-20 Aiieuei/A ^^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE DNI DO ZAKLJUČKA ABONMAJSKE KAMPANJE Doberdobski nižješolci z novembrom v prenovljenih prostorih Vpis abonmajev za gledališko sezono 2011-12 pri blagajni SSG vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure Brezplačna št. 800 214302 ali telefonska št. 040 362542 www.teaterssg.it Primorski Rešitev Italije, rešitev Evrope Martin Brecelj Vlada Silvia Berlusconija je včeraj prejela zaupnico v poslanski zbornici. Vendar je po vsem sodeč s tem le podaljšala svoje umiranje na obroke, ki postaja vse bolj hromeče za državo, in to v času, ko se Italija spopada z eno najhujših kriz v svoji novejši zgodovini. Kljub temu, da v obeh domovih parlamenta še vedno razpolaga z absolutno večino, je vlada globoko načeta. Že odnosi v njej postajajo vse bolj nevzdržni, kot dokazujejo kronični spori med nekaterimi njenimi člani, začenši med pre-mierjem in ključnim gospodarskim ministrom Giuliom Tre-montijem. A krha se celotna vladna večina. V Severni ligi se iz dneva v dan krepijo vrste ne-zadovoljnežev, »uporniki« pa so začeli dvigovati glave tudi v premierjevem Ljudstvu svobode. Vse kaže, da se bo ta proces političnega razpadanja nadaljeval. Poleg tega ne gre prezreti, da Berlusconijeva vlada izgublja podporo v volilnem telesu. Javnomnenjske raziskave soglasno kažejo, da je des-nosredinski blok že zdavnaj postal manjšinski. Prehitela ga je ne samo združena opozicija, ampak tudi leva sredina brez tretjega pola, tako da postaja razkorak med parlamentarno in realno večino v državi vse bolj kričeč. Berlusconijeva vlada si je medtem zapravila tudi mednarodno zaupanje. Skoraj ne mine dan, da nas ne bi kak dogodek na to opozoril, od »amnezije« ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je pred nedavnim spregledal italijanski delež pri reševanju libijske krize, do sedanjega snovanja osi med Parizom in Berlinom za reševanje evra mimo Rima. Sicer pa italijansko nazadovanje potrjujejo tudi finančni trgi, ki italijanske državne obveznice pogosto cenijo manj od španskih. Berlusconijeva vlada postaja torej breme za Italijo, in to na povsem oprijemljiv način. Včerajšnja zaupnica bo ta trend težko spremenila. Na dlani je, da to ne bo moglo dolgo trajati. Vprašanje pa je, kdaj in kako bo prišlo do spremembe. Spričo prepočasnega zorenja notranjih rešitev moramo pričakovati, da se bodo vse bolj krepili mednarodni pritiski. V tem smislu govori tudi včerajšnji uvodnik londonskega Finantial Timesa, ki opozarja, da je od rešitve Italije konec koncev odvisna rešitev Evrope. dnevnik SOBOTA, 15. OKTOBRA 2011 št. 244 (20.259) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - V poslanski zbornici je vlada dosegla zaupnico s 316 glasovi za in 301 proti Berlusconi za las prejel zaupnico Opozicija: Kljub kupovanju glasov je vlada politično in številčno ošibljena Predsednik vlade Silvio Berlusconi se veseli preživetja vlade ansa RIM - Vlada Silvia Berlusconija je včeraj s 316 glasovi za in 301 glasom proti dobila zaupnico v poslanski zbornici. Izid glasovanja je bil do zadnjega negotov tudi zato, ker je opozicija s svojo odsotnostjo skušala izzvati nesklepčnost, kar pa se ji ni posrečilo. Poskus se je izjalovil tudi zaradi glasovanja poslancev iz vrst Radikalne stranke in SVP, kar je povzročilo polemike. Berlusconi je bil po zaupnici vidno zadovoljen, opozicija pa je opozorila, da je vladna večina politično in številčno ošibljena, in to kljub premierje-vemu kupovanju glasov. Na 5. strani Sončne in senčne plati jezikovnih potrdil Na 8. strani Na zabojnikih za smeti tudi slovenski napis Na 7. satrani V Trstu prestavili literarni natečaj Mosp Na 10. strani V Gorici dražje šolske potrebščine Na 14. strani Še ena aretacija zaradi izkoriščanja delavcev Na 14. strani Slepi v Novi Gorici našli kar nekaj ovir Na 16. strani LJUBLJANA Sen. Blažinova včeraj pri ministru Lukšiču LJUBLJANA - Senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina se je včeraj v Ljubljani srečala s slovenskim ministrom za šolstvo Igorjem Lukšičem, s katerim sta govorila o najrazličnejših vprašanjih o slovenskem šolstvu v Italiji, od zakonskega osnutka za omenjene šole do še vprašanja prostorov dvojezične šole v Špe-tru in glasbenega šolstva. Govor je bil tudi o italijanskih reformah s krčenjem sredstev za šolstvo, glede katerih je slovensko ministrstvo izrazilo zaskrbljenost, da bi taka politika utegnila prizadeti slovenske šole. Na 3. strani LJUBLJANA Koroški glavar za sodelovanje s Slovenijo LJUBLJANA - Deželni glavar Koroške Gerhard Dörfler je v luči letošnje rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem včeraj v Ljubljani predstavil trenuten "pozitiven razvoj" na področju sobi-vanja s slovensko manjšino v deželi in izpostavil prihodnje projekte sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Dörfler je v Občicah pri Dolenjskih Toplicah tudi obiskal kulturni center Društva Kočevarjev staroselcev. Na terenu si je želel ogledati, kakšno izročilo še ohranjajo in kaj bi se dalo zanje še storiti, je povedal. Na 2. strani Q4SÜSH 040 369 369 - Trst, ul. Torrebianca 18 www.British-FVG.net v-hi^l hšzrtttuftt sil hj v. )y KIVH5m\^Crt.MBRII>CI: ESOLEbdUm Authorised centre 2 Sobota, 15. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / BRDO - Mednarodna konferenca ob 25-letnici IEDC-Poslovne šole Bled Konferenca o vzgoji voditeljev, pripravljenih na nove izzive Predsednik Türk: Deregulacija je šla predaleč, države naj pridobijo več regulativne moči BRDO PRI KRANJU - IEDC-Poslo-vna šola Bled je v 25 letih svojega delovanja presegla tehnične aspekte menedž-menta in razvila strateški pristop k aktualnim problemom, so izpostavili udeleženci včerajšnje mednarodne konference na Brdu pri Kranju Ustvarjamo prihodnost. Ob tem so opozorili na izzive, na katere morajo biti pripravljeni voditelji, in poudarili pomen vrednot. »Živimo v času, ko morajo še zlasti voditelji gledati s širše perspektive, kar zahteva strateško razmišljanje,« je v svojem nagovoru poudaril predsednik republike Danilo Türk in izpostavil nekaj takšnih aktualnih tem. Med njimi sta prilagoditev izobraževalnega sistema za rešitev velikega problema brezposelnosti med mladimi ter oblikovanje skupne zunanje politike EU z odpiranjem meja in izboljšanjem komunikacije. Z upiranjem potrebnim spremembam se dogajajo spremembe na slabše. Po mnenju Türka smo prišli do konca obdobja samoregulacije trga. Trg bo sicer ostal in tudi tehnologija se bo še razvijala, vprašanje pa je, ali bi se morala spremeniti vloga države. Predsednik je prepričan, da bi morala država spet pridobiti nekaj regulativne mo- I arhiv či, saj je šla deregulacija predaleč ter smo preveč prepustili trgu, tako da sedaj mednarodni finančni trgi dominirajo pri oblikovanju naše realnosti in prihodnosti. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da lahko v dialogu med politiki in gospodarstveniki najdemo odgovore na zahtevna vprašanja, ki jih pred nas postavlja sedanjost, pri čemer velja, da je IEDC del odgovora. Blejska šola veliko prispeva k izobraževanju poslovne skupnosti, razvoju Evrope in spodbujanju regionalnega sodelovanja, je prepričan tudi predsednik nadzornega sveta šole Erhard Busek. Ob 25-letnici se je z mednarodno konferenco IEDC poslovna šola Bled simbolično vrnila na kraj, kjer je leta 1986 takrat še kot Center Brdo začela s svojim delom. V tem času je šola presegla pričakovanja ustanoviteljev in postala ena vodilnih šol v Evropi, saj je bila akter sprememb, ki jih je terjal čas in večina slušateljev je danes uspešnih menedžerjev, je prepričan ustanovitelj šole Marko Bulc, ki zasluge za to pripisuje direktorici šole Danici Purg. »Kot šola imamo misijo in nalogo, da promoviramo in stimuliramo kreativnost ter odgovornost med voditelji, ki so le tako lahko uspešni v hitro spreminjajočem se okolju,« je povedala Purgova in izpostavila pomen trajnostnega razvoja, etike, odgovornosti in kulture. Kot je zagotovila, bo IEDC take voditelje ustvarjala tudi prihodnjih 25 let. Veliko vlogo pri tem ima izbira predavateljev in tudi za iskanje odgovorov na vprašanja prihodnosti, ki so temeljna tema mednarodne konference, je IEDC pridobila vodilne strokovnjake. Eden vodilnih svetovnih gurujev na področju me-nedžmenta Ichak Adizes je opozoril, da kreativnost, tveganje in pogum nista več dovolj. Podjetniško vodstvo ni tisto, kar razvite države najbolj potrebujejo, saj so že zasičene s proizvodi in storitvami. Vendar višji standard ne pomeni tudi večje kvalitete življenja. Razvoj socialnih vrednot ne sledi hitrim spremembam na drugih področjih. To vodi do vse hujših problemov na področju kriminalitete, brezposelnosti in socialnih nemirov. Razvite države zato sedaj najbolj potrebujejo socialne voditelje, katerih delovanje temelji na vrednotah. »Družba mora danes ustvariti voditelje prihodnosti, novo vrsto voditeljev, katerih socialne vrednote vodijo materialistične odločitve in ne voditeljev, ki jih tudi za ceno izgube socialnih vrednot vodijo materialistični cilji,« je opozoril Adizes in s svojim govorom požel aplavz preko 450 zbranih predsednikov, članov uprav, generalnih direktorjev, profesorjev, visokih predstavnikov vladnih in nevladnih institucij ter veleposlanikov iz 36 držav. (STA) LJUBLJANA - Koroški deželni glavar srečal Pahorja, popoldne obiskal Kočevsko Dorfler o sodelovanju s Slovenijo Poudaril »pozitiven razvoj« s slovensko manjšino na Koroškem - V okviru sodelovanja tudi projekti na tromeji s FJK LJUBLJANA - Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je v luči letošnje rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem včeraj v Ljubljani predstavil trenuten "pozitiven razvoj" na področju sobivanja s slovensko manjšino v deželi in izpostavil prihodnje projekte sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Dörfler je izpostavil prispevek rešitve dolgoletnega vprašanja dvojezične topografije k dobrim odnosom in aprila doseženi dogovor označil za velik uspeh. Pomemben je tudi dogovor o oblikovanju t.i. foruma za dialog, ki mu bo predsedoval sam, vključeval pa bo še predstavnike deželne vlade, vseh parlamentarnih strank, manjšinskih organizacij na Koroškem in vse župane. Med s slovensko manjšino povezanimi nalogami na Koroškem je zagotavljanje najboljših možnih standardov za izvedbo dvojezičnih programov v otroških vrtcih. Kot je poudaril Dörfler, zasebni dvojezični vrtci vsako leto prejmejo od dežele 72.000 evrov, kar je 43.000 evrov na vrtec več, kot jih dobijo zasebni samo nemški vrtci. Pomembno je tudi področje obveznega šolstva, kjer Koroška beleži poseben rekord - skoraj 50 odstotkov vseh šoloobveznih otrok se namreč izobražuje na dvojezičnih šolah. Prav tako pomemben za "gradnjo mostov" je tudi šport. Koroška sicer letno za slovensko manjšino nameni 1,6 milijona evrov, zvezna vlada pa še 1,3 milijona evra, je poudaril. Po "pozitivnem razvoju" dogodkov na Koroškem po rešitvi dolgoletnega vprašanja pa je Dörfler pogled usmeril tudi v prihodnost. Izpostavil je projekte sodelovanja, ki jih načrtujejo v prostoru treh dežel - na Koroškem, v Furlaniji-Julijski krajini in v Sloveniji - pa tudi širše.Omenil je gradnjo druge cevi karavanškega predora, turizem ter izboljšavo železniških in avtobusnih povezav. Na področju športa je omenil načrtovanje skupne kandidature Slovenije in Avstrije za svetovno prvenstvo v smučarskih skokih leta 2017 ter projekt Senza Confini - svetovnega prvenstva v smučanju, ki bi vključeval Kranjsko goro, Trbiž in Bad Kleinkirchheim. Projekti vključujejo tudi področje kulture, kjer Dörfler predlaga uvedbo regionalne prestolnice kulture, in področje socialnega dela. Dörfler se je v Ljubljani srečal še s pre-mierjem Borutom Pahorjem, popoldne pa je v Občicah pri Dolenjskih Toplicah obiskal kulturni center Društva Kočevarjev staroselcev. Na terenu si je želel ogledati, kakšno izročilo še ohranjajo in kaj bi se dalo zanje še storiti, je povedal. Kot je pojasnil, s Kočevarji na Koroškem, kjer so kar dobro organizirani, vzdržuje zelo živahne stike, v Občicah pa si je želel ogledati, kako živijo tamkajšnji potomci Kočevarjev in hkrati razmisliti, kako bi se jim dalo še pomagati. Denimo z dvojezičnim otroškim vrtcem, je predlagal. Koroškega glavarja je gostil predsednik društva Kočevarjev August Gril, ki je povedal, da ohranjajo kulturne stike s koroškimi, tirolskimi in tudi nemškimi potomci Kočevarjev. S tem, da menijo, da je vračanje premoženja v kakršnikoli obliki tretji generaciji Kočevarjev brezpredmetno, so razčistili omenjeno vprašanje in dokazali, da je lahko nemško govoreča manjšina v slovenski domovini koristna. Edino še odprto je vprašanje priznanja njihovega statusa. Leta 1992 ustanovljeno društvo šteje 230 članov. Potomci v 14. stoletju naseljenih nemško govorečih kolonistov ohranjajo izročilo, ki je na slovenskih tleh ostalo po njihovem množičnem odhodu med drugo svetovno vojno. (STA) Koroški glavar Dörfler s premierjem Pahorjem lukan Umrl bivši predsednik Zveze borcev Ivan Dolničar LJUBLJANA - V noči na petek je po težki bolezni umrl borec Osvobodilne fronte slovenskega naroda, poveljnik 14. divizije in dolgoletni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ivan Dolničar. ZZB NOB bo v ponedeljek organizirala komemorativno sejo.Dolni-čar je v 91. letu starosti ponoči izgubil bitko s težko boleznijo, zaradi katere je zadnje dni pred smrtjo preživel v komi. Ivan Dolničar, s partizanskim imenom Janošik, je med drugim deloval kot generalni sekretar predsedstva SFRJ, med vojno je bil nosilec spomenice 41 ter eden izmed poveljnikov 14. divizije. Sodeloval je tudi pri pohodu te divizije na Štajersko. Izjemno pomembno vlogo pa je med drugo svetovno vojno igral tudi pri podpisu kapitulacije nemške vojske na Balkanu leta 1945, je povedal aktualni predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik. Občina Piran praznuje PIRAN - V piranski občini praznujejo danes občinski praznik. Od 10. ure bo na Tartinijevem trgu tradicionalni Sejem soli, olja, vina in spominkov. Ob 11. uri vabijo na svečanost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov, ki bo na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu. Popoldne se dogajanje seli na Forma Vivo, ki letos praznuje 50. let kiparskega simpozija. Ob 17.00 se začne slovesna prireditev pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka, s slavnostnim nagovorom župana Bossmana. Osrednja prireditev Tu je moj dom s podelitvijo priznanja zlati grb Občine Piran pa bo jutri, 16. oktobra, ob 19. uri v Avditoriju Portorož. Onesnažena reka Reka ILIRSKA BISTRICA - Policijska uprava v Kopru je v četrtek bila obveščena, da naj bi prišlo do onesnaženja reke Reke. Policisti so na kraju ugotovili, da je v podjetju na območju Ilirske Bistrice prišlo do izlitja manjše količine odpadnih organskih snovi, ki so jo delavci iz-prali in je iz meteornih jaškov stekla v reko Reko. Poginulih rib policisti niso opazili. Po pridobitvi podatka, ali je bila mejna vrednost onesnaženja presežena, bo sledil ustrezni ukrep zoper morebitne storilce. O izlitju je bila obveščena pristojna inšpekcijska služba. Poskus umora v Kopru KOPER - V četrtek ob 18.30 uri so na koprski policijski postaji prejeli klic, da je v predmestju Kopra prišlo do poskusa uboja. 48-letna domačinka je doma z nožem v predel prsnega koša zabodla 52-letnega moža in ga pri tem hudo telesno poškodovala. Odpeljan je bil v bolnišnico Izola. Storilki je bila odvzeta prostost, zoper njo bo podana kazenska ovadba. LJUBLJANA - Včeraj pred NLB, danes več shodov Protesti proti »nasilju finančnega kapitalizma« LJUBLJANA - Pred današnjim dnevom manifestacij, ki jih prirejajo gibanja Ogorčenih po vsem svetu, so se na pobudo Skupščine 15. oktober protestniki že včeraj zbrali pred sedežem Nove Ljubljanske banke (NLB) na Trgu republike v Ljubljani, kjer so izrazili nasprotovanje »izkoriščevalskemu kapitalističnemu sistemu«. Pritožbe so nato prebrali še v prostorih banke. Predstavniki skupščine 15O, v okviru katere so se združili predstavniki gibanja Nevidni delavci sveta (IWW) ter drugi posamezniki, delavska in družbena gibanja, kolektivi in iniciative, so se pred sedežem NLB zbrali, da bi v banki prebrali svoje zahteve, a jim varnostniki tega sprva niso dovolili. Zaradi tega se je nekaj udeležencev shoda prerivalo z varnostniki, ki so jim nato dovolili vstop v prostore banke. Skupščina 15O je za danes ob 15. uri že napovedala proteste v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Udeležbo so napovedali predstavniki IWW, Sindikata žer-javistov pomorskih dejavnosti, Socialnega centra Rog, gibanji Mi smo univerza ter Alternativa obstaja. Podporo protestu so izrazili tudi v Stranki mladih - zeleni Evrope in Sindikatu novinarjev Slovenije. Napovedani protesti bodo potekali v okviru globalnih protestov proti nasilju finančnega kapitalizma, ki so se začeli 17. septembra v ZDA s poskusom "zasedbe" Wall Streeta. Predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik je včeraj na Trgu republike opozoril, da so nas finančne institucije s svojo logiko razlaščanja skupnega bogastva pripeljale na rob propada. »Ta rob propada se že vidi kot generalizirana revščina,« je poudaril. Dejal je, da obstajata dve alternativi. Prva je, da se »dokapitalizira banke in finančne institucije ter da ljudje, ki niso povzročili krize plačajo zanjo.« To po Kurnikovem mnenju pomeni, da bo velik del sveta postal »ubožnica«. Druga in boljša možnost je po njegovih besedah, da se »dokapitalizirajo ljudje« in skupna blaginja. Predstavnik IWW Irfan Beširevic pa je dejal, da želijo z današnjim protestom predstavniki gibanj opozoriti, da davkoplačevalci ne želijo dokapitalizirati bank, ki nosijo velik del krivde za nastalo krizo. Predstavniki Skupščine 15O v izjavi izpostavljajo upor proti finančnemu kapitalizmu, ki razlašča skupno bogastvo in ga pretaka v žepe majhnega dela svetovnega prebivalstva. »V soboto bomo odločno zavrnili diktate bank, finančnih trgov, nacionalnih in evropskih politikov ter evrokratov, ki zahtevajo, da plačamo krizo, ki je nismo povzročili. Uprli se bomo enoumju in dogmi, da je izhod iz krize dokapitaliza-cija bank in finančnih trgov na račun že tako ali tako oslabljene države blaginje,« so zapisali v izjavi. SLOVENIJA - Do volitev Državni zbor bo obravnaval le nujne zadeve LJUBLJANA - Poslanci bodo po razpustu parlamenta do ustanovne seje novega sklica DZ lahko obravnavali le nujne zadeve na izrednih sejah, je včeraj sklenil kolegij predsednika DZ Ljuba Germiča. V času volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami pa parlament praviloma ne bo zasedal. Ker bo predsednik republike Danilo Tiirk 21. oktobra razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, so se predstavniki poslanskih skupin dogovorili, kako bo potekalo delo DZ od razpusta pa do ustanovne seje novega parlamentarnega sklica. Sklenili so, da bodo v tem času obravnavali le nujne zadeve, ki se lahko uvrstijo na izredne seje. A sklic izredne seje bo moral potrditi kolegij predsednika DZ z večino, ki predstavlja dve tretjini poslancev. Tudi delovna telesa bodo lahko zasedala le na nujnih sejah, na katerih bodo obravnavala nujne zadeve, kot so zadeve EU, pobude za sklenitev mednarodnih pogodb ali zadeve, ki se nanašajo na razmerje DZ do ustavnega sodišča. Tudi za seje delovnih teles bo potrebno dvotretjinsko soglasje predstavnikov poslanskih skupin na seji kolegija. Kolegij je določil tudi časovni potek zadnjega rednega zasedanja v tem sklicu parlamenta. Kolegij je sicer določil le vrstni red točk dnevnega reda ter njihov časovni potek, obravnava točk pa ni določena po dnevih. Posamezne točke bodo obravnavali po določenem zaporedju, pri čemer bo seja trajala le tri dni, od ponedeljka do srede, 19. oktobra. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 15. oktobra 2011 3 LJUBLJANA - Sen. Tamara Blažina pri slovenskem šolskem ministru Igorju Lukšiču O ureditvi šolske mreže, Špetru in glasbenem šolstvu Zaskrbljenost ministrstva - Govor tudi o zakonskem osnutku za slovenske šole in o raziskavi Slorija LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije izraža zaskrbljenost v zvezi s posledicami, ki bi jih izvajanje italijanske politike krčenja sredstev na področju šolstva utegnilo imeti za slovensko šolstvo v Italiji. Za upravno spreminjanje šol je potrebno soglasje manjšine, pri čemer se ne bi smelo omejevati mreže vseh stopenj šol, dalje mora celoten tradicionalno naselitveni prostor biti pokrit z izobraževalno ponudbo, ki so jo predvideli že dvostranski oz. meddržavni sporazumi, ohraniti pa je potrebno tudi pestro ponudbo višješolskih učnih smeri, medtem ko se morajo kadrovski seznam in kriteriji za oblikovanje razredov v načelu pozitivno razlikovati od splošnih parametrov, ki veljajo za večinsko šolstvo. Tako se glasi sporočilo za javnost slovenskega ministrstva za šolstvo, ki se nanaša na včerajšnje srečanje med ministrom Igorjem Lukšičem in senatorko Demokratske stranke Tamaro Blažina, katerega sta se udeležila še senatorkin sodelavec Livio Se-molič in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Ton sporočila je precej resen, čeprav nam je sen. Blažinova podala nekoliko drugačno verzijo včerajšnjega sestanka. Kot nam je povedala, je na srečanju opozorila, da je Italija doživela že celo vrsto reform, ki so prizadele šolski sistem, italijanska vlada pa šolstva ne vidi kot stebra, posledice vsega tega pa so negativne. Blažinova je Luk-šiču tudi predstavila vprašanje v zvezi z ureditvijo deželne šolske mreže, kjer smernice deželne vlade FJK predvidevajo uvedbo večstopenjskih zavodov tudi za slovenske šole, za katere pa ne bodo veljali kriteriji številčnosti. Opozorila je tudi na uvedbo ločenih seznamov za učno osebje, govor pa je bil še o senatorkinem zakonskem osnutku za slovenske šole v Italiji in o raziskavi Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je pokazala na globoke spremembe v šolski po- pulaciji v zadnjih dvajsetih letih, kar terja krepitev poučevanja in znanja slovenščine, pri tem pa je treba dati pozornost učencem. Na srečanju je bil tudi govor o vprašanju zagotovitve primernega sedeža za dvojezično šolo v Špetru. Dežela, je dejala Bla-žinova, je svoje naredila, v veliki zamudi pa je špetrska občinska uprava, šola pa je za slovensko narodno skupnost bistvenega pomena in če se vprašanje prostorov zavleče, tvegamo izgubo kakovosti in števila učencev. Senatorka je tudi spomnila na še vedno neuresničen člen zaščitnega zakona, ki določa ustanovitev avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem glasbenem konserva-toriju Tartini. Pri tem je opozorila na skupno spomenico Glasbene matice in centra Emil Komel, na srečanju pa je bil govor tudi o želji, da bi diplome, dosežene na tukajšnjih glasbenih šolah, priznali v Sloveniji, pri čemer je bilo opozorjeno na potrebo po usklajevanju programov. (iž) Minister Lukšič s sen. Tamaro Blažina in Liviom Semoličem Delovno omizje skupnosti Alpe-Jadran za kulturo zasedalo v Trstu TRST - Na sedežu Dežele FJK je te dni zasedalo omizje Delovne skupnosti Alpe-Jadran za sodelovanje na področju kulture. Zasedanje, ki ga je vodil generalni sekretar Delovne skupnosti, je gostila deželna direkcija za kulturo, šport in mednarodne zadeve. Skupnost Alpe-Jadran je nastala že leta 1978 in je bila v delu Evrope med Jadranom in alpskim lokom predhodnica vseh drugih oblik medregijskega sodelovanja. Z razvojem novih oblik povezovanja je njen politični pomen stopil nekoliko v ozadje. Na zasedanju pa so kljub temu obravnavali vrsto konkretnih predlogov sodelovanja. Pri tem so poudarili, da je prav kulturno povezovanje osnova za kohezijo in uresničevanje ciljev Evrope 2020. Deželni odbor o Tondovih predlogih za varčno politiko VIDEM - Deželna uprava je včeraj zasedala v Vidmu in poleg drugih tekočih zadev obravnavala program dejavnosti za krčenje stroškov v politiki. Kot je po seji povedal predsednik Renzo Tondo, so se po daljši razpravi v odboru dogovorili, da bodo takoj po zasedanju deželnega sveta, ki bo namenjeno obravnavi proračuna, predložili zakonski osnutek, ki bo vseboval ukrepe, ki jih je pred nedavnim v deželnem svetu že nakazal sam Tondo. Med temi bo tudi zmanjšanje števila deželnih svetovalcev, odbornikov in zunanjih odbornikov. DS informira občane VIDEM - Deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchia-ni je včeraj predstavila niz srečanj, ki jih stranka že ob tem koncu tedna prireja v številnih krajih Furlanije Julijske krajine v okviru priprav na vse-državni shod, ki bo 5. novembra v Rimu z zahtevo po takojšnjem umiku Berlusconijeve vlade. DS bo z informativnimi mizicami in drugimi srečanji obveščala občane o delu, gospodarstvu, šoli, varnosti, infrastrukturah, prevozih. »Skratka, pripravljamo se na obdobje po Berlus-coniju začenši pri konkretnih stvareh,« je dejala Serracchianijeva. Kdaj energetski načrt FJK? TRST - Ze večkrat najavljena odobritev Deželnega energetskega načrta ostaja še neznanka. To je srž vprašanja deželnega svetnika Paola Menisa (DS) deželnemu odborniku Luci Cirianiju. Menis opozarja, da je zaradi zamud ustavljenih veliko projektov v skupni vrednosti 800 milijonov evrov. Energetski načrt je bistvenega pomena za programiranje ponudbe in povpraševanja na kočljivem področju energije, ki ga je treba urediti po načelih trajnostnega razvoja. Zamude, za katere krivi politične izbire deželne uprave in de-zorganizacijo uradov, povzročajo veliko škodo vsemu gospodarskemu sistemu. Do 26. oktobra 2011 IJO -40% 1.02 Piškoti Novellino CAMPIELLO light/brez sladkorja 350 g ( 2,91 €/ kg) UjS -40% 0.99 Mehcalec COCCOLINO, koncentrat pomlad/sensation/ magic sensation plastenka, 750 ml 3,30 -40% 1.98 Ekstra deviško oljcno olje OLIVO AMICO steklenica, 75 d ( 2,64 € / liter) nM -40% Testenine divella več vrst, 500 g f 0,76 €/kg) www.famila.it MILJE (TS) - ulica Farnei 40/b, Rabojez TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata Pri nas si v družinskem krogu. 4 Sobota, 15. oktobra 2011 GOSPODARSTVO BRUSELJ - Analiza Evropske komisije o konkurenčnosti industrije Italija na sredi, Slovenija precej pod povprečjem EU Veliko možnosti za izboljšanje razmer s strukturnimi reformami in vlaganji v inovativnost FJK - Seminar komisije za enake možnosti Dežela pomaga zaposlenim staršem BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila pregled konkurenčnosti industrije v državah članicah EU, pri čemer je kot kot glavni dejavnik upoštevala produktivnost dela. Lestvica kaže, da je Slovenija v skupini držav, ki so po produktivnosti dela precej pod povprečjem EU. »Ne glede na svojo velikost se Slovenija sooča z izzivom povečanja tako konkurenčnosti izvoza kot konkurenčnosti domačih sektorjev,« piše v analizi Evropske komisije. V skupini držav, ki so po produktivnosti dela precej pod povprečjem EU, so poleg Slovenije še Slovaška, Madžarska, Češka, Poljska, Ciper, Portugalska, Estonija, Litva, Romunija, Latvija in Bolgarija. Najboljše po produktivnosti dela in precej nad povprečjem v EU so Irska, Nizozemska, Avstrija, Finska, Belgija, Luksemburg, Švedska in Nemčija. V skupini držav, ki so nekoliko pod povprečjem po produktivnosti dela v EU, so Velika Britanija, Francija, Danska, Španija, Grčija, Italija in Malta. Glede Slovenije komisija izpostavlja, da bi lahko država z ustreznim izvajanjem direktive o storitvah in v celoti delujočim uradom za varstvo konkurence bolje izkoristila potencial svojega storitvenega sektorja. Slovenija je sicer po deležu inovativnih podjetij po navedbah komisije med državami, kjer ta delež pre- sega 50 odstotkov vseh podjetij, torej v drugi od štirih skupin. V prvi, z deležem, ki presega 60 odstotkov, sta Nemčija in Luksemburg. Komisija še poudarja, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki so del sredstev iz evropskih skladov uporabile za programe konkurenčnosti, in sicer do 40 odstotkov sredstev. Poleg tega je komisija ocenjevala, kako prijazna je regulacija posameznih držav do podjetij. Slovenijo je uvrstila v skupino 16 držav, kjer je ta srednje obremenilna za podjetja. Najmanj obremenilna je regulacija za podjetja na Finskem, v Estoniji, Danski, na Cipru, Švedskem in v Luksembur-gu, najbolj pa v Belgiji, na Portugalskem, v Grčiji, na Madžarskem in v Italiji. V dokumentu z naslovom Industrijska politika - krepitev konkurenčnosti Bruselj ugotavlja, da je oživljanje gospodarstva EU počasno in še naprej negotovo in da s finančnih trgov, naraščajočih cen energije in surovin ter potrebe po proračunski konsolidaciji izvirajo resna tveganja. Področja, na katerih bi bilo mogoče okrepiti konkurenčnost EU, so za komisijo strukturne reforme, spodbujanje inovativ-nosti industrijskih panog, spodbujanje trajnosti in učinkovitosti virov, izboljšanje poslovnega okolja, izkoriščanje prednosti enotnega trga in boljša podpora malim in srednjim podjetjem. (STA) Maurizio Franz s (z leve) Cristiano Compagno, Santo Zannier in Angelo Brandi SDGZ - Družbe, profesionalci in javni uradi Do 29. novembra obvezna certificirana elektronska pošta Za pomoč se lahko interesenti obrnejo na urade SDGZ TRST - Zakonski odlok št.185 z dne 29.novembra 2008 predvideva, da morajo kapitalske družbe, družbe oseb, profesionalci in javni uradi pridobiti naslov za certificirano elektronsko pošto, t.i. PEC (posta elettronica certificata). Zadnji termin za pridobitev tega naslova je 29. november 2011. Opozarjamo, da je za neupoštevanje navedenih terminov za pravne zastopnike zagrožena sankcija od 206 do 2065 evrov, kot predvideva člen 2630 Civilnega zakonika. Certificirana elektronska pošta je poseben e-mail naslov, ki je zakonsko veljaven kot priporočeno pismo po pošti. Naslovljenec tako enako kot v primeru priporočenega pisma, prejme certificirano sporočilo, ko ga dobi na svoj poštni naslov. To je razvidno z elektronskega prejema, ki ga dobi pošiljatelj. Upoštevati je treba, da naslovljenec prejme sporočilo prek PEC v trenutku, ko je sporočilo na razpolago upravljavcu naslova, in to ne glede na potrdilo o prejetju sporočila. Pozorno je treba pregledati prejeta sporočila, ki so zakonsko veljavna od trenutka, ko je aktiven naslov, prav tako pa so veljavni tudi vsi zakonski roki, povezani z odposlanim dokumentom. Za aktiviranje tega naslova lahko poskrbijo naši uradi ali naš provider (www.spin.it), interesenti pa si lahko ogledajo seznam akreditiranih upravljavcev »Centro nazionale per l'informatica nella PA« (Cnipa) na spletni strani www.cnipa.gov.it, v sekciji »Posta elettronica certificata«. VIDEM - Kljub gospodarski krizi se zaposlenost žensk v Furlaniji-Julijski krajini v zadnjem triletju ni bistveno zmanjšala, saj je nazadovala le za 0,2%, medtem ko je v državnem povprečju upadla za 1,1%. Podatek je včeraj na mednarodnem seminarju z naslovom Starši na delu - primerjava zakonodaj, izpostavila deželna odbornica za delo Angela Brandi, za katero je binom delo in starševstvo danes nedvomno eden največjih problemov družin. Odbornica je navedla projekte in instrumente, ki jih je deželna uprava namenila prav podpiranju družin pri opravljanju delovnih in starševskih nalog, od projekta Poklici v družini s spodbujanjem regularnih ddelovnih pogodb za družinske pomočnike/ce do projekta Family Frendly, ki predvideeva pomoč podjtjem pri uvajanju fleksibilnega delovnega časa za potrebe staršev. Seminar v videmskem avditoriju Dežele FJK je organizirala komisija deželnega sveta za enake možnosti s predsednico Santo Zannier, med drugimi pa sta se ga polg odbornice Brandijeve udeležila tudi predsednik deželnega sveta Maurizio Franz in rektorica videmske univerze Cristiana Compagno. Deželni odbor odobril dogovor za energetsko izkaznico zgradb (VEA) VIDEM - Deželni odbor FJK je včeraj preliminarno odobril deželni postopek za ocenjevanje energetske in okoljske kakovosti zgradb (VEA). Dokument nadomešča dosedanjega iz leta 2009, in to na osnovi predlogov stokovnjakov oz. poklicnih zbornic, tako da so zdaj energetski razredi bolj skladni s potrebami. Dogovor predvideva nove tehnične sheme za novogradnje in za prenovljene nepremičnine, stanovanjske in pisarniške, nanaša pa se predvsem na energetsko učinkovitost, medtem ko bo treba kriterije za okoljsko ustreznost še dodelati. Novi certifikati VEA bodo za novogradnje začeli veljati 31. oktobra 2011, za prenovljene, razširjene, sanirane ali restavrirane zgradbe pa 1. januarja 2012. LJUBLJANA - Ugotovitve na dvodnevni konferenci FDI Summit 2011 Slovenija mora razloge za trenutne gospodarske težave iskati predvsem doma LJUBLJANA - Slovenija je počivala na uspehih minulih let in je bila na krizo popolnoma nepripravljena. Razloge za trenutne težave je zato treba iskati predvsem doma, sta na konferenci FDI Summit 2011 v Ljubljani opozorila ekonomist Dušan Mramor in menedžer Marko Voljč. Prostora za znižanje davkov ni veliko, na kratek rok pa bo nujno tudi znižanje življenjskega standarda, sta ocenila. Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Mramor je prepričan, da je primerjava med Slovenijo in Grčijo pretirana. Makroekonomski podatki po njegovem mnenju niso tako slabi, skrbijo pa ga trendi poslabšanja razmer in vzdušje v družbi, ki ni pripravljena na nujno potrebne spremembe. Vemo, kaj moramo storiti, a tega ne znamo uresničiti, je opozoril. Da so problemi in rešitve zanje znani, se je strinjal tudi izvršni direktor belgijske KBC za srednjo in vzhodno Evropo Voljč. »Manjkata politična in družbena volja, da bi naredili spremembe,« je dejal in opozoril, da se ljudje v Sloveniji otepajo vsega, kar bi oklestilo njihove privilegije. A brez znižanja življenjskega standarda na kratek rok po mnenju Voljča ne bo šlo. »Če nas ni zbudila prva kriza, upam, da nas bo druga,« je dejal. Eden od problemov, ki ga mora Slovenija takoj rešiti, je po mnenju Mramorja dolgoročna fiskalna vzdržnost. Rešiti moramo problem staranja prebivalstva in dati finančnim trgom signal, da je fiskalna prihodnost Slovenije varna. Potrebno bo tudi znižanje primanjkljaja, pri čemer moramo biti zelo pozorni, da bomo znižali tiste postavke, ki imajo najmanjši multiplikativni učinek na bruto domači proizvod, npr. plače, socialne trans-ferje in materialne stroške, je opozoril Mramor. Voljč, tudi nekdanji prvi mož NLB, je spomnil, da je bila Slovenija v letih 2007 in 2008 zgodba o uspehu, vendar na krizo ni bila pripravljena, zato je leta 2009 prišlo prebujenje, ki je šokiralo ljudi. Mramor težavo za hud padec konkurenčnosti Slovenije vidi tudi v povečanem zadolževanju na tujih trgih in v strukturi slovenskega gospodarstva. Preveč je podjetij, ki so zgolj dobavitelji za končne produkte, je opozoril Mramor, ki ne vidi več veliko prostora za dodatno znižanje davkov. To sicer niti ne sme biti edini ukrep za rešitev nastalih razmer, saj potrebujemo celoten paket ukrepov, je dodal. Direktor Tehnološkega parka Ljubljana Iztok Lesjak je menil, da bi morali javni denar bolje porazdeliti in ga nameniti za investicije v nove stvari, ki imajo perspektivo. Po njegovem mnenju je pomembno tudi znanje in boljše prilagajanje slovenskih dobaviteljev spremembam, ki se dogajajo v svetu. Sogovorniki so se dotaknili tudi težav slovenskega bančnega sistema. Voljč je spomnil, da je veliko vzhodnoevropskih držav večino bank prodalo strateškim tu- EVRO i,3sa7 $ +0,6 jim vlagateljem, ki so jim v času krize po potrebi zagotovili dodaten kapital. Slovenija se je za razliko od teh držav zanašala na nekaj državnih bank, ki pa zdaj potrebujejo kapitalske injekcije. Mramor je dodal, da Sloveniji zaradi ugodnih finančnih razmer v preteklosti ni bilo potrebno prodati bank. Ker so se razmere spremenile, bomo verjetno morali prodati nekaj svari, ki jih nismo dobro upravljali, je dejal. Voljč in Mramor sta se strinjala, da bodo potrebne tudi dokapitalizacije bank. Mramor meni, da sta dokapitalizacija državnih bank z državnim denarjem in jasna podpora države finančnemu sistemu nujni. Voljč pa vprašanja nove dokapitalizacije NLB ni želel komentirati. Sogovorniki v prihodnost kljub vsem težavam zrejo z optimizmom. Mramor je dejal, da potrebujemo ambiciozne cilje,Lesjak pa. da potrebujemo tudi vizijo, predvsem pa moramo znati promovirati Slovenijo kot destinacijo. Dvodnevna mednarodna konferenca FDI Summit 2011, ki se je včeraj končala s predstavitvijo načrtov za izpeljavo nujnih sprememb v Sloveniji s strani nosilcev političnega odločanja, je bila namenjena razpravi o tujih naložbah in o razvojnih strategijah v Sloveniji. V četrtek so udeleženci razpravljali o Sloveniji kot regionalnem izhodišču za tuje naložbe. (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 14.10. 13.10. ameriški dolar 1,3807 1,3727 japonski jen 106,42 105,48 kitajski juan 8,8178 8,7580 ruski rubel 42,7515 42,9275 indijska rupija 67,4410 67,3980 danska krona 7,4450 7,4444 britanski funt 0,87480 0,87585 švedska krona 9,1171 9,1202 norveška krona 7,7810 7,8025 češka krona 24,746 24,779 švicarski frank 1,2388 1,2335 madžarski forint 292,70 295,05 poljski zlot 4,2941 4,3284 kanadski dolar 1,4010 1,4030 avstralski dolar 1,3467 1,3536 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3203 4,3131 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7055 0,7054 braziljski real 2,4042 2,4217 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5391 2,5174 hrvaška kuna 7,4728 7,4808 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24322 0,40083 0,58806 0,01500 0,03500 0,0800 1,365 1,571 1,774 ZLATO (999,99 %%) za kg 3S.977,SS € +349,98 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,55 INITEDIII IDriDA 111 -2,61 KRKA I UKA KOPER 53,50 915 +6,37 -0,91 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 163,00 163 40 +1,10 TELEKOM SLOVENIJE 61,50 +0,06 -2,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,35 AERODROM LJUBLJANA 12,05 DELO PRODAJA 21,00 rrm tz.r> nr» -1,23 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,01 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,00 4,56 -14,72 +7,80 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUDLJANA 11,80 5,60 10,24 +3,70 SALUS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 285,00 23,50 179 00 -- TERME ČniEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,50 12,40 - MILANSKI BORZNI TRG 14. oktobra 2011 FTSE MIB: +2,48 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,02 77,65 1168 +0,79 -0,64 -1 85 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,23 +0,65 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,40 1,84 +0,39 +6,36 +5 10 EDISON ENEL ENI 0,95 3,55 15 65 +2,18 FIAT FINMECCANICA 4,9 +4,54 +5,42 -1 39 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,32 12,74 +1,84 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,29 12 91 +1,09 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,97 +2,95 +1,35 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,61 6,08 1 60 +0,93 +2,35 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,4 1134 +0,81 +3,81 +1 25 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,06 +5,21 +1 88 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,69 5,37 +3,46 TENARIS TERNA 0,90 10,6 +1,18 +3,41 +1 34 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,87 0,05 312 -1,75 UNICREDIT 0,94 +4,35 +2,32 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,85 $ +3,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 628,31 -1,08 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.823,50 916 77 +0,15 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 1.909,47 c^Q m +0,22 +0,22 _n 7A LIUICA I J, UOjy I OU ~t SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.163,75 +0,30 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.588,82 2.360,34 +0,96 +1,44 S&P 500, New York 1.217,64 +1,16 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.169,20 5.994,47 5.441,80 -0,55 +2,21 +0,85 CAC 40, Pariz 3.229,76 +2,42 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.002,20 935,9 2.372,15 +3,17 -0,64 +2,43 Nikkei, Tokio 8.747,96 -0,96 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.737,75 18.501,79 2.420,00 +1,66 -1,36 +3,04 Sensex, Mubaj 17.082,69 +1,18 / ITALIJA Sobota, 15. oktobra 2011 5 POLITIKA - Potem ko je skupina poslancev Radikalne stranke in SVP omogočila sklepčnost Vlada prejela zaupnico: podprlo jo je 316 poslancev Berlusconi zadovoljen, opozicija pa opozarja, da vlada izgublja glasove RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je s 316 glasovi za in 301 glasom proti dobil zaupnico v spodnjem domu parlamenta. Če zaupnice ne bi izglasovali, bi vlada padla in bi bile najverjetneje razpisane predčasne volitve. Premier Berlusconi je pred glasovanjem zagotovil, da je povsem miren in da bo vlada dobila zaupnico. Na novinarsko vprašanje, ali pričakuje absolutno večino, je odvrnil, da morajo le premagati levico, ki je zakuhala to farso z odsotnostjo. Zaupnico vladi je podprl tudi nekdanji minister za industrijo Claudio Sca-jola, ki je v minulih dneh s skupino kakšnih 30 poslancev povzročil napetosti znotraj Berlusconijeve stranke. Odločilno pa je prispeval tudi k zavrnitvi državnega obračuna za leto 2010, zaradi česar je premier moral napovedati glasovanje o zaupnici vladi. Po izglasovani zaupnici Scajola sicer pričakuje konkretne spremembe politike stranke Ljudstva svobode, v nasprotnem napoveduje še več podobnih zapletov z večino v parlamentu, je zapretil. Omeniti sicer velja, da dva izmed njegovih pristašev se glasovanja niso udeležili. Večina opozicijskih poslancev je bojkotirala obrazložitev glasov pred samim glasovanjem, prav tako tudi prvi poziv k oddaji glasov. S tem so skušali doseči nesklepčnost, a je glasove oddalo 319 poslancev, s čimer so presegli 315 potrebnih glasov. K temu je pripomoglo pet radikalnih poslancev, izvoljenih na listi Demokratske stranke, pa tudi dva predstavnika Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Ta sedmerica je omogočila sklepčnost, pa čeprav je glasovala proti zaupnici vladi. Ravnanje radikalnih poslancev je izzvalo ostre kritike vodilnih predstavnikov demokratov. Poslanci desnice so bili med obrazložitvijo svojih glasov izjemno kritični. Slišati je bilo, da se opozicijski poslanci raje pojavljajo na televiziji, kot pa da bi bitke bili v poslanskih klopeh. Poslanci desnice so bili kritični tudi zaradi očitkov opozicije, da se v parlamentu trguje z glasovi. Vodja Italije Vrednot An- Premier Silvio Berlusconi po izglasovani zaupnici prejema čestitke svojih najtesnejših sodelavcev ansa tonio Di Pietro je namreč Berlusconija obtožil, da si glasove za zaupnico zagotavlja s podkupninami. Med tarčami kritik se je znašel tudi predsednik poslanske zbornice in vodja opozicijske stranke Prihodnosti in svobode Gianfranco Fini. Načelnik skupine Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto ga je pozval k odstopu z mesta predsednika poslanske zbornice, ker po njegovi oceni kot vodja opozicijske stranke ni nadstrankarski. Berlusconijeva vlada se je v krizi podobnih razsežnosti v aktualnem mandatu znašla že lani, ko je Fini zapustil koalicijo z nekaj deset poslanci in senatorji. Vse od takrat ima koalicija v parlamentu le pičlo večino. Berlusconi je po izglasovani zaupnici poudaril, da so premagali zasedo, ki jim jo je s poskusom doseči nesklepčnost pripravljala opozicija. Poskus opozicije je označil za enega bolj zloveščih trikov starega parlamentarizma. Sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano je zaupnico pospremil s komentarjem, da ima vlada tako politično kot številčno večino, ki so jo z včerajšnjim glasovanjem še utrdili. Opozicijski poslanci so nasprotno ocenili, da koalicija z vsakim glasovanjem o zaupnici izgublja glasove podpore in da zato ne bodo vzdržali dolgo. Po ocenah Di Pietra ima vlada le še številčno, ne pa tudi politično večino. Premier se je po izglasovani zaupnici sestal s predsednikom republike Gior-giom Napolitanom. Hkrati je za prihodnji teden napovedal objavo ukrepov za oživitev gospodarske rasti. Sicer pa je Berlusconi takoj po glasovanju zbral vlado, ki je imenovala nekaj novih članov. Tako je nekdanja Finijeva pri-vrženka postala namestnica ministra za gospodarski razvoj, nekdanji Di Pietrov privrženec Aureli Misiti pa namestnik ministra za infrastrukture. Giuseppe Galati je novi podtajnik za šolstvo, Guido Vicecon-te pa novi podtajnik za notranje zadeve. Opozicija je Berlusconija takoj obtožila, da je na tak način »poravnal dolg« z nekaterimi poslanci, ki so pomagali rešiti njegovo vlado. »Vlada se brez sramu vede kot na trgu,« je menil vodja demokratov Pier Luigi Bersani. Javni dolg nekoliko nižji, inflacija poskočila RIM - Javni dolg Italije se je po podatkih centralne banke avgusta znižal za približno deset milijard evrov in tako padel pod mejo 1900 milijard evrov, ki jo je prvič presegel junija letos. A padec so v centralni banki zabeležili le na mesečni ravni. Na medletni ravni se je javni dolg zvišal za približno tri odstotke. Davčni prilivi v proračun so se v prvih osmih mesecih leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem po podatkih centralne banke zvišali za slabih 2,4 odstotka na 250 milijard evrov. Zvišala se je tudi inflacija, pri čemer statistični urad Istat izpostavlja, da podatek le deloma vključuje učinke nedavnega zvišanja davka za dodano vrednost za odstotno točko. Cene življenjskih potrebščin so se septembra zvišale za tri odstotke, kar je za 0,2 odstotne točke več kot avgusta, in največ od oktobra leta 2008. Najbolj so se podražili dobrine in storitve povezane s kulturnimi dejavnostmi in rekreacijo, hotelske storitve in gostinstvo ter oblačila in obutev. Organizacije za zaščito potrošnikov so zaradi povečevanja cen zelo zaskrbljene. Menijo, da se je Italija znašla v tako imenovani stagflaciji, ko na eni strani cene naraščajo, gospodarska rast pa peša. Inflacija se je od leta 2009 do danes zvišala z 0,8 odstotka na tri odstotke, medtem ko potrošnja upada, gospodarska rast pa je blizu ničle, opozarjajo potrošniške organizacije in zaskrbljeno ugotavljajo, da se kupna moč prebivalstva zmanjšuje. Ogorčeni: danes svetovni protestni dan MILAN - Stotine t.i. Ogorčenih je včeraj ob robu protestnega sprevoda proti bankam vdrlo tudi na milanski sedež ameriške banke Goldman Sachs. V vhodu so odvrgli nekaj odpadkov, na zidovih pa s sprejem zapisali nekatera gesla. Danes pa bodo milijoni Ogorčenih protestirali v vsem svetu, točneje v 82 državah in 952 mestih. V Italiji bo osrednji protest v Rimu. Zbirališče bo na Trgu Repubblica, od koder bo ob 14. uri krenil sprevod do Trga S. Giovanni, na katerem bo zaključni shod. Ponovili naj bi procesa o atentatu na Borsellina CALTANISSETTA - Generalni tožilec na sodišču v Caltanissetti Roberto Scarpinato je zahteval ponovitev dveh procesov zaradi umora sodnika Paola Borsellina, na katerih je bilo skupaj 11 oseb obsojenih na dosmrtno ječo oz. na prestajanje večletne kazni. Razlog za zahtevo so izjave skesancev Gaspareja Spatuzze in Fabia Tranchina. Na tej osnovi naj bi bile v zaporu nedolžne osebe, ki so jih obsodili na podlagi izjav takratnega skesanca Vincenza Scaranti-na, ki pa skesanec v resnici ni bil. Obsojenci so bili leta 1992 člani t.i mafijskega klana Santa Maria di Gesu, ki je bil po Scarantinovih besedah odgovoren za atentat. V resnici naj bi atentat izvedli pripadniki t.i. klana Brancaccio, kateremu sta pripadala tudi Spatuzza in Tranchina. Sam Spatuzza je izjavil, da je ukradel avtomobil fiat 126, ki je služil za atentat. Spatuzza je dodal, da je na kraj atentata pripeljal kolovodjo Giuseppeja Graviana. Ta naj bi pritisnil na gumb daljinskega upravljalnika, ki je povzročil eksplozijo avtobombe. Proces za Minzolinija? RIM - Javni tožilec na rimskem sodišču Alberto Caperna je včeraj zahteval proces za odgovornega urednika televizijskega dnevnika TG1 Augusta Min-zolinija. Ta je obtožen prilastitve javnega denarja, ker je »pretiraval« pri uporabi kreditne kartice RAI. Preiskava je pokazala, da je Minzolini neupravičeno potrošil približno 65 tisoč evrov v zadnjih 14 mesecih. Minzoli-ni je sicer ta denar že vrnil podjetju, toda to po mnenju javnega tožilca še ne pomeni, da se lahko zaradi tega izogne procesu. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Le Monde: Če bi soustanovitelj Applea Steve Jobs živel v Neaplju, bi postal garažist Sergij Premru »Če bi bil Steve Jobs iz Neaplja, bi postal garažist.« S tem naslovom Le Monde objavlja grenko »narobe pravljico«, ki jo je objavil neapeljski »novinar brez stalne zaposlitve« Antonio Menna. Zivljenjska zgodba legendarnega soustanovitelja podjetja Apple bi se v glavnem mestu Kampanije iztekla precej drugače kot v Kaliforniji. Stefano Lavo-ri in Stefano Vozzini (poitalijančena Steve Jobs in Steve Wozniak) se ukvarjata z računalniškimi novotarijami v očetovi garaži - in ker sta vedno skupaj, ju osumijo, da sta »ricchioni«, homoseksualca namreč. Za realizacijo svojega revolucionarnega računalnika jima nobena banka ne odobri posojila, kot se je zgodilo fantoma v Kaliforniji, ki sta na podlagi zamisli prejela 250 tisoč dolarjev za začetno investicijo. Zato prodata vespo in dobiček investirata v svoj inovativni računalnik, vendar ju obiščejo redarji, v naslednjih dneh pa še karabinjerji, fi-nancarji in funkcionar urada za higieno, ki ugotovijo, da za delo v garaži nimata potrebnih dovoljenj. Probleme rešijo »mazzette«, to so podkupnine, za kar fanta morata prodati še drugo vespo in zbirko stripov. Ko dobita prva naročila, in za izplačilo je treba vsekakor čakati 90 dni, se obrneta na komercialista za financiranje iz deželnega sklada. Tudi v tem primeru je treba podmazati prijatelja, izkaže pa se, da prispevek lahko prejmeta šele čez nekaj let. Končno se pojavi predstavnik camorre, ki zahteva »pizzo«, prispevek za mafijsko organizacijo, sicer bo razstrelil garažo. Denarja ni več, tako da Lavorijev-Jobsov oče svetuje sinu, naj garažo preuredi v garaže za parkiranje avtomobilov. In tako nadebudna Lavori-Jobs in Vozzini-Woz-niak opustita svoj načrt in se zadovoljita z upravljanjem garaže. »V Neaplju ne bo nikoli nastalo podjetje, kot je Apple, kajti če se ne rodiš v pravem okolju, ostaneš tudi če si 'lačen in nor', kot je mladim svetoval Steve Jobs, s svojo lakoto in norostjo,« so zadnje besede italijanskega bloggerja, ki jih povzema pariški popoldnevnik. Financial Times je včeraj objavil na prvi strani fotografijo italijanskega premiera z naslovom »Desperate Berlusconi teeters towards farce«, to se pravi, da se obupana Berlusconijeva gugalnica na-giblje v farso. A ker mi pisanje o moreči zgodbi italijanskega prvega ministra preseda, bom raje povzel dopis izpred nekaj dni z naslovom »Italy says ciao to dolce vita in austerity era«, to se pravi, da se v času gospodarskih težav Italija poslavlja od svoje »dolce vita«, znamenitega italijanskega sladkega, udobnega in kakovostnega življenjskega sloga. Finančni dnevnik londonskega Cityja poroča o družini z dohodkom, ki presega italijansko povprečje: do nedavnega so si lahko privoščili mesec počitnic, sedaj pa samo dva tedna in so resno zaskrbljeni za prihodnost, čeprav pripadajo srednjemu sloju. Nekaj več kot desetina italijanskih družin je že pod pragom revščine - 992 evrov mesečnega dohodka - število pa stalno raste, saj mnogi iz nekdanjega srednjega sloja drsijo navzdol. Napoveduje se nova socialna porazdelitev med majhnim številom zelo premožnih in velikansko maso »novih proletarcev« - in to piše glasilo britanskega finančnega sveta, ne pa kak zaprašen komunistični bilten. V Italiji se je z zadnjim finančnim manevrom davčni pritisk še povečal, medtem ko so privilegiji politične elite še vedno nedotaknjeni. Italijanski srednji sloj se je utrdil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko si je veliko družin lahko privoščilo nakup stanovanja, boljše življenjske razmere, možnost prihrankov in profesionalni status. Ta socialna plast se tanjša, boljšo prihodnost za svoje otroke pa mnogi vidijo samo v delu na tujem: v tujini je štirikrat več italijanskih mladih z univerzitetno diplomo kot iz Nemčije, trikrat več kot iz Velike Britanije in dvakrat več kot iz Francije, skoraj tretjina mladih pa je brezposelnih, ugotavlja Financial Times. Na drugi strani oceana pa ne-wyorški finančni dnevnik The Wall Street Journal objavlja uvodnik, v kate- rem piše o sumu, da so italijanski javni računi ponarejeni. Zadeva naj bi bila povezana z vstopom Italije v sistem evropske skupne valute leta 1999 in naj ne bi imela posebno velikih razsežnosti. Ponaredili naj bi letni državni primanjkljaj za 1,6 milijarde evrov, kar je pravzaprav majhna vsota v primerjavi z italijanskim javnim dolgom, ki znaša 1.900 milijard evrov. Vendar po oceni WSJ to odpira nove dvome v že tako dvomljivo stanje italijanskih javnih financ. Seveda si pri tem newyorški finančni časopis krepko privošči Berlusconija, in, čeprav nehote, sem že spet pri premieru, ki ga omenja v samem naslovu uvodnika: »Berlusconi razkriva, zakaj so investitorji živčni«. Razlogov je več, piše dnevnik, težave s plasiranjem državnih obveznic ne izvirajo samo iz nezaupanja do vladnega vrha, pač pa iz negativnih perspektiv Italije, ki kljub dobremu stanju realne ekonomije zaskrblja zaradi 120-odstot-nega javnega dolga, pa še iz zelo šibke gospodarske rasti in predvsem iz skeptične ocene glede sposobnosti vlade. Temu se pridruži še hipoteza o poneverjanju javnih računov, ki je dokazljiva vsaj v primeru iz leta 1999, ki sicer predstavlja samo delček v 1200-krat večjem javnem dolgu. Vseeno pa je nevaren pre-sedan, meni WSJ, ki meče temno senco na vse italijanske javne račune. Na srečo lahko navedem tudi ne- kaj tolažilnih dopisov, iz katerih izhaja, da Italija kljub vsemu ostaja privlačna dežela. Tako revija The National Geographic uvršča območje Cinque Terre v Liguriji med deseterico najlepših krajev na svetu, ki jih velja obiskati. Novozelandski The New Zealand Herald piše o Saluzzu, manjšem kraju v Piemontu, kot o kraju, ki živi v mirni, še nedotaknjeni preteklosti. Britanski The Guardian pa objavlja reportažo o italijanskem pivu: do nedavnega je bilo na polotoku mogoče piti samo nekvalitetno industrijsko pivo, sedaj pa je več kakovostnih manjših proizvajalcev dvignilo pijačo na visoko raven. Na koncu pa še pohvalna ocena za Roberta Saviana na straneh istega časopisa. Italijanskemu novinarju in pisatelju so v Londonu dodelili prestižno nagrado PEN/Printer, ki jo vsako leto namenijo avtorju, ki se je posebej izkazal s svojim pogumnim pisanjem. Sicer Sa-viano ni mogel osebno dvigniti nagrade, in to iz varnostnih razlogov, ker mu Scotland Yard ni zagotovil varnostne službe! Pisatelj se je v govoru, ki so ga v njegovi odsotnosti prebrali na slovesnosti, med drugim zahvalil »vsem, ki so omogočili, da je njegovo pisanje postalo nevarno za nekatere oblastniške kroge, ki zahtevajo molk in senco, in vsem onim, ki so moje besede sprejeli in jih osvojili,« poroča The Guardian. 6 Sobota, 15. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu IGRE NA SREČO - Plaz avtomatov na območju, ki je vajeno slovenskih igralnic Novi saloni ob vsakem koraku, v Trstu raste igralniška mrzlica Video igre, športne stave, srečke: glavni dobitnik je vedno država, del igralcev pa zapravi celo premoženje Življenje je igra piše na stekleni izložbi enega izmed tržaških igralnih salonov, ki se v času viharne gospodarske krize množijo kot gobe po dežju. Trditvi gre skoraj verjeti, vsaj glede na to, da v zadnjih mesecih v Trstu - v centru in predmestju - brez prestanka odpirajo nove salone: pred dvema tednoma je podjetje iz Lecca, ki upravlja dva salona na Sardiniji, odprlo salon na začetku Ulice Giulia, ta teden je do novega odprtja prišlo na Trgu Vico. Na začetku Ulice Battisti je velik lokal s samo petimi avtomati, drugega najdemo v Ul. sv. Frančiška, na Goldonijevem trgu je že tradicionalna dvorana za bingo, tik za njo pa še igralni salon s športnimi stavami. Teh lokalov je še in še, nekateri so resnici na ljubo pogosto prazni, z izjemo dvorane za bingo, ki je polna tudi ob uri kosila, v njej pa s številkami v roki in krožnikom testenin na mizi sedijo tako upokojenci kot dijakinje in dijaki. V lokalih najdemo običajno točilni pult in avtomate z video igrami, ki igralcu obljubljajo denarni dobitek. Skupna nagrada »jackpot« ponuja celo bajne dobitke. Video loterije so novejša generacija avtomatov, ki so odpornejši do poskusov manipulacije in ponujajo višje nagrade. Avtomatom so pred desetletjem odprli vrata barov, da bi spodbudili sektor, ki je preživljal krizo (izkupiček iger na srečo si delijo gostinci, vzdrževalci avtomatov in država, zagotovljena pa je tudi večja poraba pijač), obenem pa so zadali hud udarec črni borzi nezakonitih iger. Država je prevzela nadzor in postopno poostrila pravila, občasno pa tudi ublažila. Leta 2004 je prepovedala video poker, saj je poker kot tak na seznamu prepovedanih iger, pet let pozneje pa je pravosodje avtomatizirano igro v bistvu spet dovolilo. Država je prek avtonomne uprave državnih monopolov (AAMS) garant, ki deli dovoljenja za uporabo avtomatov in zagotavlja spoštovanje pravil (z aparati »slot machines« lahko zaigramo največ en evro naenkrat, denarni dobitek ne sme presegati stotih evrov itd). Nekoč avtomatov z igrami na srečo ni bilo; takoj po njihovi uvedbi so bile nagrade boni za pijačo ali hrano v baru, potem so uvedli še denarne dobitke z najvišjim predpisanim pragom sto evrov; danes obljubljajo v igralnih salonih precej več denarja kroma Država pa hkrati spodbuja širjenje iger na srečo, ker predstavljajo pomemben delež njenih prihodkov. Zato so igre, kot so supe-renalotto, gratta e vinci ali win for life, vseskozi v ospredju: v prvih osmih mesecih tega leta je državna blagajna z igrami na srečo pridobila 48,3 milijarde evrov. To so v bistvu davki, ki jih ljubitelji loterij, stav in avtomatov plačujejo prostovoljno. Še več, državi uspe celo to, da s Superenalottom zvabi celo »davkoplačevalce« iz tujine. Pa čeprav je možnost, da z enim evrom uganemo vseh šest izžrebanih številk 0,000000001607-od-stotna. Splošno mnenje je, da so »državne« igre nujno zlo, saj je kriminal prikrajšan za velik vir dobička. Že pred razcvetom avtomatiziranih iger smo živeli v »sanjski deželi«, saj je gostota večjih in manjših igralnic na slovenski strani obmejnega pasu rekordna. Od Portoroža do Nove Gorice je igralnic daleč več kot kulturnih domov, knjižnic ali kinodvo-ran, na dvokilometrski razdalji med Bazovi- co in Lipico jih naštejemo kar tri. Na Krasu in Obali sta dve igralnici ob desetih igralnih salonih za skupnih 5000 avtomatov. Za upravitelje igralnic predstavlja največjo nevarnost osip igralcev: prav zaradi tega veliko vlagajo v promocijo in prevoze. Za upokojence prirejajo »igralniške« avtobusne izlete, sponzorirali so avtobusno linijo med Trstom in Sežano. Goste, ki v Novo Gorico prihajajo od daleč, čakajo šoferji na ronškem letališču. V Portorožu so odprli letalsko povezavo z Rimom, igralnica pri Škofijah pa nudi gostom prevoz z luksuzno belo limuzino. Na območje, posejano z igralnicami, se je torej vsul še plaz igralnih avtomatov, ki je za nekatere poguben. Za osebe, ki so enkrat ali dvakrat tedensko zahajale v slovenske igralnice in tam zaigrale po sto, dvesto ali tristo evrov, so bili poker, športne stave in podobne igre nenadoma dostopni ob vsakem koraku. Danes skorajda ni bara ali celo trafike s kotičkom za igro, pogosto pa so uporabniki redni gostje, ki pred zaslonom preždijo dober del dneva. Zjutraj se odpravljajo v bar, kot bi hodili v službo. Igre same po sebi niso škodljive, nekatere so za priletne osebe tudi zabavne in sprostilne, avtomati pa so zelo monotoni in spodbujajo skoraj samodejno vstavljanje kovancev. Del prebivalstva je zaradi svoje krhkosti izpostavljen bolezni - zasvojenosti. Tunel se lahko povsem zoži in stemni, človek ne more odnehati in zapravi celo premoženje. Navadno sledijo družinski problemi, včasih se zgodba konča zelo slabo. »Za osebe, ki verjamejo v usodo in srečo, je to nekaj čarobnega,« so zapisali tiskovni predstavniki tržaškega salona in stavnice, v kateri si je igralec 25. septembra z video loterijo priigral 183 tisoč evrov. Drugačnega mnenja pa je bil delavec, ki je slaba dva tedna pred tem, 12. septembra, nasilno razdejal salon na Trgu sv. Jakoba, ker je v njem zapravil 10 tisoč evrov. To sta dve plati iste medalje, ki nosi pečat uprave državnih monopolov. (af) IGRE NA SREČO - Psihoterapevt Zdravstvenega podjetja Alessandro Vegliach Država je nekoč ravnala etično ... Na oddelku za odvisnosti letno zdravijo 50 odvisnikov od iger na srečo - »Običajno pridejo k nam prepozno« - Od totocalcia do superenalotta Na oddelku za odvisnosti od zakonitih snovi tržaškega Zdravstvenega podjetja se ekipa specialistov ukvarja tudi z odvisniki od iger na srečo. Skupino vodi psihoterapevt Ales-sandro Vegliach, s katerim smo se pogovorili na oddelku pri Sv. Ivanu. Je odvisnost od iger na srečo v Trstu razširjen pojav v primerjavi z drugimi mesti? Naši podatki so tradicionalno nad povprečjem, ker je obmejni pas posejan z manjšimi in večjimi čezmejnimi igralnicami. Za vse odvisnosti velja zlato pravilo, da se motnje večajo z razpoložljivostjo substance. Povpraševanje je enako sorazmerno s ponudbo. Tu nimamo veliko osebja in obravnavamo še druge odvisnosti. Letno zabeležimo 50 primerov, pojav pa je večji. Za alkohol imamo 1300 letnih uporabnikov, za tobak 600. Kaj je odvisnost in kje je njena meja? Konec 90. let so po alkoholu in mamilih začeli proučevati odvisnost od iger, ki jo uvrščajo med impulzivne motnje, a jo v praksi obravnavajo kot odvisnost brez substance.Odvis-nost ima definirano klinično sliko. Da bi jo diagnosticirali, moramo opaziti določene značilnosti. Ena od teh je izguba nadzora nad lastnim obnašanjem. Druga je razvoj tolerance: človek igra sprva malo, potem vedno več in na koncu ogromno. Potem moramo ugotoviti, v kolikšni meri je to obnašanje (igranje) prepojilo pacientovo družbeno in čustveno življenje ter delovne navade. Pri odvisniku postane igra prioriteta, pomembnejša od službe, prihrankov, partnerja in otrok. Ne more pa odnehati, niti če hoče. So uporabniki večinoma starejši ali mlajši? Zastopani so vsi starostni razredi, z mladoletniki pa se ne ukvarjamo. Mladoletniki naj ne bi smeli igrati ... Nihče ne bi smel igrati. (smeh) Tudi z mladoletnimi so težave. Odvisnost je najhujša stopnja, najprej pa nastopi t. i. pro- blematično igranje, ki je med mladimi prisotno. Podobno se navsezadnje dogaja z alkoholom. Ali strastni igralci sami poiščejo vašo pomoč? Navadno pridejo k nam, ko je že prepozno. Zaradi družinske katastrofe nas običajno pokličejo pretreseni družinski člani. Zanje je razkritje zasvojenca travmatično. Igralec namreč običajno dolgo skriva svoje početje in si ustvari močno sivo cono. Nastajajo pa globoke vrzeli, ki jih ni mogoče pokrivati v nedogled. Drugi se na nas obrnejo prek informativnega kanala, ki ga v Rimu koordinira zveza delavcev oddelkov za odvisnosti FederSerD (za iskanje pomoči je aktivna brezplačna številka 800-921121, op. nov.). Paciente pošiljajo tudi socialne službe, oddelek za mentalno zdravje in služba, ki se ukvarja z obsojenci. Se odvisniki pogosteje zadržujejo v barih, salonih ali velikih igralnicah? To je kakor pri drogah: ko ima snov zelo hiter učinek, lažje spodbuja odvisnost. Naš živčni sistem je najbolj izpostavljen heroinu, ki ima v krvi izjemno hiter učinek, na drugem mestu je nikotin, ki ga vdihamo. Alkohol je počasnejši, ker ga požiramo. Podobno je z igrami. Hitrejše igre so tiste, ki najbolj spodbujajo odvisnost. Najvišjo frekvenco pa imajo avtomati »slot machines«, kjer vstavimo kovanec in igramo, vse skupaj pa traja le nekaj sekund. Frekvenca je visoka, igra se ponavlja. Skoraj vsi so odvisni od avtomatov, ki so povsod. Danes pa dajejo žal »počasnim« igram visoko frekvenco. Loto so nekoč žrebali enkrat tedensko, zdaj pa štirikrat ali petkrat. Nagradna igra gratta e vinci se je spremenila v win for life z več dnevnimi žrebi. Za to je odgovorna država ... Država potrebuje prihodke in pospešuje igre. To so v bistvu prostovoljni davki. »Davki za neumne« je dodajal Cavour. Dobro se spominjam, da je država nekoč ravnala zelo etično. Igralnic in dvoran za bingo ni bilo, igre pa so bile zelo omejene. Enkrat tedensko so ljudje igrali totocalcio ali totip, loto ter enalotto, ki ni imel nemoralno visokih nagradnih skladov. V javnih lokalih pa so tablice opozarjale, da so igre na srečo in mora prepovedane. Sredi 90. let se je ta pristop radikalno spremenil - izključno zaradi potrebe po javnih prihodkih. Zdaj pa v Italiji celo razmišljajo o uvedbi igralnic. Aljoša Fonda Sinoči je zagorelo v bližini Padrič Sinoči je v bližini Padrič izbruhnil požar, o katerem so gasilci sprva dali oceno, da je precej obsežen. Zagorelo je grmičenje na območju tržaškega golf kluba in kazalo je, da se ogenj naglo širi. Takoj so posegli gasilci tržaške in openske postaje in požar v kratkem obvladali. Ko smo pozno sinoči zapirali redakcijo, je bil ogenj v glavnem že pogašen. V Devinu in Nabrežini začeli deliti slovenske popisne vprašalnike Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da so poverjeni popisovalci začeli raznašati vprašalnike v italijanskem in slovenskem jeziku za splošni popis prebivalstva. Urad za popis na županstvu v Na-brežini je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Priporočen je predhodni telefonski klic na št. 0402017408-420400. Srečanja Demokratske stranke z občani Demokratska stranka prireja ta konec tedna vrsto srečanj z občani, na katerih namerava razpravljati o problematiki krize in nuditi informacije o predlogih za izhod iz nje, ki jih je pripravila na osnovi soočanja z ljudmi. Danes dopoldne bodo srečanja na Trgu tra i Rivi v Rojanu od 10. do 12. ure, pri stari mitnici (od 10. do 12. ure), na Opčinah v baru Vatta, kjer bo srečanje s pokrajinskim tajnikom DS Francescom Russom (ob 10.uri), na Trgu Valmaura (od 9.30 do 11.30), na Borznem trgu (od 10. do 12. ure), v Ul. Rio Primario pri Val-mauri (delitev letakov od 9.30 do 11.30), v Ul. Baiamonti (delitev letakov od 9.30 do 11.30), v Miljah na Trgu Marconi (od 10. do 12. ure srečanje z javnimi upravitelji in člani lokalne DS), v Miljah v Ul. S. Giovanni (delitev letakov od 10.30 do 12. ure) in v Nabrežini ob 11. uri v krožku Igo Gruden (javno srečanje na temo Šola: učinki vladnega krčenja denarja in stanje v devinsko-nabrežin-ski občini; govorili bodo raziskovalec visoke šole Sissa Paolo Salucci, tržaška občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim in občinski svetnik DS v devinsko-nabrežinski občini Massimo Veronese). Popoldne bo ob 15.30 na Trgu Verdi tiskovna konferenca o varnosti pri delu, ki se je bosta udeležila pokrajinska odbornica za delo Adele Pino in pokrajinski svetnik DS Matteo Pup-pi. Ob 18. uri v baru Knulp bo javno srečanje na temo Nagobčnik za splet 2.0: kdo se boji blogov? Mladi demokrati se bodo pogovarjali z nekaterimi blogerji. Jutri bo v Miljah na Trgu Marconi od 10. do 12. ure srečanje z javnimi upravitelji in člani lokalne DS. Civilna služba pri ZSKD in ZSŠDI Izteka se rok za prijavo na projekte, ki razpisujejo možnost opravljanja prostovoljne civilne službe na številnih področjih. Rok oddaje prijav, ki so odprte za vse italijanske državljane med 18. in 28. letom starosti, bo zapadel v petek, 21. oktobra, ob 14. uri. Letos je državni urad za civilno službo odobril tudi dva projekta slovenskih ustanov v Italiji. V Trstu gre za projekt Zveze slovenskih kulturnih društev DialogarTe, v Gorici pa projekt Attiva-Mente, ki sta ga prijavila ZSKD in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji. / TRST Sobota, 15. oktobra 2011 7 OBČINA TRST - Razprava v proračunski komisiji občinskega sveta Plačevanje davka ICI na zazidljive površine, namenjene kmetijstvu Odbornik za proračun Consoli pojasnil, da mora Občina spoštovati določila državnega zakona Proračunska komisija tržaške občine, ki ji predseduje občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab, je na včerajšnji seji vzela v pretres resolucijo, v kateri svetnika Unaltra Trieste Franco Bandelli in Alessia Rosolen pozivata občinsko upravo, naj ukini plačevanje zakona na nepremičnine ICI na tista zazidljiva zemljišča, ki so namenjena kmetijskim dejavnostim oziroma na katerih e dalj časa potekajo kmetijske dejavnosti. Na seji je občinski odbornik za proračun Maurizio Consoli zelo podrobno prerešetal in pojasnil zakonske norme, ki določajo plačevanje davka na nepremičnine ICI. Ta davek je bil uzakonjen z zakonskim odlokom leta 1992 in je vsedržavnega značaja. Zakon določa plačevanje davka na posest nepremičnin, zazidljivih površin in kmetijskih zemljišč. V zakonu je predvideno plačevanje davka tudi za zemljišča, na ka- Igor Švab kroma terih se opravljajo kmetijske dejavnosti, če sodijo ta zemljišča med zazidljive terene. Consoli je poudaril, da je to pač vsedržavni zakon, ki ga morajo občine spoštovati. V bistvu ga ne morejo spreminjati s svojimi normami, torej ne morejo ukiniti davka na zazidljive površine, pa čeprav so namenjene izključno kmetijskim dejavnostim, ne pa gradnji. Resolucija bo na dnevnem redu občinske seje v ponedeljek, ko bo te- kla razprava tudi o resoluciji, s katero je Severna liga pozvala občinsko upravo naj dopolni število mestnih redarjev, da bi odgovarjalo predpisanemu. Tudi o tej resoluciji je bil govor na včerajšnji seji proračunske komisije. Podžupanja in odbornica za mestno policijo Fabiana Martini je na njej napovedala, da se bo uprava lotila tega vprašanja, bodisi s povečanjem števila mestnih redarjev, bodisi z reorganizacijo službe, da bi tako več redarjev službovalo na cesti in manj po uradih. Na ponedeljkovi občinski seji bo nadalje na sporedu avdicija dosedanjega predsednika konzulte za priseljence, živeče v občini, izvolitev 15-članske komisije za enake možnosti, izvolitev dveh članov komisije za občinsko galerijo in izvolitev osmih članov komisije za muzej Rižarne. M.K. Ukmar (DS) o ohišnicah Dipiazzova občinska uprava je v preteklem mandatu uvedla plačevanje davka na nepremičnine ICI tudi za ohišnice, to je za dvorišča in vrtove ob posameznih hišah, kar je izzvalo velike proteste predvsem na Vzhodnem Krasu. Demokratska stranka se je odločila, da postori konec k temu svojevrstnemu tolmačenju zakonskih določil. Namestnik vodje svetniške skupine v tržaškem občinskem svetu Stefano Ukmar je skupaj s svetnikom Pietrom Fa-raguno pripravil predlog za dopolnitev občinskega pravilnika za plačilo davka ICI, ki ga bo predstavil javnosti na tiskovni konferenci v ponedeljek, 17. oktobra. OBČINA TRST - Vzhodnokraški predsednik Marko Milkovič Zabojniki: poseg za slovenski napis Posegel je pri podjetju AcegasAps, da je prilepilo večjezične nalepke s slovenskimi napisi - Trije »razredi« napisov Večjezične nalepke, nameščene na zabojnikih za odpadke v tržaški občini, o katerih smo poročali včeraj, se niso ... »same prilepile«, temveč je bilo zanje potrebno posredovanje pri tako imenovanih pristojnih organih. Eden od tistih, ki je že pred časom zahteval namestitev večjezičnih nalepk, vključno s slovenskimi napisi, na zabojnike, je bil predsednik vzhodnokraške-ga rajonskega sveta Marko Milkovič. Večkrat je posegel pri vodilnih pri podjetju AcegasAps, njegovo vztrajanje je vendarle obrodilo zaželene sadove. Vzhodnokraški predsednik je včeraj pojasnil zadevo. »Nalepke na zabojnikih lahko razdelimo na tri "razrede". V prvem so večinoma dotrajane starejše nalepke z oznakami izključno v italijanskem jeziku. V drugem so tiste "ta prave" v štirih jezikih, med katerimi je tudi slovenščina, čeravno z manjšimi črkami. V tretjem razredu so nalepke na zabojnikih za papir v osmih jezikih, med katerimi ni slovenščine. Te nalepke se nahajajo na zabojnikih, ki so prišli iz Padove, kjer je podjetje AcegasAps poverjeno za zbiranje odpadkov. Tam imajo veliko več tujih priseljencev, zato so se odločili, da na nalepke dodajo več jezikov.« Milkovič je tudi poudaril, da je od odgovornih pri podjetju AcegasAps zahteval, »da se čimprej zamenja stare in dotrajane nalepke ter nalepke iz Padove s "ta pravimi"« Zagotovljeno mu je bilo, da bo to storjeno. Sedaj čaka, da bo AcegasAps držal besedo. Na članek o nalepkah na zabojnikih za odpadke se je odzval tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. V tiskovnem sporočilu soglaša »z ugotovitvijo, da predstavljajo večjezične nalepke nedvomno korak naprej za razliko od dosedanjih izključno italijanskih napisov in navodil.« Obregnil pa se je ob dejstvo, da so na zabojnikih »natisnjeni veliki italijanski napisi, zraven oz. spodaj pa v bistveno manjšem formatu še prevodu v angleščino, slovenščino in nemščino. Slovenščini je torej priznan status pomembnega tujega jezika, nekje med angleščino in nemščino. A vendar kot Slovenec v Trstu sem še vedno mnenja, da je slovenščina (skupaj z italijanščino) eden dveh uradnih in enakovrednih jezikov tega prostora, tako kot je zapisano v mednarodnih sporazumih in z različnimi odtenki več ali manj potrjeno vse do najnovejših zaščitnih zakonov,« je ocenil Gabrovec. M.K. POKRAJINA TRST »Potujoča« Pokrajina bo obiskala občine Tržaška pokrajinska uprava bo nadaljevala tesno sodelovanje z občinami na Tržaškem. V prvem mandatu se je odločila za vrsto srečanj z upravami mestne in okoliških občin. Na nedavni konferenci županov je bilo odločeno, da se bodo ta srečanja nadaljevala, njihov namen pa je jasen: koordinirati delovanje v dobrobit skupnega pokrajinskega ozemlja. Tako se bo pokrajinska uprava v torek, 18. oktobra, srečala z upravitelji iz zgo-niške in repentabrske občine, v ponedeljek 24. oktobra bo na vrsti srečanje z upravitelji dolinske in tržaške občine, v sredo, 26. oktobra bo na sporedu srečanje z upravitelji miljske občine, niz srečanj pa se bo zaključil v ponedeljek, 31. oktobra, ko bo pokrajinska uprava gostovala pri upraviteljih devinsko-nabrežinske občine. »Prepričana sem, da mora biti Pokrajina v službi skupnosti, zato je treba okrepiti sodelovanje in soočenje z upravami občinskih ozemelj,« je ob predstavitvi »potujočega pokrajinskega odbora« poudarila predsednica Maria Bassa Poropat. Posvoji oljko belico: danes na Dolgi kroni Kakor smo že poročali, si je spletna stran www.cibo.si je spet zamislila izvirno pobudo. Po pomladanski ustanovitvi »skupnostnega vrta« v Pli-skovici, so tokrat na vrsti oljke. Posvoji primorsko oljko, podpri naše kmetijstvo je geslo izobraževalnega projekta, ki želi udeležencem približati tržaško olje in jim obenem nuditi možnost, da spremljajo vse faze njegove pridelave. Kako? S posvojitvijo ene izmed oljk sorte belica, ki jih goji dolinski oljkar Rado Kocjančič, s spoznavanjem njihovega življenjskega ciklusa, z vodenimi degustaci-jami ekstradeviškega oljčnega olja, z obiranjem oljk s posvojenega drevesa, s spoznavanjem receptov in s svežim ekstradeviškim oljem, ki si ga bo vsak udeleženec odnesel domov. Prijave so možne do danes, ko bo v prostorih kmetijske zadruge Dolga krona uvodno predavanje o oljkah, obiranju in pridelavi olja. Udeležba na tem uvodnem srečanju je sicer prosta, predhodno pa se je treba prijaviti na spletnem naslovu ci-bo@bora.la oz. Giacomu na tel. 320/1442811. HITRA CESTA - Ob zori ogenj uničil tovornjak Od tovornjaka ostalo le sežgano železno ogrodje Hitra cesta je bila včeraj zaprta do 14.15 kroma Še pred zoro, okrog 4.20, je večji tovornjak z italijansko evidenčno tablico na hitri cesti pri izvozu za Katinaro zgorel. Kaže, da je voznik zaspal za volanom, medtem ko je vozil proti mestnemu središču; izgubil je nadzor nad tovornjakom, ki je silno zavozil v desno obrambno ograjo in začel goreti. Ognjeni zublji so hipoma zaob-jeli vse vozilo s priklopnikom vred, v katerem so bili zložene dotrajane pnevmatike. Voznik je k sreči pravočasno skočil iz vozila, od katerega je naposled ostalo le železno ogrodje ... Z žerjavom so šele ob uri kosila odmaknili ostanke tovornjaka in preverjali, ali je ogenj poškodoval cestišče. Na kraj dogodka so prihiteli gasilci, osebje italijanskega cestnega podjetja ANAS in agenti prometne policije, ki so seveda iz varnostnih razlogov zaprli cesto med Padričami in izhodom pri dolinski tovarni Wartsila vse do 14.15. Promet so preusmerili, tako da je prišlo do večjih zastojev na vseh prometnih arterijah, ki s Krasa peljajo v mesto. Marsikateri tovornjak se je znašel sredi mesta in ustvaril nič koliko zastojev.(sas) KARABINJERJI Razkrinkali tolpo ponarejevalcev denarja V sredo, 12. oktobra, so tržaški karabinjerji prijavili dva kamerunska in enega francoskega državljana zaradi goljufije. Moški so namreč z zvijačo prepričali bangladeške-ga državljana o preprostem in verodostojnem ponarejanju bankovcev. Potem ko so mu pokazali postopek s kemijskimi reagenti, so od njega zahtevali 10 tisoč evrov. Nič hudega sluteča žrtev jim je denar izročila, nekaj dni pozneje pa so od nje zahtevali trikrat višjo vsoto, češ da to narekujejo reagenti. Vrnili so mu doslej oddani denar oziroma same ponarejene bankovce. Moški se je goljufije šele tedaj zavedal in se po pomoč zatekel h karabinjerjem, ki so ga pospremili pri izročitvi 30 tisoč evrov, in goljufe aretirali. Prevažal svinčene akumulatorje Tržaška obmejna policija je pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih zasačila romunskega državljana M.D., ki je v svojem kombiju skrivaj prevažal 114 dotraja-niih svinčenih akumulatorjev, ki ustvarjajo pline in so eksplozivni; iz njih se je cedila radioaktivna tekočina. Tako blago kot kombi so zasegli, moškega pa prijavili zaradi nezakonitega prevažanja škodljivih odpadkov. Z ukradenim mercedesom proti Sloveniji Pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih so karabinjerji v okviru rednega nadzora včeraj dopoldne ustavili avtomobil mercedes B-klas, ki ga je bil namenjen v Slovenijo in ga je upravljal 34-letni romunski državljan F.I.S., s stalnim bivališčem v Rimu. Ob pregledu dokumentov, je bil voznik dokaj živčen in neučakan, tako da so se pri preverjanju podatkov karabinjerji ustavili nekoliko dlje. Ugotovil so, da gre za pred dnevi v Rimu ukradeno vozilo, zato so voznika aretirali, avtomobil pa zasegli. 8 Sobota, 15. oktobra 2011 TRST UČENJE JEZIKOV - Celodnevni seminar združenja Anils Sončne in senčne plati jezikovnih potrdil Nastopili so univerzitetni docenti in predstavniki ustanov, ki izdajajo potrdila V okviru seminarja je stekla tudi okrogla miza s predstavniki ustanov, ki izdajajo jezikovna potrdila kroma jezika in predmeta ter didaktične in metodološke sposobnosti. Caon pa je orisal lik t.i. »jezikovnega olajševalca«, ki pa ga ne gre enačiti s kulturnim posrednikom: oba lika prideta v po-štev v primeru prisotnosti tujih učencev, ki ne znajo italijanščine, vendar, medtem ko posrednik ni oseba italijanskega maternega jezika in nima didaktičnih nalog, je olajše-valec italijanskega maternega jezika, z univerzitetno diplomo in specializiran v poučevanju italijanščine kot drugega oz. tujega jezika ter seveda tudi poučuje. V okviru seminarja je potekala tudi okrogla miza o pomenu jezikovnih potrdil, ki so se je udeležili predstavniki ustanov, ki ta potrdila izdajajo. Med temi je bila tudi Ina Ferbežar iz Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki pa je, skupaj s Petrom Brownom, izrazila določeno kritiko na račun sistema zunanjega preverjanja znanja in izdajanja potrdila oz. spričevala, saj se na koncu človek uči bolj za izpit kot pa za to, da bi obvladal jezik, potrdila pa imajo po navadi trajno veljavo, kar tudi ni prav. Ferbežarjeva je po končani okrogli mizi tudi vodila eno od delavnic, v kateri je predstavila izpite in potrdila, ki jih izdaja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in imajo uradno veljavo: center, ki ima od leta 1994 dovoljenje za izdajanje potrdila o znanju slovenščine kot drugega oz. tujega jezika, od leta 2000 pa je član Evropskega združenja ustanov za jezikovno testiranje (ALTE), izdaja potrdila o znanju na osnovni ravni oz. ravni vsakdanjega preživetja (B1), o znanju na srednji ravni (B2) in znanju na visoki ravni (C1). (iž) / 500-ietmca PORUŠENJA MUHOUEGA GRADA 19.10.2011 - občinsko gledališče "F. Prešererfv Boljuncu ob 18.00 otvoritev razstave ob 19 00 konferenca na temo Muhov grad in srednji vek v Bregu Predavatelji: Stanko Flego, Fulvio Colombo, Maurizio Radacich, Davide Stolli, Renzo Arcon ^utri, 16.10.2011 - v Borštu ob 19.OO sprevod v srednjeveških oblačilih od srenjske hiše do razvalin bivšega Muhovega grada, kjer bodo člani skupine "Tredici Casade e Compagnia de Tergeste" prikazali nekaj prizorov iz srednjeveškega življenja »i » sledi simbolična predaja orožja in listine krajanom vabljeni! MOPZ Fantje izpod Grmade vabijo ob predstavitvi zgoščenke DVS Bodeča neža BODEČENEŽNO na celovečerni koncert r Ü r SKD TABOR , prireja JUTRI, v nedeljo, 16. oktobra 2011 JESENSKI DAN s pohodom in kosilom Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Ob 14.00, v sodelovanju s Sokoliari AQUILA Bojnice, SOKOLARSKA PREDSTAVA Natečaj za kratkometražne filme V sodelovanju med filmskim festivalom Maremetraggio in regato Barcolano je zaživel nov nagradni natečaj za kratkometražne filme, posvečen jadranju. Tako bodo na festivalu Maremetraggio, ki bo potekal prihodnje leto, podelili tudi dve nagradi Barcolana, od katerih bo ena šla najboljšemu ljubiteljskemu, druga pa najboljšemu profesionalnemu kratko-metražcu. Poleg tega bodo dela finalistov predvajali med potekom prihodnje, 44. Barcolane. Vse informacije so na voljo na spletnih straneh www.maremetraggio.com in www.barcolana.it. Kdo smo, kam gremo? V Bambičevi galeriji na Opčinah bo jutri od 10. do 12. ure kreativni klepet s slikarko Ani Tretjak na temo »Kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo«. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki jih ta vprašanja vznemirjajo. Naj opozorimo, da so v Bambičevi galeriji podaljšali razstavo do 20.okt-obra - od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17 do 19. ure. Včeraj danes * Danes, SOBOTA, 15. oktobra 2011 TEREZIJA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 18.20 - Dolžina dneva 10.59 - Luna vzide ob 19.52 in zatone ob 10.41. Jutri, NEDELJA, 16. oktobra 2011 JADVIGA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinj C, zračni tlak 1025,5 mb raste, vlaga 49-odstotna, veter 20 km na uro, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 15. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Če izpit nima zveze z realnim življenjem, potem dokumenta, kot je npr. potrdilo o znanju jezika, ne gre svetovati. Tudi to se je slišalo na celodnevnem seminarju, ki ga je včeraj v prostorih Fakultete za izobraževalne vede Univerze v Trstu priredilo Vsedržavno združenje učiteljev tujega jezika Anils v sodelovanju s tržaško univerzo in Državno agencijo za razvoj šolske avtonomije Ansas, posvečen pa je bil prav pomenu jezikovnih potrdil kot pripomočkov pri didaktičnih dejavnostih v smeri dijakove avtonomije. O zgodovini in pomenu jezikovnih potrdil so po uvodnih pozdravih organizatorjev, ki so se med drugim spomnili tudi desetletnice delovanja tržaške sekcije združenja Anils, so govorili deželni direktor ustanove British School Peter Brown, ki je orisal zgodovinski razvoj potrdila, ter trije docenti Univerze Ca' Foscari iz Benetk: Paolo Balboni, Graziano Ser-ragiotto in Fabio Caon. Tu gre omeniti nastop Serragiotta, ki je bil močno kritičen do uvedbe pouka nejezi-kovnega predmeta v tujem jeziku (t.i. CLIL), ki ga predvideva italijanska reforma višje srednje šole. Uvedba tega v redni pouk bi namreč po njegovem mnenju pomenilo enostavno »umoriti« tak način poučevanja, ki ga sicer na Univerzi Ca' Foscari razvijajo že petnajst let (v ta namen izdajajo tudi posebno potrdilo), vendar ne na podlagi ministrskih programov. To zato, ker profesor določenega nejezikovnega predmeta (npr. matematike) ne more sam poučevati tega predmeta v tujem jeziku, nujna je namreč pomoč profesorja tujega jezika, poleg tega še fleksibilnost, ekipno delo, načrtovanje, premišljeno iskanje gradiva ter seveda znanje Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«. CINECITY - 15.35, 17.50, 20.00, 22.10 »Ex-amici come prima«; 20.00, 22.00 »Final destination 5 - 3D«; 15.25, 17.40, 20.00, 22.15 »Abduction«; 15.20, 17.30 »I Puf-fi«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »I tre mosc-hettieri 3D«; 19.30, 21.45 »I tre mosc-hettieri«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Amici di letto«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »This must be the place«; 15.10, 17.20 »Arietty«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15 »Jane Eyre«; 22.15 »Drive«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Il villaggio di car-tone«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Johnny English 2«; 17.00 »Lahko noč, gospodična«; 19.00 »Mednaroden«; 17.10 »Medvedek Pu«; 20.40 »Prijatelja samo za seks«; 21.00 »Sneg na Kilimanndžaru«; 21.15 »Ta nora ljubezen«; 17.00 »Če seme ne umre«; 11.00 »Čudežno potovanje v Afriko«. KOPER - PLANET TUŠ 12.10, 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Johnny English 2«; 18.25, 20.55, 23.25 »Prijatelja samo za seks«; 11.30, 13.10, 15.00, 16.40 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 12.30, 16.25, 18.35, 20.50, 23.05 »Lahko noč, gospodična«; BODEČA NEŽA POJE zborovodja Mateja Černic zgoščenko bo predstavil Mirko Ferian danes, 15. 10. 2011 cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu ob 20.30 19.10, 21.30, 23.50 »Noč morskih psov 3D«; 11.25, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Kateri je pravi?«; 12.00, 15.50, 19.00, 21.20, 23.45 »En dan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cowboys & Aliens«; 18.20, 22.15 »Ex: Amici come prima«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici di letto«; 20.15 »Final Destination 5«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 16.40 »I Puffi«; 18.20, 22.15 »I tre moschettieri 3D«. SUPER - 16.15 »Kung fu Panda 2«; 17.45, 19.20, 21.00 »Terraferma«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »This must be place«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Amici di letto«; 22.15 »Final destination«; Dvorana 3: 17.30, 19.40, 22.00 »I tre moschettieri 3D«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Ex: Amici come prima«; Dvorana 5: 17.45 »Amici come prima«; 20.00, 22.10 »A dangerous method«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene v ponedeljek, 17. novembra. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. novembra. S Izleti AVTOBUSNI IZLET SPDT NA SLIVNICO Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet na Slivnico za družine in za društvene člane. Odhod v nedeljo, 23. oktobra, ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Vračali se bomo po isti poti. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Povratek v Trst, je predviden med 17. in 18. uro. Informacije na tel. št. 338-4913458 (Franc), 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mla-dinski@spdt.org. Obvezna prijava do četrtka, 20. oktobra. KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, v sklopu pobude Starosta mali princ, vabi v nedeljo, 23. oktobra, na obisk Go-narsa in voden ogled Palmanove ter na popoldanski pevski koncert v goriškem kulturnem domu. Podroben program in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. 60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas do 25. oktobra v trafiki v Dolini in pri Renatu (za Kras) na tel. št. 349-6569004. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila. Id Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin -Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 15. oktobra 2011 9 ŠDK CEROVLJE-MAVHINJE prireja jutri, 16. oktobra 2011 18. JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO VPISOVANJE od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave! ¿i Čestitke V zakonski stan stopata danes ILARIA in VALI. Iskrene čestitke, neskončno ljubezni, razumeva-nja,...Maksi, Rosana, Jasna in Živa. Draga VALI in ILARIA. V tem čudovitem trenutku, ko se bosta vajini življenjski poti končno združili, vama želi vso srečo in zadoščenje zbor Jacobus Gallus. Ob rojstvu malega NOELA, čestitamo mamici Evi in očku Kristjanu vsi pri odbojkarski sekciji AŠD BREG. □ Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040418605 (tajništvo). JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča ob sredah, od 18.30 do 20.00. Vabljeni. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATI H LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. HIP HOP IN BREAKDANCE AŠD Mladina obvešča, da vaje bodo potekale za osnovnošolce ob ponedeljkih 16.30-18.00; za srednješolce, višješol-ce in mlade ob sredah 18.00-19.30. Tečaj bosta vodila trener Samo Polutak Kos in Sara Brelih v rekreatoriju v Križu št. 441. Informacije na tel. 3299751782. TAI CHI CHUAN AŠD Mladina obvešča, da se bo vadba odvijala ob četrtkih 19.30-21.00 v rekreatoriju v Križu št. 441. Tečaj vodi inštruktorica Vladimira Guštin (tel. 349-3136949). TEČAJ BELLY GYM Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 10.00-11.00 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 3335663612. TREBUŠNI PLES AŠD Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 18.30-19.30 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Ya-smin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 333-5663612. SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in vol-kuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Šked-nju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljce (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (1115 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). DOLINČANI IN DOLINČANKE ROJE- NI L. 1931: bi se srečali, da skupaj nazdravimo? Pokliči na 348-2388036 (Silvana) ali na 040-231164 od 17. do 20. ure (Katja). AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli ob ponedeljkih in petkih ob 21.00, ob torkih 10.30-11.30 in ob četrtkih 8.30-9.30; otroška telovadba ob sobotah, skupina starejših ob 9.00, skupina mlajših pa ob 10.00. Prisrčno vabljeni! JUS PROSEK obvešča upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do danes, 15. oktobra, na sedežu odbora (Prosek 159). Za morebitna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040-251241, 349-6161023 in 0402528069. OBČINA DOLINA, KD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA TER POKRAJINA TRST organizirajo s prispevkom Avtonomne Dežele FJK niz prireditev ob 500-letnici poruše-nja Muhovega gradu. Danes, 15. oktobra, v gledališču Prešeren ob 18. uri odprtje razstave, ob 19. uri posveti o zgodovini gradu in celotnega območja. V nedeljo, 16. oktobra, od 15. ure dalje obujanje zgodovinskega običaja »Predaja orožja Zupanu Boršta za obrambo ozemlja s strani prebivalcev Brega« z zgodovinskim sprevodom. STRANKA SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH KOMUNISTOV ima danes, 15. oktobra, pokrajinski kongres v veliki dvorani v Ul. Tarabochia 3 v Trstu. Začetek ob 18. uri s tajniškim poročilom Giuliane Zagabrie in pozdravi gostov. Dopoldne bo razprava, ki ji sledijo volitve delegatov in novega vodstva. Zaključil jo bo predsednik SIK Antonino Cuffaro. KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 16. oktobra in 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE prireja v nedeljo, 16. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na koncu vasi od 9.30 do 10.30. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 17. oktobra, v Peterli-novo dvorano, Donizettijeva 3. Igor Omerza bo predstavil svojo knjigo o tragičnih prigodah Janeza Topliška ter o udbovskih atentatih na Koroškem »Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo«. Začetek ob 20.30. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - v ponedeljek, 17. oktobra, od 15. do 17. ure prvo srečanje Ob pletenju še kaj... Vabljene! KRUT vabi na predavanje »EFT - tehnike doseganja čustvene svobode« s certificirano predavateljico AAMET Piko Rajnar, ki bo na društvenem sedežu v torek, 18. oktobra, ob 18. uri. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040-360072. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja v torek, 18. oktobra, ob 20. uri »Pozdrav Sloveniji ob 20. letnici osamosvojitve«. Sodelujejo: Milan Gregorič - publicist (Koper); Tomo Mimič -časnikar Primorskih novic (Koper); Saša Rudolf - časnikar (Trst). Povezuje časnikar Sergij Pahor. Krajši kulturni program bo na harmoniko izvajal Adam Selj. Toplo vabljeni. TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo cenjene člane in oljkarje, da se čim prej zglasijo v naših uradih ali na tel. št. 040-8990120. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 18. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, tečaj telovadbe za odrasle, ki ga vodi Robi Suppani, bo letos ob sredah ob 19.30. Vabljeni! TEČAJ YFT - NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk. Prvo sre- čanje v sredo, 19. oktobra, ob 18.30 na Opčinah, Repentabrska ul. 66. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno v sredo, 19. oktobra, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Emilijo Pavlič, avtorico knjige »Mamica, nauči me kuhati«. VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE iz Sesljana vabi na 7. fotografski izziv z naslovom »Duša našega okolja«. Pričakujemo fotografije v Naselju Sv. Mavra, 124 do 19. oktobra. Format fotografij je prost. Info na tel. št. 040299771. ODBOR NO-TAV iz Trsta in s Krasa vabi v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku na srečanje z inž. Ivanom Cicconijem, sodelavcem časnika Il Fatto Quotidiano, ki bo predstavil svojo novo monografijo »Il libro nero dell' Alta Velocita« (Črna knjiga Hitre Železnice). ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUN-CA vabi v nedeljo, 23. oktobra, k sv. maši v cerkev na Pečah v dolini Glin-ščice. Ob 15. uri se bomo zbrali na trgu v Boljuncu in krenili proti cerkvici, kjer bo ob 16. uri sv. maša. Ob tej priliki bomo odnesli nazaj v dolino tudi sliko Matere božje. V primeru slabega vremena bo sv. maša v župnijski cerkvi. Vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na predstavitev tečaja balkanskih plesov v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Ko-viljka Marečic. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Ze-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Treb-čah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čimprej prijavijo na tel. št. 339-6980193. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi na družabni večer »Trebče v svet« v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Ogledali si bomo slike izletov v organizaciji društva v sezoni 2010/11. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Pro-seška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (po-nedeljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it). SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Na-brežini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, 040-2908195, 348-1334086 (Erika). 0 Prireditve DRUŠTVO DEBELA GRIŽA vabi danes, 15. oktobra, ob 19. uri v vaški dom Volčji grad št. 24, na otvoritev razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sul-čič Sulli. O razstavi bo spregovorila ar-heologinja prof. Lidija Rupel. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ PRI TRSTU vabi na izbor opere »Don Giovanni« (W.A. Mozart), ki bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 17. uri v Miramarskem gradu. Sodelujejo pevci akademije in konserva-torijev iz Moskve in Rostova ob Donu. POKLON IGNACIJU OTI Ob 80-le-tnici rojstva in 10-letnici smrti, SKD V. Vodnik in družina Ota vabita v nedeljo, 16. oktobra, ob 16. uri v društveno dvorano v Dolino na odprtje razstave Damjane Ota »Ignacij Ota: njegova zgodba«. Ob 18. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu sledi Osrednja slovesnost. Predstavljeni bosta knjigi Borisa Pangerca »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi« in Aljoše Tavčarja »Ignacij Ota - Zborovska glasba«. Nagrajeni bodo zmagovalci 5. Natečaja za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Pobudo so podprli Zveza slovenskih kulturnih društev, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, SIOT s.p.a., Občina Dolina in Pokrajina Trst. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 16. oktobra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Čudežni pralni stroj Leonard« v izvedbi Gledališča Ku-kuc. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. Do 16. oktobra bodo v obratovalnem času osmice na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni. SKD TABOR - v nedeljo, 16. oktobra, Jesenski dan s pohodom, skupnim kosilom, kostanji. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 14. uri, na dvorišču Prosvetnega doma Sokolarska predstava s sokolarji iz Bojnic na Slovaškem. Na predstavi bodo sokolarji vodili svoje ptice in predstavili ujede in sove; ob 18. uri gostovanje dramske skupine Skd Lipa s predstavo Umor na plaži (režija A. Rustja). SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v petek, 21. oktobra, ob 20.30 na ogled predstave Umor na plaži v izvedbi dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Režija Adrijan Rustja. ŽUPNIJA SV. JAKOBA V TRSTU IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata koncert sakralne glasbe, ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Matjaž Zobec - orgle, Dana Fur-lani - sopran, Aldo Zerjal - bas, trio Ma-RoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini -oboa I, Salvatore Perri - oboa II in Rossana Lonza - angleški rog. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave in predstavitev monografskega kataloga Anice Pahor Sledi življenja. Predstavitev: mojster Leonardo Calvo. Glasba: harmonikar Aleksander Ipavec. Razstava bo odprta do 13. novembra. SKD PRIMOREC v sodelovanju z SSG vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rustja, nastopata Minu Kju-der in Adrijan Rustja v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SPDT vabi v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri v prostore Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, na odprtje potujoče razstave Planinske zveze Slovenije »Življenje pod Triglavom«. Večer se bo nadaljeval s predvajanjem filma Svinga ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma. RAZSTAVA v KD Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124, »Skrinja naših korenin«. Odprtje razstave novih originalov zimske škedenjske noše v nedeljo, 23. oktobra, ob 18.30. Gostje večera mentorica tečajev tržaških noš Marta Košuta ter pevke in plesalci folklorne skupine KD Kraški šopek iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo 60-letnice Kulturnega doma v Na-brežini v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri priložnostni nagovor Igor Tuta, predstava »Moda iz baula« v izvedbi Društva žena iz Prvačine, glasbeni okvir Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Vabljeni! ö Poslovni oglasi PEKARNA BUKAVEC S PROSE- KA vabi danes-sobota ob 18.00 v NOVO PRODAJALNO na ''Krža-di'', da skupno nazdravimo. Od ponedeljka bomo odprti vsako jutro od 7.30 do 13.00. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. L. Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DEKLE z dokončano višjo šolo pomaga pri pisanju nalog osnovnošolcem v nabrežinski občini. Tel. št.: 339-4723750. DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in dijakom bienija višje šole. Za informacije pokličite tel. št.: 040-208002. DVOSOBNO STANOVANJE v Štiva-nu, delno opremljeno, klimatizirano, dajem v najem za 400,00 evrov mesečno plus stroški za čistočo in ogrevanje. Tel. št.: 348-4462664. IŠČEMO stanovanje - hišo v najem v Dolini. Tel. št.: 340-8407033. PODARIM LJUBITELJICI ROČNIH DEL revije v italijanskem, hrvaškem in slovenskem jeziku. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. PODARIM LJUBITELJU NARAVE ginko biloba drevo visoko 2,5 m v vazi. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM MLADIČA zlatega prina-šalca (golden retriever) z rodovnikom in microchipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 334-8838689. PRODAM suha kraška drva. Tel. 3472108227. STANOVANJE NA OPČINAH prodam, sončno in razgledno v 4. nadstropju, 100 kv.m., dve spalnici, dve kopalnici, samostojno ogrevanje, pokrito parkirišče. Tel. 3346390079. Prispevki V spomin na tragično preminulega in nepozabnega brata Edvarda, ki bi 11.10. slavil 85. rojstni dan, daruje Svetko 30,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov. V spomin na dragega Giuseppeja darujeta Claudio in Sonja 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. Ob rojstnem dnevu Glauka Turka daruje žena Lida 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na prijatelja Silvanota Gre-gorija darujejo Pepi, Bruno in Boris 90,00 evrov za UNICEF. V spomin na mamo Dragico darujejo Franko, Slavica in Boris 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Dragico Purič vd. Peric darujejo sestra Zofka, Maurizio, Martina, Kristian in Marko 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabre-žina. Namesto cvetja na grob Dragice Pu-rič daruje Marija Guštin (Repen 154) 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na svaka Marina Pertota darujeta Slavica in Zmago 50,00 evrov za SKD Barkovlje. 1 0 Sobota, 15. oktobra 2011 TRST / KULTURNI DOM - SSG in GM Zbor Leioa Kantika Korala očaral (žal) maloštevilne poslušalce Baskovski mladinski zbor dokazal, kako se petje lahko smiselno in dopadljivo nadgrajuje Zbor je znal ustvariti pravi spektakel kroma Da je zborovsko petje pri nas izredno priljubljeno, je trditev, ki bi jo veljalo podkrepiti s konkretnimi dokazi. Pevci, ki se redno združujejo na vajah in nastopih, bi morali biti tudi odprti do novih spoznanj. Gostovanje baskovskega mladinskega pevskega zbora Leioa Kantika Korala, ki sta ga v Kulturnem domu priredila Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica, je bil dogodek, ki bi lahko obogatil, pa tudi zabaval vse ljubitelje petja, žal pa je bil odziv občinstva dokaj skromen. Škoda, kajti mladi zbor nam je pokazal, kako se lahko petje nadgrajuje z novimi prijemi, kako lahko mlad človek uživa v razširjeni dimenziji, kjer se govorica telesa pridruži glasbenemu izražanju ter ustvari zaokrožen gledališki nastop. Zbor je pred desetimi leti ustanovil Basilio Astulez. Izbral je dijake konservatorija v Leioi, kjer delujeta kar dva mladinska in dva otroška zbora, ter sestavil pretežno dekliško skupino, ki se je že imenitno uveljavila na mednarodnih tekmovanjih. Preko štirideset deklet (med njimi pet fantov) se je razporedilo po dvorani in v sprevodu, ki ga je zaključil njihov zborovodja in kontratenorist, ustvarilo lepe zvočne slike v obliki responzorija. Media vita, skladba Mary Elisabeth McGlynn, je uvedla sklop cerkvenih pesmi, ki se je nadaljeval z manj zanimivo Padre Nuestro Manuela Solerja. V motetu Ave Maris Stella Eve Ugalde so dekleta pokazale dovršeno zlitost, Pater Noster Xavierja Sa- rasole pa je sledil Solerjevemu modelu z nekoliko banalno invencijo. Pravi spektakel se je začel s skladbo Davida Azurze Habaneras de carnaval: mlada telesa so se prožno razgibala v zapeljivem ritmu, glasba je zaživela spontano, s toplino temperamenta, ki zažari ob pravem sozvočju med besedo, melodijo in gibom. Pa ne samo brezskrbna zabava, tudi bolj poglobljena razmišljanja so se razpredla na odru med skladbo Bi Bihotz Juncala Guerrera: razmišljanja o materinstvu, med šepetom in koreografijo, ki je izpostavila ekspresivnost zamisli. Lepo doživetje je bilo tudi soočanje z glasbo otoka Bali, ki jo je Steven Hatfield uporabil kot tkivo glasbene cerimonije z naslovom Tjak! z v krogu klečečimi dekleti. Eksotični zvoki so se oglasili tudi v skladbi, ki jo je Lydia Adams spletla iz tradicionalnih motivov kanadskega indijanskega plemena: Micmaq' Honour Song so popestrila tolkala in žvižgi, avstralska skladateljica Sarah Hopkins pa je navdih za svoje Past Life Melodies črpala iz indijskih in tibetanskih na-pevov. Tudi tokrat sugestiven obred s pretanjeno obdelavo zvoka, ki je postopoma prešel v okroglo, skoraj kovinsko zaokroženo enoglasje. Po zanimivi ekskurziji v oddaljene svetove je ameriška glasba zazvenela s priokusom domačega in znanega, če že ne banalnega: Let me Fly Kir-byja Shawa je sprostila koncentracijo, v Gershwi-novi Clap your Hands pa so se dekleta predala swingu, ki ga je podkrepila pianistka Itziar Bilbao. Domiselno parodijo sodobne disko in techno glasbe je prispeval kanadski skladatelj Tobin Stokes, z onomatopeičnimi efekti, ki so lepo odražali naslov Vox Tronica. Čeprav leži dežela Baskov ob Atlantskem oceanu, je mediteranska radoživost prodrla tudi v to severno špansko provinco, kot je bilo razvidno v skladbi Goza mi Calypso Arsenia Ro-drigueza. Sončno, mladostno razigrano so se dekliška grla zlila v mikavno zibajočem ritmu, ki je završel kot rahel vetrič in mehko upogibal trepetajoči nemir muzikalnega instrumenta. Občinstvo je nastop baskovskih gostov spremljalo z navdušenimi aplavzi, kot bi se želelo oddolžiti za preveliko število odsotnih. Še zadnje lepo presenečenje nam je Leioa Kantika Korala podarila z dodatkom, biserčkom srbske narodne zakladnice: Ni-ška banja je čudovito zaokrožila večer, ki res ni šte-dil z vsakovrstnimi užitki. Katja Kralj TRŽAŠKA KNJIGARNA - Predstavitev literarnega, likovnega in fotografskega natečaja Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot! V Tržaški knjigarni sta v torek, 11. oktobra, Julija Berdon in Maruška Gu-štin v imenu MOSP-a in Slovenskega kulturnega kluba ob prisotnosti pesnika Miroslava Košute predstavili letošnji literarni, likovni in fotografski natečaj, ki ga tudi letos razpisujeta omenjena kluba za mlade od 14. do 25. leta starosti. Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v kuverti, izročeni ali poslani na Skk -MOSP, Natečaj, Ul. Donizetti 3 do ponedeljka, 14. novembra. Pesnik se je na zastavljena vprašanja dobro odzval in bil vse prej kot redkobeseden. Mlademu občinstvu je skušal približati pesniško ustvarjanje in svoj lastni pogled na tovrstno umetnost. Dotaknil se je tudi aktualnih tem in uvodoma dejal, da se v sedanje politično življenje ne vmešava, ker je plehko in nima smisla. Pikro je navrgel, da bi bilo bolje, ko bi »starčki«, ki so v vodstvu naših organizacij, poskrbeli za predajo svojega stolčka mlajšim. »Resnici na ljubo,« pa je še dodal, »ni dovolj ljudi, ki bi to prevzeli, ker manjka ena generacija«. Na vprašanje, kako se odziva danes mladina na literarno ustvarjalnost pa je tako odgovoril: »Ko sem rastel in bil na srednji šoli, smo imeli literarne vaje, Primorski dnevnik nam je objavljal podlistke in s tem podpiral nadebudne-že. Nekaj so nam objavili tudi v revijah Sidro in Tokovi. Sami pa smo ustanovili revijo Jadro in ga kasneje pustili, da je izdihnilo, da smo ustvarili Zaliv. Takrat smo imeli nešteto možnosti. Lite- Julija Berdon, Miroslav Košuta in Maruška Guštin na torkovi predstavitvi v TK kroma ratura je lepa prav zaradi tega, ker lahko sedimo na desni ali levi, govorica pa je samo ena.« Ko je Julija Berdon predstavila kratek avtorjev življenjepis in se zaustavila pri prejetih nagradah, je pesnika vprašala, kaj je poezija. Za Košuto je poezija »še vedno velika uganka«, pojmuje pa jo kot iskanje lepega in obenem kot približevanje vsem velikim resnicam. Ne da se je natanko definirati, ker ima različne obraze. Košuta jo veže na govor in na lepe besede, predvsem pa na žlahtnost besede. Da bi to bolje razložil mladim dekletom, prisotnim v dvorani, se je vrnil v svoje otroštvo, v čas prepovedane slovenske besede in se spomnil, kako je bi- la babica naročena na Mohorjeve izdaje in kako jih je tudi sam rad listal. Tako je hotel posnemati Gregorčiča in Aškerca, a se je slej ko prej zavedal, da je »pisal po italijansko, a s slovenskimi besedami. Učenje slovenskega jezika je bilo pomembno prav zaradi prepovedane besede. Moja poezija je bila takrat družbeno in politično angažirana. Tako čuti danes poezijo vsak po svoje. Zame je še vedno vezana na čim bolj žlahtne slovenske besede in na to, kako smo nekoč govorili«. Tema in tehnika letošnjega literarnega, likovnega in fotografskega natečaja sta prosti, kot vodilo pa sta MOSP in Slovenski kulturni klub izbrala verze letošnjega Prešernovega nagrajenca »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja?Srečna so, da se začenja nova pot.« Tako se je Košuta navezal na svoje spomine na otroštvo, ki so vezani na morje kot širino in svet zase. »Morje je lepo po ladjah, nekoč je bilo v Bro-jenci polno ribiških bark in čolnov, lep pa je tudi občutek soli«. Ob koncu je pesnik dejal, da so izbrali prave verze za ustvarjanje, »ki bodo navdihnili mlade, saj je pomembna nova pot in nove življenjske težave.« Nagovoril je prisotne s sledečimi besedami: »Vse je čudovito, kar je pred vami, zato stopajte korajžno, ker ste edini ka-petan na svoji jadrnici«. (met) Muhov grad: danes in jutri spominske pobude V okviru pobud ob 500. obletnici po-rušenja Muhovega gradu bo danes v gledališču Franceta Prešerna v Bo-ljuncu od 18. ure dalje na ogled razstava Mucho 1511-2011, ob 19. uri pa bo posvet Muhov Breg. Na srečanju bodo govorili Stanko Flego, Fulvio Colombo, Maurizio Radacich, Davide Stolli in Renzo Arčon. Niz pobud Mucho 1511-2011 se bo slovesno zaključil jutri, ko bo iz srenjske hiše v Borštu ob 15. uri krenil sprevod do razvalin Muhovega gradu. Krajši program bo oblikovala tržaška skupina Le tredici casade, ki bo v srednjeveških oblačilih obudila srednjeveške navade in krajanom simbolično predala orožje in listino z namenom, da bi slednji varno čuvali te kraje. Jesenski pohod na Grmado in okolico Športno kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje prireja v nedeljo, 16. oktobra, 18. jesenski pohod po pobočjih Grmade in po okoliških vrhovih. Pobuda privablja, že od samega začetka, številne ljubitelje narave. Zbirališče pohodnikov bo od 9.30 do 10.30 na robu Cerovelj, na območju malo po Antoničevi kmetiji, ki mu domačini pravijo »Zabovec«. Vesela družba se bo po gozdni označeni stezi podala v smeri Devina, kjer se odpira izreden razgled na Devinski grad in na Tržaški zaliv vse do Istrske obale, na drugi strani pa na Tržič in na Gradeško obalo. Steza bo nato zavila proti Grmadi, ki s svojimi 323 metri nadmorske višine predstavlja naravno mejo med Tržaško in Goriško. Na severovzhodu se v daljavi lahko vidi Nanos, tik pod Grmado pa se v isti smeri vidi Cerovlje in Mav-hinje. Proti vzhodu sega pogled do Snežnika, nižje pa lahko opazimo Marijino svetišče na Vejni in več okoliških zamejskih vasi. Na kontrolni točki bodo pohodniki dobili žig, po-žirek toplega domačega čaja in sladki prigrizek, da bo pot prijetnejša. Po približno dveh urah lahke hoje se bo gozdna steza ponovno spustila v Ce-rovlje, kjer bo na travniku na voljo toplo kosilo in vesela družabnost. Organiziran bo turnir v „briškoli" za odrasle, poskrbljeno pa bo tudi za najmlajše z različnimi igrami. V nedeljo na Opčinah Jesenski dan Prvo nedeljo po Barcolani pri Skd Tabor na Opčinah prirejajo jesenski dan, ki, s pohodom in skupnim kosilom, želi biti predvsem trenutek druženja in spoznavanja - tako ljudi kot krajev. Jutri se bodo udeleženci (primerno obuti in oblečeni) zbrali ob 10.uri v Prosvetnem domu, kjer bo potekalo vpisovanje in nato pod vodstvom Paola Sossija krenili na pot ter se, po približno dveh urah lahke hoje, zbrali na kosilu in ob kostanjih. Prava poslastica pa čaka udeležence po kosilu, ob 14.00, ko se bodo na dvorišču Prosvetnega doma predstavili sokolarji iz Bojnic na Slovaškem. Na sokolarski predstavi bodo sokolarji vodili svoje ptice in predstavili ujede in sove. Zelo pestra openska nedelja se bo še nadaljevala v poznih popoldanskih urah, ob 18.00, z gledališko predstavo, kriminalko Umor na plaži, režijo katere je podpisal Adrijan Rustja ter v izvedbi dramske skupine Kd Lipa iz Bazovice. Opčine torej vabijo na raznoliko nedeljo. V DSI knjiga Igorja Omerze Društvo slovenskih izobražencev, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 17. oktobra, v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige Igorja Omerze o tragičnih prigodah Janeza Topliška ter o udbovskih atentatih na Koroškem »Od Belce do Ve-likovca ali kako sem vzljubil bombo«. Začetek ob 20.30. / KULTURA Sobota, 15. oktobra 2011 1 1 LJUBLJANA - V okviru evropske turneje Izreden nastop ameriške skupine Melvins »Preteklost, sedanjost in pri-hodnjost glasbe predstavlja skupina Melvins«, je nekoč izjavil preminuli lider znanega benda Nirvana Kurt Cobain. Sodeč po ljubljanskem nastopu prestavlja zasedba Melvins res preteklost, sedanjost in prihodnjost glasbe! Ameriški bend je obiskal slovensko prestolnico v sklopu evropske turneje, ki se bo novembra zaključila s koncertom v angleškem mestu Bristol. Skupina, ki jo sestavljajo pevec in kitarist King Buzzo, basist Jarred Warren ter bobnarja Dale Crover in Coady Willis, je izrecno prosila organizatorje, naj opustijo nastop katerekoli predskupine in res, ob pol desetih so na oder ljubljanske Cvetličarne stopili King Buzzo in ostali. Bobnarja sta se na- mestila na sredino odra, medtem ko sta se King Buzzo in basist Warren postavila vsak na eno stran. V poldrugi uri je bend ponudil celo serijo starejših in novejših uspešnic, med katerimi so izstopale Honey Bucket, Creepy Smell, Lizzy, Night Goat in številne druge. V bistvu je zasedba igrala nepretgrano od začetka do konca, če izvzame- mo dve krajši pavzi, ki pa sta si ju privoščila le Buzzo in Warren, medtem ko sta bobnarja z izrednim duom pokazala česa sta zmožna. Nastop zasedbe je bil enostavno brezhiben in prav gotovo je to bil eden tistih koncertov o katerih bomo lahko pripovedovali svojim vnukom ... R.D. MARIBOR Borštnikov prstan 2011 prejme Milada Kalezic Nagrado Borštnikov prstan 2011 za življenjsko delo prejme Milada Kalezic. Petčlanska žirija je soglasno odločila, da nagrado podeli Kalezicevi, saj nadaljuje tradicijo velikih igralk, ki so se rodile v drugem kulturnem in nacionalnem okolju in nato postale legende slovenske gledališke umetnosti. Teater zanjo pomeni sveti svet. »Milada Kalezic je poglobljena, odgovorna, izobražena igralka, ki gledališče razume kot nekaj svetega. Pri svojem delu je prav kar-tezijansko stroga in dosledna, četudi se seveda vsak večer znova zaveda, da mora pridobiti in obvladati občinstvo, ki je prišlo od doma k daritvi, kakor v svojem prepričanju o gledališču kot o svetem sama doživlja odrsko umetnost,« piše v utemeljitvi nagrade. Kaleziceva se je rodila leta 1954 v črnogorski vasi Rova. Njena družina se je zaradi očetove službe veliko selila in se nazadnje ustalila v Mariboru, kjer je Kaleziceva zaključila osnovno šolo. V tretjem letniku gimnazije je začela igrati v ljubiteljskem gledališču Slava Klavora. Na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je bila Kaleziceva sprejeta leta 1971. Mentor Igor Pretnar jo je ob zaključku študija na profesionalno igralsko pot pospremil z besedami, da bo »zmeraj dobra kot inter-pretka ekstremnih situacij«. Profesionalno pot je Kaleziceva začela v Slovenskemu ljudskemu gledališču (SLG) Celje v sezoni 1976/1977 in čez noč zablestela z vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče, ki jo je reži-ral Dušan Jovanovic. Za omenjeno vlogo je že pri 24 letih prejela nagrade na Borštnikovem srečanju, Ste-rijinem pozorju in sarajevskemu festivalu MESS. V Celju se je v naslednjih letih predstavila v nekaterih odličnih vlogah, na primer kot Katarina v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki ali kot gospa Al-vingova v Ibsenovih Strahovih. Sledila pa so tudi leta, ko je, kakor je sama dejala, v Celju igrala v popolnoma neodmevnih predstavah. V mariborski Drami je prvič nastopila kot gostja v Šedlbauerjevi uprizoritvi Millerjeve drame Lov na čarovnice, na povabilo Sama M. Strelca pa je v sezoni 2002/2003 postala članica mariborskega igralskega ansambla. Ena od njenih najzrelejših mariborskih »kreacij« je bila vloga Aase v Peeru Gyntu. V zadnjih sezonah je v Drami SNG Maribor nastopila v odmevnih predstavah Ta mračni predmet poželenja in Goga, čudovito mesto ter v predstavi za otroke Janko in Metka. Kaleziceva je za svoje gledališke vloge med drugimi prejela tri Borštnikove nagrade, nagrado Prešernovega sklada, Glazerjevo nagrado in listino ter nagradi Združenja dramskih umetnikov Slovenije in mesta Celje. Preizkusila se je tudi v filmskih vlogah. Mnogim se je vtisnila v spomin s po-narodelim citatom »Jok brate, odpade!« iz filma To so gadi, odlična pa je bila tudi v filmih Trije prispevki k slovenski blaznosti, Prestop, Varuh meje in Veter v mreži. (STA) KOPER - Filmski festival Danes tudi Cinema komunisto Današnji popoldan druge izvedbe Festivala mediteranskega in evropskega filma bo v kinodvorani Kolosej v Kopru potekal v znamenju nekdanjega jugoslovanske filmske scene. Ob 17. uri bo na sporedu eden najbolj odmevnih filmov zadnjega leta, Cinema komunisto, beograjske režiserke Mile Tura-ljic. Film, ki je po lanskem sarajevskem festivalu v bistvu prepotoval svet in si zagotovil celo vrsto nagrad, so svetovni kritiki uvrstili celo na seznam filmov, ki si jih je skoraj obvezno ogledati. Komunistični film je zgodba o afirmativni, državotvorni filmski produkciji iz 'države, ki ne obstaja več ... razen v filmu.' Vse od konca druge svetovne vojne, ko so v Beogradu postavili prostrane studije Avala filma, pa do razpada Jugoslavije pol stoletja pozneje so pod nadzorom maršala Tita, ljubitelja filmov in filmskih zvezdnikov, nastajali številni vojni spektakli, t.i. partizanski filmi, ki so slavili narodnoosvobodilno vojno in nadaljevanje revolucije: Kozara, Sutjeska, Bitka za Neretvo, Igmanski marš itd. Studiji Avala filma so bili v tistem času vrhunsko opremljeno in pomembno filmsko središče, tam so od leta 1962 naprej - predvsem po zaslugi Ratka Draževica, nekdanjega agenta Udbe - snemali tudi številne evropske in hollywoodske ko-produkcije. Festival jugoslovanskega filma v Pulju je bil pomembna mednarodna manifestacija. In Leka Konstantinovic je bil več kot tri desetletja osebni kinooperater maršala Tita. Komunistični film je tudi njegova zgodba, enako kot zgodba o danes zapuščenih in povsem uničenih objektih Avala filma. V filmu tako zaživi Josip Broz Tito in ob njem šarmantna Jovanka. A tudi Josip Broz Tito, ki prijateljuje z Richardom Bur-tonom, Sofio Loren, Orsonom Wellesom: zvezdniki, ki s svojim prihodom na beograjsko letališče krepijo jugoslovansko glamour sceno. Jugoslavijo obiskujejo, zato da bi tam snemali filme, a tudi zato, da bi na njenih otokih preživeli počitniški oddih. Cinema comunisto enaintridesetletne beograjske režiserke Mile Tu-raljic je tudi zgodba o nostalgiji, ki jo na ekran, poleg številnih arhivskih posnetkov prikliče tudi pričevanje človeka, ki je trideset let služboval v Titovi osebni kinodvorani in mu večer za večerom predvajal več sto filmov, predvsem takih, ki jih je danes že skoraj nemogoče najti. Kot je povedala Turaljicva letos januarja, ko se je njen film udeležil tržaskega Alpe Adria festivala, »so me sprva za dokumentarec navdahnili stari filmski studiji, ki so jih zgradili komunisti«. Resnična motivacija za film mi je bil prvi obisk filmskih studijev Avala filma. Vstopila sem skozi široka vrata in bilo je, kot bi vstopila v skrivnostni vrt. Pogledala sem za zid in nenadoma se mi je razkril svet, za katerega nisem vedela, da obstaja. Bil je brezmejen, izumrlo mesto zapuščenih in razpadajočih kulis, zastarele opreme, praznih filmskih scen in brezposelnih tehnikov. In nihče mi nikoli ni ničesar povedal o tem.« »Danes zapuščeni in pozabljeni propadajo, še vedno pa so polni kostumov in filmskih rekvizitov - To so prostori s čudovito atmosfero. Med raziskovanjem zgodovine teh studiev, se mi je ponudila neverjetna priložnost za pogled na preteklo zgodovino iz drugačnega, neobičajnega zornega kota - ustvarjanja filmske fikcije. Naslednji korak je bila odločitev, kako naj zgodbo predstavim. Odločila sem se, da v filmu pomešam preteklost in sedanjost. Zgodovino sem sestavila iz koščkov celovečernih filmov in ne iz arhivskih posnetkov, da sem lahko še bolj poglobljeno raziskovala prepletanje resničnosti in iluzije.« (Iga) TOMIZZEV DUH Del si del da dello ja patchwork identità a Milan Rakovac_ Zašto vec jednom ne demonti-raju , kad vec granice nema, one groteskne pogranične "karaule", utvrde, barijere na Škofijama???? Kako pri-jeci vlastite granice, ograničenja ko-ja nas primoravaju biti samo ono što se od nas očekuje? Na Škofijama, smiješna militrasitična arhitektura uzalud stoji; ili čeka da se možda opet stvori granica? Na Dragonji, granica je utvrdena, gradevinski i politički -još godinu i pol dana; a onda ce i ona, 2013., postati patetična, kao i ona na Škofijama. Jedva čekam taj dan kad cu se prkosno cerekati mojoj državi, i dvjema susjednim državama, jer sve te tri države moje su ZEMLJE, smi-jat cu se KAO DA SAM SLOBODAN!!! Uoči sporazuma o cro-slo arbitraži o granici, obalni historičari ove dva naroda održali su u Kopru simpozij, 2009. Uoči početka rada arbitraže, promovirali smo 11. listo-pada 2011., knjigu radova s tog simpozija; naslov je u dva jezika i glasi hrvatsko-slovensko susjedstvo. Ka-kvo je ono? Kakvi smo mi, Istrani i okolni ljudi, jedni drugima? Dakako, posrijedi je ovdašnja historijska par-tikularnost, multikulturalna tradicija, koja izvire iz mletačke republikanske convivenze, kao i habsburške etnične tolerancije, što je stvorilo slo-ženu kolektivnu psihologiju, živu i danas, bez obzira na sve trajne napore "državotvorno-nacionalne" ho-mogenizacije ili pak nacional-inte-gralizama. Karmen Medica, Pule-žanka, koparska znanstvenica, sjajno sažima stvari za sve nas. Jedan medunaslov njenog referata glasi: "Jezični i identitetni patchwork", ona ustvrduje, lakonski i posve nesputa-no: "Multikulturalnost unutar tri istarska etnična entiteta Hrvata, Slo-venaca i Talijana daleko prelazi ko-ličinsku prisutnost jednoga, drugo-ga ili trecega etnikuma na ovome po-dručju... Identifikacija je u različnim situacijama fleksibilna, imaginarna, inovativna, ap i onda kada to ne na-mejrava biti"... Karmen Medica re-zonira da je „istarski identitet" u ko-nitnuiranome nastajanju; dodao bih, ujedno, da je uvriježeni sakrosantni nacionalni identitet u Istri "u nesta-janju", i da se ovdje, od Beljaka do Krmina, Trsta, Pule, Rijeke, i dalje preko dalmatinskih otoka do Boke i prema Levantu, stvara anticipacija sutrašnjeg europskog identiteta, još zamršenijeg, još složenijeg od ovog našeg kompliciranoga. Podsjecam što je izabrao Dario Marušic - ne, ja nisam malo ovo, malo ono, nego sam ja jedan cijeli Hrvat, cijeli Slovenac, cijeli Talijan. Može li se tako ? Može li se to? Teško. Ali se može. Ul-derico Bernardi, podsjecam, nudi so- éêL cio-antropološku formulu istog tog plurimnog euro-identiteta; "L'Euro-pa come Macedonia", osobno, pre-feriram Carpaccio; fileti tune, kapa-ri, pomidori, paprika, radič, pešt, malo heljdine kaše, šaka mladega for-mentona; oio d'oliva, aio, pressemolo, pepe e sal de Martin Krpan...rvat, cijeli Slovenac i cijeli Talijan No, pa da vam sevriam ovje malo tog carpaccia, koji nam servira Paolo Rumiz sa svojih putoavnja Jadranom: "Un cortiletto di quelli d'una volta, con pergola e pozzo per l'acqua piovana, tira fuori acqua ga-sata fresca e una bottiglia di tocai, poi declina le sue generalità: Fabio Misso, »che iera Miskovic prima del Fascio«. Onoratissimo... L'ex Miskovic è nato in Italia nel '48, a Palmanova, ma papà e mamma erano tutti e due di Promontore, 'un de quà e un de là del stradon', e il legame con il luogo non si è mai spezzato. ...'È ovvio che lei dorme qua', an-nuncia. E intanto la moglie Ivanci-ca, bosniaca ex cantante del coro di Banja Luka, ha già preparato la ta-vola. Bosnia e Istria, sono sul mio. Ci si racconta le rispettive vite raming-he. Fabio che torna ogni estate alla terra d'origine a pascolare le pecore e a lumare le tedesche, Ivancica det-ta Margherita che cinguetta in una Jugo ancora ignara di amari destini, il Rumiz che familiarizza con i gra-niciari, la spesa oltreconfine e le sto-rie di famiglia sulle 'terre perdute'. Un'epopea di frontiere talmente mo-bili, che nella storia di ciascuno salta fuori un po' del destino dell'altro... 'Ora è tutto finito', dice Ivancica. A Banja Luka non ci sono più né trap-pisti, né ebrei né musulmani. 'Non sono le pietre, ma le persone che fan-no una città', mormora. 'Le persone non ci sono più, e la mia città non è più la stessa'... " Kao i Rumiza, i mene srce i um neprestano vuku po MOJIM zemljama, jer Istra je posvuda; u Brescii, u Beljaku (Wilach), u Kotoru, u Draču; Istra je svugdje gdje se osje-ca isti ljudski, mediteranski (alpski, panonski, balkanski, ganz egal!) duh; dobrota, prijaznost prema drugome i drukčijemu, i to je taj naš historij-ski kapital kojega sve ove naše domovine (u samo nekoliko generacija to su bile; Venecija, Francuska (Ilirija), Austro-Ugarska, Italija, Jugoslavija, Hrvatska, Slovenija. A mi smo uvijek bili tu, na punti Premanture, sanjajuci daleke zemlje, u koje smo često odlazili dobre volje, a još češ-ce su nas otjerali; ZATO se opet pitam, kad ce srušiti ove pogranične tvrdave, jer dok su one tu, makar i prazne, netko ih uvijek može nastaniti - e daghe de novo! Zakaj slovenskega filma ni na seznamu za oskarja ... V tekmo za nominacijo za tujejezičnega oskarja so se vključili filmi iz 63 držav. Prvič je v igri za nominacijo Nova Zelandija, ostalih 62 držav pa se razteza od Albanije do Vietnama, je sporočilo ameriške Akademije filmskih umetnosti in znanosti povzela nemška tiskovna agencija dpa. Slovenije ni na seznamu. Slovenije med kandidati za nominacijo ni, ker prijave sploh ni poslala, kljub temu, da je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU), ki po sklepu akademije opravlja izbor za Slovenijo, za letošnjega kandidata izbralo film Circus Fantasticus Janeza Burgerja. Predsednik DSFU Igor Kor-šič je za STA kot razlog za to navedel »velik nesporazum med tajnicami«. Prijavo v Los Angeles namreč pošlje DSFU, za celotno logistiko pa nato poskrbi Slovenski filmski center. »Če je kaj narobe s prijavo, smo odgovorni mi,« pravi Koršič. Na vprašanje, ali je sedaj, ko je seznam objavljen, sploh še mogoče karkoli storiti, pa je zgolj izrazil upanje, da je mogoče, ker »ne ve, koliko so fleksibilni«. Poseben odbor akademije bo 24. januarja prihodnje leto izbral pet nomini-rancev, dobitnika oskarja pa bodo razglasili na 84. slovesni podelitvi nagrad 26. februarja 2012 v Los Angelesu. Med kandidati so nekatera znana imena, kot so nemški režiser Wim Wenders s filmom Pina, finski režiser Aki Kaurismäki s filmom Le Havre in madžarski režiser Bela Tarr s filmom A torinoi l» (The Turin Horse), je razvidno s seznama, objavljenega na spletni strani akademije. Hrvaški kandidat je film 72 dni (72 Days) Danila Šerbedžije, Srbija je prijavila film Montevideo, Bog te video (Montevideo: Taste of a Dream) Dragana Bjelogrlica, BiH film Belvedere Ahmeda Imamovica, Makedonija pa film Punk ni mrtev (Punk Is Not Dead) Vladimirja Blazevskega. (STA) priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Za svoj mir sam svoj mojster Zima ne bo le mrzla, bolj problematično je, da zna biti dolga. Naporni dnevi, utesnjujoči urniki in kratki dnevi naj se v zavetju prijetnega doma končajo sproščujoče. Ni treba, da si v lastnem domu oblikujete celoten center dobrega počutja, za sprostitev bo dovolj, če le imate še kaj prostora v stanovanju, obstoječo ureditev le nekoliko spremeniti. Po napornih dnevih se boste zlasti ob zimskih večerih odlično počutili v masažnih kopelih in savnah. Tudi aromaterapija, ki si jo pripravite v dolgih zimskih večerih, zna imeti odlične učinke. Prednost domače oaze dobrega počutja ni le v tem, da z razvajanjem doma ne zapravimo ogromne količine denarja, ki bi ga pustili v centrih dobrega počutja, ampak tudi v tem, da oaza doma omogoča večjo intimnost. In to je tisto, kar je za popolno sproščanje nujno potrebno. Sprostitev je nujna za regeneracijo uma in telesa. Vsakodnevno smo podvrženi obremenitvam. Posebno sproščujoče in blagodejne učinke prinaša voda. Vemo, da je voda najpomembnejši in tako rekoč nezamenljiv vir življenja. Pomanjkanje vode v telesu ne samo povečuje strese in slabša razpoloženje, ampak pripomore tudi k slabšemu delovanju notranjih organov. Preutrujenost in nenehna podvrženost stresu se odraža tudi na koži in laseh. Zato si privoščite zase le najboljše. Stro- BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it r i i i Izdelava prometnih znakov Cestna oprema in signalizacija Varnostne in opozorilne table - tudi dvojezične Osebna varovalna oprema in delovna zaščita Protipožarna oprema in oprema za prvo pomoč Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com i i i i i kovnjaki pravijo, da lebdenje telesa v prvinskem vodnem objemu odpira dveri novim energijam, ki nas preplavijo in napolnijo s pozitivnimi močmi. Kljub temu, da je dobro počutje povezano z vodo, moramo biti prav z vodo pozorni. Gre namreč za to, da voda kot element ne sme dominirati v prostoru. Vlaga je povzročitelj plesni, zato poskrbite, da boste svojo domačo oazo primerno opremili in vzdrževali. Pomembno je predvsem naravno prezračevanje, na katerega ne smete pozabiti. Dograditev ali ureditev na novo Do svoje mini oaze dobrega počutja boste prišli brez pretiranih naporov. Seveda velja, tako kot pri vsaki stvari, da je en najpomembnejših elementov, temeljito načrtovanje. Najbolje je, da najprej izrišete prostor, kamor načrtujete postaviti na primer savno ali masažni bazen. Mogoče lahko ob- stoječo kopalnico nadgradite z oazo dobrega počutja. Če pa imate sobo odveč, pa sploh ne boste imeli problemov, razen napeljave vode, če je v sobi, ki ste jo izbrali za vaš kotiček počivanja, še nimate. Temeljito preglejte ponudbo tipov savn, masažnih bazenov, tuš kabin, po proučitvi videnega pa skicirajte kako bi se vse skupaj vgradilo v prostor. Okviren načrt potem lahko predate strokovnjakom, ki vam bodo nadalje svetovali o izvedbenih možnostih in celostni podobi doma. Če boste obstoječo kopalnico povečali in nadgradili s svojo oazo dobrega počutja in obstoječega dela pohištva v kopalniškem delu prostora ne nameravate menjati, lahko pohištvo in elemente kombinirate in tako dobite v enem prostoru dva ambienta. Sofisticirana oprema Če pa se boste ob prenovi doma odločili za menjavo celotnega pohištva, imate resnično veliko možnosti izbire. Sodobna kopalniška oprema je oblikovno sofisticirana, a ne na račun kakovosti in funkcionalnosti. Že pri izbiri tuša boste lahko ugotovili kako sta napredovali sanitarni dizajn in tehnologija. Popularni so na primer okrogli ali polžasti tuši ali pa obloženi tuši. In kar ni zanemarljivo: sodobni tuši so lahko nameščeni kjerkoli v prostoru. Enako velja tudi za kadi in masažne kadi. Slednje so še posebej popularne, če so obložene s tako imenovanimi »wedi« ploščami, ki so prelepljene s tren-dovskimi mozaičnimi ploščicami. Če prostor to omogoča, je menda posebno priporočljivo, da za vstop in izstop iz masažne kadi predvidite stopnico. Za resnično dosego cilja dobrega počutja je nujen meditacijski stol. Tako kot opremo, tudi sodobno po- TECNAL Montažne hiše Naše podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje1 za gradnjo montažnih hiš na projekt. Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, in linijo tutto legno (100% les). Bio-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat) TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnaloasa.it • www.tecnalcasa.it priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pr,lo8° za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 hištvo za domače oaze sprostitve odlikujejo mehkost linij, barve in linije, predvsem pa estetska dovršenost in funkcijski mehanizmi. Ker je tovrstno pohištvo narejeno za uživanje, so tudi počivalniki elegantno oblikovani, ergonomsko prilegajoča ležišča, vpeta v trdno nosilno školjko, omogočajo enostaven vstop in sestop iz počivalnika. Vse je narejeno z namenom, da bi nov dan začeli manj obremenjeno, polni elana. Tudi infrardeča savna je neškodljiva Vsaka prava domača oaza ima savno. Te hišice so opremljene tako, da omogočajo dolgoročne visoke temperature. V najbolj razširjeni, finski, savni je običajna temperatura višja od 80 °C in le - ta spodbuja potenje in povzroča sprostitev. V nekaterih kulturah, posebno v skandinavskih državah, savnanje lahko tudi družabni dogodek. Savna deluje na principu segrevanja in ohlajanja telesa, saj se telo najprej izpostavi vročemu zraku oz. pari, nato pa se ga počasi ohlaja z snegom, mrzlo vodo ali ledom. Za infrardečo (IR) savno je značilno, da se ne tako močno segreva kot običajne finske savne. Prav zaradi te karakteristike je primernejša za občutljivejše ljudi in predvsem varnejša za otroke in starejše, katerim lahko (pre)visoke temperature povzročajo nevšečnosti. V tej savni so za razliko od finske, temperature gibajo med 45 in 60 °C. Že ta temperatura je dovolj, da se znebimo utrujenosti in stresa. Ker se v savni prekomerno potimo in smo deležni globinskega gretja, se nam imunski sitem krepi. Globinsko gretje pomeni, da energija, ki jo oddajo grelniki prodira do 4 cm v telesno tkivo. Finska savna na telo deluje bolj posredno, saj telo segreva s pomočjo vlage in vročega zraka. Temperatura se giblje med 70 in 100 °C. Podobno kot infrardeča tudi finska savna povzroča potenje, s pomočjo katerega se iz sistema izločajo škodljive snovi. Izmenično hlajenje in segrevanje krepita srce in ožilje. Glavna razlika med finsko in IR savno je poleg temperature sam prenos energije s savne na človeka. Kot že omenjeno, pri finski savni energija prehaja na telo posredno preko segrevanja zraka, medtem ko pri IR savni kar 80% energije prodre neposredno v telo. Zveni nekoliko nevarno, vendar je nenevarnost infrardečih grelcev potrdil švedski nacionalni inštitut za zaščito pred radiacijo. Princip na katerem deluje IR savna je preprost in star 3000 let. Bistvo gretja IR savne je infra rdeče sevanje. To je energija, ki s pomočjo konverzije ogreva stvari neposredno. IR grelci so sestavljeni iz peska in električne spirale, ki oddajajo žarke z energijo. Energija, uporabljena v tem procesu, je najbolj podobna infra rdeči svetlobi. Le - te ne vidimo, jo pa zaznavamo kot toploto. Za primerjavo lahko povemo, da ima IR svetloba valovne dolžine od 0,076 do 1000 mikronov, medtem ko grelci v IR savni oddajajo energijo v razponu od 8 do 14 mikronov. Iz teh podatkov lahko vidimo, da je prenos energije v IR savni enak kot pri sončenju (brez nevarnosti UV žarkov, ti predstavljajo drug spekter energije). Da bi se ob morebitnem savnanju v IR savni počutili varneje, velja omeniti tudi, da se podobna tehnologija uporablja tudi v bolnišnicah za gretje novorojenčkov. Sproščanje mišic Masažni bazen predstavlja še eno alternativo za izboljšanje našega počutja, ki pa ne predstavlja tako velikega finančnega zalogaja kot savna. Masažni bazeni so majhni bazenski sistemi, ki so namenjeni uživanju v vodni kopeli oziroma sproščanju. Drugačnost masažnih bazenov predstavlja sistem curkov (vodnih in zračnih), ki ustvarja masažo in poljubno segreta voda. Masaža je vedno dobrodošla, saj sprošča napete mišice in nam pomaga zmanjšati stres po napornem delovnem dnevu. Masaža v masažnem bazenu je kombinacija vodnih in zračnih curkov ter vodne kopeli. Curke in temperaturo vode prilagodimo našim potrebam, lahko prilagajamo jakost, obliko in lokacijo usmeritev na naše telo. Vodni curek je lahko spremenljiv ali stalen. Sama masaža temelji na sunkih vode, ki simulirajo poteze roke pri klasični masaži in na usmerjanju vodnega curka na akupresurne točke. Tudi sama instalacija masažnega bazena v naš bivalni prostor je preprostejša od savne. Masažne bazene lahko postavimo v kopalnice, tudi na terase, strehe, balkone in celo na vrt, saj je velika večina namenjena uporabi na prostem ali v hiši. Pri postavljanju bazenov moramo biti pazljivi le na podlago, na kateri bo bazen. Ta mora imeti primerno nosilnost, biti mora trdna in ravna ter strukturno primerna za dodatno težo, ki jo ima masažni bazen napolnjen z vodo. Masažni bazen je primeren tudi za ljudi, ki okrevajo po poškodbah, saj je vadba oziroma rehabilitacija v vodnem okolju prijazna do mišic in sklepov. Seveda je potrebno ob tem omeniti, da se različne poškodbe različno zdravijo, zato se je pred uporabo potrebno posvetovati z zdravnikom. Kondicijsko sproščanje Za tiste, ki tudi telovadbo jemljejo za sproščanje, je domači fitnes odlična rešitev. Smiselno je, da ga, če vam prostor to dopušča, locirate neposredno ob domačo oazo dobrega počutja. Naprave vam omogočajo izvajanje različnih vaj, odvisno od sposobnosti in ciljev. Pri uresničevanju teh upoštevajte, da je pomembna postopnost in da si s pretiravanjem naredite več škode kot koristi. Po samostojni vadbi na orodjih, ki ste jih, glede na vaše potrebe, sami izbrali, se bo prilegel mrzel tuš, topla kopel in seveda počivalnik. Zjutraj bo korak v nov dan lažji. Železni na Terčon Nabrežina 124 tel. 040 200122 www.zelezninatercon.it info@zelezninatercon.com PNOUGGI IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST TROM M1SINE www t e c n o n o I e • • M. I . I t 1 4 Sobota, 15. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Nezakonito delovanje podizvajalcev v ladjedelnici Fincantieri Izvedli še eno aretacijo zaradi izkoriščanja delavcev V zaporu ostaja tudi 30-letni Pasquale Commentale - Pred leti je nastopil v oddaji Marie De Filippi Preiskava, ki je prejšnji teden potisnila v ospredje problem izkoriščanja delavcev in nezakonitega delovanja podjetij, ki skrbijo za podizvajalska dela v ladjedelnici Fincantieri, dobiva vse večje razsežnosti. Kot smo prejšnji teden že poročali, so 5. oktobra karabinjerji trži-škega poveljstva, goriškega pokrajinskega poveljstva in inšpektorata za delo aretirali tri osebe, ki so osumljene kriminalnega združevanja, izsiljevanja delavcev, ponarejanja dokumentov in goljufije na škodo države, včeraj pa so odvzeli prostost še eni osebi, drugi pa so določili prisilno bivališče. Preiskava, ki jo koordinira namestnik goriškega državnega tožilca Michele Martorelli, se je začela februarja z ovadbami, ki jih je vložilo več delavcev iz Bangladeša. Delavci so bili zaposleni pri tesarskem podjetju Sea Work, ki sta ga vodila 30-letni Pasquale Com-mentale in njegov 33-letni brat Giuseppe. Podjetnika sta rojena v kraju Castel-lammare di Stabia, že od otroštva pa živita v Laškem. Preiskovalci so ugotovili, da so bili delavci podvrženi režimu izkoriščanja: plače, ki so jih prejemali, niso odgovarjale dolžini delovnega časa, nadur in dnevnic jim niso izplačevali, ob vsem tem so jim še grozili z odpustitvijo in jih izsiljevali. Da je prišlo do ovadb, ima zasluge predvsem druženje Bangladesh Immigrants Association iz Tržiča, ki je spodbudilo številne delavce v stiski k sodelovanju s karabinjerji. Prejšnji teden so sile javnega reda aretirale Pasqualeja in Giuseppeja Com-mentaleja ter 46-letnega delavca iz Bangladeša, ki naj bi z njima sodeloval, včeraj pa se je v hišnem priporu znašel še 43-letni R.A. iz Kampanije, ki je bil zaposlen pri podjetju Sea Work. Goriški sodnik za predhodne preiskave je tudi ponovno odredil pripor za Pasqualeja Commentaleja, ki je od prejšnjega tedna zaprt v goriškem zaporu. Mlad podjetnik, ki ga mnogi v Laškem poznajo, ker je igral pri raznih nogometnih ekipah in je pred leti tudi nastopil v oddaji »Uomini e donne« Marie de Filippi, je po mnenju preiskovalcev vodja kriminalne združbe. V okviru preiskave so včeraj tudi določili prisilno bivališče za njegovega 56-letnega očeta A. Com-mentaleja. (Ale) TRŽIČ »Tujcem volilna pravica« Tržiška občina podpira zahteve ustanov ACLI, ARCI, ASGI, CGIL, CNCA, Libera, CRELP in UGL-SEI, ki si prizadevajo, da bi priseljencem zagotovili volilno pravico na upravnih volitvah. »S težavo razumemo, zakaj lahko glasujejo Italijani v tujini, po drugi strani pa priseljenci, ki živijo in delajo v Italiji, nimajo te pravice,« pravi predsednik tržiške sekcije ACLI Silvio Razza, ki se je v prejšnjih dneh srečal z županjo Silvio Altran, da bi se z občino dogovorili za organizacijo posveta na to temo. Na njem bi bilo govora tudi o zakonskem predlogu za pridobitev državljanstva; doslej so sinovi priseljencev, rojeni v Italiji, lahko pridobili državljanstvo le po 18. letu starosti, novi zakonski predlog pa predvideva, da bi novorojenčki takoj postali italijanski državljani, ob dosegu polnoletnosti pa bi se lahko odločili za državljanstvo staršev. Pasquale Commentale (zgoraj); delavci iz Bangladeša pred vhodom v ladjedelnico (desno) bonaventura GORICA - Podatki komisije zavoda Istat Septembra podražitev šolskih potrebščin in oblačil Cene šolskih potrebščin in oblačil v goriških trgovinah so se v septembru povišale. O tem priča zadnje poročilo goriške komisije za nadzor nad cenami, ki vsak mesec zbira podatke o življenjskih stroških na podlagi navodil državnega statističnega instituta Istat. Kot je izpostavil goriški občinski odbornik Sergio Cosma, ki komisiji predseduje, ostajajo cene v Gorici ugodnejše kot v drugih mestih, saj so se v povprečju življenjski stroški med avgustom in septembrom znižali za 0,1 odstotka, do nekaterih rahlih podražitev pa je le prišlo. Pri prehrambenih izdelkih in pridelkih je med avgustom in septembrom prišlo do minimalnih sprememb (za 0,4 odstotka so se npr. v povprečju povišale cene mleka, sirov in jajc), mnoge izmed teh pa so povezane z obdobjem oz. letnimi časi. S tem je verjetno povezana tudi podražitev številnih oblačil, od moških jaken (+7,3 odstotka) do ženskih majčk (+5,4 odstotka). Podražili so se nekateri artikli za dojenčke (cene stekleničk so se npr. zvišale za +4,6 odstotka), tudi cena ekografij pa je zrasla za 3,3 odstotka. Močen upad - od 24,7 do 39, 6 odstotka - so zabeležili pri letalskih in morskih prevozih, znižale pa so se tudi cene mobilnih telefonov (z izjemo smartphoneov, ki so se podražili za 4,5 odstotka). Cena knjig za obvezno šolanje se je zvišala za 1,8 odstotka, cena knjig za višje šole pa za 2 odstotka, cena nahrbtnikov za 4,6 odstotka. Šolske potrebščine so za 8,3 odstotka dražje, višja pa je tudi vpisnina zasebnih šol (cena za vpis v zasebni vrtec se je povišala s 328 na 360 evrov). Podražili so se tudi nahrbtniki GORICA - Popis Pole bodo delili prihodnji teden Prihodnji teden bodo Go-ričani začeli prejemati na dom vprašalnike za 15. popis prebivalstva, ki ga izvaja zavod Istat. Večina prebivalcev goriške občine bo vprašalnike prejela po pošti, prebivalcem štirih rajonov, in sicer Štandreža, Pevme-Štma-vra-Oslavja, Podgore in severne mestne četrti pa bodo popisne pole v italijanščini in v slovenščini prinesli na dom popisovalci. Le-ti so v teh dneh že pripravili in razdelili pole po conah, kar bo poenostavilo njihov raz-nos, pri organizaciji tega dela pa jim je bilo po besedah odgovornega za statistični urad občine Roberta Samarja v veliko pomoč poštno podjetje. Goriški občinski odbornik Sergio Cosma je napovedal, da bo v ponedeljek, 17. oktobra, Gorico obiskal »Census tour«. »V Ulici Garibaldi bo od dopoldneva do približno 18. ure prisoten kombi zavoda Istat, v katerem bo delovala informativna točka. Odgovarjali bodo na vsa vprašanja in dvome občanov v zvezi s popisom,« je povedal Co-sma. Možnost izpolnitve slovenskega vprašalnika imajo, kot smo že večkrat poročali, tudi Goričani, ki živijo izven omenjenih štirih rajonov. Slovensko popisnico lahko izpolnimo na spletu, kar je najenostavnejša in najmanj zamudna varianta, s katero se izognemo tudi morebitnim napakam, za slovenski vprašalnik pa lahko vprašamo tudi na županstvu. V prostorih bivših konjušnic na notranjem dvorišču občinske palače že deluje zbirni center za popis prebivalstva, kjer lahko dvignemo vprašalnik v slovenščini (italijanskega ni treba vrniti). Tu imajo sedež usposobljeni popisovalci, ki so na razpolago za katerakoli pojasnila. Za informacije v slovenščini je na voljo tel. 0481 383690 - 691 - 692. (Ale) ŠKOCJAN Anketa jih ne prepriča Okoljevarstveniki kritični od občine Občina Škocjan je odposlala anketno polo vsem svojim prebivalcem s prošnjo, naj jo izpolnijo in vrnejo na županstvo v nedeljo, 16. oktobra, med 9.30 in 20. uro. »V anketi sprašujejo občane, katera so zanje najpomembnejša javna dela in katere so najpomembnejše storitve, med katerimi so šola, oskrba starejših občanov, javna razsvetljava, pločniki itd. Poleg tega občane sprašujejo, ali je trgovska ponudba v občini zadostna, ali se strinjajo z gradnjo novega komercialnega središča in ali so pripravljeni plačevati več davkov,« pojasnjujejo okoljevarstveniki iz zveze WWF in opozarjajo, da s tako sestavljeno anketo v občanih ustvarjajo zmotno prepričanje o potrebi po gradnji novega komercialnega centra, brez katerega bi občina morala poskrbeti za dvig občinskih dajatev. »Anketa je zato na celi črti zavajajoča,« poudarjajo okoljevarstveniki. GORICA - Obnovitvena dela v mestu Korzo Verdi še zaprt Podjetje iz Portogruara je vprašalo za podaljšanje trajanja del do 28. oktobra '' K Gradbišče bo zasedalo Korzo Verdi vsaj do konca meseca bumbaca T, v_ Verdijev korzo bo še dva tedna zaprt za promet. Podjetje Demo Co-struzioni iz kraja Summaga di Porto-gruaro, ki mu je goriška občina zaupala obnovo Verdijevega korza, namreč še ni zaključilo z deli, ki jih izvaja na odseku korza med Ulico Petrarca in Ulico Diaz, zato je zaprosilo za podaljšanje veljavnosti odredbe o zaprtju ceste do 28. oktobra. S tlakovanjem bi morali delavci po prvih napovedih zaključiti v prvih dneh tekočega meseca, dela pa so se očitno zavlekla, zato je poveljstvo goriških mestnih redarjev izdalo novo odredbo. Medtem trgovci in gostinci Ver- dijevega korza nadaljujejo z zbiranjem podpisov za vključitev ulice v cono za pešce, kar bi po njihovem mnenju prispevalo k oživitvi tega dela mestnega centra. Do konca prejšnjega tedna so že zbrali čez 400 podpisov, večina anketirancev pa se je izrekla za peč cono. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. oktobra 2011 15 DOBERDOB - Dela na stavbi nižje srednje šole potekajo kot načrtovano Nižješolci z novembrom v obnovljenih prostorih Prva faza posega bo zaključena 28. oktobra, 31. oktobra selitev - En razred bo ostal v poslopju osnovne šole Gherghetta pomaga Scrntorn Tečaj prve pomoči Združenje La Salute iz Ločnika prireja tečaj prve pomoči. Prvo srečanje bo 4. novembra v dvorani Faitutti na sedežu zadružne banke v Ločniku. Skupno bo deset lekcij, ki jih bodo vodili kvalificirani inštruktorji pod vodstvom zdravnika Paola Crivellija. Vpisovanje poteka od ponedeljka do petka med 15.30 in 17.30 na telefonski številki združenja La Salute 0481-39170. VRH - Predstavitev Od Tolmina do Kobarida Knjiga o poteh prve svetovne vojne V okviru niza srečanj o prvi svetovni vojni med Krasom in Sočo bodo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19.30 v Lokandi Devetak na Vrhu predstavili knjigo »Da Tol-mino a Caporetto«, v kateri so opisane poti prve svetovne vojne med Italijo in Slovenijo. Knjigo je napisal Marco Mantini, ki bo na predstavitvi prisoten in bo pojasnil, kako je do nastanka publikacije sploh prišlo. Srečanje bo uvedel Željko Cimprič iz Kobariškega muzeja. Večer prireja Lokanda Deve-tak v sodelovanju s kmetijskima podjetjema Bellanotte in Rubijski grad, z združenjem krvodajalcev iz Sovodenj, z društvom Juli@est in skupino za raziskovanje Velike vojne. Prostovoljne prispevke, ki jih bodo zbrali, bodo namenili oddelku CRO iz Aviana. Z novembrom bo v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu ponovno stekel pouk. Gradbeno podjetje, ki mu je do-berdobska občina zaupala obnovitvena dela, v teh dneh zaključuje prvo fazo posega, po kateri se bodo nižješolci lahko ponovno preselili iz stavbe osnovne šole Prežihov Voranc v poslopje nižje srednje šole. Istočasno se bodo v učilnice, ki so jih od začetka šolskega leta zasedali nižje-šolci, ponovno vselili učenci treh razredov osnovne šole, ki so bili začasno gostje sprejemnega centra Gradina. »Po informacijah, ki so mi jih posredovali naši tehnični uradi, se bo prva faza del zaključila v petek, 28. oktobra. Podjetje se namreč drži časovnega plana, za katerega smo se dogovorili: do 28. oktobra bo namreč izvedena tudi delna ko-lavdacija, zato bo stavba takoj vseljiva,« je povedala doberdobska podžupanja in odbornica Luisa Gergolet, ki se je z ravnateljico Večstopenjske šole Doberdob Sonjo Klanjšček tudi že dogovorila o naslednjih korakih. »V soboto, 29. oktobra, bodo obnovljene prostore nižje srednje šole očistili, v ponedeljek, 31. oktobra, pa bomo preselili vso opremo iz osnovne šole v nižjo šolo in iz centra Gradina v poslopje osnovne šole. Tistega dne bomo verjetno za srednješolce organizirali kako posebno dejavnost ali ekskurzijo. Prvi november je pouka prost dan, v sredo, 2. novembra, pa bi moral pouk steči v obnovljenih prostorih,« je povedala Klanjšč-kova, po kateri pa bo en razred nižje srednje šole do spomladi vsekakor ostal v stavbi osnovne šole: »Varnostni predpisi predvidevajo, da lahko poslopje nižje srednje šole do dograditve novih učilnic sprejme največ 99 ljudi hkrati. Zaradi tega bo en razred nižje šole zaenkrat ostal v poslopju osnovne šole.« Gradbena dela na poslopju nižje srednje šole v Doberdobu bonaventura Gergoletova je izrazila zadovoljstvo nad tem, da se je podjetje držalo predvidenih rokov. »Obnovili so pod, porušili eno steno, dodali nekaj električnih priključkov in še marsikaj. Uredili so tudi knjižnico in nov vhod, ta del stavbe pa bo uporaben šele takrat, ko bo zaključen drugi sklop del in sicer izgradnja dodatnega nadstropja nad slačilnicami. Ta faza naj bi se zaključil aprila,« je povedala Ger-goletova. (Ale) GORICA - Predstavitev sezone SSG Gledališka »provokacija« danes v centru Bratuž Dva čisto posebna »abonenta« Slovenskega stalnega gledališča gostujeta v teh dneh po sedežih kulturnih društev tržaške in goriške pokrajine, da bi duhovito pogledala v repertoar letošnje sezone in zraven povedala še svoje mnenje. Gledališka »provokacija« je namenjena vsem potencialnim obiskovalcem in abo-nentom, da bi jih seznanila s programom hišnih in gostujočih predstav, hkrati da bi spodbudila debato in vzpostavila konstruktiven dialog z občinstvom. Skeč z zgovornim naslovom »Ma me prou provociraste... « je podpisal Adrijan Rustja, ki v njem nastopa v komičnem duetu z igralko Mi-nu Kjuder. Protagonista sta začela niz številnih, neformalnih obiskov po društvih na Tržaškem, včeraj pa se je selil na Goriško z uprizoritvijo na sedežu društva Danica na Vrhu. Danes ob 18. uri bo na vrsti ponovitev v baru Kulturnega centra Lojze Bratuž v Go- rici, kjer skeč prirejajo s sodelovanjem Kulturnega centra Lojze Bratuž, Kulturnega doma Gorica in goriškega sedeža ZSKD. V ponedeljek, 17. oktobra, ob 20.30 bosta Rustja in Kjudrova obiskala Združenje staršev romjanske šole v avditoriju v Ronkah, kjer je gostovanje nastalo tudi s sodelovanjem društev Jadro in Tržič. Sledili bosta še dve ponovitvi, in sicer v torek, 18. oktobra, v Galeriji 75 na Bukovju v Šte-verjanu v sodelovanju z društvom Briški grič in Skupino 75, in v četrtek, 20. oktobra, na sedežu društva Hrast v Doberdobu, kjer je večer nastal s sodelovanjem omenjenega gostitelja in društva Jezero. Vstop bo za vse termine brezplačen. Povsod bo prisoten tudi predstavnik gledališča, ki bo na voljo tako za rezervacije abonmajev kot tudi za dodatne informacije o sezoni in o abonmajskih formulah. Vse novosti in vsebine sezone so na voljo tudi na spletni strani gledališča www.teaterssg.it. NOVA GORICA - Z nizom dogodkov Univerza začenja novo akademsko leto Častni doktor bo postal slepi fotograf Evgen Bavčar Na Univerzi v Novi Gorici bodo tudi tokratni začetek študijskega leta obeležili z vrsto prireditev. Niz prireditev začenja v ponedeljek, 17. oktobra, ko bodo v prostorih Univerze podelili vpisne listine novi generaciji študentov 1. in 2. stopnje na Fakulteti za znanosti o okolju, Poslovno-tehniški fakulteti, Fakulteti za aplikativno naravoslovje, Fakulteti za humanistiko, na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo ter na Visoki šoli za umetnost. V sredo, 19. otobra, pričenjajo z novim ciklom Znanstvenih večerov. Javno predavanje, ki ga bo imel prof. Miran Ga-beršček, direktor centra odličnosti niz-koogljične tehnologije, vodja laboratorija za elektrokemijo materialov na kemijskem inštitutu v Ljubljani in izredni profesor za področje materialov na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, z naslovom »Materiali za električni in vodikov avtomobil« bo ob 19. uri na dvorcu Zemono pri Vipavi. Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderiral Matjaž Valant, izredni profesor za področje materialov na Univerzi v Novi Gorici. Novo akademsko leto bodo v koncertni dvorani dvorca Zemono svečano odprli v četrtek, 20. oktobra ob 18. uri. Ob tej priložnosti bo rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik podelil priznanja častni doktor in častni član in zlato plaketo Univerze v Novi Gorici ter študentska priznanja Alumnus Primus in Alumnus Optimus. V znak priznanja za izjemne umetniške dosežke na področju fotografije bo častni doktor postal Ev-gen Bavčar, svetovno znani slepi fotograf, esejist, filozof in publicist. Priznanje častni član bo v znak priznanja za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odličnosti Univerze v Novi Gorici na področju zahtevnih izvirov laserske svetlobe prejel Alfonso Franciosi, izvršni direktor tržaškega sinhrotrona. (km) Evgen Bavčar kroma GORICA - Danes Sklad FAI praznuje na Travniku Na goriškem Travniku bo danes ob 15. uri praznik sklada FAI - Fondo ambiente italiano, ki si že 35 let prizadeva za ovrednotenje italijanske arhitekturne in naravne dediščine. Uvodoma bo nastopila godba na pihala krvodajalcev iz Vileša, za njimi bodo nastopili flokloristi iz Koprivnega, gojenci slovenskega centra za glasbeno vzgojo iz Gorice in plesalke plesne pole Tersicore. Za voden ogled Travnika bodo poskrbeli dijaki umetnostnega zavoda Max Fa-biani. Goriški pokrajinski odbor podpira Micheleja Santora, ki pripravlja novo televizijsko oddajo »Comizi d'amore«. V ta namen bodo pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta in vsi ostali pokrajinski odborniki prispevali vsak po deset evrov za pripravo oddaje. »Prispevati hočemo k večji svobodi tiska, saj je ustanova Freedome House uvrstila Italijo med le delno svobodne države,« sporočajo iz pokrajinskega odbora. Cesarska zdravilišča V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bodo danes ob 17.30 odprli razstavo o termalnih zdraviliščih za časa av-stroogrskega cesarstva in o tržiških rimskih termah. Štipendije za umetnike Lions klub Vogrsko je na spletnih straneh vseh šestih občin Severne Primorske objavil razpis za financiranje štipendij in šolnin iz štipendijskega sklada »mmmart« za ustvarjalce in po-ustvarjalce na področju umetnosti za šolsko leto 2011-2012. Rok prijave je 7. november na naslov Lions Klub Vo-grsko, Vogrsko 46, 5293, Volčja draga. Razpis je namenjen izjemno nadarjenim posameznikom, ki delujejo na področju umetnosti. Štipendije in financiranje šolnin je namenjeno tako srednješolcem kot tudi študentom za do-diplomski in podiplomski študij iz področja umetnosti doma in v tujini. Aprila je Lions klub Vogrsko že podelil prvi dve štipendiji in uspešno izvedel drugo licitacijo umetniških del, ki jih v omenjeni sklad donirajo slikarji slikarske kolonije mmmart v Medani. Zbrana sredstva v višini najmanj 8.000 evrov bodo razdeljena v sklopu tokratnega razpisa. (km) Dvajset kršitev Novogoriški policisti in cariniki so med četrtkovim poostrenim nadzorom tovornih vozil na počivališču Šempas na hiri cesti Vrtojba - Selo ugotovili 20 različnih kršitev. Skupno so sicer ustavili 37 vozil. Razveseljivo je to, da je vsem voznikom, ki so jih testirali z alkotestom, ta pokazal čisto ničlo. Največ kršitev je bilo v zvezi z vinjeto: osem vozil je ni imelo nameščene. Trije vozniki so prekoračili dovoljen časa vožnje, tri tovorna vozila so bila preobremenjena, dve tovorni vozili nista bili tehnično brezhibni oziroma opremljeni, dva voznika nista imela pravilno naloženega tovora, dva pa sta kršila predpise s področja trošarin. (km) Praznik kostanja v Ligu V Ligu bodo jutri od 13. ure dalje praznovali praznik kostanja. Prireditev se bo začela z odprtjem razstave slikarja Adriana Velussija in slik s slikarske delavnice otrok iz Praprotnega, Kanala in Deskel. Sledil bo nastop folklorne skupine Kal nad Kanalom in godalnega kvarteta Podokničarji. Bogate nagrade obljubljajo na tradicionalni tomboli, sledil bo ples z ansamblom Modrijani. Organizatorji pripravljajo ponudbo kostanja, marijaceljskega kolača ter druge hrane in pijače. Vstop bo prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. (km) Knjiga Dimitrija Rupla V ponedeljek, 17. oktobra, ob 19. uri bo v veliki dvorani v pritličju mestne občine Nova Gorica predstavitev knjige Dimitrija Rupla Slovenija na svetovnem prizorišču. Knjiga je pričevanje in premislek o delovanju Slovenije na svetovnem prizorišču v minulih dvajsetih letih. Dogodek organizira no-vogoriški mestni odbor SDS. (km) 16 Nedelja, 16. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Začetek nove pevske sezone Pomlajeni zbor Hrast pripravlja nov program V kratkem na voljo urejena in ažurirana spletna stran Začetek nove pevske sezone mešanega pevskega zbora Hrast je spodbudno zaznamoval prihod mladih članov iz domače okolice. Okrepitev vrst številčnega zbora, ki se že ponaša z idealno, srednje-nizko starostjo članov, hkrati nekatere zamenjave, so nujno usmerile delovanje in načrtovanje v študij novega programa in utrjevanje starega s prestavljanjem tekmovalnih in koncertnih izzivov na kasnejše termine. V tej fazi uvajanja novih članov bo zato posebno dobrodošel prihod morebitnih, dodatnih pevcev, ki se bodo lažje in bolj postopno vključili v redno delovanje zbora. Vaje se odvijajo dvakrat tedensko v Doberdobu. Repertoar zbora je zelo širok, saj sega od renesančne glasbe do sodobne literature. Predsednik Boris Visintin se na poseben način veseli, da je resen pristop k delu pri zboru Hrast neločljiv od veselega vzdušja povezane skupine pevcev, za katere je vsako pevsko doživetje tudi lepa človeška izkušnja. Vidni dosežki pa predstavljajo dodatno priznanje tudi za profesionalno delo zborovodje Hi-larija Lavrenčiča, ki je večkrat pripeljal svoje pevce do mednarodnih prizorišč ali do zelo prestižnih tekmovalnih odrov, kot je tisti v Arezzu, kjer je zbor prejel lani tretjo nagrado. O tem, da delo v zboru Hrast spodbuja k iskanju širših obzorij v zborovskem svetu, priča tudi dejstvo, da so se razni pevci posvetili zborovodstvu, kot tudi, da se zboru večkrat pridružijo glasbeniki, ki izhajajo iz šole Glasbene matice in iz centra Emil Komel. V jesenskem času bo zbor nastopil na revijah in koncertih, med katerimi bo imel posebno mesto celovečerni koncert s sakralnim programom, ki ga bo izvedel 23. oktobra v Škednju ob 80. obletnici Ukmarjeve šmarnične pridige. Kmalu bo na voljo tudi urejena in ažurirana spletna stran zbora z vsemi informacijami o dejavnosti, na kateri verjetno ne bo spontanega in iskrenega mnenja pred- sednika, ki izven vsakršne promocijske formule zveni kot najbolj učinkovito vabilo:»Energija, ljubezen, ki ju vliješ v pevsko dejavnost, te poplačajo z zdravilno močjo.« (rop) VRH - Danes popoldne Lutke in petje v središču društva Danica Kulturno društvo Danica na Vrhu bo danes ob 17. uri gostilo gledališko skupino O'Klapa, ki se bo predstavila z igro »Štirje fantje muzikantje«. Uvod bo zaupan otroškemu pevskemu zboru So-vodnje. Lutkovno igrico »Štirje fantje muzikantje« je režiral Franko Žerjal, za celoten projekt pa je odgovorna Katerina Ferletič; predstava je doslej doživela številne uprizoritve, saj birmanska skupina slovenskega pastoralnega središča župnije sv. Ivana v Gorici »potuje« iz vrtca v vrtec. Z velikim uspehom je že nastopila v vrtcih v Pevmi, Štandrežu, Rupi ter v ulicah Bro-lo in Max Fabiani. Letošnjo sezono je uspešno začela z nastopom na osnovni šoli v Štandrežu. Gre za prisrčno odrsko predstavo, v katero je bilo vloženo veliko truda in bi bilo škoda je ne ponoviti še nekajkrat. V igri nastopajo Marta, Tadej, Ivana, Mojca, Veronika, Chiara, Katja, Simon in Manuel, ki so se doslej zelo izboljšali. Iz nastopa v nastop vedno bolj prepričljivo vodijo svoje ogromne lutke, ki jim dajejo tako človeški kot živalski glas. Sami poskrbijo tudi za postavitev celotne scene, vsak točno ve, kaj je treba postoriti in katera je njegova vloga. Z lutkovno predstavo so se približali gledališču, ki jih vedno bolj navdušuje, sploh pa jim omogoča osebnostno rast. KRVODAJALCI - Zbirajo sredstva za hospic v Človekoljubna baklada danes v Doberdobu, jutri na Peči Sovodenjski krvodajalci v sredo prirejajo predavanje o raku in preventivi Za zbiranje prispevkov za vzdrževanje hospica Vie di Natale bosta danes in jutri potekali dve človekoljubni bakladi. Današnjo prirejajo krvodajalci iz Doberdoba; začela se bo ob 19.30, udeleženci se bodo zbrali pred županstvom, od koder bodo z baklami v rokah korakali do župnijske dvorane. Jutrišnjo baklado prireja združenje krvodajalcev iz Sovodenj. Udeleženci se bodo zbrali ob 18.30 na sedežu kotalkarskega društva na Peči; od tod se bodo odpravili skozi stari del Peči, po ulici pot na Roje do Štradal-te, nato pa se bodo vrnili na startno točko. Sledili bosta zakuska in družabnost. Sovodenjski krvodajalci v sodelovanju s sovodenjsko občino poleg tega prirejajo predavanje z naslovom »Skrb za zdravje je naša dolžnost«, ki bo v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Prvomajski ulici v Sovod-njah. O boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi bosta spregovorili zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja Europa Donna, in višja medicinska sestra sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta omenjene organizacije. NOVA GORICA - Slepi in slabovidni preverili dostopnost do javnih ustanov Z belo palico našli kar nekaj ovir Največ težav povzročajo krožišča in prehodi s pločnikov na križišča brez grobih označb - Tudi številne novogradnje niso primerno opremljene Projekt hoja z belo palico je pred štirimi leti nastal v Novi Gorici kot plod sodelovanja med tamkajšnjo policijsko upravo in Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih. V tem času se je razširil na druge občine in postal republiški, vzorčni projekt za vso Slovenijo. Tako vsako leto ob 15. oktobru, mednarodnem dnevu bele palice, pripravijo aktivnosti, s katerimi opozarjajo nase in na svoje težave. Letos so organizirali sprehod z belo palico po mestnih ulicah, da preverijo dostopnost do javnih ustanov in morebitne arhitektonske ovire ob poti. Nato so o vsem tem poročali županu v mestni hiši. »V času trajanja projekta se v Novi Gorici ni veliko izboljšalo, vendar se stvari vseeno premikajo na bolje,« pojasnjuje Igor Miljavec, predsednik omenjenega društva, ki šteje 240 članov iz vseh trinajstih severno-primorskih občin. »Bela palica je, lahko rečem, moja prijateljica, saj jo res potrebujem tako doma kot zunaj. Z njo slepi potipa-mo oviro. Tudi kakšna majhna buška se zgodi, a smo tega navajeni,« brez slabe volje pojasnjuje Metoda Likar iz Grgar-skih Raven, ki smo jo ujeli pri pripravah na včerajšnji sprehod po Novi Gorici. Šestnajst slepih in slabovidnih se je z belimi palicami v spremstvu dveh policistov in nekaj novinarjev podalo po mestnih ulicah. »Največje arhitektonske težave v mestu so prehodi s pločnikov na ceste, kjer ni grobih označb, zato ne vemo, kje je konec pločnika in začetek križišča. Pereča so tudi krožišča. Promet neprekinjeno teče in nam je težko priti čez. Tam je treba biti zelo pazljiv, pa tudi šoferji morajo paziti. Zaenkrat ni- mam slabih izkušenj z drugimi udeleženci v prometu,« izvemo od sogovornice. Pa tudi to, da je zanjo v Novi Gorici najhuje okrog nebotičnika, kjer so postavili večje krožišče. Ali predel med Delpinovo in Erjavčevo, saj je ob gostem prometu težko slišati zvočni signal ob semaforju. »Situacija pa je, v primerjavi s preteklimi leti, boljša. Čim pa so v mestu kakšne spremembe, potrebujemo videčega človeka, da nas vpelje, se pra- Slepi in slabovidni na novogoriškem županstvu (levo); največ težav jim povzroča prečkanje prehodov za pešce, ki nimajo grobih označb na tleh (desno) fotok.m. vi, da gre nekajkrat z nami,« dodaja Li-karjeva. Četica pohodnikov, opremljenih z belo palico, se neverjetno hitro in spretno pomika po mestu. Še posebej gospe na čelu kolone sta neustavljivi. Vsake toliko časa sicer kateri od njih zavije nekoliko po svoje, nič čudnega, saj so nekateri na terenu, ki jim ni domač, vendar jih spremljevalke prijazno usmerjajo, kako naj se znova postavijo na pravo pot. Po Gradnikovi in Jelinčičevi ulici prispemo do sodišča. Hoja po stopnicah navzgor gre dobro, nato pa je treba najti vrata. Nekaterim gre v prvem poskusu, drugi morajo nekoliko dlje tipati. Pot nadaljujemo po Kidričevi do banke. Vmes je treba prečkati cesto. Če ni posebnih oznak, slepi sredi pločnika ne vedo, kje je prehod za pešce. Pred banko so znova stopnice, nato pa drsna vrata. »Dokler ne zaslišimo, da se premikajo, ne vemo, da so tu,« slišim pripombe. Slepe in slabovidne ljudi zelo moti to, da tudi zanje ni urejen dostop do javnih ustanov, kot je na primer za invalide. »Še posebej nas žalosti, da te stvari niso urejene niti pri novogradnjah. Slepi bi na ulicah po- trebovali talne obloge, po katerih bi lahko zatipali spremembe ob poti. Tudi dostopi do vseh javnih ustanov v Novi Gorici še niso urejeni,« pojasnjuje Miljavec. V njihov projekt je sicer vstopil no-vogoriški Zdravstveni dom, ki naj bi se do prihodnjega leta prilagodil slepim in slabovidnim. Za slednje so velika težava tudi premajhni napisi na vratih javnih ustanov. Včerajšnji sprehod z belo palico se je zaključil pri županu Mateju Arčonu, ki jim je svetoval, naj pripravijo spisek vseh ovir v mestu, nato pa obljubil, da bodo s skupnimi močmi ob podpori stroke poskusili najti najboljše rešitve. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. oktobra 2011 17 prirejata V Jaralje (iT) seia na Krasu (SLO) jamiie (i!) JUTRI nedella, 16.10.2011 ob 9.00 vpisovanje pohodnikov v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah ob 10.00 štart ob 11.00 malica v Selah ob 13.00 kosilo v Jamljah ob 14.00 družabne igre za prehodni pokal Sledi prosta zabava s plesom Organizator obvešča, da je za udeležbo obvezen veljaven osebni dokument ter priporoča primerno obutev. Prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode in nevšečnosti, ki bi se lahko pripetile med pohodom. [ZT Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH MAMEPROU^H PR0V0CIRASTE... DANES - sobota, 15. oktobra ob 18.00 v baru centra Bratuž (v primeru slabega vremena v baru centra Bratuž) Sodelujejo: Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica in ZSKD Gorica Vstop je brezplačen Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev liška skupina Masaniello iz Turina; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Pro-duzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valen-tiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH« v organizaciji SSG s predstavo »Ma me prou provocira-ste...« (igrata Minu Kjuder in Adrijan Rustja): danes, 15. oktobra, ob 18. uri v baru KC Lojze Bratuž v Gorici, sodelujejo KC Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica in ZSKD Gorica; v ponedeljek, 17. oktobra, ob 20.30 v avditoriju v Ronkah, sodelujejo Združenje staršev romjanske šole ter društvi Jadro in Tržič; v torek, 18. oktobra, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju 6 v Števerjanu, sodelujeta SKD Briški grič in Skupina 75; v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Hrast v Doberdobu, sodelujeta PD Hrast in SKD Jezero. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 15. oktobra, ob 20.30 »La fortuna con l'effe maiuscola« A. Curcia in Edoarda de Filippa, nastopa gleda- B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »This must be the place«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Casino Jack in Združene države denarja« (Dnevi dokumentarnega filma). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »This must be the place«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Amici di let-to«; 22.15 »Final destination 5« (digitalni projekciji). Dvorana 3: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«. Dvorana 5: 17.45 »Ex: amici come prima«; 20.00 - 22.10 »A Dangerous Method«. Čestitke PEPO in NELA slavita 45 let skupne poti. Naj ju zadovoljstvo in zdravje spremljata še dolgo let, jima želi brat Slavko z družino. S Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). ZDRUŽENJE ESTORIA prireja nova izleta z eStoriabusom 22. in 29. oktobra, ko bo odpeljal udeležence v Navarons, kjer je leta 1864 prišlo do uporov avstrijskemu cesarstvu. Izleta, ki so ju poimenovali »La banda delle Alpi friulane«, prirejajo ob 150-letnici ze-dinjenja Italije. Avtobus bo odpotoval iz Pordenona, število mest je omejeno; informacije po tel. 0481-539210 ali naslov eventi@leg.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). Razstave NA SEDEŽU DRUŠTVA NUOVO LA-VORO v Raštelu 72-74 v Gorici bo do 23. oktobra na ogled razstava goriškega kiparja Sergia Pacorija. DRUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece. 13. FOTOSREČANJE poteka v Kulturnem domu v Gorici v organizaciji fo-tokluba Skupina75. Razstavljajo Primož Brecelj (SLO), Gianluca Groppi (ITA), Zoltan Nagy (HR), Jasna Sa-marin (SLO), Francesco Sambo (ITA), Marko Vogrič (ITA) kulturno združenje Marghera Fotografia (ITA) in Video-art: Shimrit Malul (ISR); razstava bo na ogled še danes, 15. oktobra, med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro. FOTOKLUB IZ LOČNIKA prireja v občinskem središču na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku danes, 15. oktobra, ob 18.30 odprtje skupinske razstave z naslovom »A. & M.«. Razstavljata Enrico Sverzut iz Moše in Michele Andreossi di Foljana; na ogled bo do 23.oktobra ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro in 12.30; vstop prost, informacije na fo-toclublucinico@yahoo.it in na www.fotoclublucinico.org. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 15. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Sa-brine Alessandrino; umetnico in njena dela bo predstavila umetnostna kritičarka Maria Luisa Gorio; na ogled bo do 3. novembra od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro. V PALAČI POKRAJINE na Korzu Italia v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Prostor in čas - Spazio e tempo«, na kateri sodelujejo mladi člani fotokluba Skupina75; še danes, 15. oktobra. V GALERIJA DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15, v Solkanu je na ogled razstava slikarjev Piera Lerde in Gian-franca Galizia; do 20. oktobra. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta« do 23. oktobra ob prireditvah in po domeni. V GALERIJI MARIA DI IORIO v državni knjižnici v Gorici je na ogled fotografska razstava Enza Tedeschija z naslovom »Luoghi non luoghi«; do 31. oktobra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. RAZSTAVA »PRIHODI/ODHODI - Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe« je na ogled na železniški postaji v Redipulji; do 13. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra med 10. in 18. uro; vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mušič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«; do 11. marca 2012 ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled; informacije po tel. 0481-960816, galleria.spazzapan@gmail.com. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI obvešča, da bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete za šolsko leto 2011-2012 potekale v ponedeljek, 17. oktobra, po šolah, ki pripadajo Večstopenjski šoli v Gorici. Pred začetkom volitev se bodo, po naslednjem urniku, sestali razredni zbori: otroški vrtci ul. Bro-lo, ul. Max Fabiani in Štandreža: ob 16.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe za š.l. 2011-2012; od 17. do 19. ure volitve v medsekcijski svet. Osnovne šole L. Zorzut (Bračan), A. Gradnik (Števerjan), J. Abram (Pevma), F. Erjavec (Štandrež) in O. Župančič (Gorica): ob 15.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe, od 16. do 18. ure volitve v medra-zredni svet. Srednja šola I. Trinko (Gorica) ob 17.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe od 18. do 20. ure volitve v razredni svet. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene v ponedeljek, 17. novembra 2011. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. novembra 2011. Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: danes, 15. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici bo koncert flavtistke Pamele Morgia in pianista Andree Dinda; vstop prost. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo koncert skupine Carmina Slovenica z naslovom »Zvoki Azije«, ki je odpadel zaradi bolezni, v torek, 25. oktobra, ob 20.15. Vsi, ki so vstopnice kupili in bi jih želeli vrniti, bodo dobili povrnjeno vstopnino pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 0038653354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kultur-nidom-ng.si). □ Obvestila INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini). SPDG obvešča, da poteka za društvene člane splošna rekreacijska telovadba ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). UTE - Univerza za tretje starostno obdobje iz Gorice obvešča, da poteka vpisovanje za akademsko leto 201112; ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 ter med 16. in 18. uro, ob sredah med 16. in 18 uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 11.30. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj; informacije in vpisovanje po tel. 329-7411459 (Ljubica). POHOD PO GREGORČIČEVI POTI bo danes, 15. oktobra: ob 10. uri zbor udeležencev pri prvi spominski tabli na Gregorčičevi poti ob spomeniku renškim zidarjem v Renčah, pohod mimo Oševljeka na Gradišče s po-vratkom skozi Arčone do Renč. V kulturnem sporedu na prizoriščih ob poti sodelujejo moški pevski zbor Pro-vox, učenci osnovne šole Renče, krajani Renč in Gradišča. Po pohodu bo v Kulturni dvorani v Renčah klepet s profesorjem na univerzah v Trstu, Rimu in Ljubljani, slavistom Miranom Košuto. Prireditev bo ob vsakem vremenu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi na baklado, katere izkupiček je namenjen za vzdrževanje stavbe via di Natale Franco Gallini v onkološkem centru v Avianu. Baklada bo potekala po vaških ulicah danes, 15. oktobra, ob 19.30. Odhod bo izpred občinske stavbe, cilj v župnijski dvorani. AŠKD KREMENJAK in Turistično društvo Dren prirejata »16. Kraški krožni pohod« v nedeljo, 16. oktobra, z začetkom ob 9. uri. Štart pri večnamenskem centru v Jamljah. Sledijo družabne igre za prehodni pokal. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja umetniški tečaj v četrtek 20. in 27. oktobra ter 3. novembra od 20. ure dalje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Udeleženci tečaja se bodo preizkusili s tehnikami crackle, shabby in z osnovami izdelovanja mozaikov in kra-šenjem tablic. Tečaj bo vodila umetnica in restavratorka Silvia Miche-letti. Na razpolago še nekaj mest; informacije in vpisovanje do 16. oktobra, tel. 3493017831 (Patricija). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na ba-klado v nedeljo, 16. oktobra, z zbirališčem ob kotalkališču na Peči ob 18.30. Dobrodelna baklada bo potekala skozi stari del Peči, po Ulici pot na Roje do Štradalte in nazaj do štartnega kraja. Sledili bosta krajša zaku-ska in družabnost, celoten izkupiček večera bo namenjen dobrodelni ustanovi »Via di Natale« v Avianu. SOVODENJSKA OBČINSKA ENOTNOST se zbere v sredo, 19. oktobra, ob 20. uri v prostorih društva Vipava na Peči. Na dnevnem redu obračun dela na polovici mandatnega obdobja in priprava na vaške posvete. Organizatorji vabijo člane in somišljenike. SPDG priredi v nedeljo, 23. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju na domačiji Štekar v Števerjanu od 12. ure do mraka. Ob priložnosti bosta pohod in vožnja z gorskimi kolesi, start bo pri športni hali v Podgori ob 10. uri (zbirališče ob 9.45). SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). 15 Prireditve ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCON-FINE prireja srečanje z Ginom Pipio z naslovom »Cantautori: Poeti?« v ponedeljek, 17. oktobra, med 16.30 in 18. uro v hiši Ascoli v Ul. Ascoli 1 v Gorici. KNJIGA OB 18.03 v dvorani APT goriške železniške postaje: v torek, 18. oktobra, bo predstavitev knjige »Ishtar 2«. Sodelovala bo avtorica Antonia Ar-slan, predstavila jo bo Ilaria Prati. V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 20. in 27. oktobra v sloveščini, 19. in 26. oktobra pa v italijanščini. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 21. oktobra, ob 18. uri Elsa Fonda predstavila svojo knjigo »La cresta sulla zampa«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra. Zjutraj bo krajši izlet s postankom v Gonarsu za po-klon žrtvam in v Palmanovo. Kosilu v Ogleju bo sledila vožnja v Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu ob 17. uri nastopili upokojenski zbori Primorske; informacije in prijave po tel. 0481 532092 (Emil D.) in 0481 390688 (Saverij). SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovo-denj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.45, Gentile Gregoricchio vd. Zaluttini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Rom-janu, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Iolanda Aiza iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 11.00, Franca Gigliola Laurenti na pokopališču. 1 318 Sobota, 15. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu MOTOCIKLIZEM - Dirka v razredu motoGP v Phillip Islandu Bo 40 točk naskoka dovolj za svetovni naslov? Stoner v prednosti pred Lorenzom - Zakaj Rossi ne zmaguje več? - Kriza italijanske šole Avstralski dirkač je svetovni naslov osvojil že leta 2007 ansa NOGOMET - A-liga Običajne polemike pred rimskim derbijem Trenerja Edyja Rejo, doma iz Ločnika, čaka jutri rimski derbi ansa RIM - Tekma med Laziom in Romo ni nikoli nekaj običajnega. Že cel teden se vrstijo polemike: kapetan Rome Totti (odsoten zaradi poškodbe) je med tiskovno konferenco pikro izjavil, da bo igralec tekme trener Lazia Reja, kapetan Lazia Rocchi pa mu odvrnil, da je Totti zadnje čase itak uspešnejši televizijski komik kot pa nogometaš. Pravega favorita, kot se za der-bi spodobi, ni. Roma in Lazio imata enako število točk na lestvici, tako da je kakršnakoli napoved nemogoča. Reja bo potrdil postavo s polšpico Her-nanesom in dvojico napadalcev Klose-Cisse', medtem ko se Luis Enrique nagiba k izbiri mladega in hitrega napada s trojico Osvaldo-Pijanic in Bojan; skriti adut bi lahko bil Borriello. Današnji program je zelo bogat, saj bodo stopili na igrišče še Inter, Milan in Napoli. Črnomodri bodo igrali ob 18. uri: trener Ranieri bo kar poldrugi mesec brez Forlana, ki se je poškodoval v dresu urugvajske reprezentance. Interjev trener je še neodločen, če ga zamenjati z Militom ali Za-ratejem. Milan in Napoli bosta igrala istočasno. Črnordeči bodo na San Siru gostili Palermo, za trenerja Sicili-jancev Devisa Mangio bo to poseben dogodek, saj je rojen v Cernuscu sul Naviglio pri Milanu in je San Siro obiskoval kot navijač. Potem ko mu je uspelo premagati Inter, želi Mangia presenetiti še Milan. V začetni postavi Palerma naj bi bil tudi Iličic. Napo- li bo ravno tako igral pred domačim občinstvom, nasprotnik bo Parma. Mazzarri razpolaga z vsemi najboljšimi igralci, manjka mu le prva zamenjava za napad Pandev. Parma računa na zadetke Giovinca, ki je bil v prvih petih krogih že 5-krat uspešen (na lestvici strelcev deli prvo mesto z napadalcem Genoe Palaciom). Vodilni ekipi Udinese in Juventus bosta igrala jutri v popoldanskih urah. Oboji v gosteh. Furlani odhajajo v Bergamo, kjer bo prišlo do dvoboja med Di Natalejem na eni strani in Dennisom na drugi. »El Tanque« je lani igral ravno za Udinese. »Stara dama« bo igrala v Veroni proti Chievu, ki je pred domačim občinstvom vedno nevaren. Conte se bo vrnil na sistem 4-2-4, v začetni postavi pa naj bi dobil mesto Del Piero, ki je v zadnjih krogih tekmam povečini sledil s klopi za rezerve. NAŠA NAPOVED 7. KROGA - Drevi (ob 18. uri) Catania - Inter 1:2 (30%, 30%, 40%), (ob 20.45) Milan - Palermo 3:1 (45%, 30%, 25%), Napoli -Parma 2:0 (50%, 30%, 20%); v nedeljo (ob 12.30) Cesena - Fiorentina 1:1 (30%, 35%, 35%), (ob 15. uri) Atalanta - Udinese 1:1 (30%, 40%, 30%), Cagliari - Siena 1:0 (40%, 35%, 25%), Chievo -Juventus 1:1 (30%, 35%, 35%), Genoa - Lecce 4:2 (50%, 25%, 25%), Novara -Bologna 2:1 (40%, 30%, 30%), (ob 20.45) Lazio - Roma 1:1 (33%, 33%, 33%). (I.F.) ALI BO PRVAK ZNAN ŽE JUTRI? - Avstralija, točneje kraj Phillip Island, gosti 16. od skupnih 18 velikih nagrad letošnjega prventva MotoGP. Jutri v zgodnjih jutranjih urah (začetek velike nagrade ob 7. uri) bo morda znan zmagovalec najelitnejšega razreda, kjer sta v boju za naslov Casey Stoner in Jorge Lorenzo. Domačin Stoner na hondi brani 40 točk naskoka nad španskim tekmecem, ki upravlja ya-maho. Oba sta se v preteklosti že oki-tila z naslovom: Avstralec je bil najboljši na svetu leta 2007, medtem ko Lorenzo brani lanski naslov. Za mnenje o razpletu dvoboja (in ne samo) smo vprašali Mitjo Emilija, ki bo prav v nedeljo na Mugellu zaključil zelo uspešno prvenstvo v razredu Kawasaki 600 Ninja Trophy, medtem ko za prihodnjo sezono nima še jasnih načrtov, čeprav je njegova želja nastopati v italijanskem prvenstvu: »Mislim, da je 40 točk prednosti odločilnih. Stoner jih bo znal obdržati in tako osvojiti naslov. V tej sezoni sta Stoner in Lorenzo vsekakor dokazala, da sta najboljša, a Stoner je razpolagal z rahlo boljšim motorjem. Honda je med sezono naredila korak naprej več in tudi na lestvici hiš je povsem upravičeno pred Yamaho.« KAKO DO NASLOVA - Stoner bo osvojil naslov svetovnega prvaka 2011 že v Phillip Islandu, če zbere vsaj deset točk več od Lorenza, to se pravi v sledečih primerih: če dirko zaključi na 1. mestu in Lorenzo osvoji največ 4. mesto, če bo 2. in Lorenzo osvoji največ 6. mesto, če dirko zaključi na najnižji stopnički in Lorenzo zasede največ 10. mesto. V vseh drugih primerih se končno odločitev prenese na naslednjo veliko nagrado, ki bo čez teden dni v Maleziji. ROSSIJEVA ZVEZDA BO ŠE UTRIPALA? - Tudi petkov poskusni trening je potrdil, da je letošnja sezona daleč najbolj negativna v uspešni karieri Valentina Rossija. Na Ducatiju, ki je v zadnjih štirih letih na tej progi pometala s konkurenco, je osvojil šele 15. čas z več kot poldrugo sekundo zamude od Stonerja: »Mislim, da Ducatiju ni uspelo razviti motorja toliko kot ostalim hišam. V italijanski hiši bodo morali poslušati vse nasvete, ki mu jih bo dal Rossi. Vemo, da so ti nasveti dragoceni, a tudi dragi, vendar ni druge poti iz krize. Potem pa bo moral Rossi v naslednji sezoni dokazati, da je še vedno on. Jaz srčno upam, da Rossije-va kariera ni še pri koncu, da gre le za nesrečno sezono. Zaradi neuspešnih nastopov se mi zdi, da je Rossi potrt in vozi le 95%, ne pa 105-110% kot v prejšnjih sezonah. To je povsem normalno, ko vidiš, da vse spremembe ne obrodijo sadov in se zaostanek od drugih veča. Psihološko je situacija za Rossija res težka,« je povedal Emili. KRIZA ITALIJANSKE ŠOLE? - Italija bo letos brez naslovov prvaka. V nižjih kategorijah naslov ni še oddan, a v boju za lovoriko ni več italijanskih motociklistov: »V najnižji kategoriji je že odločeno, zmagal bo Teriol. Mo-to2 pa sledim z velikim zanimanjem, oziroma najraje gledam ravno dirke te kategorije, saj gre za skoraj serijske 600 kubične motorje, ki so dokaj podobni tistim iz moje kategorije. Dirke so vedno izenačene in o zmagovalcu večkrat odloča zadnji ovinek. Menim, da ima Marquez le nekaj več. Na prvih dirkah se je nekoliko iskal, medtem ko je Bradel odlično začel, a nato zašel v težave. Ob tem Marquez je lani osvojil naslov in je torej bolj vajen zdržati vse hujšemu pritisku, kateremu si podvržen. Italijanov ni na vrhu lestvice, ker imamo velike težave z italijansko zvezo. Mislim, da je italijanska zveza v podobni situaciji kot politika. Vsi preveč gledajo na lastne interese. Kar se investira ne gre vse v dobre namene. V Španiji se dela veliko bolje in vse več je Italijanov, ki tekmujejo tam. Prvenstva so zelo kakovostna in vse več je podjetij, ki v to investirajo s pokroviteljstvom. Tam talent pride na površje tudi v primeru, da nima veliko denarja, kar je v Italiji težje,« je zaključil Emili. MOTO 2 - V tej kategoriji se bije zelo zanimiv špansko-nemški boj. Marc Marquez ima trenutno 235 točk, le eno več od Stefana Bradla. Zaradi prekrška bo sicer jutri začel iz zadnje vrste. Odločilna bo najbrž zadnja velika nagrada, ki bo potekala v Valen-cii 6. novembra (vmes je še VN Malezije v Sepangu). 125 ccm - Tudi v najšibkejši kategoriji sta ostala v igri za končno zmago dva kandidata. In tudi v tem primeru je eden od dveh Španec. Trenutno vodi na skupni razvrstitvi Nicolas Teriol (Aprilia) z 261 točkami, zasleduje pa ga Francoz Johan Zarco na Derbiju, ki je doslej zbral 230 točk. Končna odločitev bi lahko padla že jutri, a Teriol mora tekmecu »odščipni-ti« dodatnih 19 točk. (I.F.) KOŠARKA Prva liga zaradi krize bolj slovenska LJUBLJANA - Danes se bo začela nova sezona košarkarske lige Te-lemach. Deset moštev se bo do začetka marca potegovalo za štiri mesta v ligi za prvaka, kjer se jima bosta pridružila še Krka in Union Olimpija, oziroma se skušalo izogniti izpadu iz elitne druščine. Glavna favorita za uvrstitev v ligo za prvaka sta Zlatorog in Helios, ki bosta hkrati igrala tudi v jadranski ligi ABA. Skupni imenovalec nove sezone bo veliko število mladih igralcev, saj se je morala marsikatera ekipa zaradi težkih gospodarskih razmer odpovedati nakupom tujcev in se nasloniti na mlad, domač kader. Naslov prvaka v enaindvajseti sezoni bo branila Krka. V prvem krogu se bodo pomerili Elektra Šoštanj - Rogaška Crystal, Hopsi Polzela - Maribor Messer, LTHcast Mercator - Geoplin Slovan ter Šentjur - Parklji, dvoboj ABA ligašev Helios - Zlatorog pa bo konec novembra. ODBOJKA - V Dohi Trentino še tretjič zapored svetovni prvak DOHA - V finalu odbojkarskega svetovnega klubskega prvenstva je Diatec Trentino s 3:1 (29:31, 25:16, 25:11, 25:16) premagal poljski Jastrzebski Wegiel in se tako tretjič (to ni uspelo še nobenemu klubu) zapored okitil z naslovom svetovnega prvaka. V ženski konkurenci si je naslov svetovnih klubskih prvakinj izborila azerbajd-žanska ekipa Rabita Baku, ki je z gladkim 3:0 (15, 18, 9) premagala carigrajski Vakifbank Ttelekom Istanbul in se tako maščevala poraza v finalu lige prvakinj. ODSTOPIL SRBSKI SELEKTOR -Tri dni po porazu v zadnjem krogu kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo 2012, ko je bila Srbija neuspešna proti Sloveniji v Mariboru, sta doseganji trener Vladimir Petrovič in nogometna zveza Srbije (FSS) sporazumno prekinila sodelovanje. OOKOVIČ DO KONCA LETA -Srbrski igralec tenisa Novak Dokovič bo številko ena na vrhu moške svetovne teniške jakostne lestvice ATP ohranil do konca leta. Prvič po sedmih letih se bo zgodilo, da ob koncu sezone na vrhu razpredelnice ne bosta kraljevala Nadal ali Švicar Roger Federer. Dokovič se je na prvo mesto teniške lestvice zavihtel po zmagoslavju v Wim-bledonu (letos je zmagal na treh od štirih turnirjev za grand slam) in se je kot prvi igralec iz Srbije povzpel na teniški prestol. SP V GIMNASTIKI - Japonec Kohei Učimura je na 43. svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki v Tokiu slavil v mnogoboju. Učimura je tako potrdil popolni primat, potem ko je vpisal še tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka v mno-goboju.Srebro je tako kot lani šlo v roke Nemcu Philippu Boyu, Japonec Kodži Ja-mamuro pa se je veselil brona. Danes pa bo Slovenec Saša Bertonclja nastopil v finalu na konju z ročaji. KO LAJNA - Slovenski namizni tenis ima novo kolajno na evropskih prvenstvih. Na prvenstvu v Gdansku jo je spet osvojil Bojan Tokič, ki bo na Poljskem spet najmanj tretji v konkurenci dvojic. V četrtfinalu je namreč skupaj s Srbom Aleksandrom Kara-keševičem s 4:1 (9, 7, 4, -4, 5) premagal madžarski par Janos Jakab/Daniel Kosiba. LOMBARDIJA - Z današnjo 105. dirko Po Lombardiji (ob 15.05 po Rai 3), 241 kilometrov od Milana do Lecca, se bo končala dolga kolesarska sezona. Glavni favoriti za zmago si Gilbert, ki je na tej dirki slavil zmago že dvakrat, Cunego, Visconti in Basso. TRIESTINA - Novi odbor Triestine, ki so ga izvolili po razrešitvi prejšnjega, je za predsednika tržaškega kluba spet potrdil Sergia Alettija. Novi podpredsednik je Federico Santi. KOŠARKA Nepremagani AcegasAps jutri v Turinu V petem krogu bo AcegasAps igral jutri v Turinu proti ekipi Zerouno. Ekipa izkušenega trenerja Faine se je lani prebila v končnico in tudi letos računa na visoko uvrstitev. V ekipi je več igralcev, ki imajo veliko izkušenj v tej in višjih kategorijah: organizator igre Parente (190 cm), beka Portannese (192 cm) in Giadini (200 cm), krila Tassinari (195 cm) in Fontecchio (202 cm) ter centra Conti (205 cm) in Masper (208 cm). Ekipa je v prvih krogih igrala zelo nihajoče in trenutna dobra uvrstitev na lestvici - Tu-rinčani so v severozahodni skupini drugi za ne-premagano Omegno - je tudi sad zmage 20:0 proti Bariju zaradi nepravilnega registriranja igralcev, medtem ko je bil izid na igrišču točno nasproten. Neprepričljiv začetek prvenstva je čisto razumljiv, saj je večina nosilcev igre že krepko presegla trideset let in ni nič čudnega, da v prvem delu prvenstva nekoliko štedijo z močmi. Ekipa pa je prav gotovo med najmočnejšimi v ligi in zmaga v Turinu bi za Dalmassono-vo vrsto bila prvovrsten podvig, ki pa jo Ace-gasAps lahko doseže le z bolj stanovitno igro v napadu. Tržačani so, kot znano, še nepremagani na vrhu lestvice severovzhodne skupine. Marko Oblak / ŠPORT Sobota, 15. oktobra 2011 19 NOGOMET - Danes v elitni in jutri v promocijski ligi Pomemben izpit za Kras Kriško-štandreški »el clasico« Kras v Azzanu Decimu - V Križu Vesna-Juventina, v Bazovici Zarja-Primorje Nogometni konec tedna bo pester. Še posebno jutri, ko bosta na Tržaškem dva derbija. V okviru promocijske se bosta v Križi spopadli Vesna in Juventina. V Bazovici pa bo pri Zarji gostovalo proseško Primorje. Obe tekmi bosta ob 15.30. Že danes bo Kras gostoval v Azzanu Decimu. ELITNA LIGA - V najvišjem deželnem prvenstvu bodo 6. krog igrali v celoti danes. Repenski Kras čaka pomembna preizkušnja. Azzanese (12 točk) je v letošnji sezoni zbral štiri zmage in en sam poraz (2:1 proti Lignanu). Rdeče-beli, ki so v uvodnih krogih igrali precej nihajoče, morajo dokazati, da letos merijo visoko. V Kra-sovem taboru so se dobro pripravili na furlansko gostovanje. »Fantje so lepo trenirali in prepričan sem, da se bodo tokrat izkazali,« je bil optimist predsednik Goran Kocman. Še naprej bosta odsotna Božič in Paolini. Sodil bo Giudici iz Legnana v Lom-bardiji. Na Tržaškem, bolj natančno v Miljah, bo danes v ospredju pokrajinski der-bi med Muggio in San Luigijem. Danes še: Lignano - Spal, Muggia -San Luigi, Pro Cervignano - Buttrio, San Daniele - Torviscosa, Tolmezzo - Fonta-nafredda, Fincantieri Monfalcone - Man-zanese. DERBI V KRIŽU - Vesna in Juven- tina se bosta jutri spopadli 23. v zgodovini amaterskih prvenstev (7. v promocijski ligi, pred tem 4-krat v 1. AL, 8-krat v 2. AL in 4-krat v elitni). Lanska derbija sta »pripadla« kriški ekipi, ki je obakrat zmagala z 1:0. »Plavi« vodijo v medsebojnih obračunih: doslej so osemkrat zmagali (dosegli so 29 golov), Juventina pa šestkrat (26 golov). Osemkrat sta se moštvi razšli neodločeno. Pri Vesni bo odsoten le srbski nogometaš Gajčanin, ki se bo ta konec tedna poročil v domovini. Degrassi in Tomizza sta okrevala in bosta na razpolago trenerju Massaiu. Pri Juventini ne bo le poškodovanega Seclija, Pantuso bo stisnil zobe in bo igral. Štan-dreški klub je ta teden registriral novega igralca, sicer Vesninega starega znanca. Zvezni igralec Gianluca La Fata (pred kratkim je uspešno izdelal državni odvetniški izpit) je v lanski sezoni igral v Križu in dosegel 3 gole. »Tržačan La Fata (letnik 1981) je miroval zaradi študijskih obveznosti. Registrirali smo ga v ponedeljek in v torek je že treniral. Zanj smo se odločili, ker je Com-pagno poškodovan in ne bo še okreval,« je pojasnil športni vodja Gino Vinti. Vsakršna napoved za jutrišnji derbi je tvegana. DERBI V BAZOVICI - Ekipi bazov-skega in proseškega društva se bosta jutri Nogometaš Mladosti Daniel Skarabot je bil v nedeljo v Trstu natančen in je zatresel nasprotnikovo kroma pomerili že 41. (sicer pred združitvijo z Gajo). Obe moštvi, kot ranjena leva (Zarja je v nedeljo izgubila proti Muglii, Primorje pa prvič letos proti Beglianu), si želita zmage. Trener »rdečih« Salvatore Bovino je napovedal ofenzivno igro: »Znova bomo igrali z bolj napadalnim sistemom. Prepričan sem, da bomo prebili led.« Pri Zarji bosta odsotna Jarc in Missi, Mihelčič pa je pod vprašajem. Pri Primorju so zaradi številnih poškodb obupani: »Žal bomo tudi tokrat igrali z okrnjeno postavo,« je poudaril predsednik Roberto Zuppin. Odsotni bodo Puz-zer, Ferluga, Ravalico, S. Cok, A. Čok in Co-lasuonno. OSTALI - V 1. amaterski ligi bodo So-vodenjci gostovali v Koprivnem. Isontina ima 2 točki na lestvici, na papirju pa ni slaba ekipa (v nedeljo se jim bo pridružil še zvezni igralec Colakovič). Pri belo-modrih bosta odsotna Eros Kogoj in Bernardis. Flo-co je pod vprašajem, saj je zbolel. Reščič in Kovic pa bosta znova na razpolago, čeprav bosta bržkone tekmo začela s klopi. Trebenski Primorec bo na domačem igrišču gostil solidni Cormonese, ki je z 10 točkami drugi na lestvici. V 2. AL čaka težka naloga dolinski Breg, ki bo v gosteh igral proti prvouvrščenemu Marianu (pet zmag na prav tolikih srečanjih). V 3. AL bo Mladost v Gorici »gostila« Audax. Trener Valenti-nuzzi ne bo imel na razpolago Paoluzzija, pod vprašajem pa sta Mauro Peric in Ba-gon, ki sta zbolela. (jng) Bor Radenska zmagal V okviru 3. kroga deželne C-lige je Bor Radenska sinoči gostoval v Gorici. Proti goriški Arditi je zmagal s 55:86 (10:16, 27:32, 39:46). Najboljša strelca sta bila Peter Sosič (19 točk) in Marko Meden (15 točk). NOVA PRAVILA Pri cicibanih novost samosojenje Prvenstva cicibanov, malih prijateljev in začetnikov so se začela prejšnji konec tedna. Odsek za mladinski in šolski sektor pri nogometni zvezi je pred začetkom letošnje sezone v kategoriji cicibanov (U10) uvedel, sicer po priporočilu Evropske nogometne zveze UEFA, skorajda »revolucionarno« novo pravilo o samo-sojenju. »Novost je v tem, da je letos to po pravilniku obvezno pri cicibanih. Dejansko pa je zveza že v zadnjih sezonah klubom priporočila, naj preizkusijo, da bi otroci sami sodili na tekmah,« je povedal član tržaške nogometne zveze Mario Adamič, ki je tudi odgovoren za mladinski sektor do kategorije začetnikov, ki je še dodal: »V starostnih kategorijah malih prijateljev (U8) in začetnikov (U12) pa samosojenje ni obvezno, ampak društva se lahko poslužujejo te tehnike, ki je še kako učinkovita. Manj je prekrškov, manj je prekinitev igre in tudi starši na tribuni so manj glasni in končno navijajo bolj športno. To se pravi, da bodrijo svoje moštvo in ne navijajo proti nasprotniku, kot se je to pogosto dogajalo tudi pri otrocih. Ob igrišču bo sicer še vedno pri-sotnafigura odbornika-sodnika, ki bo posegel le v primeru spornih odločitev oziroma hujših prekrškov.« V nekaterih italijanskih deželah (Emiliji Romagni, Toskani in Laziu) je samosojenje že praksa. »Tega pravila so se v lanski sezoni že posluževali pri Primorju in pri društvu iz Žavelj,« je povedal Adamič in dodal: »Otroci se morajo učiti tudi na tekmah. Rezultati so v teh kategorijah stranskega pomena. Pomembna je le vzgoja. Otroci morajo razumeti, da je spoštovanje pravil nujno.« (jng) Domači šport Danes Sobota, 15. oktobra 2011 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Azzanu Decimo: Azzanese - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Križu: Vesna - Sant' Andrea San Vito ZAČETNIKI - 16.00 v Standrežu: Juventina -Staranzano; 15.00 v Villi Vicentini: Villa - Sovodnje; 15.15 v Križu: Kras Repen - San Luigi B KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg -Cervignano UNDER 15 MOSKI - 17.00 v Dolini: Breg - Corno ODBOJKA DRŽAVNA B2-LIGA - 20.30 v Bibioneju: Bibione -Sloga Tabor Televita DEŽELNA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - RojalKennedy DEŽELNA MOSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich: FerroAlluminio - Sloga; 20.00 v Standrežu: Val Imsa - VBU Videm; 20.00 v Gorici, Spacapan: Olympia - CUS Trieste DEŽELNA ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D - Staranzano Jutri Nedelja, 16. okotbra 2011 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Coneglianu: Conegliano - Jadran Qubik ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley club - Olympia under 17 UNDER 18 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor - Olympia Terpin NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Križu: Vesna -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Koprivnem: Isontina - Sovodnje; 15.30 v Trebčah: Primorec -Cormonese 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Primorje; 15.30 v Marianu: Mariano - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Mladost - Audax Sanrocchese NARASČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras Repen -Fincantieri Monfalcone NAJMLAJŠI - 10.30 v Vižovljah: Sistiana - Kras Repen; 10.30 v Standrežu: Juventina - Cormonese □ Obvestila AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13.novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. MO SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra avtobusni izlet za družine na Slivnico. Za informacije in prijave pokličite na tel 338 5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do torka, 18. oktobra. ODBOJKA - U18 Sloga Tabor in Olympia Terpin nista osvojili niti niza Volley Ball Gemona - Sloga Tabor 3:0 (26:24, 25:10, 25:14) Sloga Tabor: Antoni 8, Berdon 0, Cettolo 3, Fiorelli 2, Gu-štin 0, Markežič 1, Sosič 5, Trento 7. Trener Ivan Peterlin Mladinci Sloge Tabor so na četrtkovem gostovanju v Hu-minu odlično začeli in se z drugouvrščenim na lestvici v prvem setu kosali povsem enakovredno. Niz se jim je izmuznil šele v končnici, kar je naše odbojkarje precej potrlo in v nadaljevanju niso več mogli zdržati visokega ritma, ki so ga vsilili domačini. Igralci Volley Balla so skozi vso tekmo izredno ostro servirali, kar je slogašem povzročalo kar precejšnje težave, saj takrat niso mogli organizirati igre. Ko pa jim je to uspelo, so bili na mreži zelo učinkoviti tako v napadu kot v bloku. Ausa Pav Cervignano - Olympia Terpin 3:0 (25:18, 25:22, 25:20) Olympia: Hlede 1, Vogrič 8, Peršolja 6, Corsi 5, Terpin 6, Vizin 4, Cobello 2, Š. Čaudek (L), A. Čaudek. Trener: Jerončič. Goriška Olympia je naletela na črn dan, tako da prvou-veščeni ekipi ni nudila nobenega odpora. Jerončičevi varovanci so bili neučinkoviti predvsem v napadu (le 15 do 20 %), pa tudi v sprejemu in na servisu niso bili precizni kot ponavadi. Velikokrat so grešili tudi pri enostavnih žogah predvsem zaradi nezbranosti in podcenjevanja. »Kljub porazu pa sem prepričan, da če bi igrali tako kot pred dnevi, bi lahko ekipo tudi premagali,« je po tekmi povedal trener Jerončič. Olympia je doslej zbrala dve zmagi in tri poraze in zaseda med osmimi ekipami 5. mesto. Vrstni red: Ausa Pavb 20, Gemona 16, Cordenons 15, Il Poz-zo 9, Olympia Terpin in Torriana 6, Sloga Tabor 3, Vivilvolley 0. Mladinci bodo ponovno igrali v nedeljo popoldne, ko bo v Repnu slovenski derbi med Slogo Tabor in Olympio Ter-pin (ob 15.00). Predstavitev sponzorjev Sloge in Sloge Tabor: »To je naš kisik« V dvorani Zadružne kraške banke sta društvi Sloga in Sloga Tabor včeraj, dan pred začetkom državne B2-lige in drugih deželnih lig, predstavili svoje sponzorje, ki so - kot je že v uvodnih besedah poudaril športni direktor Ivan Peterlin - kisik, ki jim omogoča, da lahko sploh nastopajo in izpeljejo vse programe. Oba kluba bosta nastopala s članskimi in mladinskimi ekipami v 10 prvenstvih. Glavni sponzor članske ekipe, ki bo nastopala v moški B2-ligi, bo tudi letos podjetje Televita, s katerim odlično sodelujejo. Pohvalo za lansko napredovanje in voščilo za novo sezono je včeraj igralcem in klubom izrazil predstavnik podjetja Cristiano Magnelli. Tehnični sponzor te ekipe pa bo Zadružna kraška banka, ki je tokrat klubu dodelila še dodatno pomoč. Kot je povedal predsednik banke Sergij Stančič, podpirajo pri bančnem zavodu predvsem politiko kluba, ki daje prednost domačim mladim odbojkarjem, ki so letos tudi nosilci ekipe. Tehnični sponzor je tudi tržaško društvo krvodajalcev (prisoten je bil Franco Vatta), sodelovanje pa je tudi priložnost, da bi senzibilizirali člane obeh športnih društev, da bi darovali kri. Ženske mladinske ekipe podpira tudi letos podjetje Barich, pri moških mladinskih ekipah pa bo tehnični pokrovitelj še Studio Vegliach. Na včerajšnji predstavitvi so bili ob predstavnikih sponzorjev prisotni še predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki je prinesel tudi pozdrav SKGZ, in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki ga veseli, da bo Slogina članska ekipa slovensko ime nosila tudi izven naše dežele. (V.S.) 20 Sobota, 15. oktobra 2011 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Nepredvidljivo, a še vedno umazano Vojko Flegar / Slovenske predčasne volitve navsezadnje morda vendar ne bodo tako dolgočasne in predvidljive, kot je kazalo še tistega dne, ko je predsednik države Danilo Türk za 21. oktober napovedal razpustitev parlamenta. Ta teden sta svoj naskok na poslanske sedeže namreč napovedali novi politični skupini z prepoznavnima voditeljema. Prvi je Zoran Jankovic, ljubljanski župan, drugi pa Gregor Virant, minister v nekdanji konservativni vladi Janeza Janše. Kot so pokazale prve javnom-nenjske raziskave, lahko Jankovic s svojo stranko (predvidoma se bo imenovala Pozitivna Slovenija) in Virant s svojo listo (najbrž poimenovano kar po sebi) računata na deset ali več odstotkov glasov; nekaj manj jih ankete napovedujejo tudi konec poletja ustanovljenemu Trsu, gibanju za trajnostni razvoj, nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka. Poznavalci resda dvomijo, da lahko nove skupine skupaj dobijo kar 30 ali še več odstotkov glasov, poudarjajo pa, da je njihov nastop že »vznemiril« volivce in da bo gotovo krepko povečal volilno udeležbo. S stališča demokracije je to gotovo pomemben prispevek, kajti pred tem so demoskopi ugotavljali rekordno ravnodušnost volivcev nad ponudbo, zaradi katere bi bila udeležba zelo verjetno krepko nižja od že tako ne prav visoke (63-odstotne) na volitvah leta 2008. Slovenija se bo 4. decembra torej najbrž izognila trendu, značilnem za vse nekdanje vzhodnoevropske socialistične države, v katerih udeležba iz volitev v volitve pada (na Poljskem minulo nedeljo že na pičlih 48 odstotkov). Vse drugo, kar bi lahko prinesle nove politične skupine, je veliko bolj negotovo. Časa za sestavo kandidatnih list in sploh organizacijo predvolilne kampanje imajo zelo malo, denarja (morebiti z izjemo stranke ljubljanskega župana) prav tako, še programa doslej ni nobena objavila. Navzlic temu pa je po imenih njihovih vodilnih ljudi mogoče sklepati, da potencialno pokrivajo precej širok politični prostor. Virantova lista, za katero bodo nastopili ali ji pomagali nekateri znani slovenski (ekonomski) liberalci »klasične šole«, bo zanimiva predvsem za urbano desnico (malo manj tudi levico), torej visoko izobraženi, svetovljanski srednji sloj, ki manj kot o socialni državi več razmišlja o podjetništvu, Hanž-kov Trs pa bo s svojo zeleno in social-no-pravičniško retoriko nagovarjal načelno levo opredeljene volivce. Precej manj jasno je, kam v tradicionalni delitvi umestiti Jankovice-vo Pozitivno Slovenijo. Gotovo je, da gre za družbeno liberalno druščino, ki visoko ceni partizanski protifašistični boj, a tudi, da Zoran Jankovic, nekdanji zasebni podjetnik in predsednik uprave največje slovenske trgovske družbe Mercator kot človek, ki ima pod palcem nekaj milijonov evrov, ni nekdo, ki si ga je moč predstavljati kot voditelja tipične levosredinske stranke. Toliko bolj, kolikor se za njim in njegovima dvema sinovoma vlečejo nerazčiščeni dvomi in sumi glede številnih poslovnih potez, zaradi česar imajo mnogi Jankovica za tajkuna, nekateri pa kar za slovenskega Berlus-conija. Ljubljanski župan je na prizorišče stopil z največ pompa, saj ga je k temu, da gre na državne volitve, pozvala pisana skupina 26 znanih državljanov z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom na čelu. A navzlic temu in čeprav bo bržkone najlažje napolnil predvolilno blagajno ter četudi zelo verjetno lahko računa še na pristop nekaterih sedanjih poslancev iz drugih strank in ne bo imel težav s sestavo kandidatnih list, Jan-kovicu uspeh - relativna zmaga - ni zagotovljen. Kot župan Ljubljane mora računati na hud odpor »slovenske province«; tradicionalne slovenske lokalizme je v zadnjih letih še okrepilo prepričanje, predvsem na vzhodu in zahodu Slovenije, da je država preveč centralizirana in da Ljubljana »dobi preveč«. V »starih« strankah nove konkurence v glavnem niso sprejeli naklonjeno. Nekateri predvsem zato, ker bo povečana volilna udeležba znižala vrednost na volitvah dobljenih odstotkov v številu poslanskih sedežev, drugi zato, ker nekatere nagovarjajo tudi volivce, na katere so računale same. Prvo velja zlasti za SDS nekdanjega premiera Janeza Janše, ki je najbolj računal na »pomoč« nizke udeležbe, kajti zunaj trdega jedra svojih privržencev (od 25 do 30 odstotkov) na volivce »v zadnjem trenutku« ne more računati. Kot neposredne konkurence pa novih niso veseli zlasti socialni demokrati (do)se-danjega premiera Boruta Pahorja, ljudska stranka in Desus. Če volitve niso več predvidljive, pa to še ne pomeni, da je prav vse postavljeno na glavo. Pa tudi tega ne, da bo kampanja zato kaj manj umazana. Prej nasprotno. RODIK - DANES Dvanajstič Kostanjev praznik RODIK - Turistično društvo in Krajevna skupnost Rodik prirejata že 12. tradicionalni Kostanjev praznik, ki se bo odvijal danes v Rodiku. Praznik se bo pričel ob 10. uri z zborom kuharjev, saj se bodo številne kuharske ekipe pomerile v tekmovanju v kuhanju v bakrenih kotlih. Mojstri kuharskih skrivnosti bodo obiskovalce razvajali s pestro ponudbo slastnih jedi kot so: jota, pasulj, pregarske gobe, ječmen, bobiči, bograč, lovski golaž, vampi s polento, prežganka, klobase z zeljem in praženi krompir, supe, ječmenovo kafe idr. Seveda bo zadišalo po pečenem kostanju, ki ga bodo domačini pekli cel dan. Ob 12. uri bodo odprli razstavo dobrot iz kostanja in drugega izbranega peciva. Dobrote domačih gospodinj bodo na ogled do 15. ure, ko jih bodo obiskovalci tudi degustirali. Sledil bo pozdrav hrpeljsko-kozinskega župana Zvonka Benčiča Midreta in kot kulinaričen izziv so tokrat marljive gospodinje pripravile veliko kostanjevo torto. Organizatorji so pripravili še druge spremljevalne prireditve. Ob 10.uri se bo pričelo kolesarjenje na 50 km dolgo pot iz Rodika, ob 11.uri pa se bodo po okoliških poteh podali pohodniki v spremstvu izkušenih vodnikov Planinskega društva Slavnik Hrpelje-Kozina. Igra s škrabami se bo pričela ob 12. uri, najboljše ekipe bodo prejele tudi pokale. Ob 11.uri se bo pričel turnir v košarki. Za najmlajše bodo od 10. do 13. ure ustvarjalne delavnice. Obiskovalci se bodo lahko potegovali za pršut, ki ga bo prejel tisti, ki bo uganil njegovo težo. Čez cel dan pa bodo po Rodi-ku stojnice, ki bodo ponujale domače pridelke in izdelke. Vrhunec bo prireditev, ki jo bo povezovala znana primorska kan-tavtorica Marjetka Popovski, doživela ob 14. uri, ko se bo predstavil mešani pevski zbor KD Bloke z ljudskima pevcema Micko in Francetom Anzeljc-Petračeva iz Hudega Vrha.. Zvečer bo za ples poskrbel ansambel Ku adn. (Ok) PISMO UREDNIŠTVU Pojasnilo treh odbornic o slovenski socio-psihopedagoški službi Oglašamo se v zvezi z dopisom, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku dne 11.10.2011, pod šifro Slovenska so-cio-psihopedagoška služba. V svojem dopisu gospa Sara Hoban navaja celo vrsto netočnosti - domnevamo zaradi nepoznavanja zakonskih ureditev socio-skrbstvenih služb in pristojnosti občinskih uprav na področju sociale. V Tržaški pokrajini delujejo trije so-cio-skrbstveni okraji: Trst, Milje in Dolina ter Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor. Vsem načeljuje predsednik, v primeru občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor je to nabrežinska odborni-ca Daniela Pallotta. Od tu njena prisotnost na redni skupni seji okrajev, ki je potekala v Trstu 4.10.2011. Naj izpostavimo, da je prav na posredovanje občin Zgonik in Repentabor slednja postavila na dnevni red omenjene seje, problematiko selitve in delovanja slovenske socio-psihopedagoške službe. Od-bornica občine Zgonik je tudi stopila v stik z miljskim odbornikom G.Kosičem in ga zaprosila da naj tudi on, kot predsednik so-cio-skrstvenega okraja 1.3, sledi omejeni tematiki (kar je tudi storil). O poteku je nato odbornica Pallotta izčrpno poročala novinarju Primorskega dnevnika, Kar zadeva odstavek, v katerem avtorica dopisa sprašuje, ali so odbornice okraja 1.1. Pallotta, Debenjak in Škabar seznanjene s situacijo, naj povemo, da v prvi osebi sledimo delovanju socio-psi-hopedagoške službe in smo bile v vseh teh letih pobudnice neštetih sej, srečanj, dopisov, formalnih in neformalnih pogovorov z raznimi ti. nosilci interesov, o čemer priča izčrpna dokumentacija in nešteti zapisniki sej. Prav tako dobro poznamo prostore, v katerih deluje socio-psihopedagoška služba v Ul. Farneto in smo vedno izpostavile potrebo,da so ponujene storitve na čimbolj kakovostni in učinkoviti ravni. Niti nismo »pozabile« opozoriti Krajevno zdravstveno podjetje na spoštovanje zaščitnega zakona št. 38. Naj izpostavimo, da je socioskrbstveni okraj 1.1. vedno dosledno spoštoval uporabo slovenskega jezika in zaposlovanje strokovnega osebja z znanjem slovenščine v socialnih uradih. Občine so zakonsko poklicane, da nadzorujejo, preverjajo in načrtujejo izvajanje socio-zdravstvenih storitev, ki pa so v popolni domeni Krajevnega zdrav-stvenga podjetja, še posebej kar zadeva katerokoli zadolžitev v odnosu do zaposlenega osebja (kot je to v primeru slovenske socio-psih. službe, ki niso uslužbenci omenjenih občinskih uprav). Prav tako nismo občine poklicane, da nastopamo v funkciji sindikalnih organizacij. Vse me na lastni koži doživljamo vsakodnevno problematiko krčenja finančnih sredstev na področju sociale in popolne blokade možnosti zaposlovanja posebnih poklicnih profilov, ki bi jih še tako potrebovali za optimalno izvajanje raznih storitev. Vse smo tudi prepričane, da socio-psihopedagoška služba s svojo prisotnostjo v mestu Trst neposredno potrjuje prisotnost Slovencev v Trstu, kar je sad zavzetosti mnogih prejšnjih in sedanjih upraviteljev. Jasno in odločno smo izpostavile (in če bo potrebno bomo to ponovno storile), da je predlagana selitev le začasna v pričakovanju boljših in ustreznejših pogojev, kot nam je bilo sicer večkrat uradno zagotovljeno s strani vodstvenega osebja Krajevnega zdravstvenega podjetja. Lep pozdrav! Daniela Pallotta (občina Devin-Nabrežina ) Roberta Škabar (občina Repentabor) Nadja Debenjak (občina Zgonik) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Stres in odraščanje Kako se otroci in mladostniki odzivajo na stres, se lahko kaže s telesnim ali duševnim odzivom. Nekateri se pritožujejo, da jih boli želodec, da se nenadoma oznojijo, da jih boli glava, da so vznemirjeni, izčrpani ali da so v nenehnem strahu. Velikokrat so razlog za tako počutje npr. težka šolska naloga, kar je pravzaprav normalno. Če pa so ti simptomi dolgotrajni, pride do psi-hosomatskih posledic ali funkcionalnih motenj, do napadalnosti ali destruktivne reakcije. V skupini so opazni, ker nenehno motijo ostale. Drugi pa se potegnejo vase in se ku-jajo v samoti. Navzven učinkujejo pasivno. Socialni odnosi se pri obojih dolgoročno skvarijo. Stres opredeljujejo različni strokovnjaki različno. V glavnem naj bi šlo za nespecifične telesne odzive na preobremenjenost, kot nekakšen način prilagajanja organizma na novo situacijo. To se najprej pokaže kot nekakšen beg pred bremeni. Če ta telesna reakcija ni družbeno sprejemljiva, potem telesni in duševni stres dobi novo obliko. Stres je lahko eden od mehanizmov, ki v določenih okoliščinah vodi v bolezensko stanje. Pri mladostnikih, ki doživljajo in preživljajo zelo občutljivo življenjsko obdobje, je prehod od otroka k odraslemu človeku zelo pogosto prepleten s težavami. Faze odraščanja so kritične in obremenilne: telo se zelo hitro razvija, nastopijo vraščanje v novo odraslo vlogo, iskanje lastne identitete, ločevanje od staršev in iskanje primernih vrstniških skupin. Poleg tega pa pritiskajo na mladostnika tudi vsakodnevne obveznosti in pričakovanja ljudi v njegovi bližini. Prav v tej razvojni fazi se pred nekdanjega otroka postavlja vrsta zahtev, novih obveznosti in nalog ter drugačnih življenjskih situacij. Med njimi so za razvoj pomembne: graditi nove in trdnejše vezi z vrstniki obeh spolov, sprejemati svojo vlogo glede na svoj spol, sprejeti novi telesni izgled in dejansko rabo svojega telesa, predelati čustveno navezanost na starše in druge odrasle osebe, pripravljati se na zakonsko, partnersko ali družinsko življenje, pripravljati se na poklicno kariero, poiskati vrednote in zgraditi si etični sistem, ki bo osnova za odraslo življenjsko držo. V času, ki ga živimo in je tako močno usmerjen v storilnost, je tudi življenje mladostnikov vse težje. Težko namreč zadostijo vsem družbenim, šolskim in poklicnim zahtevam. Da bi bili že v mladostniški dobi kos vsem izzivom, ki se jim postavljajo nasproti, morajo že sedaj dokazovati svoje storilnostne sposobnosti in zmožnosti. Tako obstaja cela vrsta stresnih dejavnikov, ki lahko obremenijo mladostnika. Med njimi so zagotovo konflikti s starši, profesorji, brati in sestrami, finančni problemi in težave z odraščanjem. Oglejmo si nekatere dejavnike pobliže. Šolska ali poklicna preobremenjenost povzroča, da mladostniki čedalje pogosteje uhajajo iz nekega urejenega izobraževalnega sistema, v katerem bi zaključili izobraževanje in se čim boljše odrezali. Šola zelo močno vpliva na psihično in družbeno počutje mladostnikov, saj se na šolo navezuje zelo močan pritisk zaradi zahtev po uspešnosti in zunanjih pričakovanj. Mladostniki se npr. zaradi tega začnejo bati, da ne bodo sposobni zaključiti šolanja, da ne bodo kos šolskim zahtevam, da bodo deležni slabših ocen, kakor pa starši pričakujejo od njih, in jih je strah konfliktov s starši zaradi lastnega neuspeha. V tej razvojni fazi so konflikti med starši in njihovimi mladostniki zelo pogosti. Mladostniki želijo zakoračiti na svojo lastno pot, sami želijo doživeti svoje izkušnje in spoznati po svoje realnost. Velikokrat so mladostniki drugačnega mnenja kot njihovi starši, zlasti kar se tiče predstave o tem, kako zadoščati zahtevam v šolski storilnosti, določanja osebne svobode, soudeležbe pri hišnih opravilih in v podobnih zadevah. Pri odraščanju je zelo pomembna naloga utrjevanje stikov z vrstniki, tako s prijatelji kot s sošolci. V skupini pa se lahko porodi stres, ko se eden izmed članov skupine postavlja na dominantno pozicijo in se vede gospodovalno in se mora zaradi tega drug mladostnik umakniti na rob. Taka pozicija je namreč za mladostnika problematična, ker se ne more polnopravno vključiti v vrstniško skupino. Stres ima torej lahko učinek na telo in duha mladostnikov. Če je družinska življenjska situacija neprimerna, če se to dogaja tudi med mladostnikovim prostim časom v vrstniški skupini, sam je dezorientiran na področju družbenih stikov. Podobno neprimerno ozračje v šoli ali na delovnem mestu vodi v posameznikovo negotovost v procesu uveljavljanja na teh področjih. Vse to se kaže skozi nekatere simptome, kot so čustvena napetost, negativno ocenjevanje samega sebe, subjektivne zdravstvene težave, bolezni, zloraba zdravil, drog in agresivnost. Vsak človek drugače reagira na stres. Nekaterim ljudem je stres celo pozitivna gonilna sila, drugi pa se v stresni situacijo zrušijo. Vsak posameznik različno reagira na stres tudi pri iskanju resursov, s katerimi odgovarjati na življenjske izzive. Tako nekomu pod stresom uspe izbrskati nove spretnosti, s katerimi se stresne situacije uspešno loti, drugi išče pomoč pri prijateljih, v okolju, včasih poišče psihološko pomoč ali kaj podobnega. Čim manj resursov vidi mladostnik v svojem boju s stresom, tem težja je njegova bitka z njim. Če mladostnik stresa nima pod nadzorom, se začnejo vzpostavljati telesne reakcije, da bi bil kos napetosti. Proti takim napačnim odzivom se človek lahko postavlja s progresivnim sproščanjem mišične napetosti, s hipnozo, z av-togenim treningom, jogo, meditacijo, vzhodnjaškimi borilnimi veščinami, taj čijem in podobnim... Osnovno je spremeniti situacijo, v kateri do stresa pride, denimo s spreminjanjem načina sprejemanja nalog in pričakovanj in podobno. Situacijo mora včasih sprejemati človek tako kot je, ne da bi se v svoji notranjosti grizel. Potrebno je izkoriščati priložnosti za prosti čas in sproščanje v okviru športa, gibanja, socialnih stikov, hobijev. Sam sebe mora človek kontrolirati v stresnih situacijah, ko je zlasti časovni pritisk velik, in skušati zadrževati naraščanje napetosti v sebi ter se umirjati. Posameznik se bojuje proti stresu tudi z majhnimi nagradami samemu sebi, s čimer sebe pohvali in se počuti zato bolje. Vse to so neznatne tehnike, ki pripeljejo do dobrih rezultatov pri zmanjševanju stresa. Med pomembne preventivne dejavnike za zmanjšanje stresa uvrščajo izvedenci jasno opredelitev, kaj stres je. Mnogi ljudje namreč razumejo stres kot nekaj, kar jim je bilo vsiljeno od zunaj, medtem ko je pomembno, da se človek zave, da gre pri nastajanju stresa za notranje mehanizme samoocenjevanje in napadalnosti. Naučiti se sproščati te sile s sproščanjem telesa in občasnim miselnim odklapljanjem je sposobnost, katere se lahko vsakdo nauči. Zlasti otroci in mladostniki pa za tako vežbanje potrebujejo mir in čas za sproščanje, kjer se lahko njihova domišljija, njihova ustvarjalnost in njihova osebnost prosto gibljejo in razvijajo. (jec) / RUBRIKE Sobota, 15. oktobra 2011 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V tem obdobju so v naših krajih trgatve na dnevnem redu: »Vinsko trgatev, ki jo je v barkovljanskem »Narodnem domu« priredilo pevsko društvo »Trst« je uspela v vsakem oziru prav dobro. Narodno občinstvo iz mesta se je odzvalo vabilu v prav lepem številu, tako, da je društvu zagotovljen tudi v tem oziru lep uspeh. Med trgatvijo je vladalo najveselejše razpoloženje, »tatov« in »tatic« je bilo toliko, da so »komunski funkci-jonarji« le s težavo vršili svojo »dolžnost«. Pevski zbor je pod vodstvom društvenega pevovodje gospoda Mirka Polica zapel celo vrsto zborov, med katerimi je posebno ugajal Aljažev »Na dan«. Zbor je pod spretnim vodstvom gospoda Polica napredoval v vsakem oziru, šteje okrog štirideset pevcev, razpolaga s prav dobrim glasovnim materialom in obeta najlepšega razvoja. Domača zabava in ples ob sviranju salonskega okteta, ki je prej izvajal tudi par lepih koncertnih komadov, sta bila prav animirana in občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno.« V Trstu so v teh dneh priredili nogometno tekmo med tržaškim moštvom Black Star in ljubljanskim moštvom: »Ljubljančani so prišli z vlakom in so se takoj podali na prostor, kjer je bilo zbranih nekaj članov »Black Star-a«, ki so takoj potem obvestili svoje igralce o prihodu Ljubljančanov. Igra se je pričela ob treh in pol, gledalcev sicer ni bilo mnogo, ker se je pač smatralo, da tekme sploh ne bo. Takoj v početku igre se je videlo, da je ljubljansko moštvo naravnost izvrstno, kajti igra se je gibala, sedaj v tem sedaj v onem polju, a vendar več na polju Tržačanov. Igra je bila jako fair. Tržačani, ki so imeli v prvi polovici lepši prostor, so skušali prodreti, kateri namen jim je pa izvrstno krilo in še bolj izvrstna obramba uničile. V drugem polčasu so najprej ustrelili goal Tržačani, takoj nato pa Ljubljančani, dvajset minut pred koncem pa so Ljubljančani napravili drugi goal, ki je določil zmago »Ljubljane«.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh so v Trstu postavili temeljni kamen za slovenso višjo gimnazijo: »Skozi moreče vzdušje sovražnosti, šovinizma ali v najboljšem primeru brezbrižnosti, ki obdaja in tlači k tlom tukajšnji slovenski živelj, posije včasih tudi žarek sonca. To se je zgodilo tudi s ce-rimonijo položitve temeljnega kamna toliko zaželene in pričakovane slovenske gimnazije, ki se sedaj stiska v sta-rodobnih stanovanjskih prostorih v ulici Lazzaretto Vecc-hio. Cerimonija je bila še toliko bolj razveseljiva, ker so ji napovedali boj fašistični ostanki s pozivi dijakom, naj stavkajo, in s hujskanjem in podtikanjem, češ da pomeni ta šola nov korak v slovenski »penetraciji«, kakor da bi prišli slovenski dijaki, ki hodijo v slovensko gimnazijo, nekod z Marsa, ne pa da bi živeli njihovi predniki že več kot tisočletje na tej zemlji; pa je poziv fašistov padel v prazno in dijaki mu niso sledili. K položitvi temeljnega kamna so prišli številni zastopniki krajevnih in šolskih oblasti, in sicer predsednik po- krajine dr. Delise, razni pokrajinski odborniki in svetovalci, občinski odborniki in svetovalci, predstavniki Slovenske prosvetne zveze, KPI idr. Predsednik pokrajine dr. Delise je spregovoril o pomenu ceremonije, se zahvalil vladnemu komisariatu za fi-nansiranje del, povedal, da je sedaj slovenska gimnazija v neustreznih prostorih v ulici Lazzaretto Vecchio in omenil razne tehnične podatke o šoli. Dejal je, da skrbi pokrajina, da bi imele vse šole svoje prostore, ker je tudi njej v prid, saj bo prihranila samo pri slovenski gimnaziji pet milijonov lir za najemnino. V tem prizadevanju bo pokrajina sezidala tudi novo šolo za italijanski znanstveni licej in za žensko tehnično šolo, ki tudi gostuje v zasebnih prostorih. V ta namen bo potrošila šesto osemdeset milijonov lir. Zatem je msgr. Salvadori ob asistenci drugih dveh slovenskih duhovnikov blagoslovil temeljni kamen, v katerega so zazidali pergament s podpisi predstavnikov oblasti in ravnateljice Abramove ter spustili kamen v izkopano jamo.« FILMI PO TV Sobota, 15. oktobra, Cielo, ob 21. uri Moulin Rouge Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Ewan McGregor, John Le-guizamo, Jim Broadbent, Richard Roxburgh Dogajanje je postavljeno v znameniti rdeči predel Pariza, kjer je ljubezen na razprodaji. Tukaj se odvija tragična ljubezenska zgodba med mladim in nedolžnim piscem Christianom in fatalno žensko, zvezdo kabarejskega gledališča Satine. Na videz hladna in nedostopna, a neustavljivo privlačna in vredna vsakršnega poželenja, Satine sanja o tem, da bo nekoč postala prava igralka v pravem gledališču. Pri uresničitvi njenih sanj ji »pomaga« upravnik razvpitega nočnega kluba Moulin Rouge. Po njegovem načrtu mora Satine očarati premožnega vojvodo, da bi le ta prispeval denar za njun naslednji projekt. A naključje hoče, da stvari potekajo drugače in kmalu med Satine in Christianom vzklije ljubezen, ki pa je zaradi vseh okoliščin, denarja, socialnih razlik in bolezni, obsojena na propad. Ponedeljek, 17. oktobra, Iris tv, ob 21.07 Febbre da cavallo Režija: .Steno Igrajo: Enrico Montesano, Gigi Proietti in Catherine .Spaak Nadvse lahkoten film, ki je pred tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh, je eden zadnjih primerov stare italijanske komedije. Dogajanje je seveda postavljeno v Rim, kjer trije prijatelji sanjajo, da bodo s pomočjo konjskih stav končno obogateli in s tem rešili vrsto težav. Nekakšna hvalnica italijanskemu iznajdljivemu smislu za preživetje je celovečerec simpatična komedija, ki ob bolestnem opisovanju odvisnosti od igranja spravi gledalca v neustavljiv smeh. Torek, 18. oktobra, Canale 5, ob 23.40 Autumn in New York Režija: Joan Chen Igrajo: Richard Gere, Anthony La Paglia, Winona Ryder in Elaine Stricht Richard Gere je Will Keane, lastnik ugledne restavracije, ki se počasi bliža Abrahamu, a se še ved- no ni ustalil in preganja vse, kar ima krilo. Ko nekega dne v svoji restavraciji spozna Charlotte, najprej kaže da bo njun odnos še Jjk i I V v"^^*" ena hitra romanca brez globjih čustev. Stvari pa se zapletejo, ko se zaljubita. Hitro se izkaže, da bi zveza vse prej kot lahka, saj imata Will in Charlotte povsem drugačne poglede na življenje, Will ima zapovrhu težave z zvestobo, poleg tega pa je tudi njuna razlika v letih precejšna. Charlotte pa ima še eno skrivnost: boleha namreč za neozdravljivo boleznijo ... Sreda, 19. oktobra, Rete 4, ob 16.35 Kramer proti Kramerju Režija: Robert Benton Igrata: Dustin Hoffman in Meryl Streep Če se še niste zjokali ob Bentonovi zgodbi, je čas, da to storite. Ted Kramer je namreč človek, za katerega je služba vse in ima absolutno prednost tudi pred družino. Njegova žena Joanna ne more več prenašati takega odnosa in odloči, da ga zapusti. Ted se tako sooči z nalogami v gospodinjstvu in s skrbjo za njunega mladega sina Billyja. Ko se nauči prilagoditi življenje novim odgovornostim, se ponovno pojavi Joanna, ki zahteva malega sinčka nazaj. Ted pa ji ga seveda noče predati, zato se na sodišču spopadeta za skrbništvo nad malim, simpatičnim plavolasim Billyjem. Sreda, 19. oktobra, Rete 4, ob 02.25 Kako je Harry postal drevo Režija: Goran Paskaljevič Igrajo: Colm Meaney, Adrian Dunbar, Cilian Murphy in Kerry Condon Celovečerec, ki ga je Paskaljevič predstavil na beneškem filmskem festivalu, bi v resnici morali posneti na jugoslovanskih tleh, kar pa je leta 2000 predstavljalo še nekatere težave. Režiser se je tako odločil za Irsko, kjer je na območju tamkajšnje tužne pokrajine postavil dogajanje zgodbe, ki pripoveduje o Harryju. Samosvoj protagonist, po ženini in hčerkini smrti, si na vsak način želi dobiti primernega sovražnika, nekakšno tarčo vseh svojih nesreč. Najde ga v Georgu, najmočnejšem moškem v mestu. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO AVTOMOBILSKA OZNAKA KOPRA DOVRŠNI PRETEKLI ČAS SPREMEMBA, PREOBLIKOVANJE LETNI GOZDNI POSEK DEL NABOJA, KI NASTANE PO IZSTRELITVI KROGLE ŽENA TURŠKEGA DOSTOJANSTVENIKA KRAJ PRI BOCNU, ... SCIAVES SODOBNIKI KELTOV ŽUPANČIČEVA NEDOKONČANA SATIRIČNA PESNITEV NEKDANJI SRBSKI KOS. TRENER NIKOLIC / LADIJSKA KABINA ZA POVELJNIKA BEDAK, BEBEC, SLABOUMNEŽ KLAVDIJ TUTTA PRISTANIŠKO POVELJSTVO KU - KLUX -KLAN PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE NIKOLA TESLA AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL BERI PRIMORSKI DNEVNIK BIENALE INDRUSTRIJ. OBLIKOVANJA URESNIČENJE ČEŠKA PRITRDILNICA INFORMACIJSKA PUBLIKACIJA DELOVNO PODROČJE EGIPČANSKI BOG SONCA MESTO V SIRIJI PREDSEDNIK ZSKD (IGOR) MESTO IN ZALIV NAJAPONSKEM OTOKU HONŠUJU JUŽNI SADEŽ NAŠA TENIŠKA DELAVKA DEVETTI SLOVENSKI PISATELJ KRADLJIVEC, ROPAR DIVJA RACA KRASTAČA CHARLES EISEN VRSTA METULJA IT. POLITIK (ANGELINO) / NEKDANJI AMERIŠKI TENISAČ (ARTHUR) MED BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK, ZASLUŽEK NEZNANI LETEČI PREDMET KEMIJ. ZNAK ZA ERBIJ FRANCOSKI FILOZOF (HIPPOLYTE) NEKDANJI ARGENTINSKI NOGOMETAŠ (RAIMUNDO) ČEŠKI PISATELJ (KAREL VACLAV) AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (SHAY) IRSKI BRINOVEC KDOR ZASEDE TUJO POSEST HITROPISEC NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA SO ZAGREBČANI IN OSIJEČANI RICHARD OWEN ŠKOTSKA IGRALKA KERR IT. IGRALKA (VIRNA) SIMON JENKO SREDSTVO ZA ODSTRANITEV MADEŽEV MOŠKO IME PRIPADNIKI ANTIČNEGA LJUDSTVA V JUŽNI RUSIJI KDOR NABIJA TOPOVE REKA V FRANCIJI SIMON BOLIVAR JE LAHKO MEDENA, OREHOVA IN ROZINOVA ZAČETEK OHRANJENOSTI POPOLNA PRAZNINA i 2 ■ S 4 s 6 7 B 9 ■ ■ ■ iO ii i2 iS i4 is i6 ■ i7 VODORAVNO: 1. začetek ovinka; 3. raba brez samoglasnikov; 5. nekdanji avstrijski smučar (Günther); 7. učinkovita sredstva za uspeh; 8. grška srajca, podobna rimski tuniki; 9. rimski bog ljubezni; 10. vprež-na žival, skopljen samec goveda; 12. področje, kjer je brezvetrje; 14. vezni element z navojem za pritrjevanje, povezovanje; 15. borišče v cirkusu, torišče, prizorišče; 16. odgovor na kontro; 17. prijem v sredi. NAVPIČNO: 1. gostljata jed iz različnih živil, ki se servira samostojno ali kot dodatek jedem; 2. francoski filmski režiser (Roger); 3. pripadniki treh skupin romaniziranih Retijcev v Vzhodnih Alpah; 4. igličasti grm z drobnimi in zdravilnimi jagodami; 6. naselje pri Sežani; 11. služabnik v livreji; 12. napaka, defekt; 13. reki v Angliji in Franciji. (lako) SLOVARČEK - ASTAR = ameriška igralka • ISE = mesto na otoku Honšuju • NAZ (Sciaves) = kraj pri Bocnu (Natz ■ - Schabs po nemško) • ORSI = arg. nogometaš • RAIS = češki pisatelj 22 Sobota, 15. oktobra 2011 SVET / VELIKA BRITANIJA - Po kritikah v javnosti in v parlamentu Obrambni minister Fox odstopil: vpletal je prijatelja v vladne posle Premier Cameron na njegovo mesto imenoval dosedanjega prometnega ministra Philipa Hammonda LONDON - Britanski obrambni minister Liam Fox, ki je bil pred časom deležen kritik zaradi vpletenosti njegovega dolgoletnega prijatelja Adama Werrittyja v vladne posle, je odstopil. Britanski premier David Cameron je izrazil obžalovanje zaradi Foxovega odstopa in obenem dejal, da razume razloge za to odločitev. Sicer pa je premier na njegovo mesto že imenoval dosedanjega prometnega ministra Philipa Hammonda. Liam Fox je v odstopni izjavi Ca-meronu med drugim zapisal, da je naredil napako, ko je "dovolil, da so se zabrisale meje med osebnimi interesi in vladnimi nalogami". Obrambni minister je postal tarča ostrih kritik, ker je svojemu prijatelju Werrittyju dovolil sodelovanje pri vladnih poslih in na uradnih srečanjih, čeprav ta ni imel uradne funkcije. Fox se je zaradi očitkov na račun Werrittyja tudi zagovarjal pred poslanci britanskega parlamenta. Ob tem je priznal, da je dovolil prepletanje svojih Liam Fox ansa poklicnih nalog in prijateljstva. Je pa zavrnil očitke, da je storil karkoli narobe. Odredil je tudi preiskavo v zvezi s tem primerom. 50-letni Fox, ki prihaja iz vrst konservativcev, je že drugi minister iz kon-servativno-liberalne koalicije, ki je odstopil, odkar je ta maja lani prevzela položaj. Prvi je bil minister za finance David Laws iz vrst liberalnih demokratov, ki je odstopil le nekaj tednov po volitvah zaradi škandala v povezavi z neupravičenimi izplačili davkoplačevalske-ga denarja. Philip Hammond ansa Foxov odstop pomeni velik udarec za premiera Camerona, ki je pred časom dejal, da bo počakal na izsledke uradne preiskave, preden bo v zvezi z nadaljnjo usodo obrambnega ministra sprejel kako odločitev. Škandal je izbruhnil, ko je britanski časnik The Observer konec prejšnjega tedna objavil fotografijo, na kateri je Werritty navzoč na srečanju med Foxom in predsednikom Šrilanke Mahindo Ra-japaksejem lani v Londonu. Werritty naj bi v Dubaju tudi organiziral junijsko srečanje Foxa z družbo Porton Group, ki naj bi si prizadevala skleniti posel z britansko vojsko za tehnologijo za šifriranje pogovorov prek mobilnih telefonov. Po odstopu britanskega obrambnega ministra Liama Foxa bo obrambni resor prevzel Philip Hammond, ki je doslej vodil ministrstvo za promet. 55-letni Hammond velja za veterana v konservativni stranki premiera Davida Camerona, v parlamentu pa je že od leta 1997, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vodenje prometnega ministrstva bo prevzela Justine Greening, ki je bila doslej pristojna za zakladništvo. Greeningova je tako postala peta ženska v Cameronovem kabinetu. Medtem je včeraj minister Oliver Letwin je priznal, da je odvrgel uradne dokumente v koš za smeti v nekem londonskem parku. Nekateri od teh dokumentov naj bi bili povezani tudi z nacionalno varnostjo in mednarodno teroristično mrežo Al Kaida. Iz Camero-novega urada pa so sporočili, da bodo preiskali, ali so bili med odvrženimi dokumenti tudi zaupni dokumenti. (STA) EU - Ob prisotnosti evropskega komisarja Štefana Fuleja Predsedniki Srbije, Hrvaške, Črne gore in BiH pozvali Evropo k nadaljnji širitvi BEOGRAD - Predsedniki Srbije, Hrvaške in Črne gore ter predsedujoči predsedstva BiH so na včerajšnjem srečanju Igmanske pobude v Beogradu v skupni izjavi pozvali Evropsko unijo, naj kljub krizi ne pozabi na pomen procesa širitve kot instrumenta za stabilizacijo miru v regiji in širše. V izjavi z naslovom "Partnerstvo za evropsko prihodnost regije", ki so jo podpisali srbski predsednik Boris Ta-dic, hrvaški predsednik Ivo Josipovic, predsednik predsedstva BiH Željko Komšic ter črnogorski predsednik Filip Vujanovic, so poudarili, da je perspektiva članstva v EU gibalo in garant miru ter stabilnosti v regiji in v Jugovzhodni Evropi. V izjavi, ob podpisu katere je bil navzoč tudi evropski komisar za širitev Štefan Fule, so poudarili, da ostajajo "opredeljeni za rešitev odprtih vprašanj z dialogom in pogajanji v duhu dobro-sosedskih odnosov in na podlagi mednarodnega prava". Potrdili so tudi odločenost, da si bodo države v medsebojnih odnosih pomagale pri izpolnjevanju pogojev za članstvo v EU ter da bodo nadaljevale proces sprave, pri čemer je temeljnega pomena sodelovanje pravosodij. Pozdravili so, da je Hrvaška uspešno sklenila pristopna pogajanja z EU ter izrazili pričakovanje, da bo Srbija do konca leta dobila status kandidatke in datum za začetek pogajanj, Črna gora datum za začetek pogajanj, BiH pa da bo do konca leta izročila prošnjo za status kandidatke. Evropski komisar Fule je v nastopu na srečanju izpostavil, da je bilo na Zahodnem Balkanu že veliko storjenega za vzpostavitev trajne sprave in krepitev regionalnega sodelovanja, ki sta ključna elementa v širitveni strategiji EU za letos. Pri tem se je zahvalil srbskemu predsedniku Borisu Tadicu, ker je Srbija haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila še zadnje obtožence. Glede odprtih vprašanj je izpostavil, da je treba v dialogu Beograda in Prištine najti pragmatično rešitev za dostop do regionalnih forumov. Poudaril je, da bo pri vsem tem EU pomagala regiji in da bo prihodnjo pomlad pripravila dona-torsko konferenco za regijo. Tadic je govoril predvsem o Kosovu. Ponovil je, da Beograd rešitve za vprašanje Kosova išče v dialogu s Prištino, torej "izključno z mirnimi sredstvi", vsaka enostranska akcija na severu Kosova z uporabo sile in nespoštovanjem dogovorov pa bi bila nevarna in kontrapro-duktivna. Rešitev vprašanja Kosova pa pomeni tudi rešitev za sever Kosova, kar pomeni posebna zagotovila za Srbe, ki živijo v enklavah, poseben status za srbske spomenike, kot tudi rešitev za vprašanje premoženja srbske države in Srbov na Kosovu, je dejal po poročanju Bete. Hrvaški predsednik Josipovic in predsedujoči predsedstvu BiH Komšic pa sta poudarila, da za regijo ni alternative evropskim povezavam in da je zato nujno rešiti vsa medsebojna odprta vprašanja. Josipovic je menil, da morajo biti vsi v regiji odgovorni do lastnih državljanov in sosed ter da ne smejo "izvažati krize, niti ne ravnati nekritično s preteklostjo". Opozoril je tudi na nemoral-nost izkoriščanja tovrstnih tem v predvolilne namene. Črnogorski predsednik Vujanovic je ob regionalnem sodelovanju izpostavil tudi trajno zavezo k spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti držav v regiji. Komšic pa je kot ovire BiH na poti v EU izpostavil to, da nimajo enotnega stališča o ritmu in metodologiji pristopa k EU ter opozoril na problem usposobljenosti administracije. Leta 2000 ustanovljena Igmanska pobuda je združenje 140 nevladnih organizacij iz BiH, Hrvaške, Srbije in Črne gore, katerih cilj je normalizacija odnosov med državami, ki so se po razpadu nekdanje Jugoslavije zapletle v vojne. (STA) Newyorške oblasti preložile čiščenje parka Zuccotti NEW YORK - Predstavniki gibanja "Okupiraj Wall Street", ki že štiri tedne vztrajajo v newyorškem parku Zuccotti, so si lahko oddahnili, saj so mestne oblasti preložile za včeraj napovedano čiščenje parka. Strahovi protestnikov, da jih bodo oblasti pregnale iz parka, se tako niso uresničili. Newyorški župan Michael Bloomberg je namreč napovedal, da bodo park včeraj v zgodnjih jutranjih urah obiskali smetarji in čistilci, ki ga bodo očistili. Protestniki bi se morali iz parka zato začasno umakniti, njihovo morebitno nasprotovanje pa bi morali pomagati miriti policisti, ki bi spremljali ekipo smetarjev. Bloomberg je protestnikom sicer zagotovil, da se bodo lahko po končanem čiščenju vrnili, a jih s tem ni prepričal. Več kot 200 protestnikov je menilo, da gre za pretvezo oblasti, da jih spravijo iz parka. Pripravili so se na odpor in nameravali oblikovati človeške verige ter mirno nasprotovati "izseljevanju", a se je izkazalo, da to zaenkrat ni potrebno. Hamas bo izraelskega vojaka predvidoma izpustil v torek JERUZALEM - V skladu s torkovim dogovorom med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas bo Izrael v torek predvidoma izpustil 477 palestinskih zapornikov, so sporočili iz pisarne izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. V zameno bo Hamas osvobodil izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki je v ujetništvu od leta 2006. Šalita bodo v Izrael predvidoma prepeljali preko območja Gaze ali Egipta. Nato ga bodo s helikopterjem pripeljali na vojaško bazo, kjer ga bodo pričakali družinski člani, po zdravstvenem pregledu pa bo lahko odšel domov. S&P znižal oceno Španije MADRID - Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je v četrtek zvečer znižala bonitetno oceno za dolgoročni španski državni dolg z AA na AA-, obeti so negativni. Med razlogi navaja slabe obete glede gospodarske rasti in tveganje, povezano s španskimi bankami, so poročale tuje tiskovne agencije. S&P pravi, da je špansko gospodarstvo letos sicer pokazalo znake prilagodljivosti, da pa Španijo še vedno obremenjuje visoka brezposelnost, kreditni krč, visoka zadolženost zasebnega sektorja in obeti, da bodo imele težave tudi največje trgovinske partnerice Španije. S&P je sicer oceno za kratkoročni državni dolg pustil nespremenjeno pri A-1+. (STA) LIBIJA - Medtem ko se nadaljujejo boji v Sirti in Bani Validu V Tripoliju spopadi med Gadafijevimi privrženci in silami novih oblasti TRIPOLI - V središču libijske prestolnice Tripoli so včeraj izbruhnili srditi spopadi med privrženci nekdanjega voditelja Moamerja Gadafija in silami libijskega nacionalnega prehodnega sveta. Po navedbah prič je prišlo do medsebojnega streljanja v četrti Abu Salim na jugu Tripolija, ki velja za utrdbo Gadafijevih privržencev. Na ulicah Tripolija v četrti Abu Salim, v bližini nekdanje Gada-fijeve rezidence Bab al Azizija, se je več deset Gadafijevih lojalistov spopadlo s silami libijskega prehodnega sveta. Po besedah enega od borcev prehodnega sveta je streljanje izbruhnilo, ko so opazili, da so Gadafijevi privrženci izobesili zeleno zastavo, ki simbolizira Gadafi-jev režim, in začeli vzklikati gesla v podporo Gadafiju. Gre za prvi izbruh spopadov v Tripoliju, odkar so libijski uporniki konec avgusta zavzeli prestolnico in Gadafija prisilili k umiku. Ta se še vedno skriva neznano kje. Gadafijevi lojalisti imajo sicer še vedno v rokah dele Sirte ob sredozemski obali in puščavsko mesto Bani Valid. Predstavnica Visokega komisariata ZN za človekove pravice Mona Rishmawi je ob tem v Ženevi opozorila, da obstaja nevarnost resnih zlorab, ko bosta Sirta in Bani Valid kot zadnji utrdbi Gadafijevih sil padla v roke sil libijskega prehodnega sveta. Rishmawijeva je pojasnila, da se libijske prehodne oblasti trudijo zagotoviti pravice zajetim Gadafijevim borcem, vendar pa je možnosti, da pride do zlorab okoli 7000 ljudi, ki so trenutno zaprti v ponekod zgolj začasnih zaporih, veliko. Libijske oblasti je ob tem pozvala, naj najdejo načine, da uredijo razmere za teh 7000 ljudi, med katerimi so tudi migrantski delavci, ki so bili pridržani v času konflikta. Boji še vedno divjajo tudi v Sirti ansa ZN - Komisarka za človekove pravice Nasilje v Siriji terjalo več kot 3000 življenj ŽENEVA/DAMASK - Od začetka protivladnih protestov v Siriji, ki jih vladne sile skušajo zatre-ti z nasiljem, je bilo ubitih več kot 3000 ljudi, od tega sto samo v zadnjih desetih dneh, je opozorila visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay. Pozvala je mednarodno skupnost k ukrepom za zaščito civilistov in preprečitev državljanske vojne. Od sredine marca je bilo ubitih več kot 3000 ljudi, med njimi tudi najmanj 187 otrok, je opozorila Navi Pillay v sporočilu za javnost ter poudarila, da so najmanj sto ljudi v zadnjih desetih dneh ubili "ostrostrelci in z uporabo sile proti miroljubnim protestni-kom", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Sirska vlada očitno ni uspela zaščititi svojega prebivalstva. Zato bi morala to storiti mednarodna skupnost, preden bo stalno neu- smiljeno nasilje in ubijanje državo pripeljalo v vseobsežno državljansko vojno," je poudarila Pillayjeva. "Mednarodna skupnost mora govoriti v en glas in zaščiti sirsko prebivalstvo," je dodala. Njen tiskovni predstavnik Rupert Colville pa je novinarjem v Ženevi še dejal, da je bilo v sedmih mesecih na stotine protestnikov aretiranih, zaprtih, mučenih ali pa jih pogrešajo. Žrtev nadlegovanja pa so tudi njihove družine in oporečniki v tujini. Iz Sirije medtem poročajo o nadaljevanju nasilja. Po poročanju AFP je bilo v včerajšnjem nasilju po državi ubitih 36 ljudi, od tega 25 vojakov, medtem ko narašča oborožen upor nasilju vladnih sil nad protestniki. Deset civilistov je bilo ubitih v mestu Banaš na severozahodu države, devet pa v Dari, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 15. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Eksperimentirajmo s Prof. Strelkom! 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.50 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike ^ Rai Tre tective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Variete: II tribunale di Forum 15.05 Film: Poirot a Styles Court (det., V.B., '90, r. R. Devenish, i. D. Suchet, H. Fraser) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Aktualno: ApriRai 11.10 Variete: Dreams Road 201112.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.10 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Aktualno: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.40 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Cinematografo 1.55 Film: Ponyo sulla scogliera (ris., Jap., '08) * LA PRÖSSIMA jfcVITTIMA 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Šport: Pit Lane 7.00 Avtomobilizem: F1, VN Južne Koreje, kvalifikacije, prenos 8.30 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Rebelde Way 9.40 Nan.: Summer in Transylvania 10.10 Risanka: Le ricette di Arturo e Kiwi 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Film: Quel lupo mannaro di mio marito (kom., ZDA, '07, r. R. Flender, i. M. Ashton, P. Boudreau) 15.40 Variete: Saba-to Academy 17.05 Aktualno: Sereno varia-bile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Show: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1120.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.30 Film: La prossima vittima (triler, ZDA, '95, r. J. Schlesinger, i. S. Field, E. Harris) 23.30 Film: Sniper 3 - Ritorno in Vietnam (akc., ZDA, '04, r. P.J. Pesce, i. T. Berenger, B. Mann) 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Film: Sai che c'e di nuovo? (kom., ZDA, '00, r. J. Schlesinger, i. R. Everett, Madonna) 12.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Variete: Ami-ci 15.30 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio in E. Iacchetti) 21.10 Variete: Ce posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Nan.: The Tudors 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.10 Motociklizem: Grand Prix - SP Avstralije, vaje Moto2 8.05 10.15, 12.20 Risanke 9.50 Nan.: Power Rangers Samurai 11.10 Film: Dragon ball Z - Sfida alla leg-genda (ris., Jap., '94) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ris.: Simpsonovi 14.30 Film: Scuola di ladri (kom., It., '86, r. N. Parenti, i. L. Banfi, M. Boldi) 16.20 Nan.: Robin Hood 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.30 Film: Il dottor Dolittle 2 (kom., ZDA, '01, r. S. Carr, i. E. Murphy, K. Wilson) 7.00 Nan.: La grande vallata 7.45 Film: Ane-ma e core (kom., It., '51, r. M. Mattoli, i. F. Tagliavini, R. Billi) 9.30 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Kolesarstvo 16.45 Dnevnik - L.I.S. 17.05 Šport: Magazine Champions League, sledi 90° minuto 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Speciale Superquark 23.25 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Un giorno in pretura 0.45 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.20 Nan.: Magnum P.I. 8.25 Aktualno: Vi-vere meglio 9.55 Nan.: R.I.S. 3 - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un de- 21.10 Film: Spiderwick - Le cronache (fant., ZDA, '08, r. M. Waters, i. F. High-more, S. Bolger) 23.05 Film: Frankenfish - Pesci mutanti (srh., ZDA, '04, r. M. Dep-pe, i. T. Kittles, K.D. Aubert) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: FMI Magazine 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe de La Ver-siliana 12.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 12.30 Šport: Hard Trek 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.20 Film: Grand Champion (kom., r. B. Tubb, i. J.L. Adams, J. Fisher) 15.55 Variete: 80 nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Ri- sanke 19.05 Variete: Videomotori 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik in športne vesti 21.05 Aktualno: ...E oggi, tutti all'opera! 21.10 Lirika: Faust 0.10 Nočni dnevnik 0.45 Aktualno: Babilonia La l LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc 11.40 Motociklizem: Wsbk Portugalske, Superpole, kvalifikacije 12.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 15.50 Motociklizem: Wsbk Portugalske, Superpole 16.50 Nan.: MacGyver 17.50 Košarka: DP, Scavolini Pesaro - Armani Milano, prenos 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Crossing Jordan (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.15 Lutk. igr. nan.: Bine 7.30 Studio Kriškraš 8.20 Otr. serija: Ribič Pepe 8.35 Iz popotne torbe 9.00 Ris. nan.: Smrkci 9.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.15 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.25 Film: Stella in Zvezda orienta 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 20.00 Film: Boudu (Fr.) 21.40 Dok. serija: Prašna dežela? 22.15 Poročila, vremenska napoved, športne vesti in Kultura 22.55 Nad.: Sinovi anarhije II 23.40 Dnevnik (pon.) 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.30 Infokanal (t Slovenija 2 6.55 Formula 1: VN Koreje - kvalifikacije, prenos iz Jeongama 8.35 Skozi čas 8.45 Pogledi Slovenije (pon.) 10.10 Posebna ponudba (pon.) 10.50 Slovenci v Italiji - Kraška ohcet (pon.) 11.20 Minute za - odd. Tv Koper (pon.) 11.55 Circom Regional (pon.) 12.15 Knjiga mene briga (pon.) 12.35 Slovenci po svetu - odd. Tv Maribor (pon.) 13.45 Formula 1: VN Koreje - kvalifikacije, posnetek iz Jeongama (pon.) 14.55 Gimnastika: SP - finala na posameznih orodjih, posnetek iz Tokia 17.20 Film: Komisar Laurenti (pon.) 18.50 Londonski vrtiljak (pon.) 19.20 Športni izziv (pon.) 19.55 Nogomet: Prva liga, Rudar - Olimpija, prenos iz Velenja 21.50 Na lepše (pon.) 22.15 Videozid (pon.) 23.00 Sobotna glasbena noč: Bob Dylan, 2. del koncerta (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 9.40, 21.30 Žarišče 8.20 Beseda volilcev 10.10 Evropski premislek 12.30 20.00 Satirično oko 13.30 17.30, 18.00 Poročila Tvs114.00 Poslanski premislek 15.40 Tedenski pregled 17.10 Aktualno 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 23.00 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - glasb. odd. 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Ciak Junior 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.20 23.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska odd. 20.00 Tednik 20.30 Film: O Bog! 22.20 Back stage live pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Medved Rupert (ris.) 7.10 Drobižki (sinhr. ris. serija) 7.15 Nal in Lili (sinhr. ris. serija) 7.25 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.35 Balonar Oskar (sinhr. ris. serija) 7.50 Angelina Balerina (sinhr. ris. serija) 8.05 Čarobni vrtiljak (sinhr. ris. serija) 8.15 Dežela konjičkov (sinhr. ris. serija) 8.40 Florjan, gasilski avto (sinh. ris. serija) 8.55 Mojster Miha (sinh. ris. serija) 9.05 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.15 Beybla-de (sinh. ris. serija) 9.40 Bakugan (sinh. ris. serija) 10.05 Tv Čira čara (otr. zabavna odd.) 10.30 Nan.: Robinson Crusoe 11.25 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.25 Film: Mary in Tim (ZDA) 14.10 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 14.45 Skrivno življenje ameriške gospodinje (resn. serija) 15.45 Nan.: Grda račka 16.40 Film: Čas deklištva (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Film: Ful gas (ZDA) The rti. unBlalner 22.50 Film: Boter (ZDA) 2.15 24UR (pon.) Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 Nan.: Najstniške zdrahe 9.20 Film: Časi swinga (ZDA) 10.50 Shaq, pomeriva se! (resnič. serija) 11.40 Družina za umret (hum. nan.) 12.10 14.45 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 12.35 Peklenski teden (nan.) 13.00 Policisti New Yorka (nan.) 13.50 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 15.15 Film: Abe in Bruno (ZDA) 17.00 Top Gear (nan.) 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Svetovne plesne zvezde 20.00 Film: Preglavice z varuško (druž., ZDA) 21.45 Film: Doma v Queensu (ZDA) 23.55 Policisti v Los Angelesu (nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.25 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Kako naj vam podarimo modrino neba, 3. del (F. Burgar, M. Kuželički, A. Valič); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol: RK na obisku po dolini Soče do Tolmina; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humo-ristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radijo in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnoba-zar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer 20.05 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 15. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , središči a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 990 C 990 1020 HELSINKI .3/9 STOCKHOLM 4/9 O ^1030 _ Y - " " K0BENHAVN IMF* 0 — Mi ■> AMSTERDAM LONDON O ^ O 6/rr r2/r8 6;M O PARIZ r4/r7 BERLIN 9/r4 O VARŠAVA 0 6/r2 OBRUSELJ ro/r6 MOSKVA 5/r2 0 O KIJEV 3/r6 C LIZBONA O r9/30 ŽENEVA r0/r9 o MILAN O r4/r7 DUNAJ 8/r6 O LJUBLJANA c 7/20 MADRID c rr/30 1020 BEOGRAD o rr/r8 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 C Nad našo deželo bodo ta konec tedna dotekali hladnejši in suhi severovzhodni tokovi. Obenem se bo anticiklon širil od zahodne Evrope proti Rusiji, kar bo zagotavljalo stabilno vreme vsaj don torka. V SPU/r rimHjOPJE° 16/23 Nad severno in osrednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam hladen in precej suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 18.20 Dolžina dneva 10.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.52 in zatone ob 10.41. Ä^AA BIOPROGNOZA Splošna vremenska obremenitev bo popustila, okrepljeni pa bodo ostali nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.38 najnižje -15 cm, ob 11.44 najvišje 33 cm, ob 18.39 najnižje -35 cm, ob 24.35 najvišje 19 cm. Jutri: ob 1.06 najvišje 13 cm, ob 5.54 najnižje -7 cm, ob 11.56 najvišje 28 cm, ob 19.20 najnižje -27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m...........-1 1000 m............6 2500 m...........-3 1500 m............1 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER GrAdEC o/rr TOLMEČ O -r/r4 TRBIŽ O _ 3/7 -2/ro 0 -3/7 KRANJSKA G. ^ CELOVEC O -r/ro ¿1 VIDEM O tetfi r/n O PORDENON 2/r6 ČEDAD O 2/r6 TRZIC O KRANJ MARIBOR o 1/10 M. SOBOTA 02/!2 O-1/8 S. GRADEC pTUJ ¿7 o ^ CELJE V10 LJUBLJANA ^ ZAGREB 3/12 GORICfl C ° N. GORICA 2/11 N. MESTO 3/11 j-^P GORlCA O ,.,,„ POSTOJNA „ O S,™,? A, _____ _ , , KOČEVJE 5-&C TRST O J „)• h, O __ 9/15 ^¿¿¿N^ _ o PORTOR^-W h— ^ - ČRNOMELJ 7/14 r—- REKA 4/12 OPATIJA £ Ç/1A PAZIN O N NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme. Hladno bo z nizko stopnjo vlage. Ob morju se bo v noči na soboto burja spet okrepila, v sunkih lahko do okoli 100 km/h. Čez dan bo pihala z zmerno jakostjo. Na območju Trbiža bodo temperature nekoliko nižje kot drugje v hribih. Večinoma jasno bo. Zjutraj bo ponekod v zatišnih legah slana. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 11 do 14, na Primorskem okoli 18 stopinj C. TOLMEČ O -r/r4 TRBIŽ O -2/ro o 0/8 KRANJSKA G. CELOVEC o o/ro O TRŽIČ r/9 O „n GRADEC X r/8 o 0/6 u S. GRADEC £ ^ CELJE r/9 O MARIBOR O 2/8 M. SOBOTA O 2/ro PTUJ o ¿7 ČEDAD O VIDEM O 2/r6 r/n % £ LJUBLJANA O pORDENON ^ O N.G°R|CA POSTOJNA 3/10 N «g™ ™ 4/17 ----5/13 fy O 2/8 f1^ „ KOČEVJE Sei? K PORTOROŽ O ^- ^ - CRNOMELJ . / 7 ft/ia —_ ZAGREB 3/r0 „O 2/r6 K 6/r4 r-— UMAG (NAPOVED ZA JUTRI Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno. Ob morju bo pihala okrepljena burja. Nočne minimalne temperature po nižinah bodo precej nizke. Ničla izoterma bo sicer kar 3000m visoko a v nižjih plasteh ozračja bo hladneje kot običajno v tem obdobju. Jutri in ponedeljek bo pretežno jasno in hladno, zjutraj bo v zatišnih legah slana. Jutri bo še pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. ZN - Na svetu je lačnih že skoraj milijarda ljudi Svetovni dan hrane opozarja na naraščajoče cene zml RIM - Cena hrane - od krize do stabilnosti je tema letošnjega svetovnega dne hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, se pravi jutri. Naraščajoče cene hrane predstavljajo veliko grožnjo predvsem revnim, države razvitega sveta pa na področju prehranjevanja pestijo predvsem nezdrave prehranjevalne navade ljudi in s tem povezan porast nenalezljivih kroničnih bolezni. Rast cen hrane po svetu predstavlja osrednjo grožnjo varni prehranski oskrbi v deželah v razvoju. Lani in letos so po podatkih Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO - Food and Agriculture Organization of the United Nations) naraščajoče cene hrane v hudo revščino pahnile skoraj 70 milijonov ljudi. Kot na svoji spletni strani ob letošnjem svetovnem dnevu hrane navaja FAO, so se med leti 2005 in 2008 cene glavne hrane za ljudi povzdignile na najvišjo raven v zadnjih 30 letih. V zadnjih 18 mesecih tega obdobja je cena koruze narasla za 74 odstotkov, riža pa za 166 odstotkov. Upori zaradi pomanjkanja hrane so se pojavili v več kot 20 državah sveta. Poznavalci so najavili konec obdobja poceni hrane, ekonomisti pa menijo, da se podobni skoki lahko ponovijo v prihodnjih letih. Kot kaže, lahko cenovna nestabilnost na področju hrane postane stalnica, navajajo na FAO, kjer so zato osrednjo temo letošnjega svetovnega dne hrane izbrali z namenom celostno osvetliti vpliv cenovnih skokov pri hrani. Rast cen hrane občutijo ljudje po vsem svetu, najbolj pa prizadene najrevnejše, navajajo na FAO, kjer sicer s svojimi programi vseskozi prispevajo k zmanjševanju lakote po svetu. Po podatkih organizacije je na svetu lačnih že skoraj milijarda ljudi, po drugi strani pa podatkih FAO v svetu vsako leto odvržemo 1,3 milijarde ton živil, kar je tretjina vse pridelane hrane. Prebivalci Evrope in Severne Amerike naj bi zavrgli od 95 do 115 kilogramov hrane na leto, natančnejše ocene za Slovenije pa ni, so STA po- jasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Medtem ko se v manj razvitih območjih sveta soočajo z lakoto, se razviti svet spopada tudi z nezdravimi prehranjevalnimi navadami ljudi in tudi s tem povezano posledično rastjo kroničnih nenalezljivih bolezni, ki postajajo velik problem javnega zdrav- stva. Med takšne države spadata tudi Slovenija in Italija. Svetovni dan hrane obeležujemo vsako leto 16. oktobra, in sicer na dan, ko je bila leta 1945 ustanovljena FAO, kjer bodo letošnji dan slovensko obeležili v ponedeljek na sedežu organizacije v Rimu. (STA) TEHNOLOGIJA - V vrsti tudi Wozniak Najnovejši iphoni prišli v trgovine SAN FRANCISCO - Ameriški tehnološki velikan Apple je včeraj v izbranih državah začel prodajati najnovejši model pametnega mobilnika ip-hone tudi v trgovinah. Tudi tokrat so pred marsikatero trgovino z Applo-vimi proizvodi nastale dolge vrste največjih navdušencev, med njimi v vrsti pred eno od trgovin v ZDA stoji tudi soustanovitelj Appla Steve Wozniak. Apple je sicer pretekli teden, dan pred smrtjo Jobsa, predstavil nov model iphone 4S. Ta je v ZDA, Avstraliji, Kanadi, Franciji, Nemčiji, na Japonskem in v Veliki Britaniji v trgovinah na voljo od danes, v dodatnih 22 državah, med njimi tudi v Sloveniji in Italiji, pa od 28. oktobra. Prve so vrata odprle trgovine v Avstraliji in na Japonskem, pred glavno Applovo prodajalno v Sydneyju je prvi kupec v vrsti na novi iphone 4S čakal kar tri dni. Tako on kot mnogi drugi so se za čakanje v vrsti na začetek prodaje prvega Applovega proizvoda po smrti Jobsa odločili tudi iz spoštovanja do preminulega soustanovitelja Appla. Medtem pa se je pred Applovo trgovino v Los Gatosu v ZDA v četrtek kot prvi v vrsti pojavil tudi soustanovitelj Appla Steve Wozniak. Dva nova mobilnika je že naročil, a se je kljub temu odločil, da bo nanj čakal tudi v vrsti ter med čakanjem klepetal z drugimi navdušenci prek spleta. Iphone 4S, ki ga poganja nov operacijski sistem ios 5, je sicer že podrl Applov rekord po številu prejetih prednaročil v prvih 24 urah. Minuli petek, ko so začeli sprejemati prednaročila, so tako v Applu zabeležili več kot milijon prednaročil za novi iphone. Deloma gre to sicer pripisati dejstvu, da je bil na prvi dan na voljo na več trgih kot prejšnji Applov rekorder, lanski iphone 4. Ob tem velja še omeniti, da je Apple v teh dneh zagnal novo storitev Icloud, ki bo uporabnikom omogočila, da svojo glasbo, dokumente in druge vsebine shranijo na Applovih strežnikih ter nato do njih dostopajo kadarkoli, od kjerkoli in s katere koli naprave. Pariški Center Pompidou z umetnostjo med ljudi DIJON - Pariški Center Pompidou je pripravil potujoči projekt, poimenovan Mobilni Pompidou, s katerim želi umetnost približati ljudem, ki še nikoli niso vstopili v muzej. V ta namen je iz stalne zbirke izbral 14 sodobnih umetniških del, ki bodo tri mesece na ogled v Chaumontu ob reki Marni, tri ure zahodno od Pariza. To bo njihova prva postaja. Sodobne umetnine so postavljene na polju, več ur stran od najbližjega večjega mesta. Arhitekt potujoče razstave Patrick Bouchain je za to priložnost izdelal 650 kvadratnih metrov veliko konstrukcijo, ki spominja na cirkuški šotor. Ker je zložljiva, omogoča postavitev na različnih lokacijah. Za prvo tovrstno razstavo na svetu, za katero ni potrebno plačati vstopnine, so na temo barve izbrali dela mojstrov, kot so Pablo Picasso, Fernand Leger, George Braque, Henri Matisse in Alexander Calder, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Zdelo se je nujno, da umetnost popeljemo med ljudi, ki še niso stopili v muzej," je za AFP dejal predsednik Centra Pompidou Alain Seban. Pri tem je omenil statistiko, ki kaže, da vsak drugi Francoz ni še nikoli obiskal muzeja. Iz Chaumonta bo razstava potovala v Cambrai na sever, nato pa še v Boulogne-sur-Mer ob Rokavskem prelivu, v Aquitaine na severozahod države, v pristanišče Le Havre in v Aubagne blizu Marseilla. (STA)