GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB ZfTZ JiT? jl^J^TISrChica^t IUm petek, 13. noygmbr«(Norembe>-13), 1931 bubacriptlon 9TEV.—NUMBER 216 Pretakava je ugotovila, da Je veliko Število oseb prejemek* mestno podporo, daal Jo nlao potrebovali New tork, 18. nov. — Frank J. Taylor, član komisijo aa javno dobrodelnoat, jo na aaallšanju prod Hofatadterjevlm komitejem iapovadaU da jo »8 oaeb, ki ao aa naludale v dobrih gmotnih rasmerah, prejemalo podporo it maatnoga aklada ta podpiranja breapoaelnih. Mod temi Ja bilo 1« hišnih poaeatnikov a tadoatnlml dohodki, trinajst lastnikov trgovin in 1«, katerih tedenakl dohodki ao anaMU od |60 do |70 brat pod-pore, ki ao jo prejemali od mesta. Preiskava v U škandal jI bila odrejena potem, ko Je neki vodarni časopis objavil eksi>oaa, nakar Je b(|a Imenovana komisija sto mol, da preišče situacijo, Komisija je le vedno na delu. To škandaloeno upravljanje sklada aa breapoaelne ja atalo mesto v^Č kot deeet tieoč dolarjev na mesec. Vsa narodnosti v Rusiji imajo kulterno avtenemljo. Kontrast med Ligo narodov Ptttaburgh, Pa. — (FP) — Medtem ko vprašanja narodnostnih manjšin povsrotejo krte v Evropi in velik glavobol Ligi narodov, je Rusija to vprašanje Ae adavnaj rušila, Js reksl predava« teMJimanuel M. David pred tukajšnjim meščsnskim Hungry klubom. On Je bil prošlo pologe v Rusiji, v svoji rojstni delali, kjer Je Aroudeval narodnostna vprašanja v evropski in aaijaki RuaiJI, Ko je bil vprašan, te ao Rual pravdni napram mešanici naros dov, ki teorijo socialistično ao-vjotako republiko, je pritrdil in rekel, da je rešitev tega vprašanja ena od najtvetlejših atra-nI aovjetakega raftlma. Boljše-vlško Rusijo tvori W raallčnlh narodov In vsaka aknplna.lma popolno svobodo, da ae lahko poljubno krota In raavlja kulturno, V tem osiru je Ruaija v rasni-el liga dslovnlh ljudstev; šenev-aka Liga narodov je napram nji v tam oairu prava karikatura. Rešila nI niti enega nsrodnoat-nega vprašanja In ae podjarmlje-ne skupine saatonj obratejo k nji. k. Predavatelj fi tudi rekel, da •o Rual pravični napram narodnostnim manjšinam največ radi utilitarlčnega a tališča — ker potrebujejo njihovo goepodarako in politično kooperacijo. To sicer poMH!j<»jo tudi nekatere dru-ge dršavo,' ia primer Poljaka, Rumunlja in JugoelavUa, ampak postopajo naravnost bedasto napram anektlranim akupinam. Davidov Je veliko potoval tudi med ruaklmi kmeti In rtfkel, da M prvič v agodovini počutijo avo-bodne. Nič več ae ne trsssjo pred vojaško ali uradniško uniformo in liratsjo svojo misli, ki ao te-ato kritična napram aovjetom, nebrzdano. Prvid v agodovini SO tudi učijo - "učijo spoanavatl, da Je 12 palcev globe >ka brasda boljša kot 4 palce, učijo aa pisati In čltatl, spoanavajo vrednost UtMiHkrgs sdravja In higiene." Pomo&ni odbor kvefcerjev prišel v dotiko s rudarsko mlserijb. Zunanja pomoč potrebna« da blaatThladne napram «uns-njemu vmešavanju" PhiladeJphla, Pa. — (FP) — Kvskeraks pomoftna organizacija, ki je na iniciativo predaodnl-ka Hooverja pričela a pornoftnim delom med rudarji, je prejela prva poročila od avojlh ljudi is Weat Vlrglnlje in Kentuckyja, kamor ao bili poalanl, da delgo podporo bednim otrokom rudarjev, i V ta namen ao kvekerjl (verska aekta, kateri pripada Hoo-ver), dali 1950,000, ki ao oatali v pomožnem skladu itaa vojne, •nako vaoto pa Je na pri-tlak Hooverja dovolil Rdeči kril. S tem denarjem ao Je j>omedna ikelja odpravila med rudarje in oričela i delam v okolici Morgan-owna, W. Va. Direktor te akcije Homer L. Morris, profesor ekonomije na Fiak universi, sedaj porote, da med rudarji vlada veliko pomanjkanje ln da je aa odvrnitev lakote potrebna tunanja pomoč. On Je raamera v nekaterih krajih Weat Virgin Ue in5ggykyjao- 'li^dfSpTlokalne obllflpv avrho kooperacije Ji njegovim pomo*-nlm odborom. IKlJub talostnim rasmeram -..j puri^rti m jg UavfIa novusi naletel"naliladvn in oelo n«"SE vraten sprejem. Našel Je," da so lokalni vladni funkcionarji docela Indiferentni napram bedi med rudarji ln na splošno proti sunanji pomoči. Okrajni šolski načelnik v Har-lanu, Ky., Je deputacljo kvakerjev a svojim hladnim sprejemom takorekoč pognal is evoje-ga ura^. Zloglaanl aodnik Jo-naa, čigar aoproga laatuje premogovnike, anr.tra rudarje sa lenuhe, ki ao tako daleč paupe-rislrsni, ds al ne morajo sli pa nočejo pomagati, kot ga eltira Morris, Asle ko ss je aodnik prepričal, da kvskerji niso "nevarni", ae je nekoliko omehčal in o-bij ubil odboru kooperacijo. Kvekerjl nudijo pomol le o-trokom. Svojo akcijo nameravajo raategnltl Is aevernega v južni dal Weat Vlrglnlje In v Kentucky. Radi velike potrebe pa odbor a pol milijonom dolarjev ne bo mogel daleč. In da Je potreba velika. Je ras vidno is od borovega poročlls, v katerem pravi, ds as rudarji oblačijo v vreče od moke In da ao na aplo-šno šolski otroci podhfnnjeni. Radi pomanjkanja vsega prihe-js v neko šob od S00 otrok le 100 _ komaj ena tretjina. V 17 šolah v Logan okraju, W. Va., Je najmanj 60% šolskih otrok pod-hranjenih, pravi Morrla, New York. - (FP) - "Xava-rovanje jroti braaposelnostl Ja preprečita propaat strokovnega delavskega gibanja v Angliji v škafa strokovnega kongresa, v svojem lovoru na konferenci Ženske strokovno lige v New Yorku. Beerd as js udslsftll kot brataki delegat konvencije Amsriška delavsko fedsrMijt, ki je pred par tedni sborovala v Washington, D. C. — (FP) — Ns;posvetovanju ekaekutlvnlh u rad n i ko^ ialtanlšklh bratovščin Je bilo sklenjeno, da logi« alstlvnl komitsj Ifdela predlogo glede skrajšanja delovnlka na last ur ter Jo potem pradloftl v aanatu In apodnji tbornlaL Ta takljnteli skaekutivnlh u-radnlkov Je snak, da bodo Is-Isanlčsrjl nadaljevali s agitacijo ta skrsjšsnje delovnih ur, čeprav ao upravitelji šeiesnlc savrgll spel glede sklicanja akupne konference, katera naj bf raapravljala o teh vprašanjih. 2elssnUke unije upajo, da bo prihodnji kongraa bolj naklonjen njihovim aahtevam kot prejšnji. Veliko število reakcionarnih republikancev Je bilo poralenlh pri volitvah, nekateri ao ss umaknili v pokoj ali pomrli r tadnjih dvsh letih. V obe sbomlci bodo prUli ljudje, o katerih Je tnano, da bodo bolj upoštevaU želje leletnlterjev glede krajšega telovnika In revidiranja mesdns lest v les kot njihovi predniki. "olidacija Haljaai Parobrodnib Mk fflip^® miJ^^IM v Arii^M grobu Cblcafo, 11 nov. — Včeraj Je Mlo v bližini Crystal jsasrs nejdsno truplo žanske v nlskem grobu, člkalka |K>licljs meni, da j« žrtev bolničarka, ki js itginl-Is potem, ko je obteiils tdravni-ka aborrljr Od trupla nI ostalo drugega kot okoHirnjsk In oskrumbs ja bils vidna. Spodnja teljast Ia obe nogi so manjksli. Zobje v gornji čeljusti so bili odstranjeni kekir žudl del lobsnje. Prs. IskovaM te Isjsvili, da odstranitev Uh delov trupla kate, da Je to delo isvrtlle oasba. ki as restfms as kirurgijo | Madrid, iS. nov. — V novem osnutku ksianshsga zakonika v španski republiki, ki Je bU včeraj prad loten kabinetu v pretres. j!ite ^provlJenlL* ^ <1»■ . ■J."4fc.Ml Nespel, Italija. 12. nov. -Bombna ek^loaiJa je sadnjo not demolirsla poslopje poleg tukajšnjega glavn^ra Mana pr^-int- PBOSVITI BTA Komedija! Theodore Dreiser, znani ameriški radikalni pisatelj, je zbral peščico drugih radikalnih pisateljev v New Yor*u In jih popeljal v divje hribe države Kentucky, da ae na licu mesta prepričajo o razmerah rudarjev v okraju Harlan. Rudarji, s katerimi tamkaj postopajo kakor z živino, so so zadnje poletje organizirali in zastavksli, nakar so jih kompanlj-ski pobojniki začeli terorizirati in še danes jih terorizirajo. Drelserjeva skupina se je mudila tamkaj par dni, nato s* je napotila nazaj proti New Yorku. Zadnji torek je pa prišla vest, da je vele-porota v Plnevillu, Ky., obtošlU Dreiserja in Marie Pergain, mlado žensko lz njegove skupine, da ste eno noč skupaj spala v nekem on-dotnem hotelu. Uslužbensi hotela so pričali, da so videli Dreiserja in žensko, ko sta šla v sobo, nakar so oni postavili zobotrebce spodaj na vrata in drugo jutro niso bili zobotrobei nič premaknjeni — dokaz, da nI šol nihče lz sobe. V Kentuckyju imajo fino fundamentallstlčno postavo še Is dobe grmad in coprnic, ki osna-čuje vsako nezakonsko ljubezen za kaznjlvo dejanje. Drciser je medtem že odšel a svojo skupino iz Kentuckyja in aretacije ni bilo. Ko fe slišal, kaj so skovali proti njemu, je izjavil, da jo škoda denarja, ki ga kentuldško sodišče sa-pravlja radi njega. Vse skupaj je komedij*; pravi Dreieer. Obtožnica je laftnjiva. Tudi če bi on hotel, bi v okolščinah, v kakršnih je njegova skupina bila v Plnevillu, ne mogel storiti nič takega, kar mu podtikajo. Namen vsega toga jo, da .očrnijo njega Ig odbor literatov kot nemoralne propaliee v luči javnega mnenja samo radi toga, ker so se potegnili sa zatirane rudarje v Kentuckyju. Komedija — is right. Pa ie kakšna t To ni prvi primer, da so hinavski reakeionarjj v Ameriki oblekli belo haljo seksualne morale, ko to hoteli uničiti svojca nasprotnika. Dreieer sdaj lahko Izkoristi kentuklške zobotrebce sa novo knjigo, kt bo novo srcalo fundamenta-listične hlnavžčine. (PspJ-rrirf Is setešsrslrf NiH> vesti, Id Jih PrMT«u •f kM "Glssevt U as| vsaief n»Hdi 9+ _ Šsša ssj aaelev, kar as) mmR, ds Ja»«Ja sa »roj priepevek. ] Md aaj bode JedraaA kratki la reesltsl; spieaaJ aioraja MU f Mick. 4 Mislim, d* jd leto nam tudi no bo ptfeeslo boljših raismer, ki jih delavstvo pričakuje ob nastopu vsakega leta. Navadno pride vselej razočaranje, še večje razočaranje pa prihaja s vsakim novim letom zadnjih par Mt, odkar nas je oplazila prosperittta s taka lepim legnom, da jo na milijone ljudi brez dela in mnogo jih strada* Tudi pri nas ni nič boljše. Kari Marka je zapisal, da se naj delavci vsega sveta združijo. V* besede so na mestu, delavstvo pa Jih nI vzelo resnim in za posledice imamo danes trpljenje in izkoriščanje. Delavstvo mora ukreniti vse potrebno, da pride do spremembe. Al! kako? Kako naj pride do preobrata ? Dokler so bodo delavci prepirali med seboj, toliko časa ne more priti izboljšanja. Treba Je skupnega nastopa ene delavske politične stranke, ki mora Mti močna dovolj, da se bo potom njo izvojev^o na volikii dan spremembo. V tem Je rešitev lz sedanjega kaosa. Pri tem pa delavetvo ne sme biti fanatično^ ne biti le za rrrovolucijo. Kaj mu bo revolucija prinesla, ako se samo ne usposobi, da bo zmožno misliti zase, da bo lahko vodilo svojo posle, svoje organizacijo v vseh panogah življenja? Pred vsem je treba delavstvu teobrazbo in učenja t To je neobhodno potrebno, da se pripravi sa dan, ko bo prijelo vajeti v svoje roka potom glasovnic. Treba jo premisliti trezno in stvarno, BO pa rohneti o revoluciji, ki naj nam prinese nebesa kar čez noč. To jo nesmisel. Predvsem se mora delavstvo najprej sblliati in pa usposobiti, da bo znalo razumno delati sa svojo osvoboditev. Brezciljno drvenjo ga no more nikamor pripeljati; neuka lasaaa ni gmožna, da bi vodila svoje zadeve. Ker je mpsa danes bresbrišna In neggvedna in neuka, zato se da Isrpbljatt po svojih gospodarjih kakor se jimffe ljubi. To pač lahko ve kier se ne organizirajo, ker le v slogi je moči Socialisti so imeli svoje kan- Pinchot-boUžcvik Plnchot, governor Pcnnsplvanlje, Je nominalno republikanec, drugače pa je nekak liberalec, ki večkrat odobrava rasne manjše goepo-darske in socialne reforme. Deloma spada med takosvanc progrealvce, ki »o bolj sli manj glasni po volltvsh, ko se pn bližajo volitve, tedaj padejo nazaj k svoji stari politični mašlnl, ki jih spet odpelje v urad. Radikalni ao le v hsssilah, ne pa v delih. Plnchot je toliko pameten, da ne verjame, da bo privatna miloščina i »omagala brezposelnim delavcem, zato priporoča, da logU(»tura naloži posebne davko na privatno bogastvo In država naj skrbi sa brezposelne. Plnchot je rekel kot ga citirajo: MV Pennaylvaniji je do-eti mož, ki so tako bogati, ds bi lahko vaak mod njimi sam Is svojega pmnoži-nja naaičeval, oblačil in nastanil vse brespoealne reveže v državi, ki potrebujejo pomoči. Ker pa ne bodo nikdar sami storili, jih mora država na kak način prlallltl, da bodo vsi skupaj skrbeli sa bedne.** Ako je guverner Plnchot ros to rekel, jo dobro povedal. Bretpoeelnl reveži ao žrtve današnjega socialnega sistema In če se privatni kapitalisti, ki hrtejo sa vaako ceno obdržati ta »istem, nočejo Zavedsti svoje moralne odgovornosti za žrtve svojega sistema, jih mora država prisiliti, da prispevajo v formi davka, država pa s tem prispevkom podpira brespoeel-ne delavce. To savarovanje In podpiranje de-1 s ves v mora trajati toliko časa, dokler bo trajal sistem privatnega kapitalizma In dobička. Tu pa naletimo *a protislovje. Kako naj država prisili kapitaliste na to stvar, ko pa so zakonodajni organi države pod njihovo kontrolo? Plnchot ima lahko najbolj«! načrt, on aam ne bo nič dosegel, če je večina državne zbornice proti njegovemu načrtu. VeČina pa bo proti v takemu takemu davku, dokler to večino kandidirajo kapitalist! eaaai In jI plačajo kampanjske stroška. Ta večina bo rekla, da je • boljševizem- premlla Useda sa Plnchotov na*rt. dr- ht" TtrjB—: 'saJc aam vi di, ako le hoče. Očivldno pa tega ljudstvo no vidi, ali pa noče videti. Delavstvo mora odpraviti medsebojne mrlnje in predsodke, ki ga vodijo v propast. To bo pomagalo pripraviti pot zbUžanju in skupnemu delavskemu nastopu. Z našim napredkom v Detrol-tu gremo v sedanjih časih bolj počasi naprej. Prirejena sta bila ž* dva program*, saželje-nega uspeha ni bilo. Ako bi pomislili, koliko so morajo gotove osebe žrtvovati in truditi, pred no pripravijo program, da ga da jo na oder, tedaj bi prav gotovo znali bolj ceniti njihov trud. Kritizirati jih v lisopiMh je pač lahko, treba pa j« dati našim dl-letantom prlsanje za njih delo (n to jim bo dalo več poguma, da bodo šli s večjim veseljem na dalo ln nam nudHl Vedno kaj boljšega. Društvo it «* SNPJ je na sv«ji prM seji sklenilo, da de-cemberska seja, ki lx> letna, prične ob 2. popoldne, kar bo še poročeno pozneje, po seji bo pa domača zabava. Vabi ae «e sedaj vso rojake ln rojakinje, da nas pesetijo. Vstopnina bo prosta, čiati dobiček od akupička pa gre v društveno blgfajno. ■ V Prosvetl št. 260 sem čital dot)Is rojaka J. Skrbine o zaključku odbora SDD. Od borovih sej so nisem udeležil Še n« kaj časa, o dtmer bom lahko, povedal kadi* bo potreba. Lepo Je, da odbor razpravlja, da kako bi ae pomagate bresppeelnim delavcem, toda odbor bi moral o stvari bolj dohro premisliti, predno kaj ekle-ne; kajti glede Uganko nastanejo rasne sitnosti pri domu. Nisem proti, da bi se pomagalo rsvetsm. svojo mnenje pa lahko poda«, ker se Ao strinjam s tem «*n>orom Dobro Je. da damo re-vešem prosti pHn. a poglejmo stvar glade prenočišča. Vsaka skupina, ki bo najela dvorano, bo hotela imeti taae zgornjo ln , spodnje prostore do polnoči In če bi bila kakšna družina ali dru-jtlas v domu. kje bodo spali? A-| ko prenočuje vel ljudi v domu. |j4 možnost, da ee zaredl razen ■■■Kdo bo potem pri sebe ve? Vsak bi moral priti pred domov odbor s prošnjo, de želi pranošiti v domu, nakar bi mu odbor dal dovoljenje, ako bi videl, da Je proistor ter mu dal navodila, kako t se mora ravnati. Kar Je samskih pa gredo lahko k rojakom, saj jih bodo vzeli vsak po enega, kateri imajo v kleteh furnaze fh gor koto. Ako bi ne dali te zadeve v javnost, bi Seveda tudi jaz tega ne omenjal Zdi se mi, da se je glede tega vprašanja premalo premislilo. Frank Tehovnik, član št. 616. To ln ono pri nas § Etisabeth, K. h — Je že precej časa, odkar sem videl zadnji dopis iz te naselbine. Ker sem se odloČil, da ta dopis pišem v slovenščini, mesto v angleščini, kot je moja navada, prosim, da mi čltatelji oproste, če slučajno napravim kako napako v pisanju teh vrstic. f~> Z delom Je tudi tukaj, kot fesnda po celi Ameriki, bolj slabo, tako da tisti, ki ga imajo, se ga dr£jo, čeprav se dela samo po par dni v hekaterib tovarnah, in čeprav postopajo surovo s svojimi delavci, morajo ti vse to gor-je prestati, ker si ne morejo prebirati; povsod je slabo. Od ranega jutra do pozne noči ni slišati drugega kot sgmp pritoieva-nje čez sistem, kaj da se bo zgodilo z ljudstvom, ako ne dobi kako delo kmalu, da mu bo mogoče preživeti se čez zimo, kitera pravijo da bo huda. Ce je človek nezapoelen v teh časih, pa naj se Še bolj potrudi, da bi kakšno delo dobil, Je vse zaman, ker povsod imajo napije, ki značijo, da ne rabijo pomoči. Tudi če slučajno imaš prijatelja, da govori zate, Bfc to nič ne pomaga dandanes. En dan pred Volitvami sem bil meetu Newarku, N. J., kjer sem opazil veliko množico ljudi v Military parku (tam ee shajajo nesaposlen! delavci) in sem takoj opazil, da je govoril član socialistične stranke. Vprašal je navtoče, Če so zadovoljni s « danjo "komando" ter s Hoover-jevo prosperlteto, in če slučajno nimajo nobenega vzroka pritoževati so čas sedanjo administracijo, tedaj da ni treba tratiti evo-jega časa, da J>i njega poslušali, ampak da naj gredo k svoji republikanski stranki in naj se lepo sahvalijo nji sa vse sedanje dobrote! Govor vornik je lepo pojasnil kai ln kdo so socialisti, njih ciU in njih uspeh po eatem svetu in mestih kakor na Dunaju, v Angliji in Nemčiji ter v Mihvaukce-Ju, Readingu itd. Rekel je tudi, 4l ne bo dobro za clefavoe didate v različne urade. Govornik pa ni ugajal vsem, ker drugi dah so šli volit in oddali glasove demokratom in republikancem, kot je navada. Istega dne se je gnetla velika množica ljudi pred nekim teatrom. Zakaj neki? Ko sem prišel bliže, sem videl, kaj[ ljudstvo več ceni: probleme, Id so veUfcsgn pomena, ki vplivajo na celo A-meriko in v katerih smo vsi prizadeti, ali navadno razvedrilo. Pred teatrom Jo "bila kletka, v njej pa dve opici. Na kletki je pa bil napis, ki je oglaševal predvajanje kino-elike v dotičnem teatru. Napis se je čitah "Mon-key Business" — in to je pač zanimivo, da je bilo več ljudi pred teatrom kot pa na socialističnem shodu. Nič ni čudno, da se nahajamo v slabih razmerah, ker ljudje, o-ziroma delavci se ne brigajo za svoj dobrobit, da bi enkrat postali močni v organizacijah, katere bi ščitile delavske pravice! Anton Tuifc. Protlklanovska zmaga ' Girard, O. — Sporočam veselo novico iz naše napredne naselbine. Huda politična borba za me-etne volitve, ki so se vrlile 3 novembn1, je prinesla popolne zmago Slovencem in tako je r a-ša naselbina lahko ponosna, da' si je priborila zastopnika pri mestni vladi, poštenega moža in pognanega trgovca, Josipa Ce-kuto. . Tukaj je dokaz, da, je naš narod upoštevan pri drugih narodnostih V našem mestu, ker so se podali v politično borbo s nami, da smo dosegli zmago za našega councllmana. Proti našemu coun-cilmanu Je vodil hud boj stopro-centni klanovec, toda ostal je daleč za nami; bil je poražen s veliko večino. Enako tudf nasprotnik našega župana, ki je bil tako strahovito poražen, da se ne bo upal več na dan s svojo kandidaturo. Sedanji naš župan ga je porazil s 3:1. J. David, Reee, naš ponovno izvoljeni župan, velik prijatelj Slovencev, ml je sporočil, da ae iskreno zahvaljuje vsem slovenskim voltteem za tako eijajno zmago. Rekel je, da nas bo vedno upošteval kot vestne in poštene državljane. Ravno tako se za hvaljuje naš councilman, Joseph Cekuta, vsem volilcem, hi ste mu pomagali do zmage. Bodite Uver-jeni, da bo on vedno gledal dobrobit našega naroda in vseh konstitoertoVjJjii^^^^^B Ko se snide prihodnja mapi« na zbornica, bojno inqp. v njej štiri councilmane, ki so vsi tuje-semci in bo vsaka odločitev v njih rokah. Lahko trdim, da ne bo več vladala zagrizena klanov-ska stranka. Sedaj lahko vsak f idi, kaj se doeeže, ako se deluje skupno in to so pokazale naše prošle volitve, ki bodo zapisane v zgodovini naše naselbine. Herbert Pr NJkMs, 18-letfrf deček v Aedtinn. Wnoh, je bO obsojen v dosmrtno Ječo, ker je ubil šerifa. Končno se tudi Jaz. zahvaljujem, ker sto mi šli na roko ob !asu volilne kampanje, obenem pa tudi čestitam našemu coun-cilmanu, kar* vem, da bo gledal, da bomo Slovenei dobili vetji u-gled pri drugih narodnostih našem mestu.-nMn Delčič. . 'nuršes. »f u Itna aa levi Waak Menominee, B«rtl.—Zopet sem čital v nekeih dopisu, da ee naj našsr Jednotai briga samo za svoje člane, ne za Susfjo. Že v pr-m dopisu sem omenil, da »e jednote ni nikoli prosilo ali sililo za isvedenje načrta za poslanca v Rusijo, anipak se je samo o-menik) glavne urmftnike, da bi oni t»magali privatno z nasveti. Tudi čas ln vsota za odposlan ca, kot jo nekateri omenjajo, je pretirano, fleptsto dolarjev in tri mesece časa je dovolj. Ako bi odposlanec delal dva tedna v eni izmed velikih tovarn, je popolnoma dovolj, da bd vedel, kako se postopa z delkvcl in kakšno je njih življenje v splošnem. Dva tedna na kmttiji in teden ali