Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sreda SO. julija 1938 III Kralj Jurij in predsednik Lebrun sta potrdila tesno povezanost obeh velikih demokratičnih držav v boju za svetovni mir Anglija in Francija želita le srečo vseh narodov Pri štiri in dvajsetih lotili sta se v ponedeljek angleški kralj in kraljica odpravila na obisk velike francoske zavezniške države. Ta obisk, ki jfe, kakor omenjeno, prvi po štiri in dvajsetih letih, daje vsemu potovanju angleške kraljev-sek dvrijice poseben poudarek, ki utegne biti odločilnega državniškega značaja. Francija se je že dolgo pripravljala na ta obisk, ki bo samo novo potrdilo velikega zavezništva ni eri dvema svetovnima imperijema, kakor sta angleški in francoski v težnji za ohranitvijo dosedanjega evropskega in sploh svetovnega ravnotežja Ko se je kraljevska angleška dvojica odpravljala v ponedeljek iz Londona, ju je na vsej poti od Buokingamsko palače pa do postaje Victoria ob straneh spremljala tisočglava množica občinstva. Angleški kralj se je peljal oblečen v modro z zlatom pretkano uniformo admirala angleške mornarice, kraljica pa jo bila oblečena v črno. samo na prsih je imela pripete tri bele rože. nosila je dolgo obleko iz črne svile s rebrno lisico in imela dolg pajčolan, ki ji je padal do ramen. Trije beli nagel ji in trojna biserna ogrlica so si dajali posebno svečan izraz. Ministra lord Samuel Iloare in lord Tfalifax sta spremila vladarja na peron postaje Victoria, kamor je prispelo spremstvo po 9 uri. Na peronu se je kraljica pogovarjala s člani francoskega poslaništva in drugimi odličnimi osebnostmi. Nato pa sta kralj in kraljica stopila v posebni vlak, ki je bil ves okrašen s cvetjem, sam načelnik postaje Victoria pa je dal vlaku znak za odhod. Dover Ob to 45 je ladja, na kateri sta se vozila kralj in kraljica, odplula proti Boulogni, in ko je dvorni vlak iz Londona prispel v pristanišče Dover, je stotisočglav a množica pričakala dvorni vlak. Vse zgradbe in vse ladje v pristanišču so bile okrašene s francoskimi in angleškimi zastavami. Ob tt. 45 je priplula v Boulogne ob morju kraljevska jahta sEnehantress«. na kateri se vozita kralj Jurij in kraljica Elizabeta. Na ladjo je prvi stopil francoski zunanji minister Bon-net in v imenu Francije pozdravil angleškega kralja in kraljico. Ob 12.50 sta se kralj in kraljica izkrcala Navdušenju množice, ki je stala na obrežju, ni hotelo biti kraja. Po vsem pristanišču j*« vladalo iskreno navdušenje nad tem velikim, pomembnim obiskorrt. Zastave obeh zavezniških držav so krasile poslopja in ladje. S posebnim motornim vlakom se je kraljevska dvojica odpel jala ij Boulogne sur Mer proti Parizu, kamor je prispel vlak ob 16.50 in se ustavil na postaji Bois de Boulogne. ki je bita vsa okrašena s cvetjem in zastavami, kakor je bila pred dvajsetimi leti 1914, ko sta na isti postaji izstopila angleški kralj Jurij V. in kraljica. Kralju je šel nasproti sam predsednik Lebrun, da ga pozdravi. Grmenje topov in brnenje letalskih eskadril je nudilo nepopisen prizor navdušenja, ko je kralj obhodil polk častne straže pred kolodvorom. Na vsej poti po boulogneski cesti je ob straneh stala strnjena vrsta gardnih in drugih elitnih polkov Stotisoči Parižanov so pozdravljali kraljevsko dvojico v dokaz., da francosko ljudstvo visoko ceni njuno prijateljstvo, ki daje vsemu obisku svoje zgodovinsko potrdilo. Venci cvetja so obsipali kraljevski voz in ves Pariz je bil priča zmagoslavnemu pohodu vladarja, kakršnega svet že ni videl v vsej zgodovini. Ves Pariz je bil v samih zastavah, množice tujcev Angležev in Egipčanov so prispele v Pariz, da vidijo to veličastje prijateljstva in simpatij. Ko sta kralj in kraljica prispela že vsa zasuta s cvetjem do Fochove avenije, sta ugledala krasen smomenik Francije, ki ga je izdelal kipar Bour-del. Tedaj jima je mahalo v pozdrav tisoče in tisoče pariških otrok s francoskimi in angleškimi zastavicami. Od Etoila pa do Concorde trga se je vlekla ena sama velikanska zastava. Po oknih mnogih hiš so 6e spuščale dragocene preproge, vse glavne ulice in prometne žile so bile kakor na sam največji narodni praznik. Po izložbah trgovin so bile izstavljene slike angleškega kralja in kraljice ter angleških princes, prodajalci pa so po ulicah prodajali dragocenosti vsake vrste, kakor broške, robce in znake s slikami angleškega kraljevskega para. Bil je sprejem, kakršnega Pariz ni priredil še nobenemu vladarju. Bil je sprejem. ki bo priča in simbol velike pripravljenosti živeti v miru. Sprejem, ki po letu 1914 prvič tako jasno meče žarko luč žirom vsega sveta na današnje dogajanje, ob katerem se vsi zavedamo njegove velike zgodovinske pomembnosti. Zdrav ca predsednika Lebruna Pariz, 20. julija. O. Na snočnji slavnostni večerji ▼ Elizejski palači sta bili izmenjani zelo prisrčni zdravici med Lebrunom in kraljem Jurijem VI. Lebrun je v svojem govoru izjavil med drugim, da preveva prijateljstvo med Francijo in Anglijo ista želja o tem, kako naj se rešujejo problemi narodnega in mednarodnega pomena. Lebrun je nato podčrtal pomembnost in koristi sporazuma med Francijo in Anglijo tako med svetovno vojno kakor tudi v dobi miru. Dodal je, da nalaga ta sporazum Angliji in Franciji precejšnje obveze tako v moralnem oziru kakor tudi v tem. da se ohrani mir m da se spoštujejo mednarodni zakoni. Izpolnjevanje mednarodnih zakonov pa ne more biti popolno brez izpolnjevanja lastnih dolžnosti in brez stalnih naporov obeh držav, da se ohrani splošni mir. Na vseh poljih morata biti varnost in edinost glavni cilj civilizacije in nobena država ne sme izgubiti tega cilja izpred oči, ker obstoje možnosti novih prijateljstev. Prepričan sem, da bo Vaše Veličanstvo in vlada Vašega Veličanstva storila vse, da se to uresniči, prav tako pa bom storil vse tudi sem, kakor tudi vlada francoske republike, da se čimprej uresniči ta blagohotni namen. Ves prežet s temi željami in v popolni iskrenosti dvigam v imenu Francije čašo na čast Vašega Veličanstva, na čast Ničnega Veličanstva kraliice in kraifevskega doma, za vel!čkojne kraljice-matere Marije. Žalovanje na našem dvoru Belgrad, 19. julija. AA. Zaradi smrti Nj. Vel. kraljice Marije romunske bo po najvišjem nalogu dvor Nj. Vel. kralja žaloval šest tednov, to je od 18. julija do 28. avgusta 1938. Prve tri tedne bo globoko žalovanje. Zadeva v Jakopičevem paviljonu urejena Ljubljana, 20. julija. Davi je prišla v našo redakcijo zasebnica ga. Czi-pottova, ki je bila v ponedeljek zarubila razstavo slikarja Inkiostrija v Jakopičevem paviljonu. Sporočila je, da je zaplenila slike že v ponedeljek, ker je bila informirana, da je razstava že zaključena. Te informacije je na kraju samem dobila preteklo soboto. Ker ni dobila zase dovolj zanesljivih garancij, je bila prisiljena — v mnenju, da je razstava v kraju — preiti k rubežni, da na ta način pride do svojega denarja, ki ga je morala dobiti, saj si s težkim delom služi vsakdanji kruh ter mora vzdrževati še druge, Slikar g. In-kiostri je — kakor je dejala — to dejstvo prezrl; kaj drugega bi bilo, če bi dolgoval denar bogatašu. Zdaj je zadeva urejena; gospa Czipothova je dobila znesek vrnjen, slike vise spet v Jakopičevem paviljonu in tako se razstavh obeh umetnikov, gg. Lobode in Inkiostrija nadaljuje do 31. t. m. Pojasnilo prinašamo, da se čuje tudi druga plat zvona. Požar pri „Figovcu" Ljubljana, 20. julija. Danes dopoldne malo po deseti uri se je na dvorišču gostilne »Figovec- na Dunajski cesti vnel voz sena. Na kraj požara so bili poklicani gasilci, ki so odšli tja z brizgalno in skušali ogenj, ki je bil za vso okolico prav nevaren, zadušiti. Nevarnost je bila zlasti, da zgori staro jroslopje gostilne »Figovec«, ki je še edino starinsko poslopje v tem delu mesta, potrebnem, da se uredi po novem mestnem regulacijskem načrtu. Razumljivo je, da je ogenj mahoma zajel ves voz sena in da je požar privabil mnogo ljubljanskega firbca, toliko bolj, ker je gorelo na enem najprometnejših delov Ljubljane. Sena se sicer ni posrečilo gasilcem rešiti in je vse pogorelo, obvarovali pa so ognja bližnje gospodarske in stanovanjske objekte. Vesti 20. julija Angleška lordska zbornica je sprejela zakonski predlog o finančnem sporazumu med Anglijo in Turčijo brez glasovanja. Pregled o plačevanju članarine v DN je obja-vi’o tajništvo DN. Iz pregleda je razvidno, da zlasti južnoameriške države nič kaj pridno ne plačujejo svojih prispevkov. Za 114 milijonov mark je bila pasivna nemška trgovinska bilanca v prvem letošnjem polletju. Uvoženega blaga je bilo 2697 milijonov, a izvoženega za 2583 milijonov mark. Poljski zunanji minister Beck križari s svojo jahto, kakor vsako leto ob obalah Baltiškega morja. Včeraj je obiskal mesto Gdansk. Mehiko bo prihodnje leto obiskal predsednik Združenih držav Roosevelt. Podrobnosti o svojem obisku pa predsednik ni nič navedel. Glede Gran Chaca, zaradi katerega se že dolga leta bojujeta in prepirata južnoameriški republiki Bolivija in Paraguaj, je bil na mirovni konferenci v Buenos Airesu sklenjen sporazum. Pri tem so posredovali predsedniki vseh južnoameriških držav. Madžarska se ne bo pridružila protikomunističnemu bloku, v katerem so Nemčija, Italija in Japonska, tako piše budimpeštanski list »Pesti Hirlap«. Obsojeni madžarski narodnosocialistični voditelj Szalassy je ponudil 10.000 pengov kavcije za to, da bi ga sodišče izpustilo na svobodo. Apela-cijsko sodišče pa je ponudbo odklonilo. Zanimive napise so odkrili pri izkopavanjih blizu Senitia Severa v Lcbtis Magna v Tripolisu. Ti napisi menda izvirajo iz leta 28 pred Kristusom. V Londonu se mudi Hitlerjev pribočnik stotnik Wiedman. Govorilo se je, da ima Wiedman s tem svojim obiskom posebne namene, ker se je sestal z raznimi angleškimi državniki. Vse to pa nemški časopisi odločno zanikajo. Finska je sprejela ponudbo mednarodnega olimpijskega odbora, naj se olimpijada v letu 1940 priredi v Hclsinku. V Tunisu je francoska policija prijela 3 Italijane zaradi suma, da so fotografirali francoske utrdbe na tunizijsko-libijski meji. Prijeli so jih v trenutku, ko so hoteli stopiti v potniško letalo, ki vzdržuje zvezo med Tunisom in Rimom. Valencijska vlada je sklenila poklicati na delo vse pripadnike 34. in 36. letnika, brez razlike spola. Vsi ti bodo morali delati pri gradnji obrambe Valencije. Posebne poštne znamke bo izdala valencijska vlada v čast 43. divizije, ki se je dva meseca na Pirenejih upirala pritisku Francovih čet. Katalonski prosvetni minister si je včeraj ogledal tamkajšnjo katedralo, ki so jo močno razdejale bombe. Pravijo, da bodo dali »rdeči« katedralo obnoviti. Egiptovska kraljica-mati sc jo včeraj pripeljala v Genovo. Kn si je ogledala mesio, je odjiotovala v Benetke, od tam pa bo krenila dalje v Budimpešto. Poseben odbor angleškega parlamenta se še vedno bavi z zadevo poslanca Sandysa, ki je pred kratkim na parlamentarni seji govoril o nekih tajnih dokumentih narodne obrambe. Zaradi tega je bil včeraj Zaslišan minister za koordinacijo sir Thomas Inskipp. Ker ta prvi odbor zadeve ni mogel urediti, se bo z njo ponovno bavil odbor za privilegije Ob prezgodnjem grobu ge Savnikove Kranj, 19. julija. V ponedeljek zvečer se je bliskovito razširila po Kranju in okolici vest o prerani smrti gospe Slavke Savnikove. Vsak, ki jo je poznal, je bil globoko užaloščen ob njeni prezgodnji smrti. Vsak govori o pokojni gospe samo dobro. Gospa Slavka se je rodila leta 1898 v Pred-trgu pri Radovljici. Po dovršenih šolah je dobila mesto uradnice v Ljubljanski kreditni banki v Kranju, kjer se. ie spoznala z uglednim kranjskim lekarnarjem g. Francem Savnikom in se z njim poročila. Kljub temu, da se je s svojim možem najboljše razumela in kljub dobri situaciji njegovega jKjdjetja je bilo življenje pokojnice ležko. Prav hud udarec je bil za gospo Slavko smrt njenega prvorojenca Janka, ki je umrl leta 1925. Komaj šest let zatem pa je nepričakovano zadela kap njenega moža g. Franca in sicer v kranjski občinski posvetovalnici. Ta udarec jo je zadel tako hudo, da od tega časa ni bila več zdrava. Njene sile so močno opešale, ko ji je že čez dve leti po tem strašnem udarcu umrl sin Franek in čez tri leta zatem hčerka Vidkn. Vsaki dve leti se je oglašala smrt v njeni ljubljeni družini: od štirih otrok ji je ostal samo še sin Bogdan. Tega otroka se je gospa oklenila z vsem 6rcem, zanj je delala in skrbela, dokler ni čutila, da so njene moči docela izčrpane. Pred dvema mesecema je odšla na oddih v Kranjsko goro, od tu pa v sanatorij v Zagreb, kjer je bila v soboto operirana. Kljub skrbni negi in vsej pažnji zdravnikov, za blago gospo ni bilo več pomoči, v ponedeljek zvečer ob 8 je izdihnila svojo blago dušo. Posebno bridek udarec je njena prezgodnja smrt za 15 letnega sina Bogdana, hudo je zadela smrt tudi njeno taščo gospo Leopoldino Šavni-kovo^ Ob preranem grobu žalujejo tudi kranjski leveži, ki so imeli v osebi gospe Savnikove svojo predobro mater. Gospa Savnikova je bila pred leti tudi podpredsednica Vincencijeve konference, to dolžnost pa je odložila, ko ji je umrl mož in je morala prevzeti vodstvo gospodarstva. Pri gospodarstvu ji je pomagal tudi njen oče in sorodniki. Posebno veliko je darovala za kranjsko Marijanišče, otročički v Marijanišču so jo dobro poznali, saj ni nikoli prišla praznih rok med tije. Težko bi bilo našteti vsa dobra dela, ki jih je delila gospa Savnikova, saj je ona [»navadi delala j K) geslu: naj ne ve levica, kaj dela desnica. Za vsa njena dela pa ve dobri Bog, ki bo njen bogat plačnik. Ljubljanski fotografski natečaj Za tujskoprometno propagando rabi Ljubljana mnogo lepih slik Ljubljana, 20. julija. ! NateJSaj,'ki ga je razpisalo ljubljansko mestno poglavarstvo, da dobi čim največ dobrih slik mesta za propagandne namene, gre h kraju, ker je treba najkasneje do 31. julija turističnemu odboru na mestnem poglavarstvu poslati slike. Trdno smo prepričani, da naši fotografi smatrajo povabilo mesta Ljubljane k tekmi za častno nalogo in tudi za težko pričakovano priliko, da dajo v služijo svojega domačega kraja vso svoje znanje. Ljubljanski fotoklub slovi po vsem svetu za mojstrski klub umetnostne fotografije, zato je skoraj neverjetno, da so bili tujskoprometni faktorji vedno v največji zadregi, kadar je bilo treba naše mesto pokazati v slikah. Ljubljana, v vseli delih sveta slovito središče umetnostne fotografije, je Se danes brez dobrega lastnega portreta! Upamo, da nam natečaj da obilico izvrstnih slik, da svetu lahko pokažemo zanimivosti, slikovitosti in vabljivosti glavnega mesta Slovenije. Gotovo bodo naši fotografski umetniki pri tekmi radi pokazali svojo ljubezen do Ljubljane, ki je vedno rada podpirala njih prizadevanja ter jim šla vedno rada na roko. Spomnimo se samo dobrohotnosti mestne občine in mestnih zavodov napram Ljubljanskemu fotoklubu. Ljubljana torej potrebuje slike predvsem za propagandne namene. S tega stališča si morajo fotografi prizadevati, da pokažejo predvsem tudi vabljivo in reprezentativno Ljubljano. Imamo sicer že preobilico odličnih slik Študentovske ulice, Na stolbi in podobnih skritih kotičkov, toda dvomimo, da bi tujci zaradi takih zavetij prihajali v Ljubljano. Pokazati moramo predvsem, kako se naša mala, častitljiva baročna Ljubljana naglo izpreminja v moderno velemesto, ki tujcu nudi prav vse ugodnosti in udobnosti, kakršne pričakuje v velemestih. Slavni slikarji in grafiki tujih narodov nam dokazujejo, da so tudi moderne ulice in moderna poslopja ter stavbe motivi, popolnoma enakovredni tako imenovanim romantičnim motivom. Seveda je pa moderno poslopje in moderno ulico na prvi pogled težje fotografirati, nego razdrto kmečko bajto. Toda estetika pravi, da pravi umetnik tudi iz najbolj prozaičnega in še tako banalnega motiva zna ustvariti umetnino. S tem, da nam naši tekmovalci pokažejo tudi moderno Ljubljano, svojemu domačemu kraju šele dokažejo, da so res svetovni mojstri in tudi ljubeči sinovi ter dobri občani glavnega mesta Slovenije. Znamenita je naša baročna Ljubljana, ki jo naši fotografski umetniki že vidijo in tudi že precej dobro poznajo. Prav tako znamenita je pa tudi moderna Ljubljana, saj njena arhitektura dominira v vsej državi, da jo posnemajo povsod In brez pridržkov občudujejo tudi v tujem svetu. Razpis natečaja opozarja tekmovalce tudi na notranjost cerkva in drugih poslopij ter na razne detajle, oltarje, kipe in druge izdelke umetnostne obrti, vendar pa nikjer ne pravi, da misli samo na starino. Turistični odbor prav tako potrebuje slike notranjosti modernih cerkva in poslopij ter sploh moderne umetnosti in sodobne umetnostne obrti. Za fotografiranje notranjosti je pa treba primernih aparatov, ki jih naši poklicni fotografi in amaterji z malimi izjemami nimajo. Zelo nas je osupnila vest, da so nekatere trgovine s fotografskimi potrebščinami zavrnile fotografe, ko so jih prosili za posojilo primernih aparatov. Čuli smo celo, da so jih napotili na magistrat, češ naj mestna občina kupi aparate, če hoče imeti fotografije. Druge trgovine navadno no delajo tako s svojimi odjemalci in prepričani smo, da bi inozemsko tvrdke, ki jih naše trgovine zastopajo, tako postopanje svojih zastopnikov smatrale za veliko pogreško. Vsak sposoben trgovec gre svojemu odjemalcu na roko v zavesti, da s takimi uslugami razširja svoj delokrog in množi svoj dobiček. Na drugi strani pa tudi opozarjamo, da hoče mestna občina s temi fotografijami privabiti Sim več tujcev. Prva pot skoraj vsakega tujca je pa v trgovino s fotografskimi potrebščinami. Čim večji uspeh bo imel natečaj, tem večji uspeh bo tmela propaganda za naše mesto in tem več tujcev bo prišlo v naše mesto, z njimi pa tudi mnogo kupcev v trgovine s fotografskimi potrebščinami. Tako torej taki trgovci delajo sami sebi škodo kar na večih straneh! Med največjimi privlačnostmi našega mesta so pa gotovo naši parki, nasadi in sprehajališča. Samo s slikami z novih poti od Rožnika pa okrog šišenskega vrha bi lahko napravili prekrasen album, in pa življenje v Tivoliju ter na drugih otroških Igriščih! Ali ste že fotografirali vse ljubeznive mikavnosti Tičistana in krotke veverice? Ali vidite, kako impozantno se širi Ljubljana na vso strani in kako mogočne panorame nastajajo na severu in jugu? Kako zanimivo in slikovito prehaja Velika Ljubljana v vaško idilo! Spomnite se na meje inkorporirane Ljubljane in ne pozabite na življenje Ljubljančanov od Starega in Vodnikovega trga, od Krakovega in Trnovega pa do Stepanje vasi in Dravelj — vse te cerkve in kmetije so ljubljanske! Tujec se razveseli naših kopališč in rad prisede k mizi majhne predmestne gostilne. Podajte nam slavno ljubljansko domačnost z vsemi značilnostmi pravega Ljubljančana! Imeniten je Robbov vodnjak za tega, imenitna je pa tudi kranjska klobasa za drugega! Med bučanjem ljubljanskih zvonov hrešče tudi ljubljanski muzikantje in harmonikarji, da se vrte ljubljanski fantje z Urškami z vseh strani mesta. Nikar ne pozabile, da je Ljubljana tudi obljudena, saj ste do sedaj le preradi slikali izumrle ceste, kakor da ne bi bili vedeli, da v prazno oštarijo še pes ne gre rad. Za tujca so torej vabljive le slike z živahnim prometom in življenjem, ker ne prihaja sem iskat dolgega časa in mrtvila. In tako naj tudi naši fotografi pokažejo vso svojo ljubljansko živahnost pri tekmi za svojo čast in za slavo našo bole Ljubljane. Če natečaj da dosti dobrih slik, bo prirejena tudi razstava. Dr. Karla Glaserja slavnost v Reki pri Hočah Maribor, 18. julija. V nedeljo, dne 24. julija t. 1. bo slovesno odkrita spominska plošča na rojstni hiši slavnega jezikoslovca, pisatelja zgodovine slovenskega slovstva, vnetega domoljuba prof. dr. Karla Glaserja, ki je neumorno in požrtvovalno delal za kulturni napredek slovenskega naroda, ki je zaradi svoje narodne zavednosti moral mnogo trpeti. Ob priliki 25 letnice njegove smrti mu bo Zgodovinsko društvo v Mariboru odkrilo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Tteki pri Mariboru pod zelenim Pohorjem po sledečem sporedu: Ob pol 9 se žbere.jo gasilci in občinstvo pri gasilskem domu v HoČah, odkoder' odkorakajo z godbo v Reko, kjer bo ob pol 10 sveta maša, po sveti maši pa odkritje spominske plošče na rojslni hiši v Keki pri Podkrižniku ali sMomuc, s petjem, slavnostnim govorom prof. dr. Dolarja in ravnatelja dr. Tominška in drugih. Popoldne ljudska veselica pri Podkrižniku. Zaradi obeda se je treba pravočasno javiti pri Antonu Podkrižniku v Reki. Dr. K. Glaser je mnogo storil za napredek svoje domovine, ljubil je z vso dušo svoj rojstni kraj in kmečki stan,, zato se udeležite rojaki od blizu in daleč, da se vsaj malo oddolžimo spominu vrlega moža. Reka je obenem krasna izletna točka ter oostaja mestnih avtobusov ob nedeljah. Raznoterosti iz dnevne kronike Rasne nesreče in nezgode Stanje treh poškodovancev, ki so postali žrtve avtomobilske nesreče na cesti pri Retjah, občina Loški potok, okraj kočevski, je v splošnem neiz-premenjen. V Kočevju št. 202 stanujoči šofer, 37 letni Urban Hrovat je v ponedeljek vozil s tovornim avtom, last prevozniške tvrdke Verderbcr. Pri Retjah mu je počila leva pnevmatika na zadnjem kolesu in avto je zdrknil 30 m globoko s ceste. Hrovatu je avto zmečkal desno nogo in mu jo bi bil skoraj popolnoma odtrgal. V Lazcu, občina Draga, stanujoči kočar in delavec, 58 letni Anton Poje, je bil druga žrtev te nesreče. Zmečkalo mu je desno roko. V Kočevju stanujoči delavec, 30 letni Rihard Griinzeig pa je pri tej nesreči dobil hude notranje poškodbe. Amali ja Jamnikova, 20 letna služkinja, stanujoča v Velikih Laščah, je vozila 8 kolesom po turjaških klancih proti domu. Na nekem ovinku }e tako nesrečno zavila, da je padla s kolesa in se močno poškodovala. Zdravniško pomoč je iskala v ljubljanski bolnišnici. Delavčev sinček, 3 letni Fran Ločniškar, stanujoč v Zagorici pri Bledu, je doma iztaknil malo steklenico brinjevega olja. Tekočino je začel piti. Dobil je hudo zastrupljenje in so ga hitro prepe- ljali v ljubljansko bolnišnico, kjer 60 mu želodec izprali. V Pražakovi ulici 115 stanu joča Šivilja Amalija G. je nocoj odprla v samomorilnem namenu plinsko napeljavo. Okoli 1 so stanovalci začutili silen smrad. Ob 1.31 je bila o tem obveščena reševalna postaja. Reševalci eo hitro izvršili prva reševalna dela in so šiviljo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Bila je že nezavestna. Pri asfaltiranju državne ceste zaposleni 20 letni Maksimilijan Pogačnik, doma iz Zaloš, občina Ošiše na Gorenjskem, je včeraj bil zaposlen pri mešanju gorečega asfalta. Večja količina tekočega asfalta ga je obrizgala po vsem telesu, da je dobil hude opekline. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Tatvine v okolici V okolici je bilo zadnje dni izvršenih več manjših tatvin. Neki 20 letni mladenič se je splazil v stanovanje Filipa Magistra .stanujočega v Za-gradisču, občina Dobrunje. Odnesel mu je praz-niško obleko, par moških čevljev in tudi njegovemu bratu je tat pobral lepo obleko. Skupna škoda znaša okoli 2000 din. Ukradenih je bilo v okolici tudi več koles v skupni vrednosti 4000 din. Spet je na vrsti ljubljanska bolnišnica Danes si jo je prišel ogledat šef sanitetnega odseka dr. Ivanič iz Belgrada Ljubljana, 20. julija. Kakšne so razmere v splošni ljubljanski bolnišnici, je menda res že preveč splošno znano. Okusiti jih morajo posebno tisti nesrečneži, ki iščejo v tej bolnišnici pomoči in zdravja. Že dolgo časa časopisi v krajših ali daljših presledkih pišejo o žalostnih razmerah v tej bolnišnici ter o nujni potrebi po njeni razširitvi. Vsak dan imamo mnogo primerov, da morajo razni ponesrečenci, ki so potrebni pomoči, oditi nazaj na svoj dom, ker jih v bolnišnici ne morejo več sprejeti zaradi pomanjkanja prostora, saj že tako morata po dva bolnika ležati v eni postelji, ali pa leže kar po tleh. Zdi se pa, da dozdaj vse pisanje časopisja in vse prošnje, ki so romale na pristojna mesta, niso še dosti zalegle, kratko malo iz razloga, češ da ni denarnih sredstev, da bi se bolnišnica razširila. Stanje pa je med tem postajalo vedno slabše in je postalo že obupno. Zahteva pa zdaj še bolj kot kdaj prej nujne rešitve. Sedanja vlada si z vso vnemo prizadeva, kako bi rešila tudi to pereče vprašanje, ki je že toliko časa na dnevnem redu. Zdaj se mudi v Ljubljani načelnik sanitetnega oddelka iz Belgrada dr. Ivanič z namenom, da pregleda stanje, ki vlada v ljubljanski bolnišnici. Pred njim se je 6. julija letos v istem poslanstvu oglasil v naši bolnišnici tudi inšpektor ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Glišič. Bivanje načelnika sanitetnega oddeika dr. Ivaniča v Ljubljani nam daje povoda, da prav v tem trenutku spet opomnimo na žalostno stanje v naši največji, pa toliko pomanjkljivi bolnišnici. Dostikrat letu celo že očitki na same zdravnike ali na osebje uprave bolnišnice, vendar pa so vsi takšni očitki popolnoma neupravičeni, ker je treba iskati vzro- ka za takšno stanje v ljubljanski bolnišnici drugod. Zahtevamo ponovno z vso slovensko javnostjo, da se najdejo kje sredstva za povečanje naše bolnišnice. Upamo, da bo načelnik sanitetnega oddelka dr. Ivanič tolmačil to našo željo na pristojnem mestu in da se bo zavzel z vso -vnemo in razumevanjem za to, da bo Ljubljana nazadnje le dobila povečano bolnišnico, vsaj takšno, da ne bo več naša kulturna sramota. Nov most čez Gruberjev prekop Že večkrat je mestna občina sklenila zgraditi brv čez Gruberjev kanal, ki bi zvezala Streliško ulico z Hradeckega vasjo, in v večih proračunih je bila tudi že primerna vsota za to zelo potrebno zvezo. Toda vedno so se pojavile ovire, da meščani še vedno po ovinkih morajo hoditi na Golovec, prebivalstvo Hradeckega vasi je pa še vodno zelo oddaljeno od mesta. Nameravano je bilo namreč, da se v ta namen odpre javnosti prehod čez za-tvornico v Gruberjevem kanalu, toda ta zasilna rešitev perečega vprašanja je na vseh straneh na-letela na toliko pomislekov, zlasti zaradi varnega in točnega funkcioniranja zatvornic, da ee je mestni gradbeni odbor na svoji seji 11. t. m. na nasvet banske uprave odločil za širokopoteznejšo rešitev tega vprašanja. Sklenjeno je, da ee zgradi s Streliške ulice čez Gruberjev kanal v Hradeckega vas 3—4 m širok betonski most, ki bo zadostoval pešcem in tudi prometu z ročnimi vozički. Za to delo je iz lanskega in letošnjega proračuna na razpolago že nekaj nad 90.000 din, v prihodnji proračun pa pride še vsota 200.000 din, da prihodnje leto gotovo dobimo novi most, ki bo po najbližji poti zvezal središče mesta s Podgolovcem. Obsodba mednarodnega vlomilca Staneka Kakor smo v >Slovenskem domuc že poročali, je bila danes pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti znanemu mednarodnemu vlomilcu Francu Staneku in njegovim pomagačem. Vsega skupaj je bilo na zatožni klopi šest oseb. Stanek je izvršil lansko zimo dva izredno drzna vloma pri belem dnevu v mariborske trgovine. V času od 12—14 je oplenil Bizjakovo zlatarno v Gosposki ulici, iz katere je odnesel dragocenosti za 50.000 dinarjev. Vlomil je v trgovino v času najživahnej-šega opoldanskega prometa. Čez nekaj dni nato pa je izvršil sličen vlom v trafiko Rozo Žnidarič na Aleksandrovi cesti, ki jo je med opoldanskim odmorom s ponarejenim ključem odprl. Vrednost plena je znašala 10.000 din. Stanek je svoje grehe priznal ter je bil kaznovan s 5 leti robije ter 5 leti izgube državljanskih pravic. Njegovi pomagači so bili obsojeni na manjše kazni. Glaser in Sum sta bila obsojena vsak na 1000 din globe nepogojno ali 17 dni zapora, ostali so bili obsojeni pogojno Marija Kmetec pa je bila oproščena. Razprava je trajala do pol dveh popoldne. Dve žrtvi strele Maribor, 19. julija. Dan za dnem divjajo sedaj nad Mariborom in zaledjem hude nevihte. Nevarne so zaradi tega, ker rada udarja strela, ki je povzročila že nekaj usodnih požarov. Usoden pa je bil udar 6trele preteklo nedeljo ob priliki nevihte, ki je divjala nad Mariborom, Slov. goricami in Dravskim poljem. Povzročila je dve smrtni nesreči in sicer je ubila strela mater šestih otrok in 16 letnega dekleta. Pri Mali Nedelji v Slov. gor. je strela udarila^ v hišo posestnika Karba. Najprej je zadela hruško, od katere 6e je odbila ter udarila v dimnik nato v stanovanjsko sobo, v kateri je bila zbrana vsa družina. Posestnica Terezija Karba je javno zapirala okno, ko jo je zadela strela. Obležala je na tleh pri priči mrtva, dočim je njen moz oglusel, otrokom pa se ni nič zgodilo::’Po-’' kojnica zapušča šest otrok. — Druga 6mrtna nesreča se je pripetila v Prepolah na Dravskem polju, lo letna Barbara Žunkovič se je v domači ■ nisi ravno oblačila, da bi šla k pozni maši, ko se je zabliskalo ter je udarila strela v pristrešje in prebila strop v hišo. Deklica je zadeta od strele obležala na mestu mrtva. Blagoslovitev novega Prosvetnega doma v Dramljah Dom je blagoslovil zastopnik maribor. škofa kanonik g. dr. Žagar Celje, dne 19. julija. Lahko ee Slovenci ponašamo z lepimi belimi cerkvicami, ki 60 posajene po naših gričih, kajti znak ver« slovenskega naroda 60, znak, da biva na slovenski zemlji človek, ki spoštuje Cerkev in se rad vanjo zateka. Slovenska mesta, trgi in vasi pa so lahko ponosni tudi na svoje prosvetne domove, kjer se zbira slovenska katoliška mladina, da tu črpa in se navdušuje za vzvišene cilje katoliških organizacij. Naše prosvetne domove so postavljali največji slovenski sinovi, postavljali 60 jih iz krvave narodove potrebe, da so se zbirali, združevali in vzgajali v njih oni, ki so bili največji poborniki slovenskega naroda v največjih časih tujčevega preganjanja. V teh domovih se je ohranil slovenski fant in slovensko dekle, da je ostal zvest svojemu narodu in da ga je pripeljal v dan osvoboditve. Slovenska katoliška prosveta je s svojim velikim Po izkrcanju so nas pozdravili mestni zastopniki, nakar so nas v sprevodu peljali v mesto. Sli smo po raznih cestah vse do postaje. Pred nami je igrala godba. Pred postajo je stal oder, ki je bil na surovo zbit iz desak. Okoli odra so stale klopi. Toda ko smo korakali po ulicah, ki so bile umazane in v slabem stanju, smo tu pa tam videli cele roje nesrečnežev v cunjah, bosopetih, usmiljenje vzbujajočega videza. Ti so spremljali naš sprevod. Nekaj policajev si je prizadevalo, da bi jih držali v dostopni razdalji, toda slikali smo, kako so vpili: »Zakaj nas preganjate? Saj nikomur nočemo niči Prosimo samo kruhal« To je bil prvi črni oblak, ki se je pokazal na jasnem nebu našega potovanja. Na trgu pred postajo nas je predsednik mestnega sovjeta uradno pozdravil z dobrodošlico. Pravil nam je, kako so prebivalci njegovega mesta veseli, da morejo v svoji sredi sprejeti tuje strokovnjake, ki so, prišli v Sovjetsko Rusijo, da pomagajo socializmu na noge. Pripomnil je, da je v njegovem kraju zdaj veliko modernih traktorjev, v prekletih časih pod carjem pa so morali ljudje obdelovati zemljo z rokami ali pa s plugi, katere so vlekli konji. Podčrtal je napredek, ki so ga dosegli v poljedelstvu in v vzgoji. Potem je nadaljeval: »Res je, da še vedno srečujemo pri svojem delu velike težave. Manjka nam veliko reči. Toda naši sodržavljani so srečni, da morejo trpeti in prenašajo svojo nesrečo z navdušenjem. Zakaj? Ker vedo, da mora biti na prvem mestu težka industrija, za katero delate vi, tuji strokovnjaki.« Neki Nemec iz odposlanstva je županu tolmačil čustva naše zahvale, potem pa smo ob zvokih številnih »nternacional« odkorakali na parnik. Na poti do pristana so se vrste raztrgale. Porabili smo to priliko, da smo se pogovarjali z domačini, ki so šli z nami po cesti kljub klicem sirene, ki so doneli s parnika. Jaz sem hodil v družbi moškega in ženske, ki sta bila stara kakih štirideset let in oba v enako raztrganih cunjah. Izpraševal sem: »Graždanin, kako je kaj tukaj pri vas?« Možak je zamahnil z roko in zamrmral: »Ploho! Slabo!« Odgovori! sem mu: »A saj ne more biti bolje, saj so- cializmu šele pomagamo na noge.« Ponavljal sem besede, ki jih je prej kvasil govornik pred postajo. »Nje vjerno! Ni res!« Mož je živo ugovarjal in majal glavo. Potem je nadaljeval: »Obljubili so nam, da bo vse bolje, ko poteče petletka. Zdaj pa je dan za dnem slabše. Ne moremo priti več niti do koščka kruha. »Kako moreš trditi, da nimate kruha? Saj sem slišal, da ste tu v pridelku žita in pšenice prekosili vse druge pokrajine.« »Da, to je res, graždanin, toda saj nam vse pobero nam ubogim kmetom in nam ne puste niti črnega za nohtom.« Ko smo se spet dobili s tovariši na krovu, nas je že čakal običajni obilni obed. Toda zdelo se je, da je na člane našega veselega odposlanstva padel mrzel poliv Ni bilo slišati nič šal, nič norčevanja. Tu pa tam so se majhne skupine razgovarjale s tihim in resnim glasom, zlasti Nemci. Zdelo sc je, da so celo propagandisti potrti zaradi tega, kar smo videli in Tseiman je bil začuda molčeč. Mislim, da precejšnje število teh uradnikov in zastopnikov stranke ni prav nič vedelo, kaj se dogaja po Rusiji izven Moskve. Po kosilu ni bilo nikjer nobene volje za običajno zabavo. Izletniki so se zbirali v gručice, ki so se razpršile po vseh kotih ladje in se živahno razgovarjale. Nemci so govorili: »Torej je le res tako, kakor nam je dejal Hitler. Zdaj vidimo, da je imel prav.« Hodil sem od skupine do skupine in poslušal pogovore. Nenadno sem zasljšal svojo materino govorico. Stopil sem k človeku, ki je govoril in se mu predstavil. »Torej nas je že deset,« je dejal novi znanec in prištel moje ime k tistim Slovakom, katere je do zdaj že zbral po ladji. Bilo nas je vsega skupaj sedemnajst rojakov na ladji; Prihajali smo iz različnih pokrajin Sovjetske Rusije: iz Tiflisa, Ukrajipe, Sibirije, Kavkaza, Taškenta. Ta Slovak, s katerim sem se seznanil zdaj, je bil član komunistične Vzajemne pomoči iz Taškenta. Na misel, da bi se preselil v Rusijo, so ga spravili doma hkratu s celo vrsto Čehov, Slovakov, Poljakov in Madžarov. Prevejani agitatorji so jih pripravili do tega, da so prodali vse, kar so imeli, češ da je treba pretrgati s preteklostjo in začeti z novim življenjem v Sovjetski Rusiji. Ta pustolovščina se je končala s polomijo. Nekaj od izseljencev jih je zaradi naporov in pomanjkanja umrlo. Drugi so se porazgubili po Moskvi in po drugih mestih. On sam je postal prevoznik lesa na Uralu. Dejal je, da je od prvih priseljencev v Taškentu le še malo živih. Ko smo prišli v Kazan, prestolnico Tatarske republike, nam je Tseiman, voditelj odposlanstva, v zadregi povedal, da so zaradi nepričakovanih dogodkov prvotni načrt morali spremeniti in da v Kazanu ne bomo izstopil}. Na nabrežju nas ni čakal nihče. Pozneje smo šele zvedeli, da so morali vsi propagandisti, voditelji strokovnih organizacij in člani stranke iz Kazana iti pomagat pri žetvi na neko veliko državno posestvo. delom tako zajela slovensko narodno življenje, da je slovenski narod prosvetno delo sprejel za svojo narodno dolžnost, in v svoj narodni ponos postavlja velike prosvetne domove, da tu zbira še dobro slovensko mladino in jo ohranja slovenskemu narodu. Nedelja 17. julija je bila za drameljsko mladino in vso faro velik dan, ki bo ostal dobrim Dra-meljčanom v neizbrisnem spominu. S kakim veseljem sc je pripravljala drameljska mladina na blagoslovitev novega Katoliškega prosvetnega doma. Slavnosti se je udeležil zastopnik mariborskega vladike g. kanonik g. dr. Ivan Žagar, ki je ob 10 dopoldne opravil slovesno levitirano sv. mašo, nato pa blagoslovil in otvoril nov dom. Po blagoslovitvi je imel g. kanonik lep nagovor, v katerem je orisal pomen in namen novega doma, ki naj služi Bogu in domovini in mislim, ki sta vodila največjega Slovenca škofa dr. A. M, Slomška, po katerem je dom dobil svoje ime — Slomškov dom. Zastopnika okrajnega načelstva komisar g. Reja in šolski nadzornik g. Rusjan iz Celja sta vzpodbujala v svojih govorih mladino, naj ji bo dom pravo ognjišče narodne prosvete in ljubezni do domovine. Na koncu je izpregovoril fantovsko besedo zastopnik Zveze fantovskih odsekov celjske podzveze, g. Vrabl Vanči, ki je v temperamentnih besedah navduševal mladino za krščanske ideale in mladinsko organizacijo. Popoldne je bila v Dramljah lepa akademija s pevskimi, telovadnimi točkami in spevoigro »Povodni mož«. Drameljska mladina jc v nedeljo pokazala, da zmore veliko in da napreduje. Novi dom ima krasno lego pri cerkvi. Okusna je njegova zunanjost in notranjost. Slikarija in oder je delo slikarja Vipotnika iz Žalca, Nikakor ne smemo zamolčati, da ima pri zgraditvi novega doma največ zaslug domači g. župnik Alojzij Pirš. On ni samo duhovni voditelj drameljske mladine, ampak je dom večinoma njegovo delo, saj je vanj vtaknil svoj pri-hranjeni denar, Zahvala pa #re tudi trgovcu g. Ča~ tru, ki je g. župniku stal ob strani z materialno podporo. Resno delo in napredek mladine, ki se bo zDirala v tem domu, bo plačilo za velike žrtve, ki jih je dom zahteval. Nadaljevanje nove ceste Moravče, 19. julija. Samotna dolinica v peški kotlini je te dni na novo oživela^ Pričeli so graditi novo cesto, ki bo vezala Moravče z Zagorjem. Na razpolago je banovinski prispevek v znesku 300.000 din. Nadaljevanje se vrši v smeri proti Drtiji. Županstvo moravše občine je zaposlilo večje število delavcev, nekaj jih je tudi iz sosednjih občili. Po večkratnem izmenjavanju pridejo na vrsto vsi, ki so potrebni zaslužka. V načrtu je tudi zveza moravske doline z državno cesto v Črnem grabnu. Občina sama pa bo vzajemno s kresniško občino pričela graditi boljšo občinsko pot čez Grmače na železniško postajo. Z novo občinsko potjo bo ustreženo prebivalstvu vsega južnega dela moravske župnije. tu in tam Priprave za dr. Mačkovo potovanje v Belgrad so baje že končane. Čc ne bo kakšnih sprememb v zadnjih dneh, pravijo, da bo dr. Maček odšel v Belgrad 1. avgusta. Tam bo ostal dva ali tri dni. Z njim bo potovalo nekaj članov vodstva SDK, V Belgradu bodo imeli nekaj konfercnc s šefi in člani glavnih odborov treh skupin združene opozicije. Preden pride dr. Maček v Belgrad, se bo vrnil iz Vrnjačke banje Ljuba Davidovič, prav tako bo prišel te dni v Belgrad tudi Aea Stanojevič iz Knjaževca. Joca Jovanovič pa jc že tam. Strahovit požar je izbruhnil v ponedeljek popoldne v vasi Kolarcu v Slavoniji. Pogorela je skoro vsa vas, ki leži na malem hribčku. Od 56 hiš jih je požar popolnoma uničil 38, poleg tega pa je pri njih zajel tudi vsa gospodarska poslopja, v katerih je bilo spravljenega mnogo poljskega in drugega orodja. Vas šteje okoli 400 ljudi in jih je po tem požaru ostalo nad polovico brez strehe. Pravijo, da je ogenj zaneti! nek tamkajšnji kmet sam, ko je streljal na golobe. Nabasal je svojo staro puško ter odšel na podstrešje svoje hiš«. Ko je izpod slamnate strehe ustrelil na goloba, se je od ognja iz puške užgala v trenutku streha ter zagorela z močnim plamenom, ki ga ni bilo več mogoče pogasiti. Da bi bil požar nastal prav na ta način, še ni točno ugotovljeno, vendar pa se zdi zelo verjetno, kajti omenjeni kmet je izginil brez sledu iz vasi, čim je nastal ogenj v njegovi hiši. S silovito naglico pa se je požar razširil tudi na ostale hiše, kajti pihal je precej močan veter. Gasilci so sicer takoj prihiteli reševat, pa požara niso mogli pogasiti, ker ni bilo dovolj vode. V dobi četrt ure je bilo v plamenih 38 hiš. Škoda znaša nekaj milijonov. Zanimiva je statistika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki je bila pred kratkim izdana, čeprav se nanaša že na leto 1934. Na vsem področju tega urada je umrlo v tem letu 3021 članov, od tega 2365 moških in 656 žensk. Relativno jih je največ pomrlo na področju vrbaske banovine, za njo pa v tem oziru prideta na vrsto drinska in donavska. Absolutno vzeto jih je največ pomrlo v savski banovini, nato v dunavski, Belgradu, drinski banovini, moravski, primorski in nazadnje zetski banovini. Delavci največ umirajo zaradi nalezljivih boleznih, med katerimi je na prvem mestu tuberkuloza. Tuberkuloza jih je pomorila največ po tekstilnih tovarnah. Posmrtnin in rent je bilo izplačanih v zadnjih petih letih 11 milijonov din. Operaterji češkoslova&kega filmskega podjetja »Aktualita« bodo te dni prišli iz Prage v Split z namenom, da snamejo tu nov filmski žumal. Posebno se zanimajo za razne znamenitosti mesta Splita in bližnje okolice. Odtod bodo odšli v Trogir, Kaštelo, Korčulo, na Hvar, v Dubrovnik in še v nekatere druge kraje. Snemali pa ne bodo samo zgodovinskih znamenitosti, pač pa tudi razne prizore iz življenja ribičev. Zanimajo se zelo tudi za dalmatinske narodne noše. V Dalmaciji se bodo mudili približno mesec dni. Celih 20 let so naši pomorski delavci čakali na ureditev svojih delovnih odnosov in aa kolektivno pogodbo, tako pravi resolucija, ki je bila sprejeta na ponedeljkovem sestanku pomorskih delavcev v Splitu. Na tem sestanku pa so le sklenili kolektivno pogodbo z lastniki ladij. V tej resoluciji se na koncu tudi zahvaljujejo vsem, ki so podpirali njihove težnje po ureditvi njihovega položaja. Med drugim se zahvaljujejo posebno predsedniku zagrebške Trgovske zbornice dr. Krasniku, predsedniku splitske zbornice Marinu Feri u iu» ravnatelju pomorskega prometa Vizinu. '.A <*> 'iL.r r fr 'vm tel K'.Jth. ««, Ji, «, faijst yfh.,«vlo_ L iw n * k MvYi -V v: nmr evt v V**/ ^ rtfZZ&ZCZ.t.tri. - '*> ~ $ 4 *' +■ .y. -v: l"rWv’a Mf .j*-**,' mi n’ t' K i if- n te MM OuJVI Prav po gangsterftfco sta napadla dra gimnazijca neko učiteljico v vlaku v bližini Sarajeva. Učiteljica g Ovčareva pri Travniku se je namenila v Sarajevo, ^oleg nje sta v drugem razredu vozila dva neznana moška. Učiteljica je bila precej trudna in je v vagonu zaspala. Ko se je prebudila, je opazila poleg sebe namesto prejšnjih dveh moških, dva mladeniča, ki sta bila po vsem videzu dijaka. Nenadoma sta ta dva navalila na učiteljico ter jo začela daviti. S silo sta ji skušala odpreti usta in ji vliti vanje neko tekočino. Ko pa se jima to ni posrečilo, sta ji tekočino polili po^ očeh, tako da učiteljica ni mogla več gledati. Z Tlajvečjo težavo se jima je iztrgala iz rok, zbežala na hodnik in začela klicati na pomoč. Neki potnik iz sosednjega kupeja je potegnil zasilno zavoro in vlak je ostal sredi proge. Fantiča sla skušala pobegniti. Eden ninu pa si je pri skoku iz vagona zlomil nogo in so ga takoj prijeli, drugega pa kmalu zatem. Preiskava je ugotovila, da sta bila to dva brata iz Novega Sada, od katerih je eden star 16 let, drugi pa komaj 14. rrvi hodi v 6., drugi pa v 4. razred gimnazije. Izpovedala sta tudi, da sta od doma ušla, potem ko sta očetu ukradla 1500 dinarjev. Dejala sta tudi, da sta hotela učiteljico samo prestrašiti. Cementarne v Dalmaciji preživljajo težke dni. faradi tega, ker je ta industrija v zadnjem času v precejšnji meri izgubila tuji trg, je delo po cementarnah v Dalmaciji skoraj zastalo, ali pn Re opravlja v omejenem obsegu. Polec tega pa sp morajo te tovarne boriti Se s svojim delavstvom, ki upravičeno zahteva zboljšanje svojega Položaja. Pravijo, da bo tovarna cementa v Ka-stpl Sueurcu v kratkem popolnoma ustavila delo. delavci, ki so zaposleni v njej, zahtevajo kolektivno pogodbo, podjetje pa jim monda res ne jnore ustreči, ker se bori zaradi izgube tujega ‘'"Ra z nepremagljivimi težavami. Če bo ta tovarna ustavila delo, bo okoli 500 delavcev spet brez dela. Grozna nesreča z granato v bližini Gorice zahtevala pet smrtnih žrtev. V soboto, 9. t. m. e je pripetila v bližini Bukvice spet grozna nesreča z granato. Josip Simčič je sede skušal Opreti najdeno granato in je, kot se domneva. °Jkel po njej z vso silo s kladivom Okoli JJJega so stali še štirje, neki Caselli Alojzij, 'Cc.ola Valentin, Sušič, in Ludvik Merljak — menda vsi Slovenci, le da so imenu nekaterih Pacena. Opazovali so delo Simčiča. Granata v?, seveda eksplodirala, podrla vse na tla, Sim-nlra Pa tako raznesla, da niso mogli zbrati vseh J ego vi h delov skupaj, zlasti niso mogli najti Stave. OJ ostalih sta dva od ran umrla takoj mestu nesreče, ostala dva pa v bolnišnici. I esreča je seveda zelo žalostno odjeknila med jJiiflstvom, ki še pomni lansko slično nesrečo, „ 1° zgubilo življenje istočasno, tudi zaradi ji.unate, (levet ljudi. Vse odredbe oblasti, da vid.TlrtjPrečilc take in slične nesreče, kot se ra/*’ s*oraj nič ne zaležejo. Krive na so temu skih'Prc’ k°r ljudje skušajo s prodajo kovin-. °stankov vsaj malo zaslužiti. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Nameščenci v gostinski obrti Ljubljana, 20. julija. Izredno pomemben faktor v našem narodnem gospodarstvu postaja iz leta v leto tako imenovana gostinska obrt. Ta obrt 6e razvija pri na« vse bolj in vse intenzivnejše, prav vzporedno z rastočim tujskim prometom. Vsi naši tujsko-prometni kraji se zadnje čase naglo razvijajo, pa naj že leže na skrajnem severu, v sredi naše države, na skrajnem jugu, na vzhodu ali pa na zahodnih mejah. Posebno naglo so v tem oziru napredovali naši obmorski in podgorski kraji. Tudi v najoddaljenejše vasice že prihajajo gostje, turisti. Domačini skoraj morajo hočeš-nočeš izboljšavati svoje primitivne gostinske obrate. Lepe gostilne grade, novi hoteli rasto skoraj čez noč. In v teh gostilnah, restavracijah, penzi-jonih ter hotelih postaja obrat vsako leto močnejši. Zato pa »e tudi kaže vedno večja potreba po pomožnih gostinskih močeh, po natakarjih, natakaricah, kuharjih in slugah in podobnem pomožnem osebju. Zadnje čase je število gostinskega delavstva in nameščenstva v Jugoslaviji vprav izredno močno naraslo. Kdo vse spada v to stroko Med gostinsko delavstvo in nameščenstvo štejemo vse tiste, ki so zaposleni po hotelih, penzi-jonih, gostilnah 6 tujskimi sobami, prenočiščih, restavracijah, kavarnah in barih. Ne gre torej samo za natakarje in natakarice, temveč tudi za plačilne natakarje in natakarice, za prodajalke peciva, kuharje in kuharice, hotelske vratarje, hotelske kondukterje, hotelske komisijonarje, hotelske sobarje in •obarice ter sluge, hotelske sprejemalce, pisarniško osebje, šefe sob, restavracij, specialne kavarniške kuharje, kuhinjske mesarje, sploh vse osebje, ki je zaposleno v navedenih ustanovah. Skupno je pri nas v gostinski obrti zaposlenih 24.298 oseb, od tega 14.250 moških in 10.048 žensk. V tej stroki prevladujejo moški, moramo pa vsekakor podčrtati dejstvo, da na 100 moških pride 70 žensk. Kje je največ gostinskega osebfa Na prvem mestu stoji pred vsemi drugimi banovinami dravska, Slovenija. Sledita Hrvaška in Dalmacija, nato pa pride Vojvodina. Gostinsko osebje je izvečine zaposleno po mestih, po večjih trgih in v turističnih krajih, ki so čeeto tudi majhni. Naši sosedje Hrvati imajo v Zagrebu — razumljivo — največ gostinskega nameščenstva in sicer 2469 oseb, dalje je v savski banovini oa drugem mestu takoj Osijek (I) s 460 osebami, kot tretji pa pride Sušak z 252 osebami. Po turističnih mestih savske banovine jih je največ zaposlenih na področju crikveniškega okraja, kjer jih je 374, dalje na otoku Rabu, kjer je gostinskega nameščenstva 283. Nameščenci in nameščenke po banovinah Dravska is savska banovina delata izjemo pri splošnem številčnem razmerj u med ženskimi in moškimi nameščenci. V savski banovini pride na 100 moških nameščencev približno 107 žensk, v dravski pa na 100 moških nameščencev celo 224 žensk. Po vseh ostalih banovinah je število moških gostinskih nameščencev večje kot število ženskih. Po posameznih banovinah je zaposleno nameščencev in nameščenk kakor navajamo v naslednjem: V dravski banovini je .zaposlenih vsega skupaj 994 moških in 2427 (!) žensk (natakarice). Razlika jc prav zares presenetljiva! V savski banovini je 2732 moških in 2902 žensk v gostinski obrti. V vrbaski banovini je 345 moških in 210 žensk. Tukaj je žensk že manj kot moških. V primorski banovini je 844 moSkih in 6% ženskih gostinskih nameščencev. V zetski banovini (tod prihaja v glavnem vpo-štev Južna Dalmacija) je nameščenih 998 moških in 546 žensk. V drinski banovini je zaposlenih 1409 moških in 626 žensk. V dunavski banovini je moških 1932, žensk pa 1109. Na področju uprave mesta Belgrad* (sem spadajo Zemun, Pančevo m Belgrad) je zaposlenih skupno 2759 moških in 917 žensk. Tod jc razlika izredno velika. Zaposlitev gostinskih nameščencev ima v glavnem še danes sezonski značaj, kar pomeni, da je neko število teh nameščencev zaposleno samo za tisti čas, ko traja turistična sezona. Lansko leto je bilo zaposleno večje število gostinskih nameščencev kot pa predlansko leto; vsi ti pa so bili v glavnem zaposleni od konca meseca maja pa do začetka oktobra. Kot smo že omenili, je bilo lansko leto opaziti precejšnje naraščanje števila gostinskih nameščencev, zlasti med turistično sezono. Ni bilo samo moškega osebja več, ampak se je znatno zvišalo tudi število žensk. Razpored po starosti V naši gostinski obrti so po večini zaposleni mlajši ljudje. Do 32. leta starosti jih je bilo 16.689 delavcev in delavk, preko 32. starostnega leta pa jih je bilo vsega skupaj le 7609. Večina delavcev je bila stara med 27 in 32 leti. Teh je bilo 5511. Z zakonom o delavski zaščiti je bilo predpisano, da nihče ne sme zaposliti oseb, ki so mlajše od štirinajst let. Kljub temu pa je bilo tudi v gostinski obrti precej mlajših oseb, ki še niso izpolnile štirinajstega starostnega leta. Njihovo število je sicer razmeroma majhno, saj znaša vsega skupaj komaj 160 oseb, še nc štirinajst let starih, vendar pa to številno zgovorno dokazuje, da ljudje tudi pri nas v gostinski obrti zaposlujejo prav mlade osebe. Naglasiti moramo, da je bilo v gostinski panogi našega gospodarstva nameščenih tudi 400 starcev. Ta stvar bo v kratkem tudi urejena, in sicer ko bodo ti starci lahko posegli po svoji pravici za zavarovanje v primeru onemoglosti in starosti. Ženske, ki so bile zaposlene v gostinski obrti, so bile izvečine stare od 13—27 let Zanimivo pa je, da jc bilo prav v tej obrti zaposlenih mndgo oseb, ki so bile že v starostnih letih, in sicer: 156 moških in 109 žensk v starosti od 58 do 62 let, 81 moških in 45 žensk v starosti od 63—67 let, 32 moških in 17 žensk v starosti od 68—72 let, 15 moških m dve ženski v starosti od 73—77 let, 2 moška in 2 ženski v starosti 82 let, prav tako pa sta bila zaposlena v starosti od 83—87 let tudi še dva moška in dve ženski. Plače nameščencev Vprašanje nameščenskih plač v gostinski obrti je pravi socialni problem. V glavnem štejemo nameščence gostinske obrti med slabše plačane nameščence. Večji del le panoge je plačan z dnino izpod 24 dinarjev: vsega skupaj 17.290 oseb, manjši del pa z dnino preko 24 dinarjev, in sicer 7008 oseb. Preko 48 dinarjev dnevno dobiva vsega skupaj le 2384 nameščencev in nameščenk. Toda to velja le na splošno. V resnici pa je stvar takale, čc si ogledamo v podrobnem: do 8 din dnevne plače ima 1355 nameščencev, od 8.01—9.60 din dnevne plače ima 112 delavcev, od 9.61—11.60 din ima 492 nameščencev, od 11.61—14 din ima 1684 nameščencev, od 14.01—16.80 din ima 1455 nameščencev od 16.81—20 din ima 1960 nameščencev, od 20.01—24 din ima 1534 nameščencev, Preko 48 din dnevno pa 2006 nameščencev, ovprečno je večina moških delavcev plačana na uro s 3 dinarji, in sicer 8562 nameščencev. Pri delavkah je tudi večina plačana 6 3 din na uro, in sicer 7718 oseb. Preko 48 dinarjev dnevno pa ima '?7S nameščenk gostinske obrti. Zdravstveno stanje Zdravstveno stanje nameščencev in nameščenk gostinske obrti ni najboljše. Zlasti po kuhinjah so delovne razmere še nepovoljnc. Razen tega mora mnogo nameščencev delati ponoči. Vsi ti vzroki so krivi, da je vprav med nameščenci in nameščenkami gostinske obrti mnogo bolnih in za delo nesposobnih. Od skupnega števila jih je bilo takih, ki so bili nesposobni za delo več ko štiri dni 7147 moških in 3166 žensk. Zaradi tako velikega števila je samo v enem koledarskem letii izgubilo gostinsko nameščenstvo skupno 158.001 delovni dan. Če pa vzamemo za povprečno dnevnico 20 din, potem znaša izguba v enem letu 3,286.420 dinarjev. Največ bolnih je bilo v Sloveniji. Povečini so bile bolezni zaradi nesrečnih primerov: 932. Na drugem mestu so bolezni prebavil, na tretjem obolenja gnoja vnetja staničevja, na četrtem gripa, na petem — jetika. Na 1000 gostinskih nameščencev pride 6 smrtnih primerov, največ pa jih je umrlo za jetiko. Tako je stanje nameščencev in nameščenk gostinske obrti. Življenjski standard teh delavcev in de-delavk ni posebno visok. Natakarji in natakarice zaslužijo največ do 1500 dinarjev mesečno. Izjema pa so kuharji, ki so pravi aristokrati. Tako zasluži dober kuhar na luksuzni ladji mesečno svojih 6000 dinarjev. Pregled, ki smo ga priobčili, kaže sedanje stanje. Ni pa dvoma, da bo tudi ta stroka doživela še lepše dni. Iz športne krošnje Tonr de France. Z današnjim dnem so dirkači, ki se udeležujejo krožne dirke po Franciji, prevozili v 11 dneh polovico proge — v kilometrih ‘-‘286 km. Današnji dan je določen za počitek. Jutri pa nastopijo dirkači drugi del proge in sicer ob južni francoski obali od Cannesa, nato ob zapadni francoski meji skozi Dignes, Briancon, Alix-le9 Bains, Besancon, Strassbourg, Metz, Reiins do Lil-lea ob francosko-belgijeki meji, odkoder se proga obme zopet proti jugu v Pariz, kjer je cilj. V drugem delu poti, ki je še malo daljši kot prvi, čaka dirkače še 2334 km, ki jih bodo morali prevoziti. V nedeljo so prevozili deseto etapo od Per-pignana do Montpelliera (141 km). V tem delu se je posrečilo Holandcu Van Schendelu, da je ušel in privozil v cilj prvi s časom 4:02.32. Na tej progi je bila ikredno ostra borba med Belgijcem Vervaeckejem in Italijanom Bartalijem. Ta dvoboj med njima za rumeni trak traja že od Pirenejev. To po* je uspelo Italijanu Bartoliju, da se je s časom 6:52.10 placiral pred Belgijca. Na drugo mesto so prišli Vervaecke Leducq, Ma-gne (oba Francija), Bergamaschi (Italija) in Ivone Marie (Francija). Povprečna brzina zmagovalca ie 32.500 km na uro. V skupni oceni je za 2 minuti in 45 sekund Se vedno prvi Belgijec Vervaecke z 69:03.37; 2. Bartali (Italija) 69:06.22; 3. Vissers (Belgija) 69: 16.11; 4. Cosson (Francija) 60.17.32; 5. Clemens (Luksemburg) 69:19.12; 6. Dis«eaiix (Belgija) 69: 20.13; 7. Magne (Francija) 69:22.39. Zadnji po vrstnem redu 69. ima čas 72:12.57. V skupni oceni moštev vodijo še vedno tudi Belgijci s časom 207:39.01; 2. Francozi 208:05.03; 3. Italijani 208:18.15. Zadnji so Nemci v času 2lO:4&31. Najboljši letošnji rezultat v metu diska je dosegel Nemec Lamport (MUnchen) v Hanau zadnjo nedeljo. Met je bil dolg 50.85 m. Nemško prvenstvo v deseteroboja si je priboril z 7467 točkami Heinz Sievert. Dosegel je sledeče rezultate: 100 m 11.1, 400 m 52, 1500 m 4:56.4, 110 m zapreke 16, skok v daljavo 706 cm, skok v višino 180 cm, skok ob palici 330 cm, met krogle 14.60 m, met diska 42.59 m, met kopja 55.79 m. Drugi je bil Streidl (Munchen) 6367 točk, tretji pa Herbel 6234 točk. Pri ameriškem prvenstvu v deseteroboju pa je zmagal novinec Josip Scott z 6406 točkami. Nemški teniški prvak je postal Madžar Szi-getti, ki je premagal Francoza Destremauja z 8:6, 6:8, 6:3 in 6:3. Tudi v igri v dvoje je izgubil nemški par Henkel-Metaxa proti francoskemu paru Petra-Lesueur z 1:6, 4:6, 6:3, 0:6. Po teh rezultatih 60deč so nemški teniški igralci izven forme in bodo po vsej verjetnosti izgubili v polfinala za Davisov pokal v Berlinu proti Francozom. V tem primeru bi bil evropski finale za Davisov pokal v Zagrebu, kjer se sestanejo Francozi m pa Jugoslovani. SK Planina v Celovcu. Agilna lahkoatletska sekcija juniorjev SK Planine je gostovala v nedeljo v Celovcu proti juniorjem Kaca. To je že tretji dvoboj obeh juniorskih moštev. Planina je letošnje srečanje v Celovcu proti Kacu sicer izgubila v razmerju 55:60, vendar pa so juniorji Planine postavili nekaj prav lepih rezultatov. Predvsem omenjamo Lebingerjev skok v višino — 177 cm, skok v daljavo I>ončarič 642 cm. met kopja Mavsar 51.57 m, 200 m Černe 24.3, 1000 m Potočnik 2:40 in met diska Merala 40.46 m. Dvoboj je odločila šele zmaga Celovčanov v štafeti 4 krat 100 m. Proslava SO-letnice Jugoslavije v Mariboru Maribor, 20. julija. Vse udeležence, ki liodo polovali z vlakom, opozarjamo, da bodo poleg rednih vlakov vozili tudi dopolnilni vlaki, katere bo mogoče pripraviti na podlagi prijav. Zato prosi Odbor za proslavo 20. obletnice Jugoslavije v Mariboru, da prijavijo udeleženci narodnega tabora 14. avgusta udeležbo pri domačem krajevnem občinskem odboru, da vemo, koliko udeležencev vstopi na posameznih postajah. Zbiranje teh prijav je sedaj najvažnejšeI Dopolnilni vlaki bodo vozili tako, da se bo mogoče odpeljati zjutraj iz Murske Sobote, iz Velenja preko Celja in preko Dravograda, iz Brežic, iz Ljubljano in — ako bo dovolj prijav — tudi iz Kranja in Kamnika, ter da se zvečer udeleženci zopet lahko povrnejo iz Maribora domov. Posebno prosimo organizacije, ki pošljejo svoje članstvo^ na tabor, da gledajo, da prejme odbor prijave točno in pravočasno. Za narodni tabor v Mariboru dne 14. avgusta je dovoljena četrtinska voznina po železnicah in to na podlagi vabil, katere prejmejo občinski pripravljalni odbori v spominski knjižici prihodni teden. — Odbor za proslavo 20lelnice Jugoslavije v Mariboru. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer | sko stanje | Tempo- raturn v O" i: S" 4-1 en O a o c. t: «~ 5C Veter Pada- vin« • es Š:£ > - c= 1 'L « 2 ° 3 (smer. Jakost) S S vrsta Ljubljana /039 23-6 120 90 mul, 10 S, Maribor 7630 22-6 11-0 80 to NW, — — Zagreb 762'! 25-U 21-0 50 10 NEe — — Belgrad 7595 24-0 17-0 80 10 NNW, — — Sarajevo 761.0 19-0 10-0 90 10 0 — Vis 759.0 24-0 20-0 80 7 NE, — Split 757-7 31*0 23-0 50 8 NEo — Kumbor 755-8 30-0 23-0 30 2 NE, — Rab 761-4 26-0 20-0 40 8 fc» ' — Dudrovnlli 756-0 31.0 25-0 40 4 NE, — — Vremenska napoved; Deloma oblačno in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku ljani od včeraj do danes: Včeraj popolnoma oblačno, nato pa 6e jc in posijalo je 6olnce. Popoldan spreminjala; ob 19.40 pa se je tako ostalo tudi ponoči. vremena v Ljub- je bilo do 11.20 nekoliko zjasnilo se je oblačnost naglo zjasnilo in Koledar Sreda, 20. julija: Elija, prerok. Četrtek, 21. julija: Prak^sedn d< Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Leustek, Resljeva c. 1 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Zveza za tujski promet naproša izdajatelje prospektov in drugih tujsko-prometnih edicij, da zalagajo z njimi »Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, 6ekcija Split«, ki je otvoril informacijski oddelek. Razstava D, Inkiostri-P. Loboda. Zadevo del D. Inkiostrija je gospod Inkiostri uredil. Razstava D. Inkiostri-P. Loboda se v celem obsegu nadaljuje od jutri 20, julija do vključno 31. julija. Dekliški tabor na Brezjah Trosimo vse gg. duhovnike, ki bodo spremljali dekliške skupine na Brezje in reflektirajo na prenočišče in hrano v samostanu, naj to nemudoma sporoče frančiškanskemu samostanu na Brezjah. Dekleta naj opravijo sv. spoved že doraa. Sveto obhajilo se bo delilo pred ev. mašo do 10 dopoldne v cerkvi. Navodila za udeleženke Polovična voznina ni dovoljena. Vsaka udeleženka naj kupi na odhodni postaji nedeljsko povratno karto. Organizirana bo skupina kolesaric, ki bo odšla v Ljubljani izpred Vzajemne zavarovalnice. V vseh večjih krajih Gorenjske se jim bodo lahko pridružile nove skupine. Cas odhoda bo javljen. Pred dohodi na Brezje bodo shrambe za kolesa. Ponovno poudarjamo, da bi bilo dobro, da si hrano prinesete s seboj, ker bo pri veliki udeležbi nemogoče v gostilnah vsem naenkrat postreči. Prinesite kozarce za vodo s seboj. Tabor bo ob vsakem vremenu, zato prinesite s 6eboj dežnike, ki vam bodo služili v primeru hudega sonca pa tudi v primeru dežja. Ker bo udeleženk nad 10.000, je potrebna stroga disciplina. Vsaka udeleženka naj se z dobro voljo pokori roditeljicam. Ali ste že pregledale, če je vaša narodna noša v redu? Na našem taboru velja čim več pristnih narodnih noš iz vseh krajev Slovenije. Ali ste si zagotovile cvetje, da okrasite z njim kolesa, vlake in vozove. Vse, ki ste knjižice in znak že prejele, vljudno prosimo, da nam nakažete z obratno pošto po 3 din za znak in knjižico. Taborno knjižico in znak mora imeti vsaka udeleženka tabora. Zato vse, ki je -še ni6te naročile, storite to takoj. Knjižice in znaki se dobe v pisarni pripravljalnega odbora, t j. v Domu dijakinj, Miklošičeva cesta 21 (Vzajemna zavarovalnica), v trgovinah: Jugoslovanska knjigarna (Pred škofijo), A. Sfiligoj (Frančiškanska ulica), Pollak (Rimska eesto), Mohorjeva knjigarna (Miklošičeva cesta) in Vera Remec (Poljanska cesta). Vozni red Udeleženke iz Bele krajine odpotujejo dne 23. julija z rednim večernim vlakom do Novega mesta, kjer prenoče. Dne 24. julija odpotujejo s posebnim vlakom proti Oločam. Udeleženke ob progi Novo mesto-Grosuplje potujejo dne 24. julija s posebnim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 5 (40 minut za prvim jutranjim rednim vlakom). Pri javi jenke iz Straže-Toplice ter iz Mokronoga naj se se pripeljejo z vozmi do Novega mesta odnosno do Trebnjega na Dolenjskem. Na progi Koeevje-Grosupljo vozi posebni vlak z odhodom iz Kočevja ob 3.55. Postanek na vseh postajah. Iz Ribnice odhaja ob 4.23. Udeleženke na progi Rakck-Ljubljana gl. kol., dalje Vrhnika-Ljubljana gl. kol. ter Kamnik-mesto -Ljubljana gl. kol. potujejo z rednim jutranjim vlakom in prestopijo v Ljubljani gl. kol. v redni jutranji vlak proti Gorenjski, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.12. Istotako potujejo udeleženke ob progi Bistrita Boh. jezero-Jesenice in Rateee-Otofe z rednimi jutranjimi vlaki. Prijavljenke ob progi Breiice-Zidani most-Ljubljana gl. kol. potujejo z izletniškim vlakom, ki bo postajal na vseh postajah. Odhod iz Brežic oh 3.02. Udeleženke iz Ljubljane odpotujejo z izletniškim vlakom ob 5.08. Povratek: Za udeleženke za postaje progo Ljubljana-Nnvo mesto odhaja posebni vlak z Otoč ob 17, zn one za postaje Grosuplje-Kočevje pa ob 17.30. Vse ostale udeleženke odpotujejo z Otoč z rednimi vlaki. Slov. Konjice Gradnja jtrosvetneg/i doma na Črešnjevcu. Katoliška mladina slovenjebistriškega dekanata se zelo živahno giblje. Lani si je v Slov. Bistrici zgradila krasen »Slomškov prosvetni dom« — zgradbo, ki jc v resnici kras mesta ter nujlepši dokaz požrtvovalnosti in delavnosti prosvetnih delavcev. Letos pa so zgrabili za krampe in lopate Črešnjev-čani, ki bodo gotovo še lelošnjo jesen spravili novi prosvetni hram pod streho. Tudi druge žuuniie bodo kmalu 6ledile. Le lako naprej! Podoba Molierovega »Skopuha ff Moliere je za svoje komedije jemal vedno ljudi iz svoje okolice in, ki jih je poznal. Junaka za svojo duhovito komedijo »Skopuh« je uporabil po znani osebnosti, ki je svojčas živela v Parizu. To je bil Chapelaine. Chapelaine je kot mlad dečko prišel v službo k Pierru Paronu, ki je bil res pravi primer skopuha. Pierre Paron je živel v 17 .stoletju v Parizu v ubožni četrti. O tem skrivnostnem možu ni nihče vedel ničesar, ne od kod je prišel, niti od česa se preživlja. Bil je oblečen v ponošeno, raztrgano obleko in njegova hiša je imela leto za letom zaprta okna. Za postrežbo je najemal dečke, ki so bili ravno šole prosti. Nihče ni ostal dolgo pri tem čudaku, ali so ušli sami, ali pa jih je prepodil možakar iz službe. Ti nehvaležni fantje so za zahvalo opravljali svojega bivšega gospodarja, češ kakšen skupuh je, ker pušča svoje služabnike stradati in, da skriva velik zaklad v svoji hiši. Končno je vendar eden ostal v hiši eno leto — v popolno zadovoljstvo svojega gospodarja. Dečko je bil tudi pesniško nadarjen, toda zaradi svoje grde zunanjosti je moral vztrajati pri starem skopuhu. Svojo lakoto je tešil z duhovno hrano v gospodarjevi bogati knjižnici. Paron je do-brovoljno poučeval Jeana Chapelaina v vseh panogah znanosti, zato pa tudi ni prejel od skopuha nobenega plačila. To razmerje med gospodarjem in služabnikom je trajalo lep čas, ko se je nekega dne zgodilo nekaj, kar je povzročilo, da je moral Jean Chapelaine iz Paronove hiše. Ta usodni dan si je stari gospodar izjemoma privoščil piščanca in steklenico vina. Stari lisjak je napravil nadebudnemu učencu predavanje, v katerem je obsojal preveliko človeško požrešnost in, da je človek s svojim bistrim umom nevreden postati sužennj plebejske navade. Kljub svojemu predavanju je pa vseeno nalepil na steklenico listek z napisom »Strup«, predno je odšel iz hiše. Chapelaine je pridno pekel piščanca in 6e v začetku ni zmenil za prijeten vonj'; toda dišalo je čedalje lepše. Jean je kar pozabil na gospodarjevo Stari strnjeni del Kranja dobiva novo lice Kranj, IV julija. V zadnjih letih se je glavni promet starega krnjenega dela našega meela prav za prav izogibal. Odkar p« je začela misliti mestna občina na novi most čez Kokro, postaja tudi v tem delu živahnejše, bodiei v prometnem, bodisi v gradbenem oziru. K največji pridobitvi starega dela gotovo spada res krasna palača, lest g. Focka, hotel »Evropa«. Novi hotel je šestnadstropna zgradba z najmodernejše urejenimi tujskim sobami. Najmodernejše in vsem zahtevani ustrezajoče je urejena tudi kavarna z restavracijo. Kakor slišimo, bo no- vi hotel v kratkem času odprt. Nasproti novega hotela bo zgradila država v teku dveh let veliko poštno poslopje, v katerem bo tudi avtomatska telefonska centrala. Zemljišče je poštni erar prejel od mestne občine, obenem pa je sprejel tudi pogoje, katere je stavila z brezplačnim odstopom zemljišča mestna občina poštnemu ministrstvu. Posebno se bo v letošnjem letu spremenil Stossmajerjev trg. Že npvi most s kremnim portalom, ki ga je izdelala tvrdka Karel Kavka, daje trgu drugo iice. V kratkem času bodo začeli pre-zidavati tudi Ljudski dom, ker je sedanji z ozirpm na izredno živahno društveno življenje že premajhen. Skoraj edini prostor, ki ga ima na razpolago Prosvetno društvo, je oder1 in dvorana, oboje pa ne zadošča več potrebam naše prosvete. Odbor je uvidel, da naše prosveta nujno potrebuje dve dvorani, gledališko in telovadnico, razen tega pa še več pomožnih prostorov. Načrte za nov Ljudski dom je naredil inž. arh. Ogrin. Pri izdelavi se je v glavnem držal seda-njege doma, ki bo razširjen na sedanji vrt do konca, tako da bomo dobili dve zaporedni dvorani. Prva bo služila gledališču in kinu, druga bo telovadnica. Stena med njima bo odstran.ljiva, tako da bomo v primeru večjih prireditev lahko porabili obe dvorani, ki bosta zamogli sprejeti pod svoje okrilje nad tisoč oseb. Seveda bo tudi zadosti pomožnih in moderno opremljenih prostorov, tako mala dvorana, knjižnica, garderoba, oblačilnica, kopalnica, razne manjše društvene sobe itd. Zamisel je lepa in vsem modernim zahtevani prosvetnega življenja ustrezajoče in upamo, da bo odbor s svojim načrtom uspel in kmalu začel z gradnjo. poučno predavanje in pojedel piščančevo nogo. Gospodarja ni bilo še od nikoder, Jean je pa pojedel še drugo nogo, končno je pospravil kar celega piščanca. »Kaj pa zdaj?« si je mislil. »Ne preostaja mi torej nič drugega, kot smrt« in je izpil »Strup«. Toda 6mrti ni bilo od nikoder — zato pa je prišel domov gospodar in vrgel sladokusnega Chapelaina iz hiše. Zavrnjeni snubač Za ubogega Chapelaina se je zavzel_ lirik Mal-herbe, ki je kmalu spoznal književni ta'.ent svojega novega služabnika. Priporočil ga je markizi de Rambouillet. Salon markize de Rambouillet je veljal tiste čase kot središče francoske duhovne aristokracij«. Tu so se shajali Jean Louis de Balzac, Malherbe, Voltaire in drugi. Chapelaine je bil v začetku kaj smešna in nerodna figura v tem elegantnem salonu. Toda kmalu so postali nanj pozorni, kajti bil je silno bistroumen fant in oster kritik. Celo Richelieu se je živo zanimal za častihlepnega pripovednega pesnika. Sčasoma je postal vodilna osebnost v literarnem svetu. In spet se je zgodilo nekaj, kar je Chapelainov značaj popolnoma izpremenilo. Postal je čudak, in skopuh, ki j« prekosil celo svojega nekdanjega gospodarja Paro-na. Duša literarnega in umetniškega gibanja je bila lepa Julija de Rambouillet. S svojo naklonjenostjo je odlikovala tudi Chapelaina. Toda Chapelaine je zamenjal Julijino naklonjenost z ljubeznijo. Zaprosil jo je za roko, toda markiza se je samo zasmejala na to posebno ponudbo. Domišljavemu pesniku se je smejal nekaj tednov ves Pariz. Član »Akademije" Zavrnjeni snubač se je zaklel ne samo proti ženskam, temveč proti vsem ljudem. Postal je skopuh, ki niti sebi ni ničesar privoščil, kljub temu, da so njegovi dohodki stalno naraščali. Čim več denarja je dobil, tem bolj je krčil svoje življenjske potrebe. Richelieu ga je pripravil do tega, da je pristopil k Akademiji znanosti. Chapelaine je postal eden njenih najodličnejših članov. V popolnem nasprotju s svojim visokim položajem je stanoval daleč zunaj v predmestju, v neki mali podstrešni sobi brez peči. Kosilo so mu dajali zastonj ljudje, ki jih je izbral za svoje dediče, toda če je kateri,krat izostal od obeda, so mu morali plačati za kosilo, ki ga je pojedel drugje. Pozimi in poleti je bil oblečen v isto obleko. Vsak ravnatelj Akademije je moral plačati po pravilih, kadar je kateri izmed članov umrl, petsto frankov za pogreb. Ko so z zvijačo pregovorili Chapelaina, da je prevzel mesto ravnatelja, je dobesedno trepetal za življenje svojih kolegov. V resnici je nekega dne umrl član Akademije in Chapelaine se je obupno branil plačati določeno vsoto tako, da so morali kolegi zbrati potrebni znesek, da ne bi prišlo do škandala. Lepo priznanje za svoje skopuštvo je prejel od devetdesetletnega .Parana, ki je svojega vrednega naslednika postavil za univerzalnega dediča. Chapelain je vkljub visoki starosti redno ho-dil k sejam Akademije znanosti samo zaradi tega, da je dobil tistih nekaj frankov, ki jih je prejel vsak, ki je prišel k seji. Tudi v najhujši zimi je bil oblečen v isto lahko obleko, ki jo je nosil poleti. To njegovo skopuštvo je bilo tudi neposreden vzrok njegove smrti. V nekem močnem nalivu se je tako prehladil, da je obležal in ni več ozdravel. Po smrti 60 našli v njegovi podstrešni sobi, kjer je umrl, velikansko premoženje v vrednosti skoraj 100.000 tolarjev, spravljenih v zašitih vrečah. Nihče ni pomiloval ubogega norca. Ves Pariz se je smejal neumnemu skopuhu, ki je vse svoje življenje pri polnih jaslih trpel pomanjkanje. Ministrski predsednik Daladier je pred kratkim prejel pismo nekega svojega sošolca, ki se je nahajal v umobolnici. »Popolnoma ozdravljen sem, a ti zdravniki me ne izpuste,< je stalo v pismu. Daladier je zvedel, da je ta slučaj brezupen, vseeno pa se je odločil, da sošolca obišče. Strežnica, ki ga je po končanem obisku spremila do vrta, je pripomnila: »Kaj ne, kakšen revež, zgolj blodnje so ga. Ste slišali, ko vas je nazval: gospod minister?« >Pa jaz vendar sem minister,« je dejal Daladier. »Vi tudi? Bog se usmili. Na svidenje!« in zaprla vrata za njim. Zemljevid, ki kaže potek dveletne španske vojne Črni oddelki pomenijo nacionalistično, beli vladno ozemlje. M Št. 1. — Stanje 18. julija 1936, ko so prvi Francovi oddelki prepluli Gibraltar in se izkrcali pri Cadixn. Št. 2. — 10. avgust 1936: Franco je že zavzel Sevillo, general Mola prodira na severn iz Bur-gosa in Šalamune«. Št. 3. — 23. avgusta 1936: Nacionalisti sn zavzeli Avilo in Badajoz. Št. 4. — 4. septembra 1936: Padec Iruna, general Yague osvobodi Toledo in kadete v Alcazarju, februarja 1937 zasedba Malage. Št. 5. — Junij, julij, avgust 1937: Zavzetje vsega severnega konca španskega polotoka. Padec Bil-baoa, Santandera in Asturije. Št. fi. — Položaj letos aprila meseca: Prodor nacionalistov do Sredozemskega morja. Zadnja slika: Stanje, kakršno je danes, po dveh letih vojskovanja. m % I m Programi Radio Llublfana Sreda, 20. julija: 12 Vsakemu nekaj (ploSSe) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Kvartet Stritar poje narodne pesmi, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 14 Napovedi — 18 Poskočnice (plošče) — 18.40 O pomenu časnikarstva (g. prof. Frauee Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Življenje in delo dr. Hožidara Petranovlča (A. Vencelides, Književnik, Zagreb) — 19.50 Nekaj Dvorakovih orkestralnih skladb (plošče) — 20.-J0 Klavirska ura, Josip Prohazka — 31 Praški učiteljski zbor (plošče) — 21.20 Cimermanov kvartet — 22 Napovedi, poročila Drugi programi Sreda, 20. julija: Bel grad: 20 Različne pesmi, 20.30 Zab. program, 21.30 Plošče — Zagreb: 20 Plošče po željah, 22.20 Ples. gl. — Varšava: 21.10 Chopinov večer, 22 Schubert na ploščah — Praga: 20.55 Koncert češke filharmonije — Milan: 29.30 Pestra gl., 21 Koncert godbe na pihala, 22 Konoert violončela, 23.15 Ples. gl. — Rim: 21 Pe«ter konc., 22.15 Koncert pevskega zbora, 23.15 Pie«, gl. — Budimpešta: 21.45 Radio-koncert, 23.1*1 Cig. ork. - Dunaj: 20.10 Tovariš, kje sil. 21 Simfonični orkester, 22.30 Pestra gl. — Miinchen: 19.15 Pestra gl., 21 Augsburg: Zvočna slika. 20 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Svetle pege so vzplamtevale, se premikale sem in tja kakor soj plamenic na steni in spet ugašale. Odprla se je tema, otrok je spal. Potem se je igra pričela znova, vedno malo bolj oddaljena, vsak dan malo razločnejša in nič več tako globoko v njem samem. S tistim, kar je videl, se je ponavadi družil kakršen koli šum. Klopotanje, ploskanje, kakor so se pač bližale ali odhajale sence, grgranje, prhanje, sikanje, petje. Včasih je bilo rjovenje in ropot, se je čudil. Potem je moral vpiti. Tedaj so se vsi šumi zavijali v njegov lasten glas in vse je izginjalo v hrušču. Ko je odkril prostor, v katerem je živel, je prišla na vrsto smer šumov in mu dajala veliko posla. Med tem je svet zunaj bil vsak dan bolj veščeč, bolj svež in lepši. Ves nejevoljen se je pogrezal v spanje, ves radosten se je prebujal v luč. Samo v luči je živel. Iz nje so se otroku* porajale vse oblike stvari kakor iz nič, zanj se je vse to spet godilo natanko tako kakor pri prvem stvarjenju. Otrok in vodnjak sta pela za stavo v soju prvega življenjskega jutra. Contessina je razvesila perilo po vrvi in stekla k malčku. Zelo rada ga je imela. Doma je imela tri svoje, a bile so vse zgolj temnolase deklice, rjavih oči. Plavi lasje, sinjesive oči možička na steni so se ji zdele kakor z drugega in boljšega sveta. Po ženski šegi je pred otrokom vzbujala vse vrste šumov. Bila je to govorica hrušča, ki mu je dopovedovala, da so z njim zadovoljni in naj potolažen živi tako dalje. Contessina je čakala medtem, da so sestre odšle k maši v kapelo. Nekaj starih je čisto v belem in z mogočnimi avbami na glavi sedelo na marmornati klopi v soncu. Polglasno so momljale jutranjo molitev pred se. Zvenelo je tako, kakor da bo šlo vekomaj naprej, nič drugače kakor šum vodnega curka. Tedaj je zadonel zvon. Sestre so vstale, se zvrstile po dve in dve in izginile po hodniku proti kapeli. Med potjo so zapele drhtečo jutranjico. Golobi so se na novo zbrali ob vodnjaku in začeli v pričakovanju poplesavati in čebljati. Vedno več jih je priletavalo s šumom, kakor da kdo trga svilo. Contessina ga je vzela s stene, ga razvila in sedla z njim na rob vodnjaka. Stezal se je in hvaležno brcal. Golobi so prihajali vse bliže, sedali so ženi na rame in pokrivali tlak kakor prevleka iz lesketajočega se brona. Contessina je vzela iz krila torbo in začela stresati ječmen. Skozi živo kovino so tekli valovi razburjenja. Contessina in malček sta se smejala. Otrok ji je tipal po prsih. Dala mu je piti. Contessina se je ozrla k bronastemu kipu pod drevesom in se v srcu pobožno pogovarjala z njim. Ustnice se ji pri tem niso premikale. »Ljubi Gospod Kristus, ti si kot fantek tudi krmil golobe in si bil tudi otročiček, kakor tam gori v kapeli, kjer ležiš Mariji na roki. Contessina je uboga in more k tvojemu oltarju prinesti samo nekaj vina iz Jacopovega vinograda. Toda kljub temu, saj ga je pater Ksaver blagoslovil in ga bo spremenil v tvojo kri. Usmili se me! In vzemi kot dar tudi mleko svoje služabnice, ki ga zdaj delim med svoje malčke in med tega tvojega najdenčka. Oh, ljubi Gospod Jezus, zaradi svoje ljube Matere me nikar ne pozabi.« Contessini so se oči napolnile s solzami. Vzela je otroka od prsi, se pokrižala in si poškropila malo vode v obraz. Toda malček je bil še lačen. Zato je iz žepa, kjer je imela spravljeno zalogo za zobanje, vzela platneno vrečico in jo razgrnila na robu vodnjaka. V vrečici so bili kosci mehko kuhane klobase, kozjega sira, praženega na moki, na drobno sesekljana rumena pesa, česen in peteršilj. Vse skupaj je bilo zapečeno v nekako pogačo. Contessina je nekaj tega peciva zdrobila in ga v snažni ka-meniti vdolbini zmešala z vodo, da se je spremenilo v lepljivo kašo. To je pogrela na soncu. Potem je s prsti krmila malčka. To je bila nevarna jed. Cezarjeve vojake so v detinstvu hranili s tem. Potem se je Contessina spet spravila na svoje delo. Položila je otroka na kup umazanih cunj, da je na soncu kmalu zaspal. Nun nikdar ni bilo pred poldnevom nazaj. Contessina je iztre-pavala platneno perilo z lesenim perilnikom. Potem ga je izpirala v vodi, dokler ni bilo prav čisto. Nazadnje ga je položila na sonce sušit. Po tem delu je vzela malčka s tal in ga odnesla k vodnjaku. Z naglim pogledom na sončno uro se je prepričala, da se ji ni treba bati nobene motnje. Potem se je z otrokom zavihtela v vodnjak ter se polagoma potopila v školkasti skledi. Malček je prhal in se je oprijemal. Ko pa je začutil prijetno mokrino na telescu, je spustil žensko in veselo čofal po vodi. Ostala sta v vodi nekaj trenutkov, potem se je Contessina naglo oblekla, malček pa se je ta čas sušil na soncu. Previla ga je v čiste povoje, potem ga pa spet privezala na deščico tako, da je imel samo roke proste. Ko so se sestre vrnile iz cerkve, je spet tiho visel pod svojim obokom na steni. Ko je bil večji, je smel laziti po dvorišču. Igral se je na soncu s kamenjem in odpadlimi vejicami. Pozneje se je učil stati po-koncu in je z nogami čofotal po vodi. Vzklikal je bronastemu dečku nad vodnjakom, toda molčeči mladenič je kar naprej tiho zrl na studenec in ni nič odgovoril. Contessina bi bila malčka nadvse rada vzela s seboj domov. Ko je rastel, je začel opažati, da je sam. Nič bi mu ne bilo ljubše, kakor da bi se popoldne podil z njenimi dekletci po mali domačiji. Toda njeni boječi predlogi so naleteli na odločno odklanjanje pri prednici. Različne čudne okoliščine so se združile v dobrem in hudem, da bi fantka, ki je prišel sem tako skrivnostno in tako neprilično, obdržale v samostanu. Da je konec koncev ušel od tam in si dobil v svetu ime, je bila povečini njegova lastna zasluga. Prvo, česar se je razločno spominjal, je bil pogled na njegov lasten obraz v vodnjaku. Torej je prišel konec koncev še drug fantek in se je hotel z njim igrati! Otročiček je dirjal za njim in ga preganjal okrog vodnjaka. »Antonio!« To je bil glas ene starih nun, ki je smehljaje se obstala in ga opazovala pri tem lovu. Torej se je deček v vodnjaku imenoval Antonio! To bo njegov najboljši in nekaj časa edini prijatelj. Z njim se je dalo dosti boije pogovarjati, kakor z bronasto podobo, ki se ji poteze niso nikdar spremenile. Otrok v vodi pa je premikal ustnice in se človeku smejal. Od zdaj dalje tudi deček na dvorišču ni več dal glasu od sebe, kadar je premikal ustnice. Govorit je vendar Antonio v vodi. Antonio na dvorišču je samo poslušal. Ni trajalo dolgo, pa je Antonio res razločno slišal, kaj mu pripoveduje glas v vodnjaku. Pogovori med njima so trajali ure in ure. Stare nune, ki so sedele po dvorišču z brevirjem ali z okvirjem za vezenje v roki, so se drezale in se smehljale. Njihovi razgovori so bili vedno bolj zamolkli kakor mrmranje vode. Nekega dne pa se je zgodilo tisto, česar si je Antonio vedno tako srčno želel: Razgovora med njim in njegovo podobo se je udeležil tudi mladenič iz brona. Potem so se jim pridružili še otroci iz Kola, ki se je vleklo ob robu okvirja pri vodnjaku. To je bila vrsta plešočih postav, ki so nosile kito bršljana. Težko je bilo * njimi, zakaj drug je bil natančno podoben drugemu. Človeku se je zvrtelo v glavi, če jih je pogledal. Tudi igrati se je bilo težko z njimi. Če je hotel vzeti enega ali dva izmed njih iz vrste, ni nikdar vedel, kje naj neha. »Slovenski doni« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joie Košiček