^ Velja po pošti: s2 oelo leto naprej . K 28'— ia pol leta » . » 13'— n četrt » » . » 6*50 u en meseo » . » 2-20 ia Nemčijo oeloletno » 29'— ii ostalo Inozemstvo » 35'— V upravnlštvu: s la oelo leto naprej . K 22-40 » U'20 8-60 n pol leta > n četrt > » . » 8*1 ii en meseo • . » H U poiUJan)e a* dom 20 m ■mcc. — Posamezne itev. 10 v. SLOVENEC Enostolpna petltrrita (72 mm): sa enkrat......po 18 v sa dvakrat ■a trikrat . . . za več ko trikrat 13 » 10 • > 8 » T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratne« objavljenjn primeren popust- »sik dan, izvzemši nedelje ta praznike, ob 5. url popoldne. wr Uredništvo |e r Kopitarjevih alioah itev. 8/01. Bokopisl se ne vračajo; neiranklrana pisma sa ae mm sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. v Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlloah itev. 6. i tm Sprejema naročnino, inserate ln reklamaoije. Upravnlškega telefona štev. 188. = * Današnja številka obsega 18 strani. Od dela do dela. Iz liberalnega tabora zopet močno iši; vsi 'kvantači, ki so odnekdaj uživali čast biti prvi v »narodnonapredni« stran-ci, so na vrhu, v Šiški in Gradacu se od-stavljajo deželni glavarji, »Narodni Dnevnik« dela propagando za antiklerikalizem in taji, užgan po Macharjevih pesmih, Kri-usovo božanstvo, »Edinost« pa postavlja tarje Ferrerju. »Kulturnega« boja so liberalci takrat najbolj željni, kadar so najbolj pobiti; s tem hočejo dokazati, da so vendarle za nekaj na svetu. V oblikah pa niso novi, to se pravi, da se vedno lažejo, ker je laž njihova mati. Ko smo dr. Tavčarja pošteno prijeli za neresnico, ni črhnil niti besedice, da bi se saj izgovarjal, in ostali matadorji liberalne stranke neovirano in neženirano lažejo po različnih shodih daje. Eden govori o kranjski deželi, ki da je postala »korito, iz katerega žro 'klerikalni pujski«, čeprav se ravno liberalnim uradnikom v sedanjih časih godi na Kranjskem ako dobro, da nikoli tako popreje, — rugi laže ljudem, da je vlada odrekla naši eželi vse podpore za vodovode, in to comaj teden lotem, 'ko se je izvedelo, da bo vlada, kakor je tudi njena krvava dolžnost, dajala podpore dalje v isti, če ne v večji meri, — tretji trdi, da bodo pri de-elni banki sinekure vkljub temu, da je eželni zbor sklenil, da ne bo plačeval >/ače članom direktorija in kuratorija; ar se pa uradnikov tiče, to itak vsak ve, da liberalci ne bodo zamudili prilike, da ne bi marljivo pri naših odbornikih pritiskali kljuke, da se pri tej reči ne bo nanje preveč pozabilo, — četrti upije, kako je deželno gospodarstvo zavoženo, ne oziraje se na to, da so finance urejene in popravljeno vse to, kar so zanemarili liberalci. Tako plava liberalna stranka nemo-eno dalje v toku, v katerem se je spočela: laži, bahanju in slepenju. Ohranja se dosledno v tistih manjvrednih elementih, ki brez tega sploh živeti ne morejo; v tej vrsti se tudi podeduje dalje. Vsak resen povzdig pa, ki ga ta stranka poizkuša, se ji ponesreči, ostala bo med nami le kot vera propalih, ki morajo tudi svojo vero imeti. Kakšen šum so naši liberalci to leto napravili, ko so Sokoli, ki so dotedaj imeli privilegij za najtrdnejše spanje, zbudeni »o Orlih, frčali okoli po Slovenskem! Danes je vse to pepel, učitelji bi radi in se ponekod zelo trudijo, toda material je slab in čisto degeneriran. Brez vere in idealov, pokvarjen in neizšolan životari liberalni naraščaj dalje, — kar ga je na kmetih, je sirov in izvržen iz srede delavnega in poštenega ljudstva. Nasprotno pa se naša mladina nevzdržno razvija dalje in ima zdaj vzgojeno elito, ki je pač nihče ne bo mogel dohiteti. Te dni se vrši v Ljubljani II. miadeniški tečaj celih štirinajst dni — zbral bo zlasti najmlajše člane naših najmlajših Orlovih odsekov, ki so zdaj zasejani v zadnji kotiček slovenske zemlje in bodo v kratkem dosegli število stotice. Tudi predavatelji spadajo med naše najboljše može; poleg mladinskih organizatorjev, ki so od početka pri našem delu, srno potegnili v svoj krog dr. Mantuanija, prof. Jarca, dr. A. Ušeničnika in dr. Zajca. Prav neprecenljivega pomena bo zlasti to, da bo dr. Mantuani naše mladeniče uvedel v umevanje, kako treba negovati in ohranjati značaj naše domačije, ljudsko umetnost, naroden slog, običaje in krajevne lepote. — Odseki po deželi so marljivi kot čebele, okrožja prirejajo sama tečaje in imajo vzgojene svoje govornike in organizatorje, kar je pač največja pridobitev, kar si je moremo misliti. Naša osrednja S. K. S. Z., ki na njej vsi gradimo, postaja čezdaljebolj obširna; včeraj so se voditelji izobraževalnih društev v Ljubljani posvetovali, kako osnovati dekanijske odbore, da se delo osredotoči in postane enotno. Predavanja se zelo pogosto vrše in letošnja zimska sezona bo ena najplodovitejših, kar srno jih sploh kdaj imeli. Tudi naše delavstvo ne počiva; ustanovitev »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki ie zelo široko zasnovana, bo epolialnega pomena in vseslovenski delavski shod 28. t. m. gotovo manifestacija velike važnosti in dalekosežnosti. O našem politiškem delu bi bilo odveč govoriti. Kako velika je notranja moč našega političnega delovanja, dokazuje v prvi vrsti Okolnost, da je načelnik naše stranke obenem načelnik vseslovenske ljudske organizacije, poleg drugih prvo-boriteljev slovanstva duša »Slovanske Jednote« in početnik koalicije slovanskih strank, ki so dosedaj bile razcepljene. V zgodovinskem boju med slovanstvom in nemštvom, ki bo življenjskega pomena za našo monarhijo, igra Vseslovenska Ljudska Stranka odlično vlogo, kakor bo ta stranka brez dvojbe po dekadenci nemške krščansko-socialne stranke prevzela važno vlogo pri nadaljnjem razvoju kato-• liškega gibanja v Avstriji. Kako pa smo ' prvi tud, pri uresničenju ideje jugoslovan-I ske vzajemnosti, ki je dozdai bila samo na j papirju, to pričajo ravno zadnji dogodki. Ni zastonj zapisal ugledni poljski mesečnik »Slovanski Svet« v svoji letošnji številki listopada, da so Slovenci ravno vsled razumnega dela S. L. S. »najraz-boritejši, najštedljivejši in najresnejši element med južnimi Slovani in ne bi bilo nič čudnega, če postane vsled tega Slovenija jugoslovanski Piemont«. To so dejstva, ki nam kažejo le lepšo in gotovo prihodnjost, ki jo laži in klevetama nasprotnikov ne bodo mogla zasenčiti, kakor nas tudi doslej niso spravila s pota treznega delovanja, vršečega se ne v znamenju kričavosti in omamljanja, marveč v znamenju gesla: Od dela do dela! Avstrija in Hrvati. Dolge tedne že se vleče ogrska kriza, kj je zadnji čas pogreznila se v močvirje. Veliko mažarsko ministrstvo je pri koncu s svojimi zvjačami, politična klika je ob ves'ugled v deželi; Wekerle, Košut, Apponyi jn ostali klikovci razmišljajo pri zeleni mizi o minljivosti sllave in veljave. Edini Jusfh 'še sanjari ter kot mažarski don Kišot jezdari svoje kl'use protj Avstriji Vse kaže, da so mažarski mogotci postali nekoliko skromnejši. Kako so bili užaljeni, 'kedar so avstrijski krogi poživljali vlado, naj varuje tostranske koristi. Danes pa pobiti priznajo, da so obtičali v zagati, iz katere ne najdejo izhoda. Sedaj je zopet ugodna prilika, da Avstrija popravi, kar je zamudila in zagrešila zadnja desetletja proti Hrvatom. Mero-dajni avstrijski krogi se pogajajo sedaj z mažarskimi politiki o temeljnih vprašanjih, 'ki so merodajna za nadaljni razvoj in obstanek habsburške monarhije. Na dnevnem redu so zopet vprašanja skupne armade, skupne banke in carinskega ozem-ija. Mažarska 'koalicijska Vlada je prelomila svoj pismeni dogovor s krono. Z novimi koncesijami na troške Avstrije in habsburške monarhije kot velesile se hoče klika vzdržati ma krmTu. V tem odločilnem trenotku pa pozabljajo avstrijski krogi, da imajo, ako hočejo, mogočnega zaveznika v hrvaškem narodu. Paragraf •j. hrvaško - mažarske nagodbe govori jasno, da so neveljavni vsi taki' dogovori med obema državnima polovicama, ako so sklenjeni brez hrvaškega sabora. Ako bi torej danes mogel 'hrvaški na- i rod v smislu svojega državnega prava položiti svoj glas na tehtnico, bila bi ogrska kriza odmah rešena, a ne po željah i mažarskih mogotcev. Ako imamo pred očmi celokupm hrvaški narod, je gotovo v pretežni večini protivnik samostojne mažarske banke, samostojnega ogrskega carinskega ozemlja in mažarske armade. Vse te mažarske zahteve nasprotujejo koristim in idealom naroda hrvaškega. Tu ie torei točka na katero 'se more Avstrija opreti v boju zoper mažarske sa-mopašme politike. Bre'z HrvaŠke Mažari ne moreijo doseči :ne svoje banke, ne armade in tudi ne samostojnega carinskega ozemlja. Hrvaška kraljevina zapira Mažarom široko icesto na Balkan in pot do Adrije. Vse to so že znane in s'tare stvari. In vendar jih Avstrija prezira. Pred tednom je dr. Mile Starčevič v dunajskem1 glasilu krščanskih socialcev merodajnim avstrijskim krogom izpraševail vest ali se zavedajo svoje nehva.ežnosti do naroda hrvaškega. Avstrija je leta 1867 na milost in 'nemilost hrvaški nardd prepustila mažarski hegemoniji. Tedaj 'je avstrijska vlada sklepala pogodbo z Mažari brez Hrvatov in si odtujila mnogo nekdanjih zvesti sobojevnikov. Dunaj se ne zmeni za Hrvaško, kakor da ni faktor v državi. Ko rešujejo ogrsko krizo, ne vprašajo Hrvatov, kaj ti sodijo o razhih važnih državnih vprašanjih. Se vedno dunajska gospoda ni prepričana, da so slovanski narodi v obeh državnih polovicah bili in ostalj trdna obramba države in dinastije, ki pa 'morata tudi vsem marodom nuditi in zasigu-ratj popolno ravnopravnost. Ako pa dunajska gospoda žrtvuje hrvaški narod ma-žarskim nakanam, potem se tudi ne sme hudovati na Hrvate 'zaradi reške resolucije. Mi smo jo takoj obsodili, a jo tudi razumeli. Ta resolucija je bila izraz ogorčenja in razočaranja nad postopanjem dunajskih vil ad nih krogov proti Hrvatom. Brez dvoma pa je še danes večina hrvaškega naroda in njegove inteligence priprav.jena navzlic reški resoluciji1 lo?-čiti se od Pešte jn Mažarov, ako jim Dunaj priskoči na pomoč ter zagotovi ista prava, ki ij:ih uživajo Mažari nasproti Avstriji. Na drugi stranj pa tudi Hrvatje ne morejo poza'biti, da jih je Smerling leta 1861. vabil na Dunaj in jim v ustavi z dne 26. svečama istega leta priznal iste pravice, kakor Mažarom. Toda tedaj in štiri leta pozneje so Hrvatje izjavili po svojih zastopnikih, da raje ostanejo del ogrske države. Ta nepremišljeni korak so mnogi razsodni Hrvatje pozneje resno obžalovali. Ni pa še zamujen čas, da se napaka popravi. V to pa je treba dobre volje na Dunaju in v Zagrebu. Mi Slovenci bi z največjim veseljem pozdrav,Ii zbližanje s Hrvati. V korist bi bilo državi, pa tudi jugolovanski ideji, ki naj se razvija v okviru habsburške monarhije. LISTEK. Hrvaška umetniška razstava v LJubljani. Razstava hrvaškega 'umetniškega vico zabraniti vsakemu pristop in doli nost odstraniti vsakega, ki bi motil zbor Na shodu ima predsedstvo pravico, d; razpolaga z rediteljstvom. 4. Poročevalci se morajo strogo dr žati po »Zvršilnem odboru« jim nakaza nega časa lp stvari. Predsednik mora po. zvati govornika k redu, če se ne drži stvari. Besedo mu mora vzeti, če preko, rači odmerjen mu čas, če postane oseben Predsedn.ku se mora na shodu vsakdo brezpogojno' pokoriti. 5. Sklepa se z navadno večino gla. sov. Pri enakem razmerju glasov odloča predsednik. 6. Prvi govori poročevalec od a) d« k) sporeda. Sledi razprava. V razprav sme imeti vsak le enkrat besedo. Koliko časa sme govoriti V razpravi, določa predsednik glede na razpoložljiv čas, k ima edini brezprizivnO pravico tolmačit iposlovnikova določila. Proti predseduj-kovemu tolmačenju priziv na zbor ni do pusten. Z Bogom za krščansko delavstvo! Zvršilni odbor slov. krščansko-socialn^ga delavstva, dne 3. novembra 1909. Jožef Gostinčar, predsednik. Mihael Moškerc, podpredsednik. Konec približno opoldne. a) Poročilo Zvršilnega odbora. b) O potrebi in pomenu »Jugoslovanske strokovne zveze«. c) Delavstvo in politika. d) Delavski tisk. e) Slovensko krščansko-socialno delavstvo in njegovi nasprotniki. f) Pravno varstvo in zdravniki. g) Pravno varstvo in pravniki. h) Namen J. S. Z. i) Kaj nudi J. S. Z. (Bolniška, brezposelna, preseljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti.) j) J. S. Z. in strokovna društva. k) Organizacija J. S. Z. (Skupine, plačivnice, okrožja J. S. Z.) in delavski odsek S. K. S. Z. 1) Razprava. Poslovnik shodu. 1. Skliče ga Zvršilni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva. 2. Pristop nanj imajo zgolj osebe, ki se izkažejo z vstopnicami. 3. Shod izvoli predsednika, Štiri podpredsednike, štiri zapisnikarje. Reditelje Zmaga S. L. S. t šmartnem jt Litiji. 'Iz Šmartna pri Litiji: .Veliko pogo-rišče je pred nami; gorelo je •— namreč pri občinskih volitvah 4. t. m. Pogorela je liberalna stranka; ogenj se je ustavi samo spri Zoretu Ignaciju, ki (je v prvem volivnem razredu iprišel v odbor pO mi losti žreba in pri enem namestniku, ki ga je tudi žreb rešil. Tri deta je ošabno gospodari a maloštevilna liberalna stranka — seda: se je podrla trdnjava, o kateri šo še nedavno pisali: (Šmartno je In mo ra ostati napredno! Zadostno sliko propa dajoče liberalne stranke je pokazala vo litev prvega razreda; 4 ljudje,'— pa niti ti ne morejo držati discipline, ampak ce pijo gilasove. Ali ima taka razpadajoča stranka še kaj /pravice do obstanka? V di se, da RazborŠek in nadučitelj Debelak ki 'se posebno trudi ,za napredno stranko nista posebno žmožna za vodstvo. Z; podobčino Šmartno so liberalci napravil resen napad, 'pa kljub temu je mjihov kan didat Ro'bavs dobil le 22 'g iisov, dasi sam sebe dvakrat volil; naš kandida Anton Verbajs. posestnik in ključavmča je dobil 69 glasov. Za podobčino Vintarje vec je šla volitev gladko, dasi je par l'u di delalo strastno proti vrtlemu Rud. Ber čonu iz Javorja, ki je bil enoglasno iz vol-jen podžupanom. Liberga je volil; enoglasno J. Čoparja i'z -V. Kostrevirce Tretji razred 'je oddal 102 .glasova, vss za našo listo; drutgi razred 46 glasov, vsi za naše kandidate. V prvem razredu bil kratek, pa vroč fboj. Oddanih je bi 16 glasov; naši štirje So dobili po deve glasov, eden 8, ker ni sebe volil1. Liberal ci so povečini vodili sebe, pa kljub temi je končno prišel na površje le eden in sice po žrebu. Zore Iginacij, katerega obžalu jemo, da je nastopil koit nasiprotmik ljud stva. Volitev se je vršila od nasprotni strani v znamenju boja zorper dosedanjegi župana Leopo'da Hostnika in proti rfjemi so hujskali tiudi naše voliVce. Pa nič pomagalo; Leopold Hostnik -je prodal nih črtah in koloritu popolnoma prilega ' gigantski Dantejevi pesnitvi. V novejših delih 'se Rački ne (drži te tehnike in je zato nemalokrat žal prehladen in brez potrebne plastike, nekoliko šablonsk. Zna biti zelo dekorativen (št. 86), »Nad grobom rnajke« je ena njegovih boljš.h stvari. Zelo duhovita in harmomiška v barvi, fina, je »Clericus sum« (št. 81). Tudi št. 82, »Pri ognjišču« in 85, »Pri vodnjaku«, ugajata, samo da je pri zadnji dekletov obraz pre-ploščnat. Rizbe so slabše, najboljša je št. 90, » Vragi« iz Danteja. Krizman je zadnji čas popolnoma opustil slikan e in se posvetil radirumgi, kjer je v slojem pravem ambijentu. Razstavil je veliko v tujini in si stekel velik ugled. Ima silno .karakteristične stvari, posebno iz Bosne in Dalmatinskega Zagorja. Radira momente razne svetlosti in genrea. Kolorirane rad^runge so tnenj dobre, na nekaterih je nekaj absurdnosti. V obče pa je to rzborett grafik. Tišov je poslal eno ve.iko sliko — v dimenzijah malo preveč šablonsko — pa izredno dekorativno, k čemur doprinaša tudi okvir. Razstavili so še F. Jaksič, D. Kokoto-vlč, R. Krainer in Mijlč tako, kakor jim dopuščajo sile. II. Plastika je zelo bogato iu raznovrstno zastopana. V prvi vrsti je tu .šilni Meštrovlč, mož svetovnega imena, ki gotovo našega skromnega priznanja skoroda ne rabi, ko ga velika tujina tako visoko proslavi.a. On je pač najizrazitejši zastopnik hrvaške, bolje rečeno, jugoslovanske plastike. Dela prve vrste so »Glava starca« (št. 77), »Študija za kariatido«, »Slepec-goslar«, »Spomini« itd. Dna najlbo.jših in najnežnejših stvari je »Deček« (št. 75), iz katerega govori življenje samo. Za Mestrovičem je Rosandič, tudi krepak talent, zlasti v portretu, oziroma glavah. Zdi se, da uplivata nanj Meštro-vič in Metzner, pa razvil se bo še brez-dvo be čisto samosvojsko. Nekoliko pre-siromašen je v proporejah, kar se vidi na »Junalku«; gilava junakova je prevelj-ka za telo. Isto je glede skulptur »Dar« In »Najlepši dar«. Mojstrsko je njegovo delo »Mlad človek« iu »Starec«, v katerih je polno vsebine: duše! Deškovič, animalist, je naturalističen, semintja neko.iko preveč tnanriran. Lepe stvari so »Azijatski Turek«, skulptu-ra s humorjem, potem »Starec« (št. 28). ki nekoliko spominja na Mileta, potem »Prepeličar«, itd. Dukovič ima en portret, R e n d i -č e v a, nestorja hrvaškega kiparstva, »Prestrašena plavalka«, ni dospela. iSlovenci se moremo le radovati, da nam je dana iprihka občudovati veliko s lo, izvirnost in nadarjenost hrvaških umetn kov, od kojih si je že marsikateri priboril slavo po vsem svetu. Tudi ta razstava je eden tistih pripomočkov, ki nas zamore vednobolj spajati s težnjami in kulturnim razvojem Jugoslovanstva. Ouls. Boltatu Pepe. (Naprej.) »Buh te žiu, Pepe!« puzdravu me je gespud dohtar Ribnkar spudobn in m stisnu roka, ke je prku-! bacou du mene. »Kuku se pa že kej maš? Toj bk je zdrou, kokr sm vidu in teb mende tud nč na fali, ke tku dgbr vn videš!« »Hvala za uprašafne! Men nč na fali, teb pa učaseh kašn kulešček,« zafrknu sm ga jest že za tega vola, ke se zadne čase tku ba'ha, kokr de b mou ceu trebuh iz pametja nabasan. »Nahtertnu, če se iz soja pametja skrega, ta -jeza škodje, teb pa, kuikr morem pu tojmo trebuščke pre-sodet, tu nč na škodje.« »Dons s pa nataknen, Pepe. Gvišn sa te moj prjatli kej ujezi, de maš zdej tku špičaste besede. No, e putulaž se; est te na um nč jeziu in pršou sm te sam prašat, kua kej ti misleš u moj pulitk?« »Jest nč druzga na rečem, kokr tu, de b bli Sluvenci srečn, če b se sam tist u pulitka utikal. ke ja zastopja.« »Prjatu! Tu je pa že mal preveč! Kdu pa more rečt, dc se jest na pulitka na za- stopan, ke je vnder ceu mo>j žeuiejne en sama pulitka? Le puglej, kuku lepu naš; leberalna pulitka cvete, udkar sm jest cu-glne u roke uzeu. Nedela .za nedela puši lam soje Idi ipu svet, de se Jdem prlizujej; in jh ket karfe luveja u naše mreže. S& vede, usi niso glih uafrigan, en sa bi na rodn, ket ta druh, tu je res, sej tu je pO' usod; zatu V— pu 1" puSIc pošt- ^SS nine prosto na vsako postajo i avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, lz-delovatelja, ceno In varstveno znamko Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga 2960 20-1 B. F R A 0 H E R. c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praija, Malastranž, vojal Neriidave ulico št. 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. n -I Državni zbor. D u 11 a j, 6. novembra 1909. Dobili smo danes z Dunaja sledeče teleionično poročilo: O vsebini pogajanj Poljakov z zastopniki »Slovanske Unije« se ni nič izvedelo, ker so si obljubili vsi udeleženci, da varujejo strogo tajnost. Ta obljuba se je natančno držala in zato se ni posrečilo nobenemu žurnalistu, da kaj izve. Posledica je, da razni listi pošiljajo v svet bolj ali manj debele race. Ena najdebelejših rac je bila novica v »Zeit«, da so zastopniki »Slovanske Unije« Poljakom predlagali, naj postane Bilinski predsednik bodočega ministrstva. Zlagano od prve do zadnje besede ! Sodi se, da je spustil to raco v vodo — Bilinski sam, ki dela baje sedaj z vsemi sredstvi, da bi rešil svoj potapljajoči se čolnič. kajti dobro ve, da je baš o n z odstopom Biencrthovega ministrstva definitivno odpravljen. Bilinski je tudi kot resortni minister popolnoma nemogoč, kaj še kot ministrski predsednik. Vse spletke iznajdljivemu finančnemu ministru, ki je »prigospodaril« državi ve-likansk deficit in ga hoče zmanjšati z novim davkom na vino, ne bodo prav nič pomagale. Mož je politično mrtev, odkar je zakrivil mažarsko banko za odiranje kmetov in še nekatere druge pregrehe. Naravnost smešno je tedaj, če se rine še v ospredje in mu grejo celo resni listi na lim. Pogajanja radi morebitne sanacije položaja se nadaljujejo drugi teden. »Slovansko Unijo« je sklical dr. Šusteršič na četrtek popoldne, ker kaže, da utegnejo pogajanja stopiti proti koncu prihodnjega tedna v odločilni stadij. O vsebini pogajanj se pa, kakor rečeno, ne vč prav nič in je vse, kar razni listi o tem pišejo, gola kombinacija. Le eno stoji: »da je »Slovanska Jednota« tako edina, kakor še nikdar poprej.« In to dejstvo jamči, da končno reši položaj ugodno za Slovane, če tudi se utegne kriza šc nekoliko vleči. Dolgo pa do odločitve ne more trajati — kajti do novega leta mora biti sklenjen proračunski provizorij in druge »državne potrebe«. Vestna tržnica ljubljanska in nekaj resnin o oddaji službe tržnega nadzornika. 2e dolgo in Idoslti se je govorilo o zidanju mestne tržnice, 'za katero, se 'je ravno pred kratkim dovolijo mestni občini najeti posojilo 800.000 K. Tudi projekt za to (je že 'zdavno izgotovljen, toda kako? Tržnlfca. Pri vseh 'večjih javnih Stavbah, ktere so Se postavile v zadnjih desetih letih v Ljubljani, opažamo velike nedostatke, predvsem pomanjkanje prostora že prvi dan. Tako je stvar pri I. državni gimnaziji, prj II. državni' gimnaziji, pri »Narodnem Domu«, pri justični palači, pri Mestnem 'domu, pri višji dekliški šoli, prj lice-ju itd1. To napako hočejo napraviti tudi pri tako važni zgradbi kakor bo mestna tržnica. Človek bi mMil, da ije celi prosltor, kjer je bila prejšnja 'gimnazija projektiran za mestno tržnico. Toda temu ni tako. Poleg Mahrove 'hiše o'd' Cesarja Franc Jožefa triga do drevoreda je projektirana vrs'ta Jiiš, ipotemi ulica. 'Ker je projektirana tudi ulica poteg Katoliške bukvarne in Semenišča ostane za zgradlbo mestne tržnice primeroma) jako majfhen prostor, posebno ako se pomisli, da .morajo biti te dve ulice na vsaki strani tržnice radi varnosti in večjega prometa precej široke. Poslopje bo toreij podoigasto in se bo raztezalo od Mestnega trga do drevoreda. V notranjem delu bodo zopet iposamezni oddelki Ikakor :za 'Poljske pridelke, za meso itd. Za mesarje 'je projektiranih 16 prostorov i'n samo dva za rezervo, skupno 18. Ce se pomisli, da je Ljubljana pravzaprav šele v razvoju in da je v tržnici prosta konkurenca, kjer ne more prav nič odločevati ugodna ilega posameznih prodajaln mesarjev kakor sedaj, in da se vsled tega število mesarjev takoj poveča, potem Spre-vidimo, da ti prostori nc bodo nikakor zadostovali. N. ipr. mesarji živeči ibolj na periferiji mesta a'li pa zunaj mesta, ki imajo dosti manjše režije, lahko dosti ceneje 'Prodajajo. S tem bi bili prisiljeni tudi drugi lesarji svoje cene vsaj nekoliko reducirati. Cas bi že bil. da se odpomore kolikor 'oliko preveliki draginji mesa, ktera v pr- vi vrsti zadene nižje sloje. Saj vidimo, da Se cena mCsa nikdar ne zniža, ako tudi cena živine pogostoma jako izdatno pade. hoče mogoče slavni' mestni magistrat ?ati prostor v tržnici prj tako omejenem številu prostorov samo svojim privrženem? Saj vendar niso to službe pri Ijub-'laiTskem mestnem magistratu! Tržnic se vcrtdar ne zida samo v korist prodajalcev, ;"ttpak tudi v korist odjemalcev, Torej sa-ino 18 prostorov za mesarje ie čisto predlo, saj se zida za več let. Enako je z drugimi1 iprostori. Ženske, stanujoče izven mesta, ki prinašajo poljske m druge pridelke na trg, bodo deležne posebne milosti mestnega magistrata. Smele bodo stati zunaj tržnice, 'ker se v projekltu ni nanje prav nič oziralo. Lahko bi se pri malo večji zgradbi določil za take prodajalke poseben oddelek. S projektirano tržnico se pa seveda ne bo prav nič 'odpomoglo sedanjemu vzornemu tržnemu •neredu. Tržni nadzolraik. Za tržnega nadzornika je projektirana samo- ena 'soba. Tu .naj sprejema stranke, vodi knjigovodstvo, izdaja certifikate, ima denarne posle in dela različne preizkušnje — skratka rečeno v tej luknji naj bo cel »tandelmarkt«. Neobhodno potrebna je zraven te sobe še ena, v kteri naj bi .bil prostor samo za kemični laboratorij in preizkuSevanje živil. — Ce se ne motim, ,ni v projektu tudi posebnega prostora za razSekavanje večjih kosov, kar je tudi neobhodno potrebno: Hladilnice. 'K moderno urejeni tržnici spadajo tudi hladilnice. V projekltu jih seveda ni nikjer, čemu neki? Sedaj premišljajo na magistratu, kje bi jih sezidali ali pri tržnici ali pri klavnici. Potrebno bi bilo na obeh krajih. Ce 'se pa hočejo samo na enem kraju postaviti, potem se morajo zidati na vsak način pri tržnici, oziroma pod tržnico. Le na "ta način se obvaruje mesarje občutne škode; ti' lahko potem vsaki čas gredo v hladilnico po meso, ako ga iZgoraj v tržnici slučajno potrebujejo. Ni jim treba razobešati tolike množine mesa. Kajti dokazano je, da 'se že meso. ki je bilo zjutraj prinešeno v tržnico, tam celi dan izpostavljeno višji temperaturi in se je moralo popoldne nesti nazaj v hladilnico,'kmalu_ pokvari; na vrednosti zgubi pa takoj. Še huj'še je pa, če se mora meso domov prevažati; to velja posebno poleti. Ce 'so pa hladilnice zraven, ima vsak mesar takorekoč vse prj rokah in vedno v dobrem stanu. Zatorej tržnica brez 'hladilnic ni' prav nič. Sterilizafor. Omisliti bi se moral v Ljubljani ste-rilizator za meso, kakor tje to v vseh več-iiih mestih vpeljano in takozvana »Frei-banlk«. Sterilfeator je manjši ali večji aparat, 'kteri služi v ta namen, da se ikrasto ali v manjši meri' tuberkulozno meso, ravno tako meso prešičev obolelih na rude-čici ali svinjski' kugi, ako ni bila seveda bol&zen prehuda, izpostavi s pomočjo pare skozi dve do tri ure visoki temperaturi in se na ta način napravi užitno, človeškemu zdravju absolutno neškodljivo in vzlic .visoki temperaturi, 'kteri je bilo izpostav-Jjeno., jako' okusno. Ta aparat se da kuriti s pomočjo drv, petroleja, plina, bencina — pač različno razmeram odgovarjajoče. Tako meso se potem prodaja pod strogo kontrolo živinozdravnika za približno polovično ceno in nobeni stranki ne večje množine kakor kvečjemu 2 do 3 kile. Gostilničarji so seveda izključeni. Ce >se .pomisli, koliko mesa, posebno prašičjega se radi navedenih bolezni mora konfiScirati in koliko denarja se vsled tega zakoplje, potem se pač mora smatrati stvar -za jako akutno in koristno: Po-imagano je s temi mesarjem^ kteri vedno dobijo skoro polovico za meso in pomaga no je s tem še bolj nižjim slojem, kteri pridejo početij do užitnega in zelo okusnega mesa. Meni samemu sc je pri večkratni1 poskušnji zdelo meso vedno jako okusno, jn prepričan bo o tem Vsak, 'kteri bo enkrat tako me'so> jedel. Omenjeno bodi, da sterilizirano meso ni potreba nič več kuhati ali peči, ampak jc .kot tako užitno. Mesarji pa dobijo za meso na Dunaju n. pr. 44 odstotkov, v Gradcu .približno enako. Režije pri temi ni velike. Pošiljalo bi se v tak aparat tudi lahko meso iz bližnjih ljubljanskih okolic v slučaju takih bolezni' in bi bilo marsikateremu posestniku izdatno pomagano. V Gradcu 'so nabavili tak aparat šele pred nekaj leti in se prodaja sterilizovano ,meso samo ob torkih, četrtkih in sobotah ob določenih urah. Tudi prodajalna je vzorna. V Ljubljani bi sc dalo pri novi zgradbi mestne tržnice brez posebno velikih stroškov postaviti tak sterilizator in zraven stoječa prodajalna takozvana »Freibank« s posebnim vhodom, na veliko korist nižjih slojev, posebno delavskega stanu. Bila bi dolžnost magistrata to stvar .resno vpoištevati in se ne brigati za delavstvo samo za časa volitev. Zatorej, gospod župan, projekt za mestno tržnico je zelo zelo pomanjkljiv ako je tudi v Pragi izgotovljen! Kajti zidati tržnico po onem načrtu ni prav nič več kakor napraviti malo boljšo barako, katera bo imela samo to prednost, da bo stala 800.000 kron. S tem denarjem sc lahko vzorna tržnica postavi, ki bo vsaj odgovarjala razmeram in času. Kako se ie oddajala služba tržnega nadzornika. Sedaj pa še nekaj o oddaji službe tržnega nadzornika. Govori in piše se mnogo o klerikalni strahovladi, da deželni odbor boljše kvalificirane moči dostikrat 'zapostavlja itd. itd. Počasi in najprvo vsak pred svojim pragom! Bilo je okrog Božiča Jeta 1907, ko senu prišel nekega večera v dunajski parlament'k gospodu županu Hribarju po neke informacije glede tržnice. Da se bo vedel mogoče gospod župan bo-Jje spominjati, bodi omenjeno, da je bil takrat tudi gospod dr. Lavš radi nekih .stvari pri njemu. V'pogovoru mi je gospod župan omenil, da bede pri' oddaji službe tržnega nadzornika imel gotovo dotični prednost, kteri bode imel poleg živino-zdravmiških študij tudi izpit tržnega nadzornika, »in Če ga imate Vi edini, potem imate Vi gotovo prednost in boste na vsak način Vi imenovani, ker 'se bo gledalo na to, .kteri prosilec ima več strokovne Izobrazbe.« Talko so se nekako glasile besede gospoda župana. V tajni občinski seji dne 23. decembra 1908 je pa ravnoisti g. župan vstal in izjavil, da hoče tržnega nadzornika, ki bode tudi agitator! Mogoče boste zopet rekli, da ni res. Zahtevali ste agitatorja in sedaj ga imate. Jaz sem ,pa is svojimi izpiti in z izpitom tržnega nadzornika, katerega sedanji tržni nadzornik nima in ga tudi ne bo nikdar imel, .slavno pogorel. Ali zato, ker sem izjavil, da izključujem agitacijo iz pogojev stavljenih na tr/jnega nadzornika? To pa posebno z ozirom na to, ker so v Ljubljani štiri večje stranke in če hoče kdo vestno izpoTiijevati svoje dolžnosti, mora gotovo ostati samo na svojem stroko vnjaškem nevtralnem stališču. Vzrok pa, da je zahteval gospod žu.pan agitatorja, 'je menda .pač ta, da je bil takrat sedanji tržni nadzornik slučajno — seveda nikakor po svojem zasluženju ali po svoji pameti — predsednik N. D. O. Podiral se je gospodu županu takrat ravno stolček, bile so volitve in liberalni magistrat je potreboval delavskih glasov. Koliko je pa gospodu županu mar za blagor delavstva, priča najbolj dejstvo, da je gospod župan takoj prepovedal biti sedanjemu tržnemu nadzorniku še nadalje predsednik N. D. O., ko je poslednji kot predsednik N. D. O. jel se potegovati za izboljšanje plač užitninskih paznikov. Mogoče boste zopet rekili, da ni res. Ne bil bi 'k zgorajšnji stvarni razpravi pridejal še teh podatkov, ako bi se ne bilo že parkrat vse skupaj tajilo. Seveda ni dotičnikom prijetno, ako se očita, da je izmed deset občinskih svetnikov, ki so obljubili glasovati za strokovnjaka, samo. 1 potem res zanj 'glasoval! Mestni magistrat. mi tudi' še danes ni mogel najti in doposlati prepisa/moje diplome, dasiravno sem že dvakrat nrgiral. Toliko v pojasnilo ■in uvaževanje! IV B r a s i o v č a h. Dr. Lampret. XXX' IK temu dopisu pripominjamo samo, da je župan Hribar nedavno na shodu dejal. da ni službe tržnega nadzornika obljubil nobenemu strokovnjaku. Zdaj pa je dokazano, da jo je, oddal pa jo je Ribni-ka^u z izrečnim pogojem, da bo za liberalizem' agitiral. To ni korupcija in ni strahovlada. S. K. S. Z. Slovenska krščansko-socialna zveza v Ljubljani priredi dne 17. t. m. sestanek voditeljev in odbornikov naših izobraževalnih društev. Na tem sestanku se bo obravnavalo o tesnejši organizaciji izobraževalnih društev med seboj z ozirom na okrajne, oziroma dekanijske pododbore. Dalje se bo razpravljalo na tem sestanku o ureditvi predavanj po društvih, o časopisju in kolportaži in o ustanovitvi in delovanju odsekov v društvih. Ker je stvar važna za nadaljni lepi razvoj in prospeli izobraževalnega dela med našim ljudstvom, je pričakovati, da se bodo tega sestanka udeležili ne le voditelji društev, temveč tudi vsi drugi prijatelji izobraževalne in mladeniške organizacije. Želeti je, da društva takoj priglase po dopisnici S. K. S. Z., kdo se udeleži sestanka, da se dopošljejo pravočasno vstopnice. Poučne tečaje, ki bi trajali eden, dva ali tudi več dni, ravnajoč se seveda po krajevnih razmerah, namerava letošnjo zimsko dobo prirediti zveza. Ti tečaji naj bi bili za več sosednjih društev skupni. Po njih naj bi se poživilo društveno življenje in vzbudilo zanimanje za izobraževalno podrobno delo. Društva, ki žele tak tečaj, naj se obrnejo na Zvezo in naznanijo čas, kdaj žele imeti tečaj. Tečaj za diletante izobraževalnih društev sc tudi namerava prirediti to zimo, da se društveni člani, ki se zanimajo za ljudske igre, seznanijo z najpotrebnejšimi stvarmi za oder. Društveni koledarček za prihodnje leto se bo v kratkem uredil. Prosi sc, naj društva, ki še niso doposlala letnega izkaza, istega takoj pošljejo. Znakov S. K. S. Z. je še precej v zalogi. Ker so znaki lični in skupno znamenje izobraževalne slovenske krščansko-socialne organizacije, segajte pridno po njih. Za članice S. K. S. Z. so se naročili enaki znaki v obliki brože. Knjige za obmejne kraje sprejema tudi zveza. Kdor ima kaj knjig odveč, leposlovne. poučne ali nabožne vsebine, naj jih pošlje zvezi, ki jih razdeli na obmejne kraje. Za večnost! New-York in London nista prizanašala niti evropski celim ter |c velika tovarna srcbrnlne prisiljena, oddati vso svo,o zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti Iu nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, du se mi povrne K 13*80 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za juho; 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; 6 kom.ang. Viktoria Cašic za podklado; 2 kom.elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za Caj; 1 kom. najfinejša slpalnica za sladkor. 42 komadov skupaj samo K 13-80. Vseh teh '12 predmetov je poprej stalo K 80-ter lih jc moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13*80. AmerlCansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za knr se garantnje. V najboljši dokaz, da le-td inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu nc bi bilo blago vSeC, povrniti brez zadržka znesek iu naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki jc posebno prikladno kot prekrasno božično in novoletno darilo. tleli kakor tudi za vsako boljSe gospodarstvo. Dobiva sc edino le v A. Hirscfaberg-a eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga na DunaH II., Remdrandstrasse 19 S. b. Telefon 14597 «=™ PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če sc ||| znesek naprej vposlje. — Čistilni praSek za njo nainaai 20 vin,-Pristno le z zraven natis- a njeno varstveno znamko (zdrava kovina), - Izvleček iz pohval, pi- V sem: Bil semspoSlljatvijo krasne • garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ tjana. Oton Bartusdi, c. kr. stotnik 4 v 27. peSpolku. — S pat. srebrno ~ J" c.~ garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Kanilo Bolim, okrožni in tovumiski zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael KovaCeviC, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo. 22. oktobra 19OT. 2929 5-3 2961 KašljujoCim otrokom in odraščenim osebam pripisujejo zdravniki zelo uspešno Thymomel Scillae kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, THYMOMEL SCILLJIE, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kašlja. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika! 1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprci poSiijatvI K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-šiljatvi 7K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvi 20K. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGNER-ja lekarni c. i. kr. dvor. dobavitelja Praga-III., žt. 203. Dobiva se v vseh lekarnah. Po2or na Ime sredstva, Melova-lelja in varstveno znamko. železne konstrukcije sfreh, mostov in drugo izvršuje tovarna na stroje Jan Štefka Praha, mi Vfoohrady ■ Fričova ulice štev. 892. - gradnja železn. cvetličnjakov, tudi kurjava dotičnih s toplo 2449 V0d0. 13_i Stažtia kurjava za stanovanja z 2, 4 do 6 sobami. Novost: patentni razpraševaicl. Socialni demokrat Bemstein prr^ Ferrerju. Vodja nemških socialnih demokratov Bemstein razmotriva v precej dolgem članku v »Sozialistischen Monatshefte« o Ferrerju in gibanju proti njegovi usmrtitvi. Izjavlja, da je zelo pametno, da ni povsod sledila socialna demokracija liberalnim vabljivim klicem. Bemstein je proti mnenju, da so nasprotniki Ferrerjevi bili »nevedni duhovniki in praznoverna njihova družba«. Ferrer je bil po Bernsteinovem m neriju'anarhist po vseli pravilih in uače-Jih, pa naj 'proti temu naslovu Ferreria judovsko liberalno časopisje še toliko ugovarja. Toda častenja Ferrerja nemška socialna demokracija ne more odobravati in se ga ne more udeležiti. Tudi ni to upravičeno, da se Ferrerju na čast imenujejo ceste in postavlja spomenike. Veliko kulturno gibanje delavskih slojev ima drugačno mero za cenitev predbojevnikov. Dinamit in revolver sta kot politična bojna metoda, kot jo je učil Ferrer, povsod naredila bankerot. — Misliti si moremo, da pozna Bemstein program in nauke Ferrerjeve natanko. Zato je odkritosrčna sodba tega voditelja socialnih demokratov tembolj upoštevanja vredna. Kaj pa naši socialni demokratje? Kaj pa Etbin Kristan, ki je tudi na nekem shodu ogorčeno protestiral protj usmrtitvi Ferrerja? Sedaj bodo zatajili bržkone Bernsteina, ker se ni izrekel za umor kraljev in vsake osebe, ki komu ni ljuba. DUHOVSKE VESTI. Premeščeni so čč. gg. kapelami: Janez Sever iz Žužemberga v Prečino; Albert Pravst iz Podbrezja za župnega upravitelja v Planino pri Vipavi; Jos. Lavtar iz Cerkelj pri Kranju za župnega upravitelja na Studeno; Janez Lovšin iz Bohinjske Bistrice v Cerklje pri Kranju; Tomaž Javornik iz Planine v Bohinjsko Bistrico; Janko Jovan iz Kamnika za stolnega vikarja v Ljubljano; Karol Supin s Krke v Kamnik; Martin Pečarič iz Križev pri Tržiču na Krko; Valentin Kajdiž iz Dobrove v Mengeš. — C. g. novomašnik Anton Erjavec je nameščen kot kapelan v Žužemberku. — Do 8. decembra sta razpisani župniji Zali log v loški in Št. Lambert v litijski dekaniji. Dnevne novice. -j- Združena Slovenija. Pod tem naslovom piše »Primorski List«: Kakor v državni zbor, tako so poslale po veliki večini slovenske dežele tudi v deželne zbore poslance enega duha, prešinjene katoliškega prepričanja. Prepirljivcem in liberalcem je Slovenija obrnila hrbet. Le še na Goriškem je še par liberalnih smeti, katere odnese prva zimska burja s političnega pozorišča. Slovenija dobro pozna svoje dobre in slabe sinove. Prijetna sapa o združenju cele Slovenije vedno gorkeje diha. Ko se do dobra zjasni — in to se bo kmalu zgodilo — potem bo boj lahkejši proti nam sovražnim vetrovom, pa naj pihajo od zgoraj ali od spodaj. Kljubovati tem vetrovom more pa močna stena, katero mora združena Slovenija postaviti. Sovražni viharji naj se ob tej slovenski steni razbijejo, slovenska stena pa naj trdno stoji in naj bo priča vseslovenske edinosti in naj kaže, kaj zamore narediti edinost med narodom, edinost, sloneča na krščanskih načelih. Tudi v občinske in druge zastope in korporacije naj pošiljajo Slovenci krščanske može. Liberalci so v takih zastopih le ena cokla, ki ovira zdravi napredek in hrepenenje po nečem višjem, po blagostanju in osamosvojitvi izpod tujega, nam sovražnega jarma. Na Goriškem gre zadnje čase v tem oziru vidno na boljše. Tako je prav. Kjer je liberalna, ošabna in lena cokla na krmilu kake ob-čine, tam je vse zanemarjeno.. Dejstva kažejo. Liberalec se pregreši zoper svoja načela, ako naredi kaj dobrega za narod, za ljudstvo: Zatorej Slovenija naj bo po svojih državnih, deželnih, občinskih, in društvenih zastopnikih združena, enega duha, enega prepričanja. Trdna krščanska vez naj združi poštene Slovence in pod praporom krščanskih načel korakajmo združeni k boljši prihodnjosth Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene! •+• Liberalci v svojem elementu. Te dni je ljubljanski knezoškof izdal knjižico »ženinom in nevestam«. Ta knjiga je namenjena, kakor že naslov pove le ženinom in nevestam— pa se je vsled neprevidnosti nekaj odtisov razprodalo po knjigotr-štvu. Ta pomota se je takoj popravila in knjiga umaknila iz knjigotrštva. Zato se tudi mi nismo dalje pečali s to zadevo. Liberalci pa so šli in so pričeli opozarjati na knjigo kroge, za katere knjiga ni bila namenjena. S tem pa še niso bili zadovoljni! Izdali so sedaj brošuro, v kateri so iztrgali nekaj stavkov iz že omenjene knjižice ter jih sedaj mečejo med ljudi. Nad čemur so se zgražali, jim ni všeč, da se je umaknilo , iz javnosti in sedaj s ito Ibrošuro širijo j stvari na način, ki očividno kaže, kak namen je imelo njihovo »ogorčenje«. Liberalci vidijo povsod le blato, hočejo povsod le blato ;n ,sč najraje valjajo le v blatu. To so s to zadevo vnovič dokazali in vsak pameten, trezen človek, kiljubi svoj narod ter mu hoče res dobro, se more od takih liberalnih ostucfnosti z gnevom obrniti. Vsa liberalna grdobija se pokaže v toliko grši luči, ako se primerja škofov namen, ki ga je imel s knjižico, če se mu tudi ni posrečila, z nizkotnimi nameni naših liberalcev. Ce kedaj, ta afera vnovič dokazuje, da se je liberalnih »osrečevalcev« našemu ljudstvu ogibati kot kužne bolezni in strupene sape. Liberalci bodo kmalu uvideli, da so s svojim umetnim »ogorčenjem«, ki so ga takoj uporabili za posvi-njenje, napravili le sebi škodo! + Moralisti! Kako strašno so se liberalci te dni ogorčevali in pohujševali nad brošuro »Ženinom in nevestam«! In glej — zdaj so v Kranju izdali brošuro, v kateri so vse ponatisnili, nad čemer se je lahko izpodtikati, in sicer so to zato storili, ker se je škofova brošura, namenjena le »Ženinom in nevestam« iz knjigotrštva, kamor je po pomoti prišla, umaknila, da bo prišla v roke le poklicanim! Liberalcem to zdaj ni všeč in zato so jo ponatisnili z namenom, da bodo mladino pokvarjaii, kakor je to v njihovem programu. S tem so dokazali, da se jim ne gre za ljudsko moralo, ampak le za posvinjevanje! Ni jim dala miru njihova nečedna natura, morali so butniti z njo na dan. Zato pa bodo tudi želi plačilo, da jim bo še krvavo žal. Za to jim garantiramo! + Kmetska zveza za kamniško deka-nJjo priredi v nedeljo, dne 7. t. m. popoldan ob pol 4. uri javen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Občni zbor »Kmetske zveze«. 2. Poročila poslancev dr. Jan. C. Kreka in Lavrenčiča. 3. Slučajnosti. Shod se vrši v Kamniškem domu. Volilci člani Kmetske zveze pridite vsi na shod. + K tabeli mlaideniškega tečaja, ki se vrši od' 7.—21. v Ljubljani, pripominjamo, da gospod dr. Mamtuani ne bo predaval 12. novembra od 9.—11. ure, ampak že 8. novembra od 9,—11. v Rudolfinu. Drugo njegovo predavanje 20. (novembra (soboto) ostane. + Istrska deželna razstava. »Naša sloga« iz P ulj a prinaša 4. t. ni. izjavo predsednika hrvaško - slovenskih poslan-cev istrskega deželnega zbora glede istrske deželne razstave v Kopru leta 1910., da se Slovenci in Hrvatje ne udeleže te razstave. Glasi se: Ko ibi bila ta razstava v resnici deželna, ako bi imela pokazati sliko pokrajine v vsakem oziru, potem gotovo bi ne bilo niti Hrvata itn Slovenca iz Istre, niti kake občine ali njihove 'zadruge, ki bi bila protj .temu. Ali videč, da se v tej kakor v vseh pokrajinskih stvareh pristransko postopa; da je začasni razstavni odbor popolnoma 'prezrl naš hrvaški in slovenski narod ter njegove posameznike; da je stalni odbor kakor jz milosti pustil za nas Hrvate in Slovence samo po eno mesto v glavnem in posebnih odborih; da se splošno postopa z ozirom na nas, .kot bi bili tujci v tej deželi, a ne rav-jiopravui sodeže.ani; ter ima ta razstava po svojih pripravah popolnoma italijanski .značaj, zato podpisano predsedništvo izjavlja svoje mnenje in ga naznanja, da naš hrvaški in slovenski narod v Istri, njegove občine in zadruge, njegovi posamezniki, ne bi smeli sodelovati' pri istrski deželni razstavi v Kopru, ki se pripravlja za leto 1910. — Podpisan je pod to izjavo profesor Vek. Spimčič kot predsednik jn dr. Iv. Poščič kot tajnik. + Umrl je v Semiču gosp. Ivan Šusteršič ml. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj. — Turki na Gorenjskem. Jutri se pripelje na Jesenice turško študijsko odposlanstvo, ki sedaj potujejo po Avstriji. Na Jesenicah bo njihov vlak premenil lokomotivo in sprejel dva jedilna voza bogato opremljena z vsem provijantom. Na Jesenice se odpeljejo streči ljubljanski natakarji. — V Medvodah in ob Savi gori proti Kranju se prav pridno podpisujejo in zgla-sujejo za novo električno napravo. — Ferrerjeva ulica v Gorici. Iz Trsta poročajo: Državno namestništvo je razveljavilo sklep goriškega mestnega sveta, da se prekrsti Semeniška ulica v Ferrer-jevo. — Vinska letina v južni Dalmaciji in Istri je izredno "bogata, toda ljudstvo od tega blagoslova ne bo dosti dobička spravilo, saj so cene vinu po Braču in Hvaru po 10 uo li K za hektoliter, a grozd e po 4 vin. kilogram. Tudi v Istri je bila vinska letina jako obilna, a grozdje ponekod vsled suše ni tako dozorelo ko sicer. Tudi tu so špekulanti ob trgatvi grozovito pritisnili ubogega kmeta. Pred splošno trgatvijo so nastavili kolikor toliko vspre-jemlfjive cene grozdju, t. j. 16 do 20 vinarjev kilogram; ljudstvo, ki mu je nabava silno drage vinske posode 'skoro nemogoča, je zato silno mnogo grozdja postavilo na trg. Tega so čakalj špekulanti in nenadoma znižali ceno na polovico in še več. Marsikak revež jc moral blago celo peljati nazaj domu, ker ga niti po 8 vin. kg. mi mogel prodati. Takemu oderuštvu kmeta bi se .moralo na tak način že enkrat napraviti konec. — Prepovedano fotografiranje v Pulju. Ze nekaj let je prepovedano v Pulju iz vojaških ozirov fotografiranje. Za fo-tografično slikanje mesta je potreba dovoljenja pristaniškega admiralata in se slike cenzurirajo1. Kako strogo se ta prepoved izvaja, nad dokazuje slučaj, ki se je izvršil pred nekoliko dnevi. Preteklo nedeljo in ponedeljek so imeli italijanski ognjegasci v Pulju slavnost. Imeli so tudi praktične vaje, ki so jih fotografirali za neko kinematografsko gledišče v Pulju. Po končanih vajah je povabila policija fotografa s seboj na urad, kjer so mu vzeli fotografske plošče na ukaz nristaniške uprave. — Nedostatek slovanskih šol v Istri. V Istri je Hrvatov in Slovencev 55 in pol odstotka celega prebivalstva, a šol imajo (razven zasebnih) 93 in 146 učiteljev. Italijanov je .pa v Istri samo 39'5%,-pa imajo 74 šol s 258 učnimi močmi. V letih 1903/4 je bilo 12-921 šoloobveznih otrok oproščenih, ker so jim bile šole oddaljene več kot 4 km, in od teh je bilo slovenske dece 10.929. Ti torej niso mogli v šolo1, so pa znani slučaji, da se je že za deset Italijan-čičev ustanovila državna šola. Pravičnost, ti si temelj Avstrije! — V treh koroških občinah so zadnji • čas razkrili pri občinskem gospodarstvu nerednosti in goljufije. Vse tri so vodili sami pristaši ptujskega »Štajerca«. Živela nemškutarska poštenost! — Ustrelil se je v Voloski v Istri orož-niški stražmojster Škrjanec, doma iz Kamnika. Zaradi neke ženske je bil premeščen, kar ga je gnalo v smrt. — Vojaška vest. Iz Zagreba se poroča: Sklenjena stvar je, da bo imelo poveljstvo 16. vojnega zbora svoj sedež v Du- . brovniku. Ze skoro teden dni se mudi vojaška komisija v Dubrovniku, da tozadevno ukrene potrebno. — Ujet vlomilec. Iz Zagreba se poroča: Detektivi so na Vseh .svetnikov dan prišli na sled v zgornji Ilici v Zagrebu raz-upitemu vlomilcu Pavlu Krčelice. Ropar je pobegnil, a so mu preganjalci dobro sledili. Naenkrat se je Krčelič obrnil ter ustrelil dvakrat na policaje. Strela nista " nikogar zadela. Sedaj so streljali tudi policaji, ki pa tudi niso zadeli zločinca. Končno so ga s pomočjo občinstva ujeli in odpeljali zvezanega na sodišče. ■ _ — Požar. 6. novembra okrog 2. ure " zjutraj je začelo goreti v šupi pri Andre-jaču v Trzinu, Ogenj se je hitro razširil na bližnje hiše, ki so vse s slamo krite, tako da so v četrt ure gorele štiri hiše. Na lice mesta došlo domače gasilno društvo je delalo neumorno, a kmalu mu je prišlo na pomoč gasilno društvo iz Stoba, ki je požar začelo gasiti od nasprotne strani, tako da se je ogenj omejil na že goreže ' predmete. Pogoreli so podomače Andre-jač. Pav, Tomšel in Starin. Zgorelo jim je ' vse pohištvo, obleka, krma itd. Zadnjemu je hiša ostala. Zavarovani so bili vsi za male svote. Ogenj je zažgala zlobna roka. Zavarovalnicam toplo priporočamo v podporo gasilno društvo v Stobu, ker se je to/iko potrudilo in nam prišlo tako ' uspešno na pomoč. — Raznotere nezgode. Žagarski pomočnik Janez Kalan v Prezrenju se je pri . delu s cirkularno žago na roki težko poškodoval. — Šolarček Franc Miš se je na dvorišču hiše št. 14- na Dunajski cesti zaletel v štango tam stoječega VQza in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali oddati v bolnico. — V Novi vasi pri Viču je padla Celestinu Borgeziju deska na nogo in ga težko poškodovala. — V "oz-. dr. na Bledu je dninar Korošec Franc prožil drva navzdol. Pri tem delu mu je priletel hlod na desnojnogo in mu jo zlomil. — Dekla Helena Šterlekar v Velikem Vrhu je na potu tako nesrečno padia, da si je težko pohabila levo roko. — Na Ambroževem trgu v Ljubljani je prišel mestni delavec Anton Krašovec nekoliko pijan domu in se sporekel s svojo ženo. Ta ga je v jezi z neko rečjo tako udarila po obrazu, da jc dobil težko poškodbo in . moral iti v bolnico. — Bivši 'krojač, sedaj mastni ubožec Ivan Sturm, je doma na stopnicah tako nesrečno padel, da si je (pokvaril levo roko. — Visok dostojanstvenik na Kranjskem. Vrhniško župnijo je doletela izred-. na čast, da ima v svoji sredi visokega cerkvenega dostojanstvenika. Ta ugledna • oseba je: ekscelenca grof Pettenegg, nadškof damietski, vizitator nemškega viteškega reda. Stanuje na Lesnem brdu v gradu, kjer ima svoje več stotisoč vredne cerkvene dragocene umetnosti. Ekscelenca hoče vso zimo preživeti na gradu v Lesnem brdu. — Iz Trnovega na Notranjskem. Naš telovadni odsek Orel uprizoril je preteklo nedeljo, 31. pr. m. lopo igro »Sinovo maščevanje«. Vloge so bile vse v dobrih rokah, za kar ima jlavno zaslugo vrli naš načelnik brcit L-u^ovik Krcijiic, ki jc i&ro spretno uprizoril in tudi sam naslikal nove kulise. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana polna, in občinstvo je bilo zelo zadovoljno s prireditvijo. Igro bodemo še enkrat ponovili. Na zdar! — V naši bližini, na Prernu, se pripravljajo na ustanovitev novega telovadnega odseka, za kar se posebno prizadeva vrli g. župnik Škrjanec. — Omikani Sokoli! Z Javornika se nam piše: Na pokopališču na Koroški Beli smo na dan Vseh svetnikov popoldne imeli prav mučen prizor. Ob grobu r. g. župana Potočnika je stala »častna« straža od javorniških Sokolov v ponošenih oblekah. Mi jim ne maramo kratiti takega veselja, a škandalozno pa je bilo, da so ti »olikani Sokoli« pri glasni duhovnikovi molitvi ostali pokriti, ko je ondi na pokopališču bilo zbranih do 2000 ljudi, ki so po grobovih klečali in pa vsaj bili odkriti. Vse občinstvo se je zgražalo nad vedenjem imenovanih Sokolov. Tako daleč je že zabredel Sokol na Javorniku, da se že očitno roga verskim opravilom. Čudimo se, kako je mogel ostati pri takem poče-njanju gospod župnik tako .miren in da ni posegel vmes, kakor smo vsi pričakovali. Mi se ne pustimo na ta način zasmehovati. Vsakdo je ostro obsojal tako početje in marsikdo je storil prav pikro opazko nad temi Sokoli. Mi bi svetovali tem omi-kancem, da naj raje tedaj pridejo stražit grobove, kadar rjujejo po Javorniku in motijo nočni mir; morda se bodo ondi streznili. — Slavnostna otvoritev restavracije. G. Anton Drašler otvori v nedeljo 14. t, -m. v svoji na novo zgrajeni hiši poleg kolodvora v Borovnici restavracijo s koncertom. Posebna vabila se ne izdajajo. — Več poduradniških mest je izpraz-njenih v področju c. kr. .železniškega ravnateljstva v Trstu. Zahteva se dovršena spodnja gimnazija ali realka ali pa druge, prvim štirim gimnazijskim razredom primerne študije. Izmed teh imajo prednost seveda tisti, ki so že zadostili vojaški obveznosti. Ker je pri železnici dandanes, ugoden avanzma za poduradnike, priporočamo slovenskim mladeničem, ki imajo veselje do 'železničarskega poklica, da pošljejo svoje prošnje za sprejem nemudoma c. kr. železniškemu ravnateljstvu v Trstu. — Založništvo sv. Štefan na Dunaju. Iz pisarne deželnega pomožnega društva, za bolne na pljučih nas obveščajo, da se bavi založništvo sv. Štefan, ki je za mla-dino izdalo krasno knjigo »Modri Janko«,/ tudi z reprodukcijami v štiribarvnem tisku./ Zastopnik založništva pokazal je ob pril/fajf svojega poseta v Ljubljani krasne sliki črne Matere božje čenstohovske, bizantin-| ske Madone, ki jo je sv. oče podaril cerkvi v Marija-Celju, dalje reprodukcije po slikah V/aldmiillerja, Websterja, Feudija in dr. Te za okras sob namenjene slika dobe se v knjigotržtvu po 5 kron izvod, — Novi koleki pridejo v promet s 1, januarijem 1910. Isti se razločujejo od sedanjih v barvi in po tem, da bodo na spod« ■ njem delu koleka, določenem za prepisa-vanje, nosili letnico 1910.3 — Sleparski Italijan. Štefan Justi, 27 Tet stari slikarski pomočnik iz Rezije nall ; Laškem, je okoli šest tednov delal pri sli-■karskem mojstru Humbertu Krajgarju v ' Naklem. Vzel je pri svojem mojstru 20 K • predujem« in ponoči izginil. Šel je V Skofjo Loko ter se. zglasil pri lesnem "trgovcu Cagliari-ju z-lažnjivo pretvezo, češ, da ga pošilja nfjegov mojster Kraigef s prošnjo, naj mu za kratek čas posodi 100 K. Ker Cagliari Kraigerja dobro pozna, izročil je temu zaprošeni denar, nal :kar jo je Just z denarjem popihal domu v blaženo Italijo. Dognalo se je tudi, da je napravil v gostilni »pri Kroni« v Kraniu sleparske dolgove. — Zopet morilec Fodransperg. Iz Trsta se poroča: Kot znano, 'je cesar' polili* lostil Julija Fodransperga, kj je bil obsojen radi umora na . vislice, na dosmrtni? ječo. V sredo pa je o niem razpravljali zopet v razpravi zaradi goljufije. Neki Karol Mihelčič, doma iz Vipave, ki -je bil v koprski kaznilnici Fodralispergov tovariš, j Musica sacra. Jultri (zahvalno nedeljo) se bo pri veliki maši ob 10 uri izvajalo v 'stolnici: Missa in hon. s. Caroli Borromael, zl. Ign. Mitterer, Gra'duale .»Sacerdotes ejus«, zl Ant. Foerster, ofer-torlj »Veritas mea«, zl. Iv. Pogačnik, Te De um, zl. Ant. Foerster (op. 18.) Tantum ergo, zl. P. Ang. Hribar. CESAR MENELIK UMIRA. R i m, 6. novembra. »Corriere della Sera« poroča, da je smrt cesarja Menelika vsak hip pričakovati. Ker se italijanska vlada boji sovražnih izbruhov proti tujcem, je v sporazumu z Anglijo in Francijo odredila vse potrebno, da se red v notranjosti Etijopije, kakor tudi zunaj nje, ne bo kalil. Oklic Menelikov glede nasledstva v korist Lidj Jeasu-a, so rodovi — razven nekaj izjem na zapadu države — mirno sprejeli. Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. 3095 Zahvala ■ Za brezštevilne izraze sožalja, ki smo jih sprejeli ob smrti našega preblagega očeta, starega očeta in tssta, gospoda Matija Arko nadučitelj v pokoju, bodi izrečena iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in spremstvo na zadnjem potu. Posebno zahvalo izrekamo g. dekanu Riharju in ostali duhovščini ter g. nadučitelju Debelaku za njihovo požrtvovalnost. Iskreno se zahvaljujemo tudi gg. pevcem za ganljive žalostinke in darovalcem krasnih vencev. Šmartno pri Litiji 4. nov. 1909. Žalujoči ostali. 3112 Žalostni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v srcih pretresljivo vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našega nad vse ljubljenega očeta, oziroma soproga, svaka, brata in tasta, gospoda Franceta Knavsa bivSega posestnika na Hribu danes ponoči ob 10. uri, po kratki in mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 68 let, v boljše bivališče poklicati. Truplo pokojnega se bo v soboto dne 6. t. m. popoldne ob 2. uri slovesno blagoslovilo in se odneslo iz hiše žalosti na Hribu št. 2 na pokopališče k sv. Barbari ter se položilo k večnemu počitku. Sv. maše za ranjkega se bodo brale v domači in drugih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Na Hribu, 4. novembra 1909. Žalujoča družina Knavsova. 3105 Žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljeminznancem prežalostnovest, da je Vsemogočni poklical našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in strica, gospoda Franca Rožiča c. kr. orožniSkega stražmojstra v pokoju po daljši, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob 3/< 5 v boljše življenje. Pogreb dragega rajnika bode v soboto, dne 6. novembra ob 9. uri dopoldne iz iiiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi in v Moravčah. S t. Gotard, 4. novembra 1909. Žalujoči ostali. V globoki žalosti naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti ljubljenega soproga, očeta, oziroma sina in svaka, gospoda Ivana Šušteršiča ml. trgovca In posestnika ki je po dolgi mučni bolezni danes dne 6. novembra po noči v 40. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bode v ponedeljek dne 8. novembra ob 8. uri dopoldne na pokopališče pri sv. Duhu iz hiše žalosti v Semiču. Svete zadušne maše se bodo darovale v Semiču in pri sv. Duhu. Semič, dne 6. novembra 1909. Marija Šušteršič roj. Derganc, soproga. Ivan Šušteršič, oče. Neža Šušteršič roj. Magaj mati. Anton Šušteršič, sin. Dr. Fr. Derganc svak. 3109 Najglobokeje žalosti potrti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti svoje iskreno ljubljene matere, odnosno tašče, gospe iimoliiii roj. Bisaro stavbnega višjega polirja vdove ki je včeraj zvečer ob 7. uri po dolgem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu svoje starosti mirno preminula. Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v nedeljo dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti Marije Terezije cesta štev. 10 slovesno blagoslovili in potem na pokopališču pri Sv. Križu položili k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. V Ljubljani, 6. novembra 1909. Budolf Cimolini, sin. Karel Kranjc, zet. Pija Kranjc roj. Cimolini, Avgusta in Vida Cimolini, hčere. v trajno delo. Poizve se 3101 Oroslav Slapar 1-1 Ravnlkarjeva ulica it. 13, L|ubl|ana. Sode več vrst, velike ln majhne, stare - - - in nove — ima na prodaj J. Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5. 2957 3-1 VHmerlko ln Kanado zložna, -____ __r - i cena «in varna vožnja s H 544 52 Cunard Line Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Carpathia, 9. novembra, Ultonia, 30. novembra, Carpathia, 21. decembra 1909. *z Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 6. nov., 27. nov., 18. decem. 1909, 8. jan., 26. febr., 19. marca 1910. Mauretania, 20. nov., 11. dec. 1909, 29. jan., 19. febr., 12. marca 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Dne 14. novembra opoldne se bo prodalo na dražbi iz proste roke 3066 posestvo na Fužinah pri Ljubljani 'n sicer hiša, hlev, svinjaki in kozolec. Več se izve pri Francu Zupančiču, Hruševo štev. 6, p. Dobrova. Samec išče stanovanje z eno sobo in kuhinjo za februar-termin. Ponudbe pod šifro „500" na upravništvo »Slovenca«. 3071 (i) Pri graščini Preddvor, pošta Tupaliče, se bo oddalo meseca decembra 1.1. okoli nn m3 Domače slovele tvrdke^ Posojilnice. Kmetska posojilnica lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Ljudska posojilnica^ta"ltaa " Vzajemno "ofefSafruitvo'Konere,n,tr*19 Razne tvrdke. Jager Toni. »reovina ročnih del, Židovske ul. b. Kollmann ^""tVnJrporceIanasteklen,ne- .losin Knšmerl P™ jugoslovanska tvor-rvusilICI I niča drož priporoča svoic izborne droži (kvas). I, zraven ro- Lekarna Trnkoczy vt0^uabliani lVlf»nr»in CfP»t* T., trgovina s špec. blagom In mCll^lllgCI delikatesaml.Sv.Petra cesta št. 37. In 42. Oortno pomožno društvo &esnitrg Pf?ctr»ii 8'ikaf " napise, črke in grbe. I7IIMUU Prešernova ul. 50. Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. fihflrt A-, največja zaloga čevljev domačega iz-LlUGll delka, Prešernove ulice. SSiBsBSliisiBjs; j Di Karel Šturm j j odvetnik v Črnomlju i sprejme takoj 3059 3-1 Ponudbe se sprejemajo pod «Lipa» glavna pošta Ljubljana poste restante. 2768 6—1 : Ponudbe: dr. K. Šturm, Črnomelj. : : : ■■■■■■■••■•»•■■■■■■i........................... sniHinilir Prostovoljno gasilno društvo v Kranju razpisuje službo kapelnika z mesečno plačo 120 K. Službo nastopiti je s 1. decembrom t. 1. Prosilec mora biti vešč I. violine in krilovke. Prošnje s tozadevnimi spričevali doposlati je najkasneje do 20. novembra t. 1. podpisanemu odboru. Odbor prostov. gasilnega društva v Kranju, 3102 2-1 dne 4. novembra 1909. Mestna hranilnica ljubljanska. Razglas. 3)37 Meseca oktobra 1909 vložilo je 1361 strank.....K 794.822*79 1225 „ pa dvignilo . „ 693.046*34 Stanje vlog koncem oktobra 1909 K 36,673.540*36. Ravnateljstvo. Pristno, če na podplatu 1860 10-1 186CP 'TRA.RM: ustanovno : leto : a980 šerv . m, * s*> u Vsak dan jih izdela tovarna 60.000 paroo! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno u oseh boljših trgouSsiah za Ceolle, numi In modno — '—---: blago. • ZMEŠNJAVE NA GRŠKEM. Atene, 6. novembra. Položaj je neprestano zelo ' "^vn. Sedaj je boj popolnoma izbruhnil med vohško zvezo in .kraljem!. Kralj se je izjav je nemogoče .ustvariti prejšnje normalne razmere, če se ne bo po zasedanju zbornice razdružiJa vojaška zveza. Ker je vojaška zve'za odločno izjavila, da na razdružitev ne misli, ni za sedaj nobenega izhoda iz kočljivega položaja. Ministrski predsednik Mavronn-chalis, ki se je sporazumel s Teodokisem in drugimi voditelji, je izjavil, da bo odstopil, ako se ne bo vojaška zveza raz-družila. Noben politik torej moče več prevzeti- sestavo ustavnega kabineta, ako me bodo opustili častniki vmešavanje v politiko. Med pomorskimi častniki vlada nesloga. Tudi v vojaški zvezi so nastal' prepiri. Mlajši častniki zahtevajo od Zorbasa zadoščen e, ker se je samovoljno dogovoril z vlado, da se upore potlači s silo. Atene, 6. novembra. Kralj se je v zadnjih dneh ponovno izrazil, da mu je nemogoče da'je vztrajati na prestolu; želi si miru ter da je stališče dinastije omajano. Kralj se boji. da se mu je 'samo na ta način 'mogoče ogniti odstavTjenju s prestola, ako se vladi sam odpove. Ljubljanske novice. lj Slovenci! Bratje Hrvatje so tu! Narodna dolžnost Vas kliče danes zvečer h koncertu »Kola«! lj Na današnji koncert »Kola« pride tudi deputacija »Matice Hrvatske« in sicer: predsednik dr. O. Kučera, tajnik dr. A. Bazala in blagajnik prof. O. Bošnjak. IjSvečana Gajeva akademija bo jutri, v nedeljo, ob pol 12. uri v Mestnem domu. Dnevni red: 1. »Slovenec sem« (poje »Kolo«). 2. Govor dr. Fr. Ilešiča. 3. »Hrvat-skoj« (poje »Kolo«). Vstop prost. lj Dohod »Kola« v Ljubljano. Hrvaško pevsko društvo »Kolo« je danes z vlakom ob % na 1. prihitelo v Ljubljano. Na kolodvoru je bil zbran zbor »Glasbene Matice«, deputacije »Ljubljane«, »Slavca« in »Zvona« ter precej občinstva, med katerim smo opazili tajnika S. L. S. dr. Rožiča. Občinstvo je gostom klicalo navdušeno »Zivio«, gospodične pa so goste obsule s cvetjem; godba je igrala »Naprej«. Imenom »Glasbene Matice« in ljubljanskih slovenskih pevskih društev je »Kolo« pozdravil predsednik prof. Štritof, povdarjajoč, da s »Kolom« prihaja Slovencem v posete hrvaška glasbena umetnost, »Kolo« hoče tako dejansko kazati hrvaško - slovensko vzajemnost. Naj to dejstvo združi v najmogočnejši akord: da vzajemnost lirvatsko-slovenska ni prazna beseda. (Navdušeno odobravanje.) Odzdravil je podpredsednik »Kola« g. Ho-ljac, nakar so gostje med sviranjem »Oj Banovci« zasedli pripravljene kočije. Med pevci »Kola« smo opazili tudi nekaj hrvaških duhovnikov. Navdušenje ljubljanskega občinstva ob dohodu bratov Hrvatov bi bilo pač lahko nekoliko večje, pa zdi se nam, da se je od seksualnega kvanta-rija, katerega so liberalci cel teden gojili po Ljubljani, pač težko povzpeti do idealnega narodnega navdušenja. Zdi se nam, da bi se ne prehladna ni ljubljartski župan ni podžupan, ako bi goste pozdravila s par besedami. Kakor ljubljanska slovenska pevska društva navdušeno pozdravljajo došle sestre Hrvatice in brate Hrvate, tako tudi mi kličemo: Dobrodošli v središču Slovenije, ki hoče z vsakim dnem vedno bolj dokazovati, da je del naše skupne domovine Hrvatske! lj Predavanja »Leonove družbe«. V letošnji zimski sezoni bode »L. D.« priredila celo vrsto zanimivili predavanj; vršila se bodo v'knjižnični dvorani »Katoliške Tiskarne« (III. nadstropje). Prvo predavanje bode v s r e d o, d n e 1 0. n o -v e m b r a, ob 6. uri zvečer; predaval bode prof. A. Robida o slovenski dramatiki. G. predavatelj se bode ozrl na naše slovstvene razmere in pojasni! vzroke, zakaj naša dramatika ne more napredovati. — Predavanja so nadalje obljubili gg. ravnatelj dr. Mantuani (Sociologija umetnosti), prof. dr. K. Wessely z Dunaja (Pomen papirologije za krščanstvo), urednik Fr. Terseglav (Etika Kristusova) i. dr. 'lj Javno predavanje. Prihodnji torek predava v S. K. S. Z. g. dr. J e r š e. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vsi k predavanju! lj Službo učitelja glasbe razpisuje slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« in sicer za pouk v klavirju in v petju. Plača po dogovoru. Nastop službe začetkom 1. 1910. Pismene prošnje s spričevali o dovršenih študijah je poslati odboru »Ljubljane« do konca tekočega meseca. lj Ljubljanski občinski svet bo imel v torek ob 5. mri sejo. Občinski svet hoče v torek protestirati, da je deželna vlada odredila, da mora obč;na razglafc o pripravah za volitve v obrtno sodišče razglašati tudi v nemškem jeziku. lj Gospod Supančič ponesrečil. Deželnemu poslancu g. Supančiču so se spflašili konji. Pri tej nesreči se je gospod Supančič poškodoval na nogi. lj Velikemu narodnoradikalnemu junaku dr. Oražnu, ki je toliko predrzen, da po znani svoji preteklosti hoče po shodili druge učiti narodne zavesti in drngih lepih čednosti, bodo menda iz kamenja, nabranega pred frančiškansko cerkvijo postavili spomenik. Le tako je umevati »Narodovo« jezo na ponižno »Slovcnčevo« željo, naj tisto kamenje kam spravijo. Projektov je več: nekateri staroliberalci hočejo dr. Oražna s tcklenico Aurovega piva v rokah, nekateri prevniško navdah-.njeni, naj se ga postavi z najnovejšimi pravdnimi akti v rokah, s katerimi ga je osrečil g. Zorž. drugi pa, ki Oražna najbolje poznajo pa zahtevajo, naj se ga postavi v pozo, kako je sprejemal na Dunaju denar od nemške kuharce ali pa kako je klečal v Novem mestu pred bivšim predstojnikom sodišča. To so stvari, o katerih naj dr. Oražen odslej razpravlja na svojih shodih! lj »Vzorno« mestno gospodarstvo. Opozarjamo ljubljanslke davkoplačevalce na članek živinozdravnika g. dr. Lam-preta: »Mestna tržnica ljubljanska in nekaj resnice o oddaji službe tržnega nadzornika«. To poglavje je pač zopet sijajna točka »vzornega« mestnega gospodarstva. V kratkem se bomo ozrli tudi še na druge panoge tega »vestnega« gospodarstva. Tako bodo Ljubljančani imeli res povod se razburjati. Celo tako bomo predrzni, da si bomo jako blizu ogledali mestno elektrarno. To bodo zanimivi »sprehodi po Ljubljani«. lj Za člane naših organizacij znižana vstopnina v razstavo hrvaških dalmatinskih umetnikov. Člani in članice »Ljub-1'ane« dobe vstopnice za umetniško razstavo hrvaških dalmatinskih umetnikov po znižani ceni 40 vinarjev za osebo danes od 6. do 7. ure v društvenih prostorih, jutri dopoldne od 9. do 10 ure in vsak delavnik od 6. do 7. ure zvečer. Tudi člani drugih naših organizacij dobe v prostorih »Ljubljane« vstopnice po znižani ceni. lj Nezvesti s!uga. Sluga stavbinskega podjetnika V. Treota, Jakob Rode, je v četrtek poneveril 800 K, katere bi imel r.esti na oošto in je nevesekam izginil. lj Bivši igralci in igralke' slovenskega gledališča. Gdčna. Grgesinova nastopa sedaj v Osjeku v glavnih ulogah. Bivši ravnatelj gledališča v Osjeku g. Savič je angažiral g. Zacha in njegovo soprogo, rojeno Slovenko, za svoje operno in operetno gledališče, katero otvori na bulvaru v Belgradu. Gospod in gospa Taborsky z velikimi uspehi igrata na narodnem gledališču v Belgradu. lj Umrla je vdova višjega stavbinskega polirja gospa Loreitzina Cimohni, rojena Bisaro. Ij Za v predsednika obrtnega sodišča ljubljanskega je imenovan g. Hauffen, v ilustracijo, kako se umeva v Avstriji enakopravnost. i i 'lj Oblastva zasledujejo 331etnega zasebnega uradhika iz Prage, Kamila Pro-chasko, ker je pri »Živnostenski banki« v Pragi izgoijnfal potom ponarejenega čeka 8000 K in neznano kam pobegnil. lj V Ameriko sta se hotela odpeljati Andrej in Jožef Slavič iz Puž pri Volo-skem, še ipredno sta zadostila vojaški dolžmosti. Na 'južnem kolodvoru pa jima je pot pristrigel nad'stražnik Nikolaj Ve'čerin s tem, da ju je aretoval. Obadva se bodeita zagovarjala pred sodiščem. Štajerske novice. š Častnik zaprt zaradi veleizdaje. Nek poročnik italijanske narodnosti 47. pešpolka je bil poveljevan iz Gorice v Maribor, da vežba nadomestne rezerviste. Pred nekaj dnevi je bil zvečer v neki gostilni, kjer se je v družbi Italijanov hvalil. Med drugim je tudi zaklical: »V slučaju vojske med Avstro-Ogrsko in Italijo bom prvi, ki bom vohunil za Italijo!« Ta izjava c. kr. častnika je vzbudila med drugimi gosti veliko presenečenje. Vest o tej zadevi se je raznesla po mestu, dokler ni trgovcu M. prišla na uho, ki je vložil proti častniku na vojaško oblast ovadbo. Priče omenjenega prizora so se takoj zaslišale pred vojnim: sodiščem; neko pričo so po noči zbudili iz postelje, da so jo zaslišali. Poročnika so zaprli, ker je obdolžen veleizdaje ter so ga izročili garnizijskemu sodišču. š Umri je v Mozirju dne 4. novembra ob pol 7. uri zvečer g. Marko J. Li-po;l'd v 72. letu svoje staroslti. š Poročil se je v Petrovčah gospod Avgust Stelcer, mesar v Celju, z gdčno. Leopoldino Fiirstovo iz Mozirja. š Dr. Evgen Negri, sedanji dežeJno-zborski 'kandidat za celjsko tržno okrožje, je tisti mož, ki se ie svoj čas radi stavbe -IDeutsches Haus« z.vsemi celjskimi Nemci -spril in radi tega odšel v Gradec. Sedaj bo pa Celjane v Gradcu zastopal. Dr. Ne-grijev oče je bil doma iz Cičarije in se je ponemčuril v Celju, kamor je prišel kot | lesni trgovec. Dr. Negrijeva mati pa jc hči Slovenca Karla Sitne, ki je bil lastnik hiše »pri zelenem travniku« v Celju. V veži te hiše je še danes mramornata plošča z napisom: »Jaz sem slovenski rojak, pa 'vemdar podam iz srca vsakemu Nemcu svojo roko v imenu našega Gospoda. Na zelenehi Travniku 18 (Kari Sima 62.« Ta dokaz nemškutarslva sedanjega kandidata se da manj skriti in zata iti, 'ko pri WoscImaggu. Sedaj imajo besedo južno-štajerski Nemci. Heil »Dr. Evgen Negri«! Telefonska in brzojavna prolila. NOVOIZVOLJENI GORIŠKI DEŽ. POSLANEC S. L. S. JERIČ UMIRA. Gorica, 6. nov. Včeraj ob 3. uri popoldne se je dogodila v Kobdilju strašna nesreča. Ob 3. uri popoldne je pri delu na skednju padel novoizvoljeni deželni poslanec S. L. S. Jerič s skednja štiri metre globoko in obležal nezavesten. Poklicani zdravnik dr. Brecelj je konstatiral, da ima poslanec Jerič glavo na več mestih razbito, počeno lobanjo in krvavenje v možganih. Ob 5. uri zjutraj, ko je dr. Brecelj zapuščal ponesrečenca, je Jerič že umiral in je zdaj že skoro gotovo mrtev. POLITIČEN POLOŽAJ. Dunaj, 6. novembra. V političnem položaju je nastalo nekako premirje. Voditelji »Slovanske Jednote« so po včerajšnji seji zapustili Dunaj. Parlamemtarna komisija »Slovanske Jednote« bo imela se:o v najboljšem slučaju šele v četrtek. Stvar vlade -je, gledati ma to, kako pride iz težavnega položaja. »Slovanska Jednota« je spregovorila svojo zadnjo besedo^ ko je po Glombinskemu sporočila vladi, da se s /sedanjo vlado ne pogaja. POSVETOVANJE NEMŠKIH POSLANCEV. Dunaj, 6. 'novembra. Prihodnjo sredo se tu zbero vsi memški državni poslanci, da se posvetujejo o politični situaciji. MAŽARI DOBE KONCESIJE? Budimpešta, 6. nov. Glasilo ogrske ljudske stranke poroča, da se je v ministrskem svetu doseglo sporazumljenje na tej-le podlagi: Ugotovitev plačevanja v gotovini, namestit banke garancije na gospodarskem polju in sicer take, kakršne so potrebne kot predpriprava za gospodarsko samostojnost Ogrske. Košut hoče dobiti le koncesije s pritrditvijo krone! — Dalje: sainost. car. ozem'lje do 1. 1917 in vojaške koncesije, kakor jih je izdelal svo-ječasno odsek devetorice liberalne stranke. Med Košutom in Andrassyjem je zbli-žanje vedno večje. ZAROTA SRBSKIH PRAVOSLAVNIH ŠKOFOV V PRILOG PRINCA GJORGJE? Belgrad, 6. novembra. Nelkaj dni sem se širijo v Belgradu vesti o izaroti srbskih škofov v prilog zopetnega proglašen a princa Gjorgje prestolonaslednikom, im sicer, da je stvar sprožil pravoslavni škof Nikanor s svojimi sanjami. (Glej »Po svetu«.) — »Zvono«, ki je prineslo to poročilo, -je bilo takoj zaplenjeno. Isti list poroča, da sta odpotovala ministra notranjih zadev in pravosodja v Niš ter da se namerava 'zapreti vse one, ki so vpleteni v zaroto. Isti list 'zahteva, da 'se ima do-tične cerkvene dostojanstvenike strogo kaznovati. S svojo brezbrižnostjo je vlada pripravila tako daleč, da danes nismo več gotovi, kdo bo naslednje jutro kralj. V Srbiji je danes življenje mnogih J j ud i v nevarnosti. Treba postaviti vse one, ki mislijo na prevrat, pred sodnijo. Dalje pravi »Zvono«, da so bili pridobljeni za najnovejši komplot tudi nekateri častniki niške garnizije, ter da princ Gjorgje ni bil ,v ni-kaki zvezi 'z zarotniki. Cela preiskava se vodi z največjo tajnostjo. NA GRŠKEM VEDNO VEČJE ZMEŠNJAVE. Atene, 6. novembra. V glavnem mestu se vedno bolj širi antidinastično 'gibanje. Častniki na deželi odločno zahtevajo odstranitev cele 'dinastije. Prebivalstvo simpatizira s proitidinastičmitni častniki. GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA NEMŠKEM. Berolin, 6. movembra. Grškj prestolonaslednik, ki se sedaj inudi v Potsdanui, bo ostal še nadalje v Nemčiji, 'zaradi razmer na Grškem. KONFERENCA RADI KRETE. London, 6. novembra. Vesti, da se bo radi Krete vršila konferenca velcvlaSti, sc dementirajo. ROOSEVELT NA LOVU PONESREČIL. London, 6. novembra. Došle so vesti, 1 da se je Rooseveit na lovu ponesrečil iu : da je mrtev, a tem vestem nihče ne ver-! jame. Tudi Rooscveltova soproga, ki jc sedaj v Rimu, brzojavlja, da ne veruje tem vestem, IZBRUH VEZUVA. Rim, 6. nov. Vezuv je zopet začel delovati. V četrtek so se izlile velike reke lave, ki so preplavile cesto pri observatoriju in pridrle do Resine. Potoki lave so se valili po ravnini naprej, dokler niso dosegli morja. LIBERALNA ŠPANSKA VLADA PROTI FERRERU. Ferrerjeva »moderna« šola deiinltiv-no zaprta. Sedanja liberalna španska vlada je potrdila sklep prejšnje vlade, s katerim je odredila zatvoritev Ferrerjeve »moderne« t. j. anarhistične šole. Ali bodo sedaj naši Ferrerovci tudi Moretu očitali »klerikalizem«, ko so njega in njegovo vlado tako proslavljali, češ, javno mnenje vse Evrope je zmagalo nad Maurom ter povzročilo imenovanje Moreta? Proti katarom eopilnih organ v, ,.» nahodu, hri-pavofcti "i vratnih oteklinah *.drav pripi ročauu je 3b 12 II. c-tera se 7, vspfhom rabi sama ali pome taua z grorkun mlekom. Ta milorazfapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in v tac i h slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Giessfiubi Sauerbruna, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti gastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vefijib špecerijsidL prodajalnicah in trgovinah z jestvhami in vinom. Zal je pri Mihael K; 19 SSStf- odvajalno sredstvo Filipa Neusteina poslajene odvajalne krosljlce (Neusteinove Elizabetne krogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri Čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje ih obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo 3006 tfO—1 mm izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jili radi uživajo tudi otroci: Škatljica s 15 krogljlcaml stane 30 vin., ovo) z 8 škatljic., torej 120 krogljic, stane le 2 K. Ce se poSlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoji Cirorilnl Nujno se svari pred ponare- MIZi»H! MfariH)! Janji. Zahtevajte Filipa Neu- SJt&v^k&C&fo steina odvajalne krogljice". Pristne le, Ce Mai^apSžPiro nosi vsaka Skatlja in navodilo našo zako- vČSf'jc^Kjjf nito varstveno znamko v rudeče-črnem Wf J4® \M tisku „Sv. Leopold" iu po pis „Filip Neu- fli^rJl%£itiM s'e'n' flpotlieke". Naš« trgovsko sodnij. ll&^S^ni®! zavar- embalaže morajo imeti našo tvrdko m^^M- Flli|ia Neusteina lel(arna -Pri SY< Leopoldu' Dunaj I., Plankengasse 6. 'Ž Zaloga v Ljubljani :R hardSušnlk, .......lekarnar, in v več drugih lekarnah. I Inštrukcijo v boljši rodbini želi dobiti Sestošolec gimnazijec i jako dobrimi izpričevali. Ponudbe na upravo tega lista pod „Inštrukcijau. 3093 1 sprejme takoj v stalno delo Ivan Zvezda, Jesenice, Gorenjsko. 3107 1-1 Radi družinskih razmer se takoj ceno proda lepa • i 1 • S o -*r sredi mesta vsa na novo popravljena. Plačilni pogoji zelo ugodni. Kupci naj izvolijo oddati svoje naslove pod šifro 1000 na upravništvo Slovenca. ZVEZA BALKANSKIH DRŽAV sc zopet dviga na političnem obzorju — vsaj časnikarji pravijo tako. Prvi važen I pojav v tem smislu ie seveda obisk carja Ferdinanda v Srbiji. Sedaj se srbska vla; da dogovarja z rumunskim dvorom, da bi mogel kralj Peter še pred koncem letošnjega leta obiskati kralja Karola v Bitka- !! Slovensko podjetje Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23 Jflskana in tkana bombaževina SSela in rjava kotonina 5)omače in angleško sukno tfrancozka svila JVtodno blago iz prvih tvoinic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Darila za Božič izpod cene Ostanki po tvorniških cenah Solidna postrežba I Nizke cene I iz boljše hiše sprejme takoj Ivan Levičnik, urar in zlatar v Kranju. 3087 3—i KUHARICA, tudi v kmetijstvu izvežbana, z denarjem želi znanja s kakim posestnikom, tudi vdovcem z otroci. Pisma pod imenom „ilna" 30, Ljubljana, post. rest. 3084 i—i VINSKE SODE z hrastovega lesa, nekoliko rabljene, zdrave, močne od litrov 56/65 100/120 „ 200/220 „ 600,800 nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni 295 119-1 tvrdka M Hosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 1235 C. kr. ppiv. oUčna znuMnicn Assicurozioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron. Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje: Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene Škode znašajo meseca okt. 1909 1511 K 13,073.471 16 1247 K 10,928.46241 K 647.095 63 od I. Jan. 1909 16398 K 135,706.194 53 14.081 K 116.454.67187 K 8,301.422 15 br. hlavka izdelov. kirurgiC. in ortope-dičnih predmetov in bandaž Ljubljana, Prešernova ul. 5 priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasov?, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Salvaničtii poniklo-valni zavod z motornim obratom, "opravila se izvršujejo točno in ceno. na prodaj! 3098 3-1 Občina Kranjska gora proda v Trenti 10.530 debel stoječega smrekoveaa me-cesnovega in nekaj jelkovega lesa v debelosti od 30-150 cm. Ta les je cenjen no 3 K deblo. Polegtega se še proda precejšno množino stoječega bukovega lesa, kojega deblo je cenjeno po 1 K. Omenjena količina lesa se proda ponudbenim potom Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. decembra 1909 na županstvo Kranjska gora, kjer so na razpolago in vpogled tozadevni pogoji Otcrtom je priložit, tud, l0o/0 vadij. Na ponudbe pod zgorajšno ceno se ne bo ozirali ker se les pod 3 K oziroma 1 K ne proda. v^iraiu, Županstvo Kranjskagora dne 4. novembra 1909. Alojzij Peterman županov namestnik Na Kranjskem dobro poznana žga-njarna in tovarna likerjev, išče v tej stroki dobro izurjene in vpeljane zastopnike proti dobri proviziji. — Ponudbe na administracijo tega časopisa pod „Ž.W". 3108 l PREKLIC. Podpisani izjavim, da nisem plačnik nobenih od moje žene Marije Podobnik, roj. Kogej, napravljenih dolgov. 3100 Idrija, dne 5. novembra 1909. France Podobnik, hišni posestnik in rudar v pokoju. Q05POD vešč slovenske in nemške korespondence, zmožen strojepisja in nemške stenografije za takojšnji nastop. Plača po dogovoru. Event. se sprejme tudi gospodična. Pism. ponudbe pod šifro „Zavod" na uprav. „Slov." 3096 3-1 GOZDNO POSESTVO ležeče na Spodnjem Stajarskem, obsegajoče 313 ha, med temi 254 ha gozda s hišo, gospodarskimi poslopji in žago, z oblastvenim dovoljenjem za sekanje, se takoj proda za izredno nizko ceno K 120.000. Vprašanja na lastnika Jos. Petra Šunko, zasebnika, Maribor, Kasino ul. 2. 3]04 2-1 [ni z verižico 22 samo ii 2- Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2—, ter 3letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K5-50, 5 kosov K 9'—. PoSilja proti povzetju prus.-šlezijska izvozna tvrdka A. GELB, Krakov 340. 2561 '^■•MMtmmm^ti 3103 Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani pisar Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. 'Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost dotičuih naročnikov, na primer: »Narodni dom" v Brežicah, župne cerkve v Cerkljah, v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd. Letos zidam enajstrazredno ljudsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel knezoškofijske zavode v Št. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb! Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani. Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim z odličnim spoštovanjem Krško, dne 30. vel. srpana 1909. Scagnetti, arhitekt in mestni stavbenik. Po svetu. Srečna Avstrija! V Avstriji imamo sedaj 30 ministrov vpdkojenih, ki vlečejo od 1. 1893. lepo vsoto pokojnine 1,220.000 kron. Ta vsota je samo zakonito določena, v resnici pa je veliko večja, ker so si znali nekateri ministri preskrbeti po milostnem potu zvišane pokojnine. Vseslovanski kongres v Sofiji. Mestno zastopstvo v Sofiji je dovolilo 50.000 levov za stroške prireditve vseslovan-skega kongresa v Sofiji. Politične sanje prve vrste je neki imel pravoslavni škof Nikanor v Nišu. Te »sanje« da je imel že poleti, a niso prišle do pred kratkim v javnost, dasi jih je več svojim prijateljem in celo metropolitu Dimitriju zaupal. Sedaj pa jc za stvar izvedelo ministrstvo in odredilo preiskavo. »Sanjalo« pa se je škofu Nikanorju to-le: Nad Srbijo se je odprlo nebo in gori jc bilo videti kralja Petra, prestolonaslednika Aleksandra in princa Jurija, ln pravoslavni škof je začul strašen glas Gospodov, ki je terjal račune od kralja in prestolonaslednika. Tedaj se je škof drznil in vprašal: »Kaj naj Srbija stori?« Dobil je odgovor: »Princa Jurija naj voli za kralja. On je odkrit in junašk in pod njim se bo Srbstvo zopet zedinilo!« Seveda nihče ne verjame, da bi se bil sam ljubi Bog tako neposredno vtaknil v srbske homatije in se potegnil za princa Jurija, marveč vsak političen otrok ve, da je bil to le zopet nov poskus Jurjevih vojaških prijateljev v Nišu, da spravijo Jurija na prestol. Na ta naiven način so hoteli pridobiti ljudstvo za svoj načrt, a izpodletelo jim je. Preiskavo v Nišu vodi sam notranji minister. Avtomobil ponesrečil radi psa. Iz Kiela se poroča: Deželni poslanec grof Reventlov je vodil avtomobil; zaletel se je ž njim v drevo, ko se je hotel izogniti nekemu psu. Šofer si je razbil lobanjo in je kmailu nato umrl. Grof Reventlov je ostal nepoškodovan. Ferrerjeva smrt na gledališkem odru. Iz Pariza se poroča: V gledališču pariškega predmestja Drenelle se je prvikrat uprizorila igra, ki ima naslov »Ferrerjeva smrt« in predstavlja tragično smrt španskega anarhista. Igro je spisal revolucionarni pevec Montehus, ki tudi sam igra glavno vlogo. Med občinstvom je bilo več članov delavske borze, mnogo znanih anarhistov in 3 mestni svetniki. Med predstavo so gledalci večkrat frenetično klicali: »Doli s kutami!« Ko se je na odru začela peti mednarodna himna, jo je pelo zraven tudi občinstvo. Policija je močno zastražila ulice, a se niso zgodili ni-kaki neredi. Tako je ves »teatr« res prišel v gledališče. Odkritje nameravanega umora. Iz Prage poročajo: Policija je odkrila včeraj slučajno zelo predrzno nameravan umor. Lepotica Katarina Kral v Liebnu pri Pragi je imela Ijubavno razmerje s tehnikom drvMoricetn Kohnom, ki je sedaj bival v Črnovicah, kamor 'je bil prestavljen pred dvema mesecema kot asistent iz praške tehnike. Domenila sta se, da umorita moža Kralove. Dr. Kohn je dopisoval s svojo ljubimko poste restante na glavno praško pošto pod znakom »Z«. Pri razdelitvi pisem se je neko pismo z znakom »Z.« zamešalo v nek časopis. Ko je naročnik dobil časopis v roke, padlo je omenjeno pismo iz njega, ki ga je odprl. V pismu je našel nekak bed1 prašek in listek: »Zmešaj to zadnjo količino med jedi. Učinek se bo kmalu pokazal.« Naročnik časopisa je takoj naznanil celo zadevo policiji. ki je poslala dva detektiva na pošto. Ko je včeraj prišel nek mož na pošto in zahteval pismo z znakom »Z.«, so ga aretovaii. Priznal je, da ga je poslala po pismo gostilničarka Kral, kj so jo takoj zaprli. Izpovedala je, da doslei že večkrat poslanih strupov nikoli ni rabila. Njen mož pa se je izjavil, da je večkrat občutil po kosilu slabosti. Policija je tudi odredila, da se aretuje dr. Kohna. Velike vojaške vaje na Japonskem. Na Japonskem se bodo pričele 18. t. m. velike vojaške vaje. katerih se bo udeležilo sedem vojaških zborov. Poveljstvo XIV. vojnega zbora, ki spada k defenzivni južni vojski, bo vodil osebno japonski cesar. V Koreji se bodo pomnožile vojaške postojanke. V južni Koreji so se pojavili korejski uporniki, ki so imeli več bojev z japonskimi četami, a so po znatnih izgubah zbežali v pogorja. Avtomobilne vozove za škropljenje cest imajo žc dalje časa v Parizu. Ti vozovi so tako izdelani, da morejo voziti s seboj jako veliko množino vode in vsled nagle vožnje tudi hitro poškrope ceste. Sedaj se je odločil tudi berolinski magistrat, da nakupi take vozove. Beg krščanskih vojaških obvezancev pred vojaško službo na Turškem je splošen. Odkar jc uveljavljena splošna vojaška dolžnost, beže nemohamedanski fantje kar trumoma v tujino. Pristaniške oblasti so dobile strog nalog, da skušajo beg vojaških obvezancev ustaviti ali vsaj r.uiii\©J. 001 Uli neoženien ter izučen ključavničar-Jjjlo) stva želi vstopiti takojvkako službo Naslov pove upravništvo „Siov" 3077 1 J. KO Ljubljana/Stari trg 5 trgovina norinteškega n in galanterijskega Maga j na drobno in na deklo kakor: srajce, spodnje hlače, nogavice, maje, otročje obleke itd. itd. Hi--<15 3074 sprejme Anfon Hrovat, mizarnafirezmei, p.Žfrovniea, GorenjsHo. 2817 24-1 liripavost, katar, zasle- zenje, katar v grlu, oslovski in dušljivi kašelj odpravijo zdravil, preizkušene iu priporočene karamele za prsa s tremi jelkami. 5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti. Zavoj 20 in 10 vin , Skatljica 80 vin. dobivajo sc v Ljubljani: Lekarna pri »Orlu", Rih. Sušnik, deželna lekarna pri „A\ariji Pomagaj" M. Leustek; Ubald pl. Trnkoczij, G Piccoli, pri »Kroni" fl. Bohinc; I Gjuričič, A\etlika, fl. Roblek, Radovljica, D. Pire, Idrija, H. Brilli, Litija, E. Burdich, Sk. Loka, H. Roblek, Tržič, K. flndrijanič in I. Bergmann, Novomesto, K. Šavnik, Kranj, J. Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava. Kaisev*jew@ suha 111 soljena, za vse vrste klobas, se dobe v mestni klavnici ali pri Jož. Bergmannu, Poljanska cesta št. 83 v Ljubljani. Line 1909: zlata holalna. na|vl*|a odlika? Zahtevajte povsod sledeče izborile ® snažilne in čistilne predmete: U čevlje: mas! za IICII1D V Pr'ci družbi Sv. UalljC Cirila in Metoda. Dalje: Ilirija in Praxin kremo. Zakovine:čistilo Sv. Cirila in Metoda. Dalje: Polerin čistilo in Ilirija čistilni prašek. Za mrčes: Prašek Dalmatin L?" Te predmete, ki se dobe v vseh trgovinah izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov Golili S Volit, Ljijffl. ^Kakovost izborna. Cene nizke^^j V lepem kraju na Dolenjskem se odda dobro idoča 2988 3—1 ostilna z zalogo pive. Pismena vprašanja pod šifro „zaloga pive" lOOO na upravništvo tega lista. MAGDEBURG-BUCKAU Podružnica Dunaj Dunaj III., Hm Heumarkt Nr. 21. Premikalni in stalni patentovani LOKOM OBILI na nasičen par in vroči par od 10 — 800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni In zanesljivi obrafnl stroji ia vse indusf, in poljedelske obrate. Prpdafa najnovejše f^i«^ jesenske In narejene UUlcIlK zimske, za .-i. . sospode, dame, dečke in deklice po najnižji ceni edino konfekcijska trgovina R 10KIE, m s s o' 50L&_SLg-g_ II 15 Š~BTr S B §5 IT-cri — _ p. Ustanovljena 1847. a v m n 55 Ustanovljena 1847. S s s s s Ni ■ ■ ■ ■ :: Ljasbljana, Turjaški trg štev. 7. Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago. 535 nnnaHgfiiiBftH so RS S asKs Slovenska tvrdka obuval :cc Wolfova ulica 14 Wolfova ulica 14 priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo za jesenske In zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolenice (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine, naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133 delavnici. — Zahtevajte cenike. Št. 589/p r. 3001 3-1 0 'Rg so najbolji! Velika prihranitev Pri deželnem odboru kranjskem je namestiti zdravstvenega tajnika s prejemki V., za deželne uradnike veljavnega plačilnega razreda t. j. s plačo letnih 3.600 K in z aktivitetno doklado letnih 966 K. Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, domovinskim listom, z diplomo o doktoratu vsega zdravilstva, z dokazili o dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika, do 28. novembra t. 1. pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 23. oktobra 1909. na času, ffKSKAM »SSaBiMKSBBM 2994 12-1 na kurivu :: in boljša krma :: to so največje prednosti istega. Slavnemu p. n. občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem prevzela in otvorila v nedeljo, dne 24. t. m. i® v ££ (Molel „pri Maliču") Posebno po gledaliških predstavah bodo pripravljena vsakovrstna gorka in mrzla jedila. v kateri točim izborna Zajčeva pristna vina in je dobro poskrbljeno za izborno in ceno kuhinjo. Ker som preje že več let vodila v splošno zadovoljnost p. n. gostov restavracijo „Pri zlati ribi" v Stritarjevih ulicah, so tudi še nadalje priporočam za mnogobrojen obisk slav. p. n. občinstva. 3026 3-1 Marija Rozman, voditeljica. Betonsko podjetje Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja. ZAJEC & HORN Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carraltjth- patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, on '" uiu|ous vuuhiiu iiajuijuuncjc, ua &i uyiv;unju na »tu inusui Diago. Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani Is cenike in vzorce pošiljamo rade volje na zahtevo. SKlS^^DHU^^^^^^^^^H^^^^Kl^^^^^^BSIHBHHHHBHBIHKjnMBiiHRMBZ ULtTiflMfk1 .SflfcftSMOGBKP!.taiADftJBT««* kTUBUrfX >tuuk»jit:;'.arnfiG*TLTrDr»!r:»jnTvimrrTm-.T« n-mi—iniitmiinrii ■■ .....— m............ Odda se 3063 3-1 za nepar predstave. Poizve se v Šešar-kovi trafiki v Šelenburgovi ulici. z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400—600, 1200, litrov proda po nizki ceni Ljubljana, Šelen-burgove ulice 6. Ivan Pretnar prej Oberhuber. Milno, p. Bled. Podpisani si usoja slavnemu p. n. občinstvu vljudno javiti, da je prevzel prej Oberhuberjevo mizarsko delavnico ter jo opremil z najmodernejšimi stroji, da more izvršiti vsako, v stavbeno in pohištveno mizarstvo spadajoče delo od najfinejše do najenostavnejše izpeljave. Priporoča se za obila naročila, zago-tavljajajoč solidno, trpežno delo, natančno po naročilu in po najnižjih cenah. 2991 2—1 Velespoštovanjem Ivan Pretnar. Prostovoljna prodaja zemljišč. Na predlog gosp. Antona Gaber iz Škofjeloke št. 14. prodala se bodo vsa njegova zemljišča. (Finfarjevo posestvo) to je vložek št. 20., 21., 22., 268. in 339. kat. obč. Škofjaloka, št. 77. kat. obč. Sopotnica, št. 61. kat. obč. Puštal, št. 108. kat. obč. Suha in št. 193. kat. obč. Godešiče, na javni nadrobni prostovoljni dražbi. Posestvo obstoji iz hiš št. 14. in 15. v mestu in št. 13. na Studencu z žago, mlinom in fužino, iz pristave o Karlovcu, iz travnikov, njiv in gozdov. Vodna moč na jezu je konstantna, ima okrog 100 konjskih sil in se bi lahko dala izrabljati tudi za kako električno napravo. Dražba se odredi na dan 11. novembra 1.1. in se bo pričela točno ob 9. uri dopoldan v notarski pisarni v Skofjiloki, ter se bo — razun pri gozdih — če se bo izkazala potreba, nadaljevala na licu mesta. Izklicna cena za posamezne predmete je razvidna iz dražbenih pogojev, ki so vsakemu na ogled v navedeni notarski pisarni. Prodajalec si pridrži pravico skozi tri dni prodajo odobriti ali ne. Vsak dražitelj ima pred ponudbo položiti 10% izklicne cene kot varščino. Prvo polovico^ kupnine je plačati v 14. dneh, drugo s 5% obresti pa v treh mescih. Zemljiškoknjižno zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice ohranjene ne glede na prodajo. Škofjaloka, 29. oktobra 1909. 3022 2-1 Niko Lonček, 1. r., c. kr. notar kot sodn. komisar. "j" Sveže odpadke od f- kuhanja sliv in hru-8 šek, izvrstne za krmo B prašičev, kakor tudi sečna soba s posebnim vhodom, novo opremljena, razgled na ulico, se odda za eno ali dve osebi, na Krakovskem nasipu 18, I. nadstropje, levo. 3o78 3-1 p Edini ugoden nakup ■ [ostankov! 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 U. J. HovlM a bratr v Podebradlh, Češko. za gnojenje njiv, oddaja v vsakih množinah in po vsaki ceni Naročite takoj ! — Priporočilo! Veleč. gospod V I. Havllček a bratr, Podčbrady. Zadnjo pošiijatev sein sprejel z veseljem in se mi je zelo dopadla Prosim, pošljite mi še 40 metrov ostankov a ... SpoStovanlem V. V. Neustya, Uhry, 16,11. Proda se še nova 3-1 Rosner & Co. v iša na Savi štev. 145 blizu tovarne, s 6 stanovanji in 500 sežnjev velik vrt. Več pove A. Pretnar, na Savi 93 pri Jesenicah, Gorenjsko. Nafliolj varno naložen denar Stanje hranil, vlog: j no ti 36 milijonov kron. k« Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 41/4o/0 fer pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne I. 5n 86. «Eoi«ni denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga vlagateljem ne zaračuni. Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c.kr.poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5an ju vencev. £jubljana, Jfo«tni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Cene brez konkurence! - registrovana zadruga z neomejeno zavezo ? lastnem zadružnem domu y L jllbl j9Ili na __ je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344-75 ijski cesti obrestuje hranilne vloge po 41 o 2 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi Hranilne vloge na tekočI račun v zvezi s čekovnim prometom tn lin obrestuje od dne vloge do dne dilli, Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983-93 Posojuje na zemljiSCa po 5'/4°/o z l'/2% na amortizacijo ali pa po 6v«°/o brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 52—1 — Slovenska modna trgovina = 1 sin za moderne damsHe MoMe A. VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-šffl vdanejSe priporoča velecenjenim damam. | K i Klobuke sprejemam v popravilo. 2-1 845 52—1 33S tovarna lončenih peči] in raznih lončenih izleta Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. PriporoCa se slavnemu občinstvu in preCastlti duhovščini v naroČila na ^ štedilna ognjišča in peči " preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih _ najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupniSCem, In^UJL, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago- z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v New-York in čez Jntaerpen v Boston. je proga n u Na naših pnrnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderlondi, «Zeeland», „Lap!and", „Menomi-na", „Maniton", „GothIand", BMarquette" in •Samland«, kateri vsak teden v. sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom ln New-Yorkom, so snažnost, izborna tirana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. OH iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New~York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .......» 188 (52-1) mms »MIH m m VODOVODI kanalizacije, kopališča c=j Hačrtl Ib Izvršitev Ie url domači specialni tvrdki. Tehniške ocene In načrti zastonj, kose poveri delo. It E3JCS-BWBMSB86tHI 5KJ fS=J ll Inžener-hidrotekt Beethovenove ni. 4. Brzojavi: Lacbnik. Ljubljana. m Delniška družba, idrniei&ih plvovaren Žalec in Laško priporoča siveije t® jm« pivo« Specialiteta: ^SaSvator" (črno pivo a ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187) —-- Poiiljatve na dom uorejema restavrater „Narodnega doma" e- Kržišnik. (Telefon it. 82.) ===== Zo iport In promet Zaloga koles Pucb, (Styrlo). Globus, Regent in drugih Specialnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajliranie, : ponlklanle ter popravlia : solidno in oeno. Karol Čamernlk Ljubljano, Dunajska c. št. 9- Lepa zračna 661 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. :: | Ravnokar so izšle nove dvo-i s stranske slovenske plošče! Cena 4'— krono ln po 2 K 50 v Velika zaloga gramofonov od Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte tako) brezplačno ceie oramojonov ln raznih plošč. urar in optik Ljubljana, Stari trg 28 v najnovejših laconah in velikih izberah 112 priporoča 52-1 Ivan Soklič. Pod tranto št. 2. Postaja elek.; n na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2351 Fran Dušek tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem. IPnike! Lanoaatec od K 26-—, Flobort-puško od KS'50, pi&tcle od K 2'—, samokresi od K5'-. » Popravila ceno. — llustrovani ccnikl franko. :: f- DUŠEK v Opočno štev. 77 'Ml Češko. 32 Podjetje betonskih stavb! 0 f ---— wmm w w . ————— Brata Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1 Različna kamnoseška dela iz umetneqa kamna, izvrševanje cementnih cevii stoonir nnsH v^n^muSlfte^^korif.ra^novr^tn''1 P'oSC 23 tlakanj^, vodometov, korit in^odo-vounm mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad ološč in desk i/ mavca za stene in strope. - Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Hola tn rnliHnn in rtnnlm„.:nii,. t____i______n_____t_t Vsa dela so solidno in strohovnja&ko izvedena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent Jhrul". □ caaaaaaaauaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaDaaaG a a a zalega ::: mo^ijj irt dc^ilj oblel< ne Ljubljana, ftucrni trg 3 ::: podružnica: Deue mesto, CJlauni trg. □ a a a a a □ u a □ a □ □ a a a a □ a a a 1422 100 1 a cnDaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaaaaaaan Dunajska cesta št. 13 poleg Jipra" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarska ln slitala m steklo za steklarstvo v figuralni m navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. "rt* IWWBHBII ilBMIBBMlMmillMMMlMJUHii^Hiii c. in kr. dvorna založnika Dana! L Franz-Josefs-Kai iS in 11 priporočata H5H 34—1 kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr. ki so izredno praktične :: za porabo. :: Prospekte zastonj in poštnine prosto. Islelon Ji. 12017. Osreči: Podružnica: CM I Vloge na knjižice n. ln račun in 4'/»°/o. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korpnrncijam proti amorti raciji na '("/o in '^"/o upravne pristojbino. Financirani javnih podjetij. Emisija lastnih 3 "/o bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in so smejo rabiti za vsakovrstno kavcijo. (Ustredni banka českijh sporitelen) Št. 705 Flobert Tescbln „WHRNHHD" kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni l/l* in krogljami, teža 1 >/4 kg —• Pošilja se le po povzetju." — llustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (t Franc Dušek, orožarna, Opočno 89, Češko. v Bermu, pošta Pazln, (Istra), posreduje brezplačno pri prodaji iriflJI sv°)ih uclov- Cena je nizka. Vino Vlila jG bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 1) domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — v Ljubljani! M Molijo st 15. Stori š!. i Prešernove uiice St. 4. - Popravila točno in ceno. - ---rum MM. UlIliHd !., Wippilll!Jlil0ll!10ju Uprava i i čuvalna zatocra brezolačiin. 1431 Del. kap. /,000.000 li Telegrami: ,SJorobanka'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont mcnjic samo : denarnih zavodov : £ Banko v ne informacije Sjhl svete brezplačno : 01360156 ZnSžfclliHi ) naj "C zamude ugodne prilike Trgovci -za naroči° Morji) ostankov naravnost iz tkalnice! 1884 Posebna ponudba: 12-1 40 met oksforda za srajce, ceflra za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno bar« eno le K 9 5-40. 40 met- rumburške tkanine, kreas-platna, ka-naiasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2"25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod tranko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da sc ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne na) se vsak na Julija Miillerja tkalnico, Hefm. Mestec, Češko. Mline za žito za rabo na gepelj in roko svojega lastnega 3017 izdelka priporoča Josip Cretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel. £ Domača elektrotehnična obrt FR. S HX elektrotehnik Gradišče Stev. 17 priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi instalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno. Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moten! 2139 Velespoštovanjem (1) FR.SHK, domača elektrotehnična otirt Ljubljana Gradišče štev. 17. obstoječe iz 4 ali 5 sob, poselske sobe, kuhinje in z vsemi drugimi pritiklinami, opremljeno z vsem modernim komfortom, da se s februarskim terminom v najem. Ilnlika nrntlaialna z električno in plinovoraz-VUlIIlfi Plliiiupili svetljavo, pripravna tudi za pisarne, da se takoj v najem. Naslov pove upravništvo tega lista. 3020 i—1 i Neprekosljivo za snaženje črevljev in usnja je danes katero da hitro lesk in obdrži usnje mehko. O-Kregar lnSeliak,lilttl)llaiia B 88' a a Vsem cenjenim odjemalcem tem potom vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem opustil zastopstvo valjičnega mlina gosp. Vinko in da bodem nadalje prodajal vse mlevske izdelke najboljše kakovosti iz mojega lastnega m m w n psp. P. Maidiča v Jaršah lalah katerega sem popolnoma preuredil in opremil z najmodernejšimi stroji. Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za njihovo dosedanje zaupanje in naklonjenost ter upam, da mi isto ohranijo še nadalje. 3036 3-11 Postrežba točna. Pisarna in skladišče: Cenc zel° «9<>dne. Vegova ulica št. 6 (v Kušarjevi hiši poleg realke). Telefon inter. št. 129. mm DOBIVA SE POVSOD I! ffi priporoča tvrdka ■Mlini imiHTttMHMtmif.ffMMTf 'B———Kanin— UJMBBNJ sa. Prešeni I. svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti MH a 116 ulitki 4 Ceniki zastonj in franko Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - w Lud. Cerne juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552-1 lipa, Najstarejša slovenska Ha te stroke. Obstoji že nad 38 let. iiiimiiimimi IIIUUIIIIIIIIIII f^na Hofbauer imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, WoIfove ul. 4 si usoia javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpoštencjšo postrežbo, prosi, da so pri 2403 lzvo" ozirati na prvo domačo tvrdko. 25 1 Stambilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521 Ustanovljeno 1862. Teleton 584-. C. IN KR. DVORNI MflSlNIST VII. Kaiserstrasse štev. 71, vogal Burggasse. največja in najbogatejša zaloga vseh vrst lrnrilnih nefii posebo finih v vseh barvah, v AUllllIlIl pCLlJ ognju email. z nikeln. montažo peči za reguliranje (Fullofen) od 15 K višje, peči za trajno kurjavo za premog UMII, maii v vseh velikostih železne peči s pečnicamt zadveali trisobe peni ln lamini u plin. Ceniki zastonj in franko. 2142 _ Kdor je siv, izgleda star. Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek -ov „Immerjung", rudečk. rujave in črne barve. Barva takoj lti trpežno, kart. K 4'-. 2. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili »ta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija FB. VITEK & Co. PRAGA. 1631 VM-ov JmmerjunB" /itek-ov Jmmerjung" ►VSMcmGetatfi!^ Pred uporabo. Po uporabi. Zahtevajte leVitkove izdelke in odklanj. odločno vse drurn Dobi se pri: rtnt. Kancu, T.Mencingcrju, Ljubljana. Dragotin = čevljarski mojster = Ljubljana, Radeckega cesta 2 Priporoči m se velečastiti duhovščini in slav. obč nstvu v mestu in na deželi v obilu nar ičila. Izgotavljam natančno po meri ler isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna I 3292 J> -a^' t. cavničarstvo. tlidraliCJie vidre in sosalke. n •. „> L Spreifssr- »m Priporoča se stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne krize, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t d SpeGijaliteta: valjični zastori in soInCne plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov' umetni zavod Ljubljana, Sodnijske ulice štev. ti. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. — »CiaaaaaLjuaauaaaauaaaaatf aaaaaaaoaaaaaaaaaaa^^^ i 468 52—i izvolite pisati po vzorce! j V. I. Havlek a bratr 'jmmMv, n □ Izvozna tvrdha priporoča Mm in modnefia fiiasa v različnih vrstaii: 3 samo pri nas pristno J iaaaaaaaaa~?aaa aaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaa acaaaaaaaaaa j Modno sukneno blago | □acjraaooaoi^rausaaacaaaaDDacsDC^ s Jesenske 1909 10 zimske novosti § Dobile nai*! □□aaaaa ^aaaaaaaa uoacaaaaaaaaaaaaa aaaaa j HM | Opne za neveste i Flanele § I aaaa^aarjaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaau-i B J2 Vzorci franko. — 1 zavoj 40 m pralnih ostan- 3 —- kov okusno odbranih za K18,— franko po povz. H laaaaaaaa^aaaaaaac^a^aanaaaaaaaafi Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki .ii »»» IZ J a ■ s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilheim, Kaiser Wil-:: :: helra der Grofle. : . Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. = Natančen iti zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 -58 Edvad TciVČilHii, v Kolodvorskih ulicah U. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v znpadue države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utali, VVtjoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor,-Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. • O EVC 2184 20-1 puškar v Ljubljani Židovska ulica št. 8 priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, suiskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi glede strela vse druge puškarske izdelke. - Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseli lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago, Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste. Ifl v.-.,- .- i satAf^jra^r rm Ceno posteljno perje. I 1 kg sivega skubijenega perja K 2, polbeletja K 280, H belega K 1, finega K 6, najboljšega skubijenega K 8. K sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od H 5 kg nadal|e poštnine prosto. Dovršene postelje KYazpet gostega jako trpežnega rdečega, modregu, belega hII rumenega Inlet-nankhig-blaga, 1 pernica vel. 180><116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolniena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16; vzglavnica K 3, K 3;50, K 1. Pernice IHOVHO cm velike K 15, 18, 20: vzglavnica 90y 70 ali 80 80 cm K '|-60, 5--, 5 50. Spod. pernica iz gradla 180 116 cm K 13- ,15- razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naročilu od 10 K dalje. m. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les. Za neugajajoče »enar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o Jtimnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem r 716 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto. 52-1 Stoj prijatelj! 1068 Preden kupiš ali izposodiš klavir ali harmonij potrudi sc še k rodoljubu, edini narodni tvrdki ALFONZ BREZNIK (mestna hiša) Prepričaj se o blagoglasnostl in najtrpeJnejSi konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic. e> 2 CA O a A ca » Kot strokovnjak iu učitelj Glasbene Matice in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodniic jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. — Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja Več vrst sodov ima naprodaj H. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 Perje n postelje in puh 3C92 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Priporoča se: (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52-1 2048 1 najboljšega sistema, loforje mline in stiskalnice za grozdje in sadje. telegne blagajne, stavbene potrebščine drugo0 io\ezttino :: dobavlja po najnižjih m -cenah slovenska vele- cJT^* »-MilplCel trgovina z železnino v £jubljani, JVCarije 3«rezije cesta štev. I. Ponudimo vsako poljubno množinoi 480 Zarezane strešnike (prve vrste) zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, —SS—S— za tlakanje cerkva, hodnikov i« t. d. = F. P. lfIDIC & Komp. LJubljana. Na zahtevo poSljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno« za privezati ali pribiti na late torej popolnoma varno proti nevihto. , Samotne plošče fi"' Y> ••• v y?7. v/rj« ..,;, .y\/."'V. rtvK • ••■'!•!*»: • -S/:' .' • ? V.'."/!- ;, - P®- POZOR Se priporoča za Izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21 i. mm, Na zahtevo po§ljem svoj ilustrovani cenik zastonj in ::: franko. s;: Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno po-»: hištvo in deščic (parket) n: različne vrste od priprostega do OiUH^j najfinejšega izdelka, naslonjače, gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za gla-sovir i. t. d. Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.) Ivan Bahovec 1971 (i) tovarnar na Duplici p. Kamnik. r =u? /v*!' sat Priznano najcenejši nakup ii k mirsl jMtt K. 71. Kregar zaloga Iisnla Ljubljana, Sv. Petra c. 2, v palači zavarovalnice Assicurazioni Generali nasproti čč. oo. frančiškanov. Slana zal« Jiiffia čistila (lina)". sa: u IVAN PEHGOV1 toflobnr, IzlMell oltarjev. Itd., naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulice št. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku Eridobll sem si toliko spretnosti, da se ode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 3438 52—7 krasne EloBuRe za dame, RaRor tudi za doRlice in otroRe, najnovejše mode, v največji izBiri priporoča po zelo ugodni/i cena/i modni salon cffflagdič £juBljana, nasproti glavne pošte, £ju6ljana. 2643 20-1 KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- po 4Vlo nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat A. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik I. SuSnik 1. r., podpredsednik. Naznanilo. G!auno 2astopsiuo 3064 »-' National Cash Register Co. Ltd. doslej na Miklošičevi cesti št. 4, se nahaja od 6. novembra t. l. dalje Ljubljana, SodncL ulica CV09al dunajske ceste). Stalna $aloga vzorcev. •• Novi modeli. •- Ni^He cene. ■■ Rabljene registrirne blagajne j jamstvom se oddajo po ceni. Gg imejiteljem trgovin in podjetij se toplo priporoča ogled in poizkus aparatov, ne da bi se koga sililo k nakupu. Prospekte na jeljo zastonj in franko. Pojasnila radevolje,