Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman reljtl: Za celo leto predpkSa 15 gld., za pol leta 8 gkl., zažetrtleta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veS na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. NaroSnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V Ljutljani, v sredo 9. aprila 1884.
Letnili XII.
Praznovanje nedelj iu praziiikov
za delavce. *
Nedavno smo poročali, da po novi obrtnijski postavi, kakor jo obrtnijski odsek priporoča državnemu zboru, posestniki fabrik ali tovarn svojih delavcev ne bodo mogli več siliti k delu kakor 11 iir na dan. Ta določba je bila tem potrebnejša, ker so morali celo mladostni dečki v nekterih fabrikah delati po 15 ur in celo 18 ur na dan, ter niso imeli toliko časa, da bi se mogli odpočiti od svojega truda. Glede počitka med dnem spremenil je odsek svoj prvotni sklep, po kterem bi se bilo moralo delavcem dovoljevati najmanj dve uri počitka v tem smislu, da mora ta počitek znašati najmanj poldrugo uro na dan, ker so celo nekteri konservativni zvedenci ugovarjali, da je pri nekterih fabrikah kakor n. pr. pri izdelovanji sladkorja, nemogoče, da bi delavci počivali dve uri.
Pa že neka druga prememba so je pri zadnjem zborovanji obrtnijskega odseka 3. t. m. določila. Po prvotnem sklepu bi bila namreč vlada imela oblast posameznim obrtnikom k večemu dvakrat na leto dovoljevati, da bi ^smeli njihovi delavci k večemu skoz 6 tednov po e n o uro na dan čez postavni čas, toraj 12 ur na dan delati, ako bi bilo to iz posebnih vzrokov potrebno. Ker pa ni mogoče že naprej določevati, ali se bode taka potreba pokazala samo dvakrat na leto, in bi li ena ura skoz 6 tednov za taka izvanredna dela zadostovala ali ne, spremenil je obrtnijski odsek to določbo, ter kupčijskemu ministru v porazumljenji z ministrom notranjih zadev dal neomejeno oblast, da smeta tako čezpostavno delo dovoljevati obrtnikom, kadar koli in za kolikor časa bodeta za potrebno spoznala.
Za nedelje in praznike predlaga obrtnijski odsek, da ob nedeljah mora počivati vsaktero delo, in sicer ne samo po fabrikah, ampak tudi pri malih obrtnikih. Izvzeta so samo tista dela, ki so za čiščenje mašin in za nadaljevanje obrta neobhodno potrebna. Ker je pa pri nekterih fabrikah nemogoče, da bi se mašine, kadar so v teku, ob nedeljah ustavile, ker bi to prizadejalo gospodarjem veliko škode, daje se kupčijskemu ministru v porazumljenji z ministrom notranjih zadev oblast, takim zavodom dovoljevati tudi delo ob nedeljah.
Glede praznovanja nedelj ni bilo nobenega oporekanja od nobeno strani, ker so tudi liberalni poslanci sprevideli, da ne glede na cerkveno zapoved mora imeti delavec vsaj en dan na teden čisto prosti čas, da se opočije od dela in da se nekoliko pobriga za svojo družino. Glede praznikov pa je šlo jako težje. Ko bi bili vsi prebivalci našega cesarstva ene vere, bi bilo kaj lahko določevati tudi praznovanje zapovedanih praznikov, kakor se jo to nedavno za-ukazalo na Španjskera; ker so pa prazniki raznih ver jako različni in ob raznoterih časih, povdarjalo se je, da je nemogočo postavo določevati, da naj delavci počivajo tudi o zapovedanih praznikih, zato se je sprejela v tem oziru samo ta postavna določba, da morajo vsi obrtniki, mali in veliki, ob praznikih svojim delavcem dati toliko prostega časa, da se zamorejo vdeležiti dopoldanske službo božjo. Poštenim obrtnikom bode gotovo že to zadostovalo, da bodo s svojimi delavci praznovah tudi ob zapovedanih praznikih, in da jih ne bodo brez posebne sile priganjali k delu, ktero gospodarjem in -delav-
cem ne prinaša nobenega blagoslova. Večina katoliških fabrikantov praznovala je ob zapovedanih praznikih že dozdaj ravno tako kakor ob nedeljah, in prepričani smo, da te hvalevredne in za delavce koristne navade tudi odslej ne bodo opuščali.
Govor poslanca Raiča
v državnem zboru glede šolskega poduka na slov. ŠtajarjI.
(Konec.)
Ciril in Metod sta v devetem stoletji liturgične knjige pisala v slovenskem jeziku in imamo Oodex Glagolita Clozianus, Supraslski od 10. do 11. stoletja, Codex Assemanius itd., kteri kodeksi so vsi slovensko pisani in nek redovnik iz 11. ali 12. stoletja pravi: ^Slovenski jezik od boga dobro stvorjen jest."
Š tem hotel sem le dokazati, da izraz „slovenski" ni le samo 300 let, temuč nekoliko več star — ta izraz pozna se od začetka naše zgodovine od Cirila in Metoda.
Po razmerah, kakoršne so pri nas, nahajamo se mi v čisto drugačnem položaji, kakor ga je slikal gosp. predgovornik o južnih Tirolih. Prosil bi toi-aj visoko vlado, da nam privoli nekoliko priboljška v narodni šoli, in naj nam tudi učiteljsko izobraže-vališče Mariborsko tako priredi, da se bodo dotični kandidati tudi druzega deželnega, t. j. slovenskega jezika naučili.
Sedaj pa omenim le še s kratkimi besedami blagohotnih izrazov, kojih se je včeraj njegova eksce-lenca gospod minister za nauk in prosvete glede predavanja posamičnih juridičnih strok v slovenščini na Graškem vseučilišči posluževal. Njegova ekscelenca pravi: „Ta poskus se je že naredil, ker pa ni imel prave podlage, mu je spodletelo. Imeli smo že v Gradci stolico s slovenskim učnim jezikom, pa se je opustila, ker ni imela vgodnih predpogojev."
Meni so ondi razmere jako dobro znane, ker sem tedaj na Graškem vseučilišči študiral bogoslovje. Ni bila le ena stolica, temveč tri so bile in sicer so ondi podučevali dr. Kopač, dr. Kranjc in dr. Škedl.
Znan mi je pa, gospoda moja, drug vzrok, zakaj da so se opustile one stolice. Ne zarad pomanjkanja predpogojev so se opustile to stolice, temveč zarad odloka izšlega 20. avg. 1851. In tisti odlok je bil vzrok, da je moral profesor Kranjc na Erdeljsko. Odlok namreč spreobrnil je našo državo v absolutno in posledica tistega odloka bili ste pa leti 1859 in 1866.
Prebral vam bom še nekaj besed iz ustanovnega pisma Graškega vseučilišča. V izvirniku se bere ondi (bere):
„Universitatem in nostra civitate Graecensi Styriae Metropoli cum in finem instituere et erigere intendimus, ut, quod alii principes suorum subdi-torum saluti, comraodisque prospicientes, sibi licere existiraabant, illud nos quoque, qui plures eosque ampliores diversarum nationem et linguarum pro-vincias possidemus (Čujte! na desni) multo", major! ratione et jure posse omnes intelligunt.
Carolus Dei gratia Achiduc Austriae . . . Styriae, Carinthiae, Carnioliae . . . Comes Goritiae, Dominus Marchiao Slavonicae... Datae in civitate nostra Graecensi, die 1. .lanuarii anni 1585".
Ko je leta 1586 nadvojvoda Karol jezuitovsko gimnazijo v Gradci razširil v univerzo za vso dešele notranje Avstrije iz tega namena, da bi so bila reformacija bolj vspešno zatirala, vtemeljil je dotično ustanovo s tem, da so odnošaji njemu podvrženih dežela in narodov toliko različni (čujte! na desni) in govore toliko različne jezike in narečja, da je take naprave (univerzo) silno potreba. (Čujte na desni.)
Sedaj si pa dovoljujem gospodo prositi, da blagovoljno pritrditi izvolijo resoluciji, ktero bom prebral. Tako-le se glasi (bere): Visoka zbornica naj sklene: „Visoka vlada se poziva, da sklep visoke po-slaniške zbornice od 26. aprila 1880, ki se tika vpeljave slovenščine za učni jezik na Mariborskem učiteljišči pri primerni gojitvi nemščine, s pričetkom leta 1884/85 izvrši." (Dobro! na desni.)
(Resolucija se je sprejela in dotičnemu budget-nemu odboru izročila.)
Govor poslanca Greuterja
v državnem zboru 18. marca o liberalizmu in njegovih nasledkih, o lanskih Dunajskih škandalih na univerzi in o šolstvu na Tirolih.
Visoka zbornica! Ako sem si, gospoda moja, po daljšem molku izprosil besede pri tej priložnosti, mi smete verjeti, da tega nisem zato storil, da bi morda poskušal akustiko nove dvorane v parlamentu (vese-lost), temveč sem to iz čisto resnobnega vzroka naredil; oglasil sem se k besedi, ker sem prepričan, da mi je to dolžnost, ktero sem pri sprejemu mandata spolnovati obljubil.
Potrebno se mi pa zdi nekoliko opazek napraviti, ki naj bodo moje stališče pojasnile.
Tudi temu ministerstvu dovolujem svoto od finančnega odbora dovoljeno in sicer zato, ker so mi tudi danes veljavni še ravno tisti vzroki, kterih sem se ob svojem času, ko smo se o dotičnem članu naše ustave posvetovali, poslužil proti brezpogojnemu odbijanju davkov; tisti vzroki so mi tudi še danes merodajni.
Tudi se mi jako nevarno zdi, davke odrekati; je namreč to orožje, ki na dve strani reže in nikdo izmed nas ni vstani določiti, ktera stran da je bolje nabrušena.
Ko sem že tega omenil, moram še pristaviti, da se mi oni nazori, kojih se konservativci pri dovoljenji poslužujejo, nikakor ne zde merodajni, kako da se bom sam odločil, kajti davki so ne privoljujejo posamičnim ministerstvom, temveč državi.
Nikdar še nisem vprašal, kolika je svota, ki se zahteva, kako se dii relativna potreba te svote opravičiti, temveč pri budgetu tudi sedaj še vedno glavno vprašanje ostane ono, s kterim bodemo morali vedno računati, ali se bo pa ta svota tudi resnično za ono svrho porabila, da se bo po nji državni interes gojil in ohranil? Ali bo ona tudi vtrdila tiste stebre države, kterih se je narod, ki ima količkaj zgodovino in imena, vedno zvesto oklepal? Osobito na naučno ministerstvo stavim pa vprašanje: ali se bodo vsied tega denarja gojila ona načela, ki vtrdujejo veljavo; ali se bodo vresničila ona načela in so mladini na srce pokladala, ki zahtevajo, da so pravo spoštuje izvršuje — ali se bode dosegla veljava in .spošt^,J|^ .'I
vanje pravice?

Gospoda moja na obeh straneh zbornice, ravno tukaj na teh klopeh smo v dokaz, da pravico spoštujemo, mirni ostaU pri hudem boji, ki se je vnel na obeh straneh gledd narodnosti, zatoraj se prizivam na vašo pravoljubnost, da poslušate tudi moje nazore in čo tudi se ne morem nadjati, da boste na levici mojih misli, vendar upam, da boste šli s prepričanjem domu, da sem govoril iz celega srca, kakor sem prepriiian, in to tudi dokazal.
Ali se bo po denarji, kterega dovoljujemo za naučno ministerstvo trdna podpora vsake vredjene države, ki se avtoriteta (veljava) imenuje, vtrdila in mladini na srce položila?
Saj je Vam znan izrek znanega Baka Verulamca, kojega se je ob svojem Času tudi državni minister Schmerling za svojo sistemo posluževal, rekše: Veda je moč! Eazširjena veda je toraj razširjena moč in ta razširjena moč je temelj vsaki avtoriteti.
Ozrimo se pa na prikazni današnjih dni!
Naučno ministerstvo svoje zahteve leto za letom poveličuje. Letos za dva milijona. K temu pridruži se še velika požrtovalnost, koja želi vedo in oliko razširjati, tako od strani dežehl in občin, kakor tudi posamičnih zasobnikov: toraj čedalje obširneja veda, misliti bi morali, da tudi vedno bolj razširjena podlaga za potrebni obstanek države in za njeno veljavo.
Ako pa poslušamo, kaj pa dogodki govore, moramo jako pomisliti, kajti že zdavnaj ni bilo časa, ki bi bil tako brez vse avtoritete, kakor ravno današnji. Saj moramo državno oblast na pomoč klicati proti brezavtoriteti anarhije.
Od kod to ? To izhaja odtod, gospoda moja, ker nima vsaka veda gradeče in okrepčevajoče moči v sebi, ki bi državo ohranjevala. Je tudi veda, ki je napolnjena s strupom in kal razdjanja v socijalistično telo zasadi, kteri strup se dostikrat počasi, toda tem zdatneje, tem silneje iu mnogokrat v strašnem prevratu javi. Hvaležni smo vladi, da se je vstavila anarhističnim naporom z državno silo in marsikdo izmed gospodov, ki so godrnjali, vidoč, da hoče država silo rabiti, so bili v srcu morda bolj veseli, ko se je stvar izvršila, kakor pa mi sami. (Veselost in priznanje na desni.)
Hvala vladnim organom, da so se s takošno požrtvovalnostjo podali v brloge hudodelstev iskajoč morilnega orožja, ktero je bilo vničevanji človeškega življenja namenjeno. Toda če tudi so se brlogi zločinov tam doli globoko po kletih našli, kjer so bile skrite smrtne bombe, se vendar ni prav iskalo. Tam doli so le zapeljani, so edino le tisti, ki so netilo pokladali na bombe, bombe pa so vse drugačni ljudje napolnili. In kdo so to? Tisti so, ki po stolicah, ktere ljudstvo s krvavozasluženim denarjem plačuje, v -imenu slobodne vede predavajo doktrine, ki so med narodom enkrat vdpmačene in med razne kroge razširjene, prave bombe smrt in pogubo med narod vsipajoč.
Navesti vam hočem izgledov. Pogovarjal sem se nekdaj s pristašem liberalne stranke prav prijateljski. Eazloživši mu svoje nazore ga prosim, naj bi mi še na eno vprašanje odgovoril. Dotični gospod, ki ni bil Avstrijanec, toraj tudi ne avstrijski poslanec, pravi: „O zakaj ne, le vprašajte". Rečem mu: »Razložite mi na kratko pa dobro in tudi primerno, kaj je moderni liberalizem?" — „Da" pravi on, tem Vam lahko takoj vstrežem. Liberalizem, kakor si ga mi mislimo, kajti mi smo naprednjaki, je rešitev človeka po samem sebi, mi ne verujemo nobene resnice razun tistih, na ktere smo sami prišli in mi se ne klanjamo nobeni zapovedi, kakor tisti, ki smo si jo sami dali." „Dobro", odvrnem jaz, „iz tega spoznam, da liberalizem ni politična, temveč verska zmota, verski odkroj in le toliko, kolikor imajo verske zmote naravnih nasledkov, liberalizem politično lice zadobi."
Pozneje sem ravno to razlaganje čital v knjigi od besede do besede, kakor mi ga je dotični gospod sam izrekel.
Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi: da liberalizem, kakor ga je ta gospod razložil — sicer pa ne verjamem, da je še mnogo tacih liberalcev, kajti liberalizem je že mnogo .svojega vjedajočega strupa izgubil — ni nič druzega, kakor odpad človeka od božje avtoritete, rešenje človeka po samem sebi.
Dogodki preteklih dni, ki se še vedno ponavljajo, so na dlani. Kulturno delovanje človeško nič druzega ne namerava, kakor Boga in njegove postave iz javnega življenja odstraniti. Še vsaka beseda mi gromi po ušesih, kterih se je v prejšnji
zbornici dan na dan toliko čulo po neštevihiih peticijah, ki so se vse začenjale z besedami: „Ločitev šole od cerkve, ločitev zakona od sv. zakramentov. Gospodovega dneva od praznovanja iu celo smrti od cerkvenega pokopa.
Dandanes več ne pobijamo napačnih načel s teoremami, s stavki učenosti: Gospod je v svojem usmiljenji ljudem pripravil drugačno zdravilo po tisti h, ki načela liberalne stranke izvršujejo do najskrajne posledice. (Prav res! na desni).
Oglejmo si nekaj tacih načel.
Kot zvezde prve vrste na nebesu moderne učenosti se proslavlja cela tolpa natoroslovcev, kakor: nek Lovrenc Oken, ki je človeško veljavo z njegovim stvarnikom vred v prosto bliito poteptal, in on se imenuje korifeja učenosti! Tega pa še nek Oskar Schmidt e tutti quanti presega. Tem sledi nek Karol Vogt, ki se hvali, da je po svoji nasledovalni teoriji človek konečno vendar srečno tje prišel, kjer mu je bilo mogoče stvarnika človeka pod kap posaditi.
Taka načela se pa ne predavajo le po stolicah, po javnih shodih, kakor se ona na primer v Mona-kovem, Niirnbergu in Kasselu javno uče, temveč se celo zbirajo v knjige pod imenom učenosti za ljudstvo priredjene in se na tisoče in tisoče med narod razširjajo. Ondi ljudem kvasijo, da je nova učenost slednjič tako daleč prinesla, da človek lahko osla in vola v hlevu za svoja brata objame. (Živahna veselost).
Da, gospoda moja, če priprosto ljudstvo enkrat razume, če ono da ni nobene božje avtoritete več, ako ga ponižate do živali in to v imenu moderne vede, potem se nikari ne čudite, ako smo čuli nedavno strašno besedo: „državna zver"! Ako ubogemu človeku ideal božje podobe s predrzno roko raz obraza strgate in v brezkončno brezno nevero vržete, kaj potem še druzega ostane, kakor živinska strast! (Dobro! dobro! na desni). Oni, ki se mu je vzela poslednja nada, začne raču-niti in tako-le računi: Na tem materijalnem svetu treba je računiti po naravnih postavah in nič več ne po nravnih. Kdor je silen, ta je mogočen; zatoraj glejmo — odgovornosti ni nobene — da mogočni postanemo. Kaj naj na to naprednjašk liberalec odgovori? Za svojo osebo odstavil je Gospoda nebes in zemlje, in ga je morda k večemu še razglasil za invalida, ki naj prevzame stražo pred palačami bogatinov in pred sleparskimi blagajnieami, kjer naj z oskrunjenim ščitom pravice čuva, bogastvo, o kterem se ne ve, od kod da je. (Dobro! prav dobro! na desni).
Tako pravijo liberalci in Bog jim je le še zadosti dober za invalidnega čuvaja. (Veselost na desni,) Sedaj pa pride mednarodovec in reče: Vi ste Boga v nebesih zdelali, mi hočemo pa sedaj vašega invalidnega čuvaja tu na zemlji zdelati! (Prav dobro! na desni). Kaj morate na to odgovoriti ? ... Zapisali ste si na prapor, omiko, splošno omiko, naprednjaško omiko. In v tej omiki vgle-dali ste odrešenje sveta. Prav! Strinjam se! Vzemite pa potem načela, ki ste jih razširili in sedaj na tisoče ljudi na nje verjame, načela, kakor jih je n. pr. „N. Fr. Pr." še pred malo leti oznanjevala in jih zbrala v nekrolog bogotaju Davidu Straussu, ki je novega Boga izumil. V imenu olikanega — dobro si zapomnimo — „olikanega" sveta govoril se je tisti mrtvaški govor (nekrolog) izumniku novega Boga, ter se posvetil hvaležnemu spominu nanj (Davida Straussa), ker se mu olikani svet zahvali, da ga je rešil spon predsodkov in zmot in ga pripeljal do spoznanja.
Vničenje božjega bitja in vničenje vsake tolažbe, ki jo daje krščanstvo, imenujejo ti ljudje „go-jitev pravega spoznanja in rešitev iz spon predsodkov iu zmot". Kaj naj si ljudstvo misli, akoravno časnik takega pomena, kakor ga ima „N. Fr. Pr." pri liberalcih, dalje opomni: „Spomin, ki si ga človek pri ljudeh ohrani, je njegovo vstajenje in njegovo večno življenje. David Strauss si neumr-Ijivosti ni drugače mislil, kakor da človek v spominu večno živi!"
Ako sedaj to načelo na življenje obrnete, sta si Herostrat in Hugon Schenk že neumrljivost pridobila. (Prav dobro! na desni. — Oho in nemir na levi). On živi dalje v spominu, in v spominu dalje živeti je po nazorih Vaše „N. Fr. Pr." neumrljivost! (Na levici se oporeka). Liberalna stranka je, kakor je vam znano, človeško družbo razprašila; o skupnem pravu ni hotela ničesar več slišati. Za
pravo dežela, kakor za pravo posamičnih in še celo za pravico vesti se še zmenila ni!
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. aprila.
Xotrauje dežele.
Petarda razletela se je v Trstu 6. t. m. pred veliko vojarno ob 8. uri zvečer; škode ni nobene napravila. Trst moral bi po vsej pravici dobiti strogega in razumnega vojaškega zapovednika, kakor ga ima Zadar, potem bi se bilo nadjati, da se pe-tardovcem patent na to jim toliko priljubljeno rokodelstvo odvzame. Izjemni stan in vojaški zapovednik podal bi se v Trstu pa tudi za laški živelj, kterega bi izvestno ondi živeči Slovani iz cele duše pozdravili. In kaj bi ga ne? Slabeje, kakor sedaj se jim pod izjemnim stanom tudi ne more goditi. Le ozrimo se nekoliko na razmere ondi. V prvi vrsti nam je tukaj v poštev jemati javno varnost in življenje. Ali zamore pošten Slovenec ali Hrvat, kojemu je na blagru svojega naroda na Primorji kaj ležeče in javno zanj deluje, bodisi že na kterikoli način, zjutraj od doma gredoč z zavestjo reči: opoludne ali zvečer se zopet zdrav povrnem? Ali zamore skrbni ženi in ljubljeni družini tako izjavo' dati v tolažbo, ko za vsakim voglom po ena ali po dve petardi nanj prežate, da ga v gromu in' blisku pošljete tjekaj, kjer nobena solza več ne kane? Ne, ni! Tega v Trstu noben Slovan ne more zavestno trditi, kajti Slovani so ondi vdani cesarju in državi, poleg tega pa še svojemu narodu, vse to pa „irredenta". črti in sovraži, da nobenega od vseh treh živega ne more videti. Resnico te trditve je že toliko in tolikokrat sama dokazala, da se nam njeno dokazovanje popolnoma odveč dozdeva. Izjemni stan bi bila toraj le tista dobrodejna peta, ki bi „irredentovski" kači na glavo stopila. Morda da bi bil potem mir in red in bi Slovan nekoliko ložje dihal boreč se za dom za vero ia cesarja!
JDunajcanom jelo se je polagoma daniti, da je sedanja vlada vendar-Ie mnogo boljša, kakor pa je na glasu ondi in da je prav za prav liberalno-demokratični mestni zbor Dunajski tisti tič, ki jim je tako dolgo vseskozi napačno pel. Koliko let so Dunajčani zdihovali pod neznosno težo dragine govejega mesa, koliko let je znašal posebno delavni stan svoje krvavo zaslužene groše na Dunajsko Tram-way (železnica s konjsko uprego), da so odborniki opravilnega sveta dotičnega zavoda po 95.000 gold. letne plače vlekli. Živinski prekupci ali mešetarji in mesarji stavili so si palače po mestu in vile zunaj mesta, odborniki vozili so se po veselicah, ubogo ljudstvo je pa trpelo in stradalo. Vlada je sprevidela, da dalje tako ni več mogoče. Struna preveč napeta poči. Najpoprej odpravila je tržne komisarje, ki so došlo živino pokupili in jo potem še le mesarjem prodajali. Ti možje so bile ljudstvene pijavke v pravem pomenu besede. Sedaj ondi kupujejo mesarji sami in nadjati se je, da bode cena mesa na Dunaji kmalo padla, kolikor bodo namreč splošne današnje razmere to dopuščale, da bo tudi težak, ako bo sicer pametno in varčno živeti hotel, ob gotovih dneh lahko svoj košček mesa imel. Dunajčani bodo kmalo )opolnoma spregledali, kdo da je njihov prijatelj, n vsem brez razločka stanu, vere in narodnosti dobro želi, ali sedanja toliko zaničevana in opravljana Slovanom prijazna vlada, ali pa tisti nemško-liberalni kričači, ki povsod le na to delajo, da svoj žep polnijo, kako se pa priprostemu možu godi, jim je deveta briga.
(Juden je v resnici časa tek, ki tu pa tam s sabo prinese priložnost, da se tudi živali mešajo v mednarodno politiko in jo čestokrat tudi določujejo. Komu niso znano kapitolske gosi iz starodavnega Rima, ki se je imel edino njim zahvaliti, da mu ni tihotapni sovražnik v tisti osodepolni noči vse vojake do zadnjega moža pomoril. Nedavno napravili bi bili pod političnim vodstvom Sergeantovem kmalo amerikanski prešiči veliko spletko med nemškim cesarstvom in pa severo-amerikanskimi zjedi-njenimi državami, ker je vsled nesočutnega postopanja Sergeanta v oziru na Nemško, Bismark prepovedal vpeljavo amerikanske svinjine v nemške dežele. Sedaj so so pa ogerski voli v politiko vtaknili, in mislijo dobre razmere med Avstrijo in Ogersko skaliti. Sovražniki sedanje vlade pravijo, da so ogerski voli prekucnili obstoječo carinsko zvezo med Ogersko in Avstrijo, ker jim je vlada narav-nosten prehod iz Ogerskega na Dunaj prepovedala in se morajo tudi najbolj zdravi v Marcheggu (poslednja postaja državne želcznice Budapešt-Dunaj pred Dunajem) po dotičnih živinozdravnikih pregledati dati. A ker sto pa Avstrija in Ogerska dostikrat že trše orehe mirno raztolkli. se tudi sedaj lahko prav zavestno nadjamo, da ne bo sile.
Odlok doleuje-avstHJnka vlade zarad pregleda pitancev, ki iz Ogerskega na Dunaj dohajajo, je po Ogerskem kri silno razburil, ter madjar-ski v madjarski orszag zaljubljeni časniki neznosno proti Avstriji ropotajo. Nekteri še celo na to delajo, da bi ogerske živinorejce tako daleč pripravili, da
se bodo zavezali nobenega repa več na Dunaj postaviti. V tem obziru pač ne bodo mnogo opravili, pač pa bi se znala na ta način nova pot avstrijskim živinskim kupcem do lepega dobička pri kupčiji odpreti, kajti iz Ogerskega na Dunaj se lahko preko Štajarske pride, da se Ogrom še sanjalo ne bo, da njihov živinski pridelek preko Gradca na Dunaj zahaja. Sicer se je pa nadjati, da no bode treba te ceste iskati, in da se bodo vročekrvni Ar-padovci že potolažili. Saj vemo, da se golaž nikdar tako vroč ne je, kakor se pa dela! In če bi ko-nečno Madjari tudi v resnici- svoje blago vstaviti mislili, Dunaju zarad tega ne bo od lakote umret). Sosednji kraljevini češka in gališka ste veliki zadosti, da dva Dunaja z mesom preskrbite. Le vožno ceno za pitano živino na železnici je treba znižati po železnicah, ki Čehe in Galicijo z Dunajem vežejo, m če bi to še ne zdalo zadosti, južna žbleznica veže zeleni Štajar s prestolnico, in tukaj se tudi mnogo in lepe živine redi, ki bo Dunajčanom izvestno tako dobro godila, kakor pa ona ogerskega plemena. Naj se le repenčijo Madjari, kolikor jim drago. Ko bodo videli, da jim živina v deželi ostaja, da ji cena vedno pada, bodo že sami odnehali. .
Da Čehi ne drže križem rok, marveč klin s klinom zbijajo, ter nemškemu „Schulvereinu" nasproti stavijo „osrednjo matico skolsko", v tem beremo med drugim tudi zanimiv dopis z Dunaja, kterega povzamemo po tukajšnjem vrlem učiteljskem listu „Učit. Tov". Omenjeni dopis glasi se tako-le: „Ustfedni matice školska" v Čehih vrlo deluje in napreduje. Na vseh krajih osnuva po potrebi ljudske šole, jih vzdržava ali poskrbi, da jih dežela prevzame. Kako ogromno veliko doseže, predstavljamo si lahko, mi skromni Slovenci, po poročilih o nje delovanji in uspehih. V tem četrtletu potrebovala je vkup 53.526 gld. za 35 učilišč (izdavala je za posamezne od 80 do 4717 gld., to naj višjo svoto v Jiglavi), poleg tega še 1855 gld. za upravo. Po takem zahteval bi proračun za šolsko leto 1883/84 čez 165.000 gld. Ves ta denar je že zagotovljen; gre le za to, da se nabira za prihodnja leta. „Ustfedni matice" vzdržava se po udih zakladajočih z doneskom 500 gld., pravih z doneskom 100 gld., delujočih z letnim doneskom 10 gld., rednih z letnim doneskom 5 gld. in dona-šajočih z letnim doneskom 1 gld.; prvih je 87 (kakor znano pristopil je kot tak tudi moravski deželni namestnik grof Schonborn, o čemur so nemški listi dokaj kričali), drugih 1009, tretjih 1046, četrtih 1413, in zadnjih 14.229. Premoženja v denarjih in posestvu ima koncem svečana t. 1. blizo 200.000 gld. Do zdaj nabrala ter deloniia izdala je 400.000 gld. Začetkom svečana oglasila je poziv: „Kličemo k narodu! Kličemo po pravici in dolžnosti!" prose nove podpore. Iz najnovejših dogodeb ali bolje uspeha zaznamovati moramo onega v Liberci (nem.^Eeichen-berg) in Duchovu (nem. Dux) v severnih Gehah. V Liberci prevzel je 5razredno šolo deželni šolski svet na prošnjo Matičino, v Duhovem podal ji je pravico javnosti, kar je očividno velik dobitek. Proti javni češl^ šoli v Liberci delali so in delajo nasprotniki niirodnosti vse, kar je bilo mogoče. Oporekala jo občina, okrajni šolski sv6t, hujskali so na vso moč severni nemški listi, posebno „Eeiehenberger Zeitung", ki je tožila: češke šole ne smemo trpeti, „kar bi bil večen madež na bliščečem ščitu največjega nemškega mesta v Gehah". Deželni šolski svet vzprejeti moral je vender po postavah prošnjo 298 starišev (s 509 otroci). To število je po nemških poročilih znatao manjše: podpisalo biio bi prošnjo le 198 starišev (s SO^O otroci) in še od teh preklicalo jih je 14 svoj podpis.. Imena tih bojazljivcev oziroma omikancev prinašajo pohvalno severo-nemški listi za njimi tudi Dunajska „Duet8che Zeitung". Pregled vse zadeve podaja nam dolg članek tega časopisa v dan 18. sušca t. 1. Strast-neje še obnaša se „Eeichenberger Zeitung", ki je naštela že dvakrat po imenu vse stariše, pošiljajoče svoje otroke v ndrodno češko šolo, ter tako posredno poziva na izobčenje. Huda kazen zares_ preti rodbinam, po večjem obrtnikom in delavcev. Žuga se jim z odpovedanjem stanovanj, in deloma se že vresničuje. Pač lepo geslo „na ulice z onimi, ki zahtevajo pouk v materinščini!" Pač sramotno orožje v boji za človeštvo! — V Duhovem vstanovila je „Matica" čve-terorazredno šolo. Posestnik tovarne g. Hoche prepove svojim delavcem, pošiljati otrok tje — bilo jih je blizo 200. Stariši pozvo v pomoč Topliški (Teplitz) okrajni šolski svet, ki pa odgovori „ker je starišem na--prosto dano, vzeti otroke iz zasebne šole ter pošiljati v (nemško) javno", to lehko store. Tedaj akličejo se na deželni šolski svet ter zadobe začetkom tega meseca pravico javnosti. Kako odurno se nasprotna stranka bojuje, kaže tudi sledeči primer. V Mostu (Brilx) sporediti hoče damska družba „Libuša" akademijo v korist ubogih otrok. Najame dvorano p^lačavši 35 gld. ter pripravi vse v dobrodelno svrho. Po Mostu silen hruin in krik kazinarjev — gostilničar se skuja, odpove najeto dvorano ter vtakne (po „Narodnih listih") 100 gld. v žep. Čehi pa vender lehko mirno gledajo na vse take dogodke. Jasno pričajo, da narodne pravice zmagujejo, akopram polagama. Nas Slovence pa bi imeli vzbujati in jačiti v boji za šolo in omiko na nemško-štajarski meji in tli v sredotočji Slovenskega, kjer se toliko kriči o psevdokulturi, prava omika na narodni podlogi pa bi se tii pa tam naj raje utopila v žlici vode.
Tnanje ilržave.
Kom srbska sImpUlna bo še v teku te
spomladi priložnost imela pokazati ali je Srbija sploh pod sedanjimi razmerami zmožna preosnove ali ne. Ob enem bo pa ta poskušnja tudi nekak dokaz za naprednjaško stranko, ali je ona na pravem stališči ali ne. Predlagal se bo namreč prvi skupčini načrt postave o preosnovi davkov, kar naj bi po eni strani državne dohodke zboljšalo, blagajnice napolnilo in državnemu deficitu vrat zavilo, po drugi pa davke med posamične davkoplačevalce primerno razdelilo. Do sedaj so na Srbskem od zemljišča in posestva ni nič plačevalo. Imeli so le nekak davek na glavo' in ta je bil tudi različen, sicer pa tako neprimerno in lahko rečemo, krivično vredjen, da so reveži največ, bogatini pa najmanj plačevali. To naj bo sedaj ondi odpadlo, ter se bo po vzoru, ki ga je vsa Evropa sprejela, tudi v Srbiji vpeljal zemljiščni davek, ki se bo ravnal po velikosti in kakovosti dotičnega zemljišča. Poleg tega vpeljala se bo tudi še poslopnina, obrestnina in dohodnina. Obrestnina bo posobno veliki kapital za mošnjo zgrabila, ker ravno te vrste ljudje so do sedaj najmanj davka plačevali. Malenau obrtniku se bo težka skala odvalila raz ramen, pritisnila bo pa velike trgovce in fabrikante, ki so do sedaj najvišjo svoto do 700 frankov plačevali od premoženja, ki je blizo milijona vredno. Ako bode skupščina, ki je po večini iz kmetov sestavljena, načrt nove finančne postave sprejela in ga ne bo zametavala, kakor so to do sedaj odločno radikalci delali, potem se bo obrtnija in trgovina v Srbiji na novo razvetela čisto doli pri tleh pri malem trgovcu in obrtniku, kterega sedaj preveliki davki duše, da se ne more k višku speti. Ako bi pa skupščinarji tudi sedaj še ne hoteli pripoznati nove postave, ker bi se bali, da bi si ne naložili previsokega bodočega davka, potem naj pa Srbija dosedanjo ustavo pod klop vrže in naj pred vsem na to gleda, kako si bo današnjemu času in svojim potrebam primerno novo ustavo napravila. Današnja ustava je za njo že ponošena suknja, s ktero se nikjer več pokazati ne more, ktera ji bo pa tudi doma škodo delala.
Angležem se sedaj z Osmanotn THgmo godi, kakor svoje dni s Gulukaferskim kraljem Ge-tevajem. Vsako leto so ga po enkrat ali dvakrat mrtvega razglasili, in vselej se je kmalo na to zopet prikazal. Eavno tako je sedaj z Osmanom Digmo v Sudanu. Nekako pred tremi tedni zagnala sta Graham in Gordon oba h krati glas, da sta Osmana tako neusmiljeno nažgala, da je vse popustil in na gore zbežal. Nadjati se je, da je vse sudanske komedije enkrat in za vselej konec. Sedaj sta pa Graham in Gordon vtihnila, Osman Digma se je pa zopet oglasil v okolici sotočja belega in črnega Nila blizo Berberja, kjer neki njegovih privržencev vse mrgoli. Mesto Kassala, ki severno od modrega Nila ob sotočji belega in črnega Nila leži, izvoli si je prebrisan Osman, ko je bil enkrat Angleže iz Suakimške okolice proč spravil. Ondi je sedaj nastavil svoje topove in, kakor pravijo najnovejše vesti od Nila, menda noč in dan na mesto strelja. Guverner prosi Angleško za pomoč, ktera naj bi iz Massanaha ob Eudečem morji preko Abisinije tjeka. dospela in to v petih dneh; ako bi se pa ona preko Suakima proti Tokarji napotila, potrebovala bi pa najmanj 15 dni za ta težaven pot. Guverner je to poročal, ker ni še vedel, da so Angleži Sudanu že hrbet obrnili in ga svoji osodi prepustili. S Sudanom se bo morda ravno taka godila, ako se Angleži ne bodo nič več zanj pečali, ali pa kaka druga velevlast evropejska, kakor s tistima dvema levoma, ki sta drug druzega pogoltnila in so edino Ip še čopi na repih ostali. Ljudje bodo jeli drug druzega klati, kajti že ste dve stranki mod ondašnjimi rodovi ena Angležem sočutna, druga pa Mahdiju in Osmanu prijazna; kedar se pokoljejo do zadnjega moža, potem bodo Egipčani lahko prišli in Sudan zopet zasedli.
Izvirni dopisi.
Gojzd, 7. aprila. V „Slovencu" 31. marca t. 1. št. 74 nam Kamnik po krivici očita, da nismo precej kozje bolezni naznanili, ko se je začela. Preden so koze v Goško faro prišle, so že razsajale poprej na Štajarskem, kakor po sosednjih farah, po Luči, po Novoštiftenski farr. Tega, seveda, nismo v Kamnik naznanili, ampak kakor hitro so se koze v Goško faro naselile in je prvi Človek za kozami umrl, je bilo naznanjeno g. dr. V. ustmeno, potem pa še g. okrajnemu glavarstvu pismeno. — In kaj pravite, kdaj je prišla potem zdravniška pomoč v Goško faro zavolj kozje bolezni? Morebiti precej, o kaj še! — Še le čez mnogo mnogo dni; toraj tukajšnji farni urad zamude ni kriv.
Zarad llletne tatice (št. 69) ni nič čudnega, da je taka, kakor je. Lastna mati je otroka učila, kako naj krade. Na rokavi ji je bila naredila skrivni žep z opombo, če bo kaj denarja ali enake vrednosti ukradla, da naj v skrivni žep spravi itd., doma pa, kadar njenega moža ni doma, s kravami baranta, ki zna iz stare krave mlado narediti, s tem, da ji roge popili itd. Ne verjamem, da bi bil kak pe-
klenšček bolj zvit in brezbožen, kakor stariši poprej imenovano enajstletne tatice Marjete K. Tedaj glejte, če more drugače biti kakor je, Bog pomagaj!
Iz Goriškega, 5. aprila. V Gorici obstoji že več let hvalevredna bratovščina vednega češčenja sv. Eešnjega Telesa, ki je razširjena po vsi nadškofiji. Človek bi pa mislil, da vsaj v taki nepolitični, ter strogo pobožni družbi se ne prestopa ljubezen do )ližnjega, ampak spoštujejo se vsi jeziki; in bi mislil, da se različni elementi naše dežele ljubeznjivo objemajo v češčenji Najsvetejšega. Ali temu ni tako; kajti predsedništvo te bratovščine tudi nekoliko pripomore k veči časti Nemčijo in daje korajžo, da ,aški moloh širši svoje žrelo odpira.
Prav za malo se nam je zdelo, ko smo od M. Elvenich, tajnice omenjene bratovščine prejeli laške zapisnike (tiskovine) ter v nemščini pozivanje, naj jej imena udov zapišemo. Ali še bolj pa se nam je hudo zdelo, ko je nekdo od omenjene tajnice prejel malo pisemce, v kterem je bilo rečeno, naj se vse le v nemščini jej dopisuje, ker jej slovenščina ni zadosti znana. Ali se ne pravi to naše ljudi in posebno slovenske voditelje te bratovščine žaliti? Tolmača bi jej svetovali, da bi se nam ne bilo treba mučiti z nemščino, ker še si. c. kr. uradom pišemo le slovenski. Ali ne škoduje tako ravnanje bratovščini sami? Videant consules, kaj se godi! Ali ne bo marsikteri voditelj denar, ki ga dobi od družnikov, rajši nesel v zalogo cerkvenih oprav in tam kupil, kar cerkev potrebuje, zato, ker se njegove v slovenskem in deželnem jeziku izražene želje z nevoljo sprejemajo. Videant consules, kako se temu v okom pride.
Pa marsikdo bi utegnil reči, da nimajo taki ljudje tako slabih namenov in da nobene propagande za tuje jezike s tem ne delajo. Ali je to res aU ne, nočem odločno trditi. To je pa res, da se naš narodni čut s tem žali. Žaliti pa nikogar ne smemo. Pravica in spoštovanje naj vlada med nami. Vojsko za obstanek narodnosti pa tudi stare poštenosti imajo razni evropski narodi. Prav ima nek jezuit, ki je rekel, da sedanja ideja narodnosti je peklenska iznajdba, ako ljubezen med ljudmi zatira. Ali modri Bog je tudi mnogoštevilnim otrokom majke Slave svoj jezik podaril in zakaj bi tujim jezikom prednost dajali.
Te javne, pa dobrohotne pritožbe mislim ne bodo zgubile svojega namena. Pri nas se je že marsikaj popravilo ali še veliko reči je, ki nas še v oči bodejo.
Iz Ribnice na Pohorji, 6. aprila. (Pohijšljivi škandali.) „Nič ni novega pod solneem" se glasi znana prislovica, toda nekteri izgredi v našem, daleč proč od mestnega in tovarniškega hrušča ležečem zakotji so res novi, v kterem do letos še, hvala Bogu, ni bilo vsaj tako v lice bijočih škandalov slišati, o kterih moram tii malo omeniti. Neko noč o minulem tednu je namreč zalučal neki brezvest-než težak kamen v okna župnikove spalnice, ki je z svojim vdarcem celih 5 šip v oknu stri. Kdo da je bilo to ničvredno človeče, še doslej žalibog ni bilo mogoče poizvediti, pa vsak pošten Eibničan se s gnjusom zgrozuje nad takim škandaloznim činom proti našemu velespoštovanemu, že med nami osivelemu častitljivemu gospodu župniku, ki gotovo nimajo navade komu k takim izgredom kakega povoda dajati, mi pa vsaj si povzročevalce in gnezdo za take satanske nakane lahko mislimo.
Naša fara šteje namreč čvetero občin ali srenj, ki so sedaj deloma v dve večji združene. Seza pa od vrh Pohorja na severno stran blizo do Drave, v priličnem obsegu blizo tri štirjaške milje. Pohorje samo ima tukaj v občini — Hudikot, še precej go-zdovja in po njih si dajo opraviti neki brezvestni drvarji, zlasti ti, ki sekajo drva za tukajšno glažuto g. pl. Gasteigerja. To je svojat iz vseh vetrov skupaj nabrana, ki je za vse poprej sposobna, kakor za olikano obnašanje in bogoljubno življenje in večji ko jim je zaslužek, tem bolj razpusteno njih življenje. To drvarstvo sicer že dolgo obstoji, a zdaj ko se je tam blizo na zemljišču posestnika Zapečnika, pričel še kamnolom, ki oskrbuje — mimogrede omenjeno — graško mesto z trpežnim tlakom in je dal tudi podnožje cesar Jožefovemu spomeniku v Ptuji, sedaj so v bivališčih in tvoriščih teh „štam-carjev", „bolcarjev" in deloma tudi „glažutarjev" prave jame razbojnikov, ne sicer še telesnih, pač pa dušnih. Nič ni tem ljudem več svetega, niti božje ali cerkveno zapovedi, niti nedelje ali prazniki, ktere onečastujejo, kakor se jim poljubi iii gorje mu, ki bi se drznil tako početje javno grajati! Da bi ne
mislil kdo, da so to zgolj domačini, naj še povem, da je med njimi največ tujcev, nekaj Avstrijcev gorenje Štajarcev in morda tudi Italijanov, ki so prehodili s trebuhom za kruhom že daljni široki svet (celo po Francoskem so se neki nekteri že klatili) in komaj se tukaj nekoliko varni čuteč, se-jejo svoje nauke o nenravnost in pohujšljivosti med svoje nove, za to jako sposobne tovarše. Cerkvi se približajo k večjemu ob shodeh, ali sploh takrat, ko se za gotovo zna, da bo kje ples, pa ne da bi kdo mislil, da tam v njo pokukajo, marveč vkrenejo raje v krčme, kjer že med božjo službo in toliko gotovejše še pa po njej po vasi razgrajajo, zabavljajo drugim mirnim faranom, in če se le da, tak gotovo skrbe za to, da dojde kje do pretepa. Tako počenjanje ima priliko videti že sedaj vsakdo v postu, ko še drugi farani krčem v veliki meri ne obiskujejo, in da bo še bolj v moč stopilo po Veliki noči, si lahko mislimo. Toraj tam in nekje drugje, se je vzel hudobnež, ki je zgoraj navedeni čin izvršil in misliti si je, kako si bodo njegovi tovariši od veselja roke meli, ko o tem od njega samega kot nekaj junaškega zvedo, pritrjevaje mu, da ni zamogel nič boljšega napraviti.
Žalostni pirhi čast. g. župniku in nam ostalim faranom, ki še zavolj njih bolehavosti posebno sočutje k njim gojimo, boječi se, da bi jih ne izgubili. Oe sem prav podučen, se je baje nekaj podobnega zadnji čas tudi č. g. misijonarjem na Eemšniku zgodilo. Le toliko se še dostavlja, da so tam hudobneži celo streljali skozi okno v sobo, kjer so misijonarji bivali! Zares obupapoini časi! Kam pridemo, ako ima to v navado priti? So li že res tukaj časi, ko bo veljala zgolj roka zoper roko, mož zoper moža ? . . .
Eno vprašanje pa se mi vriva pri misli na take škandale, zlasti kar se tiče nas Eibničanov, ktero moram tukaj izustiti. V Kibnici imamo namreč posadko žandarjev, ki obstoji iz treh, včasih celo štirih mož, a da bi ti za takšno razgrajanje ob nedeljah po vasi se kedaj zmenili, o tem še ne znamo duha ali sluha. Mar res k temu nemajo pravice? Govori se res, da morajo za vsako izvrševanje' zapoved ali dovoljenje okrajne gosposke imeti, a to je slabo za javni red. Neredi, zločinstva se godijo navadno ne-previdoma, naj bi se za to pred vedelo, bi se jim že v okom prišlo; ali mar naj hodi žandar še le prašat, če sme tatu prijeti, javni mir ohraniti itd.? Če ni postave za to, naj se mahoma napravi; ako pa je, je pa treba se po nji ravnati, sicer delajo suroveži z mirnimi ljudmi, kakor hočejo.
Druzega nasveta k temu res ni najti. Najlepše pridige, najspodbudnejši krščanski nauki so za tako svojat prava potrata časa, saj jih ne gredo poslušat. In naj tudi pridejo, kaj pomaga? Iz poduka, milega svarjenja se le norčujejo, ojstra beseda pa zadene pri takih na kremen in dela iskre. Vsak vaščan in faran pa je tega mnenja, da bi dotični posestnik res dobro delo storil, ako bi tem privandrancem pravice kamnoloma, kjer je najbrž vsake samopašnosti in odurnih početij porod, več ne prodajal, ker dotični najemnik ne more ali sploh noče svojih delavcev brzdati. Nespodobno obnašanje, kletev, kvan-tanje in klafanje, kakor še veliko več temu podobnega, bi izostalo; pa — kaj pak da je beseda zastonj. Toraj zamorem h koncu le vzdihniti: Bogu bodi potoženo!
Domače novice.
(^Duhovnega pastirstva") prvi del, obsegajoč na 280 straneh velike osmerke razpravo o osebi pastirjevi, pa homitetiko in katehetiko, je ravnokar izšel. Dobiti je v „Katoliški bukvami" v Ljubljani ter stane 1 gold. 20 kr., po pošti poslan pa 10 kr. več. Vsa knjiga izide v štirih ne enako obseženih zvezkih, kterih bo vsak za-se posebej dobiti.
(Trgovinska in ohrtnijsJca zbornica imela je včeraj zvečer ob 6. uri svojo sejo. Obravnaval se je načrt volilnega reda, ki je precej spremenjen nazaj došel od ministerstva trgovine, in se je priznalo, da je sedaj popravljen red mnogo bolj priličen trgovinskim razmeram, kakor poprejšnji. Zbornica je sprejela po vladi popravljen načrt nespremenjen. Sklenil se je sprejem slovenskih menjičnih tiskovin. Dalje so je poročalo, da se je Ljubljansko mesto obrnilo do trgovinskega ministerstva s prošnjo naj se tukaj ustanovi promet opravljevalni železnični
urad, ob enem pa zbornica prosi za tak verhovni urad, tor sklene pa obrtniti so do Ljubljanske občine zaradi preskrbitve potrebnih stanovanj. — V odbor za dolenjsko železnico zvoljeni so bili gg. Kušar, Petričič in Eichelter.
(VeliJci sbor društva m „Naroclni dom") bil jo v ponedeljek zvečer ob 6. uri v tukajšnji čitalnični dvorani. Predsednik društva g. dr. Moscho razvija društveno delavnost v preteklem letu, ki so je večidel le z loterijo za „Narodni dom" pečalo; srečke se bodo dvigale 31. dacembra 1884. Največ zasluge pri sodelovanji in drugi gmotni podpori za „Narodni dom" so si med vsemi Slovani Cehi in Hrvatje pridobili. Češki umeteljniki izdali bodo o božiči umeteljniški albun ter bodo čisti dobiček „Narodnemu domu" prepustili. Banka „Slavija" pristopila je k društvu kakor utemeljiteljica z lepo svoto 1000 gold., in v Postojni se je vlansko jesen na narodni veselici tudi nabralo 1000 gold. za ta namen. Gospod predsednik izreka vsem skupaj pre-srčno zahvalo. — Društveni tajnik g. Hribar omenja, da se je že lansko leto nameravala napraviti narodna veselica, na korist Narodnega doma, ki je pa zarad »cesarjevih dni" izostala in pride še le letos na vrsto. Državni poslanec dr. Vošnjak nasvetuje napravo javnega bazara na čitalniškem vrtu, kar se soglasno sprejme. Društveni blagajnik dr. Stare je poročal o društvenem premoženji, ki znaša 24.347 gold. in 57 kr. in je naloženo v kranjski hranilnici, v eskomptni banki in pa v nekterih založnah. Pri novi volitvi volili so se enoglasno gg.: za predsednika dr. A. Mosche; za odbornike pa: dr. Bleiweis vitez Trsteniški, Fortuna, Hribar, dr, Jarc, drd. Kotnik, ces. sovetnik Murnik, dr. Papež, profesor Senekovič, Souvan, dr. Stare in Hren.
(Pod Tivoli) za Gradom posekali so lipo, ki je bila že silno stara, vsa suha, in skozi in skozi po deblu votla. V rogovih kakih 7 metrov od tal, rastel ji je bezgov grmič, že kakega četrt metra visok.
(Pri Dalmatincu v Šiški) napravili so vojaki v nedeljo zvečer veliko rabuko, ki se je z velikanskim pretepom končala, pri kterem je neki natakarica še največ skupila. Nekdo jo je tako po glavi udaril, da se ji je kri pocedila curkoma. Setalci, ki so so okoli osmih zvečer iz Šentvida vračali, čudili so se nad divjim krikom, ki ga je soldateska po Šiški delala. Prav nič bi ondi ne škodila vojaška patrola, kakor jo imajo topničarji tamo vpeljano, tudi od pehote.
(Slovstvo.) V Blaznikovi založbi izšla je nova knjiga za priprosti narod pod naslovom »Eoparsko življenje" in se dobiva po 20 kr.
Razne reci.
Telegrami.
Dunaj, 8. aprila. Mestni odbor je bil zaslišan pri cesarskem namestniku in pri mi-
nistru poljedeljstva gledo živinskega trga Dunajskega. ]\[inister jo rekel, da ga je volja red za živinski trg popolnoma veljavnega obdržati in misli, da Požnnski živinski trg Dunajskemu ne bo nič škodoval. Ked pa mora ostati, kakor jo.
Bukarešt, 8. aprila. Kamora izrazila je ministru IJratianiju svojo zaupanje in se nadjajo, da 1)0 odpoved preklical.
Tujci.
7. aprila.
Pri Maličl: Krnst Pi-iinosioh, komponist, z Dunaja. — Herraann Hcrz, disponent, l Dunaja. — Janez Her/.ig, kupoo, z Dunaja. — Fr. Prandstetter, likvidator, iz Gradca. — Ana Priraosich, hišna poscstniea, iz Gradca. — J. Kalinan, s Češkega, — Lud. baron Gotteslialn, c. k. stotnik, iz Trsta. — G. Zamparo, zidarski mojster, s soprogo, iz Ogerskega. — Janez Zgon, župnik, iz Turjaka. — Vine. Beran, e. k. kontrolor, z družino, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Janez Gula, tovarnar, z Dunaja. — Josip Eeuner in 0. Kadeletti, zasebnika, iz Prage. — Ant. Jurischo-vitz, kupee, iz Gradca. — G. Stampfl, kupee, iz Trsta. — Valentuzzi in Fatori, konjska kupca, iz Vidma.
Pri Bavarskem dvoru: Jan. pl. Alberigotti, magist. vradnik, iz Trsta. — Karol pl. Alberigotti, agent, iz Trsta. — Alojzij Fogar, mesar, iz Gorice. — Cerovšek in Hayne, posestnika, iz Bele peči.
Oiinajska borza.
8. aprila.
Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 80 kr
Sreberna........ . . . . 80	„ 90	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„ 3.5	„
Papirna renta, davka prosta . . . 95	„ 40	,.
Ogerska zlata renta . . . .	122	„ —	„
„ „ . . . . 91	„ 80	„
„ papirna renta . . . 88	„ 60	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	319	„ 80	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	119	„ 50	„
„ avstr.-ogerske banko . . .	846	„ —	„
„ Liinderbanke.....113	„ 50	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	575	„ —	„
„ državne železnice ....	317	„ 25	„
Tramway-društTa velj. 170 gl. . .	214	„ 25
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	123	„ 75	„
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	136	„ 75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„ 25	„
., „ „ 1864 . . 50 „	171	„ 25	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„ —	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23	„ 50	„
Budolfove srečke . . . . 10 „ 19	„ 50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„ 50	„
., Ferdinandove sev. . .	106	„ 50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„ 50	„
London.......121	„ 30	„
Srebro.......—	„ —	„
Ces. cekini.......5	„ 69	„
Francoski napoleond......9	„ 60>/j „
Nemško marke......59	„ 25	„
n
T Mcal
—	„Patria". Pri tej vzajemni zavarovalni banki za življenje na Dunaji je bilo v 1. četrtji leta 1884 vloženih 1500 naročil v znesku 912.000 gld. Odbitih je bilo 101 naročil čez 113.375 gld. Zavarovana svota za življenje znaša doslej 15,010.000 in 22.716 gld. rente. Za zavarovanje se je v 1. četrt leta 1884 vplačalo 95.966 gld. 57 kr.; izplačalo pa se je na .škodi 48.000 gld. Od začetka doslej je banka na škodi 2,060.000 gld. izplačala. Glavno za.stop.stvo te banke je pri Jos. Prosencu v Ljubljani, slonove ulice št. 52.
—	V Konjicah je, kakor se nam poroča, dne 6. in 7. api-ila bival nek dvorni svetovalec in vi.soki uradnik, prenočeval je v gostilni; to pa ni motilo domače družine, da se je med seboj — sta-riši otroke pa na robo — tiste noči pretepala!
—	Njih Veličanstvo presvitli cesar bodo tudi letos, kakor vsako leto, 12 najstarejim revnim na Dunaji veliki četrtek noge umivali ter jih obdarovali. Nad starimi ženami se pa letos ta prijazna krščanska šega ne bede spolnila, ker presvitla cesarica biva zdaj s cesarsko princesinjo Valerijo v Heidelbergu na Nemškem. Vsaka v to odločena revna žena pa dobi za odškodnino navadnega pogostovanja 20 gold. in zraven tega še navadni mošnjiček z 30 sreberniki, vrč in starošegno obleko.
—	Cesarica Elzabeta in princesa Valerija prišli ste v Heidelberg, kjer ji je pred kolodvorom zbrana množica navdušeno sprejela. Na čelu zbranih stali so ondi študovajoči avstrijski dijaki, ki so cesarico z navdušenimi „hoch"-klici pozdravili.
P ima v zalogi izvrstno pivo v
sodčekih in butelijah. Priporoča se vsem dosedanjim odjemnikom, ki žele si. občinstvu z acdravo pijačo postreči.	(9)
Postrežba je natančna in po ceni.
Senožeče pošta Postojna.
se vljudno priporoča „Katoli8ka bukvama", ki jo bila pred polpetim letom od slovenskih rodoljubov osnovana.
liukvarna opravlja in izvršuje vsa navadna bukvarniška dela; tedaj jemlje dobre in podučne spise v zalogo (se v6, kolikor ji dopuščajo okoli.ščine); naročuje knjige Tscli Je/JkOA' in Iz vseh krajev; ravno tako naročuje tudi vse fasopise. Posebno ima lepo zalogo molitvenih knjig, oskrbuje pa tudi vso druge po željah naročnikov. Pre-častiti duhovščini priporočamo prav lepo zalogo missalov, raznih brevirjev, bogoslovskih I knjig, podobic, križev, molekov, križevih potov in vseh drugih dotičuih reči.
Vsako naročilo so izvTŠuje kolikor mogoče naglo in po nizki ceni.
KatoIitSjlca l>TilcvH.mn.
na Htoliicm trsra St. (1.
um iiMii ii Moiioi
SlOTUHCfil