Leto XI., it. 41 Ljubljana, četrtek 20. februarja I930 Cena t Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljnbljana: Knafljcv« ulica S. Teiefoa It 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta> lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon it 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j (Jpravaištvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54 — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Prešei« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Razplet francoske krize Socialisti pripravljeni podpirati radikalno vlado — Poincare odklanja sestavo vlade Pariz, 19. februarja, s. Predsednik republike je danes dopoldne nadaljeval svoja posvetovanja z voditelji strank. Poslanec Paul Reynaud (skupina Mar-ginot) je, ko je zapuščal Elizej, izjavil, da ie dejal predsedniku republike, da je njegova stranka mnenja, da nezaupnica ▼ zbornici v ponedeljek ne tangira splošne politike vlade in da prihaja zaradi tega Tardieu zopet v poštev za mesto ministrskega predsednika. Poslanec Leon Blum je izjavil, da je opozarjal na to, da je socialistična stranka pripravljena prevzeti vlado, ako bi ji bila ponudena in da je tudi pripravljena podpirati radikalno vlado. Z vsemi močmi pa bo delala na to. da se onemogoči nadaljevanje koncentracijske vlade. Pariz, 19. februarja, s. Veliko pozornost je vzbudilo, da je predsednik Tardieu danes opoldne prispel v Elizej. Tardieu je bil zavit v šal in plašč, vendar pa ni izgledal slabo. Novinarjem je kratko izjavil, da mora predsedniku Doumergueju poročati o delu london- ske konference. Vendar pa se more z vso gotovostjo sklepati, da sta državni ka razpravljala predvsem o vladni krizi. Pariz, 19. februarja, d. Glede na vesti nekaterih listov, da je resen kandidat za prevzem predsedstva nove francoske vlade Poincare, je ta izjavil dopisniku »Intransigeanta«, da ne misli še poseči v aktivno politiko, še manj pa prevzeti sestavo vlade v sedanjem trenutku, ker se čuti še prešibkega, da bi prevzel posle ministrskega predsednika. V svojem sedanjem položaju se počuti naravnost ugodno. Dalje pa tudi smatra, da položaj še daleko ni tako kritičen, da bi moral zaradi interesov države iti preko vseh obzirov ter poseči v aktivno politiko. Tudi Tardieu, ki je že docela okreval, je izjavil oeli vrsti bivših sodelavcev, da je trdno odločen odkloniti sestavo nove vlade, ker ne mara niti poskusiti vladati z radikali, dočim pa smatra, da bi jih bilo potrebno pritegniti v vladno kombinacijo. Zakon o Masarykovih zaslugah za državo Zakonski predlog čsl. parlamentu in senata - Priznanje narodnega zastopstva v imenu cele države Praga. 19. februarja g. Zbornici ln senatu ie bil danes predložen zakonski načrt o zaslugah predsednika republike T. O. Masaryka. Predložen je bil kot inicijati-ven predlog čeških in nemških socialnih demokratov. čeških narodnih socialistov, narodnih demokratov m poslancev obrtne stranke ter nemških agrarcev. Predlog se glasi: 5 1. T. G. Masarvk s! je stekel zasluge sa državo. Ta stavek se bo v trajen spomin vklesal v obeh zbornicah narodne skupščine. § 2. Vlada bo izvedla ta zakon. V utemeljitvi zakona pravijo predlagatelji, da se more splošnim svečanostim o priliki 80-letnlce rojstva prvega državljana in prvega predsednika češkoslovaške republike T. G. Masaryka pridružiti v hvaležnosti in navdušenju tudi narodna skupščina, ki je po ustavi svobodno izvoljeno zastopstvo vse države. Želeti Je, da stori to narodna skupščina na najbolj svečan in najbolj trajen način, ki ga ii nudi ustava, to je v oblik: zakona. Poslanci slovaške ljudske stranke In stranke Stfibernega so vložili kot demonstracijo fnicijativen predlog, naj se na sli-čen način ovekovečijo tudi sasluge prvega češkoslovaškega vojnega ministra generala Stefaneka fn prvega finančnega ministra dr. Alojzija Rašfna. Mednarodno razsodišče za trgovske spore Predlog francoske delegacije na carinski konferenci v Ženevi - Odpor proti carinskemu premirju Ženeva, 19. februaja, d. Včeraj popoldne je izjavil češkoslovaški trgovski minister Matoušek novinarjem, da veruje na uspeh mednarodne carinske konference, vendar z gotovimi pridržki. Češkoslovaška ni povišala svojih carin že nekaj let, dočim so ostale države stalno poviševale carine. Ustalje-nje carin mora biti realno in ne samo formalnega značaja. Obeta pa se mnogo od poenotenja carinske nomenklature, ki jo izdeluje gospodarski odbor Društva narodov. Med francoskimi delegati je opažati močno nerazpoloženje proti osnovnim načelom carinske konference. Delegati poskušajo najti zaslombe za svoje stališče tudi pri drugih delegacijah in so že v toliko uspeli, da je večina zbranih delegatov proti predlaganemu carinskemu premirju. Francoska delegacija predlaga ustanovitev mednarodnega razsodišča za trgovske spore v Ženevi, ki bi razsojal v vseh sporih nastalih radi kršitev trgovskih pogodb, tarifnih sporazumov in železniških konvencij. Opažati pa je, da ima kriza pariSke vlade odmev tudi na carinski konferenci, ker je večina francoskih delegatov odpotovala v Pariz. Ženeva, 19. februarja, s. Na današnji dopoldanski seji konference za carinsko premirje je vodja italijanske delegacije korporacijski minister Bottai podal izjavo, da Italija v sedanjem trenutku načelno odklanja vsa prizadevanja, da se doseže carinsko premirje, ker ]e to premirje po italijanskem mnenju pre-uranjeno in praktično neizvedljivo. Mesto kolektivnih pogodi) je Bottai priporočal povratek k dvostranskim trgovinskim pogodbam. Bukarešta, 19. februaja. AA. Rumun-ska vlada je sklenila podaljšati do 1. maja veljavnost minimalnih carinskih postavk, ker pričakuje po pravici, da bodo do tega roka podpisane nove trgovinske pogodbe z vsemi državami. S tem dnem stopijo v veljavo za države, ki ne bodo obnovile pogodb maksimalne carinske tarife. Pred rekonstrukcijo bolgarske vlaKe Ministrski predsednik Ljapčev Je pričel oficijelna pogajanja — Težkoče v vladi — Cankov zahteva korenito izpremembo vladne politike Sof>ia. 19. februarja r. Verzije o rekonstrukciji bolgarske vlade, ki so že dolgo časa krožile v vseh političnih krogih, se bodo, kakor kažejo vsa znamenja, sedaj po izvršenih občinskih volitvah uresničile. Ministrski predsednik Ljapčev je na včerajšnji seji ministrskega sveta ofcielno obvestil vse člane vlade, da namerava pričeti pogajanja z Demokratičeskim zgovo-rom glede rekonstrukcije svoje vlade. Listi zatrjujejo, da ie ministrski predsednik Liapčev obenem zahteval, naj podasta ministra Najdenov in Kulev ostavko. Ljapčev je hotel na ta način skupno z ostavko ministra Boboševskega dobiti na razpolago tri portfelje, ki aaj bi mu olajšali niegova pogajanja. V tem primeru bi se tudi izognil demisiji celokupne vlade in nevarnosti, da ga izpodrinejo drugi. Izgleda pa da so se načrti g. Ljapčeva Izjalovili. ker sta ministra Naidenov in Kulev odklonila svojo ostavko ter vztrajata na tem. da ostaneta v vladi ali pa naj celokupna vlada odstopi. Po seji ministrskega sveta je imel Ljapčev daljši razgovor z obolelim zunanjim ministrom Buro-vom. za danes pa ie bil napovedan sestanek s Cankovom. Cankova skupina je zelo rezervirana in se ne misli zadovoljiti s par portfelji, marveč zahteva korenito izpremembo celokupne vladne politike. Zara- di tega se bodo pogajanja «a rekonstrukcijo Ljapčeve vlade precej zavlekla. Mnogo preglavic povzročajo LJapCevu tudi ostri protesti opozicije zaradi nasilja in terorja pri nedeljskih občinskih volitvah. Zemljodelski savez je izdal obširen komunike, v katerem ugotavlja, da se je izvajal s strani vlade pri nedeljskih občinskih volitvah nečuven teror m zahteva, da se uvede stroga preiskava potom parlamentarne ankete. Ta predlog je prišel v razpravo tudi na včerajšnji seji Sobranja, ki je bila zaradi tega zelo viharna. Sobranje je po viharni debati osvojilo predlog Ljapčeva, naj se s preiskavo počaka tako dolgo, da bo vlada zbrala uradne podatke o rezultatih in o incidentih. Rezultati bolgarskih volitev Sofija, 19. febr. g. Notranje ministrstvo objavlja naslednje končne rezultate volitev Republikanska stranka 364.280 glasov, aigrarci 179.541. siplošna kmečka Ihta 41.Ml narodna Itberalcd 43.232, demokrati 31845. socialisti 11.531, komunisti 10.070 tnanjče koaftrane stranke 72,772. Skupno ie vlada dobila približno 577.840, opozicija pi približno 300000 glasov. nik, kakor ga smatrajo v delavski stran- Italijanska spomenica ki, in ali se ni prenaglil, ko je tako for-siral sklicanje pomorske razorožitvene konference takoj po svojem sestanku s predsednikom Hooverjem. ODGODITEV LONDONSKE KONFERENCE Zaradi vladne krize so vsi francoski delegati zapustili London — Konferenca je zato odgodena za teden dni London, 19. februarja, AAd. Odmev francoske vladne krize je na pomorski razorožitveni konferenci dokaj večji, kakor pa se je prvotno pričakovalo. Kriza francoske vlade je prišla v trenutku, ko je že izgledalo, da je londonska konferenca premostila največje težkoče. Na dnevnem redu je bila baš razprava o zahtevah, ki jih je stavila francoska delegacija v svoji spomenici. Še predno je prišlo do odločilnih razgovorov, je prispela vest o demisiji francoske vlade. Ker ni mOgoče predvidevati, kako bo rešena francoska vladna kriza, je francoska delegacija ustavila svoje nadaljnje razgovore in zapustila London, kjer je ostal le francoski opazovalec. Zaradi tegia je zastalo vse delo. Ker ni mogoče iti preko francoskih zahtev, a je brez principijelne rešitve tega vprašanja nemogoča tudi vsaka nadaljnja razprava, je bilo po današnjih posvetovanjih med posameznimi delegsacijami dogovorjeno, da se pomorska razOrožitve-na konferenca odgodi do 26. februarja. Londonsko časopisje objavlja samo kratka poročila o privatnih sestankih delegatov ter se vzdržuje vsakih na-daliniih komentarjev. Le konzervativni listi napovedujejo, da bo prišel sedaj čas. ko se bo izkazalo, ali je predsednik Macdonald v resnici tako velik držav- V krogih, ki so bolj optimističnega naziranja, menijo, da je računati s sedanjim zastojem dela pomorske razorožitvene konference le do rešitve krize francoske vlade in da je po sestavi nove francoske vlade pričakovati zopet poživljenja konference. Ti krogi tudi mislijo, da se bo kljub vsem oviram posrečilo najti kompromisno rešitev. London, 19. februarja, d. Danes je odpotoval iz Londona zadnji član francoske delegacije minister Leygues, ki je ob slovesu izjavil novinarjem, da je prepričan, da bo konferenca kljub nepričakovanim oviram in zastoju končno vendarle uspela. Dopoldne se je sestal samo pododbor strokovnjakov, ki proučuje načrt za določitev skupne tonaže posebnih vrst ladij, ki ne spadajo v predlagane kategorije. Splošna depresija pa je bila vidna tudi pri teh razgovorih, ker je seja trajala le malo časa in so de legati sami izjavili, da so se samo raz-govarjali o predlaganem načrtu ter da bodo s svojim delom počakali do rešitve francoske vladne krize. London, 19. februaja. AA. Italijanska delegacija je danes predložila drugim delegacijam spomenico, v kateri izjavlja, da je pripravljena omejiti pomorska oboroženvaja tudi na najnižjo številko, ki bi pa morala biti enaka številki vsake druge kontinentalne evropske države. Italijanska delegacija naglaša nadalje, da se je dosegla s statutom Društva narodov, z locarnsko pogodbo in z Briandovim mirovnim paktom tolika mera varnosti, da se lahko razoroži v. najvišji meri Italijanska delegacija predlaga od-goditev gradnje oklopnic, ki je bila v prihodnjih 6 letih dovoljena po washing-tonski pogodbi in je pripravljena tudi na pogajanja glede ukinitve oklopnic. Ravno tako je Italija pripravljena raz-govarjati se o ladjah maticah za letala in o vrstah vojnih ladij, ki niso predvidene v washingtonski pogodbi in o podmornicah. Italija bo proučila možnost sklenitve splošnega odgovora za odpravo podmornic in je pripravljena pogajati se o bolj ekstenzivnih metodah omejitve oboroževanja, če bi prišla konferenca v tem primeru do sporazuma. škofovska konferenca Polnoštevilna udeležba katoliških Škofov iz Jugoslavije — Glasilo »Katoliške akcije44 o delokrogu škofovske konference in pravicah škofov Zagreb, 19. februarja, n. Davi ob 8. so vsi cerkveni dostojanstveniki, ki so se zbrali na škofovsko konferenco v Zagrebu, prisostvovali svečanemu klicanj« sv. Duha v nadškofijski kapelici Prisotni so bili vsi škofje razen kotor-skega škofa Uccelinija, ki ga je zastopal vikar Ante Miloševič. Prav tako ni bik) papeškega nuncija Pellegrinettija, ki je drugače vedno prisostvoval škofovskim konferencam. Takoj po cerkvenem obredu se je pričela konferenca, ki je trajala do 12.45 in nato po opoldanskem odmoru še do 16. ure. Iz nadškofijske pisarne se poroča, da se bo konferenca jutri nadaljevala, da pa še ni mogoče reči, ali bo jutri že tudi zaključena. O predmetu tajnih razprav ni mogoče doznati ničesar, pač pa bo po zaključku konference izdan kratek komunike o njenih sklepih. Zagreb, 19. februarja, n. Današnja »Hrvatska Straža«, glasilo katoliške akcije v Zagrebu, se na uvodnem mestu peča s škofovsko konferenco ter zaključuje članek z besedami: »Skupščina škofov, ki se po cerkve- nih predpish sestajajo na današnjo konferenco, daje tej konferenci posebno važnost in avtoriteto. Škofje nastopajo tu ne samo kot pastirji svojih čred po božjem pravu, ampak tudi kot avtentični učitelji in čuvarji zakladov božjega nauka. Ker je božji nauk namenjen človeštvu, je prepleten z vprašanji, ki se dotikajo človeškega življenja in ne samo religijozega. Tičejo se tudi kulturnega in socijalnega. Popolnoma kravo je mišljenje, da imajo učiti škofje samo čisto religijozna vprašanja ne glede na njihove odnošaje z vsakdanjim življenjem. Škofje imajo kot avtentični učitelji ne samo pravico, ampak tudi dolžnost aplicirati obča načela božjega nauka na vsakdanje življenje in skrbeti za njihovo uresničenje v javnem in privatnem življenju. Iz tega rezultira, da bodo morali verniki sedaj, kakor je bilo to tudi v preteklosti, popolnoma zaupati v sklepe škofovske konference, ker bodo sprejeti samo v duhu pravega božjega nauka, kakor je to raztolmačil že sv. oče v svojih poslednjih encikli-kah.t Francoski glas o vladi generala žlvkoviča Poleg zgodovinskih reform v državi je dosegel velike uspehe tudi v zunanji politiki Pariz. 19. februarja r. List »Radikal« objavlja obširen članek ood naslovom »Šefi Male antante«. V članku govori o politiki generala Petra Zivkoviča m pravi med drugim: Ne glede na mnenje, ki vlada ponekod v Inozemstvu o politiki generala Zivkoviča, ne more nihče oporekati, da so bili po 6. Januarju 1929. ko ie prišel na krmilo režim generala Zivkcviča, doseženi tako v zunanji kakor v notranji politiki veliki uspe hi. V zgodovini iugoslovenskega naroda ima general Živkovič poleg kralja Aleksandra eno najvažnej-ih vlog. V notranjepolitičnem pogledu ie izvršil veliko in obsežno revolucionarno delo. Dvoje je omogočilo generalu Zivkoviču ustvariti novo Jugoslavijo: Kralj Aleksander je razpustil parlament in suspendiral ustavo, da bi na ta način zadovoljil hrvatske mase, ki so se pritoževale zaradi centralizacije. Preimenoval je kralievino Srbov, Hrvatov in Slovencev v kraljevino Jugoslavijo ter s tem podčrtal stabilnost nove dobe, dočim je prejšnje ime. kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev, obeleževalo Ie prehodno dobo, ki pripada danes že zgodovini. Končno le bila pod režimom generala Zivkoviča izvršena popolna administrativna reorganizacija z ustanovitvijo devetih banovin. Brzina, s katero so bile izvršene vse te reforme, je morala zares vsakogar iz-nenaditi. Vendar pa se je vse to izvršilo brez vsakega nasilja. V zunanji politiki je vlada generala Zivkoviča pokazala, da je zvesta pobomica mednarodnega miru na Balkanu. Politika sporazuma m zbližaraja z Bolgarijo ki jo vodi pod režimom generala Zivkoviča zunanji minister dr. Marinkovič, predstavlja triumf parole »Balkan balkanskim narodom«. Tudi duševno Je novi režim izvedel v Jugoslaviji popolno reformo, kar se najbolje izraža v spontanih poklonitvenih deputacijah, ki prihajajo iz vseh krajev Hrvatske in ostalih delov države. Gospodarska in finančna reforma v Nemčiji Spomenica uglednih nemških gospodarskih delavcev — Potreba šlro- kopoteznih reform Berlin, 19. febr. d. Veliko pozornost je vzbudila spomenica nemških vodilnih gospodarskih krogov, ki jo je podpisalo nad 200 zastopnikov narodnega gospodarstva in znanosti in v kateri obravnavajo ti gospodarsko in politično stanje Nemčije. V spomenici zahtevajo podpisniki, da se celokupna nemška finančna in gospodarska politika docela izpremenita ter da je treba pristopiti že h končni ureditvi javnih financ in pospešiti z vsemi sredstvi dvig splošne produkcije. Po mnenju te spomenice drvi Nemčija s svojo finančno politiko v neizbežno gospodarsko propast, ki jo n« bo mogoče odkloniti s presežki izhaja- jočimi iz Toungovega reparacijskega načrta. Med podpisniki te spomenice »o tudi znana imena nemških veleindustrijcev, kot tajnega svetnika pl. Borsiga, dalje finančnega strokovnjaka na pariški reparacijski konferenci dr. Melchiorja, dr. Eckenerja, dr. Bergiusa in še cele vrste drugih nemških narodnih gospodarjev. Angleške letalske tekme , London, 19. februarja. AA. Kralievi letalski Muh javlja, da bo 5. fuHa letalska tekma za kraljevo kupo, ki bo trajala en dan. Tekmovalna proga bo dolga 7S0 mUi. Filmanje vsesokolskega zleta Beograd, !9. februarja AK. Filmski odbor vsesokolskega zleta je prejel več ponudb za posnetek vseh zletnih prireditev. Ker je iz teh prijav razvidno, da obstoji pri filmskih podjetjih veliko zanimanje za ta z|et je odbor sklenil razpisati natečaj. Natečaja se lahko udeleže vsa filmska podjetja, toda pod pogojem, da bodo posnela vse važnejše momente, organizacijo in delo, zatem nastope na zletišču in vse pomembnejše strani zleta, vse po možnosti čim popolneje. Rok natečaja traja do konca februarja. Ponudbe naj se pošljejo zletnemu odboru Beograd, palata Izvozna banke, Terazije št 7. Reorganizacija strokovnega šolstva Beograd, 19. februarja. V ministrstvo trgovine in industrije delajo na preureditvi strokovnega šolstva ki spada v ta resor (vajeniške šole, obrtne šole. srednje tehnične šole, trgovske šole, trgovske akademije ter pomorske akademije). To šolstvo bodo preuredili po vzoru najnaprednejših držav in po zahtevah naših razmer. Ministr-stvj trgovine in industrije pripravlja tozadevni zakonski načrt, ki bo predložen posebni komisiji šolskih strokovnjakov in predstavnikov trgovskih, industrijskih ia obrtniških zbornic. Konferenca banov Beograd, 19. februarja č. Dne 23. t m. ee bo vršila ▼ Beogradu v predsedništvu ministrskega sveta konferenca vseh banov, ki bodo razpravljali o sestavi banoviaskih proračunov. Večina banov prispe v Beograd že jutri. Povratek prometnega ministra Beograd, 19. februarja. AA. Davi ob 6.40 je prispel s Sušaka v Beograd minister prometa dr. Radivofevič, ki je bil po svečani otvoritvi železnice Krapina—Rogatec odpotoval oa Snšak, kjer je pregledal pristaniške naprave na Martinščici in splošno ureditev te take. Trčenje vlakov v vardarski banovini Beograd, 19. febr. AA. Sinoči ob 2017 je pni km 550 oa progfi Skoplje-Djevdieirfa vlalk §t. 731, prihajajoč s postaje sv. Djor-dje prezrl signal in zavozffl v vlak št 763, ki je zajetna! vodo. Lokomotiva vlaka št 731 Je z vsemi kolesi iztirila. Tender je ostal na tiru. Pri tea priliki se je »oškodovalo 10 vagonov. Škode na traSnicih je 12.000 Din, a na voznih sredstvih 200000 Din. Človeških žrtev ni bilo. Promet se vrši s prestopanjem na vseh Potniških in brztfh vlakih. Ovire bodo odstranjene v 48 urah. Sneg po vsej državi Beograd, 19. febr. p. Po poročilih, ki jih je sprejela beograjska vremenska postaja, je v minuli noči in danes skoraj ves dan in po vsej državi padal sneg. V južnih pokrajinah, zlasti v Bosni je tudi deževalo. Sneg je moker in se ne bo držal Temperatura je povsod poskočila, če bo trajalo južno vreme neizpremenjeno delj časa, so je bati poplav. Ognlin, 19. februarja, č. Od davi pada tn sost 6neg brez burje. Že danes opoldne "a je radio 20—30 cm. Na progi do Vrhovin *neži z močno burjo. V železniških soteskah ie snega do 40 cm. — Po vesteh iz Gračaca veje med Gračacem in Zrmanlo močna burja in je zapadel poneikod sneg že tričetrt metra visoko. Delavstvo ie sproti zaposleno « čiščenjem železniške proee In vozijo doslej vlaki še brez zamud. Ce 6e ne poslabša vreme, tudi za najbližjo bodočnost ni pričakovati prometnih ovir. Splošno žalovanje za poslanikom Kraterjem Osebno sožalje Nj. Vel. kralja poslanikovi vdovi - Pogrebne svečanosti - Odmevi v tisku Beograd, 19. februarja. AA. Danes ob 18.30 je NJ. Vel. kralj v spemstvu maršala dvora polkovnika A. Dimitri-jeviča posetil nemško poslaništvo in izrazil vdovi pokojnega nemškega poslanika ge. Kathe Koster svoje sožalje. Beograd, 19. februarja, AA. Danes ob 11. dopoldne je bilo truplo pokojnega nemškega poslanika na našem dvoru dr. Adolfa Kosterja položeno na mrtvaški oder v veliki dvorani nemškega poslaništva v Krunski ulici št. 35. Velika dvorana je bila zavita v črno in okrašena s palmami. Davi je prispel iz Hei-deiberga najstarejši sin pokojnega Kosterja. Zastopnik ministra zunanjih poslov, minister brez portfelja dr. Kosta Ku-manudi je prišel kot prvi v nemško poslaništvo in izrazil sožalje ge. Koster-jevi in pokojnikovim sinovom. Zatem se je dr. Kumanudi podpisal v sožalno knjigo. Vse dopoldne so prihajali v nemško poslaništvo člani diplomatskega zbora Ln ugledne osebnosti beograjskega javnega življenja, da izrazijo pokojnikovim svojcem iskreno sožalje. Opoldne je prišel minister dvora Bogoljub Jeftič in izrekel rodbini sožalje. Na krsto pokojnega dr. Kosterja je bilo položenih mnogo vencev in cvetja. Na poslopju nemškega poslaništva visi črna zastava, nemška državna zastava pa je potegnjena na pol droga. Beograd, 19. februarja. AA. Ob priliki smrti dr. Adolfa Kosterja, nemškega poslanika na našem dvoru, je predsednik kraljevske vlade general Živkovič poslal g. Mullerju, predsedniku nemške vlade, to-le brzojavko: »Njegovi eksce-tenci g. Hermannu Mullerju, predsedniku ministrskega sveta, Berlin. — Globoko pretresen po smrti dr. Kosterja prosim Vašo ekscelenco. da izvoli sprejeti izraze najiskrenejšega sožalja kraljevske vlade in mene osebno. — General Peter Živkovič, predsednik ministrskega sveta.« Zastopnik ministra zunanjih zadev in minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi pa je poslal nemškemu ministru »imanjih zadev g. Curtiusu to-le brzojavko: »Globoko presunjem po nenadni smrti dr. Kosterja, odličnega zastopnika Nemčije, čigar izgubo bo hudo občutila naša država, prosim Vašo ekscelenco. da izvoli sprejeti izraze mojega najglobljega sožalja.« Razpored pogrebnih svečanosti Beograd, 19. februarja AA. Odbor za svečani pogreb nemškega pasjairtfka dr. KSsteria, kli bo jutri 20. t m. dopoldne, je doffloCJl naslednši razpored: Svečanost se bo pričela cb 10.30 v zigrad fcfi nem. poslaništva. Prisostvovali H bodo osob'e poslaništva. Slani kraljevske vlade in diplomatskega zibora, predstavni mesta Beograda in posameznih minist-stev Krsto bodo prenese z mrtvaškega odra na voz filanj diplomatskega zbora in nsobie poslaništva. Sprevod bo ob 11.30 kreiiJ po trSot M3k>§a Velikega na postajo, kier bodo krsto prenesli v železniški voz višji trrad-trfkj mirrstrstva za zunanje zadeve. Voz s krsto bo priktoplien vflalcn, kS odhaja iz Beograda ob 12.20 Komemoracija v berlinskem zunanjem uradu Berlin. 19. februarja. AA. Povodom smrti dr. Kosterja je imel državni p^dtajnik v ministrstvu za zunanje nadeve v. Schubert govor o pokojnem nemškem poslaniku v Beogradu dr. Kosterju pred uredništvom zunanjega ministrstva. V. Schubert je na-glašal, kolikšne zasluge si je pokojnik stekel v Rigi iu v Beogradu. Celokupno osobje ministrstva je izrazilo pokojnikovi rodbini sožalje. Izrazi sožalja iz Nemčije Beograd. 19. februarja AA. Vdova pokojnega nemškega Poslanika na našem dvoru gospa Kathe Koster je prejela tekom današnjega dne celo vrsto sožalnih brzojavk iz vseh krajev Jugoslavije, pa tudi iz inozemstva. Med drugimi so izrazili sožalje pokojnikov ožgi prijatelj nemrki publicist Herman Wendel. nemški državni predsednik Hindenburg, nemški državni kancelar dr. Muller. nemški zunanii minister dr. Curtius, državni tajnik Schubert, predsednik nemškega državnega zbora dr. Lobe, notranji minister Severing itd. Odmevi v beograjskih listih Beograd, 19. februarja r. O pokojni em nemSkem poslaniku dr. Adolffu Kosterju, Čegar nepričakovana smrt je feizvada spkr šno obžallovanje v naši državi, prinašajo vsi Kstfi daljše Sla-nke, v katerjlh poveliou-fetjo njegove sposobnosti in njegove veLke zashjsre za zbMžarcje med našo državo in NemSijo. Tako oSe »Pdlitkac poleg drugega. da se dr. Koster v odnošaMh z naiša-cni oficijebMTnd krosi ni omejeval na diplomatske konvencij atesti; rn svoie delo v glavnem usmerjali do lastni inioiiathi, ker je na svojesm položaiju v Beogradu mogel boftje spoznati, katj mu )e treba sitorHa kot poslaniku Nemčije v kraitevjni Jugoslavije Njegovo slavno delo je obstajalo v ojačer varno« gospodarski zvez njegove države z našo, imel pa je vidne uspehe tudi na političnem polju. Izguba dT. Kosterja zato ni težka samo za njegov« rodbino in Nemčijo, temveč tudi za nas. ker mu bo vsekakor težlko natti naslednika, ld ba tako pravfct-o razumel nalogo nem^cega poslanika v Beogradu. »Vreme« ohjavtja daHSi Sanek d*- Jova-na Radoniida, M poudarja, da se !e pokojni v svoji domovini po vseučilišči kariitri izkaizal naglo kot politik fei sil aren novinar redke izobrazbe in velike erupcije. Razen teiga si je pridobil tudi na polju noveljsrti-ke lepo priznanje. Kot poslanik v Beogradu si je pridobil zelo hitro spoštovane m veliko število prijateljev. S svojo ljubeznivo-stio, vedrostjo duha in neprisiljenim nastopom ie vzbujal pri vsakem koraku splošne simpatije. Bila ie v veliki meri njegova zasluga, da so odnošaji med nami in Nemč« io postajali vsak dan boli prisrčni in prja-tetfiski. Te dni bi se imel po njegovi jnici-lativi osnovati v Beogradu jugoslovensko-nemSki klub z nalogo, da dela še v večiji meri za medsebojno spoznavanje in zbPža nje. Spomin na dr. Kosterja bo ost.il med nami vediio živ in neizbrisen. Posmrtnice v nemškem tisku Beograd. 19. februarja AA. Ves nemški tisk posveča toplo pisane članke pokojnemu nemškemu poslaniku v BeogTadu dr. Kosteriu. »Vorwarts« pravi, da je pokojnik velial za enega najsposobnejših nemških diplomatov. Tudi »Vossische Zeitung« obžaluje smrt enega na/jsposbneiših nemških predstavnikov v inozemstvu in pravi, da bo »nemški narod težko občutij izgubo človeka. ki ie sicer ime! veliko poMčnih nasprotnikov, a nobenega sovražnika.« »Berli ner Taigeblatt« poroča da je pokojni dr. Koster umel z globokim poznavanjem razmer reševati mno-ga vprašanja v Beogradu. Pri svoid obsežni izobrazbi je bii pokoinjk diplomat vedrega in prijateljskega duha. poln živahnosti in inicniiatjve, priroden in iskren. »Der Tag« obžaluje, da je nemška diplomacija s smrtjo dr. Kosterja izgubila umno glavo. Sovjetski terorizem Odkar je Stalin izvedel notranje »očiščenje« boljševiške stranke, kar ie pomenilo hkrati očiščenje vladnega aparata, se ie uveljavil nov kurz v sovjetski politiki v vseh področjih. Zgodilo se ie to istočasno z afrontom zoper desničarsko opozicijo, ko so se vsi vplivni desničarski voditelji ter pristaši izločili z mest kjer bi se mogli učinkovito udejstvovati zoper Stalina. Eno poglavitnih značilnosti Stalinovega novega kurza pomeni nastop mlajših elementov v strankarsko in državnopolitično življenje. Stalin je uporabil spretno taktiko, da se je v borbi s starimi političnimi pristaši, pripadajočimi desničarskemu. odn. levičarskemu krilu, oprl na mlade Hudi. ld iih ie pripustil na zelo odločujoča mesta. Z njihovo pomočjo je pričel brezobzirno teroristično politiko domala v vseh panogah javnega in zasebnega življenja. Zgodovina boliševiškega režima je stopila s tem v novo stopnjo, kar se je pokazalo tudi na zunaj v iako vidni obliki. Brezobzirni radi-kalizem sovjetskega družabnega preobra-žanja še nikdar ni dosegel take višine, kot v teku zadnjega leta. * Celotno gospodarsko življenje se pre-obraža v izvrševanju programa »pjatiletke«. Industrializacija se vrši po postavljenem programu: skepsa, ki so jo stari gospodarski strokovnjaki boljševiškega tabora izražali o možnosti industrializacije brez zadostnega kapitala, odnosno brez inozemskega finančnega posojila, ne tehta nič. Stalinovi možie hočejo kapital takorekoč iztep-tati iz tal: delavstvo mora oddajati »prostovoljno« znaten del svoie plače in se odrekati življenskim ugodnostim, vse v namen. da se zbira investicijski kapital, ki naj stvori osnovo industrializaciji. Povečana agrarna produkcija nai zviša proiz-vajane prehrane: večja množina poljedelskih produktov naj zniža cene živilom in dovoli, tako regulacijo delavskega zaslužka. da se bo mogel kapital v še večji meri investirati . Ali to je najtežji problem, zakaj kmeta je težie prisiliti na delo po programu in »za javni blagor« nego tvomiškega delavca ali upravnega uardnika. Sovjetski aparat pa se je z vso brutalnostjo lotil sedaj tudi tega eksperimenta, ki se ga je ogibal ves čas od oktobrskega prevrata v letu 1917. Premožnejši kmetje, kulaki. so danes na proskribicijski listi: kdor ji zapade, ker se ni uklonil uradni direktivi, mora brez usmiljenja z rodnega doma, ki ga zaseže krajevna sovjetska organizacija, da ga prevzame v obdelovanje za skupne interese. Orjaški eksperiment, a opasen; vse kaže, da se bo ponesrečil in povzročil sovjetskim mogotcem še hude čase. Radikalni terorizem se ie prenesel tudi na druga področja, ki nimajo z gospodarskim udejstvovanjem neposredne zveze. Deviza je. uničiti vse, kar bi mogli nuditi kakršnokoli oporo proti boljševiškemu svetu. Od tod ona kritična perlustracija vseh onih institucij. ki še niso dovolj boljševizirane. in čiščenje v najradikalnejši meri. Eks-tremni racionalizem pretehtava vse in kar se izkaže kot preostanek stare mentalitete, mora brezpogojno proč. Zato se je radikalna bolpeviška ofenziva posebno srdito naperila zoper verske tradicije in cerkvene uredbe in so na dnevnem redu nastopi, kakor jih poznamo iz najbolj razburkanih dni jakobinskega zmagoslavja v veliki francoski revoluciji. Za enkrat se zdi. da stavi sovjetska Rusija tako trdne nade na uspeh svogega petletnega gospodarskega programa, da je nehala računati z inozemskim finančnim posojilom. Dolgo so bili v Moskvi uverjeni, da jim je brez denarne pomoči iz kapitalističnih držav nemogoče sanirati lastno gospodarstvo in ga pregraditi v komunističnem smislu. Vse njihovo prizadevanje je bilo naperjeno v brisi za vnanje posojilo. Izkazalo pa se ie. da v tej smeri ni upati na usipeh. Tako je prišlo do petletnega in-dustrijalizacijskega programa in njegovega radikalnega izvrševanja. Zato pa je Moskva nanram inozemstvu odtlej še manj obzirna kakor ie bila poorej. Seveda pa po-pisuie sovjetsko časopisie to novo komunistično hujskanje v luči. kakor da gre za novo propagandno ofenzivo kapitalistične Evrooe zoper Rusiio. Nujna posledica vsega tega bo. da se bo nasprotje med obema taboroma, sovjetskim in ostalim svetom, še povečalo, čeprav na kak snonad ni mi* liti. ker potrebuie Moskva za Izvedbo svoi Jga notranjega programa predvsem miru. Madžarski gospodarski krogi za zbližanje z Jugoslavijo Važen sklep budimpeštanSke trgovsko-industrijske zbornice — Sistematično delo za tesnejše gospodarske stike z Jugoslavijo Budimpešta, 19. februarja p. Danes je trgovska in industrijska zbornica imela svojo plenarno sejo. Podpredsednik zbornice Bertalan Magyar je pred prehodom na dnevni red opozoril na nedavne izjave jugoslovenskega ministra trgovine g. Demetroviča o potrebi zbližanja med Jugoslavijo in Madžarsko ter v navdušenih besedah pozdravil to gesto, poudarjajoč, da tudi madžarski gospodarski krogi že dolgo čutijo isto potrebo. Zato je predlagal, naj sprejme zbornica to vprašanje v svoj delovni program in ukrene primerne korake, da pride čim prej do uresničenja tega važnega problema. Tudi predsednik zbornice Belatin se je pridružil temu predlogu in Izvajal, da je zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko tem bolj potrebno, ker imata obe državi mnogo skupnih interesov. To se je pokazalo že ob priliki trgovinskih pogajanj imed Madžarsko in Avstrijo, pri katerih je stališče Jugo- slavije docela identično. Zbornica ie končno soglasno osvojila predlog cer sklenila, da bo potom posebnega odbora sistematično proučila ves problem in se zavzela tudi na merodajnem mestu pri vladi, da pride do tesnejših gospodarskih odnošajev z Jugoslavijo. * Budimpešta, 19. febr. AA. Na konferenci krščansko-socijalne gospodarske stranke je minister za socijalno politiko Vasz med drugim dejal, da na Madžarskem narašča presežek prebivalstva. Govornik je bil mnenja, da je treba ua Madžarskem ustvarit čim večje število neodvisnih kme.iških rocbin. Nadalje naj se podpre industrializacija s carinskimi olaišavami in naposled reši vprašanje kreditne krize. Minister Vacz ne pripisuje odločilnega ali posebnega pomena pogodbam s tujimi drži-vami. To pa zato, ker se v vseh državah uveljavlja pokret, ki stremi za tem, da vsaka država proizvaja vse proizvode za lasten konzum. Zato je izvoz poljedelskih proizvodov vedno težji in bo treba poja-čiti notranjo potrošnjo. Obsodba bivšega zagrebškega detektiva Pred zagrebškim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti bivšemu detektivu Juriču, ki je bil obtožen tatvine in razpečevanja ponarejenih bankovcev Zagreb, 19. febr. n. Pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je vršila danes razprava proti 34 letnemu bivšemu detektivu zagrebške policije Avrehi Juriču. ld je poslal lani svojega znanca zagrebškega trgovca Pelenacana v tukajšnjo podružnico Narodne banke s prošnjo, da zamenja štiri stare tisočdinarske bankovce, k5 se niso mogli nikjer drugje zamenjati. Pelencana so takrat aretirali, kar so v Narodn' banki ugotovili, da je prinesel štiri falziiiikaite. K srečS je aretiTanec mogel pokazati pismo, s katerim ga j« Jurid naprosil, naj mu zamenja tisočake. Na podla® tega pfema ie bil aretiran detektiv Jurič v preiskavi so prišli do zaključka, da je Jurid ukradel te bankovce iz pisalne mize nekega kriminalnega organa zagrebške policije, ki je imel faJzjSkate shranjen« Vzhodne reparacije Praga, 19. febr. g Po poročilih iz Pariza bo koncem prihodnjega tedna končana redakcija protokola o ureditvi Vzhodnih reparacij. Takoj po tej konferenci »e bodo pričela posvetovanja glede ureditve predvojnih dolgov naslfdstvenih držav. Repa-racijska komisija je že pričela s pripravami za rentno konferenco ter je že stopila v stik z nasledstvenimi državami glede predloženih predlogov. Težave čsl. poljedelstva Praga, 19. febr. d. Ministrstvo za poljedelstvo je izdelalo zakonski načrt za zakon na podlagi katerega bodo morale kriti vse državne, deželne, okrajne in občinske ustanove, ki kupujejo poljedelske proizvode, vse svoje potrebe samo z nakupom domačih pridelkov. Kdor bo kršil ta zakon bo kaznovan z denarno globo do 10.000 Kč ali pa z zaporno kaznijo do treh mesecev. Poleg tega je izdelala vlada obširen načrt za omejitev agrarne krize, ki bo v toku prihodnjih dni predložen posameznim parlamentarnim klubom. Za omiljenje agrarne krize bo uporabila viada 52 milijonov Kč, s katerimi bo predvsem pomagala poljedelcem, ki pridelujejo rž. Tozadevni zakoni bodo predloženi poslanski zbornici 12. marca. Praga, 19. februarja h. Proračunska debata v zbornici je bila danes dokaj živahna. Dopoidne je govori? med drugftmi ludi poslanec dr. Pergller, ki je namadal zunanjega ministra dr. Beneša. Pozornost Je vzbudil govor narodnega demokrata dr. Kraimara, ki je to pot branil zunanjo politiko Češkoslovaške v Haagu ter zavračal trditve dr. Peraleria. Sovjetski vohuni v Rumuniji Bukarešta, 19. febr. s. V rumunski špi-jonažni aferi dosedaj razen sovjetskega agenta Karamanova in šefa oddelka buka-reške politične policije Tripaca, ki je bil v službi sovjetov, še ni bil nihče aretiran. Vendar pa se je Tripacu odločil, da bo vse priznal. To priznanje bo omogočilo intenzivno borbo proti sovjetski špijonaži na Rumunskem, zlasti v Besarabiji. Iz priznanja Tripacu izhaja, da je bilo zaradi njegovih informacij odkritih v Rusiji več agentov rumunske obrambne službe, ki so bili justificirani. Bukarešta, 19. febr. s. Guverner Besara-bije Moldcmau je včeraj dobil anonimno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, ako ne bo opustil zasledovanja komunističnega eksekutivnega komiteja za Besa-rabijo. Guverner je izročil to pismo državni policiji. Program španske vlade Madrid, 19. febr. s. V izjavi, ki jo je vlada izročila listom, se veli, da bo vlada vzpostavila red ter vrnila ugled pravosodju, osigurala državljanske pravice in individua'no in socijalno delo v atmosferi mira. Vlada meni, da se nasilne odredbe ne morejo spraviti v sklad s pravicami m svobodo državljanov. Prizadevala si bo tudi. rešiti gospodarske probleme z ome-iitviio preti-an;h izdatkov ter skrbeti z ra7inimi olajšavami z« procvit zasebne podiefnosti v industriji i-n troovini. Delala bo tudi na to, da se izboljšajo odnošaji med kapitalom rn delom. Indijska oportunistična stranka DelH, 19. febrnacia. AA. Pod vodstvom poslanca Halla se Je ustanovila v indijski skitpSCini nova stranka, ki noče odložiti poslanski sedežev, kakor je sienil svoječasno Vseindiiski kongres v Lahor«. v uradu že te 1. 1921. Jurid pa Je M obtožen trudi nekih drugfh taftvm. Tako je nekemu tovarišu detektivu ukradel ta mtenjcc v urada aro, kt ie bila svoječasno last na Sofijtoem putu v Zagrebu ubitega komunista Matkovfča. V da-naišnS sodb« Je izreklo kazenske sodišče, da se ni moglo prepričati, da H bfl baš obtoženec dfcraded fafeiflka/fce v policijskem uradu, ker se Je Jurič branil, da JBi je dobil od svojega pokojnega brata, ki je bil ras svofečasmo aretiran zaradi tartvine in je morda res tevršfl tatvino »jegov brat ter izroči? faiMUcate obtožencu, da poravna svoj dodg ptf niecn. Detektiv Jurič je bi zato obsojen le zaradi poizkusa razpečava-falzjfioiraMSh bankovcev k) zarad5 tatvine omenjene ure na 2 meseca in 7 dni zapora. Jurid se je z obsodbo sadovoUL Zaroka princese Ileane Bukarešta, 19. febrnaria t- Z oafroen na nasprotujoče si vesti, da se bo razdrta zaroka princese Beane io gsrofa Hochberga, se sporoča te ministrskega predsedništva. da bo viada prihodnje dni izdate uradno poročilo o tel zadevi Odprava na Himalajo London, 19. febr. AA. Planinski smučarski klub je priredil Smytim, ki je bH izbran za angleškega člana mednarodne ekspedicije, ki bo po6etila Himalajo m se skušala v začetku poletja povspeti na goro Kanchenjunga, odhodnico. Na napitnino, ki jo je izrekel bivSi kolonijalni tajnik Amery, j« Smyth izjavil, da bo vodil odpravo profesor Dyhrenfurth. Ekspedicija upa, da bo lahko splezala na Kancheojun-go g nepal&ke strani. Družba avtomobilskih tatov Berlin, 19. febr. m na to, što bi suma, koja bi bila potrebna ra nakna-.iu oduzetih parcela bila vrlo velika, osobito s obzirom na to. što bi se i dao usvojiti jednak posiupak sa parcelama, oduzetim i na rtruffim tofkama duž cele granioe.< Od tega odloka fUBR 5cSOO) Je poteklo dokaj ča«a in ni dvoma, da bo sedanja vlada skušala urediti tudi to vprašanje, saj zadeva v državni kredit in ▼ ugled državne uprave. Kolikor smo informirani, ne gre za tako nepremostljive vsote in bi si. dalo to vprašanje urediti v skrajnem primeru tudi iz sredstev banovinsk^sa budžeta proti primerni zadolžitvi državnega proračuna, oziroma prjti zakonsko predvidenim kreditom v državnem budžetu. i—i. Samomor na Jelaačevem spomeniku v Zagrebu Zagreb, 19. februarja, n. Dance ob 5. popoldne so bili pasantjp Jelačičevega trga priče strašnega samomora, izvršenega na stopnicah spomenika bana Jelačida. NekJ delavsko oblečen mož je sedel na najvišjo stopnico spomenika čeprav je močno sns-žilo in je bila stopnica popolnoma mokra. Nenadoma je legel vznak, izvlekel briter ter si prereza 1 vrat tako da Je kri brizgnila po spomeniku in pločniku daleč naokrog. Na klicanje ljudi bj prihiteli uslužbenci iz bližnje bolnice, usmiljenih bratov ter odpeljali moža v bolnico. Nenianee j® že med prenosom umrl, ne da bi se bil vedel. Pri pokojnem eo našli neke spise ter potni list za Belgijo, glaseč se na Ime Fra-nje Kranjčeviča, doma iz Prozora v Liki. Vse kaže, da je bil Kranjčevič m poti za zaslužkom ▼ inozemstvo, da pe Je v času svoje(ga biva-nia v Zagrebu zapravil ves denar ter izvršil zaradi tega samomor, čim se je iztreznil. Avtobusni promet v Zagrebu Zagreb, 19. februarja 6. KeT Je bila od. vzeta koncesija za izvrševanje avtobusnih voženj na mestnem teritoriju invalidski zadrugi oziroma veletrgovini »Koloniale«. Je izjavil danes mestni načelnik dr. Srkulj, da se ne bo pod nobenim pogoiem več oddala nobenemu zasebniku, temveč da bo prevzela ves avtobusni promet na svojem območju mestna občina sama. Izvrševala ga pa bo potom Mestne hranilnice na povsem drugačni pogodbi kakor je bila sklenjena za tramvajski promet l>r. Srkulj je tudi izjavil, da pri avtobusnem prometu ne bo imel nikdo znižane vožnje in da bo moral plačati vsakdo celo karto, bodisi župan ali poslednji meščan. Novi avtobusni promet se ima otvoriti naikasneje 1. marca. Kakor poročajo, sta kljub temu odločnemu stališču mestnega županstva že vložila dva zasebnika na mestno načelstvo prošnje za prevzem avtobusnega prometa v Zagrebu. Pri pregledovanju v tvrdki »Koloniale« so ugotovili, da znaša vsota 4 % brutto dohodkov, ki bi jih morala tvrdka »Kodo« niale« plačati mestni občini, 135.000 Din. Ponarejeni kronski boni Zagreb, 19. februarja n. Na prijavo banke Samojlovid in direktorja njene poslovalnice v Zagrebu Milana Hauslerja, da oo jima prodali neznanci potvorjene 20% bone, je policija ugotovila, da sta razpečala te falzifikate Jakob Fihpin, trgovec iz benika in Milan Stepanov, trgovski pomočnik v Zloselu pri Sibeniku. Filipin je bil že aretiran in prepeljan v Zagreb, dočim je Stepanov neznano kam pobegnil. Zagrebška policija je izdala za njim tiralico. Ponarejeni boni imajo označeno ^ot mesto izdaje Tiesno in Crikvenico. Ban dr. Šilovič v Beogradu Zagreb, 19. februarja, č. Ban savske banovine dr. Josip ŠHovič }e odn>otoval nocoj z drugim brzovlaJcom v Beograd. Njegovo potovanje )e v zvem z bližnjo konferenco o bmdižetiranta banovin. Prodaja zagrebške tobačne tovarne državi Zagreb, 19. feb-uarja. n. Oddelek za. računovodstvo v ministrstva financ je odobril sk-leo mestnega zastopstva zagrebškega, da se proda zagrebška tobačna tovarna državnemu monopolu. Mesto je ponudilo državi tovarno za 7 milijo, nov dmarjev. Samomorilna maniia v Zagrebu Zagreb, 19. februarja, n. Na PeSCenici 5t. 1 Je poskusil izvr§;ti samomor zaradi bede m brezposelnosti 30-letni zasebni uradnik M. D. Izpfi ie večjo količino oetove kisline. V težkem staojn so ga prepeljali v bolnico. — Poldne se ie poskušala zastrupiti v Begovičevi ulici 20-letna privatna nameščenka N. N. Ker pa }e bila takoj pri roki rešitaa postaja. Jo bodo ohranili pri življenja. Dvojni umor v ljubosumnosti Osjek, 19. februarja, č. V neki vasi blizu Na-5ic ie streJaJ v krčmi Izak KraHk na tNbimca svoie žene, občinskega pisarja Framjo Vlad;ko. Oddal Je pet strelov Smrtno zadet se je zgrudil Vladika po naključju pa tndi v krčmi mudeča s« deklica Ana Pal. Vi (e tudi obležala mortva. Naše žito za Bolgarijo Soma, 19. februarja. AA. Od začetka mesec« februarja do zdaj ie bik) v Bolgarijo uvoženih 50 vagonov našega žita. Naši kraji in ljudje Nemški poslanik na našem dvora dr. ADOLF KOSTER. ki je 18. t m. umrl v Beogradu. Joža Tomše - 801etnik Danes pred 80. leti se je rodil v mali samotni vasici na Poišici pri Podnartu posestniku Tomšetu. vulgo Norinu sin, ki so Ka krstili za Joža . Ker je bil fant nadarjen, je oče Norm saželeL da bi Joža postal gospod. Za gospoda so smatrali stari Gorenjci v prvi vrsti župnika. Ko Je bil Jože star osem let Je oče Norin zapregel konja in popeljal sina daleč, v celih 40 km oddaljeno belo Ljubljano. Kdo neki bi bil takrat mislil, da iz malega Jožka, ki je s to vožnjo nastopil težko živliensko pot, zraste slaven mož. da postane Norinov Joža general. -»i Prav tako priden kakor doma, }e bfl Joža tudi v ljubljanski normalkL Ko je to končal, je odšel za štiri leta iz LJubljane. Leta 1861. je bila otvorjena v Kranju nižja gimnazija in vsi nižješolci z Gorenjskega so morali v Kranj. >V Kranju je bilo za Norinovega študenta bolj prijetno kakor v Ljubljani, kajti skoraj vsak ponedeljek je prišel kak do- mačin r gorenjsko metropolo na selem. Višjo gimnazijo Da je zopet študiral v Ljubljani. Od njegovih tedanjih so"olcev sta danes še živa višji sodni svetnik v p. Škrl in pa ljubljanski škof Jeglič. Ali kakor pri mnogih drugih slovenskih očetih, se tudi želja Norinovega očeta ni izpolnila. Oče ie obračal, sin je obrnil in gotovo dobro obrnil. Očetu ni bilo prav, bil je zelo hud in nekaj časa celo nič vedeti ni hotel o sinu. ki jo je namesto v lemenat mahnil na visoko šolo na Dunai. Tomše je bil izboren matematik in le to Je bilo povod, da se je odločil za profesorski stan, kar pa pri težkih razmerah tedanjega časa ni mogel doseči. Neprestani politični nemiri v drugi polovici 19. stoletja. ko so se vršile vojske med Avstrijo. Italijo in Prusko, so zelo otežkočale redni študij visokošolcev. Tomše je vztrajal na dunajski filozofski fakulteti, dokler ni bil poklican v vojake. Kot dober matematik je odslužil prostovoljsko leto pri artiljeriji. Ker se mu je voiaški stan dopa-del in ker se je zavedal dijaških težav, je prestopil v kadetnico, ki je takrat trajala samo dve leti. Kakor v srednii s-oIi, je bil tudi tukaj med odličnjaki. Po končanih vojaških študijah je dobil čin Iajtnanta in bil dodeljen k 13. topničarskemu polku. Šele sedaj sta se z očetom zopet pobotala in je jel prihajati domov. Leta 1876. je bil dirigiran v Bosno tudi 13. toDničar-ski polk. kjer ie služil lajtnant Tomše. Po burnih dneh okupacije, kjer se je v mnogih bojih odlikoval, so ga odlikovali in povišali. Kot dobrega matematika ga je posebno upošteval tedanji artiljerijski general Kropaček. Le to mu je pripomoglo, da se je kljub hudemu nasprotstvu od strani Slovencem neprijazne nemške gospode mogel povzneti do visoke vojaške časti. Precej dolgo je čakal na čin maiorja. Ko Je dosegel tega, ie bil dodelien kot učitelj v strokovne artiljeriiske tečaje, kjer so visoko cenili niegovo vojaško znanje. Skozi roke slovenskega oficiria so šli vsi napredki v važni dobi tomiičarstva, od starih kanonov do modernih havbic. Po 40-letnem vojaškem službovanju so ga upokojili. Ko Je nekai let nato izbruhnila svetovna vojna, ie bil reaktiviran in povišan v feldmarrallajtnanta. Ves čas volne ie bil zaooslen z artiljerijsko tehničnim študijem. Za zasluse je prejel plemstvo. A tudi pri tej priliki si je kot zvest Gorenjec izbral lep predikat: »Savski dol«. Kljub neprilikam, ki jih ie imel zaradi svojega narodnega prepričanja in ki jih Je premostil le s svojim znanjem in službeno vesitnostio, je ostal odkrit zvesti sin svoiega naroda. Zakonsko družico si ie izbral iz stare ogledne gorenjske rodbine. Josipino Pav-tinovo iz Podbrezij. Mnogim našim uglednim možem, preganjanim zaradi njihovega narodnega prepričanja, je pomagal posebno med svetovno vojno ter jih spravil na varna mesta. Po vojni Je bil zopet upokojen In živi deloma v Ljubljani deloma pa v svojih ljubljenih Podbreziah. Zvest vojaškim in narodnim tradicijam z veseljem gleda na svojega sina Franclna Tomšeta. generalštabnega majorja, ki mu vredno sledi kot visoko cenjeni artiflerist v naši junaški jugoslovenski vojski. Pa tudi njegova hčerka Anica je kot soproga mornariškega polkovnika Pretnarja ostala zvesta družinski tradicili. 80-letniku kakor vsej njegovi narodni rodbini kličemo: Še na mnoga leta! Smrt najzvestejše trgovske uslužbenke Kranj, 19. februarja. Davi ob 6. je po kratki bolezni preminula gdč. Polonca Zupančeva pod krovom trgovske hiše Ferdinanda Sajovica, v kateri je neumorno in nepretrgoma služila nad 51 let. S pokojnico je legla^ v grob vzorna trgovska sotrudnica, kakršnih naš slovenski rod kljub dctro poznani, prirojeni poštenosti in zanesljivosti le malo šteje v svojih vrstah. Pokojna Polonca je zagledala luč sveta pred 71 leti v znani kranjski »Balontovi« hiši. Sama se je posvetila trgovini, njen pokojni brat dr. Franc je dosegel v Ljubljani čast dvornega svetnika, brat Ignacij ia še danes službuje kot duhovni svetnik in župnik v bližnjih Predosljah. Letos 1. januarja je preteklo 51 let, od kar je vstopila mlada, komaj 20'.etna brhka Polona v manufakturno trgovino pokojnega Ferdinanda Sajovica, poznano z zvenečim atributom »Pri Pleiveisu«, kjer je bil doma tudi dr. Janez Bleiweis, pokojni »oče slovenskega naroda«. S svojo brez-primerno pridnostjo, zanesljivostjo, poštenostjo si je Polonca ustvarila čast, ki se zdi v današnjih časih nedosegljiva, neizvr-šljiva. 51 let, nepretrgoma, brez počitka, brez dopusta kot sotrudnica v eni in isti trgovini, kjer je preživela prvega gospodarja, pokojnega g. Ferdinanda, in kjer je do smrti svoje vdano služila sedanjemu lastniku g. Janku Sajovicu. Do poslednjega je vzdržala v trgovini kljub visoki starosti, šele pred tednom dni je zapustila prostrane trgovske lokale, v katerih je preživela nad tri četrtine srvojega dolgega življenja. Podvrgla se je šele zapovedi zdravnika in zapustila trgovino. Kdo ni poznal Polonce? Saj je bila znana ljudem iz vseh krajev širom Gorenjske. Kdo ni poznal one marljive in ustrežljive gospodične že srebrnobelih las, pa še vedno urne kakor mlada prodajalka! Pogreb pokojnice bo v petek ob 9. dopoldne iz hiše št. 108 na mestno pokopališče. Želodčne bolečine, pritisk v želodca, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz JcsefOve« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefo-vo« vodo toplo priporočati kot v 'te namene služeče domače zdravilo. »Franz joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Slike s slavnostne otvoritve prometa na progi od Rogatca do Krapine Oba posnetka aa tort pričujeta • oostfii ob otvoritvi prometa aa nori progi Rogatec - Krapina in o velikem navdušenj« preWvai-•tva, ki se ]e k prihoda prvega vlaka povsod zbiralo od blizu in daleč. Gornja slika predo&rfe prizor, ko )e nadštod dr. Baoer na kraptasM postaji tevršU Magostovfter In nazavorfi častne goste (od leve na desno: dravski ban Inž. Sernec minister Radhrojevifi, savski ban dr. Šilovič la zastopnik komandanta armfte general StoJSč). — Spodaj aa levi prihod posebnega vlaka aa post*. |o St. Ro* - LoptaJak, desno pot vlaka r predor Loptnfok, dolg 440 m. KULTURNI PREGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek, 20.: Cvrček za pečjo. B. Petek, 21.: Recitacijski večer nesnScega pesnika Daublerja. Izven. Sobota, 22.: Krog s kredo. D. Nedelja, 23.: Ob 15. Pogumni Tonček. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. _ Ob 20. Za ljubezen so zdravila. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Četrtek 20.: Švanda dudak. a Petek, 21.: Boheme. A. Sobota, 22.: Emani. B. Nedelja, 23.: Ob 15. Hasanaginica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. Netopir. Opereta. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 20.: Gostovanje »Sinje ptice*. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Lepa pustolovščina. Ljudska predstava po znižanih dramskih cenah. Nedeljah 23. oh 15.: Netopir. Kuponi. — Ob 20.: 'lakrat v starih časih. Pr7ič. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. petek, 21.: Sneg. Gostovanje Mariborčanov. Gostovanje »Sinje ptice« Ustanovitelj grotesknega teatra J. Južnij je s svojim ansamblom, kakor pravi, obiskal do sedaj 16 držav ter priredil preko 3600 predstav. Njegovo staitao mesto je Berlin. V ansamblu je lepo število artistov ter mal salonski orkester, okoli 40 ljudi vsega skupaj. Trupa je izredno dobro organizirana. Sestri po večini iz ruskih in-teligentov, predvsem prav dobrih igralcev, dočim na petje ali glasbo ne polaga od^ čilne ali posebne važnosti. Glasba je pri vseh teh rečeh le ozadje, ali pa jih izipol-nuje in maskira kakor konferaneje Južnij e svojim šaljivim in bolj ali manj duhovitim kramljanjem odmore. Glasbeni prireditelj skoro vseh teh reči Gogockij je obenem dirigent srednje dobrega orkestra, ki ima v svoji sredi precejšnjega spoštovanja vredno vijolinistko in »šlagerico« P. Schuster-jevo. Za svoje posebne številke jo hvaležna in razigrana publika prav rada in po zaslugi nagraja z močnimi aplavzi. Poeamez-nim nastopom prilagojena prirejena glasba Gogockega črpa svojo skromno ambicij ozn os t iz ruske narodne pesmi in romance, iz Cajkovskega in drugih komponistov, uporablja pa tudi »šlagerie« novega izvora. Kaikor rečeno, nikakor nima namena, ustvarjati kakih glasbeno tehtnih skečov ali muzikalno-scenskih pomembnejših pies, dasi bi lahko gosp. Južnij v rusSti glasbeni literaturi našel dovolj prav izvrstnih takih reči. Rebikov n. pr. je napisal celo vrsto glasbeno - dramskih scen grotesknega ana-čaja na Krilova basni, kratkega, jedrnatega obsega, originalne muzik©, fei pa seveda zahtevajo odličnih pevcev ln prav takega malega orkestra. To mimogrede. »Sinja ptica« noče biti uiti balet, še manj pa opera, aM kaj podobnega. Nekak z glasbo mešan in spojen »Iteberbrettl« Je, velikome-stni kabaret boljše vrste, ki pa noče samo zabavati, temveč eelo vzgajati, bi ne apelira samo na muskulaturo smeha, ampak meri tudi na srce. Njegova moč leži v groteski, iamtastič-nosti, neobičajnosti, v prekoračenju umerjene vsakdanjosti in klasične pravilnosti, v karikiranju, v zanimivih idejah, predvsem pa v silno minucijozno in do najpodrobne;-šega detajla izdelanih slikah, gibih, maskah, kostumih in dekoracijah. Nekatere reči po svoji barvitosti in duhovito zamišljeni iz-delanosti spominjajo na slikarije 6tarej5ih italijanskih majolik, na stenske slike 3e-raina ali celo na znamenite življenske karikature Hogartha (Suharevka itd.). Slovanom je groteska prirojena, v posebno silni meri pa Rusom. Pojdite samo po ulici ruske derevnje, na moskovsko Suharevko, po poljubnem petrogradekem prospektu, ali čitaite Gogolja. Ali to je groteska, za katero je skrila bridka trpkost, pn katetri zmrzne smeh na ustnih, pri kateri se skozi solze smehl-a vdanost io stoletna pokornosti Ako srečate roršavega, v odrske vojaške cunje odetega emigranta, ki prodaja iz lesa izrezljane otroške igračice, pa so ie igračice isto, 'kar smo videb' včeraj na odru; ista smešno - solzna groteska ne samo za otroke, temveč še bolj za odrasle. Stvari-oe, kot n. pr. V mesecu maju Suharevka, Težave z dobavo ledu Šmartno, 19. februarla Letošnja zima hodi najbolj narobe litijskim mesarjem in založnikom piva. Vsi so pričakovali, kdaj bo mogoče nalomiti dovolj potrebnega ledu. Čakali pa so zaman vse dolge mesece, ledenice pa se suše. Zadnje dneve je nastopil pohleven mra-zek. Ni bil sicer kaj prida, le čez noč je pritisnil, čez dan ga pa je itak napodilo solnce. Našim posestnikom ledenic v Litiji in Šmartnem pa je tudi ta sprememba temperature prišla v dobro. Njihovi srečni kolegi onkraj Bogenšoerka. po Dolenjskem in po ostali zasavski dolini so imeli to srečo, da so si vendar naoolnili ledenice, naši ledarji pa so morali čakati, da so prišli do ledu. Zadnje jasne noči so jim seveda prišle v dobro. Na Kepovem baiarju v Črnem potoku je bilo vse živo. Delavci so čakali; komaj da se ie strdila vodna površina, pa so .io že zlomili s kavlji na kolih. Ledene plohe so zavlekli nato na breg, nakar so jih sproti nalagali na vozove. Delo v nasrlici pa je zahtevalo precej napora. Zadnjič pa se ie pridnim Šmarčanom zgodila nesreča. Po vodi jim je spolzel velik kos ledu. »Škoda ga ie!« ie menil Robavsov pomočnik Jože Kopač, in se ie stegnil za plavajočo oloskvijo. Da bi plavaioči kos ledu le dosegel se ie stegoval čim dalje za njim. Pri tem je stopil celo na ledeno obrežno skorjo. Sam ni vedel, kdaj se mu je od-krhnila oločča in Jože je izginil v baiarju. Seveda so njegovi tovariši takoj zapazili nesrečo. Pomolili so mu svoje kljuke, ki se jih je Jože ororijel, nakar so ga s skupno pomočjo zvlekli na suho. Ker se je takoj preoblekel, mu ni bilo škode na zdravju. Tukajšnji mesarji ne pomnijo take zime. da bi morali čakati kar na bregu, da bi led sproti lomili in odvažali domov, ta prepotrebni pripomoček v svoji obrti. Značilno za slabe letošnje neprilike naših posestnikov ledenic pa ie gotovo tudi to, da so morali nekateri litijski založniki piva naročiti po več vagonov ledu iz Kranjske gore. _ Pred sodniki Kamenje je metal v avto — Prvikrat in nikdar več! je dejal 24-letni čevljarček France, ko je zapuščal razpravno dvorano št 79. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. ker je lani 8. decembra. na Marijin praznik, ponoči vrgel na cesti Domžale—Vir pest kamenja v avto PHILIPS mMIHIWATTm Samo ena elektronka !e, ki lahko nadomesti Philipsove cevi: nova Philipsova cev dr. Emderja. Razbil je k sreči samo prednjo šipo. V avtu so bili dr. Emder, ki ie šofiral, njegova gospa in dr. T. Samogy. Državni tožitelj je proti Francetu naperil obtožbo zaradi zločinstva zoper občo varnost ljudi in imovine po § 201 točka 1 novega kazenskega zakona, ki določa za take delikte kazen od 1 do 20 let težke ieče (robije). France se je pred malim senatom kratko zagovarjal: — Bil sem na Marijin praznik v Dobo s prijateljem. Tam sem popival. 'Vinjen sem se vračal domov, pa me je na cesti prehitel neki avto. Cesta je bila blatna, zato me je vsega oškropil po obleki. Jezen sem pograbil kamenje, ko je prišel mimo drugi avto. Predsednik senata Je v razlogih sodbe poudarjal, da je sodišče uporabilo pri odmeri kaznd še stari avstrijski zakon, ki je v tem primeru milejši in ker se ie dejanie zgodilo že lani. P R I D E PETI ■ S S i c > ► a1 FILS r ♦ ♦♦MMM«MMMM«M«MM«MMM***»M*«M**M**************************************** šarmanščik Borodimo. Batraki itd. eo umetnine (ne glasbeno, 6eveda), v katerih so tako inscenator kot artieti dosegli maloda-ne višino hudožestvenikov. Vsak gib je točno izklesan, vsaka maska, kostum in k temu primerna, v najožjih potezah najširše govoreča, odlična, modema dekoracija. »V mesecu maju« je n. pr. kablneAni kos. Nekaj enako sceno imamo v opereti »Pri treh mladenkah« Evo krasnega vzgleda našima igralcema! Kako naturalistično je podana trojica v šarmanščiku! Do najmanjše podrobnosti obraznega izraza, oči, nog, frizure, kostuma je izdelana pevka. Počelni smeh publike se ob koncu obrne v jok. To je skoro direkten strel na solzne vrečice oholih bogaitinov. Skupina volaskih batra-kov je vredna čopiča Rjepina. Suharevka s svojimi bednimi prodajalci in lz istinitega življenja posnetimi klici vseh teh beračev-komersantov sodobne siromašne Moskve, z milicijoneriem, s capinstvom In s huligan-etvom. s strašno zgodbo propadle device in z usmiljt.no dušo skoro golega ruskega mu-žioja je pretresljiva in kričeča slika današnjega bitja in žitja v SSSR. Ostale slike, n. pr. Mačji koncert. Gnomi, Zamahi, ruski »Zabojček z igračkami«, švicarske slike, nekako karikirani Defreggerji itd. so lažjega, v resnici le zabavnega značaja, ki pa vendar dokazujejo oster opazovalni talent sestavljalca - satirika, smesečega sebe in ves svet. izbornega poznavalca zunanjih koetumnih, dekorativnih, pozicijskih in drugih efnktjv. Poudarjati je decentnost in kavalirsko eleganco vseh izvajanj. Gosp. Južnij sam je kot šarmanten, nekoliko lokav konferaneje z ljudstvom čebljal, ga semtertam malo potegnil, kakor je to obi- čajno v kabaretih ter hotel nemara 6 tem dokazovati svojo superioraost mnogo potujočega in mnogo doživevšega selfmedmena, a ma publika ni prav nič zamerila, nasprotno: zabavala se je prav izborno oba večera ter to sproti ob vsaki točki dokazovala k bravurnim ploskanjem. E. A. Finančna veda. Profesor beograjskega vseučilišča dr. Milan Todorovič ie spisal obsežno delo z naslovom »Nauka o finan^i-jama«. Ta knjiga aip je samo prvi del velikopoteznega spisa o finančni Vedi. Obravnava vedo o davkih. Knjiga bo dobro rabila vseučiliškim slušateljem, pa tudi vsem onim. ki se kot znanstveniki ali strokovnjaki bavijio z državnimi financami. Seveda jo bodo radi vzeli v roko tudi uradniki finančne in davčne stroke. Spis j© pregledno razdeljen v pet poglavij. Čeprav Je namenjen predvsem vseučiliškim slušateljem, ga je vendar pisec spisal v taiki obliki, da je do-stopon širšemu krogu čitateljev. Knjiga pft bi se lažje razširila, če bi bila spisana v latinici. Izdajatelj ie Geza Kohn. — V istem založništvu je izšla knjiga inšpektorja finančnega ministrstva R. V. Todoroviča »Budžet« (sasfav i izvršenie). Pisec razpravlja o pravicah, dolžnosti in odgovornosti naredbodajalcev, račur.opolagalcev in drugih službenih organov pri sestavi in izvršitvi budž?ta. Dodane so ji tozadevne uredbe in pravilnik. Z njo je dobilo tudi širš<^ občinstvo vpogled v težka budžetna vprašanja. V prvi vrsti je namenjena urad-ništvu in kandidatom za uradniške strokovne izpite. p. Domače Testi Najnovejša številka »Življenja in sveta" Pravkar je izšla štev. 8 edine slovenske tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Ali so duševne bolezni ozdravljive? (Dr. S. Gregory, ravnatelj newyor-ške psihiatrične klinike). V pasti (Povest iz mandžurske tajge, nadaljevanje, z dvema slikama). Tekoči premog. Kardinal Peter Gasparri (s trenil slikami). Pustolovščine ameriškega zdravnika (s sliko). Zanimiv izirmek. Jurij J. Fleišman, oče slovenske umetne glasbe. (Dr. Pavel Kozina — s tremi slikami). Piskač Juhart (Ivan Podržaj). Konec naočnikov? (Dr. K. Kuhn). Escorial (iz španskega dnevnika — s sliko). Kako žive letni športniki pozimi. Nova polarna drama (s sliko). Deset let prohibicije (s sliko). Odkod rudninske vode. Potreben nam ie oddih. Da nisem jaz sam, kaj bi bil najrajši? Preobrazba pleme mode. Naslovno sliko »Al me boš kaj rada Imela?« je narisal kipar Niko Pirnat. Številka vsebuje 14 tekstnih slik in dva lesoreza slikarja grafika E. Justina. »Življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, četrtletno Din 20.—, mesečno Din 8.—, posamezna številka pa samo Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Nedeljska številka »Jutra« Je b?la v !*rvi izdaji zaplenjena zaradi ne-cegi zuna-rjepoditjčnega poročila. Cerreri naročniki nas nam zato oprostijo, ako morda niso prejeli vsi lista v redu. * Službena obieka za uradnike. Predsednik mmi s trškega sveta in minister notranjih zadev je itzdal pravilnik o službeni obleki (uniformi) za uradnike v resoru ministrstva za notranje zadeve. Uniformo bodo nosili Okrožni inšpektorji ter uradniki 1. In i. kategorije, ki so določeni za službo pri sreskjh načelstvlh, sreskjh ekspozitu-ralh in državnim krajevnih policijskih otr lastvih vs&h vrst Uniforma bo paradna, vsakdanja m poletna. Mesečni dodatek za uniformo bo znašal 200, oziroma 150 Din. Uradniki v uniformah se bodo pozdravljal! g sai utiranjem kakoT ofjcrrS. Uniforme se uvedejo najkasneje s 1. julijem letos. Dodatek pa se bo začel izplačevati že 1. marca. * Izprememba nekaterih govorilnih pristojbin s Češkoslovaško. Po odloku ministra so Me 1. t. m. izipremenjene nekatere govorilne pristojbine v prometu s Češkoslovaško. Od tega dne je pristojbina za navadni razgovor Liubija na-Praga 59.40 Din, LjriMjama-Ceške Budjejovice 52.80 Din, Mariibor-Praga 54.45 Din. Bled-Praga 59.40 Dim, Bled- Češke Budjejovjce 52.80 Din, Cefje-Praga 54.45 Din, Kranj-Praga 59.40 Dim, m Soštanj-Praga 54.45 Din. * Albert Thomas bo predaval v Beograda. Beograjska Delavska zbornica bo 28. t m. priredila sindikalni večer, na katerem bo govori? ravnatelj Mednarodnega biroja dela g. Albert Thomas. Tega večera se bodo irdelsžiiR zastopnici vseh delavskih organizacij jn korporacflj v državi. Beograjska radijska postaja bo predavanje oddajala naprej. p Danes premijera! Ufa film! Ob 4., %8. ta 9.! ŽENA V ZRELIH LETIH hrepeni po uživanju sveta in ljubezni Jfladame Colibri MARIA JACOBIM ta FRANZ LEDEEER Dtvna vsebina, očarljive slike Alžira! Tel. 2124 Elitni kino Matica mnnnM * Otvoritev nove pogodbene pošte Sv. Janez ob Boh. jezeru. Dne 1. februarja je biila otvorjena pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru pogodbena državna pošta. V poštnem okolišu te pošte so naslednji kraji: Ribičev laz, hotel Sv. Janez, hotel Sv. Duh, Ukan-ca (hote! in vila »Zlatorog« in še dve vrli), k) so se izločili iz okoliša pošte Bohinjska Bistrica m pa kraj Stara Fužina, ki se iztočil iz okoliša pošte Srednja vas v Bo-Siinju. Krajevna dostava se vrši pri Janezu ob Bohinjskem jezeru m v Ribičevem lazu, po drugih vaseh pa je uvedena selska dostava ta sicer šestkrat v tednu. * Otvoritev telefonskega prometa Slovenska Bistrica-Trst. Po odloku mtfnistr-stva ie bil dne 5. t m. otvor.ien teflefonski promet med Slovensko Bistrico in Trstom. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je 225 zlatih frankov ali 24.75 Din. Dovoljena so tudi nujni pogovori s trikratno in silno nujna z desetkratno pristojbino navadnega pogvora. Za pozjvnice je pristojbina enaka eni tretjini pristojbine pogovora. * »Vrabič« Pod tem naslovom je začel izhajati, kakor poroča včerajšnji »Slovenec« nov mladinski list. Ker je z razpustom Orla prenehalo Izkazati tudi glasilo za orlovska naraščaj »Orlič«, ima »Vrabič« očividno nalogo, da zamaši vrzel, ki je nastala s prenehamjem »Orlica«. * Zavarovalna družba Algemeene Le-vensverzekering en Lijetrente v Amsterdama je likvidirala. Po rešeniu apelacaaske-ga osdišča v Amsterdamu od 30. oktobra 1926 je izplačana naši državi gotova vsota za varovance-iz bivše Avstrije, ki so sedati naši državljani. Izseljenjški komisarji at v Zagrebu posreduje pri izplačevanju zavarovalnine in je dosedaj izplačal večjemu delu zavarovancev pripadajoče vsote. Vendar pa ima še gotovo število oseb dobjtj zavarovalnino, ker jih izseljenški komasari-jat ni mogel izslediti, oziroma izvršiti izplačilo radi nezadostnih osebnih podatkov Zaradi tega se naprošajo vse osebe, ki so bile zavarovane pri naveedni družbi oziroma pri njeni dunajski generalni direkciji (Nied erl and j sche Lebensversieherungsge-sellsohaft in Amsterdam), pa dosedaj niso prejeli ob priliki likvidacije družbe njim pripadajočih zneskov, naj javijo izseljenskemu komisarijatu v Zagrebu naslednje podatke: Točno ime in priimek ter sedanji naslov, dan zavarovanja, zavarovalno vsoto rn številko police ter ime koristnika zavarovanja. Prijavi naj se priloži tudi polica ali pobotnice o vplačanih premijah. * Nabiranje zlata v DravL Kakor poročajo iz Varaždina. se medrourski kmetje iz vasi Drnja v zadnjem času mnogo bavijo z izpiranjem zlata. Ljudstvo jih imenuje »zlatarje«. Pretekli teden sta dva taka »zlatarja« nabrala večjo količino zlatih zrnc iz dravskega peska ter jih v Varaždinu prodala za 3800 Din. Slučajno sta našla ugodno mesto, bogato na zlatih zrncih. Sedaj se je za to zlato zainteresirala tudi država ter je dala vrtati peščeno dravsko obalo na več krajih do globočin.e 21 metrov. Vsak meter zemlje se posamič dvigne na površino. Največ zlata se nahaja v globini šest do sedem metrov. Novo! Ob 4., pol &, pol 8., 9. Prvič! Stari grešniki Kino IDEAL* * Kongres Unije lig za Društvo narodov se bo vršil prihodnje dni v Bruslju. Jugo-slovenske lige za Društvo narodov bodo na kongresu zastopali gg. Vasa Jovanovič. dr. Prvislav Grisogono, univ. prof. dr. Ša-hovič in prof. dr. Janko Pretnar. Vsi delegati so se včeraj že odpeljali v Bruselj * Skavtizem dovoljen srednješolcem. Prejeli smo: Glavni stan Zveze izvidnikov in planrnk kraljevine Jugoslavije javlja sikavtom Dravske banovine naslednje: V nedeljo 9. t. m. so bi® sprejeti pri ministru prosvete delegati zveze. Ko so delegati g. ministru prosvete razložflii svojo željo, je g. minister z odlokom od 12. t. m. odobril in priporoči delo Zveze izvidnikov jn pla-raink vsetm podrejenim mu šolam. Tako preneha vsaka zakonska ovira za nadaljnje delo skavtov. Glavni stan poziva nadalje vse podrejene edjnrce, da se ponovno z vse mi silami oprimejo dela. da se skavtski po-kret razširil v vse sloje našega naroda, predvsem pa, da se zainteresira zanj šolska mladina. * Smrtna kosa. V Ljubnem rra Gorenjskem je preminula v visoki starosti 81 let splošno spoštovana posestnica in gostpni-čarka ga Marija Ambroži čeva, mati znanega uglednega javnega delavca in in-dustrvjca g. Josipa Ambrožiiča. Pokojnica je bila pristna slovenska gospodinja starega kova, ki so jo imeli radi vsi, ki so jo poznali. Zlasti jo bodo težko pogrešali siromaki. katerim je vedno rada pomagala. Bodi jj časten spomin! — Na Selšku pri Litiji je preminul posestnik Anton L a v r i č, po domače Hedel, ki je bil 30 let litijski občinski odbornik. Pogreb priljubljenega pokojnika bo danes ob 8. zjutraj na pokopališče v Jablanoi. — V Kranju je umrla posestnica Polonica Zupančeva. Pokojni-ca je bila nad 51 let zvesta sotrudnica tvrdke Ferdinand Sajovic in je bila splošno priljubljena. Pokopali jo bodo v petek ob 9. uri. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Ugotovitev. Samomor mladega dekleta, opisan 5. t m. v članku »Mlada obupan-ka«. ki je bil izvršen zaradi okuženja jn drugih, tedaj navedenih razlogov temveč v duševni zmedenosti. * Samomor zaradi neozdravljive bolezni. -Na železniški progi med Sremskimi Karlovca in Petrovaradinocn se je vrgel pod brzovlak Milan Bogdanovič, kmet iz Mošurina. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen, za katero je boloval že več let * Jetnik-bogatin. Iz mitrovišike kaznilnice je leta 1917 pobegnil jetnik Anton Ge-rovac, ki je zaradi raznih zločinov bil obsojen na petnajst: let ječe; odsedel je bil že osem let in deset mesecev. Nastanil se je v Šiljaviču pri Karlovcu pod imenom Ivan Vodvarška ter se bavfl s krojaško obrtjo k trgovino. Oženili se je z neko služlkimjo ter si v teku 12 let pridobil lepo premoženje — približno 250.000 Din. Pred tedni pa ga je oblastvo izsledilo in ga dalo aretirati. Sprav® so ga nazaj v mitrovi-ško kaznilnico. Sedati se vrši poizvedovanje o njegovem žfhijeniu na svobodi ter o načinu, kako sj je pridobili premoženje. * V kopeli ga je zadela kap. Kakor poročajo iz eograda, je znani veleposestnik Vojislav Šola, eden vodfj narodnega po-kreta v predvojni Bosni prišel te dni v znano Popovičevo kopališče. Zahteval je vročo kopel. Njegovo slabo srce pa ni preneslo velike vročine in se je mož v kopeli onesvestil. Poklicani zdravniki so ugotovili da je Šolo zadela kaip. Prepeljal] so ga v samatorij na Vračarju. * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko ?n škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. ITO — zobna pasta najboljša ! * Nalezljivih bolezni dihaln&i organov se ubranimo z okusnimi pastilami ANACOT. * V neki stari hrvatski kroniki nahajamo naslednji opis nelkega človeka, ki za blagor svojih btižnjSh priporoča nidodnlo opremo za očuvanje pred prehladom: Najprej je treba okrog telesa omotatj živalsko kožo, preko nje mazilo katrana in to p reveža ti s 6 pedinoi flanela. Na srce je treba položiti krožnik iz medi. Na prsa pa veliko vrečo toplega peska. Okoli vratu dvojni ovoj. napolnjen z brinievimi jagodami in zrnci popra, v ušesa vtlačjti bombaž s kafro. Na nosu naj visi steklenici ca z vinskim kisom. Preko flanelastega ovoja je treba obleči STajco, namočeno v apno, preko nje pa volnen suknjič, nato vročo opeko in končno telovnik z apnom, spodnje hlače iz fia-nela, cvirnaste nogavice, prekuhane v kisu, in preko njih zopet nogavice iz ovčje vodne, namazane s kafro. V levici je treba nositi cel brinjev grm, v desnici posodo za kajenje, na kateri naj stoji časi ca s kisom in raznimi živili. Na lice je treba namestiti še masko. Tafko opremljeni smo baje obvarovani pred prehladom, influenco, a tudi pred gripo. — Človek, ki to pripo-oča je gotovo živel v dobi, ko za obvarovanje pred prehlaieniem in obolenjem d iha lunin organov kakor tudi proti hripavosti 'td. še ni bil znan »Panflavin« in »Kresjva!«, ki sta priznana kot najbolje sredstvo za zaščito pred navedenimi obrtlen*i. 259 Iz LpMjane n— Cerkveni koncert v Ljubljani bo v ponedeljek 24. t. m. Priredi ga pevski zbor »Sloge« v Ljubljani. Glavna točka programa bo staroslovenska slavnostna maša. Katero je napisal za soli, zbor in orkester orof. Saša Šantel Šantlova slavnostna maša je ena najboljših slovenskih cerkvenih staroslovenskih maš, ki je primerna tudj za koncertno izvajanje. Ima 6 delov. Solistične partije bodo izvajali operna pevka Ribičeva, operni pevec Marčeč in barito-nist Premete. Pri orglah bo sodeloval ka-pelnik Neffat. Orkester, katerega vodi dirigent Svetel, setavljašo člani orkestralnega društva Glasbene Matice, opernega in društvenega orkestra. Jutri! Kino »DVOR« V skalovju, snegu in večnem ledu! Grandijozni alpski film! Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. Iz gledališča. Drevi se bo v operi ponovila Wainbergerjeva Rudska opera »Švanda dudak« z Betettom v vlog? vraga, jutri zvečer pa bo prva repriza Puccinije-ve »Bofaeme« z Ribičevo v vlogi Mine, z Grbo v vlogi Marcela in z Rtimplom v vlo-gji Collina. Ostala zasedba kakor pri premieri Lepa Stranssova opereta »Netopir« KARL MAY IV. ZVEZEK- ^Crizem po Jufrcvem Med &exidi »e izšel. Stane kot dosedanM po 13 Din. — Vsi štiTie zvezki »Križem po Jotrovem« tvorijo zaključeno zbirko spisov in se dobijo tiadi v sil«, pni vezavi polplatno Dm 65.- in celo platno Din 70.-. Naročite pri TIskarni sr. Cirila t Maribora. Za dekoriranje dvoran In Salonov, za veselice, slavnostne prireditve itd. se priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Telefon 3«44 piedpu&i Konfeti, serpentine, papirnate čepice in vse drugo kupujte pri M. TIČAR, Ljubljana. Društvom popust. Največjo izbiro lepih slovenskih pesmi in plesnih šlagerjev na gramofonskih ploščah ima IV. BONAČ, oddelek za gramofone, Ljubljana, Selenburgova ul. S. (Ples {fadrattsfce Straie | v narodnih nošah Hii. februar — Umon se bo npitoorfla ▼ nedeljo zvečer. — V .ovo iz pralnega blaga izgotovljeno obleko, .ateri je prost vstop v dvorano. Obleke v treh velikostih. Za nemaskirane globa 20 Din n osebo. Za tro član s ko rodbi*K> 50 Din, ra dijake 10 Din. Maškarada bo le tedaj, če bo radostno število priglašencev do vštetega 24. t. m. Bomo videli, če ima LJubljana kaj zdrave dovtipnosti! 262 n— Preljubo veselje, oj kje s! doma? V Kazino ▼ nedeljo 23. t. m. ob 17. popoldne m otroški maškaradi Atene. Z mafirni stroški io košom dobre volje pripravljajo spretne mamice in tetke svojem ljubljenčkom originalne oblekce, da se par o-ric po otroško raz vesele in pohabijo na vse. PrigJasov sa legitimacije kar dežuje r pisarni Atene, Dunajska c. 1 a/V. Pridite v«, veselje dobro stori! 264 a— Otroška maškarada Atene bo r aedefjo popoHne v Kazini. Legitimacije irdaja pisarn« Atene, Dunajska c. la/V. 264 a— Občni zbor Podpornega društva mestnih delavcev v Ljubliani bo v petek 21. t. m. ob 6. v Mestnem domu. 263 a— Crno-bela reduta ▼ »Unloira« L marca. Vstop osebno strogo protf vabSo. ReMamcrie valbil vsak dam v kavami »Emo na« od 17.30 do 19. Istotam se dobijo baL konskj sedežli. 266 Jutri! Kino »DVOR« V skalovja, sssegu in večnem led«! FIlm ob predavanju znamenitega alpinca g. Koraneka. Iz Maribora a— V sefl mestnega sveta 18. t m. so se dala gradbena dovoljenja Rudolfu Kodeli na Radvanjski cesti 55 za preureditev hiše in gospodarskega poslopja. Francu Golobu v Mlinski ulici 4. za preureditev hiše: uporabna dovoljenja so dobili hotelir Fr. Zemljič za nadzidano poslopje na Grajskem trgu 3, Vekoslav Sturm in Juri Ju-teršnik pa za nove stanovanjste hiše v Vrbanovi 71. drugi v Magdalene ki 34. — Ribarskemu društvu se je dovoMo podaljšanje ribolovne zakupne pogodbe pod dosedanjimi pogoji.' a— Dr. Koster večkratni gost v Mariboru. Umrli nemški poslanik na našem dvoru dr. Koster, ie bil v zadnjih letih večkrat v Maribora kjer se je mudil pri svojih znancih. Kazal je mnogo zanimanja za tukajšnje življenje in splošne prilike. a— Šesttedenski obrtni knj govodski tečaj, ki ga prireja Zbornica za TOI, je bil v torek otvorjen v mariborski trgovski akademiji. Otvoritvi so prisostvovali razen profesorja trgovske akademije g. Strune in interesentov tudi obrtno - zadružni nadzornik g. Založnik, zbornična svetnika Hohnjec in Oset ter za gostilničarsko zadrugo g. Peteln. Pouk se vrši vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. dopoldne v I. nadstropju trgovske akademije Poučuje se knjigovodstvo in kalkulacija ter sestava običajnih poslovnih spisov. Novi udeleženci se še lahko prijavijo danes, 20. t m. ob pričet-ku pouka. Na pristojbinah za vso učno dobo plača mojster 100 Din. pomočnik pa 50 Din. _ ™»DVOR« V skalovju, snegu in večnem ledu! Znameniti velealpinski film ob ob znižanih cenah! a— Himen. V mariborski stolni cerkvi se je poročil v nedeljo g. Valentin VVeber, nadučitelj v pokoju z gospo Reziko vdov-Ijeno Štancer, hišno posestnico v Gradcu. Kot priči sta fungirala nadučitelja v p. gg. Janez Reich in Rado Konic. Poročenr ca in priči imajo skupno skoro 300 let Po kratkem posetu hotela Orla in kavarne Central sta odšla poročenca na ženitovanj-sko potovanje proti severu. Redek himen! a— Muzejsko društvo v Alariboru ima v nedeljo 23. t e ob 10. v čitalnici »Študijske knjižnice« svoj letni redni občni zbor. Poleg odborovega poročila o društvenem delovanju pride v razgovor tudi načelno vprašanje mariborskega muzeja in njegovih prostorov. Vse mariborske kulturne delavce vabimo, da se udeleže tega zborovanja in se zainteresirajo za to vprašanje, ki ni nikaka malenkost. Tu gre za OTROŠKE NOGAVICE Najboljše, najtrafnejše, zato 13 najcenejše! Zast naie narodne kulture t obmejnem Maribora. a— Državni upokojenci tn upokojenke. organizirajte se, četudi ne poznate bede, sicer Škodujete tudi bednim tovarišem! Skrajni čas je! Prijave: Maribor. Ob bre-ra 14. a— »Sinja ptica« ▼ gledališču. Kdor še nima vstopnice za to senzacionalno gostovanje berlinskega ruskega gledališča, nad si lo nemudoma preskrbi. — »Lepa pustolovščina« kot ljudska predstava po zniža-oft cenah bo v soboto uprizorjena. a— Nezgoda pri delu. 21 letnemu ključavničarskemu pomočniku Antonu Knukle-iu, zaposlenemu pri Fariču, je včeraj popoldne padlo težko železo na nogo in mu zmečkalo dva prsta. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. a— Kap na ulici. Včeraj popoldne ob pol 5. je v Koroščevi ulici na cesti zadela kap 70 letnega upokojenega vojaškega račun-sikega svetnika Feliciiana Fialkovskega. Z rešilnim vozom so ga prapeliaK na njegov dom v Koroščevi ulici 34, kier pa ie kmalu nato umrl. a— Umrl ie 18. t m. v magdalenskem predmestiu posestnik Jernej Ouzelj v starosti 72 let Blag mu spomin. a— v smrt zaradi nesrečne ljubezni. V torek zvečer okrog pOl 10. se je v Studencih. Na Obredju pred hišo svoje izvoljence ustrelil 19 letni prafktikant v tovarni Do-otor & dr. g. Dragotin Jordan, baje zaradi te®a, ker so starši dekleta ra-zmerju nasprotovali Ustrelil se je v glavo od spredaj. Takoj obveščena orožmiška postaia je avrarrala rešilni oddelek, ki je umirajočega mladeniča zapeljal v bolnico, kjer pa Je že tekom noči fedfinn? a— Obesil se ie 19. t. m. med 5. in pol 6. rfutraj v Kamnici krojač Fran Zunko zaradi bede. a— Avtobusni promet Marlbor-Gradec je raenkrat padel v vodo. Bivši veliki župan Je sicer dal že tozadevno dovoljen««, katero pa ie banska uprava razveljavila, ker }e treba rešiti še nekatera obmejna vpra-Sanja. Iz Celja «— Masarvkova proslava v Celju. Ob priliki 801etnice rojstva predsednika CSR dr. Masaryka bo v Celju v nedeljo 9. marca ob 10.30 v veliki dvorani Narodnega doma velika narodna proslava. Svečano akademijo bosta priredila Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Celju in celjsko Sokolstvo s sodelovanjem celjskih kulturnih društev. Na posebnem sestanku celjskih kulturnih društev predsinočnjim je bil izbran poseben prireditveni odbor, v katerem so gg. sodnik dr. Bavdek. prof. Fink, odvetnik dr. Juro Hrašovec, odvetnik dr. Milko Hrašovec, nadoficijal Kresnik, dr. Mejak, inž. Osvald, upravitelj Prekoršek in ravnatelj Smrtnik. Program akademije obsega: slavnostno predavanje, pevske in glasbeno točke ter živo sliko. Proslava bo imela značaj jugoslovensko-češkoslovaške-ga bratstva in bo prežeta z duhom vseslo-vanstva. e— Neuspešno delo usmiljenja. Predvčerajšnjim je bila izpuščena iz tukajšnjih sodnih zaporov po 2mesečni prestani kazni 241etna posestnica Terezija H., doma nekje iz okolice Rogatca. V zaporu jo je naprosila neka prijateljica-sojetnica, naj ji Rezika takoj, ko bo izpuščena na svobodo. na skriven način vtihotapi v zapor kak priboljšek. Rezika ji je to rada obljubila, saj je sama poskusila dovolj dobrote kaznjenškega življenja, in je svojo obljubo tudi držala. Takoj, ko je bila izpuščena, je kupila dva zavitka sladkorčkov, nato je priložila še škatlico vžigalic in je ▼se skupaj vrgla na dvorišče sodnih zaporov v Prešernovi ulici iz II. nadstropja sosedne hiše v času, ko so se jetnice sprehajale pod njenim skrivališčem Bila je opažena in je zopet imela opravka z ljudmi postave. e— ~tellow and blue reduta. Pod tem geslom bo 22. t. m. prva maskerada Aero-kiuba Celje v Narodnem domu. Ne velja to geslo za maske, temveč le veselični prostori se bodo dekorirali v smislu gesla. Torej vse maske brez razlike na konkurenco. §e druge novitete aranžira klub, katerih pa noče izdati. Torej ne obotavljajte se, pridite vsi, nikomur ne bo žal! Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. 267 Iz škofje Loke šl— Smučarska izletna točka je postal od Škofje Loke 2 uri oddaljeni Sv. Ožbolt v Polhograjskih dolomitih. Ker v mestu iu bližnji okolici ni snega, se poslužujejo škofjeloški smučarji Sv. Ožbolt a, ki jih v polni meri zadovoljuje. To nedeljo so ga posetili med drugimi tudi sokolski smučarji z načelnikom br Horvatom in predsednikom smučarskega odseka dr. Prešernom. Iz Kranja r__ 3>Orjem« v Kranju. V petek ob pol 21. se bo vršil v knjižnici v Narodnem domu sestanek. Pridejo naj vsi člani. r— Sokolsko društvo SKJ v Stražišču priredi kakor običajno vsako leto v nedeljo 23. t. m. ob 18. veliko maškarado s plesom itd. K tej veliki predpustni zabavi vabi odbor vse, staro in mlado, ker bo tu- di sa starejše preskrbljeno, da se bodo lahko razvedrili z raznimi drugimi pred-pustnimi zabavami. Posebno vabimo še okoličane, da se te prireditve sigurno udeleže. 165 r— Sredi predpustnega vrvenja. 2e po celi vrsti plesov je bil preteklo soboto trgovski ples v prostorih Narodnega doma. Prireditev je pokazala, da je trgovski stan jedro kranjskega meščanstva Priprave so izvršili agilni člani tukajšnjega trgovskega pomočniškega zbora, ki so se zlasti izkazali v dekoraciji dvorane in stranskih prostorov. Za prihodnjo soboto vabijo kranjski obrtniki na svoj ples v Narodnem domu. Nato bosta pa sezono zaključili sokolova maškarada in gledališka reduta. Iz Zagorja z— Velik nedeljski obisk Sv. Planine. Lepa zadnja nedelja je privabila okrog sto prijateljev planinstva na priljubljeno iz-letno točko Sv. Planino in Medvednico. Poleg domačih planincev je prišlo iz Ljubljane, Zagreba, Celja in Trbovelj tudi okrog 30 smučarjev, ki so imeli s smučanjem na Medvednici za Javorjem lep užitek. Novo zapadli sneg bo znatno zbolj-šal smuko in je pričakovati v nedeljo še večje število smučarjev. Postrežba v planinski koči je prav zadovoljiva, za kar gre zasluga požrtvovalni oskrbnici. z— Himen. V ponedeljek se je v Slivnici ob južni železnici poročil g. Peter Ro^ bavs, gostilničar in posestnik iz Lok pri Zagorju, z gdč. Miciko Lisjakovo, hčerko ondotnega uglednega župana, gostilničarja in veleposestnika g. A. Lisjaka. Novo-poročencema želimo obile sre e! z— Skala na progi. V nedeljo zjutraj okrog 3. ure je v bližini prve železniške čuvajnice proti Savi zopet priletela s hriba velika skala na žeiezniško pn>go ;n na levem tiru zvila tračnice. Kotalenje odtrgane skale s hriba in lomijenie drevja so čuli rudniški delavci na rampah in železniški kretnik g. Kins ki je teksi v smeri proti čuvajnici in našel skalo n« progi. Obvestil je o dogodku postajo d nadzornika proge. Na mesto nesreče so bili takoj poslani delavci, ki so pričeli z razstrelje-vanjem skale m položili druge tračnice. Promet med postajama Zagorje in Sava se je začasno vršil po desnem tiru. Ob 7. uri je bila proga popravljena, da so vlaki že lahko vozili po obeh tirih. Vse hvale Ted- na pozornost kretnik a Kraka zasluži primerno nagrado. Iz Trbovelj t— Tekmovanje trboveljskih lepotic, ki ga je aranžiral kino »Svoboda«, je zaključeno. Razdeljene so bile že tudi nagrade »Miss Trbovljea za leto 1930 je gdč. Anica Stepančičeva, 171etna hčerka rudarja. Kot nagrado je dobila: spalnico, kuhinjsko opravo, umetniški kip »Putifarka«, delo kiparja Lojzeta Dolinarja in lepo kaseto z izdelki »Elida«. Drugo nagrado je dobila gdč. Mici oprešnikova in sicer radioaparat »Pobjednik«. Tretjo nagrado, kuhinjsko opravo, je dobila gdč. Jelica Grilčeva. Četrto nagrado, spalnico, je dobila gdč. Mal-či Majdičeva Gdč. Hilda Blažičeva je dobila peto nagrado in sicer dveletno brez plačno friziranje s celo postrežbo. Kot šesta je bila nagrajena gdč. Emica Laporni-kova z dvema prešitima odejama. Najfi nejše damske škomjičke je dobila kot sed ma gdč. Mici Stepančičeva. Gdč. Kokalje-va je zasedla osmo mesto in dobi brezplač no vožnjo z avtom v Rogaško Slatino in nazaj ozir. Zagreb in nazaj. Deveto nagrado, brezplačno onduliranje za dobo enega leta, je dobila gdč Elči Pencljeva. Gdč. Tončka Potekev je dobila deseto nagrado dve stenski sliki. Tako je zaključeno to le potno tekmovanje, ki je vzbudilo mnogo živahnosti. Iz Šoštanja št— Sokol priredi v soboto 1. marca ob 20. v lastnem domu veliko maškarado. Igral bo prvovrstni jazz-band iz Ljubljane kakor za planinski sejem. Maske dobro došle. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala. Iz Gor. Radgone gr— Sokolska maškarada bo nepreklicno v soboto 22. t. m. ob 20. v veliki dvorani gornjeradgonskega gradu. Iz Kočevja ko— Nova avtobusna zveza. Na progi Kočevje-Mala gora-Stari log je začel voziti nov avtoomnibus. Avto odhaja iz Starega loga ob 8. uri zjutraj in prihaja v Kočevje ob 8.40 1z Kočevja odhaja ob 1. popoldne in prihaja v Stari log ob 13.40. GOSPODARSTVO Nazadovanje obrestne mere Kalcor v ostalih evr>pslcih državah, je tudi pri nas nastopila koncem pret. leta velika likvidnost na denarnem trgu. Po znanem polomu na ameriških efektnih borzah (v novembra) 6e je v Ameriki kakor tudi v Evropi pojavila obilica denarja ki se je še povečala s poslabšanjem^ gospodarske konjunkture v Zedinjenih državah in v nekaterih evropskih državah. To ni ostalo brez vpliva tudi na naš denarni trg. kjer pa ima sedanja likvidnost še drug vzrok. Lanska obilna Mina ie omogočila seljaku. da se je nekoliko opomogel. in tb navzlic slabemu izkupičku, ki ga jo prejel za svoje pridelke Čeprav smo bili primorani izvažati pšenico po izredno nizkih cenah, je samo od izvoza pšenice v d mere m polletju pret. leta prišlo v našo državo ra okrog 1 milijarde Din deviz Toliko je znašala tudi aktivnost naše trgovinske bilance v drugem polleriu minulega leta. Številni kmetovalci v naši državi so iz izkupička za Drodane oplieke pridelke lahko vsaj delom? poravnali svoje kratkoročne olgove, ki so si jih morali najeti po zadnjih dveh slabejših letinah. Tako so So denarna sredstva pričela zbirati pri denarnih zavodih, ki kmalu niso vedeli, kako bi jih plodonosno. sigurno in kolikor mogoče likvidno plasirali. Potrebe po kreditih so v naši državi sicer še dalje precej visoke, toda tc potrebe 6e nanašajo predvsem na dolgoročni kredit. Na drugi strani pa so denarni zavodi po slabih izkušnjah predhodnih lel postali zelo previdni in se ne spuščajo več v medle ali manj sigurne kup. čije. Tej okolnosti je pripisati, da danes banke navzlic brezdvomnemu pomanjkanju kapitala v naši državi ne vedo kam z denarjem in da držijo že nekaj časa prav znatne vsote brezobrestno na žirovnih računih pri Narodni banki ali pa pri Poštni hranilnici. Tako stanje seveda ne more trajati dolgo, kajti banke morajo za vloge plačevati razmeroma visoke obresti in Jim nadaljevank take politike ogroža dobiček. Če primerjamo sedanje stanje žirovnfh vlog pri Narodni banki in Poštni hranilnici s stanjem v prejšnjih letih, tedaj vidimo ogromne spremembe. Žirovne, odnosno čekovne vloge so znašale v zadnjih štirih letih oh koncu januar, ja (v milijonih Din): 1927 1928 1929 19S0 pri Narodni banki 397 786 499 1191 pri Poštni hrauilnici 361 630 603 852 skupaj 758 1416 1102 2043 Stanje žirovnih in čekovnih vlog je znašalo lefos ob koncu januarja preko 2 milijardi Din, to je za skorc eno milijardo Din več nego lani ob istem času. Rizmeromn visoko stanje ob koncu januarja 1928 je v znatni meri le posledica naložb iz izkupička prve transe švedskega posojila, ki je bila izplačana tik pred koncem 1. 1927. Banke iščejo sedaj izhod Iz situacije v znižanju obrestne mere. Že pred tedii so sarajevske banke razpravljale o eventualnem znižanju obrestne mere za vloge kakor tudi za kredite. Sedaj pa poročajo tudi iz Vremensko poročilo Meteorološki tavod v Ljubljani, 19. februarja 1930. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas Barom. Tempo«- M « Smer vetra in brzina V m in sek. 0 Ss to | Opazovanja _ > a? Linbllana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 766-6 7674 7667 76H-6 7629 2- 1-—1-1- 86 6< 85 l0 88 mirno NW 6 NE 6 E 6 N\V 2 10 10 10 10 10 Skopl]e 7. 7642 4" 90 ESE 2 10 Split 765*5 6" S5 S 2 4 Padavin« vrota ▼ mm do 7 are del u sneg 11 6 sneg 07 sneg 10 iei in ene; 3 sneg Dež 0-5 Dež 12 Solnce vzhaja ob 637, zahaja ob 17.34, luna vzhaja ob 1.23, zahaja ob 10.3. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 1.8 C, najnižja 1.2 p. Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah večinoma nejasno od časa do časa lahke padavine. Beograda, da se bo v kratkem vršila konferenca tamoinjih bank, na kateri se bo sklepalo o znižanju obrestne mere za kredite. in sicer kar od 14—18 na 10—12 %. Neposredni povod za to znižanje je baje v tem, da so v zadnjem času beograjske podružnice zagrebških bank znatno razširile svoje posle, ker računajo nižjo obrestno mero za kredite. Tudi pri slovenskih denarnih zavodih vlada precejšnja likvidnost, zato je tem manj razumljivo, zakaj je Mestna hranilnica v Mariboru s 1. januarjem zvišala obrestno mero na vloge za pol odstotka na 5.5 %, dočini plačujejo vse ostale bane in regulativne hranilnice v Sloveniji le 5 %. posojilnice pa deloma še manj (tudi obrestno mero za vezane vloge je omenjeni mariborski denarni zavod zvišal za pol odstotka). V času, ko vlada v vsej dTŽavi očitna tendenca za znižanje obrestne mere, bo morala tudi Mestna hranilnica v Mariboru spoznati, da njen korak ni bil pravilen in bo morala svojo obrestno mero zopel znižati. Za likvidnost na jugoslovenskem denarnem trgu je fudi značilno, da je menični portfelj Narodne banke letos znatno manjši nego lani. Večje banke že prejšnja leta niso v večji meri izkoriščale kreditov pri Narodni banki, ki so jih smatrale bolj za rezervo; letos pa je izkoriščanje teh kreditov že minimalno. Skupna menična posojila Narodne banke so znašala 8. t. m. le 1187 milijonov Din napram 1387 milijonom odgovarjajočega dne pret. leta. V beograjskih poučenih krogih se celo zatrjuje, da ni izključeno, da bo tudi naša Narodna banka znižala diskontno stopnjo od 6 na 5.5 % in da se bo o tem razpravljalo na bližnjem občnem zboru. Zagrebški »Merkur« in slovenski nameščenci Na našo notico pod gornjim naslovom v 31. številki od 7. t. m., v kateri smo por> čali o neumestnem pisanju glasila zagrebškega »Merkurja«, smo prejeli od akcijskega odbora »Merkurja« v Liubljani dopis, v katerem nas naproša za objavo naslednjega pojasnila: »Društvo trgovskih in privatnih nameščencev »Merkur« v Zagrebu ima po pravilih zajamčeno pravico ustanavljati podruž-nice po vsej kralievini in se Je odločilo za ustanovitev podružnic v Ljubljani, Mariboru in Celju na prošnjo bivših svojih članov, ki so našli nameščenje v Sloveniji in ki z dajatvami in ustrojem »domačega« društva niso bili zadovoljni. Naključje Je hotelo, da je ljubljanska trgovska bolniška blagajna ravno ob prihodu zagrebškega »Merkurja« v Ljubljano za počela akcijo za ugodnejše zavarovanje. vendar to ni smelo ovirati poslovanja zagrebškega »Merkurja«, ker je članstvo zahtevalo nadaljnjo akcijo, vsaj dotlej, dokler se ne uveri, da bo akcija ljubljanskega društva uspešna, odnosno da se bodo dane obljube v resnici tudi držale. Naša akcija tedaj nikakor ni bila nelojalna, nasprotno nismo reagirali na nobene dostikrat prav neumestne in žaljive napade od nasprotne, recimo »konkurenčne« strani. Da pa privatni nameščenci udejstvovania našega društva ne odklanjajo je najboljši dokaz dejstvo, da dobivamo dnevno nove prijave brez vsakršne nelojalne ali celo neresnične agitacije z naše 6trani. Za nas govorijo pač naše v pravilih točno fiksirane in garantirane dajatve. To pojasnilo nam zal ne pojasnjuje, kako more glasilo »Merkurja« pisati, da gotovi ljudje v Sloveniji poudarjajo geslo svoji k svojim, da še nadalje izkoriščajo ali pomagajo izkoriščati privatne nameščence v svoje svrhe. Tak način agitacije v društvenem glasilu gotovo ni lojalen. To pojasnilo nadalje poudarja, da ima »Merkur? zajamčeno pravico ustanavljati podružnice po vsej kraljevini, ne pove pa, da je baš ljubljansko društvo 1. 1926. pod utisom takratnega uradnega naloga za likvidacijo prosilo, naj se »Merkurju« razširi delokrog na vso državo. Te pravice, ki jo ie dobil že pred leti, 6e je »Merkur« poslužil šele lani, ko je bilo nadaljnje delovanje ljubljanskega društva zopet zagotovljeno in ko je bilo pričakovati, da 6e po dveh letih potrdijo njegova pravila za višje zavarovanje. Ljubljansko bolniško in podporno dru. |i I r cJjepši zobje fif SARG0V J ' / štvo. ki obstoja že od 1. 1835., je do 1. 1925. brez vsakih višjih prispevkov nudilo članom višje dajatve (II. razred bolnice, privatne ordinacije) in je bilo njegovo poslovanje navzlic temu visoko aktivno, tem lažje bo nudilo višje dajatve sedaj, ko je uvedlo posebne prispevke za višje dajatve, čeprav ti prispevki niso tako visoki kakor pri zagrebškem društvu. Sicer pa so dajatve ljubljanskega društva prav tako po potrjenih pravilih fiksirane in garantirane kakor pri zagrebškem društvu. Veseli nas pa. da tudi članstvo »Merkurja« zahteva nadaljevanje akcije le dotlej, dokler se ne uveri, da bo akcija ljubljanskega društva uspešna in da se bodo dane obljube v resnici tudi dTŽale. Ker pa ne more biti nikakega dvoma, da ljubljansko društvo ne bo držalo svojih obljub (ki so s potrjenimi pravili zajamčene) in da je njegova akcija uspešna, zato odpade že danes vsaj za članstvo »Merkurja« vsak povod za nadaljevanje za počete akcije v Sloveniji. = Konferenca gospodarskih zbornic v Ljubljani. V početku marca se bo v Ljubljani vršila konferenca gospodarskih zbornic, na kateri se bo med dragim razpravljalo o povišanju pristojbin pri izvozu za dotacijo državnega kmetijskega fonda, o oi^anizaciji naše informacijske službe v inozemstvu v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine, o načrtu zakona o pomorski zbornici in o predlogu zakona o zborničnih dokladah. = Konferenca zbornie. V prvi polovici meseca aprila se bo vršila v Dubrovniku konferenca predstavnikov naših gospodarskih zbornic, na kateri sg bo v prvi vrsti razpravljalo o turizmu in vprašanjih, ki so s turizmom v zvezi. Poleg teea je na dnevnem redu tudi vprašanje našega sadjarstva in določitev dnevnega reda ra letni kongres zbornic, ki se bo vršil v septembru v Beogradu. = Projekt pomorske zbornice. Kakor poroča agencija Avala, je ministrstvo za trgovino ir. industrijo dostavilo gospodarskim zbornicam v izjavo projekt zakona o pomorsko - brodarski zbornici, ki bi iraela svoj s^dež v Rrwrndu. — Končana redakcija rudarskega sakona. Tz Beograda poročajo, da je komisija za sestavo novega načrta enotnega rudarskega zakona koiičala svoje delo. Sedaj se v ministrstvu za šume in rudnike izdeluje komentar k temu zakonskemu načrtu. Predvideno je uveljavljenje določb tega zakona v enem letu po proglasitvi, le določbe glede rudarskih cblastev in rudarske policije bi stopile v veljavo v treh mesecih. V kratkem bo objavljen tudi poseben zakon o rudarski stroki, s katerim bo točno odreien delokrog ministrskega resora, rudarskih glavarstev, centralne direkcije državnih rudarskih podjetij in direkcij posameznih državnih rudnikov. Kakor se doznava, je opuščena prvotna namera ustanovitve posebne rudarske zbornice. Predvideno pa je osnovanje strokovnega rudarskega sveta pri ministrstvu za šume in rudnike, kot posvetovalnega organa v vseh važnejših vpraša-niib rudarske stroke. Glede zavarovanja rudarskih delavcev ne bo bisstvenib sprememb in bo to zavarovanje avtonomno in ločeno od splošnega zavarovanja delavcev. = Občni zbor gornicradsronske Vinarske podružnice se ie vršil preteklo nedeljo v gostilni Ivana Kaufmanna v Gornji Radgoni. Podružnica, ki je ena naivečjih v dravski banovini šteje sedaj 132 članov. Predlog Vinarskega društva, da se podružnica zaradi velikega področja razdeli v pet manjših podružnic, je bil soglasno odklonien, ker je uspeh pri sedanjem okolišu Večji. Rlagaina izkazuje 5804 Din dohodkov in 4354 Din izdatkov. Zborovanja se ie udeležil tudi kmetijski referent sreskega načelstva v Ptuiu. ki je predaval o reji visokih trt, o obdelovanju v eadonoenikih po lanskem zimskem mrazu in o izbiri sadnih vrst Ob tej priliki je izročil diplome od vinske razstave v Ptuiu (i Clotariu TC-nn-vfcrju. g. Karo FOrslu, Apaolj slabo obiskan. Cene so ostale povsem nespremenjene, le teleta so se podražila za 1 Din pri kg. Za kg žive teže se je plačevalo: voli I. 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din krave debele 5.50 — 7 Din, krave klobasarice 3 — 4.50 Din, teleta 14 — 15 Din. + Dunajski živinski sejmi. Na svinjskem sejmu v torek so se cene pitanim in mesnim svinjam dvignile za 10 grošev. Na govejem sejmu v ponedeljek pa so oeae ostale nespremenjene. IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Nebeško kraljestvo na zemlji Kraljevina Lundy, edina absolutna monarhija v Evropi — Prebivalstvo živi v sreči in zadovoljstvu brez davkov, sodišč in biričev Ko je lansko leto na temelju pogodbe med Italijo in papežem vstala iz pozab-ljenja nekdanja papeževa država, seveda v miniaturnem obsegu, je vse časopisje porabilo priliko, da je v zvezi s tem opisalo še druge države v Evropi, ki po svojem liliputanskem obsegu spadajo v isto vrsto kakor »Cifcta del Vaticano«, dasi z daleka nimajo iste politične veljave. Ljudje so se spomnili republik S. Marino in Andore, kneževin Monaca in Liechtensteina, posebno temeljiti državoznanci niso pozabili niti otoške republike Tavolare, samo kraljevine Lundy ni omenil nihče. Kje je ta kraljevina, gotovo ne vedo niti specialisti, ki so glede drugih držav podrobno informirani in temeljito podkovani. Zato se je oglasil sam lundyski kralj in pojasnil strmečemu svetu to zadevo. Lundy je majčken otok ob izhodu Bri-stolskega kanala in je najti njega opis le v enciklopediji angleškega imperija. Otočič je prav za prav le gruča granitnih skal, ki so pribežališče morskih ptic. na pašnikih zelo skromnega obsega pa se pase par sto ovac, last otoča-nov, čilih občina šteje kakih trideset ljudi. Tj otočani žive veselo in brezbrižno iz dneva v dan in jih n! skrb /lit? svetovna razorožitev, niti Youngov načrt, niti kaka druga zadeva, ki razburja svetovno javnost Davkov ne plačujejo, vojaške dolžnosti ne vrše in si ne belijo glave, kam prav za prav spadajo. Njih pravi gospodar je znani angleški denarni magnat Martin Coles Harman, ki je kupi! ves otok 1. 1925. in se smatra odslej za kralja lundyjskega. V srednjem veku je bil otok ugodno skrivališče gusarjem, kasneje pa je prešel v last družine anglikanskega župnika He-avena. Ta družina je preko 150 let vla-da'o in upravljala otok brez vsake državne in upravne zveze z Anglijo. Ime Heaven pomeni po naše »nebesa«, zato je otok imenoval nebeško kraljestvo, kar je vsekakor v skladu s frazeologijo, ki se je je posluževal vsakokratni vladar kot posvetni in duhovni gospod svojega maloštevilnega narodiča. Oto- Možgani - sprejemna radio postaja Angleški zdravnik dr. Leonard Avery je presenetil svoje tovariše z vprašanjem, da4i ni morda na svetu ljudi, ki so sposobni, da z možgani sprejemajo glasove, prihajajoče iz velike daljave. Taki glasovi so ušesu neslišni in je skoro gotovo, da so zdravniki ljudi s takimi izrednimi sposobnostmi doslej zapirali v blaznice kot bolnike, ki trpe nad akustičnimi halucinacijami. »To mi je prišlo na misel,« piše dr. Avery, ko sem se nedavno v neki blaz-nici precej razgovarjal z enim izmed bolnikov. Po tem razgovoru sem zdravniku blaznice izjavil, da je ta človek gotovo pomotoma zaprt v bolnici za duševno bolne. Zdravnik pa mi je rekel, da se pri mnogih blaznikih vselej zdi, da so popolnoma normalni, zato naj vprašam svojega sobesednika, da-li ne sliši v zraku raznih melodij. Vprašal sem nato blaznika, dali ima res take halucinacije in mi je čisto mirno odvrnil, da res čuje glasbo v zraku, da se pa zato še ne smatra za blazneža.« Dr. Avery pripominja k temu, da je že veliki francoski filozof Bergson primerjal človeške možgane s telefonsko centralo in bi po iznajdbi brezžične telefonije ne bilo nič čudnega, ako smatramo, da nekateri ljudje res brezžično sprejemajo glasove. Angleški zdravnik nato poziva psihiatre, naj pazno proučujejo take halucinacije, ker je zelo verjetno, da je v njih kaj več, nego golo bolezensko stanje. _ f* • l tvv • Carigrad išče novo ime Nekdanja turška prestolnica leži na mestu, kjer so se odnekdaj stikal} interesi različnih narodov Ln plemen. Osva-jači vseh mogočih narodov so šli preko starodavnega mesta in pritisnili mestu svoj pečat, ga naseljevali s svojim prebivalstvom in mu spremenili ime. Iz pred grških časov vemo. da se je mesto zvalo Zankle, v časih helenizacije je dobilo ime Bizanc, cesar Konstantin pa ga je po sebi nazval Konstantinopolis, kar si je osvojil zapad. Slovani so dali mestu ime Carigrad, ker so tam stolovali vzhodno-rimski cesarji in kasneje turšiki sultani. Ko so Turki 1. 1453. zavzeli mesto so mu dali ime Istambul. Jezikoslovci so dognali, da So to le pokvarjene grške besede okoličanov, ki so prestolnico kratko imenovali »polis« (mesto), kakor je to običaj pri okoličanih vseh mest. »Eis ten poKn« pomeni v mesto in dor-sko narečje je to izgovarjalo »is tan po-lin«. Turški osvojevalci so se prijeli tega naziva ter ga še nekoliko pokvarili, da je bil bolj v skladu s turškim jezikom. Kemal je določil za Carigrad ta stari turški naziv, ki je nastal v slavnih dneh sultana Mohameda II. Turški nacionalisti pa zahtevajo, da dobi novo, čisto turško ime. Eni so predlagali naj čani in njihovi »nebeški gospodje« niso bili nikoli podložni kraljevim angleškim oblastvom in današnji lastnik otoka trdi, da si je z nakupom otoka pridobil tudi vse suverene vladarske pravice, ki jih je vršila pred njim dinastija h'eavenov. V enciklopediji je otok Lun-dy označen kot del grofije Devonshire, ali ta oblast ne more navesti nikakega dokaza, da je sploh kdaj poslovala uradno tia tem otoku in tudi na karti obsega grofije tega otoka ni. Podsod-nost ima Lundy baje v Bidefordu, toda tudi iz bidefordskih sodnih aktov ni razvidno, da bi bila sodna oblast sploh kdaj razširjena tudi na otočič. Lastnik Harman je povpraševal pri vseh oblastih, kam spada njegova kraljevina v političnem In upravnem oziru, ali oblasti mu niso znale dati pravega odgovora, ker si nočejo nakopati konflikta s suverenom prijateljske sosednje države. Tako vlada otoku kralj Martin kot edini absolutni monarh v Evropi. Živi sicer v Londonu in se menda še ni pokazal na tleh svoje kraljevine, trdi pa, da se nihče nima pravice vmešavati v njegove vladne posle. »Ako hočem,« pravi kralj Martin, »dam lahko obesiti kakega otočana zavoljo ovčje tatvine, ne da bi mi mogla angleška justica kakorkoli ugovarjati.« Na srečo kralj noče izvajati svojih absolutističnih pravic s strogostjo tiranov, marveč se zadovoljuje z dejstvom, da je njegov otok neodvisen dominion angleškega imperija in njegova država ima isti čin kakor n. pr. Kanada. Otočani so z njegovo vlado zadovoljni in žive brez davkov, biričev. parlamenta, sodišč in vojske, kakor da se je nad njimi uresničilo svetopisemsko obetanje o nebeškem kraljestvu na zemlji. Na žalost je te sreče deležnih le kakšnih trideset ljudi. Športna oblačila za lovce, turiste, skavte izdeluje iz primernega sukna ter iz slovitega tirolskega ločina hitro in najceneje tvrdka DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA se vzakoni ime Deri Aliich (mesto vzvišenosti) ali Deri Seadet (mesto blažen-stva), toda nacionalisti odklanjajo ta dva predloga, češ da sta to arabski besedi in sta pod režimom sultanov služili kot uradna naziva za mesto kot sedež tiranskega padišaha. Tako zdaj Carigrad ne ve, pri čem da je in se mora zadovoljevati s spakedranko Istambul, dokler kaka modra glava ne najde izhoda iz teh težav. Človekoljubnost s šampanjcem V Panami so zvišali uvozno carino na šampanjec. S to novo carino hočejo dobiti sredstva za uspešne ukrepe proti ŠPORT Športni drobiž Beograjska »Politika« javlja, da večina upravnega odbora JNSa ni zadovoljna z rezultati beograjske konference »sprave« ter smatra, da konferenca ni prinesla nobenega novega momenta in da ni mnogo pomagala za rešitev naših športnih razmer. Zlasti nezadovoljni so se vrnili domov delegati ZNPa, ki so izjavili, da večina delegatov podsavezov ni hotela sprejeti niti najmanjši njihov predlog, dočim se je šlo Subotici in Ljubljani v vsakem oziru na roko. Kar se tiče druge konference, ki bi se vršila dan pred glavno skupščino v Za-;bu, menijo vodeče sportske osebe v Zagrebu, da je ta konferenca odveč. Ni izključeno, da zastopniki podsavezov sploh ne bodo prišli na konferenco. V zvezi s tem objavlja isti list nastopno zanimivo vest: »Iz popolnoma sigurnega vira smo ob priliki zadnje konference v Beogradu doznali, da bo ZNP do prihodnje seje JNSa prijavil 38 novih klubov, večinoma iz vasi v okolici Zagreba. Akcijo za njihov sprejem v savez vodi blok zagrebških nižjerazrednih klubov po navodilih kompetentnih športnih organizacij v to svrho, da se na predstoječi glavni skupščini ustvari večina, ki bi preglasovan la sedanjo večino podsavezov in klubov, ki zahtevajo prenos saveza v Beograd.« Češkoslovaški nogometni savez j« predložil vprašanje udeležbe na svetovnem prvenstvu v Montevideu klubom lige. V ponedeljek se je vršilo zborovanje teh klubov, ki so s 111 proti 38 glasovom odklonili udeležbo. Za udeležbo sta bila samo kluba Viktorija Žižkov in Bohemians. Končna odločitev pripada seveda savezu. 18 mož močna ekspedicaja Sv a za Lyžaru RČS je v ponedeljek odpotovala na mednarodne smučarske prireditve v Oslo. Odšli so Fišera (Skiklub Jilemnice), Nemeckv (Slavija), Feistauer (Jilemnice), Lukeš (Jilemnice), Vrana (Gablonz), Šimanek (Slar vija) in Novak (LKV, Praga) Odpotovala je tudi vojaška patrola Češkoslovaške. ASK Prlmorie (centralni odbor). Seja centralnega odbora danes, v četrtek ob 21. r kavarna Emona. Predsednik. SK Krakovo. Danes v četrtek ofc 20. seja ožjega odbora v prostorih gostilne Usenik, Borštnikov trg 2. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načelstva danes ob 18. v damskeim šaloma kavarne Emona. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Četrtek, 20. februarja. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13JO: Poročila iz dnevnikov. — 1730: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Dr. Baje: O jezika in jezikih. — 19: Srbohrvaščina. — 19JO: Prenos iz opere. — 22: Napoved časa in poročila. Petek, 21. februarja. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Porodila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Predavanje o zrakoplovstvu. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: ItaiijanšStaa. — 20: Večer Benjamina Ipavca. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reprod. gtesba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18: Jazz-band na ploščah. — 20: Prenos opere. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 20.35: Koncertni večer. — 22: Prenos tonfitanske glasbe. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos programa iz Brna. — 21: Pesmi. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16-30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Večerni koncert. — 20: Janacekov večer. — 21.20: Godba za ples. — 22.15: Koncert h Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 19.25: Reprod. glasba. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta rz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Reprod. glasba. — 16.30: Koncert komorne glasbe. — 20: Klavirski koncert. — 21: Dn-nalski večer. — BERLIN 16.30: Godba za ples. — 17.30: Godba na flavto. — 19: Jazz. — 20.30: Verdijeva opera »Trubadur«. — FRANKFURT 16.30: Orkestralen koncert. — 19.06: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Romantična glasba. — 20: Večerni koncert lahke glasbe. — 2120: Komorna glasba. — Lahka godba orkestra. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert fitharmomičnega orkestra. — 20.45: Nočni pogovori — 21.45: Violinske sonate. — 22.50: Godba ra piek. — BUDIMPEŠTA 12.05: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Zborovski koncert. — 21.25: Opera »Se-viljslri brivec«. — 22: Lahka godba. — LONDON 21: Simfoničen koncert. — 23-25: Presenečenja. — Godiba z« ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Opereta »Staanbulska roža«. i,3tivijo! Sedaf je cas $a flemctCt* f/ Nitedar ribjega olja! Ribje olje kvari že itak občutljivi želodec slabe deca. J£MALT je praSek, ki vsebuje zelo prijeten okus, a se jemlje suh aH raztopljen v mleku. Prirejen je iz sladnega ek3traKta dr. Wandera in garatiranih 30 % ribjega olja, toda se v njem ne občuti niti neprijetnega okusa niti zoprnega vonja po ribjem olju. Jemalt je zlasti primeren za vse one, ki navadno ribje olje težko ali pa sploh ne morejo prenesti, otroci pa so naravnost oduševljeni za Jemalt. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—. ' Preveč miši Na Floresu v Indijskem otočju se je prikazalo toliko miši, da so uničile vso žetev. Prebivalstvo tamošnjih vasi se je pred škodljivci poskrilo po gozdovih, kjer hudo strada. Več stotin ljudi je že umrlo od lakote, ker uživajo same korenine in nimajo dobre pitne vode. V skalovju, snegu in večnem ledu Grandtaziri a I ploski relefitm. Kmatu že ttismo videli ▼ Ljubljani tako očarljivega filma, kakor Je bil včeraj v kinu »Dvor« predvajam visokoaipinski film »V skalovja, snegu in večnem ledu«. Na 6 dejanj razdeljena snov tega filma nam kaže smuške partije r Krkono-ših, r gorskih skupinah švicarskega kantona Granirtlnden. Z vrvjo in smučmi nas povede filmska kamera na širne ledenike in grebene juino-bavajskih gorskih orjakov, preko opasrrih sten Dolomitov. Skratka, užitek, kakršnega nismo imeti ▼ nobenem doslej predvajanem filmskem deta. Pital ste posnela odlična alpinista in foto-•materja ce. Koranek m Baumarai. Prvi >e tudi predaval o teh turah m nam tedaj še pojasnjeval in predočevaJ vse ono, česar se v filmu ne vidi. Za ta frlm ie bilo tako veliko zanimanje, da sta bih' obe predstavi ob 2. in 9. zvečer pooolnoma razprodani. — Z ozirom na izredno poučno vredno s* ffhna ta velikansko povpraševanje občinstva je naprosila ZKD g. Koraneka za ponovno predavanje. Predstave istega filma se bodo vršile še r petek Istotako v kinu »Ljubljanski Dvor« hi sicer ob običajnih urah ob *., ta 9. zvečer. —i Predprodaja vstopnic pri blagajni kina »Dvor« od danes naprej. Natančnost ameriške statistike Ameriška natančnost v statistiki je davno znana, vendar se t>o marsikdo začudil, da se v Ameriki določa število prebivalcev ne samo do posamezne osebe, nego celo na čas, ki gre v minute. Prebivalstvo Amerike je letos 22. februarja ob deseti uri 45 minut doseglo število 121,952.563 oseb. Urad je obenem izračunal, da se v Zedinjenih državah rodi vsakih trinajst sekund po eno dete, vsakih 24 sekund pa umre po en Američan. Gibanje priseljevanja in odseljevanja pa ie označeno v tehle številkah: vsakih 90 sekund se priseli po ena oseba v Zedinjene države. Pozor ženini ln neveste! 2IMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 2 Kur ja očesa Najboljle «redetvo proti kurjim odefom »CLAVEN< je mast Dobite t lekarnah, droge Tijab ali naravnost (t tvor niče in glavnega skia.iUča M. Hrimk lekarnar — Slsak krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIh Ljubljana VII. Coko - Banane M slastne. 382Ž Norost! Romi! Železna služlnska Brozovlčc patent postelja zlo J. Siva, s tapeciranim ma-racom. zelo praktična U vsako hite. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče oseba stane Din. 450,— Ras pošiljam po poštnem povzetim Lesen« patent posteffa (loiliiva. S tapeciranim madriiom, tele praktična stane Dia 880i— LeJatV« ca »ontanj« — (Ite-gcslubl), na jnoviic vritl »tipe Din- 150.— L. BROZOVIČ, Zagreb, Uea tt. V družbi odločuje negovana pojava. Za razumno In potrebno nego telesa priporočamo naslednje odlične proizvode: Ta oglas tekle samo enkrat, brežlte ga ta čuvajte ga! šamponi za negovanje las: Brezov Šampon, Alem, Črna glava, Mazonka in Ray komad po 3 Din, Elida komad 3.50 Din, Neige de Cevennes po 4 Din. Pomade: Kaloderma, tuba 3 Din Krema 4.711 25 > Goldkrem, posodica 20 > Nivea za suho kožo 10 > Nivea za mastno kožo 9 > Neige de Cevennes 13 > Neige de C. v posodici 23 » Elida v tubi 14 > Mila: Malo mozaično milo, T dkg, komad 2 Din, 14 dkg komad 4 Din. Toaletno milo glicerin, zavoj, s tremi komadi 20 Din. Milo z vonjem vijolic, rož, španskega bezga, 3 komadi 28 Din, komad po 10 Din. Milo Mimosa, zavoj s 6 komadi 34 Din, komad po 6 Din. Milo Lilija, zavoj s 6 komadi 44 Din. Milo Neige de Cevennes, trije komadi 30 Din. Milo Citronneige, trije komadi 30 Din. Medicinska mila: boraks, katran, lizol, komad po 5.50 Din. Peščeno milo »Special« za temeljito očiščenje rok, komad 4.50 Din. Mila za britje: odprto, Elida, komad 3 Din, v dolžini 3.5 cm >Taussig« komad 3.50 iDn, v dolžini 7 cm »Paon« 6.50 Din »Elida« 10.— » »Gibbs« 10.— > v niklju 19.— > Kolinske vode: V vseh vonjavah del po 8 Din, temu primerne stekleničice za 1 del 2.25 Din, za 2 del 2.50 Din. Ruska kolinska voda 50 g 13 Din, 100 g 22 Din, kolinska voda 4711, 50 g 25 Din, 100 g 42 Din, kolinska voda J. M. Farina 27 g 8 Din, 50 g 14 Din, 100 g 25 Din, francoska kolinska voda Cheramy Vat litra 13.50 Din, Vie 1 23 Din, i/s 1 40 Din, 1 67 Din. Za negovanje ust: Paste: Odol 8 Din, Kalodont 8 Din, Chloro-dont 8 Din, Pebecco 8 Din, Gibbs 10 Din, Botot 10 Din, Dentinodol za odstranjevanje zobnega kamna 14 Din. Vode za usta: Odol 22, 35, 65 Din, Chlorodont 15 in 30 Din, Elida 22 Din. Krtačice za zobe: Kohinoor 11 Din, E-Ka 8 Din, Orlov 8 Din, Chlorodont 20 Din. Pudri: Neige de Cevennes v veliki škatljici 38 Din, v srednji 23 Din, v mali 12 Din. Floramy, francoski puder, mala škatljica 22 Din, velika 38 Din. Puder čvrsti, v kovini, Neige de Cevennes 26 Din, vložek 13 Din. Kvaste v raznih velikostih po 4, 6, 7 in 8 Din. Rdečilo za ustnice: v svetli in temni barvi, francosko, v kovina-stem tuljku po 5.50, 8, 12 in 25 Din. Aparati za britje: Gilette v pripravnem omotu 12 Din, kovinast za žep 16 Din. Britvice Rotbart 1.75, Mem de Luxe 2.50 Din, Elysium 3 Din, Gilette 4 Din komad. Britvice se lahko porabijo tudi za aparat drugega proizvoda. Briljantin: v steklenici, komad 6 Din. Zrcala: v velikosti 9X12 cm 3 Din; v velikosti 11X16 cm 3.50 Din. Barvilo za obrvi: v kovinastem tuljku, francosko, po 6, 8, 11 in 14 Din. Lak za nohte: V stekleničici s čopičem 8.50, v škatlji 23 Din. Visagine: Za nego premastne kože s točnim navodilom 35 Din. Parfumi: V raznih vonjih, stekleničice po 5, 7, 13, 19 Din itd. — njih izbiro blagovolite razgle-dati v novem katalogu, ki bo izšel v marcu in vam ga pošljemo brezplačno, ako se z današnjim naročilom zanj prijavite. Imamo tudi ogromno izbiro glavnikov, Sčetk in drugih potrebščin, glede katerih blagovolite zahtevati našo posebno ponudbo. Izpopolnite torej zalogo svojih toaletnih potrebščin, prilika je ugodna: Pošlijatve preko 250 Din pošljemo franco, v brezplačnem omotu. Za dobro kupnjo vam jamčimo z garancijo. Blago, ki vam ne ugaja, lahko zamenjat« aJB pa vam denar vrnemo. Največja trgovska in odpošiljalna hiša ▼ Jugoslaviji m CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, jie plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoee da se mu posije po posti naslov aH Gatco drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloski v mnamieah /n • sicer ne ho prejel odgovora t s mm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ££ Pečarskega vajenca s vso oskrbo sprejme Jože li&Ljai, pečar, Mozirje 59 6147 Pomočnika (prevrnem takoj t trgovino a kolonijaln m blagom in deželnimi pridelki na debelo Biti mora dober ko-mi-jcraer, poznavalec blaga. a tetino pi.-a.vo in vojaščine proet. Ponu/fbe na ©g a«, oddelek »Jntra« pod »Stalni eicžba na Gorenj-»i«m<. 6146 Šoferja atašeja najmanj 20 lert, 8 šoltvttkim izpitom in najmanj 2 leti praks« sprejmem r eta.'elj» na Do5enJ?i*m. 6143 Korespondentko »moetojnc in perfektno nemške in dioveoske stenografije, strojepisja, po možnosti tndi perfektno francoščine, angleščine in italijanščine, iz tekstilno otroke, aprejzne>m takoj. Istotam sprejmem tudi prak. tfkantinjo, perfektna nem-Ske in elorvfmsk« stenografijo. Ponud1>e na ogl. odd »Jutra« pod »Bodočnost«. 6141 Fotograf inje! Sprejmem m-ajšo m iuteft-gentno, do-bro izurjeno pomočnico. ki je v vseh panogah fotografske stroke temeljito iiurjena, e primernimi referencami. Ob-ši-ra« ponndbe z lastno sli-liO poslali z navedbo mezdnih zabrev na naslov: Karlo RechnitzeT, fotograf, Pan-ievo. 4788 Tra vajenca • primerno šolsko iaobraabo poštenh starcev, sprejme takoj v trgovino i mešanim blagom t celo oskrbo v hiši Vinko Pavlin, trgovec, Trbovlje 4778 Damsko frizerko zaneMjivo in dobro aeiav-ko, t brezpogojnim znancem vodne ondulacije iščecn za ta.ojšen nastop aa po dogovoru. Oferte na naslov: Gjud Aleks., Kon-irretsni trg 6, Ljubljana. 6295 Monterje za centralne kurjav« to vodovod sprejmem za stalno t Ljuhljani. Plača dobra, po dogovora — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen prvovrsten monter« 5313 2 čevljar, vajenca stara do 14 Vet kakor tndi čveljar. pomočnika vojaščine prostega »čem za Srbijo. Javiti ee je prt vratarju hotela »Slon« 6311 Kovaškega pomočnika starejSega in dobro izurjenega v podkovanju konj sprejme tak»j Meihior Ko-šenina, Zagorje ob Savi. 6262 Vajenca 8 priflMTBO šolsko izobrazbo in podtenih staršev sprejme takoj r trgovino z barvami Drago Franz — Ljubljana, Stari trg »4. 5281 Delavko izurjeno šivanja -»re! na stroj, sprejme Mlakar. Slomškova U. 5280 Mesto uradnika raspisuje »Prvm dolenjska posojilnica« ▼ Metliki. — Prošnje * dokazi usiposob-ijenoti in zahtevkom plače i« predSožita do 1. marca t. 1. 5133 Potnika vsrairanega v alkoholni in brezalkoholni stroki, iščem za celo Štajersko ln Prek. mnr;e. Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« pod šifro »Rabimo takoj« 5303 Spretno modistinjo in učenko »prejme takoj modni salon Stuchlv-Maške. 5258 Pek. vajenca starega 15—16 let, pridnih ia poštenih staršev sprejme takoj Peter Bngaar, pek. mojster, Zreče pri Konjicah. 5833 Korespondenta aH kor espon dentin jo perfoktnega v italijanščini sprejmem. Prednost imajo s pral-so v lesni etroki. — Pi-mene ponud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »-Parna žaga«. 5176 1 ali 2 Žagarja H ee popolnoma rsmmmeta »a venecijonko, trezna in pridna gprej.me takoj Jože Avsenik, Besnim je, Go>rpn!-rko 5300 «Mm*t. »oncesljonlrana šoferska gola Čamernik, Ljubljana Dunajska cesta Štev H (JugnavtoJ. Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje S51 Oblastveno koncesljorrirana šoferska šola I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske »pite, Ljubljana, BIeiweisova cesta 53. 5876 l./ Takojšen zaslužek io dobiček % domačo industrijo pletenja nogavic ln pletenin na švedskem krožnem pletilnem stroju »Are«. Pouk brezplačen. - Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 34 Šivilja eprejSne po nizVJ eemi na dom moško in žensko penilo v krpanje i® novo iz. delavo. Cesta v Rožno dolino it. 5 — pritličje. 5306 Za učitelje, učiteljice in gozdarje ki stanujejo v bl.žini gozda in žele doboi in lahek postransl.i zaslužek — naj »e obrnejo glede navodil na tovarno Gajiret, Zornim Pašičev trg 5. 60 Provizijsko prodajo noga™ oddam 'ceinim trgovskim potnikom za vse kraje Za kolekcij" je vpla čati 120 Din. Ponudbe je poslat na ogl oddelek »Jutra« pod »Lahka kupči. ja« 5125 Zastopnike za novejši predmet sprejmem v v^eh mestih in trgih Slovenije Dober za služek. — Pojasnila daje glavni zastopnik Franc Božič, Vel. Poljane, Ortenek. 6254 Službo paznika inkacanta ali kaj podobnega »prejmean Sem pošten in trezen. V slučaju potrebe nudim tttdi kavcijo. Pk-mene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Miroc 6«. 5163 Pek. pomočnik išče stalno mesto poslovodje ali predpečnika. event. mišerja. v mestu Star je 32 let. trezen in pošten. — Nastop takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra. 5007 Zagovodja m skladiščnik idče name-ščenje Sprejme na gat"ru, forajzat, španunge, davat. vse ob enem in nadzirat žago Naslov r ©glasnem odd. »Juitra«. 4884 Gospodična vegia vseh gospodinjskih dol, z da jžimi spričevali, žela mesto gospodinje ali kaj slišnega. Zmožna je nemškega, etorenskega in madjarskega jezika. Gre tudi na deželo Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno rabim«. 5186 Pekovski pomočnik .--kupni delavec, išče službo Ponudlbe na oglas, odddek »Jutra« pod »Skmpni 1893« 5289 Natakarica Bedne zunanjosti in kavcije zmožna, išče mesto za takoj. Naslov v ogia-nem oddelku »Jutra«. 6314 Mesarski pomočnik srednjih let, dobro ianrjen ter kavcije »možen, želi naimeščenja, aii Tzama mesnico na račun. — Po nud'be na podmižnico Jutra v Celja pod šifro »Zanesljiv«. 5216 Veseličnim prireditvam v mesta im na deželi priporočam nageljčke in druge cvetlice po solidni ceni Naročilom vnaprej popust! Ivan Jemec. Maribor. Prešernova ulica. 873 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepoveian) Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetjt najmanj 5 kg Potem č.sto belo gosje ksr no 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. L Brozo vič. Zagreb, niča št. 82. — Kemična čistilnica peria 262 Begonia globina gladiole montbretia tri- germanica amaryllis canna indica anemone m tuberoze romolji »o pra-vkar dospeli •er jih nudi Sever & K o m p. Ljubljana 4895 Ansaldo šasija naprodaj. — Ponudibe pod šifro »Pnložnostni nakup« na oglasni oddelek J-u'ra. 5271 Železna blagajna 'Wertheran) srednje velika naprodaj na Vojrvode Mi-Siča cesti šterr. 31/1. levo. 5367 Saurer avto p?ttoi)>k- kup; F. Ogrin. Sv. Petra ceota štev 49 6180 Motorno kolo s prikloipnim vozom znam ke »Ariel« 500 em', elektr. luč, noiva pneumaiika, terena. vse v najbo^Sem stanr, počeno naprodaj 5111 Praga - avto novo pj e narejen, pokrit, 5 do 6 sedežen, z novo pnevmatiko. takoj rab! ji v. prodam. Ne zamudite priložnosti Kje. pove oglas, od-del. »Jutra«. 4887 Avto prvovrstno ob-'anjen po zelo nizki cen. proiam. Dopise pod »Štirieod-ežen« na oglasni odd-eJek »Juitra« 6342 PoltovOrni avto dvwedeien, malo rab1 jen. 12 HP, generalno popravljen naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »15.000 Din«. 5177 Posestvo z mlinom ter okroglo 2 ha njiv in travnikov prodam za Din 32.500. Vprašati v gostilni Ivan Majcen, St. Janž — Dolenjsko. 5226 Vsled preselitve naprodai čista, snažna ter adohna enonadstropna hiša v Ljubljani, Hrenova al. 12 V hiši se nahajajo 4 stanovanja po 2 sobi s kuhinjo itd. — Pojasnila daje Filip Pristou, Ljubljana. Re4jeva cesta 4. 528S Mesnico na prometnem nraju poleg corl.ve taJcoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5322 Letoviščarsko hišo lepo, visokoipritli&jo, t 6 lepimi sobami, 1 kuhinjo. 1 shrambo in dobro kletjo, tik triadne ceste prodam. — Lepa in solmč-na lega Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jezersko«. 5299 Majhno hišico I veliki™ poetran-kimi prostori kupim. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišica 20«. 5259 Avtomobili Prodam več osebnih io tovornih avtomobilom. Rezervni deli raznih tip in avtovožnje s tovornim avtomobilom prevzame Fran Kristan, prevoznik in mehanik, Dunajska costs 54. 5352 Opekarne, pozorj Tritonskj tovorni avto sa-menjam za orpeko. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra 5244 Šestsedežni avto zaprt ali odprt kupim Ponudb" na ogla=mi oddelek »Jutra« pod "značko »1930« 5238 Avtobus »ChevrvleU. e 14 sedieža. vožen 38.000 km. T prav dobrem stanju proda zdravilišče -Dobrna. 5232 Centralno kurjavo kompletno, malo rabljeno, a vendar še r dobrem stanju. za ogrevanje velikih tovarniških prostorov kupim Ponudbe na oglav oddelek »Jutra« pod »Centralna 55« 4&18 Dve mizi za delavnico, ca 2.80 m dolgi, g predala in spodnjo stelažo kupim takoj. Po. n-udibe na ogla-mi oddelek Jutra« pod šitro »NuMo rabim«. 5270 Starinske karnise kupim. Naslov pove oe'as oddelek »Jntra«. 5350 100. Otroci so Kdaj kmalu prišli do razpotja in vsak jo je ubral v svojo stran, četrt ure kasneje sta bila bratec Branko in sestrica Mica že doma. Oče in mati sta se bila tudi vrnila; o»l samega veselja sta se jokala in poljubljala in milovala otroka da nikoli tega. »Nikoli vež ne pojdem skriva] t doma!« je rfckla Mica. In veste, kaj se je potlej zgodilo? Zajčki so priskakljali na vrt. Pripeljali so Miei voziček, v katerem je bila njena punčka. A. Miea jim ]e zaklicala: »Kar imejte ga za spomin!« Vsi srečni so jo mahnili zajčki s vozičkom in puočko domov _ nu, in zdaj je naše istorije konec! Bukovih krajnikov na meter žaganih, več va-gomor prodam. Ponudbe na oglasni oddeflek »Jutra« pod Šifro »Bukova dr"«. 5175 Inventar za pekarijo prodam. Na=lov v osr'a-». oddelku »JutTa«. 5253 ftAifc^tA- Fadio-aparat za sprejem na detektor, t dvocevnim o^evsVcm na zvočnik, glasen in zeV> Sfet, vredno jvodajn. Na-ftorv pove oglasni oddelek »Jutra«. Skobelnik (Hobelbank) čim manjSi in 'obro ohranjen kropim. — Ponudbe na oglas oddetek »Jutra« pod značko »32« 5282 Družabnika iščem za razširjenje lesene barake na dob"»ra mc«tu. Poiasmrla daje Aleks-a Friedm&nn — Brod ob Savi. 5068 Družabnika namestnika za podružnico realitetne pisarne r Liub-l!ani. s 5000 Din pristopnine onrehne takoj Zasor-ski, MarT>or, Tattpn-ha^h-o-va ulica 19. 5335 Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneje — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl oddelek »Ju^ra« 28 Pozor, upokojenci! Ra li selitve i»rodam hišo na Gorenijskem z 2 sobama. 1 kuhinjo m velikimi prilik-V nami. vse v popolnoma dobrem etanjra V hiši je vodovji jn ele'trika Cena zelo nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5126 Kupim hišo z vrtom na periferiji LmVjane. Maribora ali Celja V poštev pridejo samo h'še ni) pro-metn-' cesti — Ponudbe na naslov S-amel. JurkJošter pri Lahkem 506o Veleposestvo (sanatorij) % obstoječim n-sokorentabilnim zd-avi^lščem ta.koi prodam v Sloveniji — blizu kolodvora. Blagodejna k'ima. dobra p:tna voda — izoliran in romantičen kraj. Ponndbe na osr1*-- odde?e* »Jutra« pod »Visoka ren-tabHiteta«. 5E04 Usnjarsko tovarno moderno, za 300.000 Din proda ZaiorsSri. Maribor, TatteDbarJaova 19. 5238 20 % kronske bone kupuj« Slami«. Ljubljana, Gosposveteka eeeta 6 — tel. St. 2973. 6169 20 % kronske bone kupuje d) plačuje po najvišjih dnevnih cenah Prometna bančna družba. Maribor, Cankarjeva ulica 14 S297 Vsakovrstno zlato kupuj* do najvišjih eenah Cerne — juvelir Ljubljana. WoMora «Uca S. 88 20 % kronske bone kupi Treo, Pogačarjev trg št. 1. 5273 Pohištvo Poceni prodam skoraj boto belo kuhinjsko opram> in kompletno, novo oobno o»pravo za earnca Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 5285 Bela kredenca dobro ohranjena ugodno naprodaj. Naslov r ogla«, oddelku »Jutra«. £286 OfoUitUti Damske obleke elegantne in kožuh o vi rast T^aSč naprodaj. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5861 Lepe maske posodim. Ljubljana. Vjrfva-zorjev trg 6 (nasproti Kr;-ževnišk« cerkve). 5S75 Lokal na Jesenicah četudi majhen, iščemo na prometnem proe-toru Ponudbe pod šifro »Samo na prometnem prostoru« na oglasni oddelek »Jutra« 6170 Pisarniške prostore skupno e stanovanjem oddam r sredini mesta Ponudbe na oglašali oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka« 5129 Nočni lokal kavarna in restavracija v strogem centru Zagreba — ze'o dobro idoiv ?« radi razporoke ». ženo taoj prj>-da. Vprašati: Kure1čeva nI. št 2 f poleg glavne pošte v Zagrebu) 5086 Gostilno in posestvo oddam takoj v najem kavcije zmožnemu refle..-tantu. — Nahaja ee blizu Krškega, in je vse v najboljšem .-tanju Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gostilna na prometnem kraju«. 5157 Gostilno vzamem v najem alt na račun. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Kavcija takoj!«. 5134 Restavracija v Zagrebu v najstrožjem centru, z inventarjem in dolgoletno pogodbo takoj prodam ali proti kavciji oddam v najem Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šiiro »Restavracija«. 5221 Tovarniški objekt velik, svetel ia suh. solidno zgrajen, blizu železniške postaje na periferiji Ljubljane oddam po nizki ceni v najem. Pismene ponudbe na og-1 »sni »i-leek »Jutra« pod Šifro »Tovarniški objekt«. 6269 Parno žago • poinoja imenikom, vene-cijanko, zajmar čolni in frizni cirkularji oddam v najem v bogatem tevnem okraja, blizu kolodvora — radi bolezni. Ponudb« na oglaa. oddelek »Jutra« pod »Ugodrea prevzem«. 6245 Gostilno dfebro ido&o, btim Ljubljane, Zarjireha ali Varai-dina vzamem takoj v najem. — Posedujem osebno pravico ter lasten v'no-grad ter bi lahko poitreg a gw*to-m z dobrim brreeJjskim vinom. Pismene ponn-ibe na oglasni oddelek »Jutra« pvd Sbo »Mlada vdova 365«. 5341 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5301 Sostanovalca e brani, sprejmem v Flori-janski ulici 19/11. 5302 Sobo s ooporabo Kopalnice, v strogem centru oddam samo sta'nemu go podu — Istotam tu li doli dobro domačo brano. Naslov v og-latsnem Oddelku »Jutra < 5297 Sostanovalca event z too osi'bo sprejmem k akadenm u. Naslov v oglasnem oddelku Ju;-a I 5310 Odej e Lepo stanovanje 2 sob. kuhinje in vseh pritiklin. v novi vili od. lam za mesec maj. proti mesečni najemnini 1000 Din Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutrt« pod š:fro »Mirna stranka 1000« 4765 Stanovanje 3 iS 3 eob. t pritiklinami. mirno in 'očeno. iščem s 1. majem Ponudbe na »g'acni o-ldelek »Jutra« pod šifro »Mimo in ločeno« 5026 Stanovanje 1—2 eob ia pritiklin, suho in 80'cčnc. samo v mestu išče dvočlaaska rodbina za takoj ali koncem maja. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik in m'rna stranka«. 4935 Stanovanje 2 goto in vrta oddam v Zeleni jami. Pripravno tudi za vrtnarja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 5279 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj ali pozneje <*>lidni in mirni stranki. — Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5294 Stanovanje 1 aH 2 gob in kuhinje oddam takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« T Celju. 5315 Stanovanje S sob. kabineta tn sobice za služinjo, opremljene kopalnice na plin ter ostalih pritiklin oddam e 1. majem samo mirni stranki Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »SoJnčna lega. I-epo stanovanje 1600 D. U. 5313 Gostilno tator* Močo, d* prometnem Vrajn oddam v najem Ponudbe na ogiami oddelek »Jutra« pod šifro »Kavči le zmožen«. 5230 Pri4*m\ Dober jabolčnlk proda Ivan Gavez. 8v Marjeta pri Muškanjeih. 4750 Dijaka za 126 Din sprejmem takoj v Rožni ulici & 6366 Opremljeno sobo oddam stalnemu go^pedu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5150 2 veliki prazni sobi za pKsarno ali boljši stranki oddam. Tavčarjeva ulica št. 12/1., levo, vrata 4 5105 2 boljša gospoda solidna sprejmem na stanovanje v veliko in lepo oiiremljenc sobo. s parketi, elektriko, z zajtrkom ia souporabo kopalnic«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5208 V Kranja oddam z majem v najem lokal na glavnem trm — za ma.nnfaktumo. galanterijsko ali modno trgovino — Interesenti naj pošlje:o svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod zna&'o »Kranj industrijsko me«to« 4776 Obratne prostore zračne in suhe. z elektr. strugo takoj oddam siredi me-ata. Pripravni za ple-tiljstvo ali sKčmo industrijo — Naslov pove og"a<*ni oddelek »Jutra«. 5248 Modno trgovino z damskim feroTmm ateljeje™ za dam-'ke toalete in perilo, v mestu BI oven i ie. z blasrom. šivalnimi stroji in z vsem inventariero zelo nsrodrco nro-Vm Potreben i-apita' 50 000 Din. — Naslov pove oglas, oddelek »Juitra«. 1367 Lokal za trgurluo tRi vhotoC. • «tam«va.ntam. v invl h iS koflomtje v Z? 9ISH oddam z maiem Kraj brre* konkurence. Prednost ttoenm. ki pla^a nekad naprej Naslov pove ogAaoni o-p. Hra-tu v Stični, naj javita pismeno svoj naslov na o^rla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroške povrnem«. 4206 Gospodična ki je bila v nedeljlo v družbi svojega sorodnika na veselici pri Jerneju — prorti gospod za sestanek, za nedeljo ob istem času in na istem me-tu, ali naj pošlje svoj naslov na orl. oddelek »Jutra« pod šif-o »J. P.« 5278 Profesijonist pošten in re en, star 26 let, vešč 2 jezikov, v posesti 75.000 Din — išče v svrho ženitve znanja z gospodično, pošteno im prijetne zunanjosti, staro i8—23 let. ki ima istotako primerno gotovino. — Najraje prof es' i onal.ko ali med i- ti-njo. Samo resne ponudbe na oglasni oddeVk »Jutra« pod značko »Ozbdljno sra-rantujem«. 4940 Inteligentna gdč. z veliko vrednostjo v premoženju in denar*u, želi znanja v svrho ž°nitve (v slučaju ra«umevania1 z gospodom. starim 25—35 let. liobro sitei^aniui in z višjim poVliceim. Ponudbe e sliVo na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Harmoniia« 5274 4 i r ^ ^ ^ ■** i * Klavirje ln pianine prodaja, izposo-juie. pcpravlja in čisto uela-SuJe najceneje — tudi na obio'e tovarna klavir jev Waibinek. Ljubliana. Gregorčičeva 5. Rimska 2. 4911 Kratek, črn klavir _ a-ngleA^o mehaniko naprodaj — tudi na obroke Naslov v oglasnem cddell-u »Jutra*. «272 Lokomobila 48 60/72 HP sistem Lanz, z ventili, pre-grevačem in predkuriščem za žaganje. 230 obiatov, 10 atm., v jai' o dobrem stanju naprodaj. Stroj je videti v obratu vsak dan. — K stroju gre t-uii aparat za izločanje kotlovca potom soda raztopine. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 4779 Slamoreznico dobro ohranjeno kupi Ivan Dolenc, Sp. Šiška, Cerne-tova ulica 26. 5256 Pletilni stroj 5t. 5 ali 6, v ši-nokosti od 60—70 cm. dobre ohranjen kupm. Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Predal št. 8«. 52-11 Lokomobflo stabrlno. 20 HP rabljeno, v popolnoma dobrem stanju prodam Naslov pove oglasni odd-elek »Jutra« 5330 Za izdelavo cementne opeke »Ambi« stro! proda Ludvig Nouschak. Bos Dubica. 5328 Slike za legitimacije iz^e^je najhitreje Hnsron Hibšer fotocraf. LiuVjana. Sv. Petra cesta 25. 61 ^e nujno ootrebuieš slike za ie?ritlmaciie jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuč. Liubliar.i Wolfova ulica 12 242 Pomlad nrihaja! Za mode-irrir-iTiie »'aimni-Vov in «vi'enih Tr,0''WuVov se cenienim daream nai_ v^tu^n-o-V Sf^Tn- berser - Rn5 Dnnai-Va co-«ta št. 9. n dvorišče. 499? i&i&iLiit Poljedelstvo živinorejo in sv:njerejo oddam v o«krbovainje — na akord. P on« Ibe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro Kaiet»i« 10*. 5223 Črn damski dežnik Je bil zamenjan 18. t. m. zvečer pri desni partemi garderobi v operi. — Ker osebo poznam, jo poz vam. da ga vrne pri g'edaldškl blaigaini, kjer dobi svojega 5323 Izjava Jaz, Miha Dovžaa naznanjam, da ni.=em plačnik za dolgove moje žene Marije Do vžan. 5(296 Tkalske mojstre in tkalce _ 3520 sprejme tovarna motvoza in vrvi d. dražba v Odžacih Sokolski tisk SKJ. Po sklepih prve plenarno seje starešinstva SSKJ ostane d vodstvom brata Ivana Baižlja. Uredništvo in nprava vseh sokolskih listov, ki jih izdaja centrala, je v Ljubljani v Narodnem donra v prostorih prejšnjega JSS, telefonska štev. 2543. »Sokolski Glasnik« izide kot uradni organ Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavdje jutri,, nakar bo sledilo do konca marca še najmanj 5 številk. Uredništvo namerava medtem organizirati vs« poročevalsko delo, uprava pa urediti vse gtede rednega izhajanja, glede povečanja števila naročnikov, nakar se bo liist izdajalo že tedensko na najmanj 4 straneh Prva številka »Sokolskega Glasnika« je popolnoma uradnega značaja, ker prinaša poleg manifesta nove sokolske centralne uprave ves sokolski statut, zakon in vse dosedaj izišle uredb?. Naravno je, da bo vsebovala prva številka tudi vse novo imenovane župne oprave, nakar bodo v naslednjih številkah sledile Mrdi društvene uprave, imenovane po posameznih zapah. Sedež sokolskega tiskovnega odseka je ostala Ljubljana. Slednji se je pod predsedovanjem prvega saveznega podstarešine br. Gangla konstituiral tako, da zastopa predsednika njegov namestnik br. Verij Švajgar, uredniške posle pa odpravlia br. Stjepan Čelar, urednik Sokolskega Glasnika. Poleg navedenih šteje savezn.i tiskovni odisek med svoje člane zlasti vse ostale UTedaike sokolskih listov in druge odlične sokolske delavce in sotrudnike, k,i so vsi prevzeli sodelovanj« prš posameznih rubrikah sokolskega tiska. Sokolsko lutkovo gledališče na Taboru priredi v nedeljo 23. t. m. ob pol 16. zopet novo tero »Rdeča kapica« v režiji br. Počivavnika. Sodeluje oddelek društvenega orkestra. Sokolsko društvo Škofja Loka. — Kako* nam javljalo iz Škofje Loke, se vrši tamkaj delo v polno naprej. V telovadnici je veselo vrvenje in preko 50 telovadcev se nabere večer za večerom. Važno bo postalo sedaj vprašanje zadostnega števila prednjakov, saj se naraščaja, dece tudi ne sme pozabiti. Zato se bo moralo v društvu in tudi v župi Kranj nekaj ukreniti v najkrajšem času. V Škof.ii Loki ima sokolsko društvo poleg lepega števila telovadcev tudi še smuški, nogometni, g'edališki. glssbeni, kn.iiž-n:čni in veselični odsek To je znak široko zasnovanega dela. — Društvena uprava jo imela 22. t m. svojo prvo sejo pod pred1-sedstvom br. Fr. Dolenca star., ter se je izvolilo za starešino "n tajnika br. Zahrastni-ka, b!a0<"'n;kok»ene v š^okem z delom. V interni debati se ie sklenilo marsikai koristnega, tako da ie upati, da bo tudi v prosvetne«® oziru delo lepo uspevalo v bodoče, Emerson Honsfi: možje: Roman VIII. POGLAVJE " »Johnson bo še za časa prinesel vaše kovčege. Sicer pa ne potrebujete obleke. Ples bo v maskah in treba vam je samo kake preobleke. Mislim, da bi se vam ena izmed Mattovih uniform prav dobro podala.« »Sijajno,« je dejal Stevenson, »saj sva enake rasti. Čudili sc bodo, kdo je ta novi častnik in odkod prihaja. Res, Kitty, imenitna Sala bi bila, postaviti ga proti dvema ali trem koketkam brez srca, ki jih imenuješ svoje prijateljice — naprimer proti Ellen.« Kitty je malo pomislila in odgovorila: »Do jutra ne bi ostalo na uniformi niti gumba več. Drevi se bo vojska zabavala.« »In zmagovala,« sem pripomnil. »Časih zmaguje. A na častniškem plesu je največkrat premagana. Seznami izgub so po takem plesu grozni. Današnje risanice, moj dragi Jack, so otroška igrača, če jih primerjamo z Amorjevim lokom!« Pri teh besedah se mi je leno nasmehnila in pokazala bele zobe. Lepa žena je bila ta Kitty. »A kdo je tista nevarna koketka, ld ste jo prej omenili?« sem .Vprašal nehote. »Izguhila bi svoje mesto pri polkovni mizi, če bi se drznila prerokovati. O, drevi bo vseh na prebitek, pripadnic vojske in civilisti. Tu bo Sadie Gallowayeva od osmega polka, in Toodie Deo-linova iz Kentuckyja, in tisto Evansovo dekle s Severa, in gospa ^Vjllie Weilandova —« »Ln gospa Matthew Stevensonova.« »Seveda, jaz tudi; in razen tega še Ellen.« ' »Čigava Ellen?« »Postranska stvar! To je zdaj najbolj nevarno bitje na vsem Zapadn. Varujte se je! Ogibajte se je! Plazi se ponoči okoli kakor .. . Njej ne uidete, sinko. Po njeni godbi pleše tak rožni venec src, da bi segel do tistegale rdečega hleva!« »Prav, drevi bom plesal,« sem dejal. »Rad bi plesal z njo prvi valček, če ji bo drago.« »Da?« Vzdignila je obrvi. »Vi imate vsaj zaupanje vase. Ne maram skromnih mož.« »Cujte, čujte,« je zakašljal Stevenson, »mene je pa vendarle vzela. A to, kar pravi, Cowles, je vse res. Okoli Ellen bo drevi oela bitka. Morda izgubite v gneči roko ali nogo, in če se prerijete do nje, pojde vaše srce rakom žvižgat. Mar jo pustite pri miru.« »Lepo noč bomo imeli za ples,« je rekla Kitty in mahnila z roko proti zbirališču, ki se je polnilo z vozovi, prihajajočimi iz mesta. Raziočno je bilo videti vojnike, kako zbijajo plesni oder. Solnce se je spuščalo k zatonu. Od nekod se je slišala godba. »Večerni strel iz topa,« je zdajci rekel Stevenson. Vstala sva in pozdravila, ko je udaril dim iz poljskega topa; strel je počil in zastava se je spustila nizdol. Tisti mah je zaigrala polkovna mu-zika narodno himno; nato je prešla godba v nekakšno naglo mešanico in iz te nepričakovano v sladko pesem. »Robin Adair«, pi-ščali in trobente so zvenele, kakor bi bile nekaj milj daleč od nas. Mračilo se je, tu pa tam so že prižigali svetiljke. Topot kopit in škripanje koles sta se vse bolj in bolj pogosto oglašala na cesti. Na drevju ob aleji je kdaj pa kdaj tiho začivkal kak ptiček. Vsak trenutek so prihajale nove godbe, zakaj določeno je bilo, da bo igrala na vsakem koncu zbirališča po ena. Na balkonih blizu stana za višje častnike so se zbirale skupine ljudi. Dvojice so se izpre-hajale, držeč drug drugega pod pazduho. Ves prizor je kazal prav malo sledu o vojnem vrvežu ali o bojih in skrbeh življenja. Izza vogala je pridrdrala kočija z dvema gospodoma in zavila proti častniškemu klubu. Kapetan Stevenson je leno pokazal nanjo: »To je pobočnik Billy Williams, a kdo je oni drugi?« »Da, kdo je tisti visoki?« je vprašala Kitty, ko je drugi gospod stopil iz kočije. »Vsekako ima zalo postavo; rada bi vedela, ali pleše.« »Mislim, da je namenjen semkaj,« je dejal Stevenson, zakaj tistt mah sta bila krenila proti nam. Stevenson je vstal, da bi pozdravil tovariša, in ko se je ta približal našim stopnicam, sem vrgel pogled na njegovega spremljevalca. Bil je Gordon Orme! Tudi Orme s svoje strani je bil zelo presenečen. Ko smo bili vsi predstavljeni drug drugemu, se je obrnil k meni in Kitty Sve-vensonovi, rekoč: »Draga madame, dolžnik sem vam za veliko ladost, da sem pri vas iznova našel svojo senco, to je, gospoda Co\vlesa iz Viirginije. Ves čas sem mislil, da se ne gane z doma!« »Srečanju z gospodom Ormeom se ne bi začudil, niti če bi pristal na mesecu,« sem odvrnil. »Hm — s kapetanom Ormeom!« mi je tiho zamrmral pobočnik Wii'riams. Moj pridigar se je bil po tem takem prelevil v kapetana, odkar sva se bi'a zadnjič videla! »Vidite, Stevenson,« je gladko nadaljeval Wiilliams, »kapetan Orme je služil prej v angleški vojski. Po naši deželi potuje tako, za šport, a stara navada ima še vedno moč do njega. Prinesel je dopise za našega polkovnika, ki je zgoraj za reko, jaz mu pa med. tem razkazujem naše vojniško življenje, kakor vem in znam.« »Lepo je od vas, major, da ste privedli kapetana Ormea k nam. Prepričana sem, da se nam tudi drevi pridruži!« Kitty se je odpravljala proti p:esnemu paviljonu, ki je bil zdaj na cesti. Orme se je nasmehnil in z naklonom odvrnil, da se bo štel zelo srečnega. Tako je posta! v nekaj trenutkih član naše družbe. Nisem se mogel ubraniti občutka, da so naključja, ki naju vedno iznova zvajajo, delo skrivnostne usode. »Vojska je že vsa splesnela, ker ima tako malo službe,« je godrnjal Williams, jahaje svojega omiljenega konjička. »Naši dečki nimajo tu nikakega posla. Vidite, kapetan Orme, niti konjskih dirk vam ne moremo pokazati, pri katerih bi se vam ponudila prilika, da stavite kak dolar. Ribolov je slab, lov pa zanemarjamo, tudi kadar je letni čas za to. Razen časih kake tekme v streljanju na golobe je ta postaja vsa gnila. Plešemo, to je vse. Uh!« Oglas 3522 Na osnovu rešenja Gospodina Ministra Socijalne Politike i Narodnog Zdravja S Br. 56373/29 god. od 5. februarja 1930. god. i rešenja Uprave Vrnjačke Banje Br. 609 od 11. februarja 1930. god. održace se treča ofertalna licitacija radi izdavanja pod 1§ - petnaesto godišnji zakup eksploataclje hladne kisele mineralne vode n Vrnjačkoj Banji, na dan 6. marta 1930. god. n 11 časova pre podne n kancelariji Uprave Banjske. Uslovi po kojima se voda izdaje pod zakup mogu se videti Svakog radnog dana u kancelariji Uprave, a mogu se i pismeno tražiti od Uprave koji se prodaju po ceni od 20 Din u korist Upravine kase. Kaucija se polaže na kasi Uprave Vrnjačke Banje u sumi od 500.000 Din u gotovom novcu, ili državnim ili državom ga-rantovanim papirima (čl. 88. Zak. o Drž. računovodstvu) naj-Idalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Licitanti su dužni da uz oferte podnesu i dokaze o svojoj podobnosti kao i uverenje o plačenoj porezi. Iz kancelarije Uprave Vrnjačke Banje. _11. februarja 1930. god. Br. 609._ _ _____ __ 3499 Razglas Občina Topolšioa bo prodajala na javnj dražbi v nedeljo, dne 2. marca t 1. ob 2. uri popoldne v občinski pisarni šolsko poslopje Jn k istemu pripadajoče zemljišče ca 10.000 kv. m. Šola stoji ob cesti v bližini držav, zdravilišča ter je od Šoštanja oddaljena 3 km. Izklicna cena je Din 150.000.—•. Podrobni pogoji so na vpogled v občinski pisarn!. Županstvo obč. Topolšica. DVOKOLESA najboljših svetovnih znamk v vdilkii izbiri, zeio poceni. NajnovedSi model otroških vozičkov, od preprostega do najfinejšega, iffl igračni vozički v zalogi. Več znamk ©valn-ih strojev najnovejših mod ebov, deli in pnevmatika. Ceoškj franko. Prodaja na o broke. »TRIBUNA« F. R. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4. Za svojo tovarno kromovega usnja v Kuli sprejmemo za takojšen nastop spretnega strojnega zgibalca (Maschinfalzer) Tovarna usnja WIGHART K. G., lastnik David Dentsch, Kula, Bačka. Previdnost božja nam je dne 19. februarja ob 6. uri zjutraj odpoklicala iz naše srede ljubljeno sestro in svakinjo posestnlco v Kranju ob 9. url dopoldne v župni cerkvi v prevideno s sv. zakramenti. Pogreb bo v petek dne 21. t. m iz domače hiše št. 108 po sv. maši Kranju. Blago pokojnico priporočamo vsem sorodnikom in prijateljem v blag spomin. V Kranju, dne 19. februarja 1930. IGNACIJ ZUPANC, duhovni svetnik in župnik, brat. MARIJA ZUPANC, svakinja, in ostali sorodniki. Svarilo! 3239 Podpisana naznanjam, da nisem plačnica za dolgove, katere dela moj mož Vinko Blatnik. — Ješinci, 18. februarja 1930. Genovefa Blatnik posestnica. Ješinci št. 33, p. Račje Naznanilo Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel mesnico od g. Urbančiča, mesarja na Kralja Petra cesti 27. Otvoril jo bom v soboto 22. februarja 1930. Imel bom vsaktero prvovrstno meso in vedno sveže pristne kranjske klobase. Najtopleje se priporočam Hrovat Josip, mesar, Celje. 3235 io CO Zahvala Vsem, ki so mi ob priliki izgube drage mame Alojzije jjatagelj vdove po višjem želez, nadzorniku stali ob strani, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, moja najiskrenejša zahvala. Ljubljana, dne 19. februarja 1930. Ivan Batagelj, Srebro (Om ttC MiteTajte poitafoe pro« krezptačnl cenik! Elegaatna ploSinata — _ nikelj, cilinder ara [ljlj QQ s kamni, kot eiike ",u »BOSKOPF« vi ▼ boljši Ir/Jela-ri NaJcenoJSe kak«. roeti »ROSKOPF« mu 68 no 49 Petletno jamatr«. T* podarjajoče ee vrne denar. Anton Kiffmann Maribor 136'b Speetjaliet samo M boljfc švicarske are. sin. 20% kronske bone «234 r okvirju svoje potrebe kupuje po 60'/« Pnčka ttediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Ftiarite se! županstvo občine LITIJA javlja tužno vest, da Je danes po mukepolni bolezni preminul gospod ANTON LAVRIČ p. d. „Hedel" 301etni občinski odbornik in kmetovalec. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v četrtek 20. februarja ob 8. uri zjutraj iz rodne hiše na Selšku na pokopališče v Jablanici. Litija, 18. februarja 1930. Hinko Lebinger, župan. Peki In slaščičarji pozor! Gradimo moderne pekovske tn slaščičarske inštalacije po zelo umerjenih cenah in jako ugodnih plačilnih pogojih. Nadalje izdelujemo vse potrebščine pekovske in slaščičarske obrti, armaturne dele za parne in običajne peči (vrata, lita, kovana; tipi je lite; svetiljke, pirometre) itd. Nabavljamo pekovske in slaščičarske stroje najmodernejših sistemov. — Zahtevajte brezobvezne ponudbe, brezplačne oglede na licu mesta. „PAROPE6" k. d. ZAGREB, Ilica br. 69 Ocarinjenje vseh uvoznih m izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse infojr macije brezplačno. Za vsaki po-edini komad popolna ga« rancija i Dokazano najdovršenejglt Tvrdka Ferdinand Sajovic naznanja tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi nje najzvestejšo in najboljšo sotrudnico, gospodično ki je nad 51 let pomagala trgovini s svojo brezprimer-no požrtvovalnostjo in izredno priljubljenostjo. Bodi ji ohranjen trajen spomin! V Kranju, dne 19. februarja 1930. Zaostali državni davek do 1. tyz% morete poravnati s potrdili iz 1. 1919 izdanih ob priliki zamenjave kron. Prodajamo in nabavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za pravilnost istih in da odgovarjajo za plačevanje davkov. Ne zaračunamo nikakih posebnih stroškov, ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davkov s potrdili traja samo še kratek čas, zato se požu-rite, ker po današnjem kurzu prištedite cca. 30 do 40 % davkov, ki jih imate plačati. Ako prodaste bone, pošljite jih takoj, ker po 17. marcu izgube ti vsako vrednost. S pošto došla nam potrdila in bone obračunamo danes s preko 60 % nominalne vrednosti. Depozitna banka d. d. Zagreb, Tomašiče-va ul. 10. Tel. 36—79, 36—80. Brzojavke: Depozit, Zagreb. 3414 Pristopajte k Vodnikovi družbi! G0NC0 vodoizolacijski amerikanski produkti Kdor na novo zida ali zvišuje poslopja, naj zahteva z ravno sfreho, ker pridobi na prostoru. Streha s Conco produktov je cenejša od drugih materi jalov in najtrpežnejša proti vlagi, četudi je podlaga strehe z lesom krita. SAMOPRODAJA: MARMOLJA MIRKO - MARIBOR - CANKARJEVA 26. Stavbeni podjetniki, zahtevajte prospekte! 65 III t 5228 Udruženje izvoznika kralj. Jugoslavije, sekcija za izvoz jaja, pe-radi i divljači, javlja pretužno vest, da je nenadno preminul nje častni predsednik Adolf Himmler sen. eksporter, imejitelj Sv. Save 5. razr. itd. v 72. letu svoje starostu Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 20. t. m., ob 19. uri iz hiše žalosti v Mariboru, Cvetlična ulica. Ohranimo mu časten spomin! Upravni odbor. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskainaija Franc Jezeršek. Za imseratm del je odgovoren Alojzij Novak Vsi v Ljubljani. t ■