PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni f Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št 120 (12.445)
Trst, petek, 23. maja 1
TRST
Ul. Montecchi 6 ■ PP 659 Tel. (040) 764932 (4 linije) Tlx 460270
mnir' *
O'
o-
o
o
I
1
1
5
2
L.
i-i
h*:
Z
h
•	rr	•	~	^
Na včerajšnjem srečanju s predsednikom senata Fanfani 7	^
Enotna delegacija Slovencev v Ih | v Rimu odločno iznesla zahteve manjšine
Zakaj današnja manifestadja v Bazovid
DAVID MALALAN
Celotno povojno obdobje se je naše mesto počasi spreminjalo iz dokaj živahnega gospodarskega središča v mednarodni bazar. Ta pretežno kramarska dejavnost, za katero lahko rečemo, da občutno prispeva k temu, da Trst še nekako živi, daje mestu sicer patino določenega blagostanja, ki pa takoj zbledi, če se vsaj malo poglobimo v mestno stvarnost. Prav zaradi gospodarske krize, ki jo Trst preživlja, je treba sprejemati in skušati u-resničiti pobude, ki lahko prispevajo k ekonomski oživitvi mesta. Seveda je treba predhodno vsako pobudo dobro analizirali ter se ni mogoče odločati za take, ki se lahko kasneje izkažejo za gospodarsko zgrešene in neučinkovite in bi bile torej zaman ogromne žrtve in stroški, kar se je na žalost že večkrat zgodilo.
Nedopustno je sprejemati razvoj za vsako ceno in pod kakršnimikoli pogoji, ne da bi predhodno v vseh aspektih preučili pobude, ki naj bi jo uresničili. Na osnovi teh načel deluje koordinacijsko združenje kraških vasi: Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč, Banov in Ferlugov, ko ocenjuje pred-'°g znanstvenega odbora za izgradnjo m upravljanje svetlobnega generatorja, ki mu predseduje nobelovec Carlo Bubbia glede lokacije za namestitev sinhrotrona.
Koordinacijsko združenje kraških va si nasprotuje predlogu znanstveneg; odbora, da se sinhrotron postavi pr Bazovici, to je na območju s konven oionalno oznako T8 ter zahteva, da S' ta objekt zgradi znotraj območja z; Znanstvene in tehnološke raziskave to je na področju, ki je označeno i siglo ARI. Za izgradnjo sinhrotroni 'la tej lokaciji so bili med drugin Ze pripravljeni potrebni načrti. V pri {tteru, da bi sinhrotron zgradili na lo Raciji T8, to je pri Bazovici, bi do oosedno izmaličili 460 tisoč kvadratni! metrov kraškega okolja, ki se tuka aaže v vsej svoji lepoti. Uničene h mie obdelane in obdelovalne površi ne. istočasno pa onemogočen naravn r?zvoj Bazovice. Na drugem konci ttvasa bi bilo treba razlastiti nov. zvmljišča za kamnolome, ker bi ji! jja področju od Bazovice proti Trstu tmt določa deželni zakon, ne mogli iz
Nadaljevanje na 2. strani
Srečanje s senatnimi skupinami
SANDOR TENCE
RIM — Enotna delegacija Slovencev v Italiji je včeraj v Rimu odločno zahtevala pospešitev parlamentarnega postopka za odobritev globalne zaščite, ki je kot znano že nekaj mesecev obstal na slepem tiru. Podčrtala je, da smo Slovenci naveličani praznih obljub in neizpolnjenih obvez ter da več kot štirideset let po zmagi nad fašizmom upravičeno pričakujemo zaščitni zakon, ki nam bo zagotavljal obstoj in vsestranski družbeni razvoj v sklopu demokratične Italije. Enotna delegacija je prišla v Rim, da po eni strani izrazi popolno solidarnost boju jezikovnih skupnosti, ki so včeraj demonstrirale pred poslansko zbornico, po drugi pa, da jasno podčrta specifični položaj naše narodne manjšine, ki se bori za svoj zaščitni normativ.
Vsi sestanki (bilo jih je kar sedem) so bili, kar je verjetno v tem trenutku najbolj važno, zelo jasni in nekateri predvsem zelo konkretni, čeprav bo sedaj naloga Enotne delegacije in njenih članic priti do skupnih zaključkov kako nadaljevati boj za zaščito in za enakopravnost. Rimska srečanja so nakazala nekatere možne poti, ki jih bo treba sedaj izko-
ristiti tako v Rimu kot tudi v Trstu, Gorici in v Benečiji.
Delegacijo, ki jo je ves čas spremljala senatorka Gerbčeva, je v sestavi Dušan Udovič (SKGZ), Riccardo Ruttar (Svet slovenskih organizacij), Bruna Dorbolò (Kulturna društva videmske pokrajine), Pino Blasetig (K Pl), Gradimir Gradnik (SSk) in Igor Tuta (PSI) dopoldne sprejel predsednik senata Fanfani. Bilo je to zelo konkretno srečanje brez nepotrebnih slepomišenj in retoričnih okraskov, na katerem je Fanfani, kot je v njegovi navadi, predvsem poslušal in postavljal točna in jasna vprašanja. Potem ko mu je delegacija natančno orisala trenutno stanje, tako na vladni kot na parlamentarni ravni, se je predsednik obvezal, da bo v najkrajšem času naredil dva koraka. Prvič, da bo stopil v stik z ministrom za dežele Vizzini-jem in ga uradno vprašal ali vlada sploh namerava predložiti svoj osnutek, drugič pa, da bo zahteval od predsednika komisije za ustavna vprašanja Bonifacia, da pospeši parlamentarni postopek v senatu. Fanfani se je torej v skladu s svojo ugledno institucionalno funkcijo, obvezal da bo igral vlogo političnega posredovalca glede naše zaščite, kar lahko sprejmemo z zmernim optimizmom.
RIM — Jasnost in predvsem konkretnost sta označevali včerajšnji (zelo naporen) rimski dan Slovenske e-notne delegacije. Po srečanju s predsednikom senata, ki je proti vsakemu pričakovanju presegel ozke protokolarne meje in nakazal nekatera stvarna upanja za bodočnost, se je naše zastopstvo dopoldne sestalo z neodvisno levico, senatorji narodnih manjšin in s socialdemokrati, pozno popoldne pa še z demokristjani, komunisti in s socialisti.
Neodvisna levica, ki sta jo zastopala senatorja Pasquino in Ulianich, je izrazila popolno podporo borbi za globalno zaščito, kot so nato naredili tudi Fosson (Union Valdotaine), Fon-tanari (SVP) in Loi (Sardinska akcijska stranka), ki so podpisali enotno izjavo v korist reševanja vseh naših odprtih vprašanj. Serijo dopoldanskih sestankov pa je sklenilo srečanje s predsednikom socialdemokratskih senatorjev Schietromo, ki je pokazal zanimanje za izvajanje naše delegacije in se je obvezal, da bo že prihodnji teden stopil v stik z ministrom Vizzini-
jem, ki je tudi socialdemokrat. Minister, je dobesedno dejal Schietroma, se mora enkrat za vselej odločiti: ali predložiti svoj osnutek ah pa dovoliti, naj senat brez ovir nadaljuje z rednim zakonskim postopkom.
Najbolj »težko« je bilo seveda srečanje z demokristjani, ki so pikolovsko potrdili že znana (omejevalna) stališča do naše zaščite. Kot sta jasno podčrtala podpredsednik senatorjev Ali-verti in furlanski senator Beorchia KD še dalje trdno verjame v veljavnost svojega zakonskega predloga, ki je sad določene politične izbire, »čeprav morda ne odgovarja vsetn potrebam in zahtevam manjšine«. Aliverti in Beorchia se kljub jasnemu namigu Enotne delegacije nista hotela spustiti v vsebino ostalih zakonskih osnutkov in sta se hkrati spretno izogibala vsakršni omembi položaja Beneških Slovencev.
Podčrtala sta le, da mora vlada sestaviti in predložiti parlamentu svoj predlog in se nista hotela izjasniti o časovnem terminu tega sklepa.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Manjšine pred poslansko zbornico
RIM — Na trgu pred poslansko zbornico so včeraj odjeknili jeziki manjšinskih in jezikovnih skupnosti, katerih predstavniki so prišli v Rim, da odločno in glasno protestirajo proti zavlačevanju pri odobritvi okvirnega zaščitnega zakona za te skupnosti. Prišli so Sardinci, Grki iz Kalabrije, Albanci, Hrvati iz Moliseja, Furlani, predstavniki nemških in francoskih »otokov« širom po državi in Romi, konkretno solidarnost manijestantom pa so izrekli tudi Slovenci v Italiji, med katerimi je bilo največ Benečanov. Slovenci iz Nadiških in iz Terskih dolin, ki so dospeli v Rim s posebnim avtobusom, so zastopali slovenska kulturna društva iz videmske pokrajine, istočasno pa tudi vso našo narodnostno skupnost, ki se čuti angažirana v skupnem boju manjšin, čeprav je slovenska problematika zaobjeta v drugem zakonskem normativu. Zelo pomembno se nam zdi dejstvo, da je Timski shod podprla tudi špetrska občinska uprava, ki jo je v Rimu včeraj zastopala odbornica Bruna Dor-bolo.
Benečani, med katerimi je bilo zelo veliko mladih, so nosili dvojezične
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Drevi v Bazovici zborovanje proti namestitvi sinhrotrona v neposredni bližini vasi
TRST — Drevi bo v Bazovici javno zborovanje proti namestitvi sinhrotronskega svetlobnega generatorja v neposredni bližini vasi. Potekalo bo v prostorih Gospodarske zadruge s pričetkom ob 20.30. Poleg Koordinacijskega združenja kraških vasi, ki je dalo zanj pobudo, zbo-rovanje prirejajo Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Kmečka zve-*a, Slovensko deželno gospodarsko združenje, krajevne sekcije PCI-BPI, SSk, PSI in ANPI-VZPI ter druge krajevne kulturne in gospodarske organizacije. Javnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki nekaterih društev za varstvo okolja, vabljeni pa so predstav-teki Kraške gorske skupnosti, Tržaške občine in Vzhodnokraškega rajonskega sveta.
Na zborovanju bosta uvodoma govorila dr. Karel Mezgec v imenu Koordinacijskega združenja kraških vasi in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Besedo bodo nato imeli predstavniki organizacij, ki so pristale na manifestacijo. Namen prirediteljev javnega srečanja je, da na njem izrazili in utemeljili nasprotovanje proti gradnji pri Bazovici.
MLADINSKE IGRE: ODBOJKA
Velik uspeh v Rovigu šole Ivan Trinko
Dijakom nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice je uspel veliki met. V Rovigu so namreč osvojili odbojkarski polfinalni turnir v okviru mladinskih iger in si tako zagotovili vstop v finalno skupino, ki bo odločala o državnem prvaku.
Potem ko so si v sredo že zagotovili vstopnico za rimski finale, so si naši odbojkarji včeraj z zmago proti ekipi iz dežele Mark (z isto ekipo so v sredo izgubili) zagotovih prvo mesto.
Po tem uspehu imajo naši fantje, ki jih trenira prof. Kodrič, velike možnosti, da osvojijo celo državni naslov, saj je treba vedeti, da so v Rovigu premagali ekipo iz dežele Mark, lanskoletnega državnega prvaka, ter še-sterko iz Toskane, ki je lani dosegla tretje mesto. (R.P.)
Avtor »tržaškega« Černobila nas prisrčno pozdravlja...
TRST — Ameriški televizijski hiši ABC in NBC ne nameravata prija-v.ti 24-letnega Francoza Thomasa Garenqa, domiselnega avtorja »tržaškega« dokumentarca o jedrski katastrofi v Černobilu. Zanju je 3,5 milijona lir, kolikor sta pač mlademu in spretnemu goljufu izplačali, takšna malenkost, da se ne izplača sprožiti sodnih postopkov. Res sta pred svetovno javnostjo blamirali, toda Ga-renqova obsodba bi prav gotovo ne izprala tega madeža, ki ga je porodila (ali izrodila) novinarska slast po »scoopu«. Verjetno so v New Yorku prišli do ugotovitve, da je bolje, če nad to zgodbo spustijo zaveso.
Sodna peripetija Thomasa Garenqa se je s tem končala: pretor De Nicolo je namreč včeraj preklical zaporni nalog in tudi obvezo, da biva v Trstu. Fant je torej po svojem trenutku mednarodne slave (o njem je pisala celo agencija Tass, češ da gre za protisovjetsko kampanjo Zahoda) spet zajadral v normalnost. Z očetom, ki je predvčerajšnjim prišel v Trst, da bi mu pomagal iz škripcev, je verjetno že sinoči odpotoval proti Parizu, kjer bo lahko na dolgo in široko pripovedoval o svoji uspeli potegavščini. če ga očetove zaušnice ne bodo medtem spametovale. Po svoji domiselnosti je vsekakor že pokazal, da si zna tudi sam pomagati...
NADALJEVANJA S 1. STRANI
•	Sinhrotron
koriščati zaradi bližine svetlobnega generatorja, ki ne prenese tresljajev. Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je znanstveni odbor med drugim izbral lokacijo T8 prav zaradi kasnejše možne gradnje novih objektov okoli sin-hrotrona oziroma zaradi možnosti nameščanja dodatnih manjših sinhrotron-skih obročev, kar bi pomenilo nadaljnje zaseganje kraške zemlje.
Do podobnih posledic bi prišlo tudi, ko bi se znanstveni odbor odločil za tretjo možno lokacijo, to je področje pri Padričah označeno s konvencionalno oznako T10. To območje je namreč z ambientalnega vidika na las podobno tistemu pri Bazovici. Koordinacijsko združenje kraških vasi sprejema namestitev sinhrotrona, toda le pod pogojem, da se slednji zgradi na lokaciji ARI. Tukaj bi bili seveda stroški večji, ker bi bilo potrebno izkopati del hriba, ki se razteza od Pa-drič do Banov, toda ambientalna škoda bi bila občutno manjša, ker je to področje že itak uničila vojska, ki ima tukaj tankovske manevre. Če bi sinhrotron namestili na tej lokaciji, bi lahko kasneje popolnoma bonificirali to področje, ga spremenili v park in tako bi pristojne uprave vendarle enkrat v praksi uresničile toliko opevane, lahko bi rekli že monotone parole o zaščiti Krasa.
Na današnjem zborovanju v Bazovici, za katero so dali pobudo Koordinacijsko združenje kraških vasi, Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Kmečka zveza. Slovensko deželno gospodarsko združenje, krajevne sekcije PCI-KPI, SSk in VZPI-ANPI in na katerem bodo prisotni tudi predstavniki nekaterih društev za varstvo okolja, bomo jasno povedali, da se ne zoperstavljamo vsestransko premišljenim in pametnim razvojnim pobudam, da pa odločno nasprotujemo takim, ki povzročajo ogromno ambien-talno, družbeno in ne nazadnje tudi gospodarsko škodo.
DAVID MALALAN
•	Srečanje
V povsem drugačnem vzdušju pa sta potekala sestanka s komunisti in s socialisti. Član vodstva senatne skupine KPI Pcma in partijski načelnik v komisiji za ustavna vprašanja De Sab-bata sta slovenskemu zastopstvu zagotovila vso podporo italijanskih komunistov in izrazila prepričanje, da moramo Slovenci vztrajati za pospešitev parlamentarnega postopka. Priča smo naravnost sramotni obstrukciji večinskih sil, je podčrtal Pema, ki je pozval enotno delegacijo, naj dobro razmisli o tem, kar ji je rekel Fanfani.
Zelo konkreten pa je bil predsednik socialističnih senatorjev, bivši minister za dežele Fabbri, ki je potrdil Slovencem dosedanjo politično podporo PSI in se obvezal, da bo na prvi seji načelnikov skupin zahteval pojasnila o postopku za našo zaščito. Istočasno bo Fabbribstopril v stik z podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom in ga zaprosil, da čimpn-ej sprejme delegacijo Slovencev. Do srečanja z Amatom bo mogoče prišlo že takoj po bližnjem kongresu KD. (ST)
•	Manjšine
transparente. Pred poslanci, ki so med presenečenjem in začudenjem prihajali v zbornico, pa so razobesili tudi velik napis z zahtevo po čimprejšnji odobritvi globalne zaščite. Rimske manifestacije se je udeležila tudi delegacija mladinskega odbora SKGZ.
Nekateri mladinci pa so na trgu in v bližnjih ulicah razdeljevali letake Enotne slovenske delegacije. Predstavnikom manjšin (bilo jih je kakih dvesto) so se med shodom pridružili mnogi poslanci in senatorji, zastopniki manjšinskih organizacij in združenj ter tudi številni kulturniki in jezikoslovci.
Množično zastopstvo manjšin (v njem je bil tudi prof. Samo Pahor) se je po shodu srečalo s predsednico poslanske zbornice .Jotiijevo, pozneje pa še z načelniki poslanskih skupin. Jottijevo, ki jih je zelo ljubeznivo sprejela, so zastopniki ogroženih jezikovnih skupnosti (nekateri so bili v narodnih nošah) še enkrat pozvali, naj po svojih močeh pospeši postopek za dokončno odobritev tako imenovanega okvirnega zaščitnega zakona. Na sprejemu pri predsednici so spregovorili zastopniki skoraj vseh prisotnih manjšin, ki so pozdravili v materinem jeziku, posebno reprezentativno so bili zastopani predvsem Furlani s skoraj vsemi poslanci demokratičnih strank (z izjemo PRI in PSD1), ki jih je uvodoma predstavil poslanec KPI Baraeetti.
Kasneje se je delegacija sestala z načelniki parlamentarnih skupin, ki so se z izjemo republikancev in ob meglenem in protislovnem stališču socialdemokratov spet obvezali, da bo poslanska zbornica v kratkem vzela v pretres okvirni zakon. Bomo videli, če bodo obljubam sledila dejanja! (ST)
Na včerajšnji letni skupščini Confindustrie v navzočnosti Craxija
Lucchini pozval in se zavzel za
vlado, naj zaviha rokave boljši odnos s sindikati
RIM — Utrditi razvojno p>odlago, korenito skrčiti zadolženost državne blagajne in utreti pot novim odnosom med podjetništvom ter sindikati: to so glavni cilji Confindustrie, kakor jih je nakazal njen predsednik Luigi Lucchini na včerajšnji letni skupščini veleindustrijcev, ki so ji prisostvovali ministri, tajniki strank, sindikalisti in sam predsednik vlade, kar se ni zgodilo že od časov De Gasperija. Pravtako že dolgo ni bilo prisotnih na občnem zboru te podjetniške organizacije toliko politikov, katerim je bilo Lucchinijevo poročilo — iz vidika industrijcev nekam triumfalistično pa tudi e-nostransko pri navajanju zaslug za izboljšanje gospodarskega stanja v državi — še predvsem namenjeno.
Govornik je namreč pozval politične kroge k večjemu naporu za to, da se »razvojni skok« spremeni v stalnico, s skokom pa je mislil zlasti vzpon podjetniških dobičkov, ki vseeno še »zdaleč zaostaja za ustreznim trendom v drugih zahodnih državah« in katerega morebitna upočasnitev bi pomenila »zelo hudo napako«. Signal torej, ob katerem se morajo politiki, posebno pa sindikalisti zamisliti, tembolj še.
ker je Lucchini »pozabil« navesti zasluge, ki jih za povoljnejše razmere med industrijskim in delavskim svetom ima zveza CGIL - CISL -UIL (sicer pa so to Pizzinato, Marini in Benvenuto tudi primemo ožigosali, čeprav ob dolž-nostnem priznanju, da je Lucchinijev poseg odprl vrata možnosti' splošne družbeno-gospodar-ske preobnove). Predsednik Confindustrie se je zavzel za temeljitejše izkoriščanje borze v u-stvarjanju investicijskih kanalov v prid podjetjem, za zmanjšanje državnega primanjkljaja (zdaj znaša 700.000 milijard lir, čez nekaj let pa naj bi dosegel milijon milijard), za pravičnejši davčni sistem in za izhod iz brezposel-nostne krize z reformo aparata za nameščanje mlade delovne sile.
Craxi je Lucchinijev govor označil kot tvoren in obogaten z novostmi ter zaželel tesnejše sodelovanje med vsemi družbenimi dejavniki, minister za delo De Michelis je rekel, da Con-findustria le nima vseh zaslug, ki si jih lasti, odgovorni za gospodarstvo pri KPI Reichlin pa je dejal, da je »javna revščina« pogojena s »zasebnim bogastvom«, (dg)
Vse stranke soglašajo s predlogom o državni konferenci o energetiki
RIM — Vsedržavno konferenco o energiji, ki jo je predlagala KPI, bodo torej priredili. Pobuda, za katero se je predsinočnjim izrekel kabinetni svet, je naletela včeraj med razpravo v poslanski zbornici na veliko zanimanje vseh pobtičnih strank, pa čeprav z različnimi utemeljitvami. O tem pa bodo vsekakor glasovali šele 3. junija, po koncu kongresa krščanske demokracije. Pričakovati je, da se bo za ta predlog izrekla velika večina poslancev.
Kot rečeno, utemeljitve so različne. Demokristjani, republikanci in liberalci, ki soglašajo s politiko jedrskih elektrarn, so predlog sprejeli, da »ocenijo — kot je dejal demokristjan Viscardi — združljivost ciljev energetske politike z jamstvi za varnost prebivalstva«. Prav zaradi tega je po mnenju republikanca Battaglie potrebno, da pride do sklicanja konference v predvidenem roku, to je v teku štirih mesecev. S tem predlogom soglašajo tudi socialisti, vendar z neko pripombo: do konference je treba prekiniti gradnjo novih jedrskih elektrarn in zapreti je treba elektrarno v Latini. Demokristjani, republikanci, liberalci, socialisti in socialdemo-kati (katerih stališča so zelo blizu socialističnim) so se vsekakor izrekli proti referendumu. Komunisti seveda poudarjajo, da soi oni prvi zahtevali preiskavo o var-
nosti jedrske elektrarne v Latini z namenom, da dosežejo njeno zaprtje. Vendar pa, po mnenju KPI, tu niso mogoči protijedrski posegi iz volilnih namenov. O tem se razprava ni razvila samo v zbornici, ampak tudi na jutranji seji parlamentarne skupine KPI, na kateri je odgovorni za znanstvene raziskave pri vsedržavnem strankinem vodstvu posl. Antonino Cuffaro poudaril, da mora biti konferenca predvsem osnova za nove izbire v zvezi z vsedržavnim energetskim načrtom.
Odločnejša so stališča radikalcev in demoproletarcev. S konferenco sicer soglašajo, vendar pa je treba medtem prekiniti z izvajanjem »jedrskega dela« energetskega načrta. Obe stranki sta se odločno izrekli za referendum, za katerega že zbirajo podpise, izrekli pa sta se proti posvetovalnemu referendumu, ki bi P° mnenju poslanca Ronchija pomenil samo odlašanje. Vendar bodo prav danes komunisti obrazložili zakonski osnutek, s katerim predlagajo tak referendum.
Vprašanje zaprtja elektrarne v Latini pa je vsekakor aktualno. V sredo ponoči je na zelo živahni seji o tem razpravljal upravni svet ENEL in za zaprtje se je izrekel tudi predsednik te družbe Corbellini, ki pa je ostal v manjšim.
G. R.
Ocena ZIS o prepovedi uvoza v EGS
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji, ki jo je vodil novi predsednik Branko Mikulič, proučil dosedanje ukrepe in dejavnosti v zvezi z enostransko odločitvijo EGS o prepovedi uvoza hrane iz Jugoslavije. Zvezna vlada je ocenila, da je bila dejavnost jugoslovanskih organov v skladu s sklepi, ki jih je sprejela in da je odločitev Evropske skupnosti v nasprotju z značajem podpisanih sporazumov, (dd)
□ DUNAJ — Guvernerski svet Mednarodne agencije za atomsko energijo (AIEA) je poveril strokovnima skupinama sestavo elaborata o problemih, ki so nastali po černobilski nesreči, in osnovanje dveh mednarodnih sporazumov, ki naj bi urejala vprašanje vzajemnega obveščanja med članicami agencije za primer jedrske katastrofe po ukrajinskem vzoru.
Alfa Romeo v vrtincu polemik
To je avtomobilska tovarna Alfa Romeo v Areseju, okrog katere se je razbohotila ostra polemika, ker naj bi jo iz finančne stiske rešila ameriška družba Ford in s tem močno okrnila konkurenčnost italijanske avtomobilske industrije na mednarodnem tržišču.	CAP)
Zunanje ministrstvo SFRJ o tokijskem vrhu
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič bo, klot je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Aleksandar Stanič, vodil jugoslovansko delegacijo na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN o gospodarskih razmerah v Afriki, ki bo v New Yorku od 27. do 31. maja. Na zasedanju bodo med drugim proučili probleme kmetijske proizvodnje, nizkih cen surovin, veliko zadolženost in premajhen priliv finančnih sredstev v te države. Prav tako je pričakovati konkretne sklepe za premostitev sedanjega stanja in pospešitev gospodarskega razvoja držav afriške celine. Neposred-
no pred tem zasedanjem je Raif Dizdarevič odpotoval na obisk na Kubo.
Eno od vprašanj na včerajšnji tiskovni konferenci je zadevalo rezultate vrhunskega srečanja sedmih industrijsko najbplj razvitih držav. Predstavnik sekretariata je dejal, da je, kar zadeva terorizem stališče Jugoslavije dobro znano in je med drugim zapisano tudi v resoluciji lanskega zasedanja generalne skupščine OZN m v deklaraciji ministrskega sestanka koordinacijskega odbora neuvrščenih držav v New Delhiju. To stališče jei da nihče, tudi v boju proti terorizmu ne sme kršiti temeljnih mednarodnih pravil in pravic držav, (dd)
Na predvčerajšnjih nizozemskih volitvah
Zmaga demokristjanov
DEN HAAG — Sredinsko-desničarska koalicija nizozemskega demokrščanskega premiera Ruuda Lubbersa je ohranila svoje sedeže v parlamentu po predvčerajšnjih splošnih političnih volitvah. Izjalovilo se je upanje laburista Joopa den Uyla, da bi s prepričljivo zmago razbil dosedanjo koalicijo. Laburisti so že res napredovali za pet poslanskih mest, a kaj ko so demokristjani povečali število svojih parlamentarcev od 45 na 54 in tako izničili nazadovanje liberalcev, ki so izgubili 9 poslancev, še več, demokristjani so prvič postali stranka relativne večine.
Po vsem sodeč, so predvolilne napovedi vse preveč pričakovale od nizozemskega nasprotovanja evroizstrel-kom in jedrski energiji. Namesto »černobilskega efekta« je večjo vlogo odigrala želja po gospodarski in družbeni varnosti. S sedanjo koalicijo je Nizozemska skoraj izničila inflacijo, da ima sedaj dobre izglede tudi pri zmanjševanju brezposelnosti. Ta uspeh in Lubbersova zagotovila, da bo odpravil nasilje v nizozemskih mestih, so nagradile krščanske demokrate.
Poraz pa so poleg liberalcev doživele vse manjše stranke. Izginili so komunisti in skrajno desničarska kse-nofobna stranka, da imajo sedaj manjše stranke za polovico manj poslancev.
Včerajšnji sklep obrambnih ministrov
NATO bo potencirala konvencionalno orožje
BRUSELJ — V sklepnem dokumentu spomladanskega zasedanja odbora za obrambo NATO je poudarjena nuja po krepitvi in posodabljanju konvencionalnega orožja. Obrambni ministri držav članic NATO ne zmanjšujejo pomena jedrskega orožja, le navajajo, da bodo na evropskem prizorišču dajali večjo prednost konvencionalni oborožitvi. Resnici na ljubo je NATO v Zahodni Evropi že modernizirala svoj jedrski potencial, da ne potrebuje nadaljnjih ukrepov.
V sklepnem dokumentu izrecno ne omenjajo ameriškega sklepa, da bodo s prihodnjim letom pričeli z izdelovanjem binarnega kemičnega orožja (strupi se akti-virajo šele po izstrelitvi). Navajajo pa italijanski poziv Sovjetski zvezi, naj pristane na »konstruktivnejši pristop glede nadzorstva«, da bi lahko tako orožje prepovedali.
Reaganova administracija je lahko torej zadovoljna s takimi sklepi, saj so evropski zavezniki v bistvu pristali na vse njene zahteve. Pomisleki Danske in Grčije glede evroizstrelkov so le lepotilne narave, prav tako pomisleki Norveške, Danske in Grčije glede ameriške militarizacije vesolja (SDI). SZ je včerajšnji sklep že obsodila kot evropski pristop k ameriški oboroževalni tekmi.
Izrael obtožuje Kurta Waldheima
JERUZALEM — Izraelski pravosodni minister Itzak Modai je včeraj izjavil, da si je Izrael priskrbel »zadostne dokaze«, ki potrjujejo vojno zločine predsedniškega kandidata avstrijske ljudske stranke Kurta Waldheima v Grčiji in Jugoslaviji.
V intervjuju za jeruzalemski radio je Modai navedel, da njegovo ministrstvo preverja sedaj o-sebna pričevanja ljudi, ki so bili navzoči, ko je Waldheim zagrešil razne zločine proti civilnemu prebivalstvu. Modai se je tudi zgražal nad Waldheimovim opravičevanjem. Kandidat avstrijske ljudske stranke pa je včeraj v intervjuju za neki izraelski dnevnik ponovno poudaril, da so na delu sile, ki ga skušajo prikazati kot nacista, kar pa on ni nikoli bil-
Ob letošnjem trinajstem Senjamu beneške pie srni na Liesah
In puojmo vsi kupe na naši Senjam...
1 Tina in mama
NADJA KRIŠČAK
Marsikomu se je v grlu že zadrgnilo, ko je prisluhnil otožni beneški Oj božime, pesmi, ki je bila - in je za marsikoga še vedno - simbol Benečije, himna izseljencev, geslo privržencev sentimentalnega pojmovanja tega roba slovenske zemlje. Marsikdo si še vedno ne more predstavljati, da bi v Benečiji peli še kako drugače, čeprav nas ljudsko izročilo uči, da so bili Benečani tudi razposajeni in hudomušni, radoživi in nagajivi, da so peli o Iju-hezni in vinu, ne samo o slovesu in dolinicah, četudi je njihova navezanost na rodni kraj že zgodovinsko dokazana.
Posnetek z drugega Senjama leta 1972
Ist čem živiet
Vetrič razpiha maglice sonce parhaja uoz noci bliščijo ku male suzice se kaplje gore od rose.
Obarnem se oku an zdaj čujem parve tičke žvargolet skuoze drevi oku mene gre sonce an nam greje tla.
Ist čem živiet ist čem živiet za vse tuole ist čem živiet za te, sonce ist čem živiet za te, luna ist čem živiet za te, nuoc.
Ist čem živiet za maglice ki vietar šele razpiha za moje lepe dolince ist čem živiet an za te.
Za te, ki saldu v pamet imam za te, ki njes' nikdar žalostan za te, ki mier v sarce parneseš za te, ki s'Ile par mene.
Ist čem živiet...
Sada daž kropi sonce skrilo se je v sarcu mojim je veselje ist čem živiet an za te.
Ist čem živiet...
Besede in glasba: Checca
I
I

I
Medtem ko so jim sosedje in drugi Slovenci poklanjali vseskozi le sterilno razumevanje in pokroviteljske pa-role, so Benečani živeli in se prebijali skozi vsakovrstne težave, ki so s posebno ihto pestile njihove doline. Ena °d teh je bila prav gotovo potres, ki je Pred desetimi leti porušil nekaj vasi in razrnajal marsikateri zid. Istočasno pa j® v ljudeh vzbudil zadnji kanček upo-ra. ki se je razrastel v novo voljo po življenju in v strastno željo po napredem Samo sla, da bi zaživeli polnokr-Vtlo in polnopravno, je podpirala Benečane pri obnovi domačij in ustvarjanju novih medsebojnih odnosov.
Bilo bi krivično, če bi preveč pripi-s°vali potresu, ker je glavni dejavnik vedno človek z vsem, kar nosi v sebi. ^orda bi razvoj tudi brez potresa privedel do sprememb, ki jih danes lahko beležimo v Benečiji. Morda, ker zago-
tovo je le to, kar vidimo in lahko beležimo : novo ozračje, nove pobude, nova ustvarjalnost.
Med pobude, ki pričajo o beneški življenjskosti, spada nedvomno Senjam beneške piesmi, za katerega lahko rečemo, da ga niti potres ni uspel prizadeti. Rodil se je kot enovečerna lahkoglasbena prireditev, razvil se je v vsakoletno srečanje in preverjanje ustvarjalnosti predvsem mlajših Benečanov.
Za ljudsko pesem pravimo, da nosi v sebi vse prvine življenja, ker pripoveduje o človeku skozi človeka. Ljudska pesem je spremljala vse trenutke človeškega življenja, od rojstva do smrti, ker se je človek skozi njo izražal, pripovedoval o sebi, pogosto je bila tudi najpristnejši izraz čustev. Pesmi, ki se pojavljajo na Senjamu seveda nimajo značilnosti ljudske pesmi, saj so se rodile v drugačnih okoliščinah in pod drugačnimi vplivi. Ohranile so le nekatere prvine ljudskosti in to predvsem v tekstih, skozi katere Benečani izražajo od Senjama do Senjama svoja najskrivnejša hotenja.
Ze pri bežnem pregledu tekstov lahko ugotovimo, o čem so pele beneške popevke pred petnajstimi leti in o čem pojejo danes. Prva pesem, ki so jo zapeli na Senjamu, je bila melanholična Nuoc, zmagala pa je s sporočilom prežeta Pustita nam rože:
Pustita nam piet - takuo, k'nam je
vsec,
guorit an uekat, pisat an še brat po tistim jiziku - ki mat na zibiel z vso nje ljubeznijo - navadla nas je.
Pustite nam miet - vse bruire za bruire,
vso našo družino - nazaj kupe diet. Pustite nam rože po našim sadit, zvonit za novico po našim zvoni: polle bota vidli, če znamo še mi veselo zavriskat, ku včasih sta vi!
Nekatere pesmi so seveda pele tudi o ljubezni, vendar so bile na prvem
Senjamu vsaj pesmi, ki so doživele največji uspeh, prepojene z žalostjo izseljencev in izgnancev, zatajenih ljubimcev in razočarancev. Po petnajstih letih lahko ugotovimo, da je ljubezenska tema še vedno dobro zastopana, razbohotila pa se je tudi vsa beneška šegavost. Nekatere pesmi sicer še vedno pojejo o dolinah in cvetkah, o ptičkih in sanjah, o razočarani ljubezni in hrepenenju, kot je za vse festivale sodobnih popevk naravno, lahko pa rečemo, da te teme ne prevladujejo več. Krivično bi bilo tudi, če bi mislili, da je do preobrata prišlo nenadoma. Še zdaleč ne. Pri prebiranju tekstov preteklih Senjamov je sprememba iz leta v leto skoraj neopazna, zato je učinkovitejša primerjava popevk v daljšem časovnem razmahu. Jasno je, da tudi letošnje pesmi pojejo o osamelosti sodobnega človeka, o življenjski stiski in še o marsičem, kar še enkrat dokazuje, kako je Senjam odraz raznolikih hotenj ljudi, ki živijo na istem prostoru seveda z individualnimi težavami in željami.
Poglavje zase so Rezijani, ki se zadnja leta pojavljajo na Senjamu in ki prinašajo svoje izkušnje in svoje gledanje na svet.
Če so v tekstih pesmi ohranile prizvok ljudskosti, tega ne moremo reči za glasbo. Sicer se vsako leto pojavijo tudi popevke, ki spominjajo na slovensko "narodno" pesem, v glavnem pa je glasba izredno sodobna, ritmična, mlada.
Prav zato je spajanje sorazmerno preprostih, včasih naivnih tekstov z izrazito moderno glasbo tem bolj zanimivo in daje Senjamu poseben čar.
Protagonisti Senjama so seveda pevci, ki se pojavljajo pred občinstvom. O njih in o avtorjih moramo reči, da pripadajo mladi generaciji. Najmlajši so
pravzaprav avtorji tekstov. Njihova povprečna starost se suče med osemnajstim in dvajsetim letom. Avtorji glasbe so za spoznanje starejši, nekje med petindvajsetim in osemindvajsetim letom. Le včasih avtorji tudi nastopajo. Starejši so organizatorji, člani kulturnega društva Rečan, ki iz leta v leto prirejajo Senjam skromno in tiho, brez želje po slavi in popularnosti. Nekateri se še spominjajo prvega Senjama, večina ne, ker je pristopila kasneje in - v prvi vrsti - ker je premlada. Dokler so udeleženci Senjama mladi, ostaja mlad tudi Senjam, ki se zna iz leta v leto prilagajati novim željam in z vedno novo svežino odraža vsaj eno plat beneške ustvarjalnosti.

Tam dole na njivi na ròsea cveti al videš kuo j' lepa ardeča ku kri.
Ist sada jo utargam in jo nesem mam v lase jo lože kar puode v senjam. Že celo noč šivam za kikjo narest za mojo te malo peljat v senjam.
O kuo bo vesela kar vidla jo bo z nje malo ročico objame nebo.
Oh, draga moj' mama 'mam rožo za te kakuo boš ti liepa ložijo v lase.
Še lieuš boš ti Tina moja draga stvar kar obliečeš kikjo tele majhan dar.
In puojmo vsi kupe na naši senjam boš vidla tud tata puojde rad za nam.
Na žbrinčja kolaču nas čaka na vas vesela rimonika bo godla za nas.

Besede in glasba: Aldo Clodig

l
I
I

!
Naš cemin


i
I
Cemin od nevieste prevozak je biu an jezna je bila kje premalo kadiu nič ku saje je očedla, da bo buj greu zak rajš ku vozak, rajš naj j' debeu.
Cemin od strica pru žalostan je za ga pogriet niema obedne žene donas, ki zvestuo bi ratu novič pa cemin mu na ulieče vič.
Cemin od tete premarzljen je biu pa štierdeset liet jo nie zakadiu pa kar muroza je ušafala, de jo je ugreu takuo ga j' zakurila, de je zagoreu.
Gemini du Ažli na Hobles an Veplas vsak dan jo kade naj je sonce al daž pa takuo čudno tiste cemine nastavijo de pu kade v Benečijo pu v Jugoslavijo.
Cemin gor na faruže je takuo duh de notar lietajo vieverce an puh pa vsako vičer nieko čarno kadi kar pre Azeglio večerjo zasmodi.
Na garmiškem komune bieu kadiž je runu cemin Ust dan ki šindak je ratu Bonin pa že drug dan je nardiu carin klobuk zak notar se je skrivu njekšan cijuk.
Refren:
Oj kuo je fajan naš cemin če mu deneš plumo bo pareu alpin niema fajfe niema tabaka niema čike za paržgat pa vsak dan že zguoda jo začne taflat.
Naš cemin je vesok je gorak an je glabok če gor na strieh cemin kadi pride reč, de kajšan v tisti hiš živi.
Besede in glasba: Franco Cernolta in Guido Quali::
I
Bundàr
Potepuh

\

Mama je šla na muorje
Si ùzeu 'no pòt, si ùzeu 'no piit ka na hre posót, na Usaki krei, na ùsaki krei, na sa na ustaviti muei.
Pa či bo mèzuw hodet din anu nuč d con doitet, pa či bo mèu ujiiče neha hdzdt ta snèha to če mi lastet. Tazat to čiizo čon sa ùstavet za si počet, zihnut kei na dwakrat za spet saspdrtet.
Ko priide nuč, ko prùde nuč d čon tet spat, topot 'no hrast, tapot 'no hrast d čon ùsanot.
To pót ka d si ùzeu lakuto d si poznou,
huda na mela nèhta, duha zoba, ko na mi hrùzlà žuet.
Now ‘no dolano si došou dèna dan potek;
nuw wèdo si sa polednuw, si biu tei dan šlovek.
Besede in glasba: Rino Chinese
Izbral sem pot, ki gre povsod, v vsak kraj, v vsak kraj, nikoli se ne ustavi. Prišel bom, čeprav bom hodil noč in dan, letel bom, če bom imel noge mokre od snega. Ustavil se bom za grmom, si odpočil, zadihal, da bom lahko šel dalje.
I
XIII. Senjam beneške plesml
v telovadnici na Liesah
danes, 23.5., ob 20.30 - 1. del
jutri, 24.5., ob 20.30 - 2. del
v nedeljo, 25.5., ob 15.30 finale z nagrajevanjem.
V nedeljo bo gost Senjama tržaški ansambel Andromeda.
1
Ko pride noč, hočem zaspati,
tam pod hrastom, tam pod hrastom me bo ugrabil sen. Na svoji poti sem spoznal lakoto, imela je hude nohte in ostre zobe, ki so mi grizli telo. Prišel sem v dolino k potoku, zagledal sem se v vodo in videl človeka
1
!
Mama je šla na muorje za se spočit, vzela je duge kikje za nje noge parkrit.
Zdravnik je nimar pravo: "Sonce štor dobro",
Pa far je nimar pridgo: 'Če se sliečeš puojš v pako . Duo jo prave glih, jo prave glih, jo prave pro?
Mama je šla na muorje, je pru smiešno pravt.
Tanke kikje je nosila, duge in šaroke.
Kar ona je šla na plažo dol blizo uode,
Ko je vietar kiek popihno, je kazala nje noge.
Duo jo prave glih, jo prave glih, jo prave pro?
Tata jo j' šu gledat, kuo se komporta:
Q1 posluša samuo farja,
^ buj zdravnika.
Kar sta šla na plažo, vic jo nie pozno:
Vse te abronzane punčke gledat je hodo.
Duo jo prave glih, jo prave glih, jo prave pro?
Mama se je kuražo dala, du butigo j' šla, d kostume je nakupila, vse na dva kosa. uno sunca s’ je nabrala, vsa je bla čarna; ar vse sude mu j' špindala, je damu paršla.
!
!
i
i
Besede in glasba: Valentina in Angela Petrič ig	^
Senjam - od začetka do danes
Vse se se je začelo toplega poletnega večera v Hlodiču : na šolskem dvorišču je kulturno društvo Rečan ob sv. Jakobu, 25. julija 1971, prvič organiziralo Praznik beneške piesmi. Drugi Senjam je bil približno ob istem času naslednje leto na njivi, kjer je sedaj telovadnica. Leta 1974 so se Benečani odločili za revijo cerkvenih pesmi pod geslom Piejmo vsi kupe; nastopali so zbori iz Marsina, Topolovega, Sv. Lenarta, z Lies in zbor mladih. Reviji je sledil božični koncert starih pesmi, ki ga ne prištevajo med senjame, želja po popevki pa je privedla do četrtega Senjama oktobra 1. 1975.
Ob potresu leta 1976 so ljudje imeli drugačne težave in skrbi, tako da je bil peti Senjam decembra 1977, leto kasneje pa so organizatorji končno rešili prostorske težave, saj je bil Senjam v končani telovadnici na Liesah. Od tedaj je Senjam postal vsakoletno nepogrešljivo srečanje avtorjev glasbe in besedil, pevcev in kantavtorjev, mladih in nemladih Benečanov, ki sta jim petje in glasba pri srcu. Kronološko vzeto Senjama ni bilo leta 1983, ker so prireditev premaknili iz zimskih mesecev na začetek poletja.
Leta 1981 so se Senjama prvič udeležili tudi Rezijani, ki so seveda odnesli nagrado.
K Senjamu spadajo tudi nekatere stranske pobude, ki jih lahko označimo za stranske samo, ker so se pojavile ob Senjamu, ne pa po vsebini. Tako je društvo Rečan izdalo leta 1982 zbirko pesmi, ki so se uvrstile v finale na dotedanjih Senjamih, z naslovom Pustite nam rože po našim sadit. Že leta 1975 so organizatorji izdali kaseto, kar se jim nato dolga leta ni posrečilo do lani. Kaseta letošnjega Senjama beneške piesmi je izšla prav te dni.
I
Dan proti dnevu
Dan se je rodiu, kuk je vajen, s ptičjo pesmijo in spet je odkriu z ognijam čudovito nebo.
"Velike oči" je ostu an je začeu bit kajšan.
Na njega uha so skakale besiede ku kobile.
Tiste roke so začele ku saldu vojskovat.
In sonce greje brez usmiljenja tisto nebo takuo čisto snica pieje pod sakoluovo sienco.
Je čudovitno, je čudovitno.
Ponočna miš pieje isto piesam je ku snica, podnevna snica na bo ču zadnji glas naše oči so zaparte, če uone' je mraz.
"Velike oči" je že trudan stiskati zobe odpri okno svojega sarca odpri mata svoje duše.
Jest na vierjem, de moje roke bi na mogle stiskati farbe.
In grede dan leti, nuoc se bliža pa že viem, jutre bo isto.
"Velike oči" je teu biti sonce in sonce je tielo bit voda in voda je tiela bit luč tako svobodna, tako vesela.
In duša je rotala an tard kaman kri je rotala snicovo letalo sarce je rotalo velika ura in cajt se je ustavu.
Besede in glasba: Daniele Capra
\



Medtem ko je de v i n s ko-n a brezi n s ki žu p a n dosegel, da bodo volilna potrdila in glasovnice dvojezični
V tržaški občini naj bi jusarske volitve potekale samo v italijanščini
Danes bi morala Okrožna volilna komisija pri Tržaški prefekturi odobriti vse kandidatne liste, ki so bile v preteklih dneh predložene za volitve jusarskih odborov. Verjetno ne bo pri tem prišlo do nobenih težav, saj tržaško in devinsko - nabrežinsko občinsko tajništvo, na katerih so bile liste predložene, nista ugotovili nobenih nepravilnosti. Na osnovi števila in vrstnega reda predloženih in odobrenih kandidatnih list bi morala pristojna občinska odbora v najkrajšem času, mogoče že jutri, določiti mesta na volilnih tablah in dokumentih. Ob vsem tem pa se postavlja vprašanje, ali bodo ti dokumenti in sploh ves volilni postopek v italijanščini in slovenščini, ali če bomo morali Slovenci tudi ob tej priložnosti ugotoviti kršenje naših narodnostnih pravic.
Vprašanje dvojezičnosti na volitvah se pravzaprav postavlja le v tržaški občini, saj je bilo v devinsko - na-brežinski ugodno rešeno. Tu bodo 15. in 16. junija volili jusarski odbor v katastrski občini Medja vas, ki zajema tudi štivan. Devinsko - nabrežin-ski župan Bojan Brezigar je že pred dnevi dal tiskati volilna potrdila v italijanščini in slovenščini, včeraj pa se je sestal s tržaškim prefektom Eu-stachiom De Felicejem, da bi preveril, ali bodo tudi glasovnice dvojezične. Tudi to vprašanje je bilo ugodno rešeno: Medvejci in Štivančani bo-
do volili na italijansko - slovenskih glasovnicah.
Drugačna pa je pesem v tržaški občini. Tu bodo 15. in 16. junija volili jusarske odbore v devetih vaseh oziroma okrajih, in sicer pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, na Opčinah, Proseku, v Padričah, Rocolu in Skednju. Tržaški občinski odbornik SSk Aleš Lokar je že konec preteklega tedna naslovil na svojega pristojnega kolega, odbornika za matične zadeve Orlanda pisno zahtevo, naj bi volitve potekale dvojezično. Podobno zahtevo sta pred dnevi v imenu komunistične skupine na Tržaški občini postavila svetovalca Arturo Calabria in Fausto Monfalcon v vprašanju, ki sta ga pisno naslovila na tržaškega župana Richettija.
Včeraj je zahtevo po dvojezičnosti na jusarskih volitvah postavila tudi Kmečka zveza. V ta namen je njen predsednik Alfonz Guštin poslal pismo tržaškemu županu in v vednost tržaškemu prefektu. V pismu je med drugim rečeno, da je dvojezični volilni postopek zahteva ogromne večine volivcev in da bi njena izpolnitev bila ne samo demokratično in pravično, temveč tudi edino zakonito ravnanje.
No, in kaj pravijo pristojne oblasti k vsemu temu? S tem vprašanjem smo se obrnili na že omenjenega pristojnega tržaškega občinskega odbornika Orlanda. Povedal nam je, da je
volilna komisija, ki ji predseduje, že dala pripraviti volilna potrdila, in sicer samo v italijanščini. Še več, potrdila naj bi že začeli deliti med volilnimi upravičenci. S podobnim odgovorom nam je postregel tržaški župan Richetti. Njegov odgovor nam je pravzaprav posredovala njegova tajnica, ki je pristavila, da se je občinska uprava pri tem držala prakse, ki je že ustaljena na občinskih volitvah.
Nič kaj drugačen ni bil odgovor,
ki smo ga dobili na Tržaški prefekturi. Nismo sicer govorili s samim prefektom, toda pristojni funkcionar nam je povedal, da bodo glasovnice, za tiskanje katerih po zakonu skrbi prefektura, samo italijanske. Drugače da biti ne more, saj bi morali vsako drugačno odločitev sprejeti na politični ravni, pri čemer naj bi imela pomembno besedo občinska u-prava.
Takšna stališča ne morejo biti sprejemljiva iz vrste prigodnih in načel-
nih razlogov. Najprej velja opozoriti na posebno naravo volitev, ki bodo potekale 15. in 16. junija. Volitve so razpisane v vaseh in okrajih, v katerih so močno ali celo pretežno naseljeni Slovenci. Poleg tega ne gre pozabiti, da je v rajonskih svetih tržaške občine že v rabi slovenščina v skladu s členom 27. njihovega pravilnika iz leta 1977.
Sicer pa pravico do javne uporabe slovenščine na Tržaškem jamči Londonski memorandum, določila katerega so bila potrjena z osimskimi sporazumi. Res je sicer, da so ta določila v marsičem ostala zgolj na papirju iz vrste razlogov, sklicevanje na katere vsekakor ni in ne more biti v čast demokratičnim ustanovam italijanske republike. Hudo pa je, da se omenjena določila zdaj kršijo tudi v primerih, v katerih Slovenci vendarle uživamo nekatere svoje narodnostne pravice.
Tullio De Mauro o šolskih problemih
»La scuola difficile« bo naslov predavanja, ki ga bo imel danes ob 18. uri v Ul. Madonnina 19 profesor rimske univerze in urednik revije »Šolska reforma« Tullio De Mauro. Pobudo prireja krožek Che Guevara.
Gianni Marchio bo ostal na svojem mestu na osnovi soglasnega sklepa Mestne liste
Nova Mestna lista je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem ponavlja svoje stališče v zvezi s položajem predsednika pokrajine Marchia. Mestna Usta poudarja, da bo predsednik pokrajine Marchio ostal na svojem mestu in da torej ne bo odstopil ne po lastni izbiri, ampak na osnovi sklepa, ki ga je soglasno sprejelo vodstvo nove Uste. Predsednik Marchio se je prilagodil temu sklepu, kljub temu da je že 9. aprila izročil pismeno izjavo o svojem odstopni s predsedniškega mesta pokrajine političnemu tajniku Giuricinu. To tiskovno noto je Mestna lista izdala, ker se v nekaterih krogih skuša naprtiti predsedniku Marchiu vsa odgovornost za težave, ki prihajajo v zvezi z izvajanjem štafet, to je do zamenjave župiana in predsednika pokrajine, ki jih predvideva s [»razum iz leta 1984.
Sicer pa se o tem vprašanju veUko govori, rezultatov pa ni. Stranke sedanje večine se bodo p» vsej verjetnosti ponovno sestale v ponedeljek, jasno pa je, da se že sedaj nahajamo na robu prave pjoUtične krize in neizbežnih voUtev.
Tržaška občina ga skuša vsiliti dolinski
Vprašanje lokacije novega upepeljevalnika še odprto
Sedanji občinski upepieljevalnik na Pantalejmunu je p» dvajsetih letih obratovanja deloma izrabljen; p»stav-Ija sa torej nujna potreba p» njegovi obnovitvi ali pa p» izgradnji novega. V tem smislu se že dalj časa odvija obširna razprava, vrstijo se tudi številni sestanki na raznih ravneh. Zadnji je bil pred dnevi na dežeU; na njem so deželni tehniki ugotavljali, da bi gradnja novega upiepieljevalnika (v bistvu korenita obnovitev sedanjega) na sedanjem področju Pantalejmuna stala 40 miUjard Ur, če pia bi ga zgradili na novem področju bi se stroški p»višaU za nadaljnjih 20 milijard Ur.
Vsekakor pa deželna uprava nima na razpolago v kratkoročnem obdobju potrebnih finančnih sredstev; prvo finansiranje bi lahko zagotovila v letu 1987 in sicer iz sredstev, ki jih daje na razpolago FIO. Vsekakor pa bi vsaj polovico stroškov morale kriti občine (upepieljevalnik bi namreč služil vsem občinam v pokrajini). U-popieljevalnik bi vsekakor proizvajal tudi električno e-nergijo, kar bi navrglo od 1,5 do 3 miUjarde Ur dohodkov letno.
Po mnenju deželne uprave bi morale vse občine iz tržaške pokrajine ustanoviti konzorcij za gradnjo in u-piravljanje upopoljevalnika, v kratkoročnem obdobju p» bi morale tudi izbrati njegovo lokacijo.
Na sestanku na deželni ravni je vsekakor prišlo do izraza, da je to vprašanje problem vseh in ne samo tržaške občine. In prav zaradi tega se mora prav tržaška občina sp»razumeti z ostalimi in ne vsiljevati, kot je doslej skušala, lastnih izbir drugim upravam v pokrajini; vrh tega pia tržaška občina nima finančnih sredstev, s katerimi zgraditi omenjeni objekt.
Na prejšnjih sestankih je namreč odbornik občine D’Alessandro kazal veUko gotovost, da bo deželna uprava vsiUla lokacijo novega up>ep»ljevalnika dolinski ob-
čini in sicer na Dolgi kroni, za katera se sam zavzema. Po sestanku na deželi obstaja še vedno nevarnost, da bi deželna uprava vsiUla to lokacijo doUnski občini, vse večja pa postaja možnost, da bi novi upiepjcljevalnik zgradili na območju sedanjega; po mnenju deželnih tehnikov bi s tako izbiro pribranih 1,5 miUjarde lir na stroških za prevoze p»leg že predvidenih 20 miUjard Ur.
Na sestanku so v razpravo pwsegli podžupan devinsko - nab.režinske občine Caldi, kateremu je bilo rečeno, da bo morala njegova občina v srednjeročnem roku prevažati odpiadke v Trst in ne več v Tržič kot sedaj, ker je tudi za goriško p»krajino predviden en sam upie-peljevalnik, in sicer p» vsej verjetnosti v bližini Gorice. Odbornik tržaške občine D’Alessandro p>a je s svoje strani vztrajal, da bi za gradnjo novega upiepieljevalnika ne uporabili območja, na katereim je zgrajen sedanji; in to zaradi tega, da bi preprečUi proteste zainteresiranega prebivalstva! Po njegovem ga je torej treba zgraditi kjerkoli, samo ne v tržaški občini.
Odbornik za ekologijo na tržaški p»krajini je sicer izrazil pripravljenost za vstop v konzorcij za upravljanje upepeljevalnika, prilatovsko pa se je izognil vprašanju lokacije, kakor tudi vprašanju škode, ki bi jo taka struktura povzročila okolju: rešitev vseh teh vprašanj je namreč prepustil občinam.
Odbornik dolinske občine Sancin pa je s svoje strani na sestanku orisal staUšče občinskega sveta, ki nasprotuje logiki, po kateri se p»sega p» teritoriju, ki še niso kompromitirana, za izgradnjo novih objektov, ki pa bi jih nasprotno morali graditi znotraj industrijske cone.
Srečanje na deželni ravni se je zaključilo s {»vabilom deželnega odbornika, p» mnenju katerega se je treba najprej dogovoriti o lokaciji in šele nato pripraviti ustrezen načrt.
SDGZ: pospešen ritem dela za natančno davčno prijavo
Kdor bi te dni prvič stopil v pisarne Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, bi verjetno nekoliko zbegano pogledal o-koli sebe. Na splošno smo vajeni, da vlada v pisarnah določen mir, da uradniki opravljajo mimo, čeprav zavzeto svoje delo. Te dni ima človek čisto drugačen vtis. Prišel je v mrzlično okolje. Telefon neprenehoma brni, sledijo dogovori za individualne sestanke, zahteve za pojasnila o po trebnih listinah, želje po spremembi datuma že napovedanega sestanka. Ljudje čakajo in se takoj, ko morejo, usmerijo k enemu ali drugemu uradniku. Dejansko k prvemu, ki je prost. Sejna dvorana, ki je tik ob vhodu, je spremenjena v pravo pisarno-de-lavnico. Računalniški terminali neusmiljena mežikajo in čarajo vznemirljive številke. Podatki se kopičijo, obdelajo, seštevajo in končno strnejo v celoto, ki ima čisto določeno ime: letna davčna prijava. S tem pa delo še ni končano. Vsi podatki bodo kasneje vneseni v predvidene obrazce, kar se bo zgodilo pozno zvečer, če ne kar ponoči. Tako vzdušje traja, od jutra do poznega večera, že nekaj dni in bo trajalo do konca meseca. Torej do kritičnega datuma, ki ga je pred pisal minister za finance. Prosimo, da nam oprostite tak neformalen opis dela, saj je davčna prijava dejansko resna zadeva. Tu se v skopih števil kah strne celoletno finančno poslovanje praktično vsakega državljana, ne glede na to, kje je zaposlen in od česa živi. Sestanki so potrebni, da
člani ne izgubljajo preveč časa. U-radniki že vedo, koliko časa porabijo za vsako prijavo in zaradi tega razporejajo sestanke po določenem časovnem ključu. Vazno je, da se člani držijo navodil, ki jih pisno prejmejo domov. Vsakdo je bil obveščen, kaj mora prinesti s seboj, kakšne listine so neobhodno potrebne, da bo prijava sestavljena po predpisih in ravno ta natančnost je ključ delovanja teh zadnjih dni. Malo dobre volje na obeh straneh, malo razumevanja in spoštovanja navodil, bo koristilo vsem. Omogočilo bo hitrejše opravljanje te neprijetne obveznosti in pripomoglo k odpravljanju napak.
(zk)
Sklepi tržaškega občinskega odbora
Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor sprejel vrsto sklepov na področju socialnega skrbstva in javnih del. Med drugim so sklenili ob; noviti razsvetljavo na Ul. Carducci na odseku med Portici di Chiozza in Trgom Oberdan, {»praviti streho športne palače, urediti javna stranišča na Kontovelu ter {»praviti ba-zovsko župnišče.
• Tržaška občinska uprava obvešča svoje uslužbence, da lahko dvignejo obrazce 101 in 102 za prijavo osebnih dohodkov za leto 1985 na oddelku za osebje (2. nadst. soba 253).
Huda vročina
Z zasedanja tržaškega dela Odbora za gospodarstvo SKGZ
nikakor ne pojenja
Pasja vročina, ki je te dni zajela Apeninski p»lotok, ne prizanaša niti Trstu. Temperatura se v mesecu maju vsak dan viša, včeraj pa je kljub jutranjemu dežju dosegla 28 stopinj, kar je seveda tudi najvišja temperatura letos. To pa še ne prredstavlja rekorda, saj so metereologi pred 116 leti izmerili dne 23 maja, kar 32,3 stopinje.
Huje kot včeraj je bilo tudi 15. maja 1983, ko se je živosrebro v termometru povzpelo do 28,1 stopinje, takrat p» je bila najnižja dnevna temperatura le 18 stopinj (včeraj je bila 20). Nenavadno visoka je letos tudi temperatura morja, ki se je p»-vzpjela že na 21,9 stopanje. Da je maj izjemno sušen mesec pxrtrjuje še p»datek, da je v prvih treh tednih padlo le 8 milimetrov padavim, mesečno {»vprečje pa je 82 milimetrov.
Z nekaterimi izjemami torej tudi letošnji maj metereološko sledi prejšnjim, vprašanje je le, če bo tako ostalo tudi v naslednjih dneh. Običajno namreč pride med koncem maja in začetkom junija do p»novne ohladitve.
• Danes ob 21. uri bo v gledališču v Ul. Ananian nastopil orkester Muja DOC Band, ki ga vodi Renzo Musco-vi. Izvajal bo skladbe Millerja, El-lingtona, Blues Brothersov, Warrena, Wonderja in drugih.
Poklicno usposabljanje pogoj gospodarske rasti
Uresničevanje smernic Gospodarskega načrta slovenske narodnostne skupnosti in torej njen go-sp»darsk!i razvoj je v vse večji meri odvisen od usp»sobljenosti ljudi, od njihove strokovnosti in u-smerjanosti v sodobne poklice. Prav zato je Odbor za gospwdarstvo pri Slovenski kulturno-gospo-darski zvezi oziroma njegov tržaški del svoje zadnje zasedanje {»svetil politiki kadrovanja, tako, kot bodo to storili p»sebej tudi za goriško in za videmsko {»krajino. Z njo se sicer splošneje u-kvarja pwsebna komisija, ki je tudi glavni usklajevalni organ pri zvezi, medtem ko si je Odb,or za gospodarstvo zastavil nalogo {»globitve problematike kadrovanja za specifične p»trebe gospodarstva.
Njegov piredsednik dr. Darij Cupin je v uvodnem p»ročilu op»zoril, da imajo države, ki največ investirajo v študij in v strokovno usposabljanje, tudi največji gospedarski razvoj; ko razmišljamo o kadrovanju pri nas pa ne smemo {»zabiti, da živimo v državi, ki je med najrazvitejšimi v svetu, kar nas obvezuje h kakovostnemu in konkurenčnemu delu na vseh p»dročjih in torej tudi na kadrovskem. Po drugi strani pa živimo ob meji, na nerazvitem območju z gospxxlarskim zastojem, kjer je podjetniška miselnost hudo pomanjkljiva, če ne celo odsotna, kar se v še večji meri odraža v naši skupnosti. Prav zaradi njene relativne majhnosti in šibkosti, p»trebujemo še višjo splošno kakovost kadrov. Kako jo bomo dosegb?
V zadnjih letih smo na tem p»dročju že marsikaj naredili — je ugotovil poročevalec — sedaj
moramo doseženo izboljšati, izp»polniti in se lotiti novih p»bud. Velik korak smo na px)dročju poklicnega usposabljanja naredili z ustanovitvijo Zavoda za poklicno izobraževanje, društva Ekonomist in {»dobnih organizacij, pa tudi s pomočjo sredstev množičnega obveščanja. Nadaljnje naloge pa je dr. Cupin opredelil v sedmih točkah, na osnovi katerih se je nato razvila razprava.
Prvi problem zadeva usmerjanje in izobraževanje med šolanjem in po njegovem zaključku: gre za štiri stopnje, ki jih je treba obravnavati ločeno; po končanem obveznem šolanju, po maturi, med univerzitetnim študijem in p» diplomi. Drugo vprašanje zadeva politiko štipendiranja za potrebe gospodarstva, ki je doslej nismo dovolj razvili in ki ji bo p»trebno {»svetiti sistematično pozornost. Nadalje smo pred nalogo usmerjanja v poklice, ki jih zahtevajo nove gosp»darske dejavnosti: ugotoviti bo treba, kateri so ti pwklici in kako organizirati njihovo formiranje, pri čemer mora odigrati bistveno vlogo informiranje. Nelahka bo tudi naloga oblikovanja in uvajanja podjetniške miselnosti, ki je v naši skupnosti zelo slabo razvita. Prav tako pomanjkljivi smo na p»droč-ju zbiranja podatkov o povpraševanju in ponudbi delovne sile oziroma zaposlitve; najti bo treba u-strezno organizacijsko strukturo, nekakšno banko podatkov, kjer naj se ponudba in povpraševanje srečujeta. Za pmklicno izp»p»lnjevanje že zaposlenih p>a bo nujno še bolj razviti in razširiti delovanje Zavoda za {»klicno izobraževanje, medtem ko bo posebno skrb potrebno {»svetiti sodelovanju med šolo in gospxxlarstvom, tako preko učiteljev, kot
preko staršev, ki jim bi kazalo {»nuditi tudi čim' več informacije o {»klicnem usmerjanju.
Razprava, v katero so {»segli Vito Svetina, Pf' vel Kozlovič, Silvij Tavčar, Suadam Kapic, Mitja in Boris Race ter Boris Siega, je pokazala veli' ko občutljivost naših gosp»darstvenikov do p»liti' ka kadrovanja in {»klicnega oblikovanja. RaZ' pravljalci so ugotovili, da vlaganja v usposablja' nje osebja še vedno ne {»jmujemo klot neizogib" no nujnost za gospodarski razvoj in da bo zato V mnogo večji meri p»trebno pwdpirati študij in raz; vijati kadrovanje na vseh ravneh. Kako navezah tesnejše stike s šolo, sp»dbujati {»letno študijsk0 prakso, učenje tujih jezikov in informacijo o P^ klicnih in zaposlitvenih možnostih? Kako obravna' vati zap»slovanje sodržavljanov italijanske narod' nosti in kako potrebe gospodarske rasti uskladiti z zagotavljanjem p»lne zap»slitve naših ljudi? To s° bile glavne obravnavane točke, ki jih je v zakljuc' kih strnil predsednik Cupin. Poudaril je nujnos načrtnejšega pristopa k sodelovanju s šolo, temelj}' tejše akcije obveščanja in reklamiranja, ustanov1' tve banke pwdatkov, usmerjanja v sp»cializirane tečaje, priprave učinkovitega sistema p»litike st* pendiranja (tudi preko obstoječih skladov) in P1"1 vsem tem težiti k oblikovanju {»djetniške kultur®’ Tctmeljnega pomena p» pri kadrovanju ozirom kadrovski {»litiki ostaja koordinacija, ki jo bo P°' trebno še izp»p»lniti.	u
Člani Odbora za gospodarstvo so se ob konc zasedanja {»klonili sp»minu preminulega dolg0*® nega člana in aktivnega gosp»darstvenika Vim Nanuta, (vb)
Včeraj v Trstu ustanovili »Business innovation center«
BIC v pomoč modernim gospodarskim pobudam
»To ne bo tradicionaM organizem, Pač pa modema gospodarska struktura z visokim profesionalnim in tehničnim potencialom, ki lahko ustvari ni nudi nove možnosti dela na območju Julijske krajine.« Tako je predsednik deželnega odbora Biasutti komentiral včerajšnjo uradno ustanovitev tako imenovanega BIC. Kratica pomeni »Business innovation center« in pomeni novost ne samo za Trst in deželo, ampak tudi na vsedržavni ravni.
Za kaj gre? Po vzoru angleškega »work shop« hpdo ustanovili posebno strukturo, ki bo imela svoje prostore in skupne službe (tehnične, upravne, davčne, pravne in tehnološke) ter bo na razpolago in v pomoč podjetnikom Pri izvedbi novih gospodarskih pobud z visoko tehnološko ali inovatorsko vsebino. Prav tako bo lahko BIC nudita tudi finančno pomoč tako v obliki Posojil kot participacije pri kapitalu. Nova struktura pa bo skrbela tudi za razne raziskave tržišča, za preučevanje novih produktivnih sistemov, za finančne in gospodarske načrte.
Glavnica nove družbe znaša za sedaj 200 milijonov lir, po predvidevanjih
pa naj bi dosegla v drugi fazi višino 1.500 do 2.000 milijonov. Glavni del kapitala (42,5 odst.) sta prispevali finančna družba dežele Friulia in družba SPI, ki pripada IRI, pri pobudi pa sodelujejo tudi tržaška pristaniška u-stanova (dva odstotka), združenje tržaških industrijcev (2), Tržaška občina (en odst.), Miljska občina (1), Trgovinska zbornica (3), Deželno združenje male in srednje industrije (2) in tako dalje.
Ustanovne svečanosti so se včeraj udeležili med drugimi, poleg Biasutti-ja, deželni odborniki Carbone, Fran-cescutto in Rinaldi, predsednik Friulie Zanon, predsednik SPI Veltri, tržaški župan Richetti in miljski podžupan Rossini in drugi. Tržaški župan je v svojem pozdravu zaželel, da bodo znali krajevni gospodarski krogi izkoristiti novo strukturo in dodal, da bi novi BIC utegnil v bodočnosti spremeniti sedanji tradicionalni industrijski ustroj Julijske krajine. Predsednik SPI Veltri pa je dejal, da gre za prvo tovrstno strukturo v Italiji in da so že evidentirali nekatere* pobude, ki jih bo BIC pomagal uresničiti.
Jutri razstava in serija videoprojekcij v Studiu d'arte
Izražanje otrok preko risank filma in gledališke predstave
Prvi grafični poskusi, ki jih otrok zariše v svojem zgodnjem otroštvu so povsem spontan izraz njegove vitalnosti, zunanji svet mu je povsem tuj. Kasneje skuša otrok kontrolirati impulzivnost v začrtovanju svojih čačk in jih rad razlaga. V tretji jazi rad otrok osredotoči posamezne znake, diagame, odkriva površine, barve, spaja notanja doživetja z zunanjimi izkustvi in vedno raje opisno ilustrira. Njegov domišljijski svet raste in doseže višek tja okrog petega leta.
Šolska leta čedalje bolj brzdajo v otroku spontani kreativni impulz; otrok sam polaga večjo pozornost svetu, ki ga obdaja. Da bi otroku preprečili nevarnost zaprtja v puste sheme in ripetitivnost, ga moramo dinamično vzgajati in spodbujati razvoj ustvarjalnosti. Tako mu lahko pomagamo pri odkrivanju ravnih, krivih, lomljenih črt, te se širijo, deformirajo, prepletajo. Spreminjanje obrisov ustvarja tako neskončne kombinacije oblik, slednje so lahko v ravnovesju, v medsebojni napetosti, statične, zaprte, v ritmičnih presledkih: razvijajo se vzporedno z otrokom. Istočasno z odkritjem črte, se v otroku razvija občutek za barve,
Daleč od kakršnega koli naturalističnega načina upodabljanja doživlja otrok vaje s črtami in barvami intenzivno.
Jutri, 24. maja, ob 18. uri bo v »Studio d’arte Nadia Bassanese« (Trg Giotti, 8 - I. nadstropje) odprtje razstave zanimivih del, ki so jih ustvarili osnovnošolski
otroci pod vodstvom umetnika in pedagoga Adriana Bona. Povezana z razstavo je tudi serija videoprojekcij, ki se bodo zvrstile tja do 6. junija. Projekcije so raznolike in predstavljajo važno didaktično pridobitev, predvsem pa pričajo visoko ustvarjalno vzdušje. Plurime-dialno se otroci izražajo zdaj preko animiranega filma, risank; zdaj preko igranega filma, gledališke predstave; ustvarjajo pravljična vzdušja, improvizirajo igre; odkrivajo svet znakov in barve. Projekcije bodo:
24. maja, ob 18. uri: odprtje razstave, projekcija vi-deotapa »Dalla linea al colore«.
26. maja, ob 18. uri: »I misteri della giungla nera«, 1978-79, animirani film, traja 45 minut, predstavitev Aldo Castelpietra.
28. maja, ob 18. uri: »D leone, la strega e Tarmadio«, 1984-85, animirani film, traja 25 min., predstavitev Jasna Merkù.
30. maja, ob 18. uri: »II re del mare«, 1984-85, animirani film, traja 30 minut, predstavitev Silvia Cassano.
3. junij, ob 18. uri: »H segreto del bosco vecchio«, 1982-1983, film, traja 68 minut, predstavitev Laura Safred.
5.	junija, ob 18. uri: »H segreto del bosco vecchio«, 1981-82, gledališka predstava, 22 minut, »La regina del palazzo incantato«, 1977-78, gledališka predstava, traja 15 minut, predstavitev Giulio Montenero.
6.	junija, ob 18. uri: »Video esercizi«, 1983-84.
Jutri bo v domu »A. Sirk« nastop baletnih skupin
ŠD Mladina zaključuje praznovanja ob 10-letnici ustanovitve društva
Z nedeljsko zaključno svečanostjo v domu »A. Sirk« v Križu ■ bo ŠD gladina sklenila praznovanja ob priliki 10-letnice društva.
Praznovanja so se začela že 14. februarja v Ravasclettu, kjer je bilo s mu čanke tekmovanje »Skdanc«, ki 'e ga jc udeležilo več športnih zamejskih organizacij in kot gost Smu-earski Kiub Sežana, ki je osvojil VI. bokal Skdanc.
. Pred kratkim, točneje 4. maja, pa le bilo v Križu tekmovanje v krosu,
. i se je odvijalo po vaških ulicah m bližnjem okolju. Za prvo takšno Preizkušnjo je društvo doseglo še kar
zadovoljiv uspeh, in upati je, da bodo postala podobna tekmovanja tradicionalna dejavnost društvenega življenja.
Jutri bo v domu »A. Sirk« ob 20.30 zaključni sezonski nastop baletnih skupin pod vodstvom dolgoletne vaditeljice Anke Kocjančič. Omeniti moramo, da deluje v društvu baletna sekcija od samega začetka, zato izražajo prireditelji prepričanje, da bo z veliko udeležbo na jutrišnji predstavi njen dolgoletni trud poplačan.
V nedeljo zjutraj pa bo na vrsti otvoritev novega igrišča pod domom »A. Sirk« s prijateljsko košarkarsko tekmo med kriškima selekcijama in nastopom godbe na pihala »Vesna« iz Križa. Po velikih in dolgoletnih naporih, je društvu vendarle uspelo realizirati ta novi športni objekt, ki si ga je toliko leta želelo. Zahvala za vse to gre izključno organizacijskim naporom društva in skupinici prostovoljcev. S to pridobitvijo je ŠD Mladina naredilo nov korak do samostojnega delovanja, uveljavitve in izpopolnitve celotnega kultumo-športnega centra »A. Sirk«. V namenu je, da bo ta športni objekt začasno služil v rekreacijske namene in pripomogel k zbliževanju vaščanov,
posebno mladih. To pa ne pomeni, da društvo ne bo upoštevalo pomoči in novih pobud za konstruktivno uresničevanje nove športne politike.
V nedeljo, ob 17. uri bo, kot že rečeno, zaključna manifestacija, na kateri bodo podelili priznanja dolgoletnim sodelavcem in organizacijam. Med svečanostjo bosta nastopila dekliški pevski zbor »Vesna« iz Križa in skupina harmonikarjev.
Ob tej priložnosti si bodo vsi prisotni lahko ogledali fotografsko razstavo v foyerju društva, ki bo prikazovala vseh 10 let delovanja. (E.G.)
Seji občinskih svetov v Dolini in Nabrežini
Danes bosta imela redno sejo tako dolinski kot devinsko-nabrežinski občinski svet. Prvi se bo sestal ob 19.30 in bo imel med drugim na dnevnem redu informacijo župana o problemu uvedbe novega občinskega davka na stanovanja — TASCO. V Nabrežini pa se bo občinski svet sestal ob 19. uri. Najprej bodo1 na vrsti sporočila župana in odbora, nato pa vprašanja in interpelacije ter upravni sklepi.
Prihodnji teden v našem mestu
Simpozij na visoki ravni o delu ustavnega sodišča
Najbolj ugledni italijanski juristi in skoraj vsi člani ustavnega sodišča se bodo v začetku prihodnjega tedna zbrali v našem mestu na znanstvenem simpoziju, ki ga prireja pravna fakulteta tržaške univerze pod pokroviteljstvom predsednika republike ob 30. obletnici začetka delovanja u-stavnega sodišča.
Kot je povedal včeraj na srečanju s časnikarji dekan pravne fakultete prof. Conetti, gre za zelo pomembno zasedanje, ki bo priklicalo v Trst »cvet italijanske pravne kulture«. Da je bilo za to srečanje izbrano prav naše mesto, gre zasluga novemu predsedniku ustavnega sodišča prof. Li-viu Paladinu, Tržačanu, ki je na tukajšnji univerzi začel svojo znanstveno kariero. Izbira Trsta pa pomeni tudi priznanje pravni fakulteti tržaškega vseučilišča, ki velja za eno najbolj strokovnih v Italiji, kot priča tudi veliko število vpisanih (okrog 2500), najvišje sploh v vsedržavnem merilu.
Simpozij se bo odvijal od ponedeljka, 26., do 28. t. m., v slavnostni dvorani tržaške univerze ter bo primerno obeležil ne samo 30-letnico ustavnega sodišča, pač pa tudi 40-letnico italijanske republike. Začelo se bo s pozdravi oblasti — predsednikov deželnega odbora in sveta, župana, predsednika pokrajine, rektorja in pred-
sednika kasacijskega sodišča ter na koncu seveda še predsednika ustavnega sodišča prof. Paladina, nakar bo prof. Bartole s tržaške univerze Orisal temo kongresa: »Instrumenti in tehnike presoje ustavnega sodišča«. Poročila o vseh aspektih delovanja ustavnega sodišča — pa naj gre za spore med državo in deželami, za vprašanje pristojnosti med raznimi državami ali za ugotavljanje ustavnosti zakonov — bodo imeli profesorji Carlassare, Pizzorusso, Gnida, Za-grebelsky, Cervati, Pace in Sorrentino, povzetke pa bo podal podpredsednik ustavnega sodišča prof. La Pergola, medtem ko bo zaključni pozdrav podal dekan pravne fakultete prof. Conetti.
Na simpoziju se bodo spomnili tudi prof. Vezia Crisafullija, bivšega predsednika ustavnega sodišča in morda najbolj uglednega profesorja ustavnega prava v Italiji, ki je umrl predvčerajšnjim v Rimu. Tudi prof. Cri-safulli je več let poučeval na tržaški univerzi in s svojim delom nemalo pripomogel k ugledu, ki ga danes u-živa tukajšnja pravna fakulteta.
Dolinski župan Švab predsedniku senata
Na konzulatu SFRJ včeraj počastili Dan mladosti
Včeraj popoldne so se na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu zprali na kratkem, a občutnem sprejemu jugoslovanski državljani, ki za cnsno delajo na območju dežele Furlanije - Julijske krajine v gospodarskih Podjetjih, študentje Mednarodne šole v Devinu, jugoslovanski novinarji, člani Movenskega stalnega gledališča v Trstu in še drugi gostje. Na sprejemu, ^ sta ga kot vsako leto pripravila v počastitev Dneva mladosti v Jugosla-iyiP jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič in njegova soproga skupno z ostalimi uslužbenci konzulata, je o pomenu Dneva mladosti spregovorila N‘sva Lukeš, ki se je spomnila najprej vseh tistih, ki so se v času narodno-°svobodilne borbe borili za boljši jutri, za mir in svobodo in so v tem boju
tudi svoje življenje. Spomnila se je tudi na začetke praznovanja Dneva "dadosti, na vlogo, ki jo je imel pri organiziranju te pobude pokojni predsed-* Tito, ki je bil, je dejala, velik ljubitelj mladine in ji je kot tak vedno Posvečal največjo skrb. Dan mladosti, je dejala govornica, praznuje vsa u9oslavija. Praznujemo pa ga s spoštovanjem tudi tu pri nas, je dejala, al je prav slovensko prebivalstvo tega področja veliko žrtvovalo v boju ^rot\ fašizmu in v času osvobodilnega gibanja, ter je tudi danes velik po-T'nifc za TOjrno sožitje in dobrososedske odnose med obema državama, hinica Slovenskega stalnega gledališča Miranda Caharija je nato recitirala p,e Priložnostni pesmi, mladi člani kvarteta Glasbene matice podružnice s roseka in Kontovela Aleksander Ipavec, Boris Doliani, Daniela Stefani in ?°r Kante iz razreda prof. Loredane Kočevar, pa so gostom zaigrali nekaj *‘adb. Celotna prireditev se je nato zaključila v prijetnem družabnem
Tecanju.
razna obvestila
oto Trst 80 vabi na otvoritev raz-jy. ve črno-bedi h fotografij Saše Ota in JtTTn® f1ostogna na temo MIDVA IN ^fRI, ki bo daneš, 23. t. m., ob 20.
Pr» P^orčičevi dvorani, tfj .Ran Grbec - Skedenj priredi ju-VÈcFr ^ m-’ ob 20. uri ČLANSKI Kra'v- ^osfuje dramskla skupina KD pryrvr ^om - Repentabpr z veseloigro žiti iTAGA ZAKONSKE SREČE v re-in J4raga Gorupa. Vabljeni vsi člani p^iateiji!
ha t Okolje vabi 24., 25. in 26. t.m., ^ačkr1Cionalrii PRAZNIK ČEŠENJ v Sainki JaJl- Vse tri večere ples z an-ob jg0111 Pomlad. V nedeljo popoldne • nri kulturni program s sodelo-
vanjem Godbe na pihala s Proseka-^ Kontovela, moškega zbora V. Mirk ter otroškega in dekliškega zbora Slovenski šopek. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Šola Glasbene matice vabi na sledeči NASTOP: danes, 23. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29.
Šola Glasbene matice - Trst. ZAKLJUČNA AKADEMIJA v počastitev prof. Erminija Ambrozeta in Jožice Lasič v torek, 27. t. m., ob 20.30 v evangeličanski cerkvi - Trg Panfili. Nastopa: mladinski pevski zbor Glasbene matice, pri klavirju Aljoša Starc. Dirigent Stojan Kuret.
Skupino so aretirali v Trstu marca lela 1971
General Viviani o »ekspediciji« ki naj bi zrušila Gadafija
Načelnik državnega tožilstva Virdis in namestnik državnega tožilca Dri-gani sta včeraj popoldne imela na tržaškem sodišču razgovor z generalom Ambrogiom Vivianijem, avtorjem znane knjige o rovarjenju italijanskih tajnih služb v obdobju od leta 1915 do 1985. Viviani je objasnil v svojém delu marsikatero temno plat delovanja varnostnih služb, od katerih je še največ odmeva imela njegova verzija, da so tajne službe organizirale beg nacista Kapplerja in da so imele prste vmes tudi v spletkah okrog Libije.
Sodnika sta bila včeraj za avnost zelo redkobesedna, zabarikad ala sta se za »preiskovalno tajnosti >«, kar je sicer razumljivo, saj pretiranih in tudi škandalističnih vesti (bolj ali manj verodostojnih) v zvezi z delovanjem italijanskih tajnih služb ne manjka, tako da je izredno težko oceniti, kolikšna je pravzaprav njihova zanesljivost. Virdis in Drigani sta bivšega agenta protiobveščevalne službe vsekakor povprašala, kako je [»tekala »operacija Milton, o kateri piše Viviani na 148. strani svoje knjige. Šlo naj bi za poskus Gadafijevih nasprotnikov, da bi v Libiji izvedli državni udar. Namen je spodletel, ker naj bi nastopili karabinjerji in italijanske tajne službe.
Zakaj se je Viviani mudil na tržaškem sodišču? Kaže, da je Trst — podobno kot za razpečevanje mamil — posebno pomembna strateška točka. V našem mestu naj bi se namreč
leta 1971, v noči med 23. in 24. marcem, vkrcala na oboroženo jahto skupina libijskih državljanov in plačancev, ki naj bi med svojimi cilji imeli prav državni udar v Libiji. Kot rečeno so tajne službe in karabinjerji namero preprečili in aretirali tako posadko kot »potnike«.
Srečanje o prometu in prevoznosti cest v Trstu
Na sedežu sekcije KPI F. Visintin pri Sv. Jakobu je bilo včeraj srečanje z naslovom »Mestni transport -promet in prevoznost cest v Trstu«. Uvodno besedo je imel Sergio Tre-mul, ki je poudaril namen organizatorjev srečanja, da se temu vprašanju posveti več pažnje v perspektivi hitre rešitve težav, ki večkrat pestijo tržaški promet. Tržaški komunisti zato predlagajo, da bi razširili obseg »oaz za pešce« in izboljšali javne prevoze ter s tem resnično omogočili vsem, da se poslužujejo javnih prevoznih sredstev.
• Na Gradu sv. Justa bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarja Fe derica Righija. Razstava, ki ima na slov »Osebe in metamorfoze«, bo odprta do 22. junija po sledečem urniku: ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Dolinski župan Švab je poslal predsedniku senata Fanfaniju brzojavko, v kateri ga poziva, naj si prizadeva, da bi italijanski parlament čimprej obravnaval vprašanje zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Dolinski župan se v brzojavki sklicuje na izjavo tajnika KPI Natte, po kateri pomeni pomanjkanje zaščite Slovencev sramoto, ki jo mora parlament odpraviti.
T	Po dolgi bolezni nas je
■	zapustil
Basilio Tul
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Bo-Ijunec.
Žalostno vest sporočajo žena Vesna, hči Laura, zet Paolo, sestra Lidia, nečakinji Graziella in Donatella z možema Edijem in Giuseppom ter drugi sorodniki.
Posebna zahvala zdravnikom in osebju oddelka za dializo in kirurškemu oddelku.
Boljunec, Dolina, 23. maja 1986
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Ravnatelj in osebje srednje šole F. Levstik na Proseku izrekata globoko sožalje g. Marceli Ban ob smrti dragega očeta.
Uspešen nastop mladega pianista Aljoše Starca na Glasbenih večerih
SLOVENSKO STALNO „ 3 GLEDALIŠČE V TRSTU
CARLO GOLDONI
Primorske
zdrahe
Režija: BORIS KOBAL
Danes, 23. maja ob 9.30.
Društvo mladih raziskovalcev Društvo slovenskih naravoslovcev Slovenski raziskovalni inštitut
Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino
vabijo slovenske dijake na
6. mladinski raziskovalni tabor »KANALSKA DOLINA 86« - 25. 8. / 6. 9. 1986
Prijava in vpis udeležencev:
SLORI - Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 16. ure NŠK OZ - Trst, Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI - Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 16. ure Pri članih DRUŠTVA MLADIH RAZISKOVALCEV
V okviru že tradicionalnih Glasbenih srečanj je v ponedeljek zvečer nastopil v evangeličanski cerkvi v Trstu, naš komaj 15-letni, pa že lepo uveljavljeni pianist Aljoša Starc, ki se je občinstvu, tokrat v glavnem mlademu, predstavil z Debussyjevo "Children's corner«, Prokofjeve »Glasba za otroke«, Mer-kujevo »Miniature« in skladbo Dallapiccole »Glasbeni zvezek Annalibe-re«.Aljoša Starc, ki študira klavir pri GM, v razredu prof. Ravla Kodriča, pa še klarinet s prof. Manuellijem ter je že večkrat z uspehom nastopil na raznih natečajih, kjer je, kot na primer na natečaju v Parizu, dosegel celo prvo mesto, je tudi na tem koncertu pokazal ves svoj talent in doživeto, sproščeno in tehnično zelo dobro, odigral svoj kar zahteven program. Občinstvo je mladega pianista nagradilo z zasluženim aplavzom.
Razstava čipk v Kraški galeriji
SLOVENSKO ■STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE KOMEDIJE IZ ZAGREBA
E. Kishon - I. Kušan - A. Kabiljo
POROČNI LIST
Režija: ŽELIMIR OREŠKOVIC
jutri,	24. maja, ob 20.30
v nedeljo,	25. maja, ob 17.00
v ponedeljek, 26. maja, ob 16.30
Prodaja vstopnic od 10. do 12. ure, razen nedelje, ter 1 uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
ŠD MLADINA
baletni odsek
priredi
zaključni letni nastop
v Domu A. Sirk v Križu jutri, 24. t. m., ob 20.30 ob praznovanju 10-letnice društva.
Praznovanje se nadaljuje v nedeljo, 25. t. m., ob 10. uri z uradno otvoritvijo novega športnega igrišča, s prijateljskim srečanjem in nastopom godbe. Ob 17. uri pa bo zaključna svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom.
kino
gledališča
V Kraški galeriji v Repnu so predsinočnjim odprli zanimivo razstavo čipk, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 29. junija in sicer ob nedeljah od 11. do 12.30 in od 15. do 18. ure.
SKD
VIGRED
prireja danes, jutri in 25. t. m. v ŠEMPOLAJU
5. vaški praznik
Program: danes, 23. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Taims;
jutri, 24. t. m., ob 14. uri odprtje kioskov, ob 15. uri otroški ex tempore, ob 20.30 ples z ansamblom Fantje iz vseh vetrov; v nedeljo, 25. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov, ob 10.30 tekmovanje v briškoli, ob 17.30 kulturni program: godci na ljudsko harmoniko in tamburaška skupina KD F. Prešeren iz Boljunca in ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan.
Delovali bodo dobro založeni kioski.	Vabljeni!
V primeru slabega vremena se praznik nadaljuje 26. t. m.
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje s pravljico MALI PRINC danes, 23. t. m., ob 15. uri v Barkovljah (vrtec); jutri, 24. t. m., ob 9.30 v Dolini (osnovna šola) in ob 11. uri v Borštu (vrtec); v ponedeljek, 26. t. m., ob 10.30 v Boljuncu (osnovna šola); v torek, 27. t. m., ob 9.30 v Miljah (Slovenski center) in ob 11.30 v Mačkoljah (osnovna šola); v sredo, 28. t. m., ob 9.15 pri Domju (osnovna šola) in ob 11. uri v Ricmanjih (osnovna šola).
ROSSETTI - VERDI
Simfonična sezona Pomlad 86
Danes ob 20.30 (red A in B) in jutri ob 18.00 uri (red F) koncerta. Dirigent Herbert Geitzen. Na sporedu GiffOr-dove, Mozartove in Faurèjeve skladbe.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 23. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
V	ponedeljek, 26.t.m., ob 20. uri: Koncert učencev srednje baletne šole.
Dvorana Slovenske filharmonije
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus; Ksenija Jankovič-violončelo in Nada Kecman-klavir.
Srednja dvorana
V	sredo, 28. t. m., ob 19.30: Kulturna prireditev Zveze afriških študentov v počastitev dneva Organizacije afriške enotnosti.
Mala dvorana
CAPITOL - 16.00, 21.00 Joan Lui, glasb., It. 1985, 165'; r. Adriano Celentano; i. Adriano Celentano, Claudia Mori.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Biade Runner, fant., ZDA 1982, 100'; r. Ridley Scott; i. Harrison Ford, Rutger Hauer.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger. □
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 In compagnia dei lupi, fant., VB 1984, 120'; r. Neil Jordan; i. Sarah Paterson.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Spie come noi, r. J. Landis; i. C. D. Aykrojd.
RADIO - 15.30, 21.30 Safari d’amore, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
KD F. Venturini - Domjo sporoča, da je v teku vpisovanje za mladino in odrasle v GLASBENO ŠOLO ZA DIATONIČNO HARMONIKO pod vodstvom Zorana Lupinca. Prijave na sedežu društva v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju od 16. do 17. ure (tel. 040/281196).
Slovenska gobarska družina - Trst
vabi člane in simpatizerje na 6. redni občni zbor, ki bo danes, 23. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah. Prvo sklicanje občnega zbora bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Odbor.
CUMT - Univerzitetni glasbeni center vabi na predavanje o izdelovanju starih glasbenih instrumentov, ki bo v torek, 27. t. m., ob 20.30 v prostorih študentskega doma (Casa dello studente E/2-1, nadstr.) v Ul. F. Severo 150. O izdelavi starih godal in njihovi prisotnosti v ikonografiji 16. in 17. stoletja bo govoril Marko Terno-vec. Predavanje bo obogateno z diapozitivi.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 26. t. m., ob
20.30	na predavanje dr. MATJAŽA PUCA z Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije na temo VPLIV ČLOVEKA NA PODOBO OKOLJA -PROBLEMI PROSTORSKEGA PLANIRANJA, ki bo v Peterlinovi dvorani.
	izleti	Danes, 23. t. m., ob 19. uri: Med Eskimi je življenje.	šolske vesti
SPDT prireja v nedeljo, 25. t. m., skupni izlet s pobratenimi člani PD INTEGRAL iz Ljubljane. Zbirališče članov SPDT bo ob 9. uri na Pesku, od koder bo odhod v Dolino Glinščice. Družabnost pred Kulturnim domom v Boljuncu bo ob 14. uri.
SPDT prireja v nedeljo, 1. junija, avtobusni izlet na Golico, ko bo hrib poln narciz. Odhod izletnikov bo ob 6. uri izpred tržaške sodne palače (Foro_ Ulpia-no). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob uradnih urah.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV
obvešča udeležence izleta na Koroško in Štajersko, da je odhod avtobusa danes, 23. t. m., ob 8. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča, da bo odhod avtobusa v Ilirsko Bistrico na slavnost pobratenja s tamkajšnjim društvom v nedeljo, 25. t. m., ob 7.30 zjutraj izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Priporočamo točnost.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 23. t. m., ob 16.15: B. Brecht-Kurt Weill OPERA ZA TRI GROŠE v režiji Jana Skotnickega. Predstava bo
v Solkanu za NSC Nova Gorica.
čestitke
Na Krasu doma, cel Trst ga pozna, roke dviguje, Abrahama praznuje.
JOŽKO KANTE pl. sežanski
Voščijo mu prijateljice na Založništvu tržaškega tiska in ADIT
KD I. Grbec - Skedenj čestita svojemu zaslužnemu članu ALJOŠI ŽERJALU ob prejemu zlatega kroga za dosežke na ljudskokulturnem področju.
Danes praznuje 81. rojstni dan naš bivši odbornik in zvest član EMIL FURLAN. Ob visokem življenjskem jubileju mu prisrčno čestitamo in želimo, da bi čimprej okreval. KD I. Grbec -Skedenj.
SAVINI! Ob rojstnem dnevu ji želijo vse najboljše mož, hči ter vsi, ki jo imajo radi.
Včeraj je praznovala rojstni dan JOLANDA GLAVINA-SANCIN iz Doline. Mnogo zdravja in sreče ji želijo mož, svakinja ter vsi sorodniki in prijatelji.
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Na skrbništvu in na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Jakobu so razobe-šene dokončne lestvice za letna in začasna imenovanja na osnovnih šolah v naslednjih dveh šolskih letih.
Na srednji šoli I. Cankar v Trstu in
S. Gregorčič v Dolini je v teku vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1986/87. Vpisovanje se zaključi 18. julija. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in nimajo še diplome nižje srednje šole in bi to ràdi dosegli. Vsa podrobna pojasnila so na razpolago v tajništvih omenjenih šol.
Celodnevna osnovna šola F. Venturini iz Boljunca vabi na proslavo ob 10-let-nici poimenovanja šole, ki bo jutri, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 22. 5. 1986
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Do 25. maja razstavlja svoje tapiserije BOGDAN GROM. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
FRANCKA in JANEZ ANTONIČ praznujeta danes zlato poroko. Svojemu članu, večkratnemu kandidatu, bivšemu podpredsedniku krajevne skupnosti za Mavhinje in Ce-rovlje in ženi kliče devinsko-nabrežinska sekcija SSk še na mnoga leta
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling —
Irski šterling '_
Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
včeraj-danes
ARISTON - 17.00, 22.15 Les princes (L'uomo perfetto), dram., Fr. 1982, 100'; r. Tony Gotlif; i. Gérard Darmon, Muse Dalbray.
EXCELSIOR I - 19.00, 22.15 Cristal He-art (Voglia d'amore, dram., ZDA 1986, 90'; r. G. Beetman; i. T. Kitaen, L. Boc-her
EXCELSIOR II - 20.00, 21.45 Una donna - una storia vera, dram., ZDA 1985, 100'; r. Roger Donaldson; i. Sissy Spaček, Jeff Daniels.
FENICE - 18.30, 22.15 Doppio taglio, dram., ZDA 1985, 108'; r. Richard Mar-guand; i. Jeff Bridges, Glenn Close.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 100'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
MIGNON - 17.00, 22.00 Morirai a mezzanotte, srh„ It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i. Valeria D'Obici, Lara Wendel.
□
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Scuola di geni, kom., ZDA 1986, 105'; r. Martha Collidge; i. Val Kilmer.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 French erotico, porn. □ □
EDEN - 15.20, 22.00 Lady Dinamite (2. del) in Marina e le sue voglie, porn.
□ □
Danes, PETEK, 23. maja
ŽELJKO
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 2Q.37 - Dolžina dneva 15.11 - Luna vzide ob 20.37 in zatone ob 04.48.
Jutri, SOBOTA, 24. maja
MARIJA POMOČNICA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.04 najnižja -66 cm, ob 10.27 najvišja 31 cm, ob 15.41 najnižja -23 cm, ob 21.44 najvišja 60 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1020 mb raste, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 88-odstotna, v jutranjih urah je padlo 1,2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Matthew Earle, Arianna Pavan.
UMRLI SO: 79-letna Lidia Micheluzzi, 81-letna Maria Teresa Mazziotta, 66-letni Simone Zigante, 71-letna Maria Sassetti, 72-letna Francesca Toti, 71-letni Antonio Damiani, 75-letna Gemma Saldassi, 85-letna Maria Kunec, 64-letna Emilia Filippini, 79-letni Giovanni Apollonio, 37-letni Furio Ferroli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
(Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 1986) (Dnevna služba: od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Luir-gomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Nočna služba: od 19.30 do 8.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
V	spomin na Dušo Kosmina daruje Severina Pernarčič 15.000 lir za obnovitev Trubarjeve domačije.
V	spomin na Emilijo Gruden por. Pernarčič darujeta družini Rustja in Monteverdi 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Sabine Guštin vd. Furlan darujete Silva in Pepi Blažina
10.000	lir za postavitev plošče v Gabrovcu.
mali oglasi
1.540.—	Japonski jen ............... 8.—
683.	Švicarski frank ............... 821.
212.	Avstrijski šiling .............. 97.	-
605.	Norveška krona ................. 200.—
31.	Švedska krona .............. 213.—
2.320.	Portugalski eskudo ............. 10.
2.080.	Španska peseta ................. 10.
183.	Avstralski dolar ............ 1.090.
10.	Debeli dinar .................... 3,70
1.110.	Drobni dinar .................... 3,70
ZNANA DOMAČA GOSTILNA išče veščo in pridno natakarico. Tel. na št. 0481/882017.
PRIPELJEM na dom zemljo in gnoj. Teina št. 040/299453.
V	AVTU PRIJAZNE VOZNICE sem ph
Repentabru pozabila volnen jopič. Telefonirati na št. 213750.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo' večletnega poučevanja jezika v Trstu-nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. na št. 566256.
MALO PODJETJE išče sposobno urad-nico/ka z znanjem upravljanja koru-pjuterja in za vodenje knjigovodstva-Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Mal° podjetje ".
PRILETNI UPOKOJENEC išče staln0-pridno in pošteno žensko za kuhanje in ostala hišna dela. Tel. na št. 575436 ali v večernih urah na št. 816502.
PRODAM VESPO 125 primavera, letnik '71, v dobrem stanju, plačana taksa 16 zavarovanje do konca leta. Tel. na št 422093 od 20. do 21. ure.	.
PRODAM MOTOCIKEL gilera 150, Py prestav, letnik '75, cena 100.000 lir. Te ■ na št. 422093 od 20. do 21. ure.
37-LETNI fant išče gospe/gospodične z
iskreno prijateljstvo. Tel. na ’ ' 040/567260 od 10. do 12. ure.	. ,
KUPIM ZAZIDLJIVO zemljišče v okoUc‘ Trsta. Pisati na Oglasni oddelek PT> morskega dnevnika, Ul. Montecchi ' 34137 Trst, pod šifro "Zemljišče ".
LJUBITELJU živali podarim lepega b lega mucka, starega mesec in pol in navajenega na čistočo. Tel. na s 040/212119 - Bensi ob večernih urah-
DOSTOJNA gospa želi spoznati dobre!). prijatelja starega od 50 do 60 let. P'* v * 5®,, na Oglasni oddelek Primorskega dne u nika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, P° šifro "Poletje ".	0
STAR KRUH za krmo prodajamo P ugodni ceni. Tel. na št. 040/76381* jutranjih urah.	k0
V	ŠTANDREŽU je odprl osmico Stan Marušič. Toči belo in črno vino.
V DOLINI št. 360 je odprl osmico Sancin. Toči belo in črno vino.
Karl°
pHi/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DCIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenciia Domjo 831-131
PRODAM ascono 1200 v dobrem sl;anÌt. za 800.000 lir po dogovoru. Tel. na . 040/227-212 od 14. do 15. ure ter p° * ' uri.
avtomobil in človek
ivan fischer
S kapokom skozi goščavo in puščavo
S pogonom na vsa štiri kolesa je kapok kos slehernemu terenu
Že dalj časa nismo pisali o počitniških prikolicah in bivalnih avtomobilih, tudi ker so tovrstna vozila zadnje čase dokaj draga, pa čeprav je še vedno bolj poceni preživeti počitnice v kampu kot v hotelu.
Kljub uvodni premisi pa bomo danes le predstavili dokaj zanimiv bivalni avto, ki prav gotovo ne bo poceni, čeprav še ne vemo, koliko bo veljal. Gre za kapok 4x4: kot pove že ime samo ima kapok pogon na vsa štiri kolesa (prednji pogon je moč izključiti) in vozilo je kar se da prikladno za potovanja po divjini. Izvedba je skoraj luksuzna, saj je podjetje KELBER, ki kapok izdeluje mnenja, da so tudi tisti, ki potujejo po puščavah in sploh v neugodnih razmerah najbrž še bolj potrebni minimalnega udobja, kot oni, ki prevozijo 150-200 km dnevno po širokih evropskih in ameriških avtocestah.
Kapok 4x4 je opremljen s štirimi ležišči, vsemi potrebnimi sanitarijami, grelcem za vodo, izredno učinkovitim gretjem, s hladilnikom, skratka z vsemi tistimi pripomočki, ki omogočajo udobno življenje v vseh razmerah. Tudi zaloga vode, v atoksičnih rezervoarjih, je primerna za daljša potovanja po neobljudenih predelih, saj lahko natočimo kar 330 litrov pitne vode. Posoda za plinsko olje obsega 270 litrov, nekoliko skromna pa je zaloga plina: samo 24 litrov. Vozilo je zelo dobro izolirano, kar je zelo pomembno tako v vročih puščavah, kot v ledenih arktičnih predelih.
Kapok 4x4 poganja 2500-kubični motor alfa romeo s turbinskim polnilnikom, ki je kos slehernim razmeram. Vozilo je težko 3000 kg in lahko doseže najvišjo hitrost, ki sicer v tem primeru nima nobenega pomena, nad 100 km na uro.
Na sliki: bivalni avto kapok4x4 je kos slehernemu terenu, saj je vozilo namenjeno prvenstveno potovanjem po predelih, kjer ni cest.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
RISARJEVA POGODBA — »The Draughtman's Contrae!«, VB 1982. Režija: Peter Greenaway. Igrajo: Anthony Higgins, Janet Suzman, Anne Louise Lambert, Hugh Fraser. TV LJUBLJANA ob 22.00.
Film Risarjeva pogodba, ki je v Italiji znan z naslovom I misteri dei aiardini di Comton House, je prefinjeno delo prefinjenega režiserja. Anglež P. Greenaway, slikar, pisatelj iri avtor eksperimentalnih filmov, je dèbitiral v Be-netkah prav s to šokantno in groteskno viktorijansko zgodbo in se je takoj uveljavil na svetovni filmski sceni.
Mladi slikar sklene pogodbo s podeželsko plemkinjo za dvajset risb ruše in vrtov njenega posestva. Medtem ko je njen mož odsoten, mu bo ona izplačala za risbarsko delo poleg denarja tudi spolne usluge. Cinizem, navidezna angleška hladnost in prekrita strastnost se prepletajo v zagonetnem in zakulisnem življenju prebivalcev dvorca Compton House.
CINEMA! Industria, sogno, mercato. Documenti. Pripravljata Francesco Bortolini in Claudio Masenza. RAI 1 oh 22.30.
Od prejšnjega tedna predvaja RAI zanimivo in vsebinsko raznoliko oddajo z naslovom »Film! Industrija, sanje, tržišče«. Urednika te nove filmske oddaje Bortolini in Masenza sta srečala širom po svetu razne protagoniste sodobnega trima kot so Fanny Ardant, Jean Louis Trintignant, Claudia Cardinale, Richard Drey-fuss, Bruno Ganz, Yeremy Irons, Greta Scacchi, idr.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
PRINCE - PARADE
Mnogi so verjetno mislili, da je Prince s svojim prejšnjim albumom končno dosegel vrh in do kraja izkoristil svoj glasbeni stil. Z zadnjo ploščo PARADE pa je znova presenetil svoje fanse, saj je utrdil in hkrati olepšal tiste prvine pop-funky, ki so zanj značilne. Izognil se je monotonemu ponavljanju in ustvaril nekaj novega, ne da bi se izneveril svojemu stilu: nastal je tako tisti psyco-funky, ki ga vsi označujejo za premišljeno spojitev med črnim in belim soundom. Mislim, da je to povsem izviren stil, kot ga imajo tudi mnogi drugi že zelo znani pevci in ansambli, npr. Rolling Stones, Lou Reed, Pink Floyd, Wilson Pickett, Otis Red-ding, Chic itd.
Prince je v bistvu postavil temelje novemu glasbenemu konceptu, kar je seveda napravil zelo profesionalno: skrbno preštudirani aranžmaji, bogati vokali in nepogrešljivi video, ki je v zadnjih časih postal obvezna etapa za vse rock zvezde.
Ritem vseh pesmi je zelo pester in se neverjetno dobro sklada z delikatnim glasom tega posebnega pevca. Nova mala plošča (45 obratov) je odličen odraz dosedanjega
Glasovnica
dela, ki,izpopolnjuje že itak dovršeno sliko funky glasbenika, obenem pa opozarja vse poslušalce, oboževalce in ljubitelje te glasbe, da zlati ciklus zvezde Prince še ni zaključen, ampak se še razvija.
Poleg že znanega songa Kiss, boste lahko poslušali: Cnstopher Tracy's Parade, New Position, I VJonder V, Under The Cherry Moon, Girls & Boys, Lile Can Be So Nice, Venus De Milo, Mountains, Do U Lie, Anotherloverholenyohe-ad, Sometimes It Snows In April.
za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:
Glasujem za:.............................................................
Moj predlog:............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6. 34137 l rst bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi_
\ j ram________________________~
10.25	Nadaljevanka: II barone ed il servitore (5. del)
11.30	Nanizanka: Taxi - Bobby e la carriera di attore
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi E. Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Zabavni spored: Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Zabavni spored: Pista!, vodi Maurizio Nichetti, vmes športna oddaja Mundial '86
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Zabavni spored: Pista! (2. del)
18.30	Aktualnosti: Italia sera, vodi Piero Badaloni
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Saint Vincent Estate 1986 (2. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Dokumentarna oddaja: Cinema! Industria, sogno, mercato
23.35	Johann Sebastian Bach 0.05 Dnevnik
0'15 Skladbe Johanna Sebastiana Bacha
RAI 2
11.10	Infomartivna oddaja: Temi della questione psichiatrica oggi
11.55	Zabavni spored: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'è da vedere
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, aktualnosti in igra Super G
15.15	Kviz: Il tiro mancino
15.30	Šport: 69. Giro d'Italia
16.45	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.40	Turistični tednik: Sereno variabile
18.20	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Bronk - Il tradimento
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nanizanka: Il commissario Kòs-ter
21.35	Aktualnosti: Moda
22.20	Dnevnik
22.30	Nanizanka: Squadriglia top secret - Un attimo di smarrimento
23.25	Dnevnik
23.35	Film: L'Appuntamento (krim., Fr. 1962, r. J. Delannoy: i. A. Girar-dot, O. Versois, A. Parisy)
RAI 3
11.45	Mednarodni natečaj za violino Rodolfo Lipizer
12.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa
13.30	Glasbena oddaja: L'Orecchioc-chio
14.00	Šport: tenis
17.25	Športna oddaja: Aspettando il Mundial
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.35	Dokumentarna oddaja: Luntane 'a Napoli (4. del)
20.05	Inf. odd.: Gianburrasca
20.30	Drama: Tutto è bene quel che finisce bene (W. Shakespeare)
23.00	Dnevnik
23.35	Informativna oddaja: Le rovine dell'isola di Altilia
»Vse dobro, kar se dobro konča« je znana Shakespearova komedija, v kateri se prepletajo potegavščine in spletkarjenje vseh vrst. RAI 3, ob 2030.
C®;
CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
19-15 Nadaljevanka: Gene-. ral Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in
16.45	Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Dop-, pio slalom
18.00	Nanizanka: Zero in . condotta
«■30 Kviz: Cest la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson ly.30 Kviz: Zig Zag, vodita
R. Vianello in S. Mon-„ daini
u-30 Nadaljevanka: Dynas-
21.30	Nanizanka: Hotel 4-80 Zabavni spored: Mau-n rizi° Costanzo Show
•30 Fiim; Dillinger é morio (dram., 1969, r. M. Ferreri; i. M. Piccoli, A. Girardot)
10.00	Film: Viale Flamingo (dram., 1949, r. M. Cur-tiz; i. J. Crawford, Z. Scott)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Mammy fa per tutti
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Rascal, Laura, She-ra la principessa del potere
14.15	Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: La tela del ragno (dram., 1955, r. V. Mi-nelli; i. R. Widmark
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d -amore
20.30 Nagradna oddaja: Il buon paese
23.00	Nanizanke:	Mash,
23.30 Cassie & Co., 0.20 Ironside in 1.10 Mod Squad
13.20 Kviz: Help! vodijo F. Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, Mila e Shiro, Chobin
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Film: Bomber (komični, 1982, r. M. Lupo; i. B. Spencer, J. Cala)
22.50	Športna oddaja
23.50	Nanizanke: Cannon, 0.40 Strike Force, 1.30 Quincy
TELEPADOVA
[
ITALIA 1
RETEQUATTRO
«•30 Nanizanka: Strega per
qnr, amore q' « Nadaljevanka: Marina •40 Nanizanka:	Lucy
Show
8 30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Agenzia Rockford
13.30	Risanka: Mask
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in 15.30 Andrea Celeste
16.30	Risanke: Peline Story, Candy Candy, Mask, Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: I guappi (dram., 1974, r. P. Squitieri; i.
C. Cardinale, F. Nero, F. Testi)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio, vodita E. Corno in S. Mazzola
23.30	Film: Il misterioso caso del dottor John Hill (krim., 1981, r. B. Hale; i. S. Elliot, K. Ross)
[f. telefriuli ]
13.00	Nanizanka: La grande barriera
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Aktualnosti: Regione verde
19.00	Dnevnik
19.15	Informativna oddaja
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Niente di grave: suo marito è incinto (kom., r. J. Demy; i. M. Mastroianni, C. Dene-uve)
22.15	Dnevnik
22.30	Informativna oddaja: Speciale regione
22.45	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Novice iz sveta
|	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
9.00	Tednik
10.00	Pedenjžep: Narodne z Ladkom in Milanom
16.05	Avtomobilski rally Saturnus, prenos
17:25 Poročila
17.30	Otroški spored, vmes risana nadaljevanka Beli delfin (8. del)
17.45	Nadaljevanka: Flipper (3. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Gozdovi -
Pesem kraškega gozda (1. del) — Gozdovi na Krasu so značilnost in hkrati posebnost slovenskega naravnega bogastva, saj premorejo romantiko, trpkost in občutljivost. Niz treh oddaj bo obravnaval med drugim tudi človekov vpliv na življenje gozdov.
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Dokumentarna serija: Avtomam-ja (11. del)
20.35	Nanizanka: Bergerac (6. del)
21.30	Dnevnik	.
21.50	Film: Žena francoskega poročnika (VB 1981, r. K. Reisz; i. J. Irons, M. Streep, L. McKern, P. Collier)
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Na goriškem valu (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba;
13.20	Zborovska glasba. Nato: Glasbena priloga; 14.10 Cas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Preprosta simfonija in Mala suita; 14.30 Človek in zdravje; 14.40-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po svetu;.
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Iz glas-
14.15	TV novice
14.25	Nadaljevanka: Med ljubeznijo in oblastjo
15.10	Film: Lo scandalo Sibelius
16.40	Otroški spored, vmes risanke
18.30	Nanizanka: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
RIM — Nastop enotne delegacije Slovencev v Italiji na manifestaciji manjšin
GORICA — Razgovor z ravnateljem Dijaškega doma Košuto, ob 40-let-nici
REPEN (Trst) — Razstava klekljanih čipk v Kraški galeriji KRMIN — Predstavitev knjige o domači zgodovini in kuhinji GORICA — Rally starih športnih avtomobilov
19.30	TVD Stičišče
19.50	Odprti prostor
20.30	Nadaljevanka: Verdi (9. del)
21.50	TVD Vse danes
22.05	Dok. odd.: Časovni stroj
22.45	Vado in guerra a far quattrini (dram., r. Č. Bernard-Aubert)
bene skrinje; 22.50 Literarni nokturno: Mark Strnad: Jem; 00.05—4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 13.00-15.00 Mladi val Radia Koper;
15.00	Človek v človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasbeni program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45—18.30 Splash; 16.00 Radijski oder; 16.15 La Vera Romagna; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasena matineja - v studiu Majda; 16.30 Oddaja brez naslova -vodi Maša; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodijo Vesna, Ester in Igor.
Z razprave na seji TO SKGZ za Goriško
Razvoj naše telesne kulture zahteva sodobnejši organizacijski pristop
Na Koradi planinsko srečanje Novogoričanov in zamejcev
riškega športa v tej sezoni bi nas lahko zavedla v pretirano euforično razpoloženje, po drugi strani pa bi tudi pretirano podčrtovanje negativnih podatkov in dejstev izkrivilo sliko in nas peljalo v malodušje.« Tako je v začetku svojega poročila o stanju telesne kulture na Goriškem ugotovil predsednik goriškega TO ZSŠDI Aldo Rupel na zadnji seji te ritorialnega odbora SKGZ. Seja je bila namenjena poglobitvi aktualnih vprašanj v našem športu in telesni kulturi nasploh in so se je udeležili tudi člani TO ZSŠDI ter deželni predsednik združenja Odo Kalan.
Začetni ugotovitvi je v Ruplovem poročilu sledila razčlenjena analiza dejanskega stanja v naši telesni kul turi. Organiziranost društev je v blagem porastu, teritorialna razporejenost pa je neenaka. Ob vodilni panogi — odbojki, s katero se utegnemo uveljaviti tudi v večinskem okolju, dosegamo zadoščenja tudi v drugih športih. Problem obstaja še glede povezanosti športnih dejavnosti s splošnim življenjem naše narodnostne skupnosti.
Dokaj razčlenjena je bila tudi analiza nalog in smernic dela teritorial nega odbora ZSŠDI, ki naj bo usklajevalec, a občasno tudi prireditelj in
nosilec akcij. Ob drugih vprašanjih je precejšnja pozornost šla reševanju gmotnih potreb društev in nasploh te-lesnokultumega delovanja. S številčno razširitvijo in zlasti večjo kakovostjo so se povečale tudi gmotne zahteve. Kako torej zagotoviti našemu športu primerne pogoje v tem pogledu?
Na to vprašanje se je osredotočila tudi debata, ki je sledila poročilu. Oblikovati je treba konkreten nro-gram sponsorizacije v sodelovanju z našimi gospodarstveniki; za kvalitetni skok ni dovolj navdušenje, pač pa je potreben nov, sodobnejši organiza cijski pristop do društvenega delova nja. Uresničitev teh dveh obvez in združevanje moči (v odbojki se uresničuje program za združeno ekipo) je za našo telesno kulturo poglavitnega pomena.
Ob začetku seje so se člani TO spomnili prerano umrlega Vilka Na-nuta, večletnega člana odbora. »Njegova izguba se bo poznala na mnogih področjih našega manjšinskega življenja,« je dejal predsednik Primožič.
Na seji je bil še govor o posvetu na temo »Slovenski subjekt na Goriškem — ovire in možnosti za nadalj-ni razvoj«, ki ga bo SKGZ imela 7. in 8. junija, v soboto popoldne in ne
deljo! dopoldne, ter o 4(> letnici dija škega doma Simon Gregorčič, ki jo bomo proslavili v nedeljo, 25. maja.
Nagraditev učencev za prometno vzgojo
Jutri ob 11. uri bo na Trgu Battisti v Gorici že tradicionalna slovesnost avtomobilistov in prometnikov na sploh. Prireditelj je Avtoklub v Gorici. Zbrali se bodo zastopniki raznih policijskih sil, ki skrbijo za varnost prometa. Pridejo tudi učenci osnovnih šol iz goriške občine, ki so sodelovali na letošnjem natečaju za prometno vzgojo. Najboljši bodo dobili nagrade.
Počastitev odv. Luzzatta
Na zasedanju goriškega sodišča je včeraj predsednik odvetniške zbornice odv. Pascoli počastil spomin pokojnega odvetnika Luigija Luzzatta. Govorila sta tudi predsednik sodišča dr. Delfino in javni tožilec dr. Trotta.
Na Koradi, visoko nad Goriškimi Brdi, na meji z Benečijo, je bilo prejšnjo nedeljo tradicionalno planinsko srečanje med člani PD Nova Gorica in člani zamejskih planinskih društev. Ob čudovitem vremenu so planinci lahko uživali prekrasen pogled na Benečijo, na mogočni Kanin, Krn, na venec bohinjskih gora.
Na Vrhu 812 metrov visoke Korade je bila tudi krajša slovesnost. Udeležence tradicionalnega srečanja je pozdravil predsednik novogoriškega planinskega društva, Rajko Slokar.
Povedati je treba tudi, da so za or ganizacijo in druge zadeve odlično poskrbeli člani planinske skupine iz Dobrovega, ki prav pod vrhom Korade postavljajo planinsko postojanko.
Srečanja so se poleg Novogoričanov udeležili planinci iz Gorice in Trsta.
ZARADI NASILJA
Svetovalec Zelenih prijavljen sodstvu
Agenti goriške kvesture so v sredo zjutraj prijavili sodstvu občinskega svetovalca stranke Zelenih v Gorici Renata Fiorollija. Prijava je sledila dokaj zapletenemu dogajanju v ambulanti za prvo pomoč pri splošni bolnišnici, kjer je Fioretti zaposlen kot bolničar.
V ambulanti so nekaj ur prej sprejeli mladega narkomana, M mu je bilo slabo. Ko si je opomogel, so ga na-
meravali odsloviti, toda mladenič ni hotel zapustiti bolnišnice in se je zaprl v bližnjo sobo. Dežurni zdravnik se je zbal, da ne bi naredil kakega nepremišljenega dejanja, zato je poklical policijo, da bi pomirila fanta.
Agenti so prihiteli in skušali najprej prepričati mladeniča, naj se jim pokori. Skušali so izkoristiti trenutek nepazljivosti, da bi ga zagrabili, tedaj pa je posegel Fiorelli, ki je agente skušal prepričati naj fanta pustijo pri miru, ker da njegovih problemov ni mogoče reševati s silo. Po besednem prepričevanju naj bi nato prišlo do prerivanja, pri tem pa naj bi Fiorelli, sicer nenamerno, trdi policija, porinil enega od agentov, ki je padel na tla. Odtod prijava zaradi nasilja nad javnim funkcionarjem.
V	zvezi z dogodkom je občinski svetovalec Fiorelli zanikal vsako obtožbo o nasilnem obnašanju. »Kdor me pozna ve, da sem že od vedno prepričan nasprotnik vsakega nasilja,« je dejal, »zato si je težko misliti, da sem prav jaz nasilno ravnal do policijskih a-gentov. Nasprotno sem jih na miren način skušal prepričati, naj mi dovo-lijo, da skušam zlepa pomiriti mladeniča, za katerega sem se bal, da ne bi storil kaj nepremišljenega.« Fiorelli je tudi zanikal okoliščine, ki so jih navedli policisti in zaradi katerih se bo moral sedaj zagovarjati na Preturi.
Briškola v Števerjanu
V	Števerjanu, Med borovci, bo drevi, v okviru Briškega praznika, tekmovanje v briškoli. Sodeluje lahko 64 parov. Začetek ob 20.30. Za prvo nagrado sta dva prašiča.
V Doberdobu za referendume
Zaradi visoke stopnje radioaktivnosti
proti jedrskim elektrarnam
Prepovedano uživanje mleka v vsej doberdobski občini
Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu so precejšnjo pozornost posvetih vprašanju jedrske energije, černobilske katastrofe in njenih posledic tudi v našem ožjem okolju. V imenu odbora je o tem vprašanju poročal odbornik Karlo Černič. Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki jo radioaktivno okuženje predstavlja tudi za naše kraje. Ugotovil je, da nevarnost nikakor ni še mimo, ampak da bomo posledice jedrskega oblaka čutih še dolgo v okuže-nju prehrambene verige.
Z ostrimi besedami je ožigosal ravnanje pristojnih oblasti, ki niso sprejele primernih ukrepov za zaščito prebivalstva in so celo poneverjale podatke o resnični stopnji radioaktivnosti. »ENEA in nekateri znanstveniki so nam grobo lagali,« je dejal in u-gotovil, da so se neuradni podatki, Id so jih objavljah nekateri časopisi, izkazali kot veliko bolj verodostojni od onih, pomirjujočih, ki so jih organi civilne zaščite posredovah skozi televizijski medij.
Černič je nato pozval občinski svet naj se pridruži odboru v pozivu občanom Doberdoba, naj podpišejo tri referendume, ki težijo k odpravljanju ah vsaj skrajnemu omejevanju jedrskih central v Italiji. Zbiranje podpisov se je pričelo po vsej državi včeraj, 22. maja, vsak polnoletni državljan lahko podpiše na županstvu. O-brazložil je tudi vsebino vsakega od treh referendumov, ki se med drugim dotikajo tudi vprašanja avtonomije posameznih občin, ki danes ne morejo odločati o nameščanju jedr-
skih elektrarn na lastnem teritoriju.
Njegovim ugotovitvam je pritrdil tudi Karlo Ferletič, ki je dejal, da so se pristojni organi doslej izkazali za nesposobne. Občina jih mora zato pozvati naj se za vnaprej bolje usposobijo in naj Občini posredujejo točne podatke o sedanji in bodoči prisotnosti sevanja na Krasu. S tem v zvezi je tudi dejal, da je treba od gozdne uprave dobiti informacije ali ni morda okuževanje s strani termoelektrarne v Tržiču vzrok uničevanja hrastovega listja, ki ga opažajo na Krasu.
V imenu opozicije je svetovalec Jarc izrazil nekaj pomislekov glede referendumov, ki ne zajemajo mednarad-ne razsežnosti problema jedrske e-nergije. »Radioaktivnost ne pozna meja,« je dejal, ter pristavil, da je Doberdob premajhna občina, ki ima že dovolj svojih problemov, da bi lahko učinkovala glede tako razsežnega problema.
Odgovorila sta mu podžupan Legi-ša in odbornik Černič. Dejala sta, da gre vsekakor za problem, ki dramatično pogojuje naše življenje. Radioaktivnost je vsakdo občutil na lastni koži in pod kožo. Vsak pa lahko s podpisom izrazi svoje mnenje o problemu, ki nas vse ogroža in tako da tudi svoj prispevek k novi mednarodni zavesti, ki se krepi prav po dramatični černobilski izkušnji.
Občinski svet je tako, z izjemo predstavnika opozicije, osvojil poziv prebivalstvu, naj na županstvu podpiše za tri protijedrske referendume.
Zdravstveni koordinator goriške Krajevne zdravstvene enote dr. Bruno Gregorig nas je včeraj popoldne telefonsko obvestil, da je do novega obvestila prepovedano uživanje mleka na območju doberdobske občine. Prepoved velja za vse prebivalce, tako otroke, kot odrasle in zadeva vse mleko, ki ga dajejo' krave na območju občine Doberdob.
Drastični ukrep so več kot tri tedne po začetku jedrskega okuženja sprejeli včeraj, potem ko so analize mleka iz neke zasebne štale v Doberdobu pokazale, da je v mleku prisotna izredno visoka količina radioaktivnega joda 131. V litru mleka so predvčerajšnjim izmerih celo več kot 50 nanokirijev joda, včeraj pa še 41 nanokirijev, kar je občutno čez mejo nevarnosti za človeško zdravje, za katero ocenjujejo, da je pri največ 35 nanokirijih.
KZE tudi opozarja prebivalstvo na vsem kraškem območju, naj spoštuje nasvete deželne zdravstvene oblasti, ki nosečnicam in otrokom še vedno odsvetuje uživanje sveže zelenjave.
Dr. Gregoriga smo tudi vprašali, zakaj je do prepovedi prišlo šele po tako dolgem času, saj je mleko gotovo bilo okuženo tudi v prejšnjih dneh in tednih? »Civilna zaščita na Goriškem ne razpolaga z analitičnimi podatki za posamezne predele v pokrajini«, nam je povedal, »zato je KZE v prejšnjih dneh pričela z analitičnimi pregledi v posameznih krajih in občinah. Analize mleka v Do-
berdobu so nam dale visoke podatke v mleku živine, ki je očitno uživala svežo krmo, kar nam je iz previdnosti narekovalo dolžnost, da smo sprejeli varnostni ukrep.«
Stavka delavcev SBE
Delavci tržiške tovarne SBE napovedujejo danes ob 9.30 demonstracijo s sindikalnim zborovanjem pred obratom. Govoril bo predstavnik enotne sindikalne zveze kovinarjev F1M FIOM - UILM.
Zborovanje sodi v okvir pobud za določitev perspektiv podjetja, ki je v državni lasti, v okviru reševanja vprašanj prisotnosti podjetij z državno udeležbo na Tržiškem. Sindikati in delavci protestirajo, ker zveza dr žavnih podjetij Intersind po dolgem času ni še sklicala sestanka s sin dikati.
Teden kulture esperantistov
Goriško esperantsko združenje prireja v prihodnjih dneh v palači Lan-tieri na Trgu sv. Antona vrsto prireditev za spoznavanje mednarodnega jezika. Na programu imajo tri predavanja (vsa s pričetkom ob 18. uri); danes bo prof. Giordano Formizzi z univerze v Veroni govoril o esperantu kot literarnem jeziktu. Predavanji bosta še prihodnjo sredo in petek.
razna obvestila
Šesti tradicionalni pohod na Sabotin v priredbi KS Solkan bo v nedeljo, 25. t.m. Zborno mesto in odhod ob 7. uri na Srebrničevem trgu v Solka-
V kulturnem središču Pitteri v Fari bodo drevi ob 21. uri na pobudo tamkajšnjega astronomskega krožka predvajali filma o potovanju sonde Voyager proti planetoma Jupiter in Saturn.
SLOVENSKO STALNO ^. GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici Gostovanje Komedije iz Zagreba E. Kishon - I. Kušan - A. Kabiljo
POROČNI LIST
v torek, 27. maja 1986, ob 20.30
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici
bo drevi ob 20.30 večer zborovskih skladb. Nastopil bo Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, dobitnik srebrne plakete mesta Maribor Naša pesem leta 1986
kino
Danes in jutri v Ulici Locchi
Goriška problematika na 4. konferenci KPI
V Standrežu velika udeležba na pogrebu Vilka Nanuta
V začetku letošnjega leta so komunisti na Goriškem imeli svoj kongres, še prej pa so se vršili sekcijski kongresi. Ker je bila to priprava za vsedržavni kongres, ki je bil v Firencah, so takrat razpravljali pretežno o splošnih vprašanjih.
O krajevni problematiki pa bodo goriški komunisti razpravljali danes in jutri na 4. občinski konferenci, ki bo v sejni dvorani v Ulici Locchi. Danes se bo konferenca pričela ob 20. uri, jutri pa ob 15. uri. Uvodno poročilo bo drevi imel mestni tajnik Marzio Lamberti. Zaključil bo jutri deželni tajnik KPI Roberto Viezzi.
Komunisti bodo preučih položaj v Gorici. Tako socialno in gospodarsko problematiko, kot odnose ob meji. Preučili bodo tudi premike v družbi, spremembe v družbeni sestavi do katerih je prišlo v zadnjem času.
Ranjena kolesarka in motorist
Priletna kolesarska, 74-letna Elisa-betta Marizza iz Vileša, Ul. Roma 1
se je hudo ponesrečila včeraj zjutraj ob 7.30 nedaleč od doma. Zdi se, da je sama izgubila ravnotežje, pri padcu pa je dobila več zlomov kosti v obrazu ter pretres možganov. Zdravniki so si pridržali prognozo in odredili njeno premestitev na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice na Ratinar!.
Precej huda nesreča se je pripetila tudi predsinočnjim na križišču med Ul. Duca d’Aosta in Ul. Trento v Gorici. 18-letni Saša Marvin, doma iz Gorice a z bivališčem v Vidmu, Ul. Ciccond 18/D, se je z motorjem ya-maha 350 peljal čez križišče (iz Ul. d’Aošta proti Ul. Manzano), ko se je menda na semaforu že prižgala rdeča luč. Silovito je trčil najprej v fiat regata 48-letnega Tržačana Luciana Petronia, nato pa še v dva druga avtomobila, ki sta bila ustavljena pri semaforu v Ul. Manzano.
Marvin je dobil globoke rane na desni nogi, kjer so mu ugotovih tudi zlome v gležnju in stopalu. Zdravil se bo 60 dni.
Velika množica ljudi z obeh strani meje se je včeraj popoldne v Štan-drežu udeležila pogreba uglednega gospodarstvenika in javnega delavca Vilka Nanuta. Prišli so prijatelji in znanci, poslovni partnerji, zastopniki manjšinskih organizacij in društev, kot tudi gospodarstveniki iz matične domovine.
Krsto so v domačo cerkev ponesli mladi igralci odbojkarskega kluba Val, ki mu je bil pokojnik predsednik. Po cerkvenem obredu se je dolg sprevod vil skozi vso vas od glavnega štandreškega trga do pokopališča. Vso pot so bili spet odbojkarji, ki so nosih krsto. Domači fantje in možje so nesli številne vence družine, društev ter organizacij.
Ob odprtem grobu se je od Vilka Nanuta poslovil odbornik SDGZ Livio Antonič. Posebej je označil Vilkove vrline tako kot poslovnega in še predvsem kot javnega delavca, predanega naši • manjšinski stvari. Mešani zbor Oton Župančič je Vilku zapel dve pesmi v slovo.
• Te dni so morali gasilci dvakrat poseči, da so s pomočjo izkušenega čebelarja odstranili roja čebel, ki so
se odpravile »na sprehod« k dvema šolama. Predvčerajšnjim se je to pripetilo pred osnovno šolo v Podgori, včeraj pa pri srednji šoli v Gradišču.
Priznanje RK Jožefu Ferletiču
Predsednik društva prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu, Jožef Ferletič, je pred kratkim prejel visoko priznanje Republiškega komiteja Rdečega križa Slovenije. Zlati znak mu je bil podeljen, kakor piše v utemeljitvi, za dosežene rezultate pri razvoju dejavnosti Rdečega križa, napredka zdravstvene kulture in solidarnosti.
Ferletič je v svojstvu predsednika sekcije društva krvodajalcev veliko prispeval za sklenitev prijateljskih vezi med krvodajalci iz doberdobske občine in krajev na Tržiškem ter krvodajalci iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije. Doberdobska sekcija združenja je po aktivnosti med prvimi na tržiškem območju.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 711-315..
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Unico indizio la luna piena«.
CORSO 18.00—22.00 »La Veneziana«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Telefono rosso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rji v'« v-
Irzic
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Dirigent Anton Nanut.
Nova Gorica in okolica
SOČA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Bitje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, telefon 845-76.
Kulturno društvo Danica z Vrha, sekcija VZPI-ANPI in Gospodarska zadruga Vrh izražajo Eldi Nanut in sorodnikom iskreno sožalje ob smrti moža
VILKA NANUTA
ŠZ Soča Cer-Impex izreka ženi Eldi Nanut in svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega Vilka.
Dijaki nižjih srednjih šol za Cankarjeva priznanja
Nastja Colja
III. B Srednja šola Ivan Cankar
Otrok nihče več nima rad...
Vesna Pahor
IL A Srednja šola Sv. Ciril in Metod
Zaprotestirala bom v sebi...
Otrok nihče več nima rad, nihče nima več časa, da bi se z njimi ukvarjal. V vseh se pojavlja želja po uporništvu, želja po samoohranitvi, saj so svobodni, prosto žive, ne kot odrasli, ki so si že iskali neko življenjsko pot in se po njej vzpenjajo.
Ne, otroci niso taki in zato tudi ne želijo, da bi jim kdo ukazoval. Upirajo se temu in se zato tudi obnašajo tako, kot v sebi čutijo, da je prav.
Zidar nam to svoje prepričanje podaja preko glavnih oseb, otrok, ki nastopajo v njegovih delih. Vsi, Nadja, Igor, Gregor in Ivan, prav vsi imajo v sebi neko spupno željo, skupni cilj: doseči to, kar si želijo, upreti se tistim, ki jim hočejo to preprečiti. Ta želja jih med seboj povezuje, v tem so si podobni, le njihovo življenjsko okolje je drugačno. Nekateri živijo v veččlanski družini, kjer vlada medsebojna harmonija, starši so intelektualci, ki se med seboj razumejo in jih še preveč prevzame vsaka otrokova muha, vsaka otrokova kretnja, ki se ne ujema povsem z njihovimi željami.
Drugi pa živijo povsem drugače, starši si otroke med seboj dobesedno podajajo, ne zanimajo se za njihove težave, nasprotno, sploh ne opažajo na otroku kake spremembe, ki bi bila lahko zaskrbljujoča.
V bistvu se z Zidarjevim prepričanjem strinjam, le da se mi ne zdi, da se ta želja pojavlja pri vseh nas, saj nismo vsi enaki!
Nekateri povsem odgovarjajo Zidarjevemu opisu, drugi pa spet ne, saj ne bi nikoli zapustili svojega domačega ognjišča in mamice, ki jim ustreže v vsem tem, kar se jim zahoče, nikjer in nikoli se jim ne bi bolje godilo. Bi se ti kdaj podali v svet, bi se klatili po bližnjih vinogradih toliko časa, dokler ne bi dosegli svojega. Nikoli, ker nimajo ničesar, kar bi hoteli doseči, saj poskrbi za vse mama.
Prav zato ne odobravam povsem Zidarjevega prepričanja, čeprav ima vsak od nas, tudi najbolj razvajen in len otrok, delček nečesa v sebi, ki vsaj malo spominja na uporništvo, na željo, da ne bi živeli le pritrjeni ob mamino krilo, ampak svobodno, s soncem, dežjem, luno in zvezdami!
Da, zaprotestirala bom v sebi. Razlogov imam mnogo: šola, starši, razne dejavnosti in družba nasploh.
Na prvem mestu je gotovo šola, kaj pa drugega! Profesorji, ravantelj, domače in šolske naloge, kontrolne vaje, spraševanja: kdo ni še zasovražil šole zaradi teh reči? Kdo ni imel že načrtov, kako bi preprečil šolsko nalogo? Kdo ni še zaman iskal izgovorov pred spraševanjem ali pozabljeni domači nalogi? Res, je malo takih, ki tega še niso naredili.
Kdo pa ni še protestiral proti tolikim nalogam? Moram povedati, da jaz še kar redno protestiram; ko se vračam iz šole domov, in mi niso po godu naloge, ki sem jih dobila.
Drugo poglavje zase so pa prav gotovo starši. Da, prav oni, ki nas vedno in redno podkujejo z nauki, nas želijo braniti in želijo, da bi ostali mi vedno majhni in nebogljeni. Ne razumejo, da mi rastemo, z nami pa rasejo tudi naši problemi. Seveda, problemi, problemi!
In ne samo šolski, ampak tudi družbeni. Ko se vozim z avtobusom, se mi večkrat poraja misel, zakaj moramo mi mladi vedno odstopiti mesto starejšim. Ne želim reči, da to ni prav, a vendar se je že zgodilo, da so mi starejši odgovorili, in to precej neolikano, da so oni mladi in jim ni treba sedeža. Zgodi pa se tudi, da je av.tobus prazen, vstopi starejša oseba in zahteva, da ji odstopiš mesto.
Zgodi se, da se mi zapiči v glavo misel o krivičnih ocenah, ki jih dobivamo v šoli, pri spraševanju, šolskih nalogah in podobnih, vsaj po mojem, bedarijah. Po mojem, bi morali dijaka—človeka soditi po tem, kar ima v sebi, po mišljenju in podobno. Če je človek radodaren, miroljuben in vzgojen, se mi zdi nesmiselno, da dobi trojko iz matematike, ker ne zna zračunati dvojnega ulomka z neznanko, ali pa, da dobi nezadostno v slovenščini, ker je v spisu uporabil napačen čas. Tudi vsakodnevna spraševanja niso, po mojem, pravična, saj je prav od sile, da se moramo cele dneve učiti in guliti knjige, po domače kar "biflati". Potem
pa pridemo v šolo, tam nas profesorji vržejo s tira s svojimi pogledi, mi pa ostanemo paralizirani in dobimo slabo oceno. Profesorice pa se izgovarjajo in dajo podpise. To pa niso mačje solze! Mnogo staršev se zaradi le—teh vznemiri in nesrečni dijak mora tako občutiti na lastni koži krutost šole in profesorjev.
Če dobro premislim, se spomnim žal tudi na sestro. Le—ta je šest let starejša od mene, kmalu bo stara 19 let. Domišlja si, da je najpametnejša in lahko ukazuje svoji družini. Če ji poskušam odgovoriti, recimo, ne zelo ljubeznivo, je že ogenj v strehi: "Kaj odgovarjaš, kako se izražaš, kaj si tako neolikana, pomiri se, no, daj nehaj že enkrat.1" in podobno. Dogaja se mi krivica, tudi ko zmanjka kakšen predmet v hiši ali pa se kaj razbije ali polomi. Takrat zaslišim: "Vesna, kam si vtaknila lepilni trak?" ali "Vesna, zakaj si polomila kljuko?"
Res, ne rečem, da tega večkrat ne naredim jaz, vendar če te za vsako stvar postavijo na zatožno klop, to pa že preseda.
Tudi z učenjem je podobno. V stanovanju imamo poleg dveh kopalnic in spalnice, katere ne opredeljujem v prostore, primerne za pisanje nalog, še drugo spalnico, kuhinjo, manjši kabinet ter dnevno sobo. Pred začetkom pouka smo določili, da bom jaz pisala naloge v dnevni sobi, sestra pa v spalnici.
Tu pa je problem: če se odločim, da bom za en dan pisala naloge v kabinetu, mi plane pred nos sestra z zahtevo, naj izginem, saj se razpasem po celem stanovanju. Če pa gre ona v kuhinjo, nato v dnevno sobo in se šele nazadnje odloči za spalnico, povsod pa pusti nekaj znakov, (saj veste pregovor: "Kjer se osel valja, tam dlako pusti") ji ne smem niti pomežikati.
Tudi pisatelj Pavle Zidar se v svojih knjigah obrača na probleme mladih in jaz se z njim popolnoma strinjam, saj on odlično poda naše probleme, škoda pa, da jih ne reši!
Maila Ozbič
Ivina Čebulec
III. B Srednja šola Srečko Kosovel
Predlagala bi šolo v naravi
Bil je lep večer. Sonce se je kot ognjena krogla začelo potapljati v morje. Valovi so se lesketali v vedno bolj pojemajoči naravni svetlobi. Naslonjena na okenski polici sem občudovala to naravno lepoto. Ptičje petje je počasi pojemalo tako, da se je kmalu slišalo le še šuštenje listov. Lahen vetrič je raznašal belo puhasto cvetje jablan in češenj. Kmetje so zapuščali ozare in brazde, ki jih je zoral plug, so samevale puste v prihajajočem mraku.
Pomislila sem, kako bi bilo lepo, če bi človek živel v naravi, proč od teh betonskih puščav. Posebno mi otroci, ki nam ugaja narava, njena čuda in lepote, njeni posebni zvoki in vonji bi morali živeti daleč od teh cementnih Pustinj in brez teh obveznosti, ki jih imaš v vsakdanjem življenju.
Naj vzamem najprej šolo. Sedeti v Soli in poslušati profesorje pet, šest ali celo sedem ur. Grozno! Res, da naša šola ni kot bolnica, kot je bila tista, v katero sta hodila Gregor in Ivan, junaka Zidarjeve povesti "Glavne osebe na potepu", kjer ne smeš ne
kričati ne se smejati ne skakati. Toda tudi prost nisi.
Predlagala bi tako šolo v naravi, z manj urami pouka.
Tudi profesorji bi morali biti boljši, pokazati nam otrokom več razumevanja in nas imeti radi, da bomo rajši hodili v šolo. Morali bi nam dati manj nalog, tako da bi imeli popoldne več časa za izlete v naravo. Mnogokrat mi silijo srce in možgani ven v naravo v prostost. A jaz sem priklenjena na stol, zaprta v svoji sobi in si belim možgane z nemogočimi vprašanji. Misel pa mi uhaja na travnike, kjer bi lahko ležala in gledala nebesno modrino in bele oblačke, ki se podijo po njem. Primerjam se živali, ki je zaprta v kletki: vidim prostost, a ne morem iz ječe.
Ravno tako kot šola mi jemljejo čas pošolske obveznosti. Ukvarjam se z glasbo in tako tudi, ko končam naloge, ne morem ven. Starši me silijo naj igram na violino, ker bom lahko postala velika violinistka in tako bom dosegla velik uspeh. Med vajami pa
mi misel spet uhaja v prostost, ki je skoraj nedosegljiva.
In nazadnje morda tudi starši preveč zahtevajo od nas. Mnogokrat ne razumejo, da imamo otroci potrebo po sprostitvi, da ne moremo biti vedno zaprti doma ob pisanju in učenju. Tako tudi jaz, ko hočem ven v prostost, ko nisem še končala vseh obveznosti, slišim odgovor: "Ko boš spisala boš smela ven!" "Ampak jaz hočem na prostost sedaj!" pomislim. Vendar vem, da ne bom z uporom nič dosegla, zato se kot poražen bojevnik vračam žalostno v svojo sobo.
Kot Gregor in Ivan imam tudi jaz slo po svobodi, neutesnjenosti in otrokom ustreznejšem življenju.
Kot zaključek naj povem, da se strinjam s sporočilom Zidarjevega dela "Glavne osebe na potepu": potreba mladega človeka, da bi živel v umirjenem in razumevajočem okolju tako doma kot v šoli. Pa da bi šole morale biti tako s svojim osebjem kot vzdušjem na hodnikih in v razredih otrokom bliže: več smeha, veselja in novega. Manj pa prisile in dolgočasja.
II. A Srednja šola Srečko Kosovel
Svobodno življenje
Ob enih sem prišla domov. Kosilo me je že čakalo. Usedla sem se in pričela jesti. Bila sem sama. Mama je bila v službi, oče tudi, brat pa v šoli. Pred očmi se mi je stemnilo. Črne misli so se kobacale po glavi. Ena je pravila: 'Uboga sama, vedno zaprta! druga pa: "Zgani se, zamudila boš. Kaj tu lenariš, na delo!" Mahoma se zaiskri in misel postane: svoboda, prostost. Predramila sem se iz sanj in se zazrla v uro. "Joj," sem kriknila. "Saj je že pol dveh! K pevskim vajam moram," sem izdavila.
Kot vihar sem odvihrala na vaje. Pri vajah smo vadili nekatere pesmi, nato pa sem odletela k angleščini. Joj, tu mi je čudna okrogla postava z lasmi kot špageti zabijala neznane besede v glavo. Končno, po enournem garanju s čudnimi besedami, sam jo odkurila domov. Končno malo prostosti. Minilo je pol ure, ko sem zopet morala na noge in ajdi na sestanek.
Po tako natrpanem popoldnevu sem se kot gosenica privlekla domov. Bila sem izmučena, do zadnjega lasu. Toda zdaj je prišla na vrsto največja muka. Naloga.
Ko je mesec zaspano mežikal zvezdam, sem končala nalogo. Bila sem sitna in naveličana kot muha teh natrpanih dnevov, ki so se drug za drugim vrstili in vsak je bil bolj natrpan in nabasan z raznimi obveznostmi.
Odprla sem okno in se zasanjala v mesec. Odgrnila so se mi vrata sanj. Nasproti meni je kipela narava in me vabila, naj se ji pridružim. Na drugi temni strani pa so mi grozili čarovnice in hudiči, naj ne opustim dejavnosti. V meni je vzplamtela vojna. Misli so se spopadle, ubijale so se. Bilo je pravo mesarsko klanje. Končno se je ozračje umirilo in na tihi planoti, razmetani z mrtvimi trupli sanj je zadišal vonj po svobodi. V očeh mi je gorel ogenj prostosti.
Citronasti žarek je poškilil skozi špranjo polkna in me zbudil. Bila sem trudna in nisem vedela, zakaj sem izmučena. Brez skrbi sem se odpravila v šolo.
Po kosilu se je v meni prebudila nenavadna sila. Noge so me nesle ven... Pozabila sem na dejavnosti. Plavala sem po kraški gmajni, polni svobode. Skakala sem po skalah, trgala rožice... Bila sem kot srna, ki se sprehaja po gmajni in divja.
Ko pa je mrak ovil gmajno in so se na nebu prižgale prve zvezde, sem zbezljala domov. Bila sem vesela, da sem odkrila, kakšno je svobodno življenje.
Matejka Bukavec
//. A Srednja šola Fran Levstik
K naravi, soncu in nebu
Današnji dan se mi otroci v stano-vanjih čutimo zaprti kot v ječi. Starši nas namreč ne pustijo nikamor, ker se nas bojijo, da bi se nam zgodila kakšna nesreča. Seveda, nekoč otroci niso bili kot današnji. Bili so sproščeni, živeli so z naravo, delali so, kar so noteli. Ded mi večkrat pripoveduje fvo/e utrinke iz otroštva. Zmeraj zvem kaj novega. Nekoč mi je pripovedoval, da ko so otroci hodili še kot smrkavci po raznih stezah po gozdovih, P° tratah in jasah, se niso bali. Okdri-vali so naravo. Kot bosonogi otroci so Povsod skakali, plezali po skalovju, Pali se niso ničesar. Večkrat so se ČUPU zelo revne, ko so v šoli videli bogatejše, lepše oblečene otroke. Oni pa so bili oblečeni v cunje. Doma ni bilo Panarja, zato so se zado voljili s tis-Pjn, kar so imeli. Bili so zelo radoved-r In potepali so se povsod. Za vsak 1'Pfak, ki so ga naredili, so spoznali in iskrili nekaj novega. Takrat so otroci JPall sonce v očeh. Večkrat dedu zarđam, da se nisem rodila takrat. Več-*at se sprašujem, če bodo mogoče (toci postali, kot so bili nekoč njiho-Vl Ptedniki.
večkrat, ko pomislimo na to naše vasto življenje, objokuvamo daljne ž?se. Pomislimo pa tudi na današnje vjlenje in na besedo morati Ta beda vladti povsod, moram iti v šolo, Z °ifa? se ačiti, moraš to, moraš ono. s^di.Ptavzaprav moramo v šolo? To ^ večkrat sprašujem in nikoli ne naj-n.'h pravega odgovora na to vpraša-nai ^aÌPtej pomislim na učenje in na Navsezadnje hodimo v šolo
tudi zaradi tega, da se naučimo kaj koristnega za življenje.
Jaz bi rada malo spremenila to današnje pusto življenje. Rada bi, da bi svet prešel v preteklost in tako bi bilo vse kot nekdaj. Toda to ni mogoče. Rada bi, da bi se ta moja želja uresničila.
Kot pravi Zidar, bi bilo dobro, da bi otroci živeli v naravi in bi bili sproščeni, polni življenja in ne bolehni po stanovanjih. Morali bi biti povezani z naravo in se ravnati po njej in po njenih pravilih. Tudi mama mi večkrat pripoveduje, da ko je bila ona majhna, je s teto in stricem tekala sem ter tja in takrat so bili otroci vedno polni radosti in veselja. Noge so bile zmeraj vse potolčene in polne obližev. Hodili sp s starši po poljih in kosili travo, tam so bili do sončnega zahoda, gnali so živino na pašo. Ded mi je tuai pripovedoval, da je na paši skupaj z drugimi dečki pekel krompir in repo.
Rada bi, da bi moj ded nikoli ne konačal pripovedovati te zdodbe.
Na pričujoči strani objavljamo izbor spisov, ki so jih napisali učenci nižjih srednjih šol na Tržaškem v tekmovanju za Cankarjevo priznanje.
Prejeli smo tudi odlomke iz spisov dijakov višjih srednjih šol, ki so tekmovali za Cankarjeva priznanja. Spise bomo objavili v nedeljo, 1. junija, ko bo v našem Dnevniku izšla tudi priloga o Primožu Trubarju.
KOLESARSTVO: včeraj 11. etapa dirke po Italiji
Bontempi že tretjič uspešen
pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Kandidati za naslov
CASTIGLIONE DEL LAGO (Perugia) — Italijan Guido Bontempi je o-svojil že svojo tretjo etapno zmago na tem Giru in tako dokazal, da je najboljši sprinter v letošnji, sicer skromni konkurenci dirke po Italiji. Bontempi je namreč včeraj zmagal v sprintu pred Nizozemcem Van Der Veldejem in rojakoma Rosolo in Riccojem. To je tudi vse, kar velja zabeležiti za včerajšnjo etapo, ki je bila povsem nezanimiva.
Upati je, da se bo danes Giro le razživel. Na sporedu je namreč etapa na kronometer (Sinalunga - Siena, 46 km), v kateri naj bi predvsem Moser pokazal zobe1.
VRSTNI RED 11. ETAPE (Pesaro -Castiglione del Lago, 207 km) : 1. Bontempi (It.) 5.32’40” s povprečno hitrostjo 37,334 km na uro; 2. Van Der Velde (Niz.); 3. Rosola (It.); 4. Ricco (It.); Van Vliet (Niz.) vsi v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA:	1. Saronni
(It.) 53.2315”; 2. Baronchelli (It.) po 8”; 3. Giupponi (It.) po 1’03”; 4. Da Silva (Port.) po 1’27”; 5. Loro (It.) i. č.; 6. Vandi (It.) po 1’48”; 7. Moser (It.) po 1’50”; 8. Ruttimann (Švi.) po 1’58”; 9. Visentini (It.) po r59”; 10. Giovannetti (It.) po 2’07”.
Dirka miru: Ludwig prvi
PRAGA — Po štirih letih je vzhodnonemški kolesar Olaf Ludwig drugič zmagal na kolesarski dirki miru; Ludwig je za peščico sekund prehitel Sovjeta Putnikova. Sledijo še štirje Sovjeti.
Črne stave: Brini zaslišan
TURIN — Turinski sodniki, ki raziskujejo zadevo o črnih stavah, so včeraj popoldne zaslišali vratarja U-dineseja Brinija.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija nogometne zveze je po srečanjih italijanskega pokala proti Veroni postopala s trdo roko: za 4 kola je bil izključen Verza, za dve Galbagini, Volpati in Turchetta.
Udinese - Verona: zamenjava
MILAN — Zvezi poklicnih nogometnih klubov so predstavili pogodbe o prestopih Videmčana De Agostinija k Veroni ter Galbaginija in Spurija od Verone k Udineseju.
Inter predstavil Trapattonija
MILAN — Komaj so se po izpadu iz turnirja za italijanski pokal polegli protesti navijačev milanskega pr-
voligaša, je vodstvo kluba predstavilo novega trenerja Trapattonija. Slednji je izjavil, da je po njegovem mnenju igralski kader dober.
Mladinci NDR v finale
VÀStNAMO — Po neodločenem izidu (0:0) v srečanju proti Švedski, si je mladinska nogometna vrsta NDR zagotovila nastop na finalnem turnirju, ki bo oktobra v Jugoslaviji.
Tenis: Sanchez napreduje
FIRENCE — Finalist teniškega turnirja v Rimu, Španec Emilio Sanchez, je na turnirju v Firencah z lahkoto izločil Italijana Cierra (6:3, 6:2), izpadel pa je njegov rojak Casal, ki je lani na tem turnirju zmagal. Italijan Cancellotti ga je premagal s 6:2 in 6:3.
Novinarji pod drobnogledom
SYDNEY — Organizatorji jadralnih regat za »American Cup« so sporočili, da bodo morali vsi novinarji pred akreditacijo imeti dovoljenje avstralske policije. Slednja bo pregledala njihovo delovanje, politične usmeritve in morebitne kazenske prekrške. Sporočilo je izzvalo val ogorčenja.
MEHIŠKI »MUNDIAL« VSE BLIŽJI
Argentinski nemiri
CIUDAD MEXICO — Argentinski tabor je tisti, ki trenutno zalaga trg z najbolj »zanimivimi« vestmi v zvezi z bližnjim »mundialom«. Ne gre za levi mezinec Maradone ali za dolžino lasi Passarelle. Trener Bilardo je v navzkrižnem ognju zaradi prisotnosti nekaterih soprog in zaročenk njegovih varovancev v Mehiki. Reprezen-tantje so imeli možnost izbire in ne-kateri so se odločili za to ugodnost, ki pa je izzvala v Argentini različna tolmačenja.
V	seriji prijateljskih tekem je I-rak z 2:0 premagal ekipo UNAM, Brazilija pa je pregazila domačo »A-merico« s 4:0. Neprijetno presenečenje je doživela Španija, katero je mehiški »Atlas« premagal z 2:1.
V	italijanskem taboru skušajo dolgčas preganjati s kartami in namiznim tenisom. Z loparjem sta najboljša Galderisi in Tricella. S kartami prednjači pomožno osebje. Bivši vratar Zoff in maser De Maria sta najboljša.
Križaj obiskal naš dnevnik
Jugoslovanski smučarski as Bojan Križaj, ki je bil včeraj v Trstu, se je za kratek čas ustavil tudi na našem dnevniku, kjer ga je pozdravil odgovorni urednik Bogo Samsa. Križaj bo skupaj z Jakobom Valantom (na sliki na dvorišču Primorskega dnevnika) z vozilom citroen visa nastopil na avtomobilskem rallyju Saturnus, ki se prične danes v Ljubljani in konča v nedeljo v Portorožu.
BRUNO KRIŽMAN
ITALIJA
Izkušenost namesto svežine
Napisati kaj novega o italijanskem nogometu je seveda skrajno težko, saj gre za eno največjih »industrij« v državi, za nedvomno največjo »politično« silo, kateri ne more in noče do živega nobena prava parlamentarna sila in za življenjski kisik pri celotedenskih razpravah brez ciljev.
Je pa nogomet tudi ogledalo družbe oziroma njene kulturne krize, ki dovoljuje, da se z vso naglico ob majhnih uspehih poklicnih moštev gradijo stadioni, kd zdaleč presegajo redne potrebe občinstva in da se ob zadolženosti za težke milijarde kupujejo tuji nogometaši. Dejstvo, da si ob tem vsak smrkavec prisluži nekaj stotin milijonov na leto in da se nekateri potegujejo celo za milijardo, kovinarji ali kemijski delavci pa za poviške 20 ali 30 tisoč lir, nikogar ne moti ni nikjer bila zaradi tega oklicana nobena stavka. Nasprotno! Za Žica so se v Rim z letalom podali vsi furlanski parlamentarci.
Ob državni reprezentanci je v zadnjih letih zrasla res markantna figura trenerja Bearzota, M je dosegel lep uspeh v Argentini in nato v Španiji navzlic vsem črnim predvidevanjem celo svetovni naslov. Bearzot je s tistim uspehom opustošil vse papirnate stratege športnih redakcij italijanskih časopisov, ki si sedaj kljub seriji neuspehov (od izločitve z EP do porazov v prijateljskih tekmah) ne drznejo zapisati, da je odprava v Mehiko obsojena katastrofi, ker ne bo igral ta ali oni.
S svojo mirnostjo je Bearzot ustvaril neko vrsto samozavesti in osvojitev novega naslova zgleda zelo verjetna možnost.
Ponovitev takega dogodka hi bila že »režimskega« pomena, saj ni nobena tajnost, da bi tak uspeh opijanil tudi veliko število ljudi, ki se z ničemer ne strinjajo, sredstvom za ustvarjanje javnega mnenja pa bi dal izjemno priljubljen argument.
S tehničnega vidika izgleda italijanska ekipa dobra, predvsem pa izkušena. Nekoliko višja poprečna starost ob dobri tehniki posameznikov bi ne
smela preveč negativno vplivati na storilnost. Jedro ekipe naj bi bil Bruno Conti. Z delnim zatonom generacije branilcev Juventusa je ta del ekipe verjetno bolj ranljiv kot prej, istočasno pa naj bi v napadu manjkal učinkoviti Paolo Rossi, oziroma Pa-blito.
Kot nosilka naslova Italija kvalifikacij ni opravila, spored njenih tekem pa bo v Mehiki naslednji: 31. maja Bolgarija, 5. junija Argentina, 10. junija Koreja.
KANADA
Nogomet nejasne bodočnosti
Z delom redkih navdušencev se nogomet v Severni Ameriki še drži na površju, potem bo je super liga, sestavljena iz klubov Kanade in ZDA, pred dvema letoma klavrno propadla in so tudi mnogi klubi morali zaključiti svojo življenjsko dobo. Izkazalo sa je, da je nogomet s svojo fantazijo težko dojemljiv za miselnost, ki je usmerjena izključno v denar.
Oh taki približni organizaciji so si pri kanadski nogometni zvezi (Cana-dian soccer association) zavihali rokave in našli v pivovarni Molson mecena, ki je prispeval del sredstev za kvalifikacijske nastope'. Ostalo so iztržili z akcijo »Marching to Mexico« (pot proti Mehiki), ki je predvidevala prodajo plakatov, čepic, majic, značk in podobnega. Če so skoraj vsa predstavništva v Mehiki »režimska«, se kaj takega torej ne more trditi za Kanado, ki je do finalnega deda SP prišla skoraj z ljudsko voljo. Kanadski igralci — čeprav oh statusu profi jev — še zdaleč nimajo jasnih pojmov o svoji bodočnosti in med njimi je nekaj takih, ki trenutno ne pripadajo nobenemu klubu.
Med boljše kanadske igralce bi lahko prištevali stoperja Samuela, ki kljub svoji vrednosti ne ve, če bo po »mundialu« še igral nogomet. Vodilni napadalec bi lahko bil Branko Šegota, rojen na Reki. Šegota igra trenutno za San Diego v Kaliforniji, bil pa je svoj čas tudi član Cosmosa. Kruh si služi največ z dvoranskim nogometom, kjer je izreden strelec, na pravem igrišču pa se večkrat ne znajde.
Ekipo vodi Anglež Tony Waiters, ki je bil svoj čas doma dober vratar.
Rezultati na kvalifikacijah: Haiti (2:0, 2:0), Gvatemala (2:1, 1:1), Kostarika (1:1, 0:0), Honduras (1:0, 2:1).
Spored tekem v Mehiki: 1. junija Francija, 6. junija Madžarska, 9. junija Sovjetska zveza.
JADRANJE: na mednarodni regati v ZRN
Ariana Bogateč spet odlična
naše odbojkarske šesterke v mladinskih ligah
V	dneh 17., 18. in 19. maja se je pred Kielom na Baltskem morju odvijala mednarodna regata v razredu »europa«, ki je obenem veljala kot selekcijska regata za zahodnonemško državno reprezentanco. Udeležencev je bilo 75 in so izpeljali 4 plove. V italijanski ekipi je bila tudi Sirenina jadralka Ariana Bogateč, ki je na končni lestvici zasedla odlično 19. mesto in prvo med ženskami. Bo-gatčeva je vnovič potrdila, da je zelo perspektivna jadralka, saj jo je italijanska jadralna zveza že prej vključila v državno ekipo, ki bo tekmovala na svetovnem prvenstvu v Helsinkih (od 16. do 20. julija letos).
REZULTATI: 1. Breuer; 2. Radike; 3. Lehman (vsi ZRN); 19. Bogateč (Sirena).
V	Bariju je bila 16., 17. in 18.
t.m. državna regata v razredu finn. Jadralcev je bilo 29, med njimi tudi Lorenzo Bogateč (TPK Sirena).
REZULTATI: 1. M. Paffoni, 2. M. Micheli, 3. E. Paffoni, 14. L. Bogateč (Sirena).
JUTRI NA PROGI 21 KM
Tek v Petelinjem
24. maja, na dan mladosti, bo v vasi Petelinje pri Pivki mali maratonski tek na progi 21 km. Za manj pripravljene tekače bo tudi ljudski tek na razdalji 7 km.
Na teku bodo verjetno nastopili tudi tekači iz naše dežele.
Start teka bo ob 16. uri, prijave pa bodo sprejemali neposredno pred startom.
UNDER 14 ŽENSKE
Montasio - Breg 3:0 (15:12, 15:3, 15:8)
BREG: Kocjančič, Kraljič, Glavina, Sancin, T. in E. Žerjal, Pečar, Koren, Ota, Kral, Giorgi in Canziani.
Mlade odbojkarice Brega so prvič letos izgubile prvenstveno tekmo s prepričljivim 3:0. Tokrat so igrale izredno slabo. Poraz je še toliko bolj pekoč, ker so domačinke (srečanje je bilo sicer v Dolini) nastopile samo v šestih. Z izredno zagrizeno igro v obrambi in na trenutke tudi učinkovitim napadom pa so povsem zasluženo zmagale in so še naprej neporažene v skupini. (G. F.)
Juvenilia - Dom Agorest 0:3 (14:16,
4:15 7:15)
DOM AGOREST: Bassini, Magda in Maša Braini, Gaeta, Hvalič, Makuc, Simčič.
V tekmi proti Juvanilii so mlade odbojkarice Doma Agorest pokazale dobro formo. Dekleta so se v vseh od-
delkih dobro držala in zlasti je bilo pozitivno to, da so tudi v prvem setu, ko so se jim nasprotnice nevarno približale, požrtvovalno lovila vse žoge in set osvojila. Od tega trenutka dalje je bila pot do zmage lahka.
Dom Agorest - San Luigi 1:2 (16:14, 5:15, 10:15)
Domovke so proti San Luigiju igrale že naslednjega dne, tokrat v Kulturnem domu v Gorici. Čeprav so pokazale enako požrtvovalnost, se jim je poznala utrujenost. Prvi set je bil zelo borben in Strgarjeve varovanke so ga tudi osvojile, v naslednjih dveh pa je prišla na dan utrujenost in popustila je koncentracija.
MINIODBOJKA V organizaciji C.S.I. se nadaljuje ženski miniodbojkarski turnir. V Gradišču je 17. maja nastopilo 7 ekip, od teh dve slovenski: Dom Agorest C in Olympia B.
KONČNA LESTVICA: 1. Juvenilia
A 12; 2. Dom Agorest C 8; 3. San Luigi 8; 4. Pieris B 6; 5. Torriana A 4; 6. Torriana D 4; 7. Olympia B 0.
Vsa društva, ki so nastopala na tun nirju, bodo 30. t.m. ob 15.30 odigrala zaključni turnir (z eno ekipo) v telovadnici v Štandrežu, kjer bo tudi zaključna slovesnost in nagrajevanje.
(D. D.)
Nogometni turnir ZSŠDI
ZAČETNIKI Skupina B (Bazovica): Bazovica, Katinara - Sv. Jakob 4:1 (0:1); Opčine, Gropada - Ul. sv. Frančiška, Ul. Donadoni, Sv. Ivan 1:0 (0:0).
Skupina C (Repen): Prosek - R^' pentabor, Trebče 6:0 (2:0); Slivno, Zgonik - Rojan, Barkovlje, Devin 1:1 (1:0). CICIBANI - Skupina B (Trebče) : Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška, Sv. Ivan - Opčine, Gropada 3:1 (1:0); Bazovica - Trebče, Repentabor 3:0 (1:0).
NOGOMET: memorial M. čevdek
Števerjan v finalu
V prvi polfinalni tekmi na turnirju Simona Čevdka na Peči so v lepem srečanju, kateremu je sledilo res veliko gledalcev, slavili igralci iz Šte-verjana, ki so tako prvi kandidat za veliki finale.
ŠTEVERJAN — ŠTANDREŽ 3:2 (1:1)
ŠTEVERJAN: Legiša, Bevčar, Fattore, Maraž, Klanjšček, Radikon, Kodermac, Damjan Klanjšček, Panza-naro, Grinovero, Komjanc, Dario Maraž.
ŠTANDREŽ: Pete jan, Paulin, Ba-stiani, Tabaj, Gomišček, Cingerli, Braini, Makuc, Krpan, Faganel, Gaiatto.
SODNIK: Robert Devetak.
STRELCI: Cingerli, Kodermac (2), Fatture, Tabaj.
Ekipa* iz štandreža bo v soboto igrala za 3. mesto. Tekma se bo začela ob 17. uri. Ob 18.30 pa bo odločilno srečanje med Števetrjanom in zmagovalcem sinočnjega polfinala.
(M. Marson)
danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Robert Viđali
totocalcio
Arezzo - Cagliari	X	
Bologna - Ascoli	X	2
Brescia - Triestina	1	
Campobasso - Palermo	1	
Catania - Pescara	1	X 2
Empoli - Perugia	1	
Lazio - Cremonese	1	X
Monza - Genoa	1	X 2
Sambenedettese - Cesena	2	
Vicenza - Catanzaro	1	
Varese - Modena	1	X
Ternana - Benevento	X	
Pro Patria - Centese	1	X
iz nogometne šole trebenskega Pri-		
Robert Viđali (letnik 1965) je izšel morca, za katerega je sicer igral samo eno leto. Kasneje se je preselil k pro-seškemu Primorju in za rumeno-rdeče igral štiri sezone. V zadnji od teh je nastopal v prvi ekipi. Tri sezone je sedaj član Krasa. Za svojo najboljšo sezono ima deželno prvenstvo naraščajnikov pri Primorju. Bil je že član reprezentance ZSŠDI in amaterske lige. Ker je trenutno poškodovan se ne more udeleževati kvalifikacijskih tekem Krasa za prestop v 2. AL, je pa optimist glede končnega uspeha.
Prejšnji teden je Mitja Možina pravilno napovedal 8 izidov.
Prva dirka bo v Tarantu, kjer bi se morala uveljaviti skupina 1 (Darling Gel j in Riva Quick). V skupini X je najsolidnejši Coriolano. V skupini 2 Desafioss.
Tudi druga dirka bo v Tarantu. Poskusili bi s skupino X z Brividogalom.
V	skupini 2 bi se zanesli na Daria Ve.
V	skupini 1 na Raccorda Bi.
Taranto bo prizorišče tudi tretje dirke. Znova bi poskusili s skupino 2, (Bacco), v skupini 1 sta solidna Du-gan in Camposvelto.
Napoved za dirko v Montecatiniju je precej težavna. Poskusili bi s skupino X, kjer je Dandolo Jet. V skupini 2 je zanesljivi in hitri Dorso, v skupini 1 pa izstopa Donald Duck.
V	Padovi je glavni favorit Bietolino (skupina X). Za drugo mesto bi se morala potegovati hitri Abnur (skupina 1), kateremu bi lahko prekrižal račune Day CM (skupina 2).
V	zadnji dirki v Milanu bi za prvo mesto prišel v poštev Memphis Baby (skupina 1). V skupini X je soliden
Carstensz, v skupini 1 pa ne gre prezreti niti regularnega Silent Shoea-
DIRKA TRIS
Dirka tris bo tokrat v Rimu, kjer bo startalo šestnajst konj. Poskusih bi z Dradangom (št. 8), Teujourso® (št. 11) in Tower One (št. 2). Za si" stemiste: Nastro Azzurro (št. 6), V" Jam Blues (št. 4) in Lednathie (št. ■’>'
i	totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
X
1
1
1
X
1
X
1
1
1
2
2
2
2
2
ODBOJKA: od danes do nedelje v meddeželnem finalu Turnir v malem nogometu Primorskega dnevnika
Friulexport pred težko preizkušnjo Jutri finalne tekme
Združena ženska odbojkarska ekipa Friulexport je danes zjutraj odpotovala v Rovigo na tridnevno meddeželno fazo državnega prvenstva under 18. Že v popoldanskih urah se bodo mladinke Mebla v prvem od treh srečanj pomerile z deželnim prvakom iz Mark Falconaro, jutri bodo naša dekleta igrala z Volley Pisa (Toskana), v nedeljo pa se bodo pomerila nič manj kot z mladinsko ekipo italijanskega članskega državnega prvaka Teodore iz Ravenne (Emilija).
Kot je razvidno iz imen nasprotnikov čaka braniteljice naslova državnih viceprvakinj 85 izredno težka naloga. V državni finale se bo namreč uvrstil le zmagovalec turnirja v Rovigu, konkurenca pa je sama po sebi že vredna vsedržavne faze. Mirno lahko zapišemo, da bo zmagovalec te meddeželne kvalifikacijske skupine v državnem finalu posegel po eni od kolajn.
Da ta trditev ni iz trte izvita priča le naslednji podatek: Friulexport je bil lani drugi, Teodora tretja, Falconara šesta (skupno je nastopilo 18 šesterk),
Volley Pisa pa se lani ni udeležil državnega finala, a izhaja iz dežele Car-rareseja, ki je bil lani četrti in je v nepozabnem polfinalnem srečanju klonil pred Friulexportom s 3:2 ter našim igralkam odprl pot do finala in osvojitve srebrne kolajne. Ob tem je treba poudariti, da je odbojkarska zveza z ustanovitvijo prvenstva under 18 v bistvu »podaljšala življenje« lanskemu prvenstvu deklic, tako da lahko letos ekipe nastopijo v istih postavah kot lani in je konkurenca zato nespremenjena. Prav zato je toliko bolj »čudno«, da se že na meddeželni ravni med sabo pomerijo skoraj vse lani boljše uvrščene ekipe. Zveza bi bila morala namreč določiti nositelje skupin, ne pa prepustiti žrebu, da določi, kdo bo s kom igral, saj je na ta način končni vrstni red v državi že vnaprej neresničen. Niti pomisliti pa si ne upamo, da je šlo pri sestavi skupin za čisto subjektivno izbiro, saj bi bilo to povsem mafijsko ravnanje, z očitnim namenom favoriziranja določenih dežel (Vplivno
Sicilijo? V rimskem kolesju federacije vprežen Lacij? Organizator državnega finala Apulija?).
Kakorkoli že, je na dlani, da lahko postane državni prvak le tisti, ki je resnično najmočnejši, tako da mora biti našim dekletom pravzaprav vseeno, s kom se najprej merijo. Združena ekipa letos za ostale ni neznanka, niti ne more skrivati svojih ambicij po visoki uvrstitvi, zato ostane bistvo vprašanja isto: treba je premagati vse in glede na lanski končni vrstni red so naša dekleta v Rovigu celo favorit. Razpored tekem pa je tak, da ne bi bilo čudno, če bi o zmagovalcu odločala prav nedeljska tekma s Teodoro. Spored tekmovanja je naslednji: danes: Volley Pisa - Teodora; 18.30: Friulexport - Falconara;
jutri, 24. 5.: 17.00: Volley Pisa - Friulexport; 18.30: Teodora - Falconara;
v nedeljo, 25. 5.: 9.00: Teodora - Friulexport; 10.30: Volley Pisa - Falconara.
Na državni finale, ki bo v Bariju, 4., 5. in 6. julija gre prvouvrščena ekipa.
Jutri bodo na trebenskem igrišču finalne tekme turnirja v malem nogometu, ki ga letos prvič prireja Primorski dnevnik. Kot prvi bodo stopili na igrišče nogometaši Slovenskega planinskega društva Trst, ki se bodo pomerili z ekipo Primorskega dnevnika (stavci in uradniki). Pričakovati je dokaj izenačeno in borbeno srečanje. Obe ekipi sta namreč v kvalifikacijskem delu tesno izgubili proti Primorskemu dnevniku (časnikarji), oz. proti Boru.
V tekmi za 3. mesto se bosta pomerili moštvi Bora in Primorskega dnevnika (časnikarji). Borovci, med katerimi izstopata Tomažič in Perco, so v tem srečanju rahlo favoriti. »Časnikarji« pa so napovedali, da bodo dali vse od sebe (seveda če bodo imeli sape),
da bi ugnali mlajše in predvsem bolj trenirane tekmece.
V velikem finalu pa bosta igrali moštvi, Kras in Hranilnica in posojilnica Opčine, ki sta na tem turnirju pokazali največ in sta tudi zasluženo v finalu. »Openci« so, z Igorjem Čukom in jadranovcem Valterjem Sosičem na čelu, tehnično zelo dobro igrali, kra-sovci pa so presenetili z moško in učinkovito igro.
Ne glede na izide, pa velja že sedaj omeniti, da je bila pobuda našega dnevnika dokaj posrečena (več društev, organizacij, tvrdk je že zaprosilo za udeležbo na prihodnji izvedbi...) in z njo velja nadaljevati.
DANAŠNJI SPORED
9.30: za 5. mesto: SPDT - Primorski dnevnik (stavci in uradniki);
10.45: za 3. mesto: Bor - Primorski dnevnik (časnikarji);
12.00: za 1. mesto: Kras - Hranilnica in posojilnica Opčine.
Sledi nagrajevanje.
Mladinski nogomet na Goriškem
Visoka zmaga Mladosti Uspešna tudi Juventina
NAJMLAJŠI
SAN POLO - MLADOST	0:3
MLADOST: Gergolet, Pelizon, Qu-inzi, Lakovič (Narduzzi), Tomšič, Colja, Devetak (Spacal), R. Deveta, D. Lakovič, Šfiligoj, Tonzar.
STRELCA: Tonzar (2), Danjel Lakovič.
Po dvotedenskem premoru so igralci Mladosti ponovno stopili na igrišče in to kar se da uspešno. Na gostovanju v Tržiču so namreč premagali ekipo San Polo.
Srečanje je bilo dokaj zanimivo in kraški nogometaši so pokazali dokajšnjo učinkovitost, ki se je prvič uresničila z golom Lakoviča. V nadaljevanju igre so igralci Mladosti pokazali
več od igre in s Tonzarjem še dvakrat zatresli mrežo San Pola.
ZAČETNIKI
JUVENTINA - SAN LORENZO 2:1
JUVENTINA: Grendene, Ferfolja (Narduzzi), Kobal, Devetak, Peršolja, Petejan, Marko Petejan, Sellan, Koršič, Gergolet, Dario (Marvin).
STRELEC: Sellan (2).
Čeprav so igralci Juventine (manjkali so vsi standardni branilci) igrali v dokaj okrnjeni postavi, so kljub temu strli odpor solidne ekipe iz Šlovrenca. Tokrat gre pohvaliti vse igralce, ki so zaigrali zares dobro, če pomislimo, da je marsikateri izmed njih igral na položaju, ki ni njemu prikladen.
M. P.
Srečanje sedanjih in »starejših« nogometašev Zarje
V nedeljo je bilo v Bazovici zanimivo nogometno srečanje med Zarjo '86 in Zarjo »Old Starš«. Zmagali so mlajši s 5:2. Seveda bolj kot samo nogometno srečanje je bilo pomembno, da so se nogometaši več generacij bazoviškega društva zopet zbrali in prebili po tekmi nekaj ur v zares prijetnem družabnem večeru
obvestila
EC PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 26. t. m., 21. redni občni zbor, ki bo ob 20. uri v Prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »Soščevi hiši« — Prosek 306 z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2. Poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo predsednika nadzornega odbora; 6. volitve novega odbora; 7. razno.
ŠD MLADINA
Prireja ob 10-letnici delovanja fotografsko razstavo, ki bo obsegala Vsa leta delovanja. Zato naproša posameznike in vsakogar, ki ima material o delovanju društva, da ga poso-
Fotografije in odrezke časopisov ^Prejemajo v baru Doma »A. Sirk« v križu ob večernih urah.
ODBOR JK ČUPA
J'abi člane, da se v čimvečjem števi-}n udeležijo nočne regate za kajutne Jadrnice v soboto, 31. t. m., ki jo organizira društvo SNPJ iz Sesljana. ‘Togram: ob 17.30 praznik društva, °o 19.30 show party, ob 22. uri start legate Sesljan - Trst - Tignano - Ses-l?n. Vpisovanje na sedežu SNPJ do t. m. (tudi telefonsko).
KOŠARKA: lestvica naših strelcev po regularnem delu promocijskega prvenstva
Na prvih dveh mestih mlada borovca D. Pregare in F. Korošec
Po včerajšnjem podrobnem pregledu in po ocenah nekaterih protagonistov naših ekip po končanem promocijskem prventvu na Tržaškem, podajamo danes popolno lestvico naših strelcev v tej ligi. Zanimivo je, da sta na prvih dveh mestih, in to tudi z dokajšnjo razliko dva mlada košarkarja, borovca David Pregare in Fabrizio Korošec. Na tretjem je Bregov košarkar Mezzavilla, na četrtem pa še en mlad igralec, Kontovelec Damir Starc, kar kaže, da lahko naša košarka računa na »zanimiv« naraščaj.
Končna lestvica strelcev naših ekip (v oklepaju število odigranih tekem, za prvo deseterico povprečje na tekmo):
1. Pregare (Bor Radenska) 536 (22; 24,4); 2. Korošec (Bor Radenska) 440 (22; 20); 3. Mezzavilla (Breg Adriat-herm) 337 (21; 16); 4. Starc (Kontovel Elee. Shop) 336 (21; 16); 5. Zobec (Breg Adriatherm) 301 (18; 16,7); 6. Stoka (Kontovel Elee. Shop) 295 (22; 13,4); 7. Grilanc (Kontovel Elee. Shop) 270 (20;
David Pregare
rut (Bor Radenska) 177 (22); 16. Corbat-ti (Bor Radenska) 116 (15); 17. Race (Breg Adriatherm) 100 (10); 18. Sosič (Breg Adriatherm) 97 (16); 19. Koren (Breg Adriatherm) 96 (20); 20. Ušaj (Kontovel Elee. Shop) 89 (20); 21. Š. Semen (Bor Radenska) 75 (22); 22. Me-
neghetti (Breg Adriatherm) 73 (20); 23. Čok (Breg Adriatherm) 71 (12); 24. Ban (Kontovel Elee. Shop) 69 (13); 25. Lisjak (Kontovel Elee. Shop) 65 (20[ in Volk (Bor Radenska) 65 (13); 27. B. Žerjal (Breg Adriatherm) 54 (19); 28. A. Semen (Bor Radenska) 37 (17); 29. Sedmak (Kontovel Elee. Shop) 26 (19); 30. Canciani (Bor Radenska) 25 (21); 31. Kapič (Breg Adriatherm) 20 (16); 32. Perčič (Bor Radenska) 5 (7); 33. Gruden (Kontovel Elee. Shop) 4 (14) in Vec-chiet (Bor Radenska) 4 (10); 35. Perini (Kontovel Elee. Shop) 3 (1) in Pahor (Bor Radenska) 3 (1); 37. Sterni (Kontovel Elee. Shop) 2 (6).
Največ točk na posamezni tekmi
1. Korošec (Bor Radenska) 42; 2. Pregare (Bor Radenska) 39; 3. Slavec in Zobec (oba Breg Adriatherm) 31; 5. Mezzavilla (Breg Adriatherm), Starc in Vremec (oba Kontovel Elee. Shop) 30; 8. Štoka (Kontovel Elee. Shop) 29; 9. R. Žerjal (Breg Adriatherm) 26; 10. Pieri (Bor Radenska) in Grilanc (Kontovel Elee. Shop) 25.
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
*2letniška sezona SPDT
^udi letošnjega tradicionalnega Srečar.ja zamejskih planincev s člani . Nova Gorica se je udeležilo lepo evilo ljudi. K uspehu srečanja je pri-sPevalo lepo poletno vreme, pa tudi ‘zbrani kraj za to slavje. Korada je ^amreč lep hrib v Goriških Brdih, s °(erega je res lep razgled na Primor-od° Čtoni SPDT, ki so se na Korado ^ Pravili z osebnimi avtomobili, so 1 1 nad srečanjem nadvse zadovoljni. * ♦ ♦
Poh nedeIi°' 25- tm- se bodo ČIani Sprfatenega planinskega društva s
na t PD ^nte9ra^a ,z Ljubljane podali ržaško, kjer bodo v spremstu čla-SPDT obiskali Dolino Glinščice. pe,r°lišče članov SPDT bo ob 9.00 na tfio U družabnost pred Kulturnim do-^ v Bolj uncu pa bo ob 14. uri.
v nVt°busrii izlet SPDT na Golico bo nare-i°' J- junija, ko bo hrib poln Pred Z Pdbob izletnikov bo ob 6.00 iz-tržaške sodne palače (Poro Ulpi-
ano). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob uradnih urah (tel. 767304).
Predavanje o plezanju v Patagoniji
Sinoči je bilo v polni Gregorčičevi dvorani v Trstu izredno zanimivo predavanje postojnskega plezalca Bogdana Biščaka, ki je z diapozitivi z multivizuelnimi sredstvi (tremi projektorji istočasno) prikazal letošnjo uspešno slovensko alpinistično odpravo v Patagoniji. Biščak je skupno s soplezalcema Matevžem Lenarčičem in Radom Fabianom opravil izredno težek prvenstveni vzpon na mitični gori Fitz Roy, poleg tega pa je še preplezal Cerro Torre po klasični smeri. Neposredni televizijski prenos plezanja iz Ospa
V stenah Ospa, le nekaj kilometrov stran od nas, bo v nedeljo, 25. t.m., vse živo. Naslov celotnega projekta je »Pajek pod previsom«, gre pa za neposredni televizijski prenos prostega plezanja najtežje smeti Gobe. To je prvi takšen poskus v Jugoslaviji, morda celo v Evropi. Televizija Ljubljana
se je odločila za prenos dogajanj v celotni smeri. Gobo bosta prosto ponavljala Tadej Slabe (AO Ljubljana Matica) in Srečo Rehberger (AO Kranj).
Za prenos bodo imeli pet kamer, med drugim tudi premično v steni, v rokah pa jo bo imel Matjaž Fistravec, ki je avtor slovenskega izredno uspešnega filma o Cerro Torrefa. Obenem bodo v sosednji Stari smeri plezali Ines Božič, Janez Skok in zamejski alpinist, član AO SPDT Ivo Kafol. Plezali bodo tehnično, tako da bo celotna slovenska javnost lahko videla bistveno razliko med prostim in klasičnim plezanjem. Kot zanimivost velja omeniti, da bodo vsi alpinisti plezali z mikrofoni in slušalkami, kar bo omogočilo tudi pogovor med prenosom.
Iz Ospa bo pet neposrednih javljanj: prvo od 9.00 do 9.15, drugo od
9.45	do 10.00, tretje od 11.30 do 11.45, četrto od 13.00 do 13.15 in zadnje javljanje od 15.00 do 15.25.
Spremljali bomo torej plezanje vseh najtežjih raztežajev. Prvega z oceno VIII, drugega z oceno VII, tret-
jega z oceno IX- in četrtega z oceno IX. Ob koncu se bosta plezalca spustila ob vrvi od vrha stene do tal v enem samem spustu.
Sledij bo pogovor z vsemi akterji tega dne, pred in med prenosom pa bo Miha Lampreht, ki bo prenos komentiral in povezoval, povabil pred mikrofon še nekatere. Vodja celotnega projekta je Beno Hvala, ki mu gre tudi največ zaslug, da se je TV Ljubljana tega prenosa sploh lotila.
Planinski vestnik štev. 5
Tudi majska številka Planinskega vestnika prinaša vrsto zanimivih člankov. Uvodni prispevek z naslovom »Članstvo — temelj vsake organizacije« je napisal Jože Dobnik, ki v njem predstavlja nekaj zanimivih podatkov. Lani je bilo v Planinski zvezi Slovenije 102.412 članov, ki so plačali članarino, največji delež prebivalcev, včlanjenih v planinska društva, pa je v občinah, kjer je veliko proizvodnih delavcev. Tone Strojin je ob letošnjem evropskem shodu mladine za gozdove napisal članek
»Gozd opozarja«, izredno zanimiv pa je prispevek alpinista Tornata Česna »Ledena trilogija«, v katerem opisuje svoje podvige v severnih stenah Eigerja, Grandes Jorasses in Matterhor-na. Kot znano, je Česen plezal pozimi in sam.
Alpinistični razgledi štev. 22
Zadnja številka Alpinističnih razgledov prinaša tudi tokrat dosti člankov o zgodovini in tehniki alpinizma. Dušan Jelinčič je prispeval drugi del študije »Liki, dosežki in vrednote alpinizma doma in po svetu«, s podnaslovom »Nekaj o psihologiji in filozofiji alpinizma«. Luka Karničar je prispeval članek »Ukinjamo alpinizem ali kako solo plezalce preusmeriti med balinarje«, ki spet razmišlja o polemiki, ki je nastala ob razgovoru, objavljenem v Planinskem vestniku, takratnega glavnega urednika PV Marijana Krišlja s podpredsednikom PZS Francijem Ekarjem. Zanimivi so še članki Bogdana Biščaka »Naš eks-pedicionizem«, Toneta Škarje »Odprave 1986 - 1990« in še drugi.
DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se. naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
23. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Vedno več tujih turistov na Cipru
Libanonska kriza pozitivno vplivala na ciprsko ekonomijo
CIPER - Ta sredozemski otok je le nekaj morskih milj oddaljen od razgretega Libanona, kjer državljanska vojna razsaja že leta in leta. Čeprav ima tudi Ciper svoje probleme, saj živijo tam tako Turki, ki so sicer manjšina kot Grki (otok je namreč razdeljen na dva dela: severnega so pred leti zasedle turške čete, ki so tako hotele doseči ustanovitev neodvisne turške države na Cipru), je imela libanonska kriza pozitiven vpliv na ciprsko gospodarstvo. Iz tistega dela, ki so ga zasedle turške čete, je zbežalo kakih 200 tisoč Grkov, vsa grška večina pa je kar se da aktivna in tudi begunci s Severa so se dobro vključili v gospodarsko življenje.
Tudi padec cene petroleja je pripomogel k okrepitvi ciprskega gospodarstva, ki so ga do pred kratkim pestile visoke cene »črnega zlata«. Glavna gospodarska panoga pa ostaja vsekakor turizem. Strah pred terorističnimi napadi je upadel in na Cipru beležijo vsako leto več obiskovalcev. V prvih štirih mesecih letošnjega leta jih je bilo 180.000, se pravi 15 odstot-
kov več kot lani v istem obdobju. Za relativno skromno ciprsko gospodarstvo so to številke, vredne vsakega spoštovanja.
Hud udarec za ciprsko gospodarstvo pa so bili novi ukrepi proti alkoholizmu v Sovjetski zvezi, ki je lani uvozila za 11 milijonov dolarjev ciprskega vina, medtem ko ga letos ni uvozila niti litra. Tudi islamski integralizem povzroča ciprskemu gospodarstvu, predvsem izvozu vina, hude preglavice.
Za zaključek naj povemo, da so na Cipru v zadnjih letih zabeležili trikrat večjo gospodarsko rast kot je poprečna rast v svetu. Leta 1976, dve leti potem ko so Turki zasedli severni del Cipra, je bil poprečni dohodek 1200 dolarjev na' prebivalca, lani pa je bil ta dohodek 5200 dolarjev.
Kljub pozitivnim premikom v gospodarstvu, pa ostajajo še vedno skrbi. Skoraj polovico izvoza gre v arabske države, ki preživljajo gospodarsko krizo in to bi lahko negativno vplivalo na nadaljnji razvoj ciprskega gospodarstva.
Tudi trdno gospodarstvo lahko povzroča preglavice
Japonska ima težave z jenom katerega tečaj je previsok
Medtem ko se večina držav trudi, da bi izboljšale tečaj svoje valute v primerjavi z ostalimi svetovnimi valutami, se zadnje čase na Japonskem godi, da so oblasti in nasploh vsi gospodarski operaterji skrajno zaskrbljeni nad rastjo jena v primerjavi z vsemi konvertibilnimi valutami in predvsem v razmerju do dolarja. V ponedeljek, 12. 5. 86, je ameriška valuta močno izgubila na vrednosti v razmerju do jena, istočasno pa je sunkovito padel indeks tokijske borze (nekakšen pokazatelj celotnega borznega poslovanja, ki nam prikaže odstotni porast ali odstotno znižanje cene vseh delnic). Na splošno so izgubile na vrednosti delnice vseh japonskih družb, razen redkih izjem, ki pa jih gre pripisati špekulativnim nameram. Tokijska borza je torej po večmesečnem dviganju cen pričela kazati prve znake šibkosti sedanjega stanja.
Česa so se pravzaprav zbali japonski operaterji? Kljub ovrednotenju jena je namreč japonska trgovinska bilanca (razlika med izvozi in uvozi) meseca aprila dosegla rekordni surplus. Prav tega pa se očitno borzni izvedenci bojijo: da bi se jen še nadalje nebrzdano vrednotil v primerjavi z dolarjem , kar pa lahko v kratkem privede do zastoja pri izvozu. Nedavni tokijski vrh najbolj industrializiranih držav Zahoda ni namreč dal zaželenih pozitivnih rezultatov: Japonska in ZDA nista v resnici skle-
nila nobenega dogovora o morebitnem brzdanju padca ameriške valute, kakor so upali Japonci.
Posledica vsega tega naj bi bila vedno manjša kompetitivnost japonskih proizvodov na mednarodnih tržiščih in torej zmanjšanje izvoza. K temu naj bi pripomogli tudi skaljeni odnosi z mnogimi državami arabskega sveta, ki bi lahko zmanjšale uvoz iz Japonske kot protiukrep zaradi podpore Reaganovi politiki do Libije in terorizma, ki jo je izrazil predsednik japonske vlade Nakaso-ne.
Zmanjšanje izvoza bi lahko privedlo Japonsko do nične ali celo negativne gospodarske rasti: takega mnenja so mnogi izvedenci, ki trdijo, da bi do rasti nič prišlo v primeru, da bi tečaj dolarja padel na 150 jenov.
Drugi izvedenci so sicer drugačnega mnenja, saj trdijo, da bi se sicer nekoliko zmanjšal uvoz, da pa bi proizvodnja né padla, ker bi japonske industrije lahko kupovale surovine na tujih tržiščih po znižani ceni (Japonska je predvsem, kot znano, predelovalec tujih surovin).
Kljub temu je ministrski svet že sprejel nekatere ukrepe, ki naj bi pospešili gospodarsko rast: razne kreditne olajšave za male in srednje industrijke obrate, izredne investicije v javna dela, znižanje obrestnih mer. Ti ukrepi naj bi preprečili uresničenje negativnih posledic, ki jih napovedujejo ekonomisti.
Marko Oblak
Iz protesta v smrt
22-letni Lee Tong-soo, študent na seulski univerzi se je predvčerajšnjim iz protesta proti vladni politiki in ZDA zažgal in skočil v prazno (Teleloto AP)
Od 18. julija na motornem kolesu le še s čelado na glavi
RIM Izpeljava »operacije obvezna čelada« bo italijanske motocikliste stala 150 do 200 milijard lir. Od skupno 6,5 milijona oseb (v prvi vrsti mladih), ki se vozijo z motorjem ali motornim kolesom, jil\ bo nekaj manj kot polovico moralo kupiti čelado pred 18. julijem, in to, kot je znano, v smislu takoimenovanega zakona Signorile. Gornjemu znesku je treba prišteti še kakšnih 20 do 50 milijard lir, ki jih bodo prizadeti morali odšteti za vzvratna ogledalca, ki bodo 18. julija pravtako postala po zakonu obvezna.
No, ljubitelji brzenja na dveh kolesih so opozorjeni: tisti, ki ga bodo pristojni varnostniki zasačili brez čelade, bo dolžan plačati globo, ki bo šla od 50.000 pa do 500.000 lir.
Vsedržavni združenji izdelovalcev motorjev in ustreznih pritiklin ANCLA ter UNICME napovedujeta, da se bo popraševanje po čeladah in vzvratnih ogledalcih tik pred 18. julijem močno povečalo, obenem pa zagotavljata, da bo teh artiklov naprodaj več kot dovolj. Izbire je namreč
veliko: pri glavnem ravnateljstvu za civilno motorizacijo so doslej registrirali 99 modelov težkih čelad za motocikliste, ki jih je izdelalo 20 tovarn v skladu z ustreznimi evropskimi predpisi. Toda poleg teh modelov je pri nas dovoljena še raba čelad, ki so bile izdelane v drugih evropskih državah po pravilniku E—2202; gre zakakšnih 100 modelov, ki povsem ustrezajo našim zakonskim predpisom.
Težke čelade v bistvu delimo na dve kategoriji: v prvo spadajo čelade »jet« od 900 do 1000 gramov teže, v drugo pa takoimenovane »integralne« čelade, ki tehtajo okrog 1400 gramov. Kaj pa »lahke« čelade, ki so za voznike motornih koles in lažjih motorjev? V rimskem in milanskem centru za civilno motorizacijo ravno sedaj preizkušajo pet prototipov, vsekakor pa velja, da te čelade ne bodo tehtle več kot 700 gramov. Bolj kot grami zaščitne obloge pa je še vedno važna predvsem ustrezajoča prometna vzgoja.
Življenje se nadaljuje
Černobilski oblak je mimo in ta nemška kmetica že seje na svoji njivi pri Stuttgartu (Telefoto AP)
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (6.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
V Tibetu bodo danes proslavili 35-letnico priključitve h Kitajski
PEKING V Tibetu bodo danes proslavili 35. obletnico priključitve k LR Kitajski. 23. maja 1951 so podpisali sporazum v 17 točkah, s katerim je Peking zagotovil Tibetu, ki so ga kitajske čete zasedle, dokajšnjo notranjo avtonomijo.
Leta 1959 je dalajlama, najvišja politično-verska oblast v Tibetu, pobegnil iz države ob koncu spodletelega upora proti kitajskim oblastem. Budisti ga imajo za utelešenega Budo in njegov beg je odtujil Kitajcem marsikatero simpatijo. V zadnjih letih so Kitajci skušali prepričati dalajlamo, da bi se vrnil v Tibet, vendar brez uspeha. Kljub temu pa je pred tremi leti poslal tri svoje odposlance v Peking, da bi posredovali njegove zahteve, med katerimi oblikovanje velike avtonomne dežele Tibet, ki bi obsegovala vse ozemlje nekdanjega kraljestva. Kitajci so njegove zahteve do sedaj še vedno zavračali.
Tibet ostaja ena najbolj zaostalih kitajskih pokrajin : večji del 2,5 milijona prebivalcev se le s težavo preživlja, saj je dežela zelo revna in povsem odvisna od kitajske pomoči.
Starodavni Etruščani so bili tudi izredno vešči zdravniki
RIM Etruščani in zdravstvo je naslov dokumentarca, ki so ga te dni predstavili v Cartoni in ki dokazuje, da so bili Etruščani tudi dobri zdravniki, ne samo umetniki, trgovci, duhovniki. Odkrili so namreč celo vrsto podob iz gline ali brona, ki upodabljajo razne dele človeškega telesa. Kaže, da so podobe darovali bogovom po ozdravitvi . V florentinskem arheološkem muzeju obstaja bronasto okos-
tje, ki je dokaj skrbno in natančno izdelano.
Etruščani so bili v dobri meri debeli ljudje : domnevajo, da je šlo za napake v presnovi, ne pa za napačno prehrano. Poznali so baje več bolezni krvnega obtoka, niso jim pa bile neznane niti spolne bolezni. Zdravila s° bila seveda primitivna in v glavnem izdelana iz zelišč in trav.
Naj še povemo, da so bili Etruščan1 visoki poprečno 160 cm, ženske pa s° bile 5 cm nižje.
Tajfun pustošil po Salomonovih otokih
SALOMONOVI OTOKI Tropski tajfun, ki je včeraj prizadel Salomonov® otoke, je povzročil 50 smrtnih žrtev, več desetin ljudi pa še pogrešajo. Bojijo s®' da jih je pobralo podivjano morje ali pa da jih je pokopalo blato. Na delu s° reševalne ekipe, ki pa imajo zelo težko delo, saj sestavlja Salomonove otok® vrsta manjših otokov, ki so le s težavo dosegljivi.
NEW DELHI — Vsaj devet Indijcev je izgubilo življenje, ko je skupi11® sikhskih skrajnežev napadla trg v Amritsaru, svetem mestu Sikhov. Indijs^ policija je takoj posegla, vendar so skrajneži že zbežali, trenutno pa j® teku pravi lov na moža, ki pa za zdaj ni obrodil sadov. Po prvih izsledk1 ^ preiskave, je trg napadla skupina osmih Sikhov, ki so bili oboroženi z brzo* trelkami in so streljali na množico.