STUDIJSKA BIBLIOTEKA j i LJUBLJANA St. 3C2 MUH iuWm Mi umkaib m* v Trska, v nadaljo, 1». dtnnbr« 192«. Posamezna številka 30 stot. Letnik Ll L let Izhaja vttk dm x}t?tr«J 8 mesece L 12.—, pol L fX več. — Posatr. v tiickotU 1 kcJone sn.iUucc, nalivale. Mali : za 1 L 75.—, ▼ £t-.V OsMfla ta utiMdft Bajni taj Li 7S I- Lr EDINOST Ure4naitro ta apnmuitro: Trat (9), alica S. Franceaco d'Aaaiai 20. T« lelott 11-57. Dopisi ui a« poiiijaio izključno urednik tro, oglasi, r>kUi udi« ta daaar pa npraniltm Rokopisa a« ne vračajo. Ncfraokiraa* pisma se ne spre emajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" Poduretiništvo v Gorici: ulica Glosuć Carduccl St. 7, L o. — Teki. it 327 Glavni ta odgovorni urednik: prof. Filip Peric. ■ssss*'- Važno medslovansko vprašanje , Imenujemo medslovanska ona vprašanja, ki se nanašajo na uredbo medsebojnih odnošajev med poaajnezmmi -slovanskimi naredi in državami. V včerajšnji številki «Edinosti« smo objavili zanimivo polemiko o enem takem medslovanskem vprašanju, namreč o vprašan j u jugoslovensko-bolgarskega. zbližan j a, ki ga je zopet spravil na dnevni red bolgarski pesnik Kiril Hri-stov s svojim Člankom in pozivom v praškem listu «Prager Presse». Ako si predočimo bolgarsko duševnost, oziroma duševnost vladajočih krogov na Bolgarskem, ki so dajali v zadnjih 20 letih pečat in smer dejanju in nehali j u bolgarskega naroda kot činitelja v balkanski in širši mednarodni politiki, t. j. v bistvu onih vodilnih krogov, ki so dejanski in moralni krivci, da je prišlo do bratomorne srbsko-bolgarske vojne v 1. 1913. in do bratomornega zahrbtnega napada Bolgarske na Srbijo v 1. 1915., — če si predočimo te stvari, nam postane nastop Kirila Hristova razumljiv le, če ga lahko vzamemo kot plod ali vsaj znak ogromne nepričakovane duševne revolucije, ki bi se bila izvršila v Hristovu in vsaj onem delu bolgarske inteligence, ki se nahaja pod njegovim duševnim" vplivom. Besede pesnika Hristova tudi zares vsebujejo nekako duševno-revolucio-liarno izpoved. V svojem članku-posla-nici na naslov srbskih, hrvatskih in slovenskih književnikov pravi izrecno, kakor je videl čitatelj že včeraj, da se odpoveduje vs?mu, kar je spesnil od 1. 1913. do 1918. Svojo poslanico je zaključil z besedami: «Na podlagi teh preudarkov se stavljam na razpolago srbskim, hrvatskim in slovenskim u-metnikom besede, ki so mnenja, da se lahko kaj napravi, da se du&e naših narodov prešinejo s svojimi najčistejšimi žarki.» Kirilu Hristovu je odgovoril jugo-slovenski književnik Gustav Krklec. Ponudbo Kirila Hristova, ki smo jo zgoraj dobesedno navedli, je sicer odklonil kot prezgodnjo, toda poziva bolgarskega pesnika ni zavrnil, temveč mu priznava ves veliki pomen, ki je tem večji, ker je prišel od strani, od katere bi se bila taka revolucija najmanj pričakovala. Na njegov predlog odgovarja s pozivom: «Ustvarjaj te bratje bolgarski pesniki v svoji deželi tla za razumevanje in zbližanje, a mi jih bomo ustvarjali tukaj!» Pomembnost tega prvega poskusa za kulturno zbližanje med Jugosloveni in Bolgari je brez dvoma velika. Tudi uspeh, „ki se je rodil iz pobude bolgarskega pesnika, je popoln. Hristov in Krklec sta poučila javnost, da je toliko na bolgarski kolikor na jugoslovenski strani že dozorel sklep, če ne med politiki, pa med umetniki, da se ima začeti s pokopavanjem one bratomorne preteklosti, ki loči oba bratska naroda. Ne da bi hoteli manjšati veličine pobude Hristova, moramo vendar priznati, da je postavil še le Krklec s svojim odgovorom vprašanje na realistično podlago, na trdna tla, kakršna so neobhodno potrebna za zidanje zgradbe, ki to je zamislil Hristov. Brez trdnega temelja se mora zrušiti pri najmanjši nevihti vsaka zgradba — in tako tudi zgradba novega jugoslovensko-bolgar-skega bratstva Treba je z eno besedo — in to jeglo-Jx)ki pomen izvajanj g. Krkieca vzgojiti mlada pokol en j a, ki prihajajo v novem duhu, ki mora vzkliti na grobovih, v katerih bo za vse čase pokopana zgodovina krvavih bratomornih borb med istokrvnimi brati. In kdo drugi so bolj poklicani, da izzovejo, posplošijo in dovršijo tozadevno duševno revolucijo, če ne ravno umetniki, ki so po svojem poklicu in položa-ju tvorci narodne duSevnosti in kot taki Sprednji poklicani kult. voditelji na^ rodov? Če promatramo pobudo Hristova s tega vidika, se njena veličina samo stopnjuje. Toda brata, ki sta živela leta in leta, stoletja v prepiru in sovraštvu, morata spoznati svojo zablodo. morata pozabiti, kar je bilo. Pripraviti duševnost takega pozabljen j a — to je po mnenju Krkieca prva naloga ju-goslovenskih in bolgarskih umetnikov. Duševna revolucija posameznikov mora postati splošna, mora zajeti ves narod. To je smisel njegovega odgovora*, v katerem se zrcali zdravi realizem, ki mora spremljati tudi vsako kulturno akci jo, če naj bo uspešna. Kakšni bodo nadaljnji odmevi tega bolgarsko/jugoslovenskega stika, ni mogT>če prerokovati. Naj bodo kakršnikoli, dejstvo je, da je bil led prebit z enim samim udarcem. Od Bolgarov je seveda odvisno v prvi vrsti, ali se bo iz te kratke a pomembne praške debati razvilo postopoma sistematično in nezadržno duševno gibanje inte-. ligonce in ljudskih mas na Bolgarskem. Le pod tem pogojem bi se nar ft reč ka, da je pobudi pesnika. Hristova zagotovljena zgodovinska važnost. Nočemo prerokovali niti tu. Za presojanje važnosti teh poskusov na sebi je važno imeti pred otad le še to, da vprašanje j ugoslovensko-bolgar ske^a gbližanja ni le balkansko vprašanje, temveč centralno ali osrednje vprašanje celotnega sistema med slovanskih problemov sploh.___ Zaključite« zasedanja poslanske zbornice Izjava bivšega voditelja bojevnikov on. Viola RIM, 18. (Izv.) Danes popoldne je imela poslanska zbornica svojo poslednjo sejo v tem zasedanju. Takoj v začetku seje je zbornica razpravljala o dovoljenju za sodno postopanje proti nekaterim poslancem, za katere je prosila sodna oblast. Nato so bile brez sleherne debate sprejeti razni zakonski jiačrti. Naposled pred Zaključkom je podal nekdanji voditelj bojevnikov poslanec on. Viola kratko izjavo o svoji spreobrnitvi. «Izjavljam», je rekel nekdanji voditelj bojevnikov, «da opuščam svoje dosedanje postopanje, kateremu sem ostal zvest do poslednjega. Moja izjava pa- je zgolj osebnega značaja in nima ničesar skupnega z mišljenjem mojih ostalih prijateljev bojevnikov. Omejujem se samo na pojasnite v svojega postopanja v preteklosti in sedanjosti. Ze takrat, v letu 1924., ko sem podal na javnem shodu svoje izjave, kakor tudi v juliju mesecu istega leta, ko sem predložil v Assisi znano resolucijo, sem bil jaz kot fašist in general milicije uverjen, da s tem ne koristim samo državi, ampak tudi stranki. Moj namen je bil pomiriti nasprotne tendence. Poznejši dogodki so znani in danes je položaj tak, kakršen je. Prej so bili nekateri pokrajinski položaji, nekateri odnošaji, katerih danes ni več, zlasti po spremembah, ki so se izvršile v notranjem ministrstvu. Smatram za svojo dolžnost, podvreči se fašistovskim zakonom. Duh se krepi v pogledu, uprtem v višave. Zakaj sedanja doba je revolucionarna doba in zato prehodna (mrmranje in komentarji, poslanec on. Baiocchi: ti si prehoden! — Smeh)... je revolucij ska doba. Zato sprejemam tudi jaz izrek, da namen, posvečuje sredstvo. Do sedaj so Že na vidiku cilji in s smelostjo dajem svojo skromno moč na razpolago človeku, ki upravlja usodo domovine«. Konec izjave poslanca Viole je sprejela poslanska zbornica s tihim molkom. On. Mussolini je med izjavo listal po raznih papirjih in ni niti enkrat uprl svojega pogleda v najnovejšega Saula, ki je svoj čas povzročil razdor med bojevniki Po voščilih predsednika zbornice je bila seja zaključena z opazko predsednika on. Casertana, da se bo prihodnja seja sklicala potom vabil na dom, kar se bo zgodilo koncem januarja ali pa v fabruarju. , n Nota shoritlca Zbornica se bo tedaj sestala tudi v novem letu, toda novega leta sedanja zbornica najbrž ne bo preživela. To zveni že iz besed, katere je izrekel ono- f 18. novembra 1926, s katerim se pooblašča erarsko advokaturo za pravno zastopanje javnih skladišč t iSrstu. UatrozIttttBl faftftfl . RIM, 18. (Izv.) Danes so se sestali v Rimu politični tajniki in člani vodstev univerzitetnih fašijev. Ob 10. uri se je vršilo zborovanje v sedežu stranke v palači Vidom, kjer je generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati imel pomemben govor. Ob 11. uri je akademike sprejel rimski guverner, jutri pa se bodo predstavili on Mussoliniju. Sela jasoslouensKe rodikalsRe stranke Pogajanja s načelniki strank - Pogoji SLS za vstop t vlado rodov z vsemi svojimi dosedanjimi pravicami in dolžnostmi.. Pogodba z Italijo nima nobeniJh tajnih klavzul in ni naperjena proti nobeni drugi državi. BEOGRAD, 18. (Izv.) Poslanik Zena-beg se vrne prihodnji teden v Beograd, kjer bo najbrž začel akcijo, da se pomirijo jugo slovenski vladni krogi in javno mnenje zaradi Sklenitve prijateljske in arbitražne pogodbe med Italijo i x\lbanijo. Mm in Francija cFigaro« za zbližauje med obema državama - Pomirljive izjave Mussolinija PARIZ, IS. Pariški list «Figaro», ki se že delj časa poteguje za zopetno zbližanje med Francijo in Italijo, je danes objavil članek izpod peresa svojega rimskega dopisnika Boulangera, kate- BEOGRAD, 18. (Izv.) Razplet krize je rCga je te dni sprejel tudi on. Musso-še nadalje v zastoju. Situacija tudi dar- j iini? italijanski ministrski predsednik, nes ni postala jasnejša. Tekom dopol-jter mu podal nekatere izjave glede raz-dneva je Uzunović najprej konferiral j^h g-ovoric, ki so se v zadnjem Času s predsednikom radikalskega kluba širile o italijanskem oboroževanju ob Mihajlovićem. Nato pa je prišel k nje-' mu dr. Korošec, ki je razpravljal z Uzunović em 20 minut. Novinarjem ni hotel dati nikakih informacij, češ da o razvoju krize in o pogajanjih nikoli ne daja nobenih informacij. Nadalje je Uzunović tekom dopoldneva konferiral z ra-dikalskimi ministri, kakor se zatrjuje, o pogajanjih z Demokratsko zajednico. Opoldae je bil Uzunović na dvoru, napram novinarjem pa se je izgovarjal, da gre samo na obisk k ministru dvora, ki je obolel. Popoldne se je vršila konferenca radikalskih ministrov, ki je trajala do 18. ure. Nato se je Uzunović z vsemi ministri podal v radikalski klub, kjer ga. je pričakovalo kakih 30 poslancev. 'Vršila se» je seja radikal- francoski meji. On. Mussolini je g. Boulangeru izjavil, da je na vsej italijanski meji od Ventimiglie pa do Reke porazdeljenih samo 2000 miličnikov. Govorice o pred-stoječem napadu na Nizzo in o nevarnosti, ki preti baje Kor siki, so pa nar ravnost smešne; pravljice so, ki so izmišljene za, otročad. Glede odmeva, ki ga je imela tiranska pogodba v Ženevi, je on. Mussolini izjavil: «Nikoli si nisem mislil, da bi objava italijansko-albanske pogodbe, ki bo registrirana pri Družbi narodov, zamo-'gla škoditi mirnemu poteku ženevskih i pogajanj. Sicer pa — ali je sploh škodila ženevskim razgovorom? Albanija skega kluba do 20. ure. Po seji so biji; zanima v veliki meri Italijo, ki ima vsi z ministri vred izredno rezerviram. ;jam važne interese; teritorijalna inte-Izdan je bil naslednji komunike: «Kon-i^riteta in neodvisnost Albanske pa bo- naslednji ferenca radikalskih poslancev je čula izvajanja Nikole Uzunović a o poteku dosedanjih pogajanj z načelniki parla/-mentarnih skupin o sestavi nove vlade. Stranka soglaša z njegovim stališčem o nadaljnjem postopanju za rešitev te krize». Po tej konferenci je Uzunović zopet odšel na dvor, kjer je ostal pol ure. Medtem je začela krožiti po Beogradu vest, da bo Uzunović še nocoj vrnil kroni mandat. Ko so novinarji vprašali Uzunovića o tem, je odgovoril: «Cemu bi ga vrnil? Treba je še proučevati položaj«. V kolikor so mogli novinarji s težavo doznati od radikalov, je Uzunović na konferenci podrobno poročal o pogojih, ki so mu jih stavili načelniki strank, ki so se v načelu izjavile za sodelovanje z radikali. O radićevcih pravijo radikali, da bo z njimi šlo 1 a#-hko, o demokratih pa, da njihovi pogoji niso sprejemljivi, zlasti pa ne njihova zahteva, dal naj bi Maksimović odstopil s svojega mesta in da naj bi se zamenjalo uradništvo v južni Srbiji. Uzunović je podrobno razložil potek raznih njegovih razgovorov, ki jih je imel z načelniki opozicije. Naglašal je, sta strogo spoštovani. Pogodba je bila potrebna, ker je bilo treba določiti in pravilno urediti vsa vprašanja, ki bi zamogla zanimati Albansko in Italijo sedaj ali pa v bodočnosti. Vendar pa v pogodbi ni nič takega, kar bi zamoglo povzročati razburjenje. Italija iona potrebo delati; to je vse. In mi ne zahtevamo drugega nego to, da nas drugi puste pri miru». (M Kriza na flsntfkem Konsultacije pri Hinđemburgu t BERLIN, 18. (Izv.) Hindenburg je sprejel danes zjutraj voditelja nemških nacijonalcev \Vestarpa in voditelja socijalistov Muller-Frankena. Razgovor predsednika republike je bil zgolj informativnega značaja. Kakor vse kaže, bo kriza nemške vlade trajala precej dolgo. Težko je izreči kako prerokovanje glede novih kembinacij. Najbolj verjeten se zdi kabinet, ki bi ga sestavile stranke contru-ma in kateremu bo najbrž načeloval kot kancelar posl. VVirth, ki ga bodo skoro gotovo podpirali socijalisti. Verjetno je, da bo Stres^mann še nadalje da je položaj izredno težaven, da pa j Zdržal portfelj za zunanje zadeve, upa, da ti pogoji različnih skupin še Gessler pa gotovo ne bo več vojni mi-niso končno vel javni. Morda bo Uzuno-' nister. vić nastopil tudi s protipredlsgi, takoj Kakor zatrjujejo bo Stresemann navda bi na ta način pogajanja zadovolji-1 zlic takoj po božičnih praznikih vo potekla. odootoval v Egipt, ker mu to svetujejo Radi dr. Koroščeveg-a, dopoldansko- j zdravniki ^ , razgovora z Uzuno^ćem je danes BERLIN, 18. Radi nezaupnice, ki jo revole Mussolini napram dopisniku Istopila v ospredje Kombinacija: radi-|je dobila vlada v državnem zboru, je argentinskega lista «Prensa»: «Ustva-1 ^avi^rad^a^ da so" sSm-! kancelar Marx Položil predsedniku riti hočemo korporacijsko zbornico J5.^ PraviJ<> raaiKau, aa so sprejem- j ,epublike Hindenburgu ostavko celo- brez opozicije!» To odmeva tudi iz članka poslanca Bottai v reviji «Critica Fa-scista», ki pravi, da se Mussolini pripravlja na odločilne korake. Ravno tako razpravlja poslanec Maraviglia v «Tri-buni» o spremembi poslanske zbornice v korporacijsko zbornico. Še najbolj Nazione» o predstojeći reformi poslan- * , x . . T, _ . , , kupnega kabineta Kakor se čuje, je Uzunovic zahteval j Radf tega US()oha nasprotnikov so se od dr Korošca, naj jasno precizira svoj j Kantonci umaknili za 10 milj proti ju- politični program, zlasti pa, da se naj odreče avtonomiji. Dr. Korošec mu je odgovoril, da SLS v slučaju vstopa v vlado ne namerava načeti tega vpra- nif>n^ šanja in da se zaenkrat odreče avto-* -J. 'ti- ske zbornice. Po njegovem mnenju bodo v senatu, kakor do sedaj, sedeli generali, admirali, profesorji, sodniki in drugi, za državo zaslužni možje. Korporacijsko zbornico pa bo predstavljala fcx>slanska zbornica, ki bo najbrž tudi za naprej ohranila svoje dosedanje ime. Toda v bistvu se bodo bodoči' poslanci zbornicq popolnoma razlikovali od sedanjih, kajti tvorili je ne bodo poslanci, izvoljeni na podlagi spl-ošne in enake volilne pravice, marveč poslanci, izvoljeni od voditeljev sindikalnih organizacij in drugih važnih činiteljev v življenju države. Državne volitve bodo torej posredne: člani sindikatov bodo volili svoje voditelje, ti voditelji pa bodo volili poslance v bodočo zbornico. Sicer pa trpijo zanimiva izvajanja poslanca Amicuccija precej na nejasnosti, to pa radi tega, rker si najbrž niti odločilni činitelji niso na jasnem o podrobnostih te važne reforme. Reforma bi se zamogla izvršiti že tekom prihodnjega leta, v jeseni pa se bodo najbrž že vršile volitve v novo poslansko zbornico. darskem polju. Vzlic temu pa .izjavljajo radikali, da vztrajajo Še vedno na tem, da SLS precizira svojo politiko in da se javno odreče avtonomiji. Odmevi ltol!]fln$ko-flll)inske pogodbe Pomirljivo Izjave zastopnika Albanija Javna skladišča v Trsta RIM, 18. (Izv.) Današnja «Gazzetta lahko reklo brez vsakega pridrž-!Ufficiale» prinaša kraljev dekret z dne'ostane še nadaljo članica Družbe na- BEOGRAD, 18. (Izv.) V odsotnosti albanskega poslanika Zeha-bega je upravnik albanskega poslaništva v Beogradu dr. Stila dobil od svoje vlade nalog, da se poda v jugoslovensko zunanje ministrstvo in"da poda oficijelno izjavo svoje vlade o njeni prijateljski pogodbi z Italijo. O uradnem stališču albanskega kabineta je dr. Stila izjavil novinarjem: «Časopisje in javno mnenje Jugoslavije se po nepotrebnem razburja, ker'komentira našo pogodbo z Italijo na način, ki ne odgovarja dejstvom. Vest o nekem tajnem vojaškem dogovoru med (Italijo in Albanijo nI resnična. Pogodba je sklenjena v duhu statutov Družbe narodov in nikakor ne krši neodvisnosti Albanije. Italija ni dobila s to pogodbo nikakršnih pravic, da bi se smela vmešavati v albansko notranjo in zunanjo politiko. Albanija gu od mosta Han-Kova. Obljuba poveljnikov severnih čet, da bodo podpirali šanghajskega guvernerja, je bila izpol-s severa je prispelo 11 tisoč vojakov v Nang-King, kjer so se utaborili. Karakhan, ki je bil ruski poslanik pri vladi v Pekingu, je bil primoran povrniti se v ?>loskvo in to radi pritiska mandžurskoga diktatorja Čang-Tso-Lina na prejšnjo kitajsko vlado. Karakhan pa se bo skoro gotovo spet povrnil na Kitajsko in bo zastopal Rusijo pri kantonski vladi. Mikado umrl? PARIZ, 18. Listi objavljajo vest iz angleškega vira, ki zatrjuje, da je japonski cesar umrl. «Matin» pripominja, da japonsko poslaništvo v Parizu še ni dobilo nobenega obvestila. «Joumal» sporoča, da je smrt mi-kada na nekega dvornega kuharja v Toki j u tako vplivala, da si je hotel vzeti življenje s tem, da si je prerezal vrat. --- Kantonske čete so Izpraznile Han-Kov SANGHAJ, 18. (Izv.) Potrjujejo se vesti, da je guverner Šanghaja spet zavzel važno mesto Han-Kov, prestol ico pokrajine Če-Kiang, ki so jo 15. t. m. zasedle kantonske Čete. Pri dobroznani tvrdki izdelkov za moike in dečke JCostoris TRST" 39 - VIA CARDUCCI - 39 dobite najboljše izgotovfjene oblake, površnike in suknje po naiusadngj'šil) cenah Govori se slovenski r--im-ra— ■ —— — m n— ■ ■—■—■! i m 1 MLADENIČI! MLADENKE! URA Oli ZLAT PREDMET predstavljata najlepši in najlrpežnejši dar za BOŽIČ aH M LETO. Najpopolnejšo izbero dobite v zlatarnici F.BUDA TRST — Corso Garlbaldi 35 - Trs« ki vas postreže z najnižjimi cenami. — O-glejte si naša okna! — Na vsakem pred* metu vidite označeno ceno; za vsak kupljeni predmet pa dobite garancijsko pismo. I MT Govori se slovensko. J —i— —— MIHI —■—3—»^/' Aho imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI & FIGL/O V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Največje jamstvo, poštene cene. Velika izbera ur. zlatenine. Kupuje in prodaja zlalo in srebro. Govori se slovensko. Pazile ha ime N. BORSATTI & Figlio CORSO VITT. EM. III N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). Berlitz-School ; Trst, Via Fabio Filzi 23. — Pouk in » prevodi v vseh jezikih. - Telefon 44-82. I S M I L A J O D čisti kri PRSNI SIRUP izborno sredshro prot? kašlju 6LYK O L. najboljše okrepčcvalno sicdilto Lekarna C£STB.LAttOViCH - Trst. Via fai biali&fii 42 La»iaik : F. BOLAFFiO 1 Jutri se odpre S^IOM ELENA TRST« CORSO GARIBALOI 25 SPECIJALITETA BARVANJE LASI ONDULACIJE - MAN1CURE ELEKTRIČNA MASAŽA - DIŠAVE Lastnik LEONTI GlUflHL (1321) Naro2aiio in širiSa EDINOST" 1» OBLEKA iz pristne volne, na izbero se bo darovala vsakemu odjemalcu, ki bo nakupil za L 150- pri tvrdki Manufakture po nizkih c nah Trs!, Piazza Goldoni štev. 12 Govori se slovensko. i n. «EDINOST» V Trstu, dne 19. decembra 1926, Prevrat no Litvonskcin | m Jif^a m d^e^oije^^^nSeei1^ t-^ .trmoflle^ rfjulo Mi njene msofilske politike - bme- j gova giavna organa. Skozi dolgo Časa sta tonov« 4 diktatura - Vzneralrje_ /vi priobč evala le hrvatske članke, zadnje šte-Moskvi in Varšavi j vilke so začele prinašati tudi slovenske - tt . „a . 0 „ , . _. . i dopise Slovencev, ki pripadajo temu gi- VARSAVA, 18. Po dosedanph vesteh |j>anju> ^ slov, odstavki so prvi znak, da eo litvaauski fašisti izvršili državni pre-:8e je začela širiti Vidovičeva misel tuil lahko v kritičnem hipu ustavil alt pa se ogrnil Pauli sichu in njegovim d vem tovarišem, je zavozrl naravnost proti njim in jih podrl. Nezgoda je imela hude posledice dočim jo je njun tovariš izkupil z neznatnimi praskami, sta Paulisich in Bolettig obležala hudo poškodovana. Z istim avtomobilom sta bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer sta dobila prvo pomoč. Paulisich je imel poškodovan pn-ni koš in številne druge poškodbe na raznih delih telesa; Bolettig pa je imel po-le^ velike krvave bunke na glavi hude praske na glavi hude praske in poškodbe po rokah in životu. Oba sta bila sprejeta v ki-rurgični oddelek. Stanje Paulisicha je precej nevarno. Busich je bil aretiran. Tržaška porota Govor odvetnika Gianinija. Govornik pogleda precej globoko v življenje Licatolosija in v čustvenih besedah slika počasno padanje družine Licatolosija in njegovo trpljenje radi tega. Toliko tisoč obljub samemu sebi, kolikor tisoč razočaranj nad lastno močjo. Na eni strani žena, ki ga je prosila, na drugi strani otroče, ki kliče: «Papa!», na tretji strani Virginija Del Tedesco — sramota. Imamo tu dve bitji — ki jim je usojeno se ljubiti, ljubiti se z mrzlico in trpljenjem. Ni bilo zavodnika ne v Virginiji Del Te desco, ne v Licatolosiju, zavodnik je bil v slučaju. Licatolosi je Sicilijanec! Iz dežele plamenov, iz dežele strasti in ognja duše. Kazenski zakonik je pisan tako za Pijemont kot za Sicilijo. Vemo, da je nekaj časa pred zločinom postalo razmerje nekoliko slabejše. Vrstili so se prepiri, dočim je prej tam vladal mir, mir, ki je mogoč v tistem peklu strasti. Gina Del Tedesco postane drzna. Daje sestanke Licatolosiju in karabinerju istočasno. Licatolosi jo čaka zaman... Gina je pisala karabinerju — pismo, ki ga LicaLolosi ni še čiial. Licatolosi je čakal karabinerja v ulici Zonta in karabiner je šel na sestanek z Virginijo. Smo 18. februarja. Licatolosi čaka Virgi-nijO. Pride Katarina Del Tedesco in pove, da Gine ni doma. Licatolosi jo čaka nestrpen — vratarica ga vidi, ga miri. In mu da lisiek: Bodi miren, ljubiti te hočem do ©in rti... Licatolosi jo čaka pred hišo — ko pride jo obsuje s vprašanji: «Kje si bila, do sedaj, kaj si delala...?» Ne odgovori in izgine ,r hišo... Se obrne: «Jutri ob sedmih te čaka karabiner!» In pes ostane zunaj.... Tu je konec sveta za Licastalosija. On je ljubil to žensko — milijone jiii je na svetu g-o^pod državni pravdnik — toda zanj je ta Ženska vse.... In on se vrne k Virginiji. Še upa — je li on kriv svoje slabosti? Gre h karabinerju, ga ne najde. Ko govori z Virginijo, ne pridejo iz njegovih ust besede sovraštva. Priča je Katarina Del Tedesco, slabi duh te tragedije. Licatolosi prosi Virginijo: «Povej mi, kje si bila včeraj? Lica tal os i gre na karabinersko postajo v ulici Chiozza. Tam zve, da je karabiner Salvo Anton bil prejšnji večer prost do ene'ste ure... Vesti z Gorlikega Goriške mestne vesti Ministrski prrtsehlk »rti zadnjim mM* v Girid V petek 10. decembra so bili klicani na goriško kvesturo pred g. komisarja Colitti-ja zastopniki sledečih slovenskih organizacij, društev in zasebnikov: Trgovsko-obrtne zadruge, Pevskega in glasbenega društva, Dramskega društva, delavskega društva Skalnieai, uredništva in uprave «Goriške Straže», tajništva kmečko-delavske zvese, Mladike, Zveze prosvetnih društev, Čitalnice mestnih društev in pa Narodne tiskarne. Komisar Colitti jim je prečital pisaao miiiistrskegu predsednika Mussolinija, v katerem sparoča, da je tofoe zaznal Spremila sta Katarino do doma? Kaj jejnih svot! za opustošenja učinjena sedežem slovenskih sodailcijev (udruženj) v GoricL Obžaluje da se je kaj takega moglo zgoditi in daje zagotovilo, da bodo krivci sednijsko kaznovani. Z zadoščenjem so vzeli zastopniki goriških društev vsebino tega ipisma na znanje kot nekako oznanilo, da se taki dogodki ne bodo ponavljali. Z veseljem so ugotovili predsednikovo nezadovoljnost nad omenjenimi dogodki 4n nad vsem kar je z njimi v zvezi. Potek nabiranja liktetrskega posojila v mesta in na deželi. Poleg posameznih institucij in finančnih zavodov pričenši od Monta pa do bolniške blagajne so podpisali liktorsko posojilo uradniki večjih zasebnih podjetij, vse učne moči srednjih in ljudskih šol ter z manjšimi zneski šolarji saoni. Podpisanega je sedaj v Gorici okoli poldrugi milijon liktorskega posojila. Upa se doseči v Gorici okoli 3 milijone. Iz nabiralnih izkazov je mogoče ugotoviti sledeče podatke v sorazmerju podpisovanja. Nižji kanclijski uradniki podpisujejo v srednji meri okoli 200 lir, višji z akademsko naobrazbo in vodilnimi mesti 500—1000 lir. V trgovskem svetu so podpisali večji trgovci znatnejše svote, večina manjših trgovcev se giblje okoli 800—1000 lir. Naša dežela pa nudi v tem oziru sledečo sliko: Radi večkrat omenjene silne gospodarske krize povzročene po slabi letini in drugih činiteljih se ne nahaja prav nič likvidnega denarja med kmetiskim prebivalstvom in zato j%le težek uspeh posojila, med kmetskim preLiva-lstvottn. Ni pa s tem rečeno, da ni odziva za posojilo v naši deželi. Podpisali so skoro brez izjem posojilo vsi slovenski učitelji in učiteljice, dalje trgovci in gostilničarji ponekod vojni upokojenci, v Idriji rudarji. Težke gmotne prilike niso mogle udušiti povoijnega uspeha v podpisovanju med našo duhovščino. V Ajdovščini eo naši narodno najbolj zavedni trg-ovci pokazaJi, kako malo veljave imajo nekateri očitki, ki so leteli na njihov račun od lokalne izvestne strani. Z zinatnimi podpisi liktorskega posojila so pokazali, da veljajo predvsem dejanja in ne besede ter prazni neutemeljeni očitki. Pristojne oblasti imajo zopet ponoven, daleko ne prvi v resnici tehten dokaz. Vse naše Številne posojilnice in hranilnice so zopet dokazale svojo velevažno, nenadomestljivo nalogo uravnavalca gospodarskega premoženja naše dežele ter njihovo občutljivost in zvezo s skupno gospodarsko usodo države. Kako malenkostni se zdijo nasprotni očitki ob čitanju podpisa- nico visoko raz hrib, mlečne izdelke in Iščemo družabnika kot sodelavca v izmenja- teleta i v° se^anježa družabnika za tovarniško in detaljio _ . „ . „ ^„„„„i., j„. . i podjetje, že 50 let obstoječe, protok oliraixo, brez Omenjena cesta bo odrezala dolg je- dolgov, v polnem obrato, v lepem mestu Sloveni-.zik šentviškogorske planote in zvezo IZ . te z alavnico Din 300.000.—. Kasnejše popolna od-naše doline V idrijsko skrčila*za pre- podjetja tudi ni izključena. Takojšnje ponudbe ' - - „ xr> ! pod »Dobra eksistenca* na Od Lasni zavod Kovačič, cejsenčas. Maribor. * 1901 Tudi po zadnjih povodnjih tako kru- j- to prizadeta pot po baški dolini do Pod- ■ ROfit .L5"", ke» Piazza brda je oživela delavcev in kaže, da j ^k*ict;crcoIa 3' Tfst ~ izdeick' kl se ne b0Jl bodo vse temeljito popravili, zgradili n*ve obrambne zidove in jo tudi raz- J^VS*1 Pločnik, Prya moč, s« sprejm«. žgavec, v. _ . .».-i * j 1,1-j. t brivmea v Vipavi it. 54. 1895 širili. Ta cesta je bila že od nekdaj ta- -_:____ ka, da si dva voza, če sta se srečala,' SEDLARSKI mojster išče pridnega učenca, pošte- nista'vedela pomagati. Na nekaterih j perica 69 ,sedlarsko obrt Rofs9rl krajih, zlasti pod Podmelcem so jo še1 za časa gradnje železnice temeljito po-'SAMO energičnega zdravljenja z Glvkolom pravili in premestili na nova mestaJ^ ozdravi glavobol, Šibkost, malokrvnost, Zdaj bo poleg železniške proge še ta ' Castel- zveza postavljena «na boljše | l^o^ch, Trst, Vla dei Giuliam 42. looo Nadaljevalni dnevni in veji. Vpisuje se vsaki Italiji. Posebni tečaii za gospodične, ki želijo i meščenja na kopnem ali nc. morju. Zavod za dc bc^o mest za naše diplomirance bodisi na kopne^n bodisi na morju. Obiščite niš informacijski urad. Ravnaieljsivo radiorelijJrahčnegi zavoda •Aitssen-dro Volta» Via S. Francesco 31 ali pri zaružcuih zaicdih »Battisti-Galilei > Via BnHi.o vršil dne 2S. decembra 1926, ob 11. uri zjutraj v uradnih prostorih. DNEVNI RED: .1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzromištva. 3. Poročilo računskega zaključka za leto 1925. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnosti. ItSarezige, 12. decembra 192G. Načelništvo. Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zbrano zailostno število članov, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje, v smislu kleli a-1318 V I Mi UfV-Ui " 1------ J ---- § 33 zadružnih pravil, isti dan in bo si pal brezpo+rojffio ne glede na število vzočih. plačuje vedno par cent. več kot drugi ALOJZIJ POUH, Plazzs Garmaid! Z ioi2 prvo nadstropja (1319) Pazit* na uatlov: IIESSIMEMI Pazit« ni naslov ŠIVILJA se priporoča ccnjenitn gospem. Delo s« 1 izvršuje točno. Naslov pove upravništvo. 1910 GLASOVIR Bayer prodam radi pomanjkanja prostora. Via Ruggero Masna 3, čevljaraica Griion. 1911 DVE KOLESI, moško torpedo in žensko v dobrem stanju prodai 3, čevl>arnicf stanju prodam po nizki ceni, Via Ru&£ero Manna ica Griž 1912 DVOKOLESNI MOTOR A. J. S. s pristranskim vozačkom, v popolnem stanju, se proda po ugogni ceni. Gorica, via Favetti 17. 1906 HIŠA v bližini mesta, prioravljena za vsako trgovino ali obrt se proda. Naslov pove goriika uprava. ' 1909 POSESTVO, hiša (vila), velika lopa, obsežno zem- j ljišče, v Trstu se zamenja z večjim posestvom v Julijski Krajini. Približia vrednost L 300.000-— Naslov pri tržaškem upravništvu. 1891 STROJ za izdelovanja cementne opeke, proda po j nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji. 1914 DVE OMARI, visoki, pripravni za pisarno in ena nizka omara se prodajo po ceni. Šalita di Gretta 10/L 1914 UMETNE noge in roke prodaja ortopedik Ste an-& Toscano, Trsi Piazza Ospedale 19^5 PASE za kilo prodaja avtopedik Stefano Toscano, Trst, Piazza Ospedale 1916 POROČNE sobe iz parjenega lesa, 1700.— topolo-ve 2100.— Tiirk, S. Lazzaro 10. Pazite na naslov. 1917 Velika manufakturna trgovina = Via. Carducci 3 GORICA Via Carducci 3 Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hia-čevine, žameta, zefirja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in boiubažastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno perje. Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in dečke. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika izbera kožuhovin. Na drobno! 1053 Na debelo! X o N 0 n & a o 3 8) f* 0 * "1 a r o i i i |I8 BSBIS jssBssssmst ii IIB IIB IIB 1 B i Prodajalna izgotovljenih oblek DAVIDE CAVALIERO TRST — CORSO GARIBALDI 5 naznanja cenjenim odjemalcem, da {e ob priliki božičnih in novoletnih praznikov znatno znižala cene vseh potrebščin kakor n. pr. PALETOTS - G AB AR D INES - COVERCOATS • JOPE s kožohotiiii In brez te. OBLEKE modre In trne za nuSKe, dečke In otroke Bogata izbera tu- in inozemskega BLAGA« Krojačnica I. reda. Govori se slovenski. Najnižje cene. «EDIN05T» svojo vzvišeno, humanitarno in nesebično nalogo tudi v bodoče z največjo požrtvovalnostjo, ter mu kličemo «Bližnjemu na pomoči. IZPOD 6AVNA. Kaj pa pri nas? Poročilo za poročilom čitam v «Edinosti» o gospodarskih sestankih in gospodarskih ohi&kih bistriških kmetov. Mislil sem po vsakem poročilu, da bo vzgled teh naprednih kmetovalcev zbudil iz sedanjega mrtvila tudi naše kmetovalce oz. vsaj tiste gospodarske faktorje v naši dolini, ki bi morali biti nekaki raprezentanti našega gospodarstva To pa danes niso, ker jim manjka predvsem inicijativnosti in aktivnosti. Zaniati sem čakal na poročilo o kakem gospodarskem sestanku tudi iz Vipavske doline. Dočakal nisem niti spodbude v tem o žiru; kako naj bi potem pisal Že — o dejstvih!... Drugod se razpravlja, sklepa in sklepe izvršujejo pri nas pa niti o pobudi duha! Drugod se že uživajo sadovi takih prepotrebnih sestankov in pomenkov resne in aktualne vsebine, pri nas pa se niti poizkuša ne!... Ali hi bili res upravičeni pripisati ta žalostno dejstvo konservativnosti vipavskega kmeta? Ali je vsa krivda le na njegovi strani? Po mojem skromnem mnenju bi s tako splošno trditvijo delali preveliko in preočitno krivico našim kmetovalcem. Dej, stvo pa je, da imamo med nami gospodarske institucije (kot v Dornbergu, Rihember-gu, Selu, Dobravljah in drugod), ki bi bile v prvi vrsti poklicane, da organizirajo podobne gospodarske sestanke kot v bistriškem okraju. Do danes mi ni o kakih ini-cijativah v tem smislu s strani imenovanih gosp. organizacij ničesar znanega. Ljubo bi mi bilo, ako bi se v tem motil! Pred nedavnim sem o tej zadevi govoril z odbornikom ene izmed imenovanih zadrug, poudarjajoč koristi in potrebo takih sestankov v okrilju zadruge. Dotični odbornik je bil za svojo osebo mnenja, da je pri organizaciji, ki sva jo imela v mislih, to neizvedljivo in nemogoče radi njenega prevelikega delokroga. Nasprotno pa sem jaz prepričan, da je izvedba gospodarskih sestankov mogoča pod okriljem vsake zadruge, pa naj bo njen delokrog še tako velik. Celo večja je lahko pri večjih delokrogih — inicijativnosti Kjer je namreč nemogoče sklicati par sto članov iz različnih okoliških vasi k skupnemu pogovoru, tam naj bi se taki sestanki lokalizirali, omejili na posamezne kraje. Mesto enega skupnega sestanka naj bi bilo organiziranih v teku vsakega meseca po več sestankov v več krajih, tako da bi na ta način imela vsaka t vas, ki spada v delo-krog posamezne zadruge, svoj stalni mesečni sestanek kmetovalcev. Ne more se pri tej priliki prezreti pomena, ki bi ga imela taka posvetovalna, poučna in propagandna shajanja članom tudi za zadružniško idejo, za razširjenje zadružniškega pokreta. Zato izgovori tu ne drže! Potrebna je samo volja! Prav te pa iščemo zaman pri naših inerodajnih faktorjih, ker se namreč dejanski ne zavedajo, da vodi trudapolna j pot do uspehov le preko intenzivne delavnosti, aktivnosti -in jake propagandne sile. Brez konkretiziranja volje pa ni dela — in brez truda v delu ni uspeha! Ako pa jih odvrača od delavnosti v tem smislu njihovo samozavestno naziranje, da j je nečastno vsako posnemanje, pa naj bo še tako koristno in potrebno, ie to smešna gesta njihovega samoljubja, ki pa v da- i nem slučaju nima podlage. Prav tako bi bila vmesna misel, da je uvedba gospodarskih sestankov pri nas nemogoča... — recimo zato, ker je mogoča v bistriškem okraju?... Upam, da si naši gospodarski krogi vsaj s takim izgovorom ne bodo metali — peska v oči! Torej se enkrat, kaj pa pri nas?... B. D. BORZNA POROČILA. Trst, 18. decembra 1926. Amsterdam 890—910, Belgija 305—315, Francija 89—90, London 108—109, New York 22.20—22.45, Španija 335—345, Švica 430—440, Atene 27.50—28.50, Berlin 530—540 Buk are št 11—12, Praga 66—67, Ogrska 0.0305—0.0320, Dunaj 310—330, Zagreb 39—39.75. Uradna cena zlata <17.12.) 433.41. Vojnoodškodninske obveznice 61.00. NATEČAJ ZA SPOMENIK V. OBERDANU Jurija za Oberdanov spomenik, ki se ima postaviti v Trstu, je včeraj zaključila svoje delo. Iz poročila ki ga je izdala, je razvidno, da se je natečaja udeležilo trideset umetnikov, a samo štirinajst osnutkov je bilo takih, da jih je Jurija zainogla vzeti v pretres. Pa tudi med temi osnutki ni bilo takega, ki bi popolnoma odgovarjal namenu. Prvi dve nagradi zato nista bili razdeljeni. Ostale nagrade pa so bile dodeljene trem umetnikom, katerih dela so vsaj deloma odgovarjala zahtevam odbora za Oberdanov spomenik. Tretjo nagrado je dobil umetnik Franco Atschko iz Trsta, četrto Claudio Botta iz Brescie, peto pa Roberto Terracini' iz Turi-na. Ti umetniki se ne bodo mogli udeležiti drugega natečaja, ki ga bo odbor razpisal v kratkem. Vsi sklepi jurije so bili sprejeti soglasno. Evo moje bisere MODERNA MATI |e on« mati. ki zastavi vm za zdravi* lastatfi »krt aH L 6 50 kemad Kadar m otroci brez voafca volfa imajo a mazan jazfk, ati telijo o v Želodcu itd., tedaj jim lahko z na}«»petnejšiin zdravilom, ki )* ladni bonbon ARRIBA. Čokolad«! bonbon ARRISA očisti otrok«, ki ne čtrtijo pri u2i*«itfa im gam ne boiečio. pač pa postajajo ttvakfti ia voaeH. SoU>te - t«karw4il>! zvm»4 JMI« ril - C*». Rafl*aic Gmdmm S. GiKW|t In Mipr»a i»MMo 1» lfUwiK Cmckmt IfMc. VU S. kšsagttjug ^»rmr^nrttnc* x gsorrg idrivifiki m Trst, Via Salte Fontana 6« Trst izvršuje vsako delo v zlstu in kavčuku. Slovencem z cežfJe posebni pnpusti za polne treške. Delo zajamčeno (1158) Ljudske cene. Odprto ed 9-13 in od 15-20 Ne pozabite, da ima tvrdka M Ensianf Int. C»rse V. E. III. 26 ni sproti zastavljalnici iztcicirtj. eblehe 1250J ta-U ftozcR&f blago Usta fcNatrtca I. *tdt| Zimski vftni M za korflerr (Velja od 1. oktobra 192«. do preklica) Trst - Postojna o e v O e »M O Postaje iN O > .s o a> B O a 6.30 8.53 ig!IG 12.85 14.45 Ii7!20 7.— 7.30 7.4 7.55 8.05 8.15 8.501 8.50 9.10 9.30 16.-1630 5|4*.5o 17.10 17.25 17.45 18.05 18.25 18.4©| 19.— Trst Opčine Rezani Storje Senadole Senožeče Razdrto H ruševje Hrošče Postojna Trst - Komen 930 9.— 8.40 8.20 8.05 7.451 7.25 7.05 6.50 6.301 19.— 18.35 18.20 18.05 17.55 17.40 17.28 17.05 16.50 16.30 17.20 fll!60 9.80 7.25 5.50 3.40 Fadratacs v Ha Castt 1» H Ckfta Lapajna) Govori «e slovensko Za vsako potrebo na papirju Vam ustreže najsolidnejše in z najnižjimi cenami tvrdka . IMe ii. ..... Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na deb lo in za družine Viale XX settem« bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giuliani 32 • Telef. 2-4} Priporoča se lastnik 985 fr. Stranca«. Obiščite novo prodajalno G. ROLLI Trst - Via [artKii ?8 - B« (kitna 2 - Trs! Izbera blaga za moSke in ženske. Najnovejše risbe. Moški izdelki po meri. Nikaki slepilni popusti pač pa stalne in nizke cene. (1281) ki razpolaga z veliko 1308 zalogo papirja in vrečic Izvoz na debelo. Trs!, m P. L. »strina št. 1 Cene vožnja 4 20 6.15 8.20 9.20 16.-16.30 17.— 17.20 17.30 Postaj e Trst Proaek Nabrežtaa Gorjansko Komen vožnja Cene 9.15 8.43 8.15 7.55 7.45 9.20 6.60 4.55 1.80 Postojna - Jama Vožnja Postaje Vožnja 13.45 13.501 14.— 16.40 16.50 19.40 19.50 Postoj« t PoslojM j Jama i 9.10j 9.— 13.25|16.40i 13.20 16.30 —.—116.20 19.10 19.— Na zabtevo posebne korijore do jame po sledečem urniku: redni obiski od 12-14 j f * 10 -12 j izredni obiski ....{. 14-16 I | , 16—18 NB. Odhodi iz Trsta v Reko, Postojno in Komen strga Cugiiebno Oberdan; iz Reke s trga Cesare Battisti. Pazin - Labin - Sv. Andrej III IIBHHIMifll li—lll O Postaje c — >n O v O 4.55 5.80 9.50 11.10 13^20 14.80 9.-9.10 9.25 9.40 9.55 10.35 10.55 11.05 11.25 12.— 16.— 16.15 16.25 16.40 17.— 17.40 17.55 19.05 19.20 f Pazin (post.) I Pazin (mesto) j Lindar Gračišče Pićan Kršan Sv. Nedelja Vineš Labi* Sv. Andrej 7.1516.45 7.0516.35 6.55|16.25 6.4016.10 6.20 15.50 5.35 5.20 5.10 5.— 15.05 14.50i 14.40 14.30 14.— 14.80 11.60 10.45 6.60 5.20 2A5 Trst - Opatija - Reka . za leto 1927 z naslovom tvrdke se dobijo o Tiskarni „Edinost" Trst, Via S. Francesco štev. 20 Cene 5.— 7.80 8.70 9.70 11.20 41.80 12.50 13.60 14.60 14.90 16.— 18.— 18.30 19^0 22.50 23.50 24.— 25 — 26.50 29.- vožnja Postaje " 7-30 7.55 8.10 8.20 8.30 8.40 8.50 8.55 9.— 9.20 9.35 9.40 9.45 9.55 10.10 10.40 10.45 10.50 11.— 11.15 12.— Trst Bazovica Kozina-Herpelje Tublje Materija Markovščina Gradišče Obrovo Hrušica Podgrad Ročice Starad Pasjak Sapljarte Rupa Perm oni Jurdani Jušići Matulje Vokisko-Opatijo Reka vožnja 12.— 11.45 11.30 11.20 11.10 11.-10.50 10.45 10.40 10.20 9.40 9.35 9.30 9.20 9.05 8.35 SJ© 8.25 8.15 8.— 7.30 Cene 29.-25.50 22.50 22-20.50 19.10 18.30 17.70 16.70 15.70 14.40 13.90 12.10 11.80 10.50 8.10 6.60 6.30 5.30 3.- V Trstu, dne 19. decembra 1926. Vestje po L 45 komad, iz pristne volne in brezhibne. Je to cena, ki se zdi našim odjemalcem neveijetna, ker se prodajajo ravnotake vestje povsod po L 80.—, 90.— in 120.— Oglejte si brez vsake obveze prodajalno ..FONDACO Dl CONVENIENZr Via Genova 21A (tik pralnice Carniel) Govori se slovenski TB8 1294 Oglasi v .Mosti" imajo uspeh GIUSEPPE SPECHAR Via S. Caterina 7 - TRST - Piazza Mazzini Veliki dohodi tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke zadnje novosti, po najnižjih cenah. Specijaliteta Paletots in dežnih plaščev. — SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA OBLEKE PO MERI — Konkurenčne cene! 1157 Konkurenčne cene! iiflimiiHiiii j I z raznimi velikimi tovarnami in tako se je ustanovila nova družba z ome- | NAZNANILO Vsled znižanja cea sarovin in prevelike produkcije se je združil CONSORZIO TESSftLE MiLANESE nim jamstvom i umio i i B Ta korsk je narekovala potreba, fa se mora nuditi mnogoštevfni KM- g 3 jenteli blago najboljše vrste In po tovarniških ccnah, Kar pomeni 30*/0 ^ S rednega prihranka, kt gre v navadnih slučajih skozi roke Špekulantov. RDa dokažemo svojo naklonjenost tudi ob jm enemu okr&iu Cor&o Gari- g baldi, bomo odprli v tem te V. Razne zanimivosti Legenda o sv. Katarini. Pariške Srvilje, ki slavijo na dan 25. novembra sv. Katarino, gotovo ne vedo, — tako piše pariški «Exceteiar» — da je bila njih patronica rojena proti koncu III. stoletja ter da je umrla leta 307. V rani mladosti je sprejela krščansko vero in ko ji je bilo 18 let, se je drznila predstaviti se cesarju Maksintinu ter mu očitati, da daruje poganskim bogovom. Cesar, katerega je presenetila ljubkost in zgovornost mladenke, ji je prizanesel njeno smelost in je dal sklicati kakih 50 najbolj znanih filozofov, da bi razpravljali z njo o veri. Deklica jih je do zadnjega ugnala v kozji rog ter jih spreobrnila h krščanski^ veri. Radi tega se je Maksimir silno razljutil iti je ukazal, naj deklico sežgejo na grmadi. Ker ji pa ogenj ni škodoval, jo je dal kruto pretepsti, a tudi zaman; njeno nežno telo ni občutilo niti najhujših udarcev. Nato so vrgli Katarino v ječo, kjer jo je iz radovednosti obiskala cesarica. Zopet se je zgodil čudež; cesarica se je spreobrnila h krščanski veri rn je dala krstiti tudi vse ječarje. Tedaj ji Maks-rmin dal zgraditi poseben mučilni stroj, toda komaj so privezali deklico nanj, se je stroj raz letel in njegovi kosi, gnani od skrivnostne sile, so pobili mnogo poganov, ki so se bili zbrali okoli mladenke, da bi prisostvovali njeni gToznismrti. Naposled je Maksimin ukazal, naj Katarino obglavijo; sekira ni prizanesla deklici, a ko so ji odsekali glavo, je namesto krvi brizgnil iz njenega vratu curek mleka. — Takšna je čudovita zgodba svetnice, ki jo časte brhke pariške šivilje. Nenavaden denar. V dobi inflacije nimajo bankovci več tiste vrednosti, ki so jo imeli nekoč v boljših časih. Za časa inflacije so tiskali v Nemčiji, Rusiji in na Poljskem celo milijonske bankovce, ki so pa v resnici predstavljali prav neznatno vrednost . Vendar pa obstojajo bankovci, ki so res vredni milijone. V zbirki nekega Angleža se , začetek 24. t- m. Vsi oni, ki želijo vpisati se, naj pustijo naslov v dotične ni hotelu. Odlikovani zebotehniški atelje BREZTCAR RUDOLF v Gorici, Via Carducci 15/1. Spnjtaa mki ta li 9-12 tov ii 2-5 pop. Za manj premožne znižane cene Izredna likvidacija Z000 površnikov gabardine-voina TRST, Via Murati 4 (tik gledališka Excelsior) TISKARNA .EDINOST'«TRSTU ........................................................... ....♦♦H | Izvršuje vsa tiskarska dela v najrnodernejem stilu kakor J I tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejiml stroji, r l črkami, Lynotype, j Vaa naročila «tereotypijo ter rotacijskim se izvršujejo točno in po strojem. zmernih cenah. ................................... Ulica S. Francesco d'Assisi 20 V neki vasi ne severnem Jallandu *ia Danskem straSi. Ko pride dvanajsta ura posebno ob nedeljah, »e epleza strah čez zid na pokopališču. Gorje onemu, ki bi se lotil teh strahov. Pred dnevi so dobili moža, ki je bil drzen ta pogumen, zjutraj ležati v jarku zraven pokopališča. VaSčam j se boje. Občinski svet ne ve, kaj bi, aK naj se obrne do pastorja ali do policije. No, po-liri ja je kratkoanalo obesila za pokopališčni; zid tablo z napisom: «3trašiti je prepo- ; vedano!« Sedaj so vsi radovedni, ali se posreči policiji ukrotiti strahove. mm: Zobozdraraik 1 Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU m I. L Urini H. 16, II (pajliaL HaiaraD [53 od 9-12 In od 3-7 IZŠEL JE: Roman v treh delih NOC PRETEKLOSTI Spisala V. J. Križanovska. lx ruščina preveri IVAN VOUK. Cena L 6*—, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu zneska. - Roman je izdale iz zalotila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Šloka, Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trsta, Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna. m Vezane ▼ originalne platnice (cena L lO—> se dobi ▼ knjigarni STOKA. l!ailHBIieBllieHII*il|IM,liaBiii$86aiii^l6mi8IHiUa8iilSBail1 KNEZIC KsaufnKtarna trjoslna r . s^js^b.^ ManufaKtnrnn trsouina TRST - Corso Garibaldi št 24 - TRST nudi vrhu vseh znanih potrebščin, ki se prodajajo po najnižjih cenah, o priliki Božičnih in Novoletnih praznikov . . f , veliko partijo blaga iz pristne volne po L imMMiiMmHiBBii^urog^n V Tisto. Im 19. decembra 1026. Umnost h umetnost je nova knjiga. «Tno$en cveU, je spisal dr. Andrej Pavlka. i Opisuje evangelijsko ubo6tvo sv, Fran-ri—iii nedolžnost sv. Stanislava in či-'stest sv. Alojzija. Stane samo 2 liri V {Gorici jo ima na prodaj Narodna knji-'nma Ker je knjiga potrjena od škofa in kar gre dobiček na korist Siroti Šč a, bodo lahko posedali po nji vsi brez razlike. OMi^danlvo. Zdravaiško pregledovanja prašičev zaklanih po zasebnikih Letos je klanje prašičev za domaČo rabo podvrženo mnogim sitnostim in pa pred vsem stroškom. Kjer obstoja namreč občinska klavnica, morajo ljudje klati prašiče v občinski -klavnici, dalje mora vsakega prašiča pregledati občinsk;! zdravnik, užitniii^kemu uradu se mora tudi pravočasno prijaviti klanje za plačilo užit-nine. (Ko bi zakiana! žival vedela za vse sitnosti, ki jih ima po uradih, njen gospodar z njo, bi se od same skrbi shujšala v zadnjih urah. Pa tudi občutni stroški so zvezani s klanjem prašičev: Užitnina znaša navadno L 20 Ž ivino zdravniški pregled L 5 Klavec L 10 Pomagači in pijača L 15 Skupno . . . L 50 „Povprečno stane klanje prašiča od lir 40 do lir 50. Kaj pomeni ta vsota v teh težkih gospodarskih razmerah, si je lahko misliti! Le s težavo jo zbere kmet sku|>aj. Živinozdravniško pregledovanje posameznih prašičev je pa zvezano s precejšnjimi sitnostmi, zamudo in zavlačevanjem, posebno po naših gorah. Klanje se vrši navadno istočasno v vseh vaseh v teku štirinajstih dni do treh tednov, tako da je pri gorskih vaseh s precejšnjimi razdaljami preiskava precej otežkočena. Videmska prefektura je sprevidela te težave in je zato izdala okrožnico, v kateri naroča, da naj se vršijo ti zdravniški pregledi le tam, kjer je to mogoče. Ker se na Goriškem radi razumljivih začetnih ovir ustanavljanja prefektura ni še mogla lotiti pravilnega poslovanja, opozarjamo tem potem, da bi se i goriškim občinskim uradom naročilo, da bi se zdravniški pregledi vršili le tam, kjer je to mogoče in kjer ni to zvezano s prevelikimi sitnostmi in težavami. Odhodi Ylakov Pbbm karih: o = natfinrl vlak, ob = nhnani, b = bat vlak. m = mottan vlak. 5 (o), 5JB5 (efc, loj 8.50 (b), 10.35 (b), 12.30 (o*, IS (b), 15.15 U>), 15.25 (o), 17 (b), 17JB (b), 18.10 (b), tfJBO (o). 19.20 (o)f 20 (b), 23.45 (o). mm FERRO C HINA PKiATTl Okrtpfevalot TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi Semena: zgodnjega graha «Express», niakega «MONOPOL», «Senator» in ameriški čudež, seme redkvice okrogle in podolgovate, zimske spinače z bodečim zrnjem, žii-okolistnato «ESKIMO» in «VIKT0RIA», čebuleek za sajenje in vsa ostala vrtna in poljska semena BetaJfe in trave: zajamčene letošnjega prkTelka. Cenjene trte in sadna drevesca sprejemamo le na naročila, ki se izvršijo najdalje 14 dni po naročilu. ?I*netijsko ročno orodje, trtne škarje, cepi hi e nože, vrtne žagice itd. Drevesni karbo-linej, sredstvo za pokori-Čavanje raznih škodlivcev sadnega drevja. Kmetijski stroji, slamoreznice znamKe «MAYFARTH», pluge, mlečne posnemalni-ke, gnojnične sesalke, razpršilnike za gnojnice itd. Umetna gnojila: superfosfat, 40/42% kalijeva sol, čilski soliter, amonijev sulfat in iiešanico pripravljeno za razne vrste rastlin. Tržaška kmetijska družba v Trsta, nI. Torrebianca 19 in Raffineria 7 Tel. 4439. 4.31 (o), 657 (o), 7.10 (o), 8.44 (o), 9.23 (M, 10.21 (b), 1055 (o), 10.42 (b}, 11.46 (b), 13.49 (o, se ustavi na Biviji, v Grljenm in Miramarjn), 13J6 (b), 14 (o), 16.11 (o), 17.14 (o), 17.48 (b). 18 (o), 19.24 (b), 22.01 (o), 22.32 (o), 23.12 (b). TBST — BSimU 5 (o), 7 (b), 8.06 , : 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b). POSTOJNA _ TRST 2 (b), 455 (o), 6 (b), 6.40 (b), 7.25 (b)J 9.30 (ob), 14 (m), 14.59 (b), 17 (o, do St. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 (o), 1950 (b) 20.55 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 21.23 (o), i REKA — iT. PETER 5.25 (o), 8.40 (o), 12 (m), 15.45 (o), 19.15 (o).! ST. PETER REKA 5.27 (o), 8.05*(o), 955 (o), 11.49 (o), 16.35 (o) 21.49 (o). I TRST — BUJE — PORE0 5.00 (o)f 10.00 (o, Buje), 1355 (o), 18.25 (o, s Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 1G.25 (o, do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 757 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, oj, 13.03 (o), 1750 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HCBPEUE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o) in 19.50 (o), — 19.05 (o). •dstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI. _ ___BLEDICI la za OKREVANJE (1304) NajlepSe, najboljše in najce- LEKARNA ZANETTI - TRST - VlaMazzin nejše obuvalo dobite pri"— PECE N C Str°''Z* van*c' vtzen^e tn Potenje, za dom la vsako obrtnijo. - Potrebščine -TRST, Via Mudi VOCCMa 3 Napeljave t motor, pogonom. Popravila REBCU,. Vin Cartfucd JAKOB BEVC Zlato kapaj« v t—hI množini po naj vitjih oanah Krono plačajo vHjja kot TSt dragi. Zaloaa raznovrstnih ar in zlatenine. 1307 Bresplačon pouk ▼ rezanja C. VISINTI A. Kunze § Trst, Ola mil Artisti 3 prodaja šopkov, mccer in bouquets lastnega izdelka po konkurenčnih cenah. Okraski mm rakre, pajčolan, po-grinjala in vse druga potrebščine za pogreba. Na želje so pošljejo cenlkL TRST Via delle Torri 2 (vogal V. S. Laz*aro) Tal. 31-77 (blizu cerkve Sv. Antona) MONFALCONE Via Gsbrlele D'AnnunzIo 405 (Ex Via FrlulI) Tn- Is InozeiusSo fclsso. Velika Izbere izgototfjeniij oblek za mosRe In tfečRe. Za bližajočo se sezijo se je tvrdka preskrbela z veliko fzbero površnikov, paletots, dežnih plaščev, štajerskih oblek in Izgotovljenih oblek za moške in dečke.--Hlače fantazija.--Specijaliteta gllets fantazija. NaJn33J« cene v Trstu. Najnižje cene v Trsfiu. ran; Rastlinska mazila San liagio (Ungucnto Vegetale San Blaglo) rfetuja tadl v odpornih kroničnih slnčalih Edino, ncna da 13 la od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt Stev. telef. 25-67. 986 Najstarejši slog. denarni zavod En mam konkureučne cehe $ Dežni plašči, dežniki, površniki, paletots, obuvalo, pletenine, odeje, obleke in vsakovrstno perilo, blago itd. Novi dohodi. Govori se slovenski! „AL VERO mSPARMIO" Via Roma 3. III. nad. K i i i i isasiii sssasi Velika skladišča moških oblek jlle mm Trst, Corso Garibaidl 10 — Telefon 31-21 Bogata izbera izgotovljenih moških oblek iz dobrega blaga od L 143.— finejših iz pristne volne, po L 180«—v 210.-, 243.— itd. Moški Paletots, Ranglan in Uister iz sukna z dvojnim licem po L HO«—9 145.—9 — iz črnega, modrega ali rujavega biaga L ISO.—, — 290.— itd. Velikanska zaloga moških površnikov iz Gabardina in Covercoats, angleškega tipa od L 160.— naprej. Obleke, Paletots, površniki in plašči loden, s pokrivalom, za otroke vsake velikosti — po izredno nizkih cenah. Specijaliteta športnih in mornarskih oblek za šolarje. Poseben oddelek s zalogo tu- in inozemskega sukna za obleke po meri, ki se izdelujejo v naši prvovrstni krojačnici, ki se nahaja I. nadstr. iste stavbe. NB. Blago, ki ne ugaja, tudi ako je bilo naročeno, se zamenja ali pa se vrne denar brez vsakega oporekanja. (1116) &U 16 Ustanovljena L 1889. Pofctni ček. 10.533 Mestna Hranilnica ljubljanska ===== (GRADSKA ŠTEDIONICA) - LJUBLJANA — Preiernova ulica — LJUBLJANA ii^gaii ■ H Stanje vloženega d en Md 200 milijonov dinarjev kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, m sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. Jamslvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, Župnijski ■ uradi cerkveni in občine občinski denar. ■ Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši "hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. 263 Hranilnica dale posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. i i BiEmiHEaiiiraaEsiia^gal Stl ¥ "—s ras S 3 " £ » registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA MILANO štev. 20, pritličje (vogal XXX ottobre) - Tels on štev. 16-04 ! n I ! m I Obrestuje hranilne vloge po S0/« = Vetje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru = Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovn H I O račune. Sprejema tadl vloge na tekočI račun v Dinarjih ter jih obrestuje naingoJnelJe. - Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnihpapirjev u ali dragocenosti.----— Eskomptira trgovske efekte. « URADNE URE od 9-1272 do p. in od 272*4 pop. (1020^J| n Mehko bailunisto kožo dobite z novega Mprekostjlvega mila = BANFI 1= Zlati petelin Poskusite ga, kar je najfinejša ■a svetu. Škrob, boraks Banfl je najbojSe za likanje perila. i LJUBLJANSKA KREDITNA --T PODRUŽNICA V TRSTU i mm n mm mu umjm- Telcfoai CENTRALA V LJUBLJANI Elanfits in mm Dinarjev §3.000.033'- Telelon: 5—18. 22—34 753 KRONE. GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Mazalni S«. 4S kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 1244 Obrestuje vlage na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 %% (vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. inseriralte o „Edinost!" Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, vjernome!j, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: BfllpilMađneia zueza i Jugoslaullo Blagajna je odprta od «7,-127, In od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split :::::::