimi svetinjami v nove čase,« za »popestritev« strani pa so med fotografije vrinili še »domoljubno« pesmico »Naš prapor«. Vse skupaj se je začelo že kmalu po osmi uri zjutraj, ko se je na štadion pripeljal ljubljanski škof Rožman in »opiavil službo božjo«. Po jnaši so začeli prihajati gost-nj^mj 'nemški gene-.. rabil konzul, dr. Miiller, konzul NDH prof. Šalih Baljič in drugi. Končno sta prispela še general Rupnik in SS Grup-penfhrer general Ervin Rose-ner, višji vodja SS in policije v 18. vojnem okrožju s sedežem na Bledu (od 10. februarja 1942 do konca vojne). Domobrance je pozdravil tudi general SS Rosener Po počastitvi spomina »na vse v skupnem boju padle nemške in slovenske tovariše« ter številnih govorancah (domobrance je pozdravil tudi general Rosener) je sledila prisega: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije, SS četami in policije proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!« Kot poroča Jutro, so domobranci zatem krenili na pohod po ljubljanskih ulicah. »To je bila ena najmogočnejših manifestacij, ka,r jih je Ljubljana doživela. Ljubljana je danes vnovič dokazala, da je strnjena v taboru slovenske narodne skupnosti in njenega najboljšega jedra, slovenskega domobranstva. Pokazala je, da se je temeljito otresla zadnjih ostankov komunistične zablode, ki je bila usmerjena v to, da iztrebi in pogubi naš narod. Domobranstvo, ki je imelo danes svoj veliki dan, nam je porok, da črne nakane protinarodnega komunizma tudi v bodoče ne bodo uspele,« je med drugim zapisal v polkrepkem tisku Jutrov komentator. Poziv OF. • o) ... Osvobodilna fronta je na to sramotno dejanje ostro reagirala. Letake s pozivom domobrancem so aktivisti raztrosili v bližini vseh postojank in po vaseh in mestih. »Ali se zavedate, kaj ste s tem storili? Ali se zavedate, kaj vse se skriva za temi besedami? Ali se zavedate, da ste pred vsem svetom prisegli popolno zvestobo in pokorščino Hitlerju, njegovi vojski in policiji — Gestapu, največjim krvnikom in sovražnikom človeštva? Prisegli ste, da se boste borili proti svojemu lastnemu narodu, svojim lastnim bratom, ki že tri leta krvave za to, da bi naša domovina bila končno svobodna. Prisegli ste, da še boste borili proti zaveznikom svojega naroda, seveda tam, kjer bo smatral Hitler za potrebno. In ta boj proti lastnemu narodu v korist Hitlerjevi Nemčiji imenujete vi boj za slovensko domovino in za ta boj ste pripravljeni žrtvovati tudi življenje. S prisego ste se javno zvezali s tisto armado, ki stoji danes na vseh frontah pred porazom. Toda — ali vas prisega zločincu veže?« je zapisano v pozivu osvobodilne fronte, ki je še Številna izmikanja in opravičevanja O prisegi je bilo po vojni mogoče slišati na desetine različnih razlag, domobranskih seveda. Podpolkovnik Vizjak je pred sodiščem IV. armade v Ljubljani povedal, da je besedilo prisege sicer pripravil Rosener, tekst pa da je popravil Rupnik. Dejal je, da so se prisegi najbolj upirali bivši jugoslovanski oficirji. Verski referent SD Lenček in škof Rožman sta jih hitela prepričevati, da to pravzaprav ne bo prisega, temveč le neke vrste zaobljuba. Trdila sta, da vse bivše jugoslovanske oficirje veže samo prisega kralju Petru. Ker so se prisegi upirali, še najbolj pa v Novem mestu, je Rosener zagrozil, da bo SD razpustil. Vizjak je še dodal, da »smo domobranci s prisego prešli popolnoma v roke Rosener ju«. Politični, (VgjgBVMfcn-jtleri-kalci ia- 4rug.i, Adtupatorjevi simpatizerji so po vojni pisali o tem debele spise. Ne glede na poznejša izmikanja in opravičevanja domobrancev pa ostaja dejstvo, da je njih večina zavestno prisegla in tako izročila svojo in usodo naroda, za katerega naj bi se borili, v okupatorjeve roke. BRANKO SOBAN Sartre v desetih knjigah Beograjsko založniško podjetje Nolit pripravlja izdajo zbranih del Jeana Paula Sartra v desetih knjigah, prvi popolnejši pregled proznih, dramskih in filozofskih del tega znanega pisatelja in misleca. Pet knjig bo posvečenih Sartrovemu literarnemu delu, romanom in dramam, pet pa njegovim Kritičnim in filozofskim spisom. Poleg zgodnjih del, kot so »Gnus«, novele »Zid« in druge, bo v tej izdaji tudi trilogiji »Pota svobode«. To založniško dejanje je zbralo celo vrsto sodelavcev m prevajalcev. Zlasti je delo pri prevodih Sovjetski igralci vračajo obisk ljubljanski Drami — Gostovali bodo tudi še v Mariboru, Beogradu in Trstu V prvi polovici maja bo v Ljubljani, Mariboru in Beogradu gostovalo Akademsko gledališče »Vladimir Majakovski« iz Moskve. Sovjetski gledališčniki bodo tako vrnili obisk ljubljanski Drami, ki je ta mesec z zapaženim uspehom nastopala v Moskvi in Tbilisiju. Gostovanje poteka v skladu z meddržavno konvencijo o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, nkrati pa tudi na podlagi neposrednih prijateljskih zvez med moskovskimi gledališčniki in ljubljansko Dramo. Akademsko gledališče »Vladimir Majakovski« ima za seboj dolgo in zanimivo tradicijo. Ustanovljeno je bilo že v letu 1919 pri>-politični" upravi Zahodne fronte kot Gledališče revolucionarne satire (TEREVSAT), se leto kasneje preselilo v Moskvo ter se kmalu nato preimenovalo v Revolucionarno gledališče. Njegov umetniški vod- Prva pošiljka uvožene Koruze že prispela BEOGRAD, 25. aprila (Tanjug) — V spitskem pristanišču so začeli raztovarjati 38.000 ton uvožene koruze, ki je prispela pred dvema dnevoma. To je prvi del kontingenta 435.000 ton, katerega uvoz je ZIS odobril sredi januarja. Koruza je namenjena kmetijstvu v Sloveniji in Hrvaški. Tudi ostale količine do 418.500 ton, kolikor smo je doslej kupili v tujini, bodo redno prihajale v naša pristanišča do začetka julija. Po besedah generalnega direktorja »Gran-eksporta« Branka Kaliniča pričakujejo v maju 127.000 ton, junija 218.500 ton, v začetku julija pa 35.000 ton koruze. Koruza iz intervencijskega i uvoza naj bi ublažila sedanje filozofskih spisov kot sta »Bit in nič« ter »Kritika dialek- j pomanjkanje v živinoreji. Ki- posebej apelirala na svojce j tičnega razuma« pomemben j logram domače koruze je do- zapriseženih domobrancev in dosežek, ker je terjal rešitev j segel že ceno 6,40 dinarja, na zapeljane in prisilno mo- številnih strokovnih, še po- j medtem ko je uvožena koru- bilizirane domobrance. | sebej pa terminoloških nalog. I za za polovico cenejša. ja je postal znameniti režiser Vsevolod E. Mejerhold, dokler ga ni zamenjal A. L. Gripič. Med zadnjo vojsko, ki so se je aktivno udeležili mnogi njegovi člani, se je Revolucionarno gledališče združilo z moskovskim Dramskim gledališčem ter se preimenovalo v Moskovsko dramsko gledališče. Njegov glavni režiser je postal N. P. Ohlopkov, ki je cenil zlasti aktualno dramatiko. Med najbolj znanimi predstavami iz tega obdobja je »Mlada garda«, Ki je pripovedovala o podvigih sovjetske mladine v državljanski vojni. Kasneje je Ohlopkov kot prvi postavil na oder mnoga nova sovjetska dela, med drugimisrtudi pri nas uprizorjeno »Irkutsko zgode botri Alekseja Arbuzova. Zaradi p&rhembnih uspehov se je gledališče sredi petdesetih let znova preimenovalo, in sicer v Akademsko gledališče »Vladimir Majakovski«. Leta 1960 je umetniško vodstvo prevzel režiser Andrej A. Gen čarov ter dosegel s svojimi uprizoritvami vrsto nedvoumnih in odmevnih uspehov, posebej na podlagi sodobne sovjetske in tuje dramatike. Režiserja Gončarova smo kot gosta mogli dvakrat srečati tudi na odru ljubljanske Drame, kjer je pred leti režiral Sergeja Najdenova delo »Vanjušinovi otroci« in pa »Beg« Mihaila Bulgakova. Obe je poprej uprizoril tudi že v Moskvi. Akademsko gledališče »Via dimira Majakovskega« prihaja zdaj v Jugoslavijo s tremi najuspešnejšimi uprizoritvami novejšega sporeda. Najprej ie tu »Bankrot«. A. N. Ostrovskega, potem drama N. S. Leskova »Lady Macbeth mcenskega okraja« : poznamo jo tudi iz 'Umske upo. dobitve, ki jo je pri nas posnel poljski režiser Andrzej Wajda) in slednjič še z »Begom« Mihaila A. Bulgakova. Vse tri je režiral umetniški vodja gledališča Andrej A. Gončarov. Solidarnost doma in v tujini Dragoljub Stavrev v skupščini SFRJ o organizirani pomoči prizadetim krajem _Titova stalna skrb za prebivalstvo - Zakon o pomoči - Omiliti posledice EOGRAD, 25. aprila (Tanjug) - Podpredsednik ZIS Dragoljub Stavrev je pred deegati leh zborov skupščine SFRJ dejal: »Tovariš Tito, ki je bil tudi sam na območju potresa, * v trenutku ko se tla še niso umirila, dejal, da je Cma gora pretrpela velikansko škodo ' da je največja tragedija zadela družine, katerih najhUŽJi člani so izgubili življenje.« že po prvi vesti o katastro-nem potresu, ki so ga čuti-v vsej državi, se je začela ložična organizirana akcija iranja in pošiljanja najnuj-jše pomoči prizadetemu ebivalstvu. Tudi ob tej prl-Snosti je naš sistem družbe-samozaščite v občinah in ajevnih skupnostih uspešno ravil izpit in pokazal vse oje prednosti. Zlasti velik je bil prispevek jakov, mornarjev in stare-l JLA, ki so že takrat, ko je divjala slepa sila narave, sebično in požrtvovalno ihiteli na pomoč ogrožene-u prebivalstvu. Pripadniki .A so tudi tokrat prišli prvi . pomoč. Najprej je bilo tre-l reševati človeška življenja ruševin in pomagati ranjenim Na potresno območje so koj prispele kirurške in »demiološke ekipe. Vojno talstvo je nemudoma dalo i voljo letala in helikopter- je, kar je omogočilo, da so iz rezerv JLA in iz zveznih blagovnih rezerv zelo hitro pripeljali tisto, kar je bilo najbolj nujno in najpotrebnejše. Bistvena značilnost dejavnosti enot JLA je po vseh ocenah visoka stopnja organiziranosti, znanja, hladnokrvnosti in učinkovitosti. Izjemna spodbuda prizadetemu prebivalstvu Izjava tovariša Tita po njegovem ogledu prizadetih krajev, njegova stalna skrb za pomoč prebivalstvu kakor tudi stališča predsedstva SFRJ, predsedstva CK ZKJ in drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti federacije, republik in pokrajin so bili izjemna spodbuda za vse, k) jih je prizadela katastrofa. Delovni ljudje in občani iz vse države so takoj začeli po- šiljati velike količine pomoči. Odzvali so se tudi naši delavci, začasno zaposleni v tujini, in’ številne humanitarne organizacije iz mnogih držav. Skratka, tudi v tej katastrofi smo bili priče veliki mednarodni solidarnosti s črnogorskim narodom in SFRJ Jugoslavijo, solidarnosti, ki jo naši ljudje Izredno cenijo in jo znajo hvaležno vrniti. ZIS je takoj ustanovil koordinacijsko delovno telo, ki naj bi operativno usklajevalo akcije in delo zveznih orga-m organizacij v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine Črne gore in izvršnimi sveti republik in pokrajin, tako da bi prebivalstvu prizadetega območja čim učinkoviteje in čim neposredneje pomagali. Po sklepu ZIS bo izvršni svet Črne gore iz sredstev tekoče proračunske rezerve dobil enkratno pomoč 50 milijonov dinarjev in 50 milijonov di- narjev posojila v skladu s priporočilom ZIS je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije sprejel sklep o dopolnitvi sklepa o kreditiranju bank za ohranjevanje dnevne likvidnosti, sklep o podaljšanju kreditnega roka za banke, ki so dale posojila organizacijam združenega dela v Cmi gori, in sklep o usklajevanju obsega in dinamike plasmaja bank v letu 1979, po katerem so krediti, namenjeni Črni gori, Izvzeti iz omejitve plasmaja.« Zakon o pomoči Črni gori V nadaljevanju je Stavrev govoril o predlogu za sprejetje zakona o pomoči SR Cmi gori v višini 1000 milijonov dinarjev (iz sredstev stalne proračunske rezerve). Z izločitvijo teh sredstev naj bi zagotovili pokritje stroškov v zvezi z dajanjem prve nujne pomoči iz zveznih stalnih blagovnih rezerv. Zvezni izvršni svet je izoblikoval in dostavil skupščini SFRJ osnutek zakona o spremembah in dopol- nitvah zakona o zagotavljanju sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč. Pričakujejo, da bo ta zakon sprejet na majski seji zbora republik in pokrajin. Po tem zakonu naj bi se povečal znesek sredstev, omo- • Po še nepopolnih podatkih je izgubilo življenje 94 ljudi, nad tisoč pa je bilo ranjenih, od tega 159 huje. Večina stanovanj je bila uničena ali tako poškodovana, da jih ni mogoče uporabljati. Zelo so poškodovani gospodarski objekti, hale, industrijski obrati, instalacije in druga sredstva za delo. Popolnoma so uničeni ali delno poškodovani nekateri najpomembnejši objekti infrastrukture — pristanišča, del luke Bar, jadranske magistrale, del železniške proge Beograd—Bar, itd. Potres je še zlasti prizadel turistično gospodar-tvo. gočili pa naj bi tudi njihovo porabo za odpravljanje škode, ki jo je povzroči) potres v Cmi gori. S temi ukrepi naj bi odpravili prve težave po katastrofalnem potresu. Toda velike dolgoročne posledice potresa bodo terjale od nas izjemne m dobro organizirane napore v daljšem obdobju, je dejal Stavrev Velikanske škode ni mogoče sanirati samo s prizadevanjem delovnih ljudi Orne gore. Posledice potresa je mogoče trajno odpraviti samo s prizadevanjem vse jugoslovanske socialistične skupnosti. V tem smislu je treba še naprej organizirati učinkovito iskanje sistemskih rešitev in ukrepov, s katerimi bi zagotovili materialne temelje m sploh vse. kar je potrebno za trajno in popolno odpravo posledice potresa v Cmi gori. Na podlagi take opredelitve bo zvezni izvršni svet skupaj z izvršnimi sveti republik in pokrajin takoj začel iskati re-šitve, ki jih bo treba v skladu z normami naše socialistične samoupravne ureditve sprejeti v naslednjem obdobju. Vse republike in obe pokrajini so izrazile pripravljenost, da bodo sodelovale pri reševanju dolgoročnih nalog obnove prizadetih območij Cme gore. Gre za ukrepe, ki bodo morali biti vsestranski, ker bomo samo tako lahko na trajnih sistemskih temeljih odpravili posledice in zagotovili možnosti za razvoj Črne F»ire. Ustava SFRJ. naša pozitivna zakonodaja in instrumenti družbenega dogovarjanja in samoupravnega spora-7umevania ponujajo dovolj pod age za najboljše rešitve, ie na koncu govora pred dele. gati obeh zborov skupščine dejal Dragoljub Stavrev. Moskovski gledališčniki bodo v Ljubljani nastopali 8. in 9. maja (»Bankrot«, s katerim bodo 12. maja obiskal; tudi Maribor) in 11. maja (»Lady Macbeth mcenskega okraja). Termin za »Beg« za zdaj še ni znan. Iz Ljubljane bo Akademsko gledališče »Vladimir Majakovski« odpotovalo v Beo. grad, kjer se bo z istim repertoarjem predstavilo v Narodnem in pa v Jugoslovanskem dramskem gledališču. V programu je tudi nastop v Trstu, kamor je moskovske igralce povabilo Staino slovensko gledališče. A. I. s'>‘!/oq UKijin vonoisnso f j Hoteli polni -prostora na snegu dovolj V Portorožu pričakujejo konec tedna 4000 gostov — Nestalno vreme LJUBLJANA, 25. aprila — Z obale in drugih turističnih središč poročajo,, da so hoteli povsod.razprodani. Razpoloženje tako kvari le vreme, ki nam že dalj časa ni posebno naklonjeno. Padavine, ki so ponoči dodobra namočile zemljo, so čez dan sicer ponehale, toda. vreme se nekaj časa še ne bo ustalilo. V Por torožu pričakujejo konec te dna blizu 4000 gostov, poro ča naš koprski dopisnik. Na visokogorskih smučiščih je še povsod dovolj snega, ponekod pa je danes ponoči tudi še snežilo. Tako je na Kaninu snežna odeja debelej ša kar za meter. Obratujejo vse žičnice. Medtem ko je pri nas ponekod celo snežilo, pa je v jugovzhodni Srbiji in Makedoniji, do koder frontalni val še ni prispel, sporajda že poletje. Tito: Djuro Djakovič je zgled rodovom, ki nadaljujejo njegovo delo BEOGRAD, 25. aprila (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal udeležencem znanstvenega posvetovanja, posvečenega življenju in delu Djura Djakoviča — zborovanje poteka v Slavonskem Brodu — pozdravno pismo z naslednjo vsebine: »Vsem, ki ste se sestali, da bi počastili 50-letnico smrti Djura Djakoviča z znanstvenim posvetovanjem, posvečenem njegovemu življenju in revolucionarnemu delu, pošiljam prisrčne tovariške pozdrave. Djuro Djakovič je bil kot eden ustanoviteljev Komunistične partije Jugoslavije neutruden borec za enotnost delavskega gibanja. Z vztrajnim bojem proti oportunizmu, grupaštvu in frakcionaštvu v partiji si je pridobil velik ugled med delavci, ki jim je bila potrebna močna in enotna politična organizacija. Zato je bila njegova smrt velika izguba za partijo in delavski razred. Djuro Djakovič je bil kot komunistični borec in človek z veliko moralno močjo zgled rodovom, ki so nadaljevali njegovo delo. Zato pričakujem, da bodo rezultati vašega znanstvenega zborovanja pripomogli k boljšemu poznavanju in popularizaciji revolucionarnega dela Djura Djakoviča, zlasti med mlado generacijo. želim vam plodno in uspešno delo.« cionalni svobodi. V teh krvavih razmerah je bila 1. decembra leta 1918 razglašena ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V življenju jugoslovanskih narodov je bil to velik dogodek. Prvič so se znašli v državni skupnosti, kar so si resnično tudi želeli, k temu so težile vse najbolj napredne sile po vseh južnoslovanskih deželah. Toda država ni bila ustanovljena na demokratičnih osnovah. Pod vplivom celega niza mednarodnih in notranjih političnih okoliščin je bila združitev v državo izvedena po receptu jugoslovanske buržoazije in ne pod vodstvom revolucionarnega delavskega gibanja,, ki se je takrat šele porajalo. Spočetka so od nove države veliko pričakovali. Toda prav kmalu je sledilo politično iz-treziijenje in veliko razočaranje delavskih množic. Bur-žoazija je svoje neusmiljeno izkoriščanje še poostrila, he-gemonistični sistem pa je nadaljeval politiko odrekanja pravic narodom in narodnostim. Tako se je na socialnih in nacionalnih krivicah izoblikoval in na njih temeljil velikodržavni hegemonizem in centralizem. Posledica tega so bila revolucionarna gibanja in protesti delavskega razreda, revnih kmetov in demokratične inteligence. V takšnih razmerah je bilo aprila leta 1919 ustanovljeno enotno jugoslovansko revolucionarno delavsko gibanje. Za vse narode in narodnosti, ki so bili vključeni v tako imenovano troedino kraljevino, je bilo to zgodovinskega pome- na fo opozoril, je poudaril, da je bila ustanovitev KPJ »zgodovinska nuja in potreba naših narodov. Brez takšne partije bi Jugoslavija razpadla, njeni narodi in njena teorija pa bi postali zanesljiv plen raznih imperialističnih kombinacij«. »Delavski razred bo svoj razredni boj nadaljeval« Ideje revolucionarnega delavskega gibanja in Komunistične partije Jugoslavije, ob katerih se je Djuro Djakovič, tako kot tisoči drugih revolucionarjev po vsej državi, učil in se boril za njihovo uresničitev, so prišle v celoti do izraza med našim osvobodilnim bojem in revolucijo, ki jo je pripravila, organizirala in vodila KPJ pod vodstvom tovariša Tita. Tako so se potrdile besede Djura Djakoviča, namenjene njegovim razrednim sovražnikom: »Ni treba, da me samo preganjate, lahko me tudi ubijete, delavski razred bo svoj razredni boj nadaljeval vse dotlej, dokler bo obstajala razredna nadvlada in razredna družba.« Dosegli smo cilj, h kateremu so stremele generacije borcev delavskega razreda in naprednih sil na tem prostoru: svobodo, nacionalno in socialno osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, resnično socialistično družbo, oblast delavcev ter vseh delovnih ljudi in občanov. Za to so živeli in umrli Djuro Djakovič, Nikola Hečimovič ter še mnogi drugi borci delavskega gibanja, osvobodilne vojne in revolucije, je dejal med drugim Branko Mikulič. _____ .litr-v •! ‘ Violina s kitaro Tomaž Lorenz in Igor Saje v abonmajskem koncertu Glasbene mladine Zadnji sezonski mladinski abonmajski koncert Glasbene mladine je pripadal violinistu Tomažu Lorenzu s kitaristom Igorjem Sajetom. Primer intimno ubranega komornega vgčera je smiselno dopolnil izbor koncertov za •mlade poslušalce m s kvau teto opravil svoje umetniško poslanstvo. Duo Lorenz-Saje odlikuje Ubrana toigra zvočno uravnovešenega razmerja, ki je prišlo v mali filharmonični dvorani do pravega izraza. Zavzet odnos do izva janja del je bistveno prispeval k angažiranju publike, saj značaj izvajanih skladb ni mogel v dinamičnem smislu okupirati poslušalcev. V. celokupnem sporedu je nam-reč zevala praznina med starimi skladatelji (Handel, Gra-gnani, ,Paganini) tn sodob nostjo. Kot da v vmesnem času med prikupnim baročnim, klasicističnim muziciranjem, Paganinijevo violinsko virtuoznostjo in glasbo raših dni s pogumnejšimi sproščenimi pristopi ni nastalo ni-česar, kar bi kazalo tudi še kaj drugega. Izbor je bil še vedno uspešen: Handel za čisto glasbo, neznani Gragnani, prinier odlične enakovredne-igre za kitarista in popularni Paganini razširjen koncertni prispevek. Sodobna glasba si je pridobila simpatije z ne preveč dolgim Kelterbornorn, žalostno Štuhčevo serenado .n kot novost na tem abonmaju: tudi tu prva izvedba — Petričev Poletni nokturno. LEON ENGELMAN Razstava Jožeta ZeEa V salonu Ars v Radljah bodo drevi ob 20. uri po proslavi, ki bo uro prej v domu kulture, odprli razstavo olj in akvarelov Jožeta Žela. m 4 Naši grafiki v Cittadelli MARJAN POGAČNIK - CVETJE ZA VSE (1975) - Včeraj so v Motelu p,i,p„„ „ li odprli III. italijanski bienale grafike. Kot edino tujo državo so organizatorji povabi k sodelovanju Jugoslavijo. Modema galerija v Ljubljani je pripravila udeležbo 17 umetn kov, med njimi bodo razstavljali slovenski grafiki Bogdan Borčič Vladimir Makuc Adr ana Maraž, Marjan Pogačnik, Jože Spacal in Branko Suhy. Pravilnik o razstavi le izklii čeval troje grafičnih telinik: litografijo, sitotisk in fotomontažo. ^ J Z udarniškim delom Na Hribenci v Zabrežcu vaščani z udarniškim delom gradijo prostor za poletne prireditve. Tu p« navadi prirejajo praznik vina, pa tudi kako veselico. Na sliki oder v gradnji, pod njim pa bo skladišče GOSTOVANJE GLASBENE ŠOLE GM NA KOROŠKEM Iz zamejstva v zamejstvo V četrtek, 19. aprila v Pliberku, naslednjega dne pa v Celovcu Iz zamejstva v zamejstvo: ob klasični ugotovitvi «glasba ne po-zie meja* je to glavna značilnost letošnjega gostovanja gojencev Glasbene matice iz Trsta, ki smo v aprilskih dneh (19. in 20. t.m.) obiskali Slovence na Koroškem. Gostovanje sodi sicer v pestro glasbeno pomlad tržaške šole, ki prinaša zadnja leta v obliki izletov in samostojnih nastopov svoj pozdrav matični domovini, sedaj pa še slovenskemu zamejstvu v Avstriji. Glasbena matica dobiva tako novo, večjo razsežnost, obenem pa omogoča širšemu krogu glasbenikov in poslušalcev poznavanje manjšinske glasbene stvarnosti. To je poudaril tudi Andrej Kokot, tajnik SPZ v Celovcu, ko nas je sprejel in seznanil s težkim položajem koroških Slovencev, obenem pa ugotavljal pomembnost tovrstnih stikov, saj bogatijo razgibano kulturno življenje koroškega zamejstva in sodijo v pestri spored srečanj za katere skrbi prav SPZ. Iz prijetne sproščenosti v razgovoru smo še isti dan prešli na prikrito izvajalsko skrb. Tokrat so spregovorili inštrumenti. Tamkajšnja slovenska glasbena šola je namreč priredila v Pliberku glasbeno srečanje. Gojenci višjih letnikov Glasbene matice smo nastopili z daljšim in muzikalno razgibanim sporedom. V notah in zvo- •n m iiiiiiiii lini muli im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n im iiiiiii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Porast cene zlata in dolarja ter občuten padec j ena in funta teden je zabeležil nekaj značilnih premikov na valutnih tržiščih, med katerimi je znatna podražitev zlata in precejšnje razvrednotenje japonskega jena. Med svetovnimi valutami se je dolar učvrstil, padel pa je britanski funt. Zlato se je podražilo za skoraj 4 odstotke in velja zdaj unča zlata 242 dolarjev, gram pa okrog 6.500 - 6.000 lir. Mnogi opazovalci si razlagajo ta pojav z negotovostjo ob čakanju na podatke o a-meriških podražitvah ter o ameriški trgovinski bilanci v marcu. Ker bi bili podatki o teh postavkah v bistvu neugodni za ZDA, so operaterji predvidevali rahel padec dolarja ter so raje kupovali zlato. Posredno pa je podražitvi zlata botroval tudi sklep ameriške vlade, da proda odslej na mesečnih dražbah le polovico ■'lata, ki je bilo v prejšnjih mesecih namenjeno prodaji Japonski jen se je pocenil za približno 2 odstotka in je treba v Tokiu odšteti že 219 jenov za dolar. Ta pojav si je treba razlagati z novico, da namerava Iran zmanjšati prodajo nafte Japonski za približno 24 odstotkov. Že nedavna podražitev nafte je neugodno vplivala na japonsko valuto, tokrat pa je prišlo na vsem Daljnem vzhodu d., množičnega nakupovanja dolarjev in seveda znatne prodaje jenov. Tako si lahko razlagamo padec jena ter učvrstitev dolarja, do katere je prišlo kljub ne preveč rožnatim razmeram v ZDA. Britanski funt se je razvrednotil ta teden za 1,29 odstotka jn je vreden zdaj le 1.730 lir (pred e-nim tednom 1.752 lir). Ta pojav spravljajo v zvez < z zadnjim testiranjem britanskega javnega mnenja, po katerem naj bi se razlika med konservativnimi in laburističnimi volilci zmanjšala od 12 na 5 odstotkov. Britanska centralna banka je skušala sicer poseči na trgu, a brez uspeha, zato se je raje umaknila in funt je samo v četrtek padel za dober odstotek. Dolar se je le rahlo okrepil nasproti večini valut, le v razmerju z jenom se je znatno ovrednotil. Tržišča so bila ta teden fx>d vplivom negotovosti pred objavo podatkov o ameriški ter nemški trgovinski bilanci v marcu. Marka in švicarski frank sta se rahlo ovrednotila, zanimivo pa je, da je nihanje pri teh dveh valutah precej umirjeno, saj gre za državi, ki premoreta največ valutnih + /— 2 ali 3 odstotke, se je letos trdno oprijel nemške marke. V evropskem valutnem sistemu še vedno «kraljuje» italijanska lira, ki se je v primeru z vstopno ceno ovrednotila nasproti belgijskemu franku za 3,43 odstotka, nasproti marki pa za 2,53 odst. Povedati pa je treba, da je bila lira pred vstopom v evropsko «super-kačo* nizko kotirana in da jo je Banca dTtalia celo umetno neko- rezerv. Švicarski frank, ki je še liko razvrednotila. lani nihal v dnevnem razmerju —srs— NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV I • N ’ t - T Trst Celovec Ziirich Beograd 27. 4. 27. 4. 27. 4. 27. 4. Ameriški dolar 835.- 13,65 1,73 18,50 Kanadski dolar 700,- 11,90 1,52'/a 15,85 Nemška marka 438,- 725,50 90,65 971,94 Holandski florint 405,- 669,— 83,75 899,34 Belgijski frank 27,50 44,90 5,65 60,07 Danska krona 157,- 258,50 32,70 347,89 Švedska krona 190,- 309,50 39,30 419,76 Norveška krona 162.- 265,50 33,55 358,29 Francoski frank 191.— 314,90 39,55 424,08 Italijanska lira — 1,63 2,025 2,19 Angleški funt 1710,- 28,26 3,58 38,28 Irski funt 1700,- — — — švicarski 'ra n k 485,- 803,50 — 1073,04 Avstrijski šiling 60,- — 12,36 132,30 Japonski jen 3,60 6,20 — — Avstralski dolar 875,- — 1,92 20,05 Španska peseta 11,75 19,80 2,45' 2 — Portugalski jskudr 15,50 26,50 3,70 — .. Jug. dinar mali 39.- 65,- 8,30 — ■ veliki 39,- 64,- 8,30 — Grška drahma 22,- 34,- — VZHODNOEVROPSKE VALUTE 27. 4. 1979 Nakup Prodaja V TRSTU 27. 4. 19'’ ZLATO Sovjetski rubelj Poljski zlot Češka krona Milan (g) 6600 6700 204,- 7,50 32,- ZLATO London (unča) dol. 242 - 243 Madžarski forint 24,50 SREBRO Romunski 1 :j ' 26,— Milan (kg) 203000 208000 Bolgarski lev 330,- PLATINA Turška lira 16,50 Milan (g) 1080 11100 kih posameznih inštrumentov sta izzvenela delo in trud glasbenih pedagogov. Začetni akord je pripadel flavti in kitari:. nastopila sta Aleksej Kalc in Igor Starc, ki sta zaigrala Carullijevo Serenado št. 1 op. 109. nato pa še Furstenauov Andante in Allegro iz dela «12 skladb za flavto in kitaro.; op. 38. V klasično zasedbo violina - klavir nas je popeljala Vivaldijeva Sonata v A-duru, ki sta’ jo izvajala violinist Marko Bitežnik in pianistka Veren-ka Terčelj. S solo točkami sta se predstavila kitarist Igor Starc, ki je izvajal Sorjeve Variacije na Mozartovo temo op. 9 in pa pianistka Alenka Podgornik s Chopinovo Etudo v E-duru št. 3. Spored je zaključil trio klarinetov A-drijan Pahor ter Igor in Miran Košuta, ki je zaigral Divertimento skladatelja Alberta Nudere. V Pliberku je koncert gojencev in delovanje Glasbene matice predstavil ravnatelj tržaške glasbene šole prof. Sveto Grgič, ki je med drugim podčrtal vsestransko važnost tovrstnih stikov. Razmere na Koroškem pa je z glasbenega vidika orisal predsednik domačega slovenskega prosvetnega društva «Edinost» Jožko Hudi. «Zadnje čase,* je poudaril «je glasbeno življenje pri nas zaživelo. Danes imamo v organizaciji SPZ iz Celovca svojo glasbeno šolo. ki šteje kar 200 otrok. Kitara, harmonika, flavta, klavir in v manjši meri trobila so inštrumenti, ki jih pri nas poučujejo priznani pedagogi iz Slovenije. Za glasbeno šolo je vladalo že od vsega začetka veliko zanimanje, pa čeprav so avstrijske oblasti nemudoma ustanovile lastno glasbeno šolo, ki uživa seveda državno podporo. Upamo, pa da bo tudi naša šola postala v kratkem samostojna* je zaključil Jožko Hudi. Pliberk, manjši trg kakih 20 km od Celovca, je bil za nami. Dan zatem je bilo namreč na vrsti koroško glavno mesto, točneje zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu. Drugo strečanje s koroškimi rojaki je potekalo ob istem sporedu najprej v prisrčnem razgovoru ter v vzdušju, ki sta ga nakazala ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernig in prof. Jožko Kovačič ter ravnatelj GM prof. Sveto Grgič. Dijake je zanimalo predvsem delovanje šole GM in pa posamezni inštrumenti, ki smo jih prikazali v glavnih obrisih. Ob izmenjavi priložnostnih darov je koncert, ki sodi v okvir srečanj in podobnih prireditev za gimnazijce v organizaciji SPZ iz Celovca, pomenil globlji in neposreden slik z mladim občinstvom. «Mogoče bo kdo izmed dijakov sprejel to glasbeno vabilo ih se še sam phšVetil muziciranju* je ob koncu poudaril dr. Vospernig. Gojencem Glasbene matice, ki smo za to vabilo poskrbeli pa sta ostala v spominu prisrčen stik s slovenskimi dijaki in koroška gostoljubnost tudi potem, ko je v Celovcu utihnil naš zadnji akord. Miran Košuta O dopolnilnem pouku na šoli «Sv. Cirila in Metoda» Vsako šolsko leto prinaša nove, včasih težko rešljive probleme, tako da se moraš nenehno izpraševati: «No, kako pa zdaj? Bo to dobro ali slabo, otroku koristno ali nekoristno, se bo Janezek z novo metodo kaj več naučil, ali bo Janezek takoj kaj več znal?* In tako naprej. Mimo vseh teh vprašanj pa zakon govori jasno: moraš. Kako, si pa pomagaj. Seveda. Življenje ni statično, družba se iz-preminja in šola z njo. Med številne novosti, ki naj bi izpolnile vrzeli današnje šole, spada tudi zakon o podpornem in dopolnilnem pouku, o katerem govori zakon št. 517, z dne 4. avgusta 1977. Podporni pouk je namenjen predvsem šibkejšim dijakom, dopolnil- Pogovori o davkih Še nekaj o odtegljivosti davščine ILOR od dohodka, ki ga bomo prijavili letos Kaže, da bo tudi letos davčni prijavni rok pomaknjen za mesec dni. Vlada namreč ni utegnila združiti državnih volitev z evropskimi, niti skrajšati volilni postopek za izvolitev senata in poslanske zbornice na en sam praznični dan, kot je to predvideno v Po-adižju. Več kot 8.000 majhnih občin, ki so si prevzele nalogo razdeljevanja formularjev in pobiranja davčnih prijav, bo imelo svoje osebje zaposleno pri opravilih, ki so povezana z volilnimi operacijami. Med tem so obrazci 740 poklicnim sestavljalcem na razpolago na vseh občinskih izpostavah, vsaj kar se naše dežele tiče. Sestavljalcem prijav pride prav vsak od loga. predvidenih rokov. Nov, nekoliko spremenjen obrazec bomo predstavili prihodnjič. Danes se bomo omejili še enkrat na odtegljive postavke za znižanje prijavljenega kosmatega dohodka. Najprej o odtegljivosti ILOR in zaostankov nekaterih drugih davkov. Postavka, ki bo prišla najpogosteje v poštev, je prav davščina ILOR, ki gre v korist krajevnih ustanov. Med ostalimi odpravljenimi davki se bo lahko pojavih e-dinole občinska družinska davščina, kolikor še niso dokončani prizivni postopki. Kot je vsem znano, so praktično odpravili pobiranje sedanjih e-dinih dveh neposrednih davkov (IRPEF in ILOR) z davčnimi kar-telami. Kartele razdeljujejo za vplačil v dveh obrokih (in ne več v šestih) le davkoplačevalcem, ki se niso odzvali samoobdavčitvi IR PEF in ILOR, seveda z zadevno zamudno takso 15 odst. in 12 odst. obresti v letnem razmerju. Ostale so v veljavi le še kartele za pobiranje občinskih pristojbin. V teh dneh so razdelili samo v Trstu na tisoče kartel, ki vsebujejo pristojbine za smetarsko službo. Odveč je opozoriti, da tovrstne pristojbine nimajo nobenega učinka na neposredne davke. Služijo pa vsekakor nekaterim kategorijam kot dokaz določenih stroškov, ki jih n.pr. profesionalci, trgovci in obrtniki iz kazujejo v svojih bilancah. Dogodilo se je celo, da so v celoti pri znali zdaj mnogo povišano občinsko takso na pse, če so živali u-porabljali za čuvanje obrata. Po teh premisah bomo še enkrat poudarili, da morajo biti od-tegljivi davki dokumentirani s kar-telami ali z dokumenti, ki so bili izdani v letu, ki je predmet prijave, se pravi, da bomo v prihodnji prijavi lahko navedli kot odteglji-vo postavko le zneske ILOR, ki so bili vnešeni s kartelo, ki so jo izročili v teku lanskega leta. Dejstvo, da so bile kartele vplačane ali ne, ne igra nobene vloge. Zaradi tega bo zaman iskati posamezna potrdila za vplačane davčne obroke. Kar smo navedli, je bilo v lanskoletnih navodilih točno povedano. Nastala pa je neverjetna zmešnjava, ker je sestavljalec navodil pozabil, da kar se tiče ILOR, ni bila med letom 1978 izdana nobena kartela, ker so tako in tako pričakovali, da bo večina dav koplačevalcev ILOR plačala dol govane zneske s samoobdavčitvijo, ki je bila za ta davek uvedena prav s prijavo v letu 1978. V pomanjkanju točnih navodil je mnogo pri ja vitel iev vneslo med odtegljive postavke za davke dav ščino ILOR, ki so jo vplačali v istem letu 1978. Medlo pojasnilo o strani finančnega ministrstva je prišh prav pred potekom prijavnega roka. Samoobdavčitev, ki jo dokumentiramo s potrdilom, ki smo ga prejeli pri okencu bančnega zavoda, je potemtakem uporabna šele v letošnjem letu, kot letos izrecno poudarjajo navodila. Kakšna bo torej usoda lanskoletne prijave ILOR med odteglji-vi postavkami? Zelo verjetno ne bodo upoštevali tovrstne odtegljivosti. Zato priporočamo vsem, ki so v opisanem položaju, da ponovno zahtevajo odtegljivost, ki jo prinaša lansko samoobdavčenje ILOR, v letošnji prijavi. Prav je bilo, da bi finančna uprava vrnila ali kako drugače upoštevala lanskoletni polog. Z naše strani smo svoj čas opozorili na navedeno neskladnost in v mnogih primerih preprečili netočnost prijave. In še nekaj, kar bi še enkrat utegnilo povzročiti neodtegljivost ILOR. Letos so razdelili na tisoče davčnih kartel z zahtevo plačila davščine za leto 1977. Prizadeti morajo paziti, cla ne vnesejo zneska teh kartel med letošnje odte-gljiv postavke, ker bodo odtegljivost priznali šele . prijavi prihodnjega leta. Sicer pa je davčnim kartelam odklenkalo in jih bodo v bodoče prejemali le zamudniki samoobdavčitve, tako pri obeh neposrednih davkih. ST. OBLAK 'ni pa naj bi dijaka popeljal iz tradicionalnih shem učenja šolskih predmetov v svet življenjske stvarnosti, v odkrivanje in spoznavanje slednje, seveda v okviru predvidenih' šolskih ur. Na šoli Sv. Cirila in Metoda smo se dolgo ukvarjali z vprašanjem, kako bi načelo takega pouka lahko uresničili. Končno se je ob sodelovanju ravnatelja E. žetka in učnega osebja ter z odobritvijo za-vodnega sveta, v katerem so, kot znano, soudeleženi tudi predstavniki staršev, izoblikovala zamisel, da •bi bilo za dijake te šole najbolj primerno, če bi bolje spoznali najbližje okolje zavoda, ki ga obiskujejo. Tako je bil v prvem tednu a-prila tradicionalni pouk praktično prekinjen, skupine dijakov in profesorjev pa so raziskovali zgodovino in geografijo Sv. Ivana. Ka-tinare in Lonjerja, pa še število in zaposlitev prebivalstva, kulturno in versko stanje, gospodarstvo, zdravstvo, ekologijo, šport in drugo. Vsaka skupina je štela približno trinajst dijakov in dva profesorja, skupin pa je bilo kar devet. Nekatere so obiskale razne delavnice, restavracije in bare, druge zgodovinsko pomembne kraje, druge spet so imele intervjuje z ljudmi, ki so o teh stvareh najbolj poučeni; veliko so pri tem pomagali na primer svetoivanska pesnica Marija Mijot, upokojena knjižničarka Pavla Kolerič, prof. Samo Pahor, ki je podal zelo zanimivo zgodovinsko sliko teh krajev, duhovnik Peter Šorli, upokojena učiteljica Lojzka Brana in šolski sestri Gabrijela in Amalija. Zvedeli smo še za druge osebe, ki bi utegnile povedati mnogo zanimivega, a jih zaradi njihove poklicne zaposlenosti nismo upali nadlegovati. Imeli smo celo dijake fotografe, ki so posneli fotografije, na primer staro cerkvico, ploščo padlim, nekdanji narodni dom in druge; tudi ankete in registracije niso manjkale, risarji pa so se zanimali za krajevno narodno nošo ter to narisali, narisali pa so tudi tloris šole, medtem ko so drugi dijaki obiskali priletne ženske, ki bivajo pri svetoivanskih sestrah. Ob koncu tedna je bilo zbranega mnogo gradiva, ki ga dijaki nameravajo izdati v posebni številki šolskega lista «Mi smo mi». Ker mnogi ne bodo mogli kupiti te «posebne izdaje* našega lističa, smo želeli, da bi bili bralci obveščeni vsaj o tem, kako smo preživeli na naši šoli ta teden pouka, ki je bil povsem drugačen od ostalih. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-up: •oddaja o zdravstvu 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Rim ■ Mednarodne konjske dirke Parma: Kolesarstvo 17.00 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40'Nabožna oddaja 18.50 Odpri se sobota — 2. del 19.20 Vesolje 1999, Magus — 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Luna park — glasbena oddaja 21.50 Raziskovalci: Burke & Willis 22.45 Razstava Maxa Ernsta v Miinchnu Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Blanskyjeva dekleta — TV film 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 O potrošniških problemih 14.00 Odprta šola Tednik o vzgojnih problemih 14.30 Dnevi Evrope 17.03 Barbapapa, risanke 17.05 Posebni agent: Lovejog & C. — TV film 18.00 Sobota dve 18.30 Sedem oroti sedem 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — Dribbling Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 —- Odprti sudio 20.40 Nikolaj Erdman: Poslanec Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zgodbe o Prismukih 8.15 Glasbena pravljica 8.30 čarobno sedlo 9.00 Mali svet 9.30 Razvoj družine 10.00 Rdeči mlin, dok. 10.50 J. Janicki: Pota Poljske — nadalj. 15.25 Nogomet: Zagreb - Vojvodina 17.15 Dolina miru, mladinski film 18.45 Naš kraj 18.55 Muppet shovv 19.30 Dnevnik 20.00 Pet letnih časov — nadalj. 20.55 moda za vas 21.00 TV žehtnik 21.35 Dnevnik 21.50 Vpliv gama žarkov na marjetice, film Koper 15.25 Nogomet: Zagreb - Vojvodina 19.30 Otroški kotiček 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik 20.30 Prikazen Edgara Alana Poa, film 21.50 Kakšen jutri? Veliko čiščenje TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Radijski trim; 9.05 Pesmi jugoslovanskih avtorjev: 10.05 Z naših koncertnih odrov; 11.00 Čas in družba; 11.35 Mozaik melodij in ritmov; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «1-gralec*, 6. del; 14.30 Dve uri sobotnega programa; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 16.40 Leitmo-tivi; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Bratomor na Metavi», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30. 19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Poje A.M. Tala; 9.32 Lucianovi dopisniki; 19.00 Z namj je...; 10.15 Poje Ciro Seba-stianelli; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 Orkester Mario Lastro-Neves; 14.45 Kirn parade; 15.00 Evergreen 15.40 Glasbeni odmor; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.il) Uiasoeni notes; lu.-ta ougo-ton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni vveek-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.C0, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.30 in 8.40 Glasbeno prebujenje; 7.20 Tukaj govori Jug; 10.35 . . . nimam besed; 11.30 Glasbena oddaja z Milvo; 12.30 Taxicon; 12.30 Evropa, Evropa!; 13.35 Vse o Braziliji ’79; 14.05 In-nocente o colpevole?; 14.35 Popevke za mladino; 15.05 Politična tribuna; 16.10 Jaz, protagonist; 17.05 Radio 1 - Jazz ’79; 17.30 Dylan: malo več; 18.30 Kino; 19.05 RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila- 6.00 in 8.45 Nekega drugega dne; 9.30 Kosilo pri Antonu; 10.12 La corrida: poskušajo se začetniki; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto Gradi-mento; 13.40 Romanca; 15.45 Program z Ginom Bramierijem; 17.55 La trilogia di Dorina, komedija LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki: 10.05 Radijski in televizijski program za jutri, nedeljo, 29. ter za ponedeljek, 30. aprila objavljamo na zadnji strani. Promenadni koncert; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Domače viže; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kulturna panorama; 15.30 Od melodije do melodije; 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci; 20.00 Sobotni zabavni večer. OVEN (od 21.3. d0 20.4.) Neko delo, ki vam je pri srcu, se bo dobro izteklo. Preveč ste navezani na nekoga, da bi ga zapustili. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslovnih zadevah nekaj novega, nepričakovanega. Prijetno razpoloženje v družini in družbi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Raje se lotite organizacijskih priprav, kot drobnega dela. Skušajte biti do svojcev prizanesljivi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes bo na vrsti naporno delo, ki pa ga morate opraviti. Popustljivi boste, hkrati pa nervozni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsestran- Horosko sko razpoloženje za poslovne podvige. Verjetno boste morali v kratkem na pot. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Reševati boste morali neko finančno zadevo, ki ne bo lahka. Preveč ste napadalni. Tudi v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prenaglo se navdušite in prenaglo izgubite voljo. Skušajte razčistiti vsa dvomljiva vprašanja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če svojih uspehov ne boste obešali na veliki,zvon, bo. za vas bo- lje. Nova poznanstva. STRELEC (od 23.11. do 20.12) Danes delo le organizirajte, jutri bo šlo lažje. Počutili se boste skrajno osamljenega. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Od poslovnih tovarišev zahtevate tudi to, do česar nimate pravice. Preveč ste objestni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če se ukvarjate z intelektualnim delom, izkoristite priložnost. V čustvenih zadevah kot po navadi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslovnih zadevah bo nekaj narobe. Ne zaupajte preveč ljudem, ki jih (ne poznate. Telefonski sistem je s svojimi 85. milijoni kilometrov linij in 17 milijonov napeljanih naprav neobhodno potreben našemu gospodarstvu. Na desettisoče ljudi dela podnevi in ponoči, da zagotovi redno in izredno vzdrževanje telefonske mreže. To je sistem, ki se stalno razvija in ki nepretrgoma zaposluje 300.000 ljudi. Da se zagotovi njegovo učinkovitost so potrebne investicije v višini 5. milijard lir dnevno, kar znatno pospešuje industrijski razvoj telekomunikacij in elektroniko, ki se uporablja v telekomunikacijah. kolesarstvo NA DIRKI GDR Očitna premoč Sovjetov Včerajšnjo etapo je osvojil Gusejnov, ki vodi tudi na SL PESARO — V drugi etapi mednarodne amaterske dirke «Giro delle Regioni», Spoleto - Pesaro (179 km) najboljši čas dosegel Sovjet Said Uusejnov, ki je tako odvzel rojaku Morozovu prvo mesto. Sovjetski kolesarji nadaljujejo tako zmagovito P°t na tej dirki; drugi je bil namreč zopet reprezentant SZ, Aleksander Averin. V včerajšnji etapi je Kot doslej vozil dobro Belgijec Ronny Uaes (v četrtek drugi in v petek tretji). Včeraj se niso Italijani nič kaj dobro odrezali, saj je bil Fedrigo, šele šesti. V izredni konkurenci so tudi jugoslovanski kolesarji odpovedali, saj so Borovčanin, Arsovski, Čolig, Freon in Bulič privozili na cilj v sku-P>ni z zaostankom 15’11” za zmagovalcem. VRSTNI RED DRUGE ETAPE 1- Gusejnov (SZ) je prevozil 179 km v 4.06'20” s poprečno hi- trostjo 43,600 km na uro. 2- Averin (S) po 14” 3. Claes (Bel.) z istim časom Nikitenko (SZ) 1'15” *• Cattaneo z istim časom SKUPNA LESTVICA PO DRUGI ETAPI ?• Gusejnov (SZ) 7.04'08” %■ Averin (SZ) po 13” Claes (Bel.) 23” Nikitenko (SZ) 1’25” "• Boom (Niz.) 1’29” Jo- Borovčanin (Jug.) 8’19” *!• Čobg (Jug.) 8'32” 39- Arsovski (Jug.) 8’32” Bulič (Jug.) 8’32” “L Frelih (Jug.) 12’01” 32. Moravec (Jug.) 20’12” GRANADA — Španec Felipe Ya-nez je osvojil prvo mesto v četrti ®tapi kolesarske dirke po Španiji, Lordoba - Granada (190 km) z 11” Prednosti pred Nizozemcem Zoete-n^elkom, ki je ohranil prvo mesto Pa skupni lestvici in 29” pred rojakom Esparzom. Od jutri do torka mednarodna regata v Tržiškem zalivu j. Y. organizaciji društva SVOC, bo "T.tri, v ponedeljek in torek v Tr-zalivu regata v skupim . ~JN._ Udeležbo je najavilo 30 po-adk iz Italije in 1 iz Jugoslavije. ,utrj in v ponedeljek bo start ob 10.30. prvih Po- po- uri, v torek pa ob vratek je predviden v Poldanskih urah. vaterpolo Svetovni pokal V Beogradu bo od jutri do 6. na sporedu prvo vaterpolsko mednarodno tekmovanje za svetov-ni Pokal. Nastopilo bo osem naj- boljših ekip z zadnjega svetovnega prvenstva: Italija, Madžarska, SZ, ZDA, ZRN, Romunija, Bolgarija in Jugoslavija. Občni zbor Danes bo v Lignanu deželni občni zbor športnih časnikarjev F-JK. Ob tej priložnosti bodo nagradili tudi najboljšega športnika naše dežele v letu 1978, Ortisa. Občnega zbora se bodo udeležili tudi mnogi predstavniki oblasti in raznih športnih organizmov. NAMIZNI TENIS Na svetovnem prvenstvu Italijanska državna ženska namiznoteniška reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Pjongjangu naredila še korak naprej: v sku pini B kjer nastopa, ji je namreč Južni Jemen predal tekmo. Ta konec tedna bo na naših igriščih nekoliko manj razgiban kot o-bičajno. Skupno bo odigranih osem tekem, to pa gre pripisati dejstvu, da je prvenstvo v C ligi končano. ŽENSKA B LIGA Prvenstvo v tej ligi se nagiba h koncu. Drevi bo 17. kolo, oziroma predzadnje. Zastopnice Bora se bodo morale tudi tokrat podati na pot in sicer v Brescio. Tržačanke imajo s 16 točkami zagotovljen obstanek v tej konkurenci, domači Barribi pa je zbral dve manj in ni še povsem na varnem čeprav ima dve točki prednosti pred Mantovo in štiri pred Libertasom iz Schia, ki prihaja v goste k Sokolu. Zadnja dva prvenstvena zavrtljaja bosta izredno zanimiva, ker bo padla končna odločitev glede tretje ekipe, ki bo morala zapustiti ligo prav v zadnjih dveh spopadih. Toda povrnimo se k našima šes-terkama. Glede na dejstvo, da igra uiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililllllll*lliiiilliliiiilliliillllllllllllMllllllillllilllllllifliiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuxj|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiii|||||||||||||||f|iuiiiiiii||||||||||||i||||||||||t||||||||||||||||||||||||||1J||||||||||||||||||||||l||||||||lj|l|l| Jadran in Ferroviario sta se doslej že nekajkrat srečala (na sliki) in tudi sinoči so slovenski igralci brez težav odpravili tega nasprotnika. Jutrišnja tekma proti Jeans Cornerju bo verjetno nekoliko težja ODBOJKA V RAZNIH LIGAH Prvenstva se polagoma iztekajo Najzanimiveje srečanje bo v tem kolu v 1. ŽD med Bregom in Hrastom v Dolini NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE V AMATERSKIH LIGAH Jutrišnji derbi v Trebčah Jadran želi napredovati namenjen tudi navijačem Ti naj prihitijo v velikem številu, saj je cisti dobiček srečanja namenjen skladu za pomoč črnogorskim potresencem "Milini 2. AMATERSKA LIGA Medtem ko bodo na Goriškem odigrali pare predzadnjega kola, bodo na Tržaškem odigrali pare 12. povratnega kola, v katerem bo na sporedu 18. derbi v tem prvenstvu in sicer Primorec - Gaja. Zarj‘a — Costalunga Bazovci sprejmejo v goste ekipo Costalunge, ki je bila še pred tremi tedni velik favorit za končno zmago. Tržačani pa so v zadnjih dveh nastopih klonili Zaulam in Bregu, zato zaostajajo za šest točk za vodečo Opicino. Zato je razumljivo, da Costalunga ne igra več tako zagrizeno, saj je skoraj nemogoče, da bi Tržačani v zadnjih štirih kolih nadoknadili zamujeno. To, seveda, gre vse v korist Zarje, ki ima s svojimi navijači odprt račun. Bazovci so po odličnem prvem delu prvenstva^v nadaljevanju precej odpovedali in o tem zgovorno priča dejstvo, da je Zarja v povratnem delu prvenstva iztržila le šest točk (šest remijev). Bo Bazovcem po II nedeljah «suše», jutri uspelo priti do zmage? Primorje — Rosandra Primorje sprejme v goste nevarno Rosandro,’ ki v gosteh še ni klonila nobeni enajsterici. Vse štiri poraze je do sedaj doživela Rosandra na domačih tleh. To jasno dokazuje, da je v gosteh res solidna. To seveda dela precej skrbi Primorju, ki pa, popolnoma obratno od Rosandre, na domačih tleh ni v letošnjem prvenstvu, še zmagalo. Zato si niti za jutri navijači ne delajo velikih iluzij. Izgleda, da v letošnjem prven- 'Miiniiiiiin,n,m,,llml„llllll1IIinill,llnltlllll|I|llllll|||)|lll|IMI|l||l|lll|||llllltlllllllllllll)lllll DOMAČI ŠPORT Danes stopata v skupno življenje CINZIA FONTANOT in' MAURIZIO AZZOLIN Obilo sreče jima želi ŠD Breg DANES SOBOTA, 28. aprila 1979 ODBOJKA „ ]p ŽENSKA B LIGA '15 v Nabrežini ™kol - Libertas Schio * * * 21.15 v Brescii "Mibbi - Bor ,n 1. ŽENSKA DIVIZIJA š*’« v Dolini Breg - Hrast # # * 18.00 v Vidmu av Despar - Kontovcl on n, z- MOŠKA DIVIZIJA L000 v Gorici Hom - Vivil lRnJ- ŽENSKA DIVIZIJA 00 pri Banih MoS« B - Solaris «1. maj* B? • r B . Kontovcl B KOŠARKA 17 L DIVIZIJA t, na Kontovelu kontovcl - Saba •j _ # * * Bor^AV ^rs^u' stadion «1. maj* A - Barcolana NARAŠČAJNIKI S* na Bojcah NOGOMET 15 3n ^ KADETI v Dolini ' Chiarbola 15 7,. CICIBANI R2, v Foglianu "gllano - Ml„a„ Mladost mu,„„ MfTIKA l43niKE IGRE - DEKLICE Naaj so cerkve v Črnogorskem Primorju pravi biseri umetnosti, (voc) ZAHTEVE DRŽAVNEGA TOŽILCA Po 12 in 14 let zapora domnevnim morilcem policijskega brigadirja MILAN — Po treh urah govora je državni tožilec Enzo La Stella včeraj ob zaključku procesa zaradi i»-mora brigadirja javne varnosti An-tonina Custrdja, ki je izgubil življenje 14. maja 1977. leta med demonstracijami avtonomistov v Milanu, zahteval za Maurizia Azzolinija in Massima Sandrinija, ki sta bila ob tragičnem dogodku še mladoletna, po 12 let zapora, za VValterja Grec-chija pa 14 let. Vsi trije so bili obtoženi soudeležbe pri umoru, poskusu umora, povzročitve telesnih poškodb, posesti orožja in končno, da so nudili odpor javnim funkcionarjem. ZARADI UMORA PRINC1PESSE Preložen na 7. maj proces proti Minetlijii RIM — Ker Je treba po zakonu nuditi možnost zagovornikom, da proučijo akte, posebno, ko gre za proces po hitrem postopku, so porotniki včeraj preložili na 7. maj začetek procesa proti 27-letnemu pripadniku zloglasne »avanguardie nazionale* Claudiu Minettiju, ki je 19. aprila letos z dvema vbodljaje-ma z nožem smrtno, ranil komunističnega mladinca Ciro FTincipesso. Ob začetku procesa se bo moralo sodišče tudi izreči o zahtevi odv. Pisaura, da bi Minettjja poslali na psihiatrični pregled. JUTRI V ŠENT PRIMOŽU Odprtje dvojezičnega otroškega vrtca CELOVEC - V nedeljo, ob 10. uri bodo v šent Primožu v Podjuni otvorili dvojezičen otroški vrtec, ki ga upravlja Slovensko šolsko društvo. Vrtec stoji neposredno zraven Kulturnega doma, ki je še v gradnji in ki so ga z mladinsko delovno akcijo pomagali graditi tudi mladinci iz Slovenije. Značilno je. da vrtec, ki dela že od začetka marca in oskrbuje okoli 30 otrok, s slovensko in nemško materinščino, stoji v občini Škocijan, k; po avstrijski zakonodaji ni priznana kot dvojezična. V nedeljo popoldne bo prav tako v Šent Primožu proslava 70-letnice Slovenskega šolskega društva. V kulturnem programu obeh prireditev sodelujejo različne kulturne skupine okoliških slovenskih prosvetnih društev, med njimi tudi skupina otrok iz otroškega vrtca. Tri žrtve prometne nesreče pri Palmanovi VIDEM — V prometni nesreči pri Palmanovi, kateri je botrovalo spolzko cestišče, so včeraj izgubile življenje tri osebe: 30-letni Giam-paolo Pian iz Zagraja pri Gorici, 38-letna Mara Rusci iz Vidma in 42-letni Novellino Grattoni iz S. Gio-vannija ob Nadiži. Vsi so umrli na kraju nesreče, kjer je Grattoni z alfetto treščil v Planov avto, ki je na mokri cesti zdrsnil in mu zaprl pot. BOCFN — Silovit požar je prejšnjo noč skoraj popolnoma upepelil hotel Ariston v La Villi (Štern) v Val Badii. Prvi plameni so se pojavili okoli 21. ure. Ko so jih pogasili, so gasilci cdšli, nekaj ur kasneje pa je v notranjosti ponovno zagorelo in tokrat je ogenj uničil notranjo opremo. BENEŠKI DNEVNIK Beneška Slovenija za pomoč Črni gori ČEDAD — Zveza izseljencev Be neške Slovenije poziva svoje člane, naj pokažejo solidarnost s prizadetim prebivalstvom Črnogorskega Primorja. Benečani so tragedijo potresa občutili na lastni koži pred tremi leti, takrat so jugoslovanski narodi nesebično priskočili na pomoč. Danes se Jugoslavija sooča s podobno tragedijo, zato zveza poziva vse svoje strukture v Italiji in tujini, naj koordinirajo in pozivajo članstvo za pomoč Črni gori. Izvršni odbor je v ta namen že določil 300 tisoč lir. Zveza je prepričana, da bo njen poziv naletel na najširši odziv, po samezne sekcije naj čimprej sporo čijo rezultate svojih nabiralnih akcij osrednjemu sedežu v Čedadu. Oris živahne dejavnosti italijanske skupnosti ČEDAD — Družbena in kulturna dejavnost italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji je bila glavna tema zanimivega srečanja v slovenskem kulturnem krožku Ivan Trinko v Čedadu. Medtem ko je zgodovinski oris in družbeni razvoj italijanske narodnostne skupnosti izčrpno podal Enn o Opassi, tajnik Unije Italijanov v Kopru, se je Mario Abram, podpredsednik občin Koper in Piran, še predvsem zaustavil ob gospodarskem razvoju skupnosti. Vsestransko zanimiv je bil tudi oris šolske dejavnosti italijanskih šol v Jugoslaviji in živahnega kulturnega udejstvovanja, o katerem je spregovori] predsednik i-talijanske skupnosti v Kopru Gia-cuzzo. Večer filmov o pustu v Nadiških dolinah RODA — V Rodi pri Podbonescu je bilo v soboto zvečer zelo živahno, saj so predvajali filme, ki jih je kulturni krožek Nediža posnel med lanskim in letošnjim pustom. Še prav posebno je bil zanimiv krat-kometražnj film. ki so ga posneli v Nadiških dolinah, kjer še obstajajo stari pustni običaji. ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO DRUŽBA VPISANA V REGISTRU ŠT. 1 NA SODIŠČU V NOVARI V nedeljo, 22. aprila 1979, je bil v Novari, ob udeležbi 2.830 članov, redni in izredni občni zbor zavoda Banca Popolare di Novara. Predsednik Gr. Uff. odv. Roberto Di Tieri je otvoril občni zbor s sintetičnim prikazom narodnega in mednarodnega gospodarskega položaja v pretekli poslovni dobi. Nato je prikazal delovanje in uspeh podjetja v poslovnem letu 1978 kot sledi: — naložbe so se povišaie, v primerjavi z letom 1977, za 112,3 milijarde lir ali 5,78 odst. in so dosegle ob koncu leta 1978 2.053,6 milijarde lir; — zavodu zaunana sredstva so v istem časovnem razdobju narasla za 961,4 milijarde lir, kar znaša 19,18 odst. in so 31. decembra 1978 dosegla 5.972,8 milijarde lir; __ družbeno premoženje se je ob koncu leta 1978 zvišalo na 230,3 milijarde lir s poviškom 29,59 odst. z ozirom na 31. december 1977; — število družbenih članov se je v letu 1978 povečalo za 4.444 enot, tako da je bilo ob koncu poslovnega leta 73.769 članov s 24.676.114 delnicami; — čisti dobiček je znašal 14.335.868.321 lir, kar omogoča razdelitev dividende neto 400 lir za vsako izmed 13.711.314 delnic s polnim koristenjem in 200 lir za vsako izmed 10.964.800 delnic s koristenjem 1. jv.lija 1978. Diskusije so se udeležili v sledečem vrstnem redu: rag. Bruno Agazzi, comm. Virginio Cane, dr Giacomo Zoja, dr. notar Eugenio Gelpi, dr. notar Giancarlo Rovai, dr. Piervittorio Pretti, Angelo De Giuli, odv. Alberto Scocchera, odv. Antonio Bori, prof. dr. Giuseppe Mure, dr. Lorenzo Jarach. Njihovim posegom so izčrpno odgovorili predsednik gr. uff. odv. Roberto Di Tieri in pooblaščeni upravnik Cav. Lav. Gr. Croce rag. Lino V enini. Prisotni so nato soglasno odobrili poročilo upraviteljev, bilanco poslovnega leta 1978 skupno s ekonomskim računom in predlog o porazdelitvi čistega dobička. Izredni občni zbor je tudi soglasno odobril predlog o spojitvi z inkorporacijo v zavod Banca Popolare di Novara sledečih finančnih družb: S.p.A. Beni Industriali, S.p.A. P.L.A.T.E.A, S.r.l. Grand Hotel et de la Ville, S.p.A. Eraclea, v polni posesti zavoda. Poleg tega so odobrili tudi predlog o inkorporaciji v zavod Banca Popolare di Novara zavoda Banca Popolare di Nola, zadruge z omejeno zavezo, in to z medsebojno menjavo dveh delnic zavoda Banca Popolare di Novara z nominalo 500 lir, koristenje s 1. januarjem 1979, proti 5 delnicam inkorporiranega zavoda z isto vrednostjo in koristenjem. Po volitvah občnega zbora in odločitvah upravnega sveta na seji dne 23. aprila 1979 je upravni svet takole sestavljen: PREDSEDNIK odv. Roberto Di Tieri: PODPREDSEDNIKA dr. rag. Alberto Ricevuti in odv. Celestino Sartorio: POOBLAŠČENI UPRAVITELJ Cavaliere del Lavoro rag. Lino Venini; SVETOVALCI prof. ing. Sergio Baratti, rag. Mario Bellardi, dr. Achille Boroli, dr. rag. Giovanni Brignone, odv. Antonio Bussi, dr. Giuseppe Cantoni, Cente Cavaliere del Lavoro dr. Alessandro Cicogna Mozzeni, odv. Claudio Cocito, Barone dr. Emesto de’ Ghislanzoni, dr. notar Alessandro Guasti, dr. ing. Natale Mačehi, Cavaliere del Lavoro dr. Guido Moggia, Cavaliere del Lavoro Mario Pavesi,. rag. Aldo Tallia. Člani nadzornega odbora so bili potrjeni za triletno dobo 1979-1981 in so: PREDSEDNIK prof. odv. Cajo Enrico Balossini: NADZORNIKI odv. Giulio Cesare Allegra, odv. Manco Broggi, dr. ing. Luigi Buscaglia, dr. Carlo Dulio. Dividenda 400 lir na delnico (200 lir na delnico s koristenjem s 1. julijem 1978) se lahko vnovči od 23. aprila 1979 dalje pri vseh okencih banke. Nedelja, 29. aprila 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.30 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Poljedelstvo jutri 13.00 Dnevnik — Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 14.00 V teku nedelje... 14.15 športne vesti 14.25 Disco ring 15.25 Vila Moena — glasbena oddaja 16.15 Športne vesti 17.30 90. minuta 18.15 Športne vesti Ital. nogometno prvenstvo 18.45 Fermate il colpevole TV film 20.00 Dnevnik 20.40 La commediante veneziana 3. nadaljevanje 21.55 športna nedelja Drugi kanal 12.15 Napoved programa za prihodnje dni 12.30 Risani filmi 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja 14.45 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi V evroviziji iz Madrida: Avtomobilizem Ital. košarkarsko prvenstvo 17.25 Jaz sem William! TV film 17.JO S.W.A.T\: Maščevanje- TV film 18.45 Dnevnik 2 — Gol flash 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 Nekoč je bil Rim glasbena oddaja 21.50 Dnevnik — Dossier 22.45 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.00 Posvečena Schubertu JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.35 Dickens iz Londona nadaljevanka 10.25 Sezamova ulica 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 12.35 Boks: Beneš - Častilo 14.55 in 16.45: Avtomobilske dirke formule 1 15.30 Katastrofe, dok. film 15.55 Sobne rastline 16.10 TV iehtnik 17.35 Poročila 17.40 športna poročila 17.45 Kdor poje, slabo ne misli film 19.30 Dnevnik 20.00 D. Sušid: Tale — nadalj, ■ 21.13 Spomini na Neretvo 21.50 Dnevnik 22.05 Športni pregled Koper 19.30 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.35 Kondorjeva kri — film 21.45 Glasbena oddaja 22.45 Šport Zagreb 15.30 Nedeljsko popoldne 21.00 Zenica — dok. 21.50 Zabavno - glasbena oddaja ŠVICA 17.40 Ubijati na pošten način TV film 19.20 FVijetna glasba 20.45 Capitan Onedin — 7. nad. TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Mali koncert; • 10.30 Nediškj zvon; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna oddaja; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah: 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba — Neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 20.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro: 8.30 Živela nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kim. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Automobile sto-ry; 14.30 Popevke; 15.00 C-tisk roke; 16.15 Poslušam, poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje. Od hiše do hiše, Glasba po željah, Gospodinjski kotiček; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Po športnih igriščih; 20.40 Plošče; 21.15 Veliki mojstri; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.30 Glasba za praznični dan: 8.40 Naša zemlja; 11.20 Jaz protagonist; 12.30 Rally; 13.30 II Calderone; 17.35 Pippo Baudo: Studioquiz; 20.00 Le eantatri-ei villane, radijska drama. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila: 6.00 Nekega drugega dne; 9.35 Gran Varietd — program z Ginom Bramierijem; 11.00 Alto Gradimento; 12.15 Re-viva); 12.45 Spomitij in dobra glasba; 13.40 Romanca 14.30 in 1^.15 Nedelja z nami; 20.50 Spa-zio X. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino; 16.45 Glasba neuvrščenih: 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Radijska igra; 18.32 Glasbeni intermezzo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Glasbena parada Radenci 79; 00.05 Nočni program. Ponedeljek, 30. aprila 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Knjižne novosti 13.30 Dnevnik 14.00 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 Tino Carraro — povest 17.10 Mladina in delo 17.50 Oddaja o prehrani 18.20 Argumenti 18.50 Osmi dan 19.20 Vesolje 199« Kalthon — 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 I quattro cavolieri detla Apocalisse — film Filmske novosti Ob koncu Dnevnik in Drug! kanal 12.30 Sezonski menu 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Sto tisoč zakaj Program za mladino 17.00 Barbapapš — risanke 17.05 Na čudežni preprogi — TV film 17.30 Spazio dispari 18.00 Netsilik, nomadi ledenikov 18.30 Dnevnik 2 — šport 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer *... Rito v cirkusu vmes TV film iz serije: Capitan Ilarlock 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studto 20.40 Fjodor Dostojevski: Idiot 22.00 Programi pristopanja 22.20 Labirint domišljije 23.05 Protestantizem Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.10 Poročila 17.15 Glasbena pravljica 17.30 Katastrofe, dok. film 18.00 Dogovarjanje in sporazumevanje 18.3C Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 Dnevnik 20.00 Pozdrav prazniku 20.45 Knjiga tovarišev — 1. del drame 21.50 Mozaik kratkega filma: Vse je dobro, kar se dobro konča 22.15 Dnevnik Koper 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik 20.30 Tretji povabljenec — TV film, 3. del 21.30 Črni dnevi — L del drame 22.50 Baletni večer Zagreb 18.45 Koraki, mladinska oddaja 21.55 Glasbeni trenutek 22.40 Simfonična glasba ŠVICA 19.05 Indijanec Johnnie — TV film 20.45 Civilizacija 21.35 Simfonični koncert W. A. Mozarta TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00, 13 00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8 05 Četrta dimenzija; 9.05 Dalmatinski šansoni; 9.30 Filološki utrinki; 9 40 Disco mušic; 10.05 Dve lan ski zborovski tekmovanji; 11.00 Današnje branje; 11.35 Radi smo jih posiušali; 12.00 Ribe in morje; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih, KOPER 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri: 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim. svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14.00 šport: 14.10 Plošče; 15.30 Popevke; 16.00 Pismo; 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.30 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18 35 Le vkup uboga gmajrla — revolucionarne pesmi; 20.32 Rock party; 21.00 Di-scoteca sound; 21.32 Gremo poslu-šat opero; 22.45 Pop jazz. RADIO 1 8.00, 10 00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19 00, 21.00 Poročila- 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje: 9.00 in 10 35 Radio anch'io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 15 20 Rally; 15.45 Popoldanska srečanja, LJUBLJANA 6.00, 7.00,‘ 8 00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14 00, 15 00, 17.00, 19.00 Poročila; 6 20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8 08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmi' ca za mlade risarje; 9 05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki! 10.05 »Rezervirano za . . »; 12 1® Veliki revijski orkestri; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalna godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13 3» Priporočajo vam...; 14 05 Poj° amaterski zbori; 14.25 Glasba P° željah; 15 30 Od melodije do melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni V ponedeljek po ljubljanskem rad'1* Pogovor z dirigentom TPPl Oskarjem Krudroffl Radio Ljubljana bo v ponedel^j 30. aprila na svojem programu v® 202 v okviru rubrike iz zamejs