• gT;
Pogfafna plačana t gotovfnL
Leto XI., št. 160
DRŽAVNO TOŽILSTVO v
13. V«. 1930
krat,__
I MJ^f 'II Ml ' ■ '-iiil
jLpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Iniseratni oddelek: Ljubljana, Prešer» nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190. K Suni pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241.
LJubljana, nedelja 13. Julija 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Avstrija za osnovanje
evropske unije
Avstrijska vlada pozdravlja Briandovo akcijo in jo bo podpirala brez pridržkov — Odgovor Danske in češko-
slovaške
Dunaj, 12. julija s. d. Avstrijski poslanik je izročil danes v Parizu odgovor avstrijske vlade na Briandovo spomenico. Odgovor pozdravlja Briandov načrt in pristaja na ustanovitev evropske unije v okvirju organizma Društva narodov.
V	odgovoru naglaša zvezna vlada, da je rada pripravljena z najboljšimi močmi sodelovati v korist rešitve in evropske solidarnosti pri velikem delu za organiziranje Evrope. Prepričana je, da je to odkritosrčno in lojalno sodelovanje dolžna neskončnim žrtvam, ki jih je zahtevala komaj pozabljena preteklost evropskih narodov, kakor tudi bodočim generacijam, ki smejo od naše sedanjosti pričakovati, da jim bo pripravila jasnejšo in čistejšo bodočnost.
V	nasprotju z nemškim odgovorom ne vsebuje avstrijski nobenih posebnih pomislekov in zahtev. Tako iii tudi z besedico omenjena kaka potreba po reviziji z mirovnimi pogodbami ustvarjenega stanja, niti želja, da bi se načelo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji še pred osnovanjem evropske unije. Seveda pa je to pripisovati predvsem izjemnemu položaju Avstrije, ki se zaveda, da ne more voditi nobene aktivne zunanje politike ter da mora v lastnem interesu ohraniti pri sedanjem pokretu za ustvarjanje fronte revizijonistič nih držav najstrožjo nevtralnost. Ne malo je pripomogel k formulaciji avstrij. odgovora tudi zaključek pogajanj za najetje investicijskega posojila, ki ne bi bilo skoro gotovo presimpatično sprejeto v francoskih krogih, če bi načela tudi Avstrija vpraša-
revizije mirovnih pogodb.
Praga, 12. julija d. Odgovor češkoslovaške vlade na Briandovo spomenico bo izročen francoskemu poslaniku najbrže 14. julija, nakar ga bo ta odnesel s seboj v Pariz, kamor se bo podal na dopust. V odgovoru pozdravlja čsl. vlada z odušev-ljenjem Briandovo akcijo ter obljublja vsestransko podporo Češkoslovaške prt njeni izvedbi. Vendar pa pripominja, da je potreba pri izvajanju tega načrta velike previdnosti in da naj se izvede postopoma.
Kodanj, 12. julija d. Danska vlada je izročila francoskemu poslaniku odgovor na Briandov memorandum, v katerem se izreka za osnovanje evropske unije. Navaja pa gotove pridržke za svoje sodelovanje. Ti pridržki se tičejo predvsem razmerja med bodočo evropsko unijo in Društvom narodov, ki mora ohraniti vse svoje pozicije.
Grški odgovor na Briandov načrt
Atene, 12. julija. AA. Včeraj se je sestal ministrski svet pod predsedstvom Venlze-losa. V glavnem je razpravljal o odgovoru Grčije na Brjandovo spomenico. Odgovor je sestavil minister zunanjih zadev Mihalako-pulos in bo predan še nocoj francoskemu poslaniku v Atenah ter grškemu poslaniku v Parizu. Istočasno bo objavljen v tisku.
Odgovor Bolgariji
Sofija, 12. julija. AA. Minister zunanjih zadev Burov je pripravil odgovor bolgarske vlade na Briandov memorandum, ki bo predan najkasneje do 15. t. m. Burov je čakal samo na vrnitev predsednika vlade Ljapčeva, da tudi on prouči vsebino odgovora.
Protižidovski pogromi v Rumuniji
Ogorčeni spopadi med demonstranti in orožništvom v Borzu — Stroge odredbe notranjega ministra za preprečenje protižidov. izgredov
" nister notranjih zadev je po poskusih, da se priredijo protižidovske demonstracije v Bukovini, izdal naredbo, da se uporabijo najenergičnejše mere proti organizatorjem teli neredov. Vse osebe, ki se bodo udej-stvovale pri neredih bodo aretirane. Vsa zborovanja in demonstracije, ki bi^ mogle povzročiti nerede, so zabranjene. Žandar-merija bo stalno pripravljena, da nastopi na ukaz oblasti. Generalni tajnik ministrstva notranjih zadev je odpotoval zvečer v Suceavo, da tam izvede vladine nared-be.
Bukarešta, 12. julija g. Protižidovski nemiri v Rumuniji so kljub strogim oblastnim ukrepom še vedno na dnevnem redu. V okolici Borze ie prišlo do spopada med močno protižidovsko skupino in oddelki orožništva, ki pa so bili prešibki, da bi Jo razkropili. Demonstranti so porušili do sedaj ohranjene židovske trgovine in jih iz-ropali. Mnogo Židov so pretepli, tako da ie med njimi zelo mnogo ranjenih. Protižidovske skupine nameravajo prirediti slič-ne demonstracije tudi v Kološvaru.
Bukarešta, 12. julija. AA. Rumunski mi-
99 trupel na mrtvaškem odru
Presunljivi prizori pred in v neurodski mrtvašnici, kjer leže trupla ponesrečenih rudarjev — Ogromen naval občinstva na mrtvašnico
Neurode, 12. julija, s. 2e v zgodnjih jutranjih urah so pričele prihajati _ iz vsega neurodskega okrožja množice rudarjev in žena ter dece k mrtvašnici, kjer je položenih 99 trupel na mrtvaških odrih.
V ozadju stoji velik križ, ki nekoliko omiliuie brezupen pogled na nepregledno vrsto krst. Kljub temu, da je bila mrtvašnica odprta že od 8. zjutraj, se je že pred to uro zbralo pred vhodom na stotine obiskovalcev. Pet krst je že zabitih, ker so trupla v njih tako strašno razmesarjena, da hočejo na ta na-
čin svojcem prihraniti žalosten pogled nanje. Med obiskovalci so stalno na poslu bolniške sestre, ki skušajo lajšati tu-go preostalih. Naval na mrtvašnico je tako velik, da morejo le po 50 in 50 oseb naenkrat puščati v njo.
V Neurode je prispela uradna komisija, ki zbira podatke o katastrofi ter zaslišuje preostale žrtve strašne rudniške katastrofe. S strani raznih socialnih institucij so bili poslani svojcem ponesrečenih rudarjev za prvo pomoč manjši zneski denarja.
Silna požara v Parizu in Budimpešti
V Parizu je ogenj uničil io temeljev veliko trgovsko hišo »Nouvelle
Galerie« in povzročil 50 milijonov frankov škode — V Budimpešti
pa je pogorela velika tovarna žarnic — Strašna eksplozija v Nemčiji
nastala v kemičnem laboratoriju rudnika »Zollverein I — II« v Katernbergu eksplozija, ki je pognala ves laboratorij
Pariz, 12. julija, s. Gasilci so po velikem naporu šele danes proti večeru popolnoma pogasili ogromni požar, ki je izbruhnil ponoči v veliki pariški trgovski hiši »Nouvelle Galerie«. Poslopje je pogorelo do tal in so ostali le temeljni zidovi, za katere pa se tudi boje, da se bodo porušili. Stvarno škodo cenijo na 50 milijonov frankov, ki pa je krita pri 25 zavarovalnih družbah. 550 nameščencev tvrdke bo razdeljenih na ostale podružnice. Kakor domnevajo, je požar nastal zaradi kratkega stika v oddelku za pohištvo.
V trenutku, ko se je zrušil prednji zid, so se nahajali pred njim trije ognje-gasci, ki so bili lažje ranjeni.
Budimpešta, 12. julija. A A. Snoči je v Ujpestu v okolici Budimpešte izbruhnil velik požar v tvornici žarnic, ki pripada družbi dr. Just. Požar je uničil 10 milijonov žarnic in je zajel tudi sosedno tovarno Standardne električne delniške družbe. Ognjegasci so bili prisiljeni pri gašenju požara uporabljati maske proti plinom, škodo cenijo na 2 in pol milijona pengov (22 milijonov Din). Osem oseb, nekaj ognjegascev in nekaj tovarniških delavcev je bilo lahko ranjenih. Požar se je šele ob 3. zjutraj posrečilo lokalizirati.
Essen, 12. julija, s. Danes dopoldne je
rij z ogromnim pokom v zrak. Do sedaj so potegnili izpod ruševin tri laborante in eno služkinjo s strašnimi opeklinami. Nesreča je nastala najbrže zaradi tega, ker je iz slabo zaprtega voda uhajal plin, ki je eksplodiral.
Požar uničil zalogo starih vin
Bordeaux, 12. julija. AA. V okolici me* sta je požar upepelil starinski gradič. Uničene so bile ogromne zaloge starih vin. škoda znaša 7 milijonov frankov.
Protiparlamentarni pokret na Poljskem
Varšava, 12. julija, g. List »ABC« prinaša obsežna razkritja o prevratnih načrtih organizacije »Beli orel«, ki je vdana Pilsudskemu. Organizacija bi pričela začetkom jeseni delovati in bi sklicala velik politični kongres v Varšavi. Kongresu bi sledila demonstracija, nakar bi predložili zastopniki organizacije oblastvom spomenico z naslednjimi zahtevami: 1. Da se razpustita Sejem in senat ne da bi bile razpisane nove volitve, 2. da se imenuje Narodni svet, ki naj bi izdelal novo ustavo in 3. da se oktroira nova ustava in sestavi vlada močne roke
DVA VAŽNA STANOVSKA KONGRESA
V Sarajevu so se zbrali na svoja kongresa jugoslovenski železničarji in poštarji — Mučen incident pri otvoritvi Poštnega doma
Sarajevo, 12. julija k. Jutri se bo vršil tukaj vsedržavnj kongres Udruže-nija jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. še tekom minule noči in današnjega dopoldneva so Prispeli iz vseh krajev s posebnimi vlaki številni delegatj te najmočnejše stanovske organizacije, da sodelujejo pri razpravah. Ob pol 2. zjutraj so se pripeljali delegati beograjske in subotiške oblastne organizacije, skupno okrog 350 delegatov. Kljub pozni nočni uri so jih sprejeli sarajevski tovariši z godbo na čelu ter jih v povorki spremili v pripravljena prenočišča. Zjutraj ob pol 8. je prispel posebni vlak iz Ljubljane in Zagreba, s katerim je prispelo okrog 400 delegatov iz dravske in savske banovine. Delegacijo dravske banovine vodi oblastni predsednik g. Deržič. Na kolodvoru jih je pozdravil predsednik sarajevske oblastne organizacije inž. Go-spodnetič. Obenem z delegati so prispeli tudi železnica rski pevski zbori in godbe, in sicer »Drava« iz Maribora, »Sloga« iz Ljubljane, »Sava« iz Zagreba ter železničarski nogometna klubi iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Osijeka, Subotice, Beograda in Velikega Beč-kereka. Skupno je prispelo na kongres okrog 1000 delegatov, ki zastopajo okrog 25.000 članov.
Danes dopoldne ob 9. se je vršila v prostorih kina Rdečega križa predkon-ferenca, na kateri so bile rešene vse zadeve, nanašajoče se na jutrišnjo plenarno skupščino kongresa. Na današnji Predkonferenci so bila odobrena poročila o delovanju centralne uprave, ki sta jih podala predsednik inž. Šreplo-vac in centralni tajnik Jovan Bakič. Prav tako je bilo na predkonferenci odobreno tudi poročilo blagajnika in nadzornega odbora, tako da bo jutriš-
nji kongres samo še formalno odobril vse referate. Sestavljen je bil tudi kandidacijski odbor, ki bo sestavil kandidatno listo za novo centralno upravo, kj bo izvoljena jutri. Vse razprave so se vršile v duhu solidarnosti in najlepše stanovske sloge.
Popoldne so se vršile na sarajevskem igrišču nogometne tekme med že-lezničarskimi nogometnimi klubi. Tekmovanje se vrši po kup-sistemu. Zmagovalec bo jutri nastopil proti reprezentanci sarajevskih nogometnih klubov. Rezultati današnjih tekem so bili naslednji:
Hermes (Ljubljana) t Železničar (Osijek) 5:0 (2:0); Železničar (Sarajevo) : Železničar (Beograd) 1:0 (1:0); Sloga (Sarajevo) : Železničar (Maribor) 1:0 (1:0); Železničar (Zagreb) : Železničar (Subotica) 4:4 (2:2).
Jutri dopoldne ob 9. bo povorka udeležencev kongresa skozi glavne mestne uliice pred Narodno gledališče, kjer se bo vršilo nato plenarno zasedanje kongresa. Popoldne ob 3. se bodo nadaljevale nogometne tekme. Jutri zvečer ob 9. prirede železničarska glasbena društva vokalni koncert v Narodnem gledališču; sodelovalo bo okrog 200 pevcev. Po skupnem nastopu se bodo vršili nastopi posameznih društev.
Sarajevo, 12. julija k. Danes je zasedal kongres Udruženja jugosioven-skih. Poštnih uradnikov. Udeležuje se ga okrog 200 delegatov iz vseh krajev države. Ljubljansko delegacijo vodi predsednik oblastne organizacije g. Camipa. Kongres je otvoril predsednik udruženja g. Tomo Jovanovič s pozdravnim nagovorom, nakar so bile med burnim odobravanjem odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju,
ministru javnih del, njegovemu pomočniku, banu drinske banovine in drugim. Ministra javnih del ie zastopal direktor sarajevske Poštne direkcije Milan Nikolič, ki je v imenu ministra že-' lel kongresu uspešno delo v dobrobit poštnega osobja in v procvit poštne stroke. Za predsednika kongresa je bi izvoljen Toma Jovanovič, nakar je kongres takoj prešel na dnevni red. P0 običajnih formalnostih je podal obširen referat o potrebi reorganizacije poštne stroke predsednik ljubljanske organizacije g. Campa. Zborovalci so paizno sledili njegovim izvajanjem ter je žel referent ob koncu splošno odobravanje. Ob 11. je bilo kongresno zborovanje prekinjeno, nakar so se udeleženci korporativno podali k svečani otvoritvi novega Poštnega doma v Sarajevu.
K slavnosti so se zbrali tudi predstavniki oblasti s komandantom armiie generalom Kalafatovičem na čelu, zastopniki mestne občine ter mnogi drugi gostje. Cerkvene obrede so opravili pravoslavni, muslimanski in židovski svečenik, dočim je katoliški duhovnik, sarajevski župnik Pekavac odklonil blagoslovitev z motivacijo, da ne more sodelovati, če blagoslovijo dom tudi predstavniki drugih ver. Kljub temu, da se je posebna deputacija podala še tik pred pričetkom slavnosti k njemu in ga prosila, naj pride, ker bi odsotnost katoliškega duhovnika napravila na katoličane zelo mučen vtis, je župnik vztrajal na svojem stališču.
Po cerkvenem opravilu je imel predsednik Jovanovič lep govor o kulturnem in socialnem pomenu novega doma. Popoldne je kongres nadaljeval strokovne razprave. Zvečer se je vršil na čast udeležencem banket v novo-otvorjenem poštnem domu.
Naš Sokol definitivno sprejet v mednarodno
federacijo
Kcngres federacije v Luxenbourgu — Danes se začno mednarodne tekme — Prihodnje bodo v Parizu
Luxenbourg, 12. julija. AA. Danes se je vršil kongres mednarodne federacije giinnastov, na katerem je bil Sokol kraljevine Jugoslavije definitivno sprejet v redno članstvo.
Na kongresu je bilo dalje sklenjeno, da se 50-letni jubilej ustanovitve federacije proslavi v Parizu o priliki zleta francoskih gimnastov, združenega s
tekmami za svetovno prvenstvo.
Jutri zgodaj zjutraj se začno mednarodne tekme na novem stadionu. Mnogo pričakujejo od Francozov, ki jim nekateri prerokujejo prvenstvo. Najnevarnejši tekmeci so jim češkoslovaški in jugoslovenski Sokoli, za njimi pa pridejo Madžari, Belgijci in luxenbourški gimnasti.
Neurje v Hercegovini
V noči od petka na soboto je besnela nad Hercegovino strašna nevihta — Toča je uničila vse nasade — Plazovi so onemogočili železniški promet
Mostar, 12. julija k. V pretekli noči je zadela skoro vso Hercegovino strašna katastrofa. Divjala je taka nevihta, kakršne še ne pomnijo. V mnogih krajih je prebivalstvu uničeno vse, tako da je dobesedno izročeno največji bedi in pomanjkanju. Že sinoči so se začeli zbirati nad Mostar-jem in okolico črni, nič dobrega obetajoči oblaki. Nihče pa ni mislil, da bodo postali ti oblaki tako usodni. Proti polnoči je začela nad mestom besneti strahovita nevihta. Bliskalo in treskalo je na vseh straneh tako, da so ljudje v strahu pred najhujšim zapuščali domove in zbežali kljub strašnemu nalivu na prosto. Nad mestom se Je vlila taka ploha, da so se ulice mahoma spremenile v hudournike, ki so odnašali seboj vse, kar se jim je stavilo v bran. Naval vode je bil tako silen, da ie podirala brzojavne drogove, rušila plotove in odnašala lesene kolibe, ki so služile za stojnice. Med nalivom in besnenjem orkana se je vsula še izredno debela toča, ki je uničila vse nasade v mestu in na deželi. Ne samo posevki, tudi drevje je uničeno. Toča je oklestila vse listje in zoreče sadje, tako da so ostale gole veje. Najhujše so
Ljapčev o svojem potovanju
Sofi]a, 12. julija AA. Po povratku iz Prage in Budimpešte, je predsednik bolgarske vlade Ljapčev dal izjavo »Svobodni reči«. V tej izjavi pravi, da so mu razgovori z dr. Benešem in dr. Masarykom dali priliko pojasniti mnogo vprašanj jugovzhodne Evrope. Dalje pravi Ljapčev, da je ugotovil, da kaže Češkoslovaška ljubezen do Bolgarije, ki jo želi pokazati tudi v dejanju, v kolikor je to mogoče. V Budimpešti, zatrjuje Ljapčev, so se vodili razgovori v prvi vrsti o kovanju bolgarskega denarja. V obče je bilo v Budimpešti in Pragi največ govora o stvareh, ki so v glavnem gospodarskega značaja. Ljapčev je svojo izjavo sklenil: »V Budimpešti se mnogo govori o dogovoru poljedelskih držav v barske, Rumunije in Jugoslavije in r : bilo obljubljeno, da bo Bolgarija inform ma o poteku teh pogajanj.«
prizadeti kraji. Malo polje, Gubarica. Hot-bina, Litkiči, Depčiči, Popoviči, Otočcl, Paška gora, Čitluk, Široki breg in okolica. Reka Una je na mnogih krajih prestopila bregove in poplavila okolico. Med nevihto je na mnogih krajih udarila strela in zažgala okrog 10 domov, kar je paniko med prebivalstvom še povečalo. Še le proti jutru se je nevihta nekoliko polegla ter sc pretvorila v pohleven dež.
Mostar, 12. julija k. Med nocojšnjo nevihto se je utrgalo nad železniško progo med km 145 in 146 v bližini postaje Raška gora več ogromnih plazov, tako da je bila proga docela zatrpana in onemogočen vsak promet. Železniške oblasti so takoj pritegnile k očiščevalnim delom vse železniško osobje, na pomoč pa je prihitelo tudi oko* liško prebivalstvo. Na progi je bilo okrog 100 vagonov zemlje in kamenja. Do danes opoldne so progo tako daleč očistili in popravili, da je bil opoldne vzpostavljen promet s prestopanjem. Kamenje je na več mestih tako skrivilo tračnice, da jih bodo morali zamenjati. Promet je bil 12 ur popolnoma prekinjen.
Avstrijsko-italijanska finančna pogajanja
Rim, 12. julija. AA. Finančna konferenca avstrijskih in italijanskih delegatov je zaključila svoja posvetovanja. Konferenca je sprejela pogodbo, ki dokončno likvidira razne finančne obveznosti in gospodarske od-r.ošaje med obema državama. Italija je pristala na znatno znižanje in olajšavo avstrijskega dolga za podpore, ki jih ie organizirala Italija leta 1918. in 1919. Naposled so urejena vprašanja privatnih dolgov. Pogajanja so potekla v prijateljskem duhu.
Poraz kurdskih upornikov
Carigrad, 12. julija. Po zadnjih vesteh iz Vana je bilo ubitih več tisoč upornih Kurdov, ki so jih obkolile turške čete v zadnjih dneh v dolini Zeylan, severno od jezera Van. Večje skupine Kurdov še vedno napadajo na perzijski meji posamezne turške vasi.
Ministrski predsednik
v vrbarski banovini
Beograd, 12. julija. Ministrski predsednik general Peter Živkovič je 11. t. m. odpotoval z avtomobilom iz Tesliča preko Vlaha v Trnjevar. Sporoma se ie ustavil na orožniški postaji v Dragov-cu. V Trnjevaru mu je sreski načeinik Mitrovič Predrag referirai o stanju javne varnosti in o pisarniških poslih ter prilikah v srezu, nadalje je .rprejeJ referenta za tehnična deia, ki mu ;e poročal o stanju cest v srezu, sreski veterinar dr. Petar Strubic mi; ie poročal o stanju živine in zdravstvenih razmerah med živino. Sreski ekonom Lafenko Peter je referirai o stanju posevkov, ki je dobro. Sadje bo prilično dobro obrodilo. Ob 18.30 se ie ministrski predsednik vrnil v Teslič.
Ministri na oddihu
Beograd, 12. julija č. Finančni minister dr. Švrljuga je snoči odpotoval v Zagreb, odkoder bo v dveh dneh odšel v Karlove vary na oddih. V času odsotnosti ga bo nadomeščal minister dr. Oton Frangeš. Snoči sta odpotovala na oddih tudi ministra Juraj Deme-trovič in dr. Stjepan Šibenik, ki ie šel v Karlovae. Minister dr. Drinkovič je že pred tremi dnevi odšel na oddih.
Premestitve v železniški službi Beograd, 12. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v II-2a za šefa postaje Poljčane Leopold Gruden, dosedaj šef postaje Hrastnik, po potrebi službe; v II-2b za šefa postaje v Hrastniku Ivan Vidovič, dosedaj šef postaje v Poljčanah, na prošnjo. Pri postaji v Mariboru je postavljen Vekoslav Medvešček, dosedaj pri železniški delavniki v Mariboru, po potrebi službe.
Kongres bolgarskih Junakov
Sofija, 12. julija. AA. Včeraj ie bil otvorjen sedmi kongres bolgarskih Junakov, kateremu je prisostvovalo 10 tisoč bolgarskih članov tega udruženja, grupa švicarskih gimnastov, 200 češkoslovaških Sokolov in Sokolic ter sku-ipna ruskih Sokolov. Med drugimi so bili Prisotni kralj Boris ter celokupni diplomatski zbor, med njimi osobje ,ugo-slovenskega poslaništva v Sofiji. Me-tropolit Štefan je imel svečano službo božjo. Obenem je imel kratek govor. Za njim je spregovoril krajj Boris, ki je naglasil, da je organizacija Junak manifestacija moralnih simpatij za bolgarskega Junaka in vedno jačjih mednarodnih športnih zvez.
Zagrebški nadškof v Inozemstvu Zagreb, 12. julija, n. Nadškof dr. An-te Bauer je odpotoval s svojim tajnikom v inozemstvo.
Poslednja pot Conan Dovla
London, 12. julija, d- Pogreb znamenitega pisatelja detektivskih romanov Conan Dov-la se je vršil zelo priprosto. Na grobu na bo spomenika.
Ugotovitve preiskave
„Karadjordje" se ni mogel bolj umakniti, kakor se je — Izgovori italijanskega tiska — Ranjenci — Jadranska plovidba je odklonila odškodninsko ponudbo
Sušak, 12. julija r. Z največjim zanimanjem zasleduje vsa jugoslovanska javnost preiskavo, ki se vodi z. naše in italijanske strani o krivdi na katastrofi v Pašmamskem prelivu. Kakor smo že včeraj poročali, je komisija naših pomorskih oblasti že zaključila na> licu mesta svojo preiskavo in odposlala prometnemu ministrstvu izčrpno in obširno poročilo o poškodbah na »Ka-radjordjn«, kakor tudi svoje mnenje o krivdi. To poročilo pa bo objavljeno šele potem, ko bodo končane tudj preiskave, ki se vodijo z italijanske strani na parniku »Morosiniju«. Pomorska komisija je zaslišala oba kapetana in vso posadko »Karadjordja« o podrobnostih katastrofe kakor tudi o njihovih opazovanjih iz prejšnje dobe, zlasti še glede na to, da so se naši kapetani že cesto pritoževali nad tem, da se »Morosini« ne drži točno pomorskih predpisov ter da večkrat spravlja v nevarnost druge pairnike, ki ga srečujejo.
Sodna komisija, ki jo je odredilo ši-beniško okrožno sodišče kot pristojna sodna oblast, svojega dela še ni dokončala. Vsekakor pa bo tudi ta komisija v nekaj dneh gotova, naka,r bo lahko takoj izrečena definitivna sodba o krivdi, če bodo z enako točnostjo poslovale tudi italijanske komisije.
Preiskavo na parniku »Morosiniju«, ki se nahaja še vedno v zadarski Inki, vodi posebna komisija, ki je prispela iz Rima in ki ji načeljuje polkovnik Cre-monese. V komisiji so italijanski pomorski veščaki ter zastopniki italijanskega vojnega in mornariškega ministrstva. Komisija je najprej zaslišala poveljnika »Morosinija« kapetana Oli-votta in ostale člane posadke, včeraj pa se je s parnikom »Jadera« odpeljala na kraj nesreče, da tam prouči vso zadevo in ugotovi dejanski stan. O rezultatih preiskave čuvajo italijanske oblasti najstrožjo tajnost. Sodna komisi-ia v Zadru je zaslišala tudi vse ranjence, ki se nahajajo še v zadarski bolnici. Italijanski tisk o preiskavi sami ničesar ne poroča, objavlja Pa mnenja raznih laških pomorskih strokovnjakov, ki skušajo omiliti krivdo »Morosinija«. poudarjajoč, da je vozil po predpisani poti in da bi se bil moral umakniti »Ka-radjordje«. To mnenje pa je ovrgla preiskava na licu mesta, ker je ugotovljeno, da se je »Karadjordje« umaknil do skrajne meje in bi bil nedvomno nasedel, če bi bil krenil le še malo na desno, dočim je imel »Morosini« na razpolago še kakih 900 m široko prosto pot, ker je Pašmanski preliv na tem mestu širok okrog 1100 m. Preiskava je tudi ugotovila, da bi se bil »Morosi-nj«, če bi bil »Karadjordje« vozil le malo hitreje, nedvomno zaletel na Pečine ob obali otoka Galešnjaka.
Vsi pomorski veščaki priznavajo iu-naštvo in prisebnost poveljnika »Karadjordja« kapetana Prodana, čigar zasluga je, da je s pomočjo prav tako hladnokrvne posadke rešil parnik pred potopom in s tem otel življenje tudi stoterim potnikom. Z vseh strani dobiva »Jadranska plovidba« kot lastnica Karadjordja« izraze priznanja. Med drugimi so izrazili brzojavno svoje so-žalje povodom nesreče in priznanje hrabri posadki prometni minister inž. Radrvojevič, načelnik pomorskega oddelka prometnega ministrstva Pejano-vič. Jadranska Straža v Beogradu, Trgovska zbornica v Zagrebu, ljubljanska mestna občina in mnogi drugi. Prometni minister je brzojavil:
»Povodom žalostne nesreče, ki je zadela našo obalno plovbo in čije žrtev je postal parnik »Karadjordje« in, žal, tudi ljudje, oplakovani od vsega naroda, sprejmite moje sožalje z željo, da si društvo po tej težki nesreči čim prej opomore v korist napredka našega pomorskega orometa.®
Sušak, 12. julija č. Italijanska in jugoslovenska komisija, ki sta rekonstruirali nesrečo v Pašmanskem prelivu, sta ugotovili, da bi italijanski parnik »Francesco Morosmi« sploh ne smel pluti po Progi, po kateri je šel. Parnik Karadjordje« je plul ob skrajni meji Prehoda in ako bi samo še malo krenil bolj na desno, bi nasedel na plitvino. Italijanska parobrodna družba »San Marco« ponuja odškodnino 1 milijon lir, ker pa je uradna komisija ugotovila, da znaša škoda 2 in pol milijona lir, je »Jadranska plovidba« to ponudbo odklonila. Razen materialne škode, ki je bila povzročena na »Karadjordju«, bo italijanska parobrodna družba morala plačati tudi rente ranjencem in sorodnikom mrtvih žrtev.
Sušak, 12. julija, r. Sušaška mestna občina je prejela iz Zadra obvestilo, da je v tamkajšnji bolnici še 17 ranjencev, žrtev nesreče v Pašmanskem prelivu. V zadarski bolnici se nahajajo: Gregor Ferdinand, Gruzinski Branislav, Gašpa-rek Vaclav, Pahurkova Ljudmila, Bla-ževičeva Mary, Hortnik Karel, Paktur-kova Bohumila, Baranek Viktor, inž. Natuška, Bojicohavski Josip, Borčič Albert, Pijerotič Luka, Lozič Gjura, Lutman Ljudevit, Mizgur Josip, Fanton Sergije in Viegatto Angelo. Slednja dva sta bila strojnika na »Morosiniju«.
Zahvala praškemu tisku
Praga, 12. julija, h. Podružnica Jadranske Straže v Pragi je poslala vsem češkim li$tom prisrčno zahvalo za ponašanje tiska o priliki nesreče jugoslovenskega parnika »Karadjordje«. Posebno prisrčne pozdrave in srčno za-
hvalo pošilja »Jadranska Straža« iz Prage kapetanu Romanu Prodanu ter častnikom in vsej posadki »Karadjordja«.
Pripovedovanje češkega Sokola
Praga, 12. julija. Odvetnik v Blovicah dr. Zahorik, ki se je vrnil v torek iz Ju* goslavije, kjer se je udeležil kot član blo« viškega Sokola vsesokolskega zleta in se peljal s parnikom »Karagjorgje« opisu te k a« tastrofo takole:
15 Sokolov iz Blovic in Nepomuka pri Plznu je priredilo izlet v Dubrovnik. Po izletih v okolico smo se odpeljali v Split, kjer smo se ukrcali na parnik »Karagjor* gje«. Sedem članov in članic nepomuškega Sokola je kupilo vozne listke II. razreda, mi bloviški Sokoli smo pa dobili štiri mes sta na krovu 1. razreda in štiri v kabinah I. razreda. Jaz sem dobil z ženo kabino. V usondi noči me je zbudil močan sunek. Planil sem na krov. Tam sem videl, kaj se je zgodilo. Hitel sem v kabino pomirit ženo. Dejal sem ji, da se ni zgodilo nič hudega in da se odpeljemo takoj naprej Potem sem hitel nazaj na krov iskat za ženo rešilni pas. Na krovu mi je tovariš iz našega Sokola zakiical da je
sestro Novotno vrglo v morje
in da je mnogo ranjenih. Poljaki so po* vzročili na parniku paniko. Kričali so, molili, nosili skupaj svojo prtljago in ovirali s kaosom reševalno delo. Vrnil sem se v kabino, čeprav je bil parnik že nags 41 njen in se vrata kabine, v Kateri je bila moja žena, niso več dala odpreti. Moral sem jih s silo odpreti. Potem sva hitela z ženo na krov. V tistem hipu sem videl, da pluje parnik, ki je zavozil v nas, s pol» no silo nazaj. Šele pozneje sem se zaves del, da
kapitan tujega parnika ni pravilno ravnal.
Njegovemu parniku, ki je imel več kot dvakratno nosilnost »Karagjorgja«, 2800 ton proti 1200, ni pretila nevarnost, da bi ga mi poškodovali. Naš kapitan se je dr* žal zelo dobro. Kakor se je pozneje izkas zalo, smo bili v trenutku nesreče poltirug kilometer od obale. Zato je zavozil naš parnik na skalnati otoček, oddaljen samo pol kilometra. Sprednji del parnika je le* žal na dnu, zadnji se je pa nekoliko poto> pil in potem je parnik mirno obstal. Par= nik »Francesco Morosini« je poslal čolne, ki so začeli prevažati naše potnike.
Ranjcnce smo položili na varen spred* nji del našega parnika, kjer so jih provi> zorično obvezali. Ljudmila Novotna je bis la onesveščena Bila je na krovu baš tam, kjer je zavozil tuji parnik v našega. Pozs neje se je izkazalo, da jo. je vrglo na tuji parnik, kjer je	,„r.
padla že mrtva na krov. Soseda Novotne s. Spolova si je pretresla živce. »Francesco Morosini« na je odpe* Ijal v Zader, kjer smo bili internirani. Vs» deli smo, da je s. Novotna mrtva in ho* teli smo ji vzeti v spomin njeni materi pr* stan in šop las. Italijani, ki so nas o> xo= lili z detektivi, pa nam tega niso dovolili. Ko smo izposlovali dovoljenje za ooset ranjenega brata Kašperka, ki je ležal v za* darski bolnici, so nam
dali na pot detektive. Slednjič so nas prišli zasliševat še mor» nariški častniki. Ker so ravnaii Italijani z nami zelo grdo, nismo hoteli direktno od« govarjati.
Nas, ki nismo bili ranjeni, so odpeljali iz Zadra z jugoslovenskima parnikoma »Slovenac« in »Beograd« na Sušak. Tam so nam dali brezplačne vozne listke za jugoslovenske železnice, a v Zagrebu so adli vsakemu 200 Din. Prispeli smo pa brez prtljage.
O vzrokih in poteku trčenja obeh par» nikov ne vem iz lastnega opazovanja ni» česar, ker sem v usodnem trenu-.Ku spal Vem pa, da je izjavil neki brat, ki je bil med katastrofo na krovu v Jugoslaviji, na protokol: Ko se je »»Karagjorgje« bližal otočku, je pridrvel iz preliva tuj parn k brez luči in brez signalov s sireno. To je napravilo nanj vtis, kakor
da je dotični parnik prežal. Popraviti moram eno prvih poroi;l v io. vinah. Luna med katastrofo že ni več si» jala. Noč pa je bila jasna in morje popoL noma mirno.
Mednarodni kongres mest
Beograd, 12. julija. Snoči je odpotoval v Anvers prvi podpredsednik beograjske občine dr. Miroslav Stoja-dinovič, da se udeleži mednarodnega kongresa mest in samoupravnih korpo-racij, ki bo 18. in 19. t. m. Dr. Stoja-dinovič bo zastopal beograjsko občino in zveso mest kraljevine Jugoslavije.
Avtobus povodi v Beogradu šestletno dekletce
Beograd, 12. julija. Danes dopoldne se je pripetila pred kavarno »Ruski car« težka nesreča. Občinski avtobus št. 319 je povozil preko glave šestletno dekletce Jeleno, hčerko tiskarja Živojina Blagojeviča. S svojo sestrico in nekim dečkom je deklica hotela itj preko ulice in prišla tako pod avtobus. Šofer se zagovarja, da nesreče ni kriv. Truplo strašno razmesarjenega dekletca so prenesli v prosekturo.
Poplave na Koreji
London, 12. julija, d. Li*ti javljajo iz Tokija o velikih pop^vah »a Koreji, ki so zahtevale mnogo človeških žrt®v. Več tisoč hiš se je porušilo. Vsi poljski pridelki so uničeni. Promet je prekinjen.
Stabilizacija dinarja
Važne izjave finančnega ministra — Za stabilizacijo so dani že vsi pogoji — Tečaj dinarja bo ohranjen za vsako
ceno na sedanji višini
Beograd, 11. julija, p. Finančni minister dr. Stanko Švrljuga je dal za posebno izdajo uglednega ameriškega lista »Chicago Tribune« obširno izjavo o stabilijaciji jugoslovenske valute. V svoji izjavi naglaša med drugim: - Stabilizacija valute je najvažnejši problem, ki ga bo morala v bližnji bodočnosti rešiti jugoslovenska vlada, ker je čas za legalno stabilizacijo dinarja že nastopil. Jugoslovenska valuta je stvarno stabilizirana že od leta 1925 in gospodarsko življenje se je že popolnoma prilagodilo sedanji vrednosti dinarja. Tudi s stališča sedanjemu. ^opoda* " .ga položaja je stabilizacija dinarja docela na mestu, ker je jugoslovenska plačilna bilanca povoljna. To se vidi tudi po rezervah deviz v Narodni banki, ki so se v zadnjih mesecih zopet znatno povečale; ob koncu minulega meseca je znašala zaloga deviz Narodne banke nad poldrugo milijardo. Skupno kritje s kovinsko rezervo vred znaša 2.760 milijonov, kar predstavlja 48.49 odstotkov skupne denarne cirkulacije.
Reforma, ki je potrebna za stabilizacijo, ne pomeni uvedbo nove valute, niti izpremembe tečaja dinarja. Stabilizacija
mora sloneti na legalnem priznanju sedanjega stanja, ki traja že štiri leta. Jugoslovenska vlada je že ob mnogih prilikah napovedala svoj trden sklep, da hoče ohraniti tečaj dinarja na sedanji višini. Ta svoj sklep želi vlada še enkrat afirmirati z izjavo, da bo ostal tečaj dinarja absolutno neizpremenjen.. Cilj stabilizacije je le, da se uvede stalna zakonita relacija monetarne edinice do zlate in da se uvede konvertibilnost novčanic Narodne banke. Cirkulacija, ki po stabilizaciji ne bo reducirana, znaša danes pri nad 13 milijonih prebivalcev le okrog 5.5 milijaai, kar ima nedvomno zelo ugoden vpliv na zadovoljivo rešitev tega problema.
Pogoj za stabilizacijo dinarja predstavlja v prvi vrsti odplačilo državnega dolga pri Narodni banki. Ta dolg, ki izvira iz dobe inflacije, znaša okrog 4 milijarde Din. Da se omogoči stabilizacija, se mora ta dolg znižati na polovico sedanje višine. Eno milijardo bo morala država efektivno plačati, približno ena milijarda pa odpade na delež države pri valorizacijskem dobičku banke. Ostanek državnega dolga se bo odplačal v letnih obrokih.
Nenaden zaključek francoske zbornice
Na včerajšnji seji zbornice je Tardieu med ogorčenimi protesti opozicije prečital dekret o zaključku zasedanja
Pariz, 11. julija, s. Zasedanje francoske poslanske zbornice je bilo danes docela nepričakovano in na splošno presenečenje vseh političnih krogov zaključeno. Zatrjuje se, da je bila neposredni povod za ta korak vlade interpelacija socialistov o nedavni tavki poštnih uradnikov in ukrepih, ki jih je podvzela vlada proti stavkujočim. Tardieu je poslal v boj več govornikov desnice, boječ se da bi mu levičarji ušli v opozicijo. Ko je prvi govornik stopil na tribuno, je nastal v dvorani tak trušč, da je moral predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvo-
ritvi je zbornica izglasovala vladi zaupnico, na kar je vstal Tardieu in prečital dekret, s katerim se zaključuje zasedanje zbornice. 2e med čitanjem dekreta je opozicija silno protestirala, razbijala po klopeh, žvižgala in delala medklice, tako " . zadnjih besed Tardieua že ni bilo več slišati. Herriot in Leon Blum sta zelo ostro napadala ministrskega predsednika ter mu očitala, da zlorablja svoje ustavne pravice. Ko je Tardieu prečital dekret, je na čelu celokupne vlade zapustil dvorano, na kar je predsednik sejo kratko zaključil.
Tragičen polet zagonetnega letala
Nad Milanom je krožilo neko tuje letalo in metalo na mesto protifašistične in protimiHtaristične letale — Letalo je nrto strmoglavilo pri Sv. Gothardu na zemljo in se razbilo
Milan, 12. julija, s. Kakor se je naknadno izvedelo, je včeraj neznano letalo vrglo nad mestom velike množine protifašističnih letakov. Ljudje so jih či-tali v mnenju, da gre za reklamo. Letaki so pozivali prebivalstvo v imenu svobode in pravičnosti, naj -se dvigne proti fašizmu in obračuna s sedanjimi vlastodržci. Priporočali so dalje, naj ljudje ne kadijo več tobasa, da bi s tem zmanjšali dohodke fašistične države. Policija je o tem takoj obvestila prefek-turo, ki je odposlala z milanskega letališča nekaj aparatov, da bi zasledovali skrivnostno letalo. Kakor domnevajo, gre za inozemsko letalo, ki je menda priletelo iz Švice.
Letalo je krožilo nad mestom v veliki višini in približno pol ure metalo za-
voje s protifašističnimi in protimilitari-stičnimi letaki, posebno v bližini vojašnic. Šest kilogramov težak zaboj letakov je padel na neko hišo, kateri je prebil strop.
- Bera, 12. julija s. V petek zvečer se je v okolici Sv. Gotharda zrušilo letalo, ki je last ravnatelja pariškega lista »Aviona« in ga je vodil neki Passanesi. Letalo se je popolnoma razbilo, težko ranjenega pilota pa so spravili v bolnico.
V zvezi s to nesrečo krožijo govorice, da je letalo priletelo iz Milana, kjer je metalo protifašistične manifeste. Na povratku se je najbrže nad Sv. Gothar-dom izgubilo in strmoglavilo na zemljo. Pod raztreščenimi deli letala, so v resnici našli nekaj protifašističnih letakov.
Po slovanskem dijaškem kongresu
Beograd, 8. julija. Končana je krasna manifestacija naših srednješolcev: prvi vseslovanski srednješolski kongres je zaključen. Nad 3500 udeležencev, Čeboslovakov, Poljakov, Rusov ter Jugoslovenov, se vrača te dni iz Beograda na svoje domove. Naši omladini, ki je sama daia iničijativo za veličastno manifestacija vseslovanstva, je kongres uspel nad vse pričakovanje.
Krasen je bil pogled v veliko dvorano nove univerze. Bila je nabito polna mladifj živahnih ljudi. Kongres je otvoril rektor Čeda Mitrovič, pozdravili so ga zastopniki češkoslovaškega in našega prosvetnega ministra, zastopniki slovanskih poslanikov v Beogradu, delegata jugoslovenskega in češkoslovaškega profesorskega društva. Tudi brzojavno so mnogi pozdravili kongres, med njimi gosp. Ljuba Davidovič.
Kongres je poslal vdanostne brzojavke kralju Aleksandru, prezidentu Masaryku ter poljskemu prezidentu Moszickemu. Tisoči mladih src so dali duška svojim svetlim inealom. Z gromkimi vzkliki navdušenja so pozdravljali sprejem brzojavk ter prirejali ovacije imenovanim vrhovnim reprezentan-tom treh slovanskih narodov.
Kongresni odbor je bil sestavljen iz 7 članov. Predsednik je bil tovariš P. Pejeinovtč iz Beograda, podpredsednika pa tov. Kurtba iz Bratislave in tov. Kalan iz Celja.
Glavuo delo kongresa je bilo v sekcijah. Prva sekcija se je bavila z idejno bazo zbližanja slovanskih srednješolcev, druga jp. sestavila statute, tretja načrt za izdajo časopisa, ki se bo imenoval >Obzorje«, v četrti pa so se omladinci dogovorili za bodoče izlete, ferijalne kolonije, skupne ekskurzije itd. Slovenci, katerih je bilo na kongresu preko 80, so se pridno udejstvovali pri delu. V prvi sekciji je župo SJSU za Slovenijo v Celju zastopal tov. T. Prekoršek, v drugi tov B. Kalan, oba iz Celja; v tretji tov. R. Grmova iz Novega mesta in v četrti sekciji tov. B. Namestnik iz Maribora. Na svečani s*ji je imel tov. Boris Kalan uspel referat temi »Omladina in vseslovanstvo«. Sekcije so svoje zaključke predložile, ple-numu kongresa v obliki resolucij, ki jih je kongres soglasno sprejel. Sedež Vseslovan-ske zveze srednješolcev bo za leto 1930./31. v Beogradu, prvi predsednik mu je znani omladinski voditelj jurist Dragaš Dj. Den-kovič. Prihodnji kongres bo v Bratislavi.
Ob tej priliki se je vršil tudi kongres Saveza jugoslovenskih srednješolskih udru-ženj. Iz poročil je razvidno, da je naša mladina marljivo delala tudi izven Šolskih prostorov. V kongresnem odboru je Slovenijo zastopal kot prvi podpredsednik tov. T. Pre-
koršek iz Celja. Poročila slovenske župe so bila sprejeta z odobravanjem ter je župa dobila vse priznanje za svoje delo.
Razhajamo se iz Beograda z zavestjo, da je naša mladina storila krepak korak naprej baš tam, kjer ostaja starejša generacija vse preveč ravnodušna.	iv.
Eksplozija turške muni-cijske tovarne
Berlin, 12. julija. V bližini Carigrada je piišlo v četrtek ponoči v vojni luki Ismid do težke eksplozije. Municijska tvorniea De-rindže je deloma zletela v zrak. Razširjene so govorice, da je eksplozija zahtevala 30 človeških žrtev. Podrobnosti še manjkajo.
Kolera na Filipinih
Manilla, 12. julija. Na otoku Zebu in na nekaterih manjših otokih Filipinskega otočja divja kolera, ki je doslej zahtevala 1500 človeških žrtev. Istočasno trpi prebivalstvo hudo lakoto, zaradi katere je tudi umrlo mnogo oseb.
Strela udarila v letalo
Newyork, 12. julija, d. Ameriško prometno letalo je v bližini soteske Aransas v Teksasu treščilo na tla, ker ga je najbrže zadela strela Vsi pasažiri, ki so bili na povratku z izleta v Mehiko, so bili ubiti.
Hmeljski trg
Žatec, 12. julija, h. (Tedensko poročilo.) V Dreteklem tednu je bila tendenca na trgu čvrsta. Promet je bil zaradi pomanjkanja blaga majhen. Povpraševanje je nespremenjeno. Za žateški hmelj plačujejo 625 do 750 Kč. Predajal se je tudi hmelj iz drugih krajev republike.
Novi hmelj je zaostal v rasti. V nekaterih krajih je sicer koncem preteklega tedna deževalo, vendar pa je v splošnem vsa žateška okolica ostala brez dežja. Treba je nujno dežja, ker bo sicer letina slaba.
Akcija za ustanavljanje banovinskih denarnih zavodov
Banska uprava dravske banovine je po svojih sreskih načelnikih nedavno pozvaSa z okrožnico občinske odbore, da se izrečejo glede načrta ustanovitve 'banoviimkih denarnih zavodov, ki bi se podvrgli kontroli banovinskega denarnega zavoda in bd bili z njim v čim tesnejši zvezi. Banska uprava poudarja v okrožnici, da obstoja potreba, da občine v vsakem srezu ustanovijo re-gulativne hranilnice in prevzamejo jamstvo za nje s svojim imetjem in svojo davčno močjo, češ da se je ta organizacija banovinskih denarnih zavodov že izvršila v bivši mariborski oblasti kjer postanejo okrajne hranilnice občinske.
K tej akcijj objavlja včerajšnji »Trgovski list« iz hranilniških krogov zanimiv dopis z značko J. H. Pisec pravi, da je umljivo, če so se na bivšem Štajerskem preosnovale okrajne hranilnice v občinske, ker so tam prenehali okrajni zastopi in ie postalo jamstvo za okrajne hranilnice dvomljivo. Ni pa umljjvo, zakaj se zahteva ustanovitev »banovinskih denarnih zavodov« na bivšem Kranjskem, kjer že itak obstojajo občinske (mestne) regulativne hranilnice. Ali se hoče že obstoječe občinske hranilnice, ki večinoma že več desetletij uspešno delujejo v korist občine in širšega okoliša, zdaj naenkrat preosnovati v »banovinske denarne zavode« in zakaj? Gospodarske potrebe za to ni. Ali se naj to zgodi samo zaradi tega, da bodo ti zavodi v čiru tesnejši poslovni zvezi s centralnim banovinskim denarnim zavodom? Kdo ie ta centralni bamovinskj zavod, ali Kranjska hranilnica? To bi pomenilo, da se naj po srezih ustanovijo nove hranilnice, po katerih bo denar dotekal v Ljubljano. Ce pa se obstoječih hranilnic ne misli preosnovati, zakaj so bili potem pozvani tudi predstavniki občin, v katerih občinske hranilnice že obstoje, da se izrečejo za ustanovitev novega zavoda.
Končno pravj pisec, da ima Slovenija, že dovolj denarnih zavodov in da gospodarske potrebe ustanovitev novih ne zahtevajo. Ker je centralna vlada v Beogradu osvojila načrt, da se regulativne hranilnice osnujejo tudi v onem delu države, kjer še ne obstojajo, ni povoda, da bi se v Sloveniji te vrste hranilnic odpravile, saj so se v skoro stoletni praksi pri nas izkazale kot najboljše za malega človeka, ki hoče štediti in si hoče pamagati s cenenim kreditom. Ce se morda smatra, da so novi denarni zavodi potrebni z ozirom na večje šte-denje, potem naj se snujejo nove hranilnice po hranilničnem regulativu, ki bodo imele v poslovnem oziru proste roke in ne bodo vezanie na centralni banovinski denarni zavod, ker le tako bodo lahko delovale v korist občin, ki bodo za nje jamčile. Tam. kjer hranilnica v srezu že obstoja, pa se mora ustanovitev novega zaivoda odkloniti. Pisec poziva občinske odbore naj do predpisanega termina (31. t. m.) v tem smislu izrečejo svoje mnenje.
Desetletnica plebiscita v Vzhodni Prusiji
Varšava, 12. julija. M. Dne 13. julija poteče 10 let, odkar se je vršil na delu Poljske plebiscit, po katerem sta pripadli Nemčiji Mazurska in Gvarnija, ki sta bili stoletja integralni del poljske republike. Pri tem se ne sme pozabiti, v kakih neprimernih razmerah se je vršil ta plebiscit. Nemška uprava je z nasiljem vplivala na prebivalstvo, ki je hotelo glasovati za Poljsko, razen tega se je vršil plebiscit v trenutku, ko so se na Poljskem vršili najsrditejši boji proti navalu boljševikov in ko je grozila nevarnost, da bodo zmagali boljševiki. V takih razmerah je bilo nenavadno lahko voditi agitacijo za nemško stvar. Izid plebiscita pa ni izpremenil ničesar na dejstvu, da sta Mazurija in Gvarnija otoka poljske matere. (Plebiscit v Vzhodni Prusiji ima frapantno sličnost s plebiscitom na Koroškem, kjer so nam Nemci z enakimi sredstvi kakor Poljakom vzeli del našega naroda.)
Tekmovanje za srednjeevropski pokal
Praga, 12. julija, g. Danes se je nadaljevalo tekmovanje za srednjeevropski pokal. Prva tekma v tem tekmovanju se je vršila pred dnevi v Pragi med FTC in Slavijo ter je z 2:2 ostala neodločena. Danes se je v Budimpešti vršila revanžna tekma med imenovanima kluboma ter je zmagal FTC z 1:0. FTC pride torej v drugo kolo.
Drugo srečanje se je vršilo v Pragi med Sparto in Vienno. Sparta je zmagala z 2:1 (0:0). Gole so dali v drugi polovici za Sparto v 15. min. Silny, v 42. min. pa nova akvizicija Sparte Belgijanec Braine, za Vienno v 28. min. Schweidl. 20.000 gledalcev.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
Hladno, spremenljivo in deževno vreme bo ostalo — z morebitnim začasnim zboljšanjem.
1 #

/the\
Prstno vo^a^

Cp v
?B
Domače vesti
* Vse stalne in priložnostne dopisnike prosimo ponovno, da nam vse vesti,
name™ene zai nedeljsko »Jutro«, pošljejo tako, da jih bomo že v petek prejeti. V soboto došle vesti lahko objavljamo le v omejenem obsegu in se zato ponovno dogaja, da jih moramo celo vrsto odložiti, ker jih zaradi poprejšnjega zaključka nedeljske številke v to številsko ne moremo več uvrstiti.
♦ Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so: zvaničnika II. kategorije Želez nik Alojzij, Celje, za premikača na Zidani most; Rudolf Ludovik, Trbovlje, za kret-nika k Sv. Lovrencu na Drav. polju; dne.v-ničarja: Paternost Josip, Breg, za prometnika v Trbovlje; Hrovatin Franc, Ponikva, za prometnika v Škofi o Loko. Upokojeni so: ukazni uradniki HI. kategorije: Dougan Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Gnezda Alojzij, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., Gumse Frančišek, vozovni mojster, Kuril.iica Maribor, Paulitsch Frančišek, stroje^ r>dia, kurilnica Maribor. Imenovani so: za kurilniške z\a-ničnike I. kategorije: Peruzzi Miroslav, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; zvaničniki II. k-ne^crije: Pr.možic Jernej, skladiščnik, kurilnica Liubpp?'.a I!, gor. kol.; Ramovš Valentin, premikač, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; za kronika Kokalj Rudolf, premikač kurilnica Ljub liana I. glav. kol.; za blok.vnrka Štebifc Ignacij, tovorni sp.evodnik, Maribor glav. kol. Administrativno-pravni izp-t za I. kategorijo uradnikov je napravil uradnik II. kategorije Drovenik Matko pri občem oddelku. Za stalne so postavljeni: zvaničnika II. kategorije Raigl Ivan, brzojavec, Zidani most; Fegic Ivan, prometnik, Bistrica; zvaničniki II. kategorije: Capuder Matija, sklad sluga, Ljubljana glav. kol.; Škoda Ivan, sklad, sluga. Ljubljana glav. kol.; Podobnik Anton, kurjač, kurilnica Ljubljana 1:1 gor. kol.; Simončič Albin, kretnik, Zidani most; Perše Viktor, sklad, desetar, Poličane; Zidan Valentin, kretnik. Zalog; Kočevar Franc, sklad sluga, Trbovlje; Wur cer Andrej, kretnik, Gor. Radgona; Čer-nezel Nikolaj, kurjač kurilnica Maribor; Grobelnik Jakob, kretnik, Gor. Dolič; Fre-ce Ivan, premikač Zidani most; služite!!; 2. skupine: Skubic Jakob, čuvaj, Ljubljana glav. kol.
*	Imenovanje v lavantinski škofiji. Dosedanji kaplan v Ljutomeru Joško Presnik jc imenovan za župnika v Šmihelu nad Mozirjem.
+ Vojaška vest. Kakor javlja »Vojni list«, je dosedanji intendant komande dunavske divizijske oblasti intendantski major Ivan Jane imenovan za upravnika dunavskega intendantskega skladišča.
*	Odvetniški izpit sta napravila pri vi5 jem deželnem sodišču v Ljubljani gg. dr. Miha Krek in dr. Fran Jarc. Čestitamo!
*	»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 13. šte vilki pravilnik o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah ter pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper osepnice.
Ob 3., pol 5., pol 8. in 9.!
t Me <€oy
v filmu senzacij in pustolovščin
Zakon divjega Zapada
Novo! Znižane letne cene!
KINO IDEAL
+ Mladinska vprašanja v »Naši dobi
Vse pravnike, profesorje, učitelje in drugo razumništvo opozarjamo na pravkar izišlo 10. številko »Naše dobe«, ki prinaša tr! zanimive članke o mladinskih vprašanjih: »Zaščita dece in mladine kot zakonodajni problem« (dr. France Goršič), »Država in družba v borbi zoper zločinstvenost mla dine« (univ. prof. A. Maklecov) in »K vpra šanju spolne vzgoje« (dr. Božo Škerlj). Slednji članek bo zaradi svojih »revolucionarnih« nazorov o spolni vzgoji mladine v šoli in izven šole brez dvoma odmeval v širokih krogih. Vrhu tega se v 10. številki »Naše dobe« nadaljuje diplomatska korespondenca o Strossmayerjevi borbi za glagolsko bogoslužje, dr. N. P. pa je prispeval življenjepis ruskega samodržca Stalina. Zanimive članke najdeš tudi v rubrikah »Kulturni obzornik«, »Iz revij«, »Politični pregled« in »Zapiski«. Posamezna številka »Naše dobe« stane 8 Din, četrtletna naročnina 30 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
* Zanimiva statistika prebivalstva Dravske banovine. V Dravski banovini se Je kakor poroča »Zdravje«, leta 1929. rodilo r--------'
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. LJubljana: 7. 754.4, 14, 90 mirno 10, dež,
16.5 14.7, 13. Maribor 7, 754.6, 13, 80, mirno 10 dež 20.9, — 12,
Mostar 7. 7521, 22, 80, N? 9 dež 30.0 — 17. Zagreb 7, 754.4, 14, 90 WN\Vl 10, dež 2.0,
—	14.
Beograd, 7. 752.5 19, 90, SE2, 10, dež 6.0,
—	15,
Sarajevo, 7. 754.4, 14, 90, \VtNWl, 10, dež, 2, 14.
Skoplle 7, 755.9, 22, 50, Ni 5 —. —, 13 Rab 7. 751.5, 19, 80, NWl, 10, dež, 30., —,
Split 7. 751.7, 23, 90, SSEl, 3, dež, 0.1, 21.
Vls, 7. 751.8, 20, 80, SW2, 3, —, —, —, __ Kumbor 7. 752.3 25, 80, WiNW12, 8, —, —, i •
Solnce vzhaja ob 4.35, zahaja ob 19.45, Luna vzhaja ob 22.10, zahaja ob 7.29.
27.356 živih otrok, umrlo pa je 19.138 oseb. Na 1000 prebivalcev je bilo 27. živorojenih in 17 umrlih, na vsakih 100 umrlih je bilo v teku leta rojenih 156. Največ rojstev Je bilo sorazmerno v mariborskem okraju levi breg (38.8 na 1000 prebivalcev), najmanj v mestu Ptuju (10.9 na 1000 domačinov). Naša večja mesta (Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj) imajo zelo majhno umrljivost, a tudi rojstev zelo malo, tako da si drže rojstva in umrljivost ravnotežje in sc prirastek meščanov rekrutira le iz dežele in tujcev. Prave meščane čaka izumiranje. Na tisoč prebivalcev odpade 8 porok. Srednja življenjska starost umrlih je znašala 42.9 let, najnižja v okraju Laško 37.6. Srednja življenjska starost pa se pri nas od leta do leta zboljšuje. Dojenčki do prvega leta kažejo največjo umrljivost. Vendar tudi umrljivost dojenčkov pri nas v zadnjih letih pada in se v tem oziru približujemo Nemčiji in Franciji, kjer je umrljivost dojenčkov srednja.
*	Uspeh Ljubljančana. Po svojih uspehih pri javnih natečajih za projekte velikih zgradb že znani arhitekt g. Aco Lavren-čič iz Ljubljane si je priboril kljub veliki udeležbi strokovnjakov iz vse države zopet najboljšo nagrado za projekt palače Dunavske banovine v znesku 40.000 Din. Stavbni stroški za to ogromno stavbo so preračunani na okrog 60 milijonov Din. Poleg nagrad za centralo Državne hipote-karne banke v Beogradu in njene podružnice v Sarajevu, oficirskega kazina v Za grebu itd. je to najboljši uspeh imenovanega arhitekta v poslednji dobi. G. Lavrenčič prakticira že tretje leto v inozemstvu. Čestitamo!
*	Državna razstava šolskih izdelkov.
Med glavno skupščino Udruženja jugoslo-venskega učitelistva 20., 21. in 22. avgusta v Beogradu bo prirejena razstava risarskih, pismenih in ročnih izdelkov narodnih šol iz vse države. Da bo pregled šolstva popolnejši, so potrebne tudi fotografije vseh šolskih poslopij, ki naj jih vsi šolski upravitelji nemudoma pošljejo na pover.ieništvo UJU v Ljubljani, ki zbira ves materijal iz Dravske banovine za to razstavo.
*	Gostovanje članov mariborskega Narodnega gledališča. Po zelo uspelih gosto vanjih v Rušah. Prevaljah, Konjicah itd, nastopijo člani Narodnega gledališča iz Maribora, in sicer Štefka Fratnikova, Stje-pati Ivelia, Franjo Tovornik in obenem kot vodia Pavel Rasberger v nedeljo 13. t. m. v Vojniku, v torek 15. t. m. v Brežicah, v sredo 16. t. m. v Laškem. Na sporedu bodo koncertne operne in operetne arije - ter kratke komedije.
*	»Domači prijatelj« in »Naš obzor«. Iz šla je 7. številka družinske revije »Domači prijatelj« z mladinsko prilogo »Naš obzor« s tole vsebino: Iv. Vuk: Ne podcenjuj moči slabotnejšega; K. Balmont: Prod (prevede! Alojz Gradnik); Campoamor: Opravičba (prevedel Alojzij Gradnik); Tiho: Žalost; E. Heltai: Žepni tat; Selma el Kassab: Zvenele krizanteme; I. Peruzzt: Desetletnica Šentjakobskega gledališkega odra; Gledališki pregled; O boju proti tu berkulozi; Kako se pomladimo; Frederic Mauzens: Živa blagajna (prevedel dr. A. Debeliak); Pri filmskih zvezdnikih; Negovana žena; Led in krop; Praktični nasveti; Smešnice. »Naš obzor« pa ima nadaljevanje povesti I. Kučere: Janko in Vera (v prevodu dr. Frana Bradača), Julija Nardl-na: Čarovnik, Leona Lambryja: Nepristni kozak, Stanka Mencingerja: Atene, Delfi in še kaj. Ali so živeli zmaji ali niso. Chi-cago. Tetoviranje in še druge zanimivosti Obalista sta bogato ilustrirana. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Prule 11.
*	Dva absolventa trg. akad. išče neka tovarna v Moravski banovini. Zahteva se znanje nemščine. Reflektanti naj se zgla sijo pri direkciji državne trgovske akademije v Ljubljani.
+ Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je preminila vdova po davčnem nadzorniku ga Marija Mlekuševa, mati policijskega nadsvetnika g. dr. Josipa Mlekuša. Pokoj-nica je dosegla visoko starost 91 let. Pogreb se bo vršil danes v nedeljo ob pol 18. iz hiše žalosti v Kersnikovi ulici 7. — V Tržiču je umrla ga. Alojzija Kavčičeva rojena Logarjeva, stara 75 let. Pogreb po-kojnice bo danes ob pol 18. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Tovarišem borcem. Glavni odbor ZSV nam je poslal: Dne 10. avgusta prižgemo zopet plamteč kres ljubezni, bratstva, zvestobe na Brezjah. Ne bo več našega Colariča, upajmo pa, da Vam predstavimo namesto njega vrednega naslednika, moža neoporečne preteklosti, docela nestrankarskega, ki bo odločno pazil, da ostane Zveza naša velika družina neustrašenih borcev za svetle naše domovinske ideale. Trikratni hura naj zadoni takrat iz naših prs domovini in kralju. Nazor vsakega posameznika nam bodi svet, v kolikor se strinja s poštenostjo, plemenitostjo in koristjo za državo. Tovariši, 10. avgusta naj nihče ne manjka.
Msgr, Toma Zupana sklad. CM moška podružnica Novo mesto je poslala za msgr. Toma Zupana sklad 550 Din
Sprejem gojencev v strežniško šolo. Kakor nam poročajo, je razpisan natečaj za sprejem gojenk in gojencev v strežniško šolo v Ljubljani za šolsko leto 1930-31. Pouk, ki se prične 10. septembra, bo teoretičen in praktičen ter bo trajal dve leti. V šolo se sprejmejo osebe redovnega in prosvetnega stanu, ki so že sedaj zaposlene v banovinskih zavodih; sprejemajo pa se tudi osebe, ki še niso bile zaposlene z bolniško nego, o katerih pa se more pričakovati, da se bodo posvetile temu poklicu. Go-enci in gojenke se bodo vzgajale za bolniško strežbo v javnih in zasebnih bolnicah. Sprejemajo se kandidati in kandidatke v starosti od 18. do 30. leta, ki so fizično usposobljeni za tako službo ter so z dobrim uspehom dovršili najmanj osemraz-redno osnovno šolo ali pa meščansko šolo.
Prošnje za sprejem naj se pošiljajo do 25. avgusta strežniški šoli v Ljubljani, kjer se dobe tudi natančna navodila v dopoldanskih urah. *
*	Usmiljenim srcem. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju odda 6 mesecev staro ubogo nezakonsko deklico ▼ brezplačno oskrbo ali pa za svojo. Otrok je zdrav. Natančnejši podatki se dobe prt državni zaščiti dece m mladine v Celju.
*	Iz Maribora v Zagreb pod vagonom. »Jutarnji list« poroča, da je v petek popoldne revizor, ko je na zagrebškem glavnem kolodvoru pregledoval mariborski osebni vlak, opazil pod nekim vagonom dečka, ki se je v tem položaju pripeljal iz Maribora. Deček, star približno 12 let, je bil ves blaten in onemogel. Revizor je dečka odpeljal v pisarno, kjer je mladi potnik dobil hrane, ki jo je hlastno zavžil. Ko se je lačni potnik okrepčal, je povedal navzočim uradnikom, da se je pod vagonom pripeljal iz Maribora, kamor je bil prišel lz Ptuja. Ime mu je Anton Drevenšek. Od doma je pobegnil, ker je dobil v šoli slabo izpričevalo. Nameraval je potovati v Beograd. Policija ga je odpravila k starišem v Ptuj.
*	Grozna nesreča naših Primorcev v Kanadi. Kakor poročajo s Sušaka, je občinsko poglavarstvo v Hreljinu iz Brockvilea v Kanadi prejelo obvestilo, da se je na reki St. Lowrence ponesrečilo trideset delavcev, večinoma priseljencev iz naših primorskih krajev. Podrobnosti te velike nesreče še niso znane. Znano je le, da je skupina delavcev bila zaposlena na obali omenjene velereke. Ob priliki eksplozije dinamitnih min je zračni puh vrgel delavce v reko. V valovih je našlo smrt trinajst delavcev iz hreljinske občine, težko ranjeni pa so štirje delavci iz primorske vasi Zlobina. Grozna vest je vznemirila vse naše Primorje. Ponesrečeni delavci so večinoma rodbinski očetje, ki so s svojim zaslužkom skrbeli za svoje žene in nepreskrbljene otroke.
*	Tatvina denarja v Slovenski Bistrici V stanovanju višjega sodnega oficijala g. Franceta Ferenčaka v Slovenski Bistrici je vdrl 7. t. m. ponoči neznan zlikovec. Tat se je splazil tudi v sobo poslovodje Josipa Nagodeta. kjer je našel na nočni omarici Nagodetovo listnico. Ukradel je 18.960 Din, nakar je v temni noči brez sledu izginil.
*	Vlom v gostilno na Vrhniki. V gostilno Josipa Jurca na Vrhniki je vlomil te dni neznan tat. V gostilno je priše! skozi okno, kjer je našel v kuhinji nekaj jedil. Prilastil si je tudi 3 kg sladkorja ter usnjat potni kovčeg z raznimi vzorci. Ta kovčeg je tat pozneje odvrgel v žito ob poti blizu Vrhnike, kjer ga je našel neki domačin. Drznega tatu zasledujejo orožniki.
*	Nepojasnjen zločin na Praprotnem. Na Praprotnem pri Radečah so našli te dni utopljenega v Savi s hudimi telesnimi poškodbami 30 - letnega železniškega uslužbenca Janeza Mavca. Raztelesenje je pokazalo, da je dobil nesrečni Mavec po glavi s steklenico hude poškodbe, ki pa niso bile smrtne. Morilec je potem ranjenega Mavca zavlekel k Savi in ga vrgel v vodo, kjer je nesrečnik utonil. Kdo je ubijalec, še ni ugotovljeno. Na zadevna časopisna poročila nam pišejo z Vrhpolja: Fantje, med katerimi je bil tudi pokojni Mavec, niso popivali' na Vrhovem in tudi ne v Radečah na gasilski veselici- temveč v vino-toču na Praprotnem, kjer sta se tudi začela prepir in tepež. Bilo je to v nedeljo zvečer. V časopisnih vesteh se omenja tudi France Sušin, s katerim se je pokojni Janez Mavec spri. Sušin je bil v nedeljo ves dan v službi, proti večeru pa se je svojimi tovariši oglasil najprej ža malo časa v Radečah, nato pa se je podal na Pra-protno, ki je od Radeč oddaljeno 1 in četrt ure. Bil je popolnoma trezen. Kdo je zakrivil zločin, je še popolnoma nejasno. Mirni vrhovski fantje samo prosimo, nai nas ne mečejo vse v en koš. Obsojamo tak zločin in zato odklanjamo obrekovanje in očitke, ki lete na nas vse, ker se je zločin zgodil slučajno pri nas.
Vlom v Hošnici pri Pollčanah. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v hišo posestnika Ivana Kauklerja v Hošnici. Vlomilec je odnesel knjižico Konzumnega društva v Peklu z vlogo 4000 Din, dalje 7 paketov cigaretnega tobaka »Sava«, razno posodo, nekaj žgane kave in 2 kg masti. Storilec je naslednji dan dvignil v Ljubljani pri Prvem delavskem konzumnem društvu na ukradeno knjižico 2600 Din in nato spet izginil. V konzumnem društvu se je predstavil za Stanka Levičarja iz Celja. Neznanec je star okrog 20 let ter je bil oblečen v temno obleko.
5f3 v Se J(3r Se no st po tetu
li končnih obračunov za prodane sokolske srečke, da to čim prej store brez nadaljnjih opominov. Oficijelna lista dobitkov se bo razposlala vsem na zahtevo brezplačno Beograd, Krunska 22.
*	Okuženja se najbolje ubranite s sredstvom SANOFORM. Zahtevajte v drogerijah in lekarnah ' le zaščiteno znamko tvrdke »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10.
*	Javno zahvalo izrekava po tem potu primariju krške bolnice, dr. Juliju Murglju ki je najini hčerki Milki s težko, a spretno operacijo rešil življenje. — Josip in Marija Krivec, Krško.
*	Tarmol najboljše ščiti Vašo obleko ln kožuhe pred škodljivimi moli. Tarmol izdeluje »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10, in se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
*	Opozarjamo na današnji oglas Vinka Kokalja iz Kranja.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Josip Reich.
*	Zoper mole TARMOL! V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »CHEMOTECHNA«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg št 10.
Iz Ljubljane

to potreMftne sajeeaeja
▼ dregerija.b	I
karc, ljubljana j
karc rwon*a«>, marmor cenik
Izvršujemo vsa amaterska dela.
* Kako se najlepše uživa solnčno
popisuje obširno knjiga »Solnčenje«
luč,
_________ (Ivo
Zor), ki stane v vseh knjigarnah 12 Din.
Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-III.J
ITO — zobna pasta najboljša !
* Sokolska loterija. Dne 10. junija se je vršila v Beogradu I. sokolska loterija, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo Sokolskega doma v Beogradu. Odbor za gradbo sokolskega doma v Beogradu poziva vse prizadete, ki doslej še niso posla-
li— Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša, da je razpored zemljarine za davčno leto 1930 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med uradnimi urami v času od 15. do vštetega 22. t. m. pri davčni upravi Ljubljana-mesto., Vodnikov trg 5-1 soba 3. Zemlja-rini zavezane stranke lahko podajo v zgoraj označenem 8 dnevnem roku eventuelne pismene ugovore računskega značaja zoper odstotek dopolnilnega davka pri navedeni davčni upravi.
u— Poroka. V farni cerkvi na Viču sta se poročila g. Vinko R o b e ž n i k, bančni uradnik in gdč. Angela K o d e 1 o v a, oba iz znanih narodnih rodbin. Bilo srečno!!
u— Sokolsko društvo LJubliana III. bo Imelo svojo prvo redno sejo 14. t. m. ob 20. v stranski sobi g. Kačiča, Ljubljana, Dunajska cesta 58. Udeležba dolžnost.
u— Čebelarji ljubljanske podružnice Čebelarskega društva ne plačajo po novi od redbi trošarine od panjev, kadar se vra^ čajo z njimi s paše, ako se izkažejo s podružnično legitimacijo, ki jo je vidiralo ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada.
u— Avto zadel ob voz. Ko Je peljal posestnik Feliks Hubad iz Žapuž pred dnevi skozi Dravlje .voz sena, je privozil mimo neznan avtomobilist in zadel v Hubadov voz. Pri tem je avto pokvaril Hubadov ko
Primarlj dr. Ješe
ne ordinira do 14. avgusta.
OGLEJTE SI
vedno bogato zalogo KUHINJSKE POSODE, in sicer modre, sive, rjave ali aluminijaste, pri tvrdki z železnino
Stanko Florjančič,
LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35.
8952
Autotaksi
Roeeaara nt. 5.
M. Juvan
2821
Prihranite si bivanje v zdravilišču!
Ako trpite na protinskih in revmatičnih bolečinah, znakih arterioskleroze (poapnenja žil), če se Vas polašča nespečnost, Šumenje v ušesih in omotičnost, potem uporabite RADIOSCLERIN KURO. Zdravniško priporočene, prosto prodajne, radio-dium vsebujoče RADIOSCLERIN TABLETE pospešujejo obtok krvi v žilah odvod-
nicah in utrip&lnicah, s čimer se odvrnejo vsi pojavi starosti in ostane delavna moč nezmanjšana. — Vsebina radija uradno ugotovljena. — Dobiva se v vseh lekarnah. Zaloga in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBECKUS«, Beograd, Zrinjskega 37. — Prospekte gratis in franko. 162
1 silni stroj ter mu odbil oje, tako da trpi lastnik okrog 300 Din škode. Neznani avtomobilist je nato divjal kar naprej, ne da bi se zmenil za nezgodo.
n— Pevsko društvo »Bežigrad« bo imelo pevsko vajo v torek 15. t. m. ob 20. v društveni sobi v vili »Ravbar«, Staničeva ulica 2. Novi pevci vabljeni!
u— Pevsko društvo »Moste« bo imelo danes vrtno veselico na senčnem vrtu g. Erbežnika v Mostah. Začetek ob 16. Vabljeni!
u— Aretacija lažnega zdravnika. Ljubljanska policija je bila pred dnevi obveščena, da je neznano kam pobegnil iz Splita neki dr. Branko K., ki se je tam izdajal za zdravnika in izvršil v splitskem kopališču v Bačvicah več drznih tatvin. V Bačvicah je namreč lažni zdravnik izvajal zdravniško prakso ter pri tem kradel kakor sraka. Na podlagi tega opozorila je ljubljanska Policija aretirala Branka K. v nekem boljšem hotelu. Spleparja so spravili v Split in bo tam pričakal obsodbe.
u— Aretacije. Policija je aretirala in spravila na varno 26 letno potepinko Ge-novefo S., ki jo je ovadilo več moških, katere je okužila in so morali iskati zdravja v bolnici. V zapor je morala tudi Magdalena Z., ki se je potepala največ po rož-niškem gozdu ter se zadrževala po raznih beznicah v predmestjih. Straža je dalje prijela še dva berača, in sicer Franceta A. z Gorenjskega ter Ivana Hlebša iz ljubljanske okolice, ki sta beračila po mestnih ulicah ter nadlegovala ljudi.
u— prva vrtna veselica v korist Podpornemu društvu slepih bo danes v nedeljo 13. t. m. v gostilni pri »Mostu«, Beričevo. Za izvrstno kapljico, jed in zabavo skrbljeno. Za obilen obisk se prireditelj Ivan Morela.
u— Pri »Tičku na gričku« v nedeljo radijski koncert
u— V počaščenje spomina blagopokoi-nega g. Antona Gregoriga sta darovali rodbini Vrančič-Klemenc za mestne uboge 200 Din.	g
u— Dar. Dr. Gorazd Sabletov, je daroval na razglas za mali siroti 50 Din in za dijaško kuhinjo »Domovino« 50 Din, skupal 100 Din.
u— Izgubila se Je športna verižica na
poti po Verovškovi, Gasilski, Celovški In Malgajevi ulici. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v inseratnem oddelku »Jutra«.
u_ Avtomobilsko podjetje Žužek sporoča občinstvu, da je izpremenilo s 15. t. m. svoj vozni red tako, da vozi ob delavnikih iz Cerkelj ob 6.15 v Kranj, iz Kranja ob 7. v Ljubljano, iz Ljubljane ob 12.10 v Kranj, iz Kranja ob 14. v Ljubljano in iz Ljubljane v Cerklje ob 18.15 uri. Ob nedeljah in praznikih ostane dosedanji voznt red.
po-priporoča
Iz Celja
e— Nedeljski počitek v Celju. Greinij trgovcev v Celju sporoča, da je prejel vlogo, podpisano od več članov gremija, z željo nai se skliče načelstvena seja, na kateri naj se obravnava vprašanje nedeljskega počitka kar se bo v začetku prihodnjega tedna tudi zgodilo.
„ e~ Plačilo mestnih naklad. Mestno na-ceJnistvo v Celju naznanja, da je zapadel 1- t. m. v plačilo že III. obrok občinskih sa mostojnih naklad (8% najemninski vinar Vo kanalska pristojbina in 10% vo iarinaj! Hišni posestniki, ki so v zaostanku s plačili se pozivajo, naj zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni najpozneje do 15. avgusta, da se izognejo eksekutivnemu postopanju' e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 231etni krojaški mojster Josip Si pek iz Štor pri Celju.
c— Nezgoda. Med guganjem je padla z ctroške gugalnice v mestnem parku devet-
Pri številnih nadlogah ženskega spoja govzroči naravna »Franz Josefova« gren-cica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josc-fove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« gren-cica se dobi v vseh lekarnah, droeeriiah m špecerijskih trgovinah.
letna Erika Hribernikova in si zlomila nogo, obenem pa je dobila tudi več drugih poškodb na raznih delih telesa. Bila je prepeljana v javno bolnico.
e— Tatvina koles. Trgovskemu slugi Vin ku Mejaku je neznan tat odpeljal 11. t. m. iz veže hiše št. 1 v Kovaški ulici 1300 Din vredno kolo.
Vsega zdravilstva
Dr. Stane Vrhovec
zobozd avnik CELJE, Vrazov t«g 6/1. zopet redno ordinira
od do 12. in od 3. do 6. pop.
e— Aretiran tat. Celjska mestna policija je aretirala 20'.etnega delavca Vinka P. Iz Celja, ker je osumljen, da je odnesel v noCi med 31. majem in 1. junijem iz sl-.rambe po-ecstnice Jazbinškove v Gaberju več kos ir. esel s toki vred. Izročen je bil sodišču
Iz Maribora
a— Ugleden Dunajčan v naši državi.
Včeraj je prispel v Maribor ravnatelj g. Oto Ronge, dunajski mestni šolski svetnik in vodja Sol. domov, kjer se v zadnjih letih bile deležne izrednega gostoljublia neštete študijske skupine jugoslovenskih dijakov, učiteljev in profesorjev. Vlada v Beogradu se je s simpatično gesto oddolžila g. Rongeju in mu je potom dunajskega poslaništva poklonite za letošnje počitnice prosto vozovnico II. razreda za potovanje po Jugoslaviji. G. Ronge — so-trudnik dunajskih listov — je znan pobor-nik šolske reforme m je že več let v prijateljskih stikih z našimi učitelji. 2e lanske počitnice je preživel v Dubrovniku in v Rogaški Slatini, katerih krasote ne more dovolj prehvaliti Uglednemu šolniku in prijatelju našega naroda ie mariborska Pedagoška centrala priredila lep sprejem. Zvečer se je g. ravnatelj odpeljal proti Beogradu.
a— K poročilu o seji sreskega kmetijskega odbora za Maribor — levi breg
minuli petek nam poročajo, da so se predposvetovanja nekaterih članov kme tijskega odbora zares vršila v uradni sobi g. načelnika okrajnega cestnega odbora, vendar pa ne v njegovi navzočnosti in ne na njegovo inicijativo ter brez njegovega sodelovanja. G. načelnik okrajnega cestnega odbora je. kakor se nam poroča, bil navzoč na seji sreskega kmetijskega odbora samo v začetku, ko je v imenu okrajnega cestnega odbora pozdravil sreski odbor, kateremu je dal prostore za seje na razpolago in ob koncu seje, ko je poročal v imenu okrajnega cestnega odbora o nekem posestvu, ki bo sedaj predvidoma prešlo v upravo sreskega kmetijskega odbora. Objavljamo to poročilo, da se ugotovi resnica.
a— Mešanje tujskega prometa in dobrodelnosti s politično parado. Včeraj bi imeli priti v Maribor graški delavski otroci pod okriljem društva »Kinderfreund«-Tukajšnji socijalistični listi so delali za prihod otrok, s katerimi pa so imeli priti tudi odlični funkcijonarji avstrijske socijalne demokracije, veliko reklamo in imele bi se vršiti velike sprejemne slavnosti v Mariboru in obeh mariborskih srezih v središčih socijalističnega gibanja — vse pod lepo krinko »Detoljuba« in tujskega prometa. S kolodvora je bil nameravan obhod v osnovno šolo IV., potem bi bila pogostitev v novi ljudski kuhinji Delavske zbornice, katere otvoritev je bila v ta namen nameravana prvotno za včeraj itd. Skratka vse je bilo pripravljeno kot velika socijalnode-mokratska manifestacija. Le eno je manjkalo: vse te prireditve niso bile pravočasno prijavljene in jih je morala zaradi tega policijska oblast prepovedati ter gra-škemu društvu prijazno nasvetovati, da za enkrat izlet v taki obliki opusti. Vkljub velikemu razumevanju potreb tujskega pro meta za Maribor vendar ne moremo razumeti, zakaj bi pod krinko dobrodelnosti in detoljubja trebalo voditi v Maribor med naše itak že v velikem obsegu nemško ort-jentirano delavstvo zastopnike nemške so-ciialne demokracije iz Gradca, zakaj b' bilo potrebno pogoščenje graških otrok in zakaj bi se ne povabilo lačnih delavskih otrok iz Trbovelj in Hrastnika.
a— Ponovni strogi pregled motornih vozil. Zaradi ponovnih nesreč, ki so jih povzročili neizkušeni vozači brez izpitov in voznih dopustil na eni in pokvarjeni vozovi na drugi strani, je oblast odredila zo-petni strogi pregled vseh motornih vozil. V sredo in četrtek je bilo v Mariboru pregledanih 26 avtobusov, od katerih sta bila dva. kot defektna izločena iz prometa. Včeraj je bil pregled v Celju, 15. t. m. bo v Rogaški Slatini, 16. t. m. zopet v Mariboru, 17. t. m. v Celju, 19. t. m. v Murski Soboti, 21. t. m. v Prevaljah, 23. t. m. v Mariboru, 24. t. m. v Gornji Radgoni in 36. t. m. v Ptuju. V Mariboru in Celju ie pregled avtobusov v garažah mestnih avtobusnih podjetij. Komisija insistira na tem, da pridejo vsi vozovi čisti, da se lahko vidijo morebitne napake, ker bodo sicer zavrnjeni in se bo zahtevalo, da pridejo ponovno k pregledu. Vsi vozovi, ki so namenjeni za javni promet, pa ne bodo prišli ob določenih dnevih k pregledu, bodo izločeni iz prometa.
a— Občni zbor mariborske podružnice SLD. Poročilo v včerajšnji številki popravljamo v toliko, da je knjižničar-jevo poročilo podal prof. dr. Fiudernik, ne pa prof. Rakuša.
a— Potrjene poravnave. Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo poravnavo trgovke Justine Kern v Gosposki ulici in dvignilo konkurz nad njeno imovino ter prisilno poravnavo trgovca Alojzija Gniuška na Glavnem trgu.
a— Gradnja palače OUZD v Mariboru. Z zemeljskimi deli pričnejo jutri, v Ponedeljek. Začetna dela so bila oddana tvrdkam Kiffmann in Nassimbeni.
a— Smrtna kosa. V Krčevini v Tomšičevem drevoredu je umrla včeraj zjutraj
Marija Schonegger, žena žel. nadsprevod-nika v p., stara 64 let. Prepeljali jo bodo v ponedeljek v Hajdino. — V splošni bolnici pa je umrl v petek zvečer 30 letni Franc Pisar iz Tolstega vrha.
a— Letovanje v Martinščici pri Sušaka Skupina letovališčnikov za avgust odide iz Maribora 31. t. m. z vlakom ob 17.20. Za avgust se sprejemajo deklice iz srednjih in meščanskih šol ter otroci ljudskih šol obojega spola. Prijave se še sprejemajo. Zdravstveni dom v Mariboru.
a>— Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Najmoderneje urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko so!nce, diater-mija, tonizator, žarnica »Hala«). Lastnik Pfimairij dr. Mirko Cernič, specialist za kirurgijo.
a— Bela zastava na mariborski rešilni postaji. Včeraj je vladal na mariborski rešilni postaji tak ljubi mir, da ni bilo ves dan niti enega prevoza, niti kake nezgode ali nesreče, da bi moral intervenirati rešilni oddelek, kar je v Mariboru zelo redek primer.
Iz Kamnika
ka— 40letnico svojega obstoja bo praznovalo prostovoljno gasilno društvo v Mengšu v nedeljo 27. t. m.
ka— Pošta. Poštni lokali so v poletnem času prava muka za uradništvo in za stranke. V majhnem, nizkem prostoru je vročina neznosna. Kaj bo s poslopjem, za katero je občina že odstopila prostor? Svoječasno se ie govorilo že o krediti:] v ta namen. Treba bo slejkoprej za poštne lokale večjih prostorov.
ka— Vreme. Po izredno vročih dneh ie pričelo v četrtek zvečer deževati. Deževalo je vso noč in tudi še v petek. Kmetje so prav zadovoljni, kajti suša jim je delala res že skrbi.
ka— Nezgoda. V četrtek zvečer se je vračal iz Podgorja v Kamnik voz, močno naložen s snopi Vrhu snopov so sedele žanjice. Pred čuvajnico ob kolodvoru se je voz malo zamajal in ker je bil preveč naložen, so s snopi vred padle z voza tudi žanjice, od katerih se je ena precej poškodovala.
ka— Neprestano deževje. Od četrtka naprej imamo v Kamniku neprestano deževje. Dela na kopališču so se morala ustaviti ter se bo s tem gradba nekoliko zavlekla.
Iz Kranja
r— Kolo jugoslovenskih sester, podružnica v Kranju, je darovala ljubljanski šolski polikliniki večji znesek v gotovini, da je tako omogočila bolehnim in slabotnim otrokom iz našega mesta, da so bili sprejeti preko poletja v okre vališče šolske poliklinike na Rakitni
r— Boj proti cestnemu prahu. Pod tem naslovom je poročalo »Jutro« iz Tržiča, da bosta tamošnja mestna občina in predilnica napojili 2 km dolgo državno cesto na mestnem teritoriju s cestolom. Dopisnik pripominja, da ie bil že skrajni čas. da se je nekai ukrenilo, ker prah ni delal mestu preveč časti. Vse to velja v podvojeni meri za naše mesto, ki postaja že naravnost »slavno« po svojem neznosnem Drahu. ki prav nič ne zaostaja za proslulo ljubljansko večno meglo. V našem mestu, kjer podjetni zasebniki osobito v poslednjem času toliko žrtvujejo za pospeševanje tujskega in letoviščarskega prometa in olepšavo mesta, bi bil pač že skrajni čas, da storijo činitelji, katerih dolžnost je skrb za državno cesto, higijeno in tujski Dromet, končno enkrat svojo dolžnost. Krediti za vzdrževanie cest so na razpolago in naj se z niimi ne štedi v škodo zdravja prebivalstva in ugleda mesta!
. r— Rokoborbe v Kranju. Skupina rokoborcev, ki je sedaj nastopala v Mariboru jn Celju, je prispela pretekli petek v Kranj. Javne nastope prirejajo v gledališki dvorani Narodnega doma. V petek zvečer so nastopili prvič trije pari in je premagal Kawan iz Avstrije Ju-goslovena Bosniča, Machowecki iz Poljske pa Sterna, židovskega prvaka. Borba med Kawanom in Belom Weis-som, madžarskim prvakom, je ostala neodločena. Včeraj so prispeli v Kranj še trije rokoborci. Rokoborbe se zaključijo že danes. Poslednji pari bodo nastopili ob 15., ako pa ne bo tekmovanje popoldne končano, se bo nadaljevalo še zvečer ob pol 21. Kot sodnik je fungiral v petek g. Pešl iz Kranja.
r— Zdravnik dr. Josip Bezič se je vrnil od orožnih vaj in zopet redno ordinira, Kranj, Glavni trg v hiši g. Hlebša.
Z Jesenic
s— Priprave za gasilski kongres. Radovljiška gasilska župa pridno vežba vaje s sekiricami ter se pripravlja za gasilski kon-gn-s. Pri društvih se vadijo posamezno člani brez godbe. Zato pa bo v nedeljo 20. t. m. na Jesenicah glavna skušnja vse radovljiške župe z godbo. Gasilci se bodo sestali ob 14. pred kolodvorom, ker pridejo ob istem času od vseh smeri vlaki na Jesenice. Od tam odkorakajo za osnovno šolo, kjer bo davna skušnja. Istočasno pa priredi gasilno društvo veselico na občinskem prostoru na Žalah pred trgovino g. Sitarja na Jesenicah. Tam bodo tudi gasilci telovadci javno nastopili ter izvajali vaje s sekiricami. Najvljudneje vabimo vse gasilce kakor tudi vse obHnstvo, da se te prireditve udeleže v polnem številu.
s— Vodstvo akademskega krožka na Jesenicah javlja, da so odslej pristopili v krožek kot starešine gg.: okrožni zdravnik dr. Frančišek Kogoj, privatni zdravnik dr. Viktor Marcič, zdravnik bolniške blagajne bra-tovske sklad niče dr. Viljem Sclnvab, zobozdravnika dr. Jože Ludvig in dr. Anton Leveč, prokurist in generalni tajnik KID dr. Maks Obersnel, lesni industrijec dr. Ernest Rekar, obmejni policijski koniisar Nino Ba-tagelj, odvetnik dr. Janko Vovk, odvetnik rir. Ivan Šlempihar, upravitelj posestva KIG inž. Mirko šušteršič. obratovodja KID in;>. Konstantin Rebek, šef progovne sekcije inž. Riko Šaplja. gradbeni komisar inž. Ivan Golob, mag. pharm Jože Žabkar, droeerist Jože Pebarec, mestni župnik duhovni svet-
nik Anton Kastelic in župnik pri Sv. Križu Franc Krašna. Kot redni člani pa so nanovo pristopili gg.: stud. pharm. Ivo Koželj, stud. pharm. Ferdinand Hudina in stud. iur. Leon Bagelj.
s— Športni dan na Jesenicah. Športni klub »Bratstvo« na Jesenicah priredi danes skupno s triglavskim pododborom Kotura-škega saveza iz Ljubljane velike kolesarske medklubske in klubske tekme. Prva proga je iz Ljubljane na Jesenice, druga Jesenice-Lesce in obratno. Klubska dirka je prosta za vse kolesarje z Jesenic. Po dirki bo sprevod vseh športnikov skozi Jesenice, popoldne pa skupen izlet na Bled. Popoldne tega dne bo ob 5. na športnem igrišču pod Mo-žakljo propagandna tekma hazene; gostovali bosta dve družini iz Ljubljane. Apelira se na jeseniško javnost, predvsem pa na dekleta, ki jih zanima ženski spert, da poseti to prireditev, ki bo prva te vrste na Jesenicah. V primeru zadostnih prijav in zanimanja se bo tudi na Jesenicah ustanovila družina hazene. Prvo moštvo ^Bratstva« bo igralo tega dne prvenstveno tekmo v Kranju proti športnemu klubu ^Tržiču«. Moštvo j-Svobodec pa nastopi na igrišču pod tovarno proti SK »Natakarju«- iz Ljubljane.
s— Vprašanje premestitve sodišča h Kranjske gore na Jesenice. Kakor zatrjujejo, je ta zadeva za Jesenice sicer že ugodno rešena, toda. manjka zaenkrat pri nas primernega poslopja, v katerem bi se nastanili sodni uradi. Pričakovalo se Je sicer, da se bo še v teku tega poletja gradilo mogočno poslopje za carinarnico, v kateri bi se namestili tudi občinski uradi, a v dosedanji mestni hiši bi se imelo nastaniti sodišče. Kaj je vzrok, da se še dosedaj niso razpisala dela za gradbo carinarnice, nam ni znano. Na Jesenicah so se v zadnjem času nastanili trije odvetniki: g. dr. Janko Vovk. g. dr. Ivo Štempihar in g. dr. Aleš Stanov-nik.
Iz Novega mesta
n— Desetlenica obstoja prve tovarne perila na Dolenjskem. Te dni bo preteklo 10 let. ko je pričela obratovati prva tovarna perila na Dolenjskem, znana široin Jugoslavije. ker ni v državi večjega kraja, kamor še ne bi bili prodrli in si osvojili tržišča odlični izdelki te domače industrije. Lastnik podjetja je g. Ivan Medic, katerega brat g. Jožef Medic mu je pri podjetju desna roka. Podjetje zaposluje sedaj 150 delavcev ter precejšnje število drugih nameščencev. Tovarna producira perilo vseh vrst in dela s polno kapaciteto. Ves obrat je moderno urejen. Ima električno pogonsko silo. Produkcija sloni na principu najširje delitve dela. Podjetju se obeta še najlepša bodočnost, katero mu ob desetletnici kot mlademu domačemu podjetju tudi mi želimo. Hvale vredno je, da so pri podjetju zaposlene same domače delovne sile, ki si pri podjetju služijo kruh in jim ni potreba hoditi s trebuhom za kruhom.
n— Staro cesto, ki vodi preko Grma v Gotno vas, je popravila mestna občina, ki je izpeljala ob straneh lepo kanalizacijo, cesto pa nasula z gramozom in jo zgladila, da je dobila sedaj lepo obliko.
n— Postavitev spomenika v vojni padlim Novomeščanom. Akcijo za postavitev tega spomenika je začel tukajšnji odbor Matice živih in mrtvih s svojim predsednikom g. Božom Romihom na čelu.-Nadejamo se, da bo ta akcija našla povšod primeren odziv. Spomenik bo postavljen na novem pokopališču ob Ločenski cesti. Za postavitev je potrebno okrog 40.000 Din. Četrtina te vsote je že nabrana. Darovali so: mestna občina 5560 Din, cvetlični dan 1540, dr. Karel Matko, zdravnik v Radečah 100, dr. Zupančič, odvetnik v Novem mestu 50, dr. Leo Abram, sodnik na Cetinju 50, Žlajpah, uradnik v Ljubljani 30, Pintar iz Zagreba 100, Dular, ravnatelj iz Grosupljega 50, Ra mor, železniški uradnik z Zidanega mosta 20, Globevnik iz poravnave 150, Cesar član gledališča v Ljubljani 50, Kastelic, železniški uradnik iz Zagreba 25, inž. Fr. Smolik iz Tržiča 50, Štefan Kraut, carinsk! uradnik iz Maribora 100, carinik Jare lz Zagreba 20, dr. Vašič, odvetnik v Novem mestu iz poravnave 50, dr. Fran Ivanetič, odvetnik v Novem mestu, iz poravnave 50, dr. Vašič, odvetnik v Novem mestu, iz poravnave 50, dr. Josip Globevnik, odvetnik v Novem mestu, iz poravnave 250, krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Novem mestu 150 Din. Skupaj 8495 Din. Odbor je poslal prošnje sicer še drugim osebam, ki pa se še niso odzvali. Odbor si je nadel nalogo postaviti spomenik, ki bo v kras vsej Dolenjski, zlasti pa mestu samemu, zato prosi, da prispevajo vsi zaprošeni s primernim zneskom k ustvaritvi te ideje. Vsem darovalcem najlepša hvala. Prispevke pobira odborov blagajnik g. Davorin Matko, šolski upravitelj v pokoju, Novo mesto.
n— Odkritje spomenika v vojni padlim vaščanom iz Prečne se bo vršilo v nedeljo ob 10. dopoldne s sv. mašo in blagoslovitvijo.
Iz Šoštanja
št— Slavje gasilnega društva v Druž-mirju. V nedeljo 6. t. m. so blagoslovili novo 20-atmosfersko motorno brizgalno, ki si jo je nabavilo gasilno društvo v Druž-mirju. Ker se je vršil obenem istotam tudi župni zlet Slovenjegraške gasilske župe, je prireditev dobila še poseben pomen. V Rotnikovi kapeli je bral župnik g. Gril sv. mašo stregla pa sta mu dva gasilca. Kii-movala sta novi brizgalni soproga tovarnarja ga. Marjana VVoschnaggova in njen sin g. Walzer. 16 belo oblečenih deklet je bilo kumici za družice. Po blagoslovitvi je bila funkcijonarjem prirejena pri Ko-šanovih mala zakuska. Popoldne so se pa vršile župne vaje gasilcev s sekiricami. Ob zvokih godbe »Zarje« se je razvila zvečer in še pozno v noč prav prijetna zabava.
št— Osebna vest. Na višji pedagoški šoli v Zagrebu je diplomiral 4. t. m. za profesorja matematike in fizike sin tukajšnjega upokojenega šolskega ravnatelja g. Joško Trobej. 9. t. m. se je novi profesor poročil s profesorico gdč. Etno Miklavčl-čevo iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
Iz Trbovelj
t— Sokol Trbovlje priredi v nedeljo 13. t. m. ob 3. popoldne na svojem letnem te-lovadišču javen nastop. Nastopijo vsi oddelki z zletnimi prostimi vajami. Pridite pol-noštevilno domačini in sosedi!
t— Tiskarski škrat. V našem poročilu o
odhodu bolehne dece na taborjenje se je pripetila tiskarska pomota, katero danes popravljamo. Lekarnar g. Peliarc ie daroval 1000 Din in ne 100 Din kakor je bilo pomotoma navedeno.
t— Nesreče. Delavec P. je v sredo popoldne povozil s kolesom pred Lisačevo brivnico 11 letno deklico Ivano Bokalovo, ki je nosila k peku 5 kg moke. Moka se je raztresla po tleh, dekletce pa je dobilo precejšnje poškodbe na desni roki in levi nogi. — Delavec Dolanc Martin se je prt delu na separaciji s sekiro vsekal v levt komolec. Poškodba sicer ni posebno huda, vendar pa bo trajalo precej časa, da bo ponesrečenec zopet za delo. — Stopartu Antonu, kovaču državne železnice, je pri delu na progi odletel v oko košček železa in mu ga tako poškodoval, da bo najbrže izgubljeno. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Baumgarten, ki je odredil prevoz poškodovanca v bolnico v Ljubljano
Iz Rajhenbnrga
rb— 20-letnica Sokola in 5-letnica Sokolskega doma se bo proslavila danes, 13. t. m. Igrala bo domača gasilska godba, zato ne bo manjkalo zabave.
rb— Savsko kopališče privablja dnevno številne kopalce v svoje valove, posebno pa nedeljske izletnike iz Zagreba. V nedeljo je bil gotovo rekorden poset. Tudi vožnja s čolni je dokaj razvita. Hvale vredna ie precej visoka skakalnica v vodo, na kateri nikoli ne manjka smelih skakačev. Plavalni mojster pa skrbno čuva nad kopalci in jih z opomini varuje nesreče. Da je kopališče tako dobro razvito, gre zasluga tukajšnjemu Društvu za tujski promet, osobito njegovemu agilnemu predsedniku.
rb— Nov brod. Poleg kopališča je vozil do sedaj lesen brod, ki je že pričel razpadati. Zato si je brodarska zadruga nabavila nov železen pontonski brod .ki bo najbrže na motorni pogon z vijakom. Kakor zatrjuje brodnik, bo na brodu razeta obsežna antena, tako da bodo imeli potniki prav zabavno vožnjo čez Savo ob zvokih radijske glasbe.
rb— Gasilska slavnost. V nedeljo je priredilo domače gasilno društvo uspelo vrtno veselico. Bogato založeni šotori so nudili vsega na izbiro. Domača gasilska godba pa je vztrajno do jutra dvigala animira-nost. Ves aranžma je bil v spretnih rokah domačega delavnega načelnika, ki je vrnit društvu disciplino in red, kar je bilo posebno opaziti pri dopoldanskem nastopu z novo motorno brizgalno. Le tako naprej!
Iz Braslovč
br— Smrt uglednega trgovca. Na poti v Gradec je te dni nenadoma postalo v vlaku pred Celjem slabo 381etnemu trgovcu iz Kranja, g. Košenini, ki je zaradi tega moral v Celju izstopiti in se podati v celjsko bolnico, kjer je podlegel bolezni. Imel je hudo srčno hibo, ki si jo je nakopal v svetovni vojni. Pokojnika so prepeljali 8. t. m. v njegov rojstni kraj Gomilsko, kjer so ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Bodi mu ohranjen blag spomin!
br— Po karambolu uspeh. Dolgo časa se je obljubljalo, da bo župnišče dalo poreza-ti živo ograjo ob cesti pod cerkvijo. Šele karambol, ki je skoro zahteval žrtve, je dovedel do uresničenja obljube in so porezali grmovje, ki je zastiralo na ovinku pogled po cesti. Treba bo menda še enega karambola, da se bo cesta tudi malo razširila.
br— Naši zvonovi prav milo poio...
Dne 10. t. m. je zopet začelo ob 3. zjutraj zvoniti. Vse pritožbe ne uženejo navdušenega zvonarja. Ali se mu je res vrv tako priljubila, da se ne more ločiti od nje? K nam prihajajo tujci, da bi uživali prirod-ne lepote in mir, pa bodo morali zaradi samega strastnega zvonenja pobegniti, z njimi pa bodo šli tudi dohodki, ki se nam v našem počasi se razvijajočem tujskem prometu že po malem odpirajo. Prosimo ponovno zvonarja, naj zvoni ob pravem času. Pa ne samo letoviščarji, tudi mi, ki delamo pozno v noč, ljubimo ponoči mir, ki smo ga hudo potrebni.
Iz Slov. Bistrice
sb— Izprememba posesti.' Tukajšnji posestnik in mesar g. Anton Stampfl je kupil bivšo Grželjevo krčmo na Pragerskem. V začetku avgusta se namerava tja preseliti in otvoriti gostilno, dočim je njegova hiša na Glavnem trgu v Slovenski Bistrici na prodaj.
sb— Neznatna nezgoda, ki se je končala s smrtjo, se je te dni primerila v Juršni vasi na Pohorju. Kmetica Jesenkova si je z rjavim žebljem ranila nogo. Zdravniško pomoč pa je poiskala šele takrat, ko ji je noga že močno zatekla. Po navodilu zdravnika g. dr. Jagodica je bila sicer takoj prepeljana v mariborsko bolnico, vendar pa prepozno. Po dveh dneh je podlegla zastrupljenju. Ta primer naj bo ponoven resen opomin zlasti kmečkim ljudem, ki tako radi odlašajo z zdravniško pomočjo vse dotlej, da ni več pomoči.
sb— Nasilnik. Večkrat zaradi tepeža in poneverbe predkaznovani pekovski pomočnik Franc Kos se je 6. t. m. mudil v družbi peka g. Resmana na dvorišču posestnika a. Tcmažiča na Zgor. Bistrici. Tjakaj je prišel tudi kmetski fant Franjo Kangler, ki je Kosa nagovoril Brez povoda je Kos skočil vanj in mu je nato med prerivanjem prizadel z nožem več opasnih ran. Kanglerja sta pred hujšim obvarovala Resman in Toma-žič, ki sta nasilnika prijela. Kosa so orožniki aretirali.
sb— Tatvina in prevara. 3. t. m. sta se mladeniča Godec in Dreo domenila za mal izlet v tuji svet. V ta namen sta si izposodila kolesi pri trgovcu Vezjaku in krčrnar-ju Frelihu, nato pa sta popihala preko Maribora v Avstrijo. Že v Ehrenhausnu sta preko 2200 Din vredna kolesa prodala v neki krčmi za celih 20 šilingov. 8. 1. m. sta se proti večeru vrnila v Slovensko Bistrico z namenom, da si priskrbita potne listine ln da si po možnosti zopet izposodita kolesi za daljno pot preko meje. To namero pa jima je preprečilo orožništvo, ki ju je slučajno opazilo. Tiča že premišljujeta svojo pregrešno avanturo v zaporih. Godec, ki je bil kot prodajalec sladoleda nameščen pri slaščičarju Ferlinu, je svojemu gospodarju po-n»veril tudi izkupiček za prodano blago v znesku 250 Din.
SOKOL
Naša letovanja
Skoraj vsa naša društva posvečajo počitniškemu delu, taborenju in izletom sokolske mladine mnogo premalo pazljivosti. Zato opažamo v poletnih mesecih že več let, da niti v telovadnicah, niti na telova-diščih ni onega števila dece in doraščaio-če mladine kakor ostali del leta. Pač pa čt-tamo v dnevnikih pogostoma, kako prirejajo razne druge organizacije svoja tabo-renja, ki jim dobro uspevajo, ln menite, da ni med njihovimi taberečimi tudi sokol-skih naraščajnikov in naraščajnic? Kako naj se to opraviči, da izostane mladina od sokolskih telovadnih ur in ni nepretrgoma deležna one vzgoje, ki si jo ie zamislil nesmrtni naš Tyrš in ki mu slede vsi vodniki narodov slovanskih?
Delo v sokolskih telovadnicah je sicer ravno med počitniško dobo v največjem razmahu, saj prirejajo v tem času svoje javne nastope vendar pa se da tudi v tem oziru najti prav dober izhod in urediti stvar tako, da se lahko vrši i javna telovadba i letovanje mladinskih oddelkov. Vsekakor pa moramo v splošnem podčrtati, da se naša društva premalo brigajo za vprašanje počitniške sokolske vzgoje poverjene jim mladine. Deloma ie temu vzrok pomanjkanje vaditeljev, finančnih sredstev; toda mnogokje je tudi premalo smisla za take prireditve, ki so v češkoslovaškem Sokolstvu popolnoma udomačene, v nesokolskem inozemstvu pa takorekoč na dnevnem redu. Končno pa ne smemo prezreti tudi tradicijonalne naše napake, da se vse preveč tiščimo telovadnice in njenega ustroja, že mnogo premalo poseča-mo letno telovadišče in je statistika izletov vsako leto pičlejša. Že nekako iz tradicije se tudi v vprašanju počitniških sokolskih kolonij ne pride prav naprej. Ako priredi izmed skoraj 500 jugoslovenskih sokolskih društev letovanje komaj 5—10, še nikakor ne smemo trditi, da jih prirejajo vsa društva.
Prehajajoč na drugo plat tega vprašanja, opuščamo vsako nadaljno ugotovljanje dosedaj storjenih napak ter samo apeliramo, naj se vsaj v bodoče glede počitniških kolonij pri sokolskih društvih uredi toliko, da bodo omogočene vsaj po okrožjih ln župah, ako to spočetkoma po društvih ne pojde povsod. Saj vemo, da se zaenkrat Sokolstvo še vedno bori v finančnem oziru težko z^ obstanek, prepričani pa smo, da bo tudi v tem pogledu kmalu nastal pre-okret na bolje. Končno pa ni potrebno, da bi vsako društvo peljalo koj prvo leto deco na Jadran ali kamorkoli daleč od doma, temveč se da doseči izredno lepe uspehe tudi pri taborenju v bližnji okolici domačega kraja. Mimogrede bodi omenjeno, da se je popolnoma pozabilo tudi na izmenjavo naraščaja med posameznimi društvi iz različnih žup.
Prepričani smo, da se bodo sokolska društva v vprašanju ferijalnih kolonij zganila in že za prihodnje leto priredila vsaj v skromni meri letovanje za svojo mladino. Mnogokje pa naj se poskusi tudi že letos. Sedaj še ni prekasno!
Manj razmišljanja o delu drugih in več dela v domačem društvu ne bo škodilo nitt nam, bo koristilo naši mladini in ojačilo naše vrste.
2e dosedanji javni nastopi posameznih društev so pokazali, kako silno veliko ie pomanjkanje vaditeljev po naših edinicah. Povečini sloni povsod delo samo na ramah kakega posameznika, brata ali sestre, ki vodita vse moške oziroma ženske oddelke; mnogi pa stoje ob strani v brezdelju. Še več pa jih je, ki bi radi pomagali pri delu, pa ne vedo kako. Nastala je izredna potreba po vaditeljskih tečajih skoraj po vseh društvih. Ni je menda sokolske župe, kjer se ne bi občutilo tega. Zato smatramo kot zelo umestno, da že danes opozorimo župe, zlasti pa vsa društva, nai prirede takoj po končani seziji javnih nastopov društvene prednjačke tečaje oziroma župne vaditeljske šole in že sedaj pripravijo predavatelje, prostore in sredstva v ta namen.
Skrb za mladino in naraščaj ne sme v našem Sokolstvu nikakor ponehati. Vendar pa šteje naša organizacija mnogo premalo sokolske mladine. Po zadnjih podatkih je bilo v jugoslovenskem Sokolstvu le okrog 13.000 naraščaja in 17.000 dece obeh spolov. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kje je ostala mladina? Po zakonu o Sokolu kraljevine Jugoslavije bi se morale vpisati v sokolske vrste cele šole, ki štejejo mnogo tisočev mladine. Kakšen je dosedaj efekt v dravski banovini? Citali smo, da se ie pridružilo sokolskemu pokretu Ie nekaj šolskih zavodov. In ostali? Besede, ki so bile izpregovorjene na zletu v Beogradu glede bodočega dela v Sokolstvu ne puščajo nikakega dvoma, kaj bodo morali ukreniti prizadeti faktorji v tem pogledu. In to dosledno in brez oklevanja!
Sokol Velike Lašče priredi 20. t. m. svoj letni nastop z naslednjim sporedom: ob 10. telovadne skušnje za popoldanski nastop: ob pol 12. promenadni koncert; ob 14. sprevod; ob pol 15. telovadba in po telovadbi prosta zabava s plesom. Pri prireditvi bo sodelovala železniška godba >Sloga« iz Ljubljane. Zveze z avtobusi so na vse strani ugodne. Prijatelji Sokola vabljeni!
Na Češkoslovaškem združujejo vse tri največje telovadne organizacije Sokol, Delavske Telovadne Enote (DTE) in Orel v svojih vrstah skupno 317.309 oseb telo-vadeče mladine do 18. leta starosti. Od teh odpade na Sokolstvo 225.689. na DTE 50.233 in na Orla 41.387. Podatkov glede komunistične telovadne organizacije FPT ni bilo mogoče dobiti, ker ni sle*dnja izvedla tozadevne statistike. Ceni pa se lahko njihovo število na največ 25.000 mladine. Izmed sokolske mladine jo je pripadalo moški deci 74.209; ženski deci 85.175 aH skupno 159.384; naraščaja pa je bilo 66.305, od teh 33.447 dečkov in 32.858 deklic. Skrb za mladino je pri Sokolstvu zelo velika in store društva vse, da si ohranijo mladino svežo, zdravo in sokolsko.
Tri smrtne nesreče v krogu „Jutrovih"
naročnikov
Skupna vsota doslej Izplačanih zavarovalnin
160.000 Din
V izredno veliki meri se ie lani, v prvem letu. odkar je »Jutro« pri zavarovalnici »Triglav« zavarovalo vse
Svoje naročnike za primer smrtne nezgode, pokazala blagodat te prekori-stne ustanove. Najrazličnejša nesrečna naključja- so 13 možem in fantom pre-rano utrgala nit življenja ter jih kruto iztrgala iz kroga njihovih dragih. Stari pregovor, da nesreča žal nikdar ne počiva, je dobil veliko potrditev. Taka nenadna smrt ne uniči .samo nenadomestljivega in neprecenljivega življenja, temveč se je v večini tragičnih primerov izkazalo, da katastrofalno fretrese tudi gmotni položaij prizadete družine. Take udarce usode naj malo olajša »Jutrovo« zavarovanje, ki z vsoto 10.000 Din nudi težko prizadetim svojcem sredstva vsaj za prve in najnujnejše potrebe.
V letošnjem letu, ko je »Jutro« po takih preizkušnjah seveda obnovilo pogodbo z zavarovalnico »Triglav«, je risoda v krogu »Jutrovih« naročnikov dolgo prizanašala, zato pa je tekom zadnjih dveh tednov neizprosno pokarala svojo temno oblast.
Na Vidov dan je v Savi pri Jezici v tonil zvesti »Jutrov« naročnik g. Andrej O t r i n, mesar in prekupčevalec z živjno v Zgornji Šiški. Tragična smrt
skrbnega, komaij 30-letnega družinskega očeta je bridko presunila njegovo ženo in troje živih otročičkov. Takoj po ugotovitvi formalnosti je zavarovalnica izplačala strašno prizadeti družinici 10.000 Din.
^ Že par dni nato, 3. t. m., je postal žrtev nesreče g. Joško F1 e r i n, mesar in posestnik v Mengšu. Smrtno se je Ponesrečil s kolesom. Zapušča ženo in dva otroka. — Štiri dni nato je enako tragična s-mirt dohitela g. Matevža U1 č a r j a, gostilničarja in lesnega trgovca na Bledu. Kakor je »Jutro« že poročalo, je pri Podbrezju padel s kolesa, si prebil lobanjo in preminul nato v ljubljanski bolnici. — Uprava »Jutra« je nesrečno smrt obeh zvestih itn redno plačujočih naročnikov takoj prijavila zavarovalnici »Triglav«, ki bo zakonitim dedičem te dni izplačala pripadajočo zavarovalnino po 10.000 Din.
Tri smrtne nesreče družinskih očetov v nepolnih 10 dneh — silen dokaz, da neizprosna usoda ne izbira ne žrtev, ne časa. Velik memento!
Skupno z navedenima primeroma, ki sta v likvidaciji, bo vsota »Jutrovih« i:z-plačanili zavarovalnin dosegla 160.000 Din. »Jutro« izpolnjuje napram naročnikom svojo dolžnost, zato vsakogar v nljegovem lastnem interesu opozarja k upoštevanju pogojev »Jutrovega« zavarovanja.
va, ki je trajala pozno v noč. Harmonik je bilo nad 20. Plesalo se je v dveh dvoranah. Za to gre zahvala gospem Zaj-čevi, Arličevi in Kodeljevi ter društvu v Marlu, ki je vse najlepše pripravilo.
Rojaki so dopotovali na proslavo s tovornimi avtomobili iz oddaljenih krajev, drugi peš ali s kolesi ali s cestno železnico. Marl leži oddaljen od železniške proge in že prav v severnem delu industrijskega okraja. O naši proslavi je prinesel prav simpatično poročilo tudi veliki dnevnik »Essener Volkszeitung«. Ne smemo pozabiti pripomniti, da je slovenska kolonija na Westfalskem na Vidov dan poslala tudi Sokolstvu v Beograd toplo pozdravno brzojavko.
V ponedeljek, 7. julija, so dospeli v Diisseldorf maturantje Trgovske akademije v Mariboru. Naš generalni konzulat v Diisseldorfu jim je seveda izkazal največjo gostoljubnost. Naslednji dan so se mladi izletniki pripeljali tudi v Essen. Zadivljeni so od mogočnih vtisov v teh velikih industrijskih središčih.
Desetletnica požiga Narodnega doma v Trstu
Danes pred 10 leti so fašisti v Trstu uničili slovenski Nairodni dom — hotel Balkan. Dogodki so se vrstili takole:
Fašistična zveza je za 17. napoveda-svoj shod, ki pa je bil končam že v pol ure. Po shodu je odkoralaka skupina mladih fašistov proti Narodnemu domu. Na Trgu Edinosti je bila že zbrana velika množica, ki je pozdravljala do-šle fašiste ter med te pozdrave vpletala klice proti Jugoslovenom. Fašisti so splezali na vodnjak pred Narodnim domom, od koder je govoril kapetam Dadnino iz Milana ter pozi val. množico, naj z dejanji odgovori rta protiitalijan-ske demonstracije, ki &o se vršile par dni prej v Splitu. Za o jim je govoril
Slavje westSalskih Slovencev
Kako so naši rojaki v tujini vzajemno proslavili Vidov dan — Na izlet v domovino odpotujejo letos 25 avgusta — Izletniki iz Maribora
profesor Conforto, končno pa odvetnik Giunta, naikair je množica udrla po Korzu čez borzni trg v ulico Mazzirai, kljer je imela joigOSlovenska delegacija svoj urad za vadiranje potnih listov. Od rojstnega dne kralja Petra je bila raz-obešena na tem poslopju naša zastava. Ko je Pridivjala množica pred hišo, so se začuli klici: »Doli Jugoslavija. Smrt Jugoslovenom!« in oddanih je bilo Proti hiši tudi več strelov, nakar se je vsu-la toča kamenja. Ko so demonstranti udri j čez balkon v uraid in zažgali našo zastavo, so Prišli katitoinjerji. Demonstranti so pretepli vsakega, o katerem so mislili, da je Jugosloven. Težko so ranili dva Slovenca, potoma Pa tudi več svojih ljudi.
Iz ulice Mazzini je drvela množica, ki je vedno bolij naraščala, proti Narodnemu domu. Ura je bila 19. Narodni dom je bil popolnoma zapuščen, vsa okna zaprta, enalko tudi kavarna in restavracija. Množica pa je razbila železna vrata ter vdrla v poslopje. Začeta je povsod Polivati petrolej in nato poslopje zažgala. V par minutah je bil ves ponosni Narodni daim v plamenih.
Strašen je bil pogled na goreče poslopje, ki se je spreminjalo v razvaline. Med dimom in plameni sta se pojavili na oknu v tretjem nadstropju dve postavi, ki sta prosili na pomoč — moški in ženska. Ženska je obupno klicala, za njo pa je stal starejši gospod, miren in molčeč. Množica je divjala dalje, ko je skozi okno skočila najprej. ženska, za njo pa moški. Ta, Hugon Roblek, znani lekarnar z Bleda,-je obležal mrtev, njegova spremljevalka pa se je smrtno nevarno poškodovala. Ko je bil Narodni dom že ves v ognju, so prispeli ognje-gasci, katerih pa množica ni pustila blizu, in so zato omejili svoje delo le na lokalizacijo požara.
Med požigom in razdejanjem so posamezni oddelki pustošili tudi razna slo^nska stanovanja in lokale slovenskih trgovcev. Tako je bila razdejana pisarna dr. Rybarša, dr. Wilfana, dr. Voduška, stanovanje dr. Okretiča in dr. Kimovca, gostilna Lenče, slovenska kavarna Commercio in skoro vse slovenske trgovine. Okrog 20. pa so napadli še tiskarno »Edinosti«, v katero so streljali z revolverji. Tu je prvič nastopil aktivno oddelek karabinierjev in zabra-nil pustošenje. Istočasno je bila razdejana tudi srbska šola v ulici Rosini, malo pozneje pa je skupina demonstrantov vdrla v naš konzulat, vlomila hišni vrata ter pometala vse. kar je našly skozi okno.
Fašisti niso nikdar prikrivati, da j3 bil požig Narodnega doma njihovo delo in današnji visoki fašistični voditeij Giunta ga odkrito prišteva med svoje največje uspehe. Današnjo desetletnico bodo proslavili v Trstu na svečan n;.-čin. Prišel je tj.} i z. Rima Francesco Gi-nnta, ki je sedaj podtajnik j noti a u jem
Preizkušena na mnogih dirkah
prednjači Continental - pnevmatika pri motornih vozilih. Tisoči športnikov vozijo samo s to znamko.
častni gostje, društveni predsedniki in delegati na vi-dovdanskem slavju v Marlu
V sredini (ob kamnu) honorarni konzul g. Paulus iz Essena, desno generalni konzul g. Brana Markovič in izseljeniški komisar g. Berislav Deželic, levo predsednik ZJDPD g. Pavel Bolha in voditelj zveze društev sv. Barbare g. Anton Koncilja.
Essen, v juliju.
Jugoslovenska kolonija v Nemčiji priredi letos skupni izlet v domovino. Odpeljemo se iz Oberhausena dne 25. avgusta, prispemo na Jesenice naslednji dan in se podamo najbrž na Bled, od tam pa v Ljubljano, kamor pridemo predvidoma 27. avgusta. Vrnili se bomo skupno iz Ljubljane dne 9. septembra. Udeležba na izletu v domovino obeta biti prav številna. Eno prosimo vnaprej: Kdor ima odveč kako knjigo, glasbilo, note, narodno nošo, dobre slike iz naših krajev, naj jih blagovoli žrtvovati za rojake v tujini. Vsega tega nam zelo manjka. Vzeli bi to s seboj na povratku v Nemčijo. Kje naj se stvari oddajo, bo pravočasno objavilo »Jutro«.
Na nedeljo dne 29. junija smo praznovali Vidov dan v Marlu na Westfal-skem. Za proslavo je dala inicijativo Zveza jugoslov. delavskih podpornih društev ter je povabila tudi katoliška slovenska društva sv. Barbare. Slavje je poteklo uprav veličastno, pri najlep-
šem vremenu in ob udeležbi do 1000 Slovencev. Prisostvovali so: generalni konzul Markovič, honorarni konzul Paulus iz Essena in izseljeniški komisar Deželic. Povabilu se je odzvalo več društev sv. Barbare, ki so poslala svoje predsednike. Navzoča sta bila tudi predsednika Zveze kat. slov. društev v Nemčiji g. Ivan Lindič iz Meerbecka in g. Antqn Koncilja iz Gelsenkirchena, predsednik Slovenske pogrebne blagajne v Nemčiji. Svirala je na velikem vrtu češka godba iz Recklinghausena, slovita in visoko cenjena po prav lepem svira-nju. Pričetek je bil ob 15., oficijelna otvoritev proslave pa ob 16. z velikim govorom predsednika Bolhe. Sledili so govori gg. generalnega konzula in iz-seljeniškega komisarja o pomenu narodnega praznika, nakar je Spregovoril še predsednik katoliške zveze g. Lindič. G. Bolha je izrekel v govorih pozdrav našemu kralju in predsedniku nemške države, godba je odsvirala obe državni himni. Ob 18. se je pričela prosta zaba-
Abiturif enti ljubljanske trgovske akademije v Diisseldorfu
Od leve na desno gg.: Koncilja, dr. Dežel ič, prof. PrezelJ, gospa ln g. gen. konzul Brana Markovič, gospa Zora dr. Ravnikova iz Maribora in na kraju (stoje) g. Bolha. Za generalnim konzulom arhivar konzulata g. Sava Tucid,
Eksport sisaške mineralne vode v inozemstvo
ukom in kpraktičnim delom, lahko kaže pot k zboljšanju gospodarskega položaja.
To je le nekaj primerov učiteljskega delovanja med narodom, ki pa že zadostujejo, da prikažejo delovnega učitelja kot pravega učitelja svojega naroda. Dejstvo je, da jd učiteljstvo še danes na višini idealizma in nudi vse svoje moralne, pa često tudi fizio ne in materijalne moči, da povzdigne na5 narod naionalno, gospodarsko, kulturno in socialno.
Tako je ali bi vsaj moralo biti učiteljevo delovanje povsod. V našem Prekmurju, kjer je treba še marsikje in v marsičem orati ledino, je učiteljstvo tudi oni faktor, ki je na delu. Priznati mora vsakdo, da se učiteljstvo v Prekmurju zaveda svoje naloge v popolni meri in da je vsestransko delovno. Konsta-tirati pa moramo, da naše učiteljstvo — na žalost — ne najde vedno one potrebne moralne podpore, ki bi jo moralo, ampak ga cesto v svojem delovanju ovirajo. S tem "je stališče in dtlovaaje učiteljstva zelo otežko-čeiio.
Kakor sem že povdaril, je treba v Prekmurju v marsičem orati še ledino. Pri tem ni izveto niti gospodarstvo, kjer je še posebno treba učiteljeve pomoči in njegovega dela. Res je, da imamo med našimi kmeti dobre gospodarje, toda malo napovpov-prečno izobraženih kmetov, ki bi bili sposobni voditi tudi gospodarsko politiko ▼ gospodarskih ustanovah. Zato je samo pozdraviti, ako se učiteljstvo zanima in hoče sodelovati tudi pri ustanovah, kakor so na pr. kmetijski in cestni odobori.
Ako vse to premislimo, se nam zdi žela čudno, da učitelji na pr. ne morejo biti redni člani podružnic Kmetijske družbe, pa naj se še tako agilno udejstvujejo na polju razširjenja kmetijske strokovne izobrazbe Ravno tako se nam zdi neutemeljeno, da bi učitelj ne mogel biti član kmetijskega odbora. Taka razlaga zakona o pospeševanju kmetijstva bi bila zlasti za Prekmurje škodljiva, kjer je na žalost še vedno premalo kmečkih posestnikov, ki bi imeli voljo in sposobnost se udejstvovati v kmetijskih strokovnih in javnih' organizacijah. Ako kmetje sami izvolijo učitelja v kako tako zastopstvo, s tem pač pokažejo, da mu zaupajo, da vidijo v njem kmetijskega strokovnjaka in svojega prijatelja ter da cenijo njegovo delo na kmetijskem polju.
Da se učiteljstvu ne krati veselje do delovanja za povzdigo kmetijstva in ob enem ne ruši zaupanje kmečkega prebivalstva, bi bilo vsekakor potrebno in koristno, da se to vprašanje pojasni in uredi.
Znani veleindustrijalec g. Pero Tes-lič v Sisku je začel z eksportom svoje sisaiške mineralne vode koncem juniiia in sicer najprej v Rotterdam, te dni pa v Švico in Poljsko ter že sedaj z uspehom konkurira z mineralnimi vodami svetovnega slovesa. Eksport se bo razširil tudi na Severno Ameriko, ker je bila prva poskusna pošiljatev te miroe-
ministrstvu, in danes se bo sestal v Trstu s svojimi to/ariši iz 1. 1920. V Trstu se bodo k proslavi desetletnice požiga Narodnega doma zbrali tudi zastopniki vseh fašističnih organizacij iz Julijske Krajine. Tržaški tisk proslavlja ob tej priliki z navdušenimi članki Giunto in njegov čin.
Učitelj med narodom
Kmetijski odbori in učiteljstvo. — Delo učiteljstva v Prekmurju.
Dolnja Lendava, 10. julija.
Zakon o narodnih šolah nalaga učiteljstvu poleg rednih šolskih dolžnosti tudi dosti dolžnosti izvenšolskega delovanja med narodom. Pod izvenšolskim delovanjem misli zakon zlasti delovanje pri >Sokolu«, pri prosvetnih društvih, pri zadružništvu, za učiteljstvo na kmetih pa zlasti delovanje za po\zdigo kmetijstva in kmetijske izobrazbe.
Naše učiteljstvo se po ogromni večini ni nikdar izogibalo dela med narodom in bo tudi v bodoče zastavljalo svoje sile za dobrobit naroda. Napredek na vasi je najtesneje zvezan z narodom in njegovim gospodarskim in kulturnim življenjem; učitelj na vasi je vodnik, svetovalec, pomagač in sodelavec kmeta; on najbolj razume njegovo dušo. Vsega tega se kmet tudi zaveda, zato spoštuje in zaupa svojemu učitelju.
Kako se učitelj udejstvuje med narodom?
V prvi vrsti je treba povdariti, da je večina učiteljstva na vasi nositelj sokolskih idej, ki so danes važen del državne politike. Prav tako je večina našega učiteljstva bila in je še nositelj nacionalnih idej ter pobornik državnega in nacionalnega edinstva. Narodna prosveta sloni v veliki meri na ramenih učiteljstva. Razne čitalnice in knjižnice, prosvetna, pevska in godbena društva so večinoma ustanovljena od učiteljstva in učitelji so tudi njihovi najbolji delavni člani. Gasilna in druga humanitarna društva (Rdeči križ, protialkoholna društva itd.) bi marsikje le težko obstojala ako jih ne bi vodilo učiteljstvo in jim ne nudilo svoje pomoči.
Tudi na gospodarskem polju se eminentno odraža učiteljevo delovanje med kmečkim narodom. Razni kmetijski tečaji, gospodarski tečaji, predavanja, širjenje gospodarsko-strokovne literature so večinoma v rokah učiteljstva. Pri raznih gospodarskih društvih (čebelarskih, sadjarskih, živinorejskih, Kmetijska družba) je učitelj vnet sodleavec. Učiteljstvo pa tudi s svojim delom v šoli, s po-
ralne vode najboljše sprejeta od strokovnjakov v ameriških krogih. Podjetje g. Tesliča pa je v zvezi z raznimi evropskimi državam? glede eksporta. Od slik nam kaže prva, kako s posebnim aparatom čistijo steklenice, druga slika Pa nam kaže aparat za napolnjevanje in etikiranje steklenic.
Ob 3&„ 7. iti g. zrecer /
odlična naša govori in pc
tf češkem $vQČnem fUmu
g	odlična naša "filmska umetnica
cfta Kmet smoii in poie
Obešenjakova Tončka
UadST> M	Kino Matica
K	1	Telefon 2124.
Tragedija Jožeta Pluta
Semič, 11. julija.
Preteklo nedeljo smo bili priče turobnega pogreba, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Položili smo v grob moža v najlepši dobi, 38-letnega Jožeta Pluta iz Vrtače. Podal se je bil kot 151etni deček v daljno Ameriko, kjer je takoj dobil delo v rudniku. A bistri, mladi Belokrajinec se je hitro zavedel, da ni samo za rudniške jame ter da se lahko povzpne tudi do boljšega kruha. Zapustil je rudnik in vstopil prostovoljno v mornariško vojno šolo ter si kot Slovenec pridobil pri predstojnikih splošno zaupanje.
V šoli se je zanimal posebno za strojništvo. Po končani šoli je bil nameščen za stojevodjo na vojni ladji, rta kateri je služil vso svetovno vojno. Videl je mnogo strahot. Pa tudi po vojni je ostal na ladji »Trukanses« kot maši-nist.
Slučajno je manevrirala letos njegova ladja okrog Evrope. Tako je prišel Plut dne 21. junija v Clierbourg, Izprosi! si je dopust, da obišče svojo SO let staro mater v Beli Krajini. Veselje matere, ko je po 22 letih zopet zagledala svojega sina, je bilo nepopisno. Tudi sin je bil izredno vesel in je izkazoval materi in pri njej živeči nečakinji lju-bezruivo pozornost. Obiskal je tudi svoje sorodnike in prijatelje iz mladih let. Tako se je 4. julija odpravil v Metliko na obisk k svoji sorodnici gospej Ivanetičevi. Ker je bila ta dan neznosna vročina, sta se odšla kopat v bližnjo Kolpo. To pa je postalo usodno za oba. (Podrobneje je o tem poročalo »Jutro«).
Ivanetičeva ni znala plavati in je zabredla v globino, kjer so io zajeli vrtinci. Plut se je pognal za njo, da jo reši, toda čeprav je bil izboren pla-vač, je vrtinec tudi njega pograbil in potegnil v globočino. Temna sila Kolpe je tako na en mah zahtevala dve žrtvi.
Lahko si mislimo neizmerno žalost sivolase matere, ki je leta in leta čakala, da jo zopet obišče njen sin. Ko se ii je ta želja izpolnila, je bilo njeno veselje le kratko. Neizprosna usoda je hotela, da je morala mati sina spremiti ne k povratku v širni svet, temveč na poti v večnost.
Omenimo naj k sklepu še čudno igro slučaja, ki se vidi sedaj po izvršeni nesreči naravnost skrivnostna. Dne 30-junija je vzel Plut s seboj v Ljubljano mater in tri svoje nečakinje. Prosil jih je, naj si v spomin na njega vsaka izbere blago za obleko. Vse štiri so si izbrale črno blago in pokojni Plut je bil tega še vesel, češ, da je črna obleka na i bo.il trpežna in da io bodo kot spomin na njega gotovo nosile dolga leta.
J?e tam se naseli, kjer glasba doni, hudobnim za godbo in petje mar ni...
Star rek, ki še vedno drži! Vsak človek, posebno na deželi, si želi glasbe v razvedrilo Piiiko, da si sami lahko ustvarite godbo doma, Vam nudimo v polni meri. Zahtevajte neobvezno naše tiskovine in kataloge.
HEIJiEL&HEROLD,
tvorniea glasbenih instrumentov, prodajna podružnica Maribor št lOl-B.
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Dva osnutka trboveljskega vodovoda
Trbovlje, 11. julija.
Dodatno k našemu članku j-Vode, vode!« priobčujemo še poročilo vodovodnega nadzornika g. Gučeka o zadevi trboveljskega vodovoda vobče.
še prva leta po vojni je biJa trboveljska občina glede preskrbe z vodo navezana na javne vodnjake in studence, ki seveda niti od daleč niso zadostovali potrebam prebivalstva. Po dolgotrajnem razpravljanju tega perečega vprašanja se ie začel slednjič za časa gerentovanja g. Fortiča graditi vodovod. Za prvi del so zajeli dva izvirka pod Sv. Planino, ki dajeta 3% sekundnih litrov. Uvidelo pa se je takoj, da ta voda pri naglem porastu prebivalstva ne bo zadoščala, posebno ker ima občina pogodbo z rudnikom, po kateri mora oddajati vodo tudi rudniškim kolonijam Treba je bilo pričeti z gradnjo drugega dela vodovoda; zajeli so zopet dva izvirka, in sicer iz Rovt na nasprotni strani Sv. Planine s kapaciteto 3>i sekundnih litrov, tako da je zdaj na razpo lago 7 sekundnih litrov.
Dne 1. junija 1925 je prpvzela občina vodovod od tvrdke inž. IVI. Kasal in poverila upravo g. Francu Gučku, ki vodi od takrat vse posle in vsa dela. V naslednjih letih se je vodovod podaljšal za kaka 2 km in tako znaša zdaj vodovodno omrežje 14 km.
Toda pri izrednem razmahu Trbovelj, zlasti v zadnjih letih tudi ta naprava nc zadostuje več; se pravi, zadostovala bi pri uvidevnosti in upoštevanju danih razmer in težkoč odjemalcev s strani dolinskega prebivalstva že, saj je preračunano, da pride že sedaj do 50 litrov vode na osebo. Občinski zastop je sklenil, da odpomore najhujši zadregi s tem, da namesti števce in uvede vodarino, zlasti za prekomerno uporabo vode. Kljub ugotovitvi, da bi potem sedanja vodovodna naprava zadoščala za silo, pa mini era*j> občina, da enkrat za vselej radikalno reši vodovodno zadevo, razširiti vodovod in ima zato predložena dva načrta.
Prvi načrt, čigar stroški bi znašali več stotisoč Din, bi prehodno rešil to vprašanje. Vsekakor je boljši drugi načrt, čigar izvedba bi stala preko 2,000.000 Din, a bi rešil občino za dolgo dobo vodovodnih skrbi in bi bilo vode za prehrano in pranje, pa tudi
za industrijo v izobilju.
*
Razstava trboveljskih šol
Vse, kar smo poročali o ^razstavi na šoli Trbovlje II., velja tudi za razstavo voden-ske šole. Tudi ta je pozakala, da se goji žensko ročno delo smotreno ter mu služijo za podlago potrebe malega in srednjega stanu. Nič nepotrebnega luksuza, ali vsako najprimitivnejše delo pokazuje okus, ki ga je treba učenkam šele privzgojiti. Ves ma-terijal so si nabavile učenke same, kar pomeni za sedanje slabe delavske razmere zelo mnogo. Risbe učenk nižjih razredov prikazujejo s svojimi ilustracijami razvoj in stopnjevanje otroške fantazije, one višjih razredov pa tvorijo v splošnem podlago ročnemu delu. Obisk razstave je bil dober in starši, posebno matere, so z zadovoljstvom ogledovale dela svojih hčerk.
Nekaj posebno lepega je bila razstava meščanske šole. Ta je bila pač v vseh ozi-rih razkošnejša in pestrejša. Ženska ročna dela, ki so bila včasih privilegij samostanskih šol, se z istim uspehom goje tudi na meščanskih šolah. Seveda je odvisen uspeh tudi od individualne zmožnosti učiteljice. Razstavljeno je bilo perilo vseh vrst do najfinejših izdelkov, vezenine, krasne, vezane kakor tudi slikane blazine, razni pr-tiči, obleke itd. Prav lepi uspehi so doseženi v risanju in slikanju. Akvareli, paste-li, perorisbe in tudi siike na olje so vzbujale občudovanje. Posebno pozornost so vzbujali tudi pismeni izdelki: šolske in do-amče spisne naloge, od katerih vsaka je bila ilustrirana. Gojenci meščanske šole so izdajali tudi svoj list >Naše misli«. V listu so se poskušali mladi gojenci v pesmi in v prozi. Posebno marljivi so bili Šteh (pesmi). Moli in Korošec s kratkimi črticami. List ima tudi bmnoristični kotiček, v katerem
se . odlikuje z zdravim humorjem gojenec Rozin, ki je obenem tudi ilustrator lista in obeta postati dober karikaturist.
Razstava je pokazala res prav lepe uspehe in je škoda za vsakogar, ki si je ni ogledal.
Zagorsko pismo
Komunalne zadeve naše občine
Zagorje, 12. julija.
Na zadnji občinski seji je po prečita nju zapisnika, kj. je bil soglasno sprejet, poročal župan glede prijave in odjave prebivalstva in glede preosno-vitve okrajnih hranilnic v občinske. V teku osmih dni jejreba prijaviti vsako naselitev in tudi izselitve morajo biti prijavljene v isti dobi. Na vsakem sedežu sreskega načelništva se ustanove mesto dosedanjih okrajnih občinske hranilnice, ki bodo poslovale pod nadzorstvom banske uprave. Članice teh hranilnic postanejo vse občine s svojo davčno močjo. Ker sta v Zagorju Poleg poštne hranilnice še dva močna denarna zavoda in zaradi velike oddaljenosti je občina zaenkrat svoj pristop še odklonila. Pred mesecem je bil v Toplicah komisijski ogled za trasiranje nove ceste in obokanega mostu od Mi-helčiča proti Korbarju. TPD obdrži svoj promet neovirano pod mostom, k stroškom pa je pripravljena prispevati 510.000 Din. Okrajni zastop bo prispeval 210.000 Din in bo na občino odpad-. Io okrog 50.000 Din pod pogojem, da bodo primerno prispevala tudi okoliška županstva.
Po rešitvi raiznih prošenj za sprejem v občinsko zvezo in Podpore je bi! odobren na novo sestavljeni občinski inventar, potem pa je Poročal poročevalec stavbenega odseka glede podaljšanja vodovoda in kanalizacije na parceli Stavbne zadruge. Vodovodne cevi so popravljene tako, da daje vodovod za 3000 prebivalcev dtieamo 180 litrov vode na osebo. Iz tega je razvidno, da bi vode ne primanjkovalo, če se ne bi Po nepotrebnem tratila. Na zemljišču Stavbne zadruge bo odkupila občina toliko zemljišča, kolikor ga je potrebno za projektiranje novih cest, ob katerih se bo gradilo po regulacijskem načrtu. Vse stavbe morajo biti postavljene pri novih občinskih cestah 2, pri bainskih pa 4 metra proč.
V	Bevškem trpi prebivalstvo na pomanjkanju pitne vode in sklenilo se ie zaprositi trboveljsko občino, da bi dovolila napePjati vodo od Sušnika. Ta voda se dobiva iz rezervarja onkraj hriba iz vodovoda trboveljske občine. Sprejet je bil tudi predlog, naj napravi občina ob cesti več hidrantov, da bo
mogoče odpravljati cestni Prah.
•
Kakor običajno v visoki poletni dobi, tako je tudi letos občutiti posledice, ki se izražajo z manjšimi naročili premoga, kar zopet obeta vsakotedensko praznovanje po najmanj dva dni. Kakor se sliši paradoksno, vendar bi bila čim ostrejša zima prava rešitev nele gospodarsko izmozganega delavstva, tudi obrtniki in trgovci bf prišli na svoj račun, ker je predpogoj njihovega blagostanja v rednem delu in zaposlenju rudarjev.
Za steklarno so prišle na vrsto male stanovanjske hišice steklarjev v takozvani naselbini »Lebring«, ki jih demontirajo in materijal odvažajo v Hrastnik, kjer jih zopet postavljajo. Tekom treh mesecev mora Eodjetnik g. Abel vse podreti. Istočasno so dobili stanovalci v Lebringu. kar je rudarjev, nalog, da se izselijo, steklarji v hišah sob grabnu«, ki jih je prevzel rudnik, se morajo pa seliti v Lebring ali kamorkoli. Na cedilu je ostalo kakih deset rodbin, ki niso ne pri steklarni ne pri rudniku. Ti ljudje so sedaj večinoma brez strehe, ker je stanovanjska kriza pri nas brezupna. Kam se bodo deli? Nekatera stanovanja se bi za silo morda dobila, a kako naj revež zmore visoko najemnino. Vsekakor ie graje vredno, ako se podere streha nad glavo naj-bednejših, ne da bi se jim dala možnost po-preje najti novo pribežališče. Morda bi občina vsaj do jeseni, ko se obeta nekaj stanovanjskih hiš, skušala omiliti položaj teh brezdomcev. Storila bi lepo in potrebno so-cijalno delo. Srednje steklarske brusilnice so že podrte, v kratkem bodo odstranili staro kovačnico. Od jeza ob lovilni napravi do hišice spodnje brusilnice bodo skopali 9 m široko novo strugo za potok Medijo, staro pa zasuli, ker bo na tem mestu položeno novo normalno tirišče. Na južni strani separacije so začeli odkopavati staro progo, na tem mestu bo vzdolž separacije najbrž že letos
lo na nobeni strani pravega razumevanja.
Silna suša prejšnjih dni ie napravila po polju in travnikih precej škode. Vročina v dolini je bila občutna tembolj, ker se je človeku tik nad dolino rogal v skalovju gora sneg, prav tako deviški kakor pozimi. Zadnje deževje je zrak sicer nekoliko ohladilo, vendar le za nekoliko dni. Kopalna sezona v Jasni se razvija živahno in se stopnjuje v polni meri. Saj je pa Jasna tudi stvar, ki ji težko najdeš primere med svetovnimi kopališči. Ze zaradi čudovite lege. Zgrajeno ie okusno, posebno pa zračna in solnčna restavracijska veranda, kj.t ti najprijaznejši ljudje postrežejo z vsem, česar si želiš, pa če si že prijatelj dobre kapljice ali pa sovražnik vinskih duhov.
V	Jasni so zgradili novo upravno poslopje v prav planinskem slogu. Sicer še niso utegnili, da bi ga opremili s primernim pohištvom, vendar že zdaj kaže svojo posebnost in slikovitost. Ta slikovitost se posebno izraža v Mocna-jevi brivnici, ki se nahaja v pritličju. Ce sediš na stolu, se tik pred tabo v zrcalu razvija divja panorama razkosanih Prisankovih in Razorinih sten. Zdi se ti, da je vsa divja planinska krasota strašno blizu tebe, in ker je vse to v nasprotnem redu, te frapira naravnost neverjetno. Je to čudo, ki ie vredno, da si ga človek ogleda.	v.
dograjen 16 m visok, železobetonski sbun-ker< za prane vrste premoga. Gčividno napreduje ubetoniranje 175 ih dolgega opornega zidu od hiše g. Jana pr'oti hiši št. i). Ta oporni zid bo obenem služil kot temelj za obsežno deponijo pralnih vrst premoga. Vsebina te naprave bo okroglo 3000 vagonov. Polnjenje deponije se bo vršilo z dvigalom, čigar tirišče bo izhajalo iz mesta bivše steklarne po terenu njiv topliške delavske kolonije; seveda bo treba v to svrho iz-sekati lepi smrekovi gozdiček ob koloniji. Si-er bomo pa o že izvršenih delih kakor tudi o načrtih, ki se bodo izvedli tekom bližnje prihodnjosti, sporočili.
Pri rudniku je tudi letos zaposlenih nekaj dijakov, da si zaslužijo kak novčič za poučne izlete ali šolske potrebščine.
Letno telovadišče Sokola je v glavnem dovršeno, poleg visokega opornega zidu je dozidano lično terasno stojišče. Ko bo telovadišče nasuto in z valjarjem utrjeno, bo lahko sprejelo krepke stotine gostov, ki bodo avgusta prihitele na pomembno proslavo 40-letnice tukajšnjega sokolskega društva.
Agilna podružnica SPD je na Sv. Planini uredila udobno prenočišče za 12 oseb. Dokupila je tri nove kompletne postelje, potrebno število nočnih omaric, stolov in perilo. Sobe so nanovo prebeljene in opremljene s slikami. S tem je podružnia ugodila želji mnogih, ki so želeli prebiti več dni v udobnem domu in čistem gorskem zraku. Vse ljubitelje narave opozarjamo na novo pridobitev, solidno in udobno bivanje, kakor na mnogolične izlete, ki jih zamorejo napraviti s Šv. Planine v najlepše predele severnega Zasavja.
Meka zagorske doline so medijske toplice, kjer je vse te dni živahno vrvenje. Morda bi kazalo, da bi avtopodjetnik ob nekoliko znižanih cenah vozil okrog 13. ure tja, ob 18. pa nazaj. Tudi Medija je zelo obljudena, kjerkoli je le nekoliko priložnosti, povsod kobaca in brozda povodi mladina. V Savo se upajo le previdni in izurjeni plavalci, dočim je na »Krheljč« v Kotredežici navezana večina Zagorjanov.
Naznanilo preselitve.
Modni atelje M. šare
se je PRESELIL z Miklošičeve ceste v RUTARJEVO ULICO, vila »Trnovska« (med Tivolijem in Vrtačo — preko železniškega tira).
Istotam tudi propaganda »Dečve«.
Konjski tatovi
Slatina Radenci, 12. julija.
V tistih starib rokovnjaških časih ni bilo kar nič čudnega, če je temu ali onemu zmanjkalo konja, danes pa nam zveni taka tatvina konj malo nenavadno. No, pa če izvemo, da so kradli cigani, se ne čudimo več. Taki konjski tatovi so se pojavili nedavne noči v Poterni, obmejni nemški vasi tik Radgone. Ukradli so nekemu kmetu 3 lepo rejene konje.
Ciganska družina, ki se je potikala po tukajšnji okolici, prišedša sem baje s hrvaške strani, je obstojala iz več žensk, otrok ter 3 moških. Pri petanjskem brodu so na večer prekoračili Muro. Ponoči so se moški pri Gederovcih vtihotapili na avstrijsko stran. Seveda potnih listov niso imeli, zato so se na daleč ognili čuječi straži. Nekako ob 2. ponoči so se oglasili pri omenjenem kmetu v Poterni. Hlapca, ki je hotel tatvino preprečiti, je udaril eden od ciganov s sekiro po glavi in ga omamil. Hitro so nato odvezali konje in izginili v noč w..
Ko je hlapec proti jutru prišel k zavesti, je takoj obvestil domače o nenavadnem nočnem obisku, ki so zadevo takoj javili avstrijskim ter našim varnostnim organom, ki so otvorili pravcati lov na cigane po celem Prekmurju. Toda o moških ni bilo nika-kega sledu. Pač pa so naleteli v Crnelovcih v Prekmurju na ciganke in čudno, našli so pri njih tudi 2 izmed ukradenih konj. Vendar ženske zaenkrat še zanikajo vsakršno zvezo z omenjenimi cigani. Pravijo in trdijo naivno, da sta se konja k njim le zatekla, a da nimajo pojma, odkod. No, pa ko jim bodo vest malo temeljitejše izprašali, se bodo menda že spomnile.
Značilno pri tem je, da je bil eden okra-denih konj tako divji in hud, da se še gospodar ni upal kar tako k njemu. Cigani pa so seveda svoj posel kaj lahko opravili.
Dopisi
JEZICA. Sokol, ustanovljen 16. maja 1920. kot odsek Sokola I. iz Ljubljane, je že 26. marca ob desetletnici izvolitve pripravljalnega odbora interno lepo proslavil ta jubilej, javnosti pa predloži uspeh svojega organizatornega in telovadnega delovanja danes ob pol 16. z lepim telovadnim nastopom pri »Štirim« na Jezici. V posebni točki nastopi pri orodni telovadbi 6 vrst iz domačega društva, med temi na drogu in bradlji vrsta telovadcev, ki že od začetka delujejo v društvu. Veselični del prireditve ie dobro pripravljen, kakor je to že v navadi pri vseh sokolskih prireditvah pri »Štirnu«. Kolesarjem bo na razpolago varna shramba, plesalcem pa obširno trnovsko plesišče in priznana godba Sokola I. Avtobusi bodo pristajali ob zletišču. Pridite!
VRHNIKA. V mesecu avgustu bomo odkrili našemu Cankarju spomenik in ima odbor polne roke dela, da se bo proslava izvršila dostojno. — Sokol-sko društvo napoveduje svoj letošnji Javni nastop za danes 13. t. m. na dvorišču gostilne »Mantua« ob pol 16. Upali smo. da sprejmemo že letos goste pod lastno streho, a vprašanje zgradbe Sokolskega doma noče z mrtve točke. Pričakujemo da prihite dane k nam bratska društva iz okolice in Ljubljane, da se prepričajo o uspehu celoletnega vežbamja članstva, naraščaja in dece. Po končanem nastopu bo prosta zabava. — Odkar posluje tukajšnje avtobusno Podjetje, imamo zelo ugodne zveze z okolico in tudi z'Ljubljano. HOTEDRSICA. Danes 13. t. m. se bo v našj vasi vršila lepa slovesnost. Ob cesti tik državne meje ob koncu naše vasi bomo postavili 35 metrov dolg drog, na katerem bomo izobesili 10 metrov dolgo krasmo državno zastavo z držav-
nim grbom, v sredini. Drog bo stal na cementnem podstavku in bo barvan v trobojnj državni barvi. Pričetek slovesnosti bo ob 3., ob 4. popoldne pa se prične na vrtu g. Turka velika narodna veselica. Vse to delo vodijo flaši vrli gasilci, dalje gg. finančni stražniki in pogranična četa. Pripravljalni odbor je z nabavo droga in zastave ter zaradi vseh drugih k temu spadajočih del zašel v velike stroške in zato vljudno vabi zavedne Jugoslovene, da se udeleže te proslave. Na veselo svidenje !
RAKEK. Ravnateljstvo meščanske šole se zahvaljuje občini Rakek in vsem ostalim darovalcem, ki so poklonili za izlet prvih absolventov in absolventk denarne prispevke. Te podpore in čisti dobiček akademije so pripomogli, da so se udeležili izleta skoro vsi brez večjih lastnih stroškov.
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Danes popoldne bo imel naš Sokol pred Sokolskim domom letni javni nastop. Pri nastopu bosta še sodelovali sokolski četi iz Savodnia in Leskovce. Med nastopom in pri prosti zabavj bo igrala znana žirovska godba. Pridite! Kdor še hoče imeti letošnje Vodnikove knjige, naij se nemudoma javi. Za 20 Din bo dobil jeseni štiri zabavne in poučne knjige za dolge zimske večere. Za Gorenjo vas je poverjenik g. Ivan Šorli, a za Plojane g. Janko Kokali — V dolini imamo že precej letoviščariev. Kopanje ie kaj prijetno, saj ima naša Sora popoldne do 25 stopinj toplote. Zadnji čas smo imeli občutno sušo. ki pa jo je menda za letos že pregnal zadnji dež. Sedaj bo moče najbrž še preveč.
ZIDANI MOST. V Rimskih Toplicah je v Savinji utonil 28 let stari zidar Franc Kovač. Prišel je, da bi si zaslužil nekaj denarja pri gradnji kopališča, pa je našel le smrt. Doma je bil iz Rožne doline pri Celju ter bil samec. — Pri nas se že 8 dni ne dobijo v nobeni trafiki cigarete sZetac Prav upravičeno je ogorčenje kadilcev, seveda pa najbolj zabavljajo tujci pri kolodvorski trafiki. Monopolsko upravo prosimo, naj napravi ■kmalu red, sicer bomo sploh nehali kaditi. — V pravoslavni kapelici v Ljubljani se je poročila naša domačinka gdč. Marica Škor-čeva, hči želez, uradnika, z gosp. Madoni Iiičem, kapetanom 52. pešpolka v Škofji Loki. Želimo obilo sreče!
DOLENJSKE TOPLICE. Sokolsko društvo v Toplicah proslavi danes, 13. t. m. lOIetnico svojega obstoja z javuhn telovadnim nastopom in narodno veselico. Pridite!
RAJHENBURG. Pred dvajsetimi leti so bili položeni temelji tukajšnjemu So-kolskemu društvu, a pred petimi leti je društvo slavilo izredno važen dogodek v teku svojega obstoja, to je otvoritev društvenega doma. Oba jubileja proslavi rajhenburški Sokol z današnjo telovadno prireditvijo, h kateri so vabljeni vsi prijatelji Sokolstva. Pričetek točno ob pol 16.
ZREČE PRI KONJICAH. Redko odlikovanje, ki so ga navadno deležni le možje, je bilo izkazano naši dolgoletni vzorni učiteljici Amaliji Mravljakovi, soprogi šolskega upravitelja. Ze 29 let vestno in uspešno deluje na naši šoli, njenem prvem in zadnjem službenem mestu. V priznanje njenega dela jo je zreški občinski odbor soglasno imenoval za častno občanko. Častno diplomo ii je 10. t. m. s prisrčnim nagovorom izročil župan g. Jurij Orož ob navzočnosti občinskih svetovalcev in vladnega svetnika g. Karla Trstenjaka, ki je tudi čestital slavljenki na odlikovanju, ki ni častno samo za njo, ampak tudi za občino, ki je s tem dokazala, da ceni in spoštuje prosvetno prizadevanje učitelj-stva. Bog ohrani našo vrlo učiteljico še mnogo let!
ROGAŠKA SLATINA. Diplomski izpit na višji pedagoški šoli v Zagrebu je napravila z odličnim uspehom gdč. Danica Glinškova, hčerka ugledne učiteljske rodbine v Rogaški Slatini. Nadarjeni učiteljici iskreno čestitamo!
ROGAŠEVCI. Prosvetno delo je pri nas letos zelo živahno. Posebno knjižnica »Ledavskega glasa« je delavna. Naši agilni dramski igralci Pa vprizar-jajo mesečno gledališke predstave, kj so vedno močno obiskane po hvaležnem občinstvu. Na predvečer sv. Cirila in Metoda je zažgalo prosvetno društvo »Ledavskj glas« mogočen kres, kj je žarel daleč preko natše jugoslovenske meje, 6. t. m. pa je imelo tukajšnje gasilno društvo svojo veselico, ki jo je malo motil dež. Veselico je obiskalo tudi več Avstrijcev, ki so z zanimanjem (-isostvovali veseloigri »Trije tički«,
ki jo je vprizoril dramski odsek »Ledavskega glasa«. Močan aiplavz mnogoštevilne publike nam je povedal, da so igralci res posrečeno rešili svoje tiloge. Sodelovali so gg. Felicijan Zmago, Višner Joško, Prel Dominik, Slep-čevič Miodrag, Možina in Kren. nadalje gdč. Margitka Weissova in ga. Or-lova. Najlepša hvala vsem, ki se žrtvujejo za narodno delo ob naši severni meji!____
Primorske novice
Postojna je štela leta 1909., ko je postala mesto, okoli 2000 prebivalcev. Po letu 1900 je Postojna naglo rastla. Tedaj se je zgradila ljudska šola, leta 1902. jamska, leta 1907. pa mestna elektrarna, vodovod in kanalizacija. Leta 1908. je dobila Postojna meščansko šolo. Danes šteje mesto skoro 3000 prebivalcev. Po vojni se v Postojni mnogo zida. Glavni vir dohodkov postojnskim meščanom sta jama in lesna trgovina.
Na Goriškem je letošnji pridelek krme izredno visok, zato pa je cena jako nizka in se dobi 'seno po 10 do 12 lir za kvintal.
Tretjina lanskega vinskega pridelka na Goriškem je še nerazprodanega. Cene so zelo nizke. Izjemo dela le kraški teran.
Ob električni napeljavi Gorica - Ajdov-S5ina so posekali vse drevje v širini 12 metrov. Nihče ni vprašal dovoljenja pri prizadetih posestnikih, ki sedaj ne vedo, kdo jim povrne škodo?
Z borovškega
letovišča
Kranjska gora, 10. julija.
V zadnjih dneh se je naše letovišče nenadoma vendar napolnilo, sicer ne tako kot druga leta, a vendar je število gostov zadovoljivo. Privatnih sob je še nekaj na razpolago. Gosti so po večini iz juga naše države, prav veliko pa je letoviščarjev madžarske narodnosti. Opažati pa je, da vrvenje ni tako živahno kot lani, mogoče pa bo živahnost prebudila godba, obstoječa iz kvinteta ljubljanske opere, ki je prispel te dni in koncertira izmenoma po tukajšnjih hotelih.
Za letošnjo sezono so se napovedovale velike izpremembe, ki bi dvignile letovišče na večjo stopnjo in bi ga privedle nekaj korakov naprej na poti do moderne izpopolnitve. A kakor se je pokazalo, so ostala vsa napovedovanja na mrtvi točki in se niso izpolnila prav nič. Letovišče se nahaja letos prav tam, kjer je bilo lani. Usodno napako je napravilo prebivalstvo samo in samo je bilo povod, da so se pričele v naši javnosti prav neprijetno širiti sicer neosno-vane govorice in da letoviščarji tišče vse bolj proti idiličnemu Podkorenu in prijaznim Ratečam. Sredi sezone je
opasno govoriti o teh razm-rah; zato si hočemo kritiko prihraniti za konec sezone;
Turistovski promet po naših gorah ni bil klub najugodnejšemu vremenu do-zdaj tako živahen kot druga leta v tem času. Sicer je Ruska koča prav dobro obiskana, prav tako Erjavčeva koča, vendar je ta obisk po večini le izletniškega značaja. Ture na Razor, Prisank in Mojstrovko so popolnoma odprte in je čudno, da dozdaj še niso privabile svojih rednih obiskovalcev. Toda splošno se pričakuje, da se bo v času cvetočih planink promet vendarle povečal in bo dosegel isto višini kakor druga leta.
Zanimivo je, da se je letos spet odprlo vprašanje slikovite in pomembne alpske ceste na Vršič, za katero se je v naš^javnosti v zadnjem času popolnoma udomaččilo edino pravo ime »Ruska cesta«. Vprašanje je pokrenil tukajšnji župan in podpredsednik Tujsko-prometne-ga društva, a za cesto sta se zavzela tudi banska uprava in avtomobilski klub. Kakor vse kaže, bo cesta nazadnje vendarle popravljena in se bo po nji avtomobilski promet mogel vršiti brezhibno. Zadeva te ceste je velikega pomena v mednarodni komunikaciji, ker je edina cesta, ki direktno veže Koroško in zgornjo savsko dolino ter soško kotlin i in obenem Gorico in Trst. Vprašanje to ceste se je načelo že večkrat, a se ni zaradi nje napravilo ničesar, ker nt bi-
Katastrofa na Jadranu
Kratko pregledno poročilo za čitatelje nedeljskega »»Jutra" o nesreči naše najlepše ladje
Parnik »Karadjordje« — ponos naše potniške mornarice
^avno teden dni poteče danes od grozne nesreče na Jadranskem morju, vendar pa stoji še vsa jugoslovenska javnost pod vtisom žalostnega dogodka, ki je zahteval življenje petih mladih ljudi in prizadejal celi vrsti potnikov več ali manj nevarne rane. Tudi v tujih državah je vzbudila nesreča veliko pozornost in iskreno sočustvovanje z nesrečnimi žrtvami, zlasti češka javnost je z enako bolečo pozornostjo sprejemala vesti o nesreči in njenih vzrokih kakor jugoslovenska javnost. Za one tisoče čitateljev nedeljskega »Jutra*, ki med tednom niso imeli prilike čitati poročila v listih, naj danes na kratko ponovimo, kako je prišlo do katastrofe.
Preteklo soboto zvečer je odplula najlepša in največja jugoslovenska potniška ladja »Karadjordje« iz Splita proti Sušaku. Bila je, kakor vedno v poletju vsa polna potnikov in izletnikov. Nad 5(»0 ljudi je vozila, med njimi okrog 200 čeških in poljskih Sokolov in Sokolic, ki so šli z vsesokolskega zleta v Beogradu na naše morje in so se sedaj vračali v svojo domovino. Ko se je ladja bližala Zadru, je v prelivu, kjer je morje med celino in otoki zelo ozko, srečala nasproti ji prihajajočo italijansko ladjo »Francesco Morosini«. Ta ladja je precej večja in močnejša od naše, njen kapetan pa je bil našim pomorskim oficirjem znan kot brezobziren voznik, ki se le nerad izogne. Mnogokrat je že spravil zaradi tega kako jugoslovensko ladjo v veliko nevarnost in poveljniki naših parnikov so se zato že večkrat pritožili proti njemu.
Ko ie poveljnik »Karadjordja« v tesnem Pašmanskem prelivu opazil pred seboj »Morosinija« se je izognil tako daleč na desno stran, kolikor je največ mogel. Z lučmi in s signali iz sirene je opozoril italijansko ladjo na srečanje,
kljub temu se je ta bližala v nespremenjeni smeri z veliko brzino. Zaletela se je z vso močjo v levo stran »Karadjor-dja« in se globoko zarila vanj. Zdrobila je več kabin, kjer so spali potniki, in veliki salon, v katerem je tudi več potnikov prenočevalo. Pri trčenju je bilo ubitih pet oseb. dve češki Sokolici, mlad Dunajčan s svojo ženo in en Ju-gosloven. Okrog 25 oseb je bilo več ali manj nevarno ranjenih.
Umevno je, da je na parniku »Karadjordje« nastalo silno razburjenje, ki je bilo še tem večje, ker so zaradi poškodbe ugasnile vse luči in je bilo od vseh strani slišati obupno in pretresujoče klicanje ranjenih. Skozi odprtino, povzročeno po italijanski ladji je začela dreti v parnik voda in bilo se je bati, da se bo parnik potopil. To je zmedo in strah potnikov še povečalo in mnogi so hoteli skočiti kar v morje. V tem pa se je izkazalo znano junaštvo jugoslovenskih mornarjev. Čeprav je bilo njihovo življenje ravnotako v nevarnosti, ni nihče mislil na sebe. Vsak je ostal mirno pri svojem delu, drugi pa so pod vodstvom oficirjev mirili in bodrili zbegane potnike. Poveljnik je še z zadnjimi močmi, ki so jih imeli stroji, hitro zapeljal ladjo v stran, kjer je bilo morje plitvo, tako da se je ladja vlegla na morsko dno. Oficirji in mornarji so na ta način rešili življenje potnikom, rešili pa tudi dragoceno ladjo, katero bodo sedaj lahko popravili.
Ko se je nesreča zgodila, je tudi italijanska ladja prekinila svojo vožnjo. S pomočjo rešilnh čolnov so nato do jutra vse potnike z mrtvimi in ranjenimi vred spravili s poškodovanega »Ka-radjordja« na »Morosinija«. Naši oficirji so prosili italijanskega komandanta, naj odpelje v jugoslovensko luko Bio-grad, ki je bila oddaljena komaj par ki-
Okoiiški prebivalci si ogledujejo poškodovani parnik
Vosted na razdejanje povzročena na »Karadjordju«
lometrov, vendar pa je Italijanski poveljnik to odklonil, in je odpeljal v mnogo bolj oddaljeni Zadar, ki je, kakor znano, po vojni prišel pod Italijo. V Zadru so mrtve potnike spravili v mrtvašnico, ranjence pa z avtomobili odpeljali v bolnico. Vseh drugih potnikov niso pustili v mesto, temveč so morali ostati, zastraženi od italijanskih prožni-kov, v pristanišču. Okrog poldneva sta prišli v pristanišče naši ladji »Slovenec« in »Zagreb«, ki sta potnike naložili in jih odpeljali na Sušak.
Naše in italijanske oblasti so takoj odredile preiskavo, kdo je zakrivil grozno nesrečo. Preiskava je že zaključena, vendar pa še ni znano, kaj je ugotovila, ker zapisniki še niso objavljeni. Že od vsega početka pa je bilo jasno, da zadene vsa krivda edino poveljnika italijanske ladje, ki se iz neznanega vzroka ni ravnal po pomorskih predpisih, dočim je poveljnik jugoslo-venske ladje storil vse mogoče, da bi nesrečo preprečil. Tudi vsi tuji listi pripisujejo krivdo izključno le italijanski ladji. Vsi listi pri tem poudarjajo, da so jugoslovenski oficirji in mornarji storili ne le svojo dolžnost, ampak da so pokazali izredno junaštvo in hladnokrvnost in tako rešili življenje mnogo sto potnikom.
Prvi avtomobil pri Celjski koči (700 m)
Veslaške tekme na Bledu
Največja letošnja športna prireditev v Sloveniji — Pokroviteljstvo Nj. Vel. kraljice — Velika udeležba jugoslovenskih in inozemskih klubov
Kakor je »Jutro« že poročalo se vr-še v soboto 19. in v nedeljo 20. t. m. na Bledu velike veslaške tekme in sicer prvi dan tekme za državno prvenstvo Jugoslavije, drugi dan pa internacijo-nalne tekme, katerih se udeleži poleg naših veslaških klubov tudi mnogo inozemskih. Odveč je poudarjati važnost teh prireditev za našo ožjo domovino, posebej še za Bled, ki je postal v zadnjih letih priljubljeno poletno shajališče odlične publike. S temi tekmami bo Bled najuspešneje dokazal, da more nuditi svojim gostom vse, kar se more zahtevati od mondenega letovišča.
Prav posebno pa opozarjamo na veslaške tekme na Bledu našo domačo publiko, ki se ji nudi redka prilika, da si z malimi stroški ogleda veslaške tekme, prirejene v res velikem stilu. Veslanje spada med najelegantnejše športe; gledalcu nudi obilo užitka, od tekmovalcev pa zahteva temeljito pripravo, da dosežejo v ostrih borbah kolikor toliko ugodne rezultate.
Protektorat nad prireditvijo je prevzela Nj. Vel. kraljica, ki bo po vsej priliki tekmam osebno prisostvovala. Častno predsedstvo tvori več ministrov z ministrskim predsednikom g. Zivkovi-čem na čelu; v častnem predsedstvu sta tudi komandant dravske diviziie g. Sava Tripkovič in ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec. Prireditveni odbor, ki je že v permanenci. vodijo predsednik g. Avgust PraprotniK, podpredsednik g. dr. Egon Stare in tajnik g. inž. Janko Janša. Tehnično komisijo in sodnike bo imenoval Jugoslovenski veslaški savez.
Veslaške tekme na Bledu bodo obsegale tekmovanja v enojki (skiff), v dvojici z in brez krmarja, v dvojni dvojici (double-sculls), v četvorcih z in brez krmarja ter v osmercu. Definitiv-ni program bo znan šele tekom tedna, ko prispejo vse prijave. Za internacijo-nalne tekme so razpisane srebrne kolajne, za tekme za državno prvenstvo pa več, večinoma prehodnih častnih daril, med njimi častno darilo Nj. Vel. kraljice, ministrstva vojske in mornarice, bana dravske banovine, Jadranske Straže, mest Ljubljane, Zagreba, Splita in Subotice, ljubljanskega avtomobilskega kluba itd.
Tekmovanje za državno prvenstvo bo letos tem zanimivejše, ker obstoja možnost, da pride od razpisanih prehodnih častnih daril pet daril definitiv-no v last letošnjega zmagovalca v do-tični disciplini. Ta darila so:
1. darilo ministrstva vojske in mornarice za tekmovanje v dvojici brez krmarja; darilo hrani sedaj kot zadnji zmagovalec splitski »Gusar«; 2. darilo mesta Subotice za tekmovanje v dvojici s krmarjem; tudi to darilo hrani in brani »Gusar«; 3. darilo Jadranske Straže za tekmovanje v enojki; brani ga HVK (Hrvatski veslaški klub) Zagreb; 4. darilo mesta Zagreb za tekmovanje v dvojni dvojici (double-sculls); brani ga HVK, Zagreb; 5. darilo gospoda Obrada Simiča za tekmovanje v če-tvorici brez krmarja; brani ga šibeni-ška »iKrka«. Navedeni klubi so si že dvakrat zapored priborili ta častna darila, ki preidejo zato letos v primeru zopetne zmage v njihovo definitivno last Višek programa prvega dne pa znači tekmovanje v osmercu za častno darilo Nj. Vel. kraljice, ki je stalno prehodno in ki si ga je priboril v letih 1925 in 1926 splitski Gusar, v letih 1927 in 1928 šibeniška Krka, v letu 1929 pa zopet Gusar.
Dosedaj so se prijavili k tekmovanjem klubi Gusar iz Splita, Krka iz Ši-benika, Sportski klub iz Beograda, Du-nav iz Pančeva, HVK iz Zagreba ter LSK (Ljubljanski športni klub) iz Ljubljane. Večina klubov se je prijavila za več točk, Gusar pa sploh za vse; njegovi veslači pridejo na Bled v svrho treninga že v ponedeljek. Pričakujejo se prijave še nekaterih tuzemskih klubov. Iz inozemstva bodo tekmovali avstrijski, češkoslovaški, madžarski in ita-
Stari in novi župan »Malega Beograda"
V zgodovinskih Rušah v Dravski dolini se je te dni izvršila važna sprememba. Razrešen je bil kot župan g. Mirko Gorišek, ki se je kot tehnični ravnatelj Jugoslovenskih tvornic žigic stalno preselil v Beograd, za njegovega naslednika pa je imenovan g. Davorin Lesjak, učitelj v pokoju in posestnik v Rušah.
Mirko Gorišek je bil rojen 1. 1891. v Rušah kot sin ugledne narodne rodbine zdravnika dr. Gašperja Goriška. Po
gimnazijskih študijah ie študirat pravo v Pragi, služil kot upravni uradnik v Kamniku in Slovenjgradcu. podal leta 1921 ostavko in stopil v službo kot ravnatelj tovarne vžigalic in kemikalij v Rušah. Tam je poročil hčerko uglednega industrijalca in narodnjaka Viktorja Glaserja, Julko. Podjetje je dvignil na najvišjo stopno in bil, ko je švedski trust prevzel tudi to tovarno, imenovan za tehničnega ravnatelja vseh
tovarn v Jugoslaviji ter pozvan k generalnemu ravnateljstvu v Beogradu. Kot župan ruški izza zadnjih občinskih volitev ter kot tak tudi pozneje imenovan od oblasti je pokazal svoj ustvarjajoči duh — položil je temelj novi sodi, vodovodu in pohorski cesti Ruše-Areh. Občina izgubi z njim mnogo. Vsestransko delaven pa je bil tudi v društvenem življenju: ustanovil je Sokola in mu bil starosta, pomagal je pr; gradbj Sokolskega doma, sodeloviaJ pri Posojilnici, pri podravski podružnici SPD itd. Po vrhu Pa je v vsaki družbi izredno dober družabnik. Rušani in tudi široki mariborski okoliš ga 'bodo težko pogrešali.
Novi župan Davorin Lesijak je bil rojen leta 1872 v Slivnici pri Celju in je služil od mature leta 1891. pa do upokojitve 1. 1924. ves čas kot učitelj v Rušah, kjer je takoj po prihodu postal strah nemškutarjem, ko je začel kot odločen narodnjak delati za narodno
Kot prvi avtomobilist je prispel na priljubljeno izletišče Celjanov k 700 m visoko ležeči Celjski koči lastnik avtotakse v Celju g. Drofenik s svojim avtomobilom znamke »Chevrolet«. Kljub silno težavnemu terenu je avtomobil brez defekta dosegel kočo v 1 uri 40 minut.
lijanski klubi. Udeležba na blejskih tekmah je inozemskim klubom olajšana s tem, da je prireditveni odbor odobril 25.000 Din za stroške prevoza čolnov inozemskih klubov na Bled.
Pričetek tekem bo oba dneva ob 15. uri. Tekmovalna proga, ki je povsem ravna in dolga 1900 m, bo markirana z vrvmi. Start bo v novo zgrajenem hangarju v Zaki, cilj pa pri Kazini, kjer se že grade trije paviljoni za kraljevsko rodbino in častne goste. Hangar za čolne v Zaki je že gotov ter ima prostora za 36 čolnov. Krov za hangar je bil pripeljan iz Splita.
Oba večera tekem bo na Bledu prirejena razsvetljava, v nedeljo zvečer pa bo v Zdraviliškem domu svečana razdelitev daril. Ker je polovična vožnja zaprošena in bo skoraj gotovo dovoljena, je pričakovati precejšne udeležbe iz vseh krajev naše države, pa tudi iz inozemstva.	M. Z.
V






i*-


-S
SM

stvar. Budil je narodno zavest ne samo pri mladini, ampak povsod, najbolj v Bralnem društvu, kot učitelj pa je bil izredno priljubljen. Njegova je zasluga, da so Ruše v narodnem oziru zaslovele kot »slovenski Beograd«. Ustanovil je pozdravsko podružnico SPD, zgradil Ruško kočo ter Planinsko in Candrovo kočQ pri Sv. Arehu, kier je nastala cela vas. Vse to je v prvi vrsti njegovo delo. Da je turistika na Pohorju tako napredov-aila, je predvsem njegova zasluga. Udejstvuje se še danes v gospodarskih podjetjih, v Posojilnici, v Hmeljarske mdruštvu, pri Paš-niški zadrugi in pri Sadjarskem društvu. Leta 1914. je bil z drugimi Ru-sani vred v graških ječah. Po vojni ie sodeloval tudi pri ustanovitvi Sokola ter sploh v vsem javnem življenju. Odlikovan je bil z redom sv. Save V. razreda. Občina Smolnik ga je imenovala za častnega občana.
Prosveta
Vprašanje „Slov. biografskega leksikona"
V zadnjem času so se razširile vesti, da je v uredništvu »Slovenskega biografskega leksikona« nastala kriza, ki ogroža njegovo nadaljnjo izhajanje. Pravijo, da bo g. dr. Izidor Cankar odložil glavno uredništvo. že izstop prof. dr. Kidriča iz sotrud-niškega kadra je škodoval SBL. če bi se uresničile še nepotrjene vesti o novi krizi, je upravičena bojazen, da nadaljni zvezki sploh ne bodo izšli in SBL bi ostal vsaj za dogledno dobo torzo.
Brez dvoma je, da SBL spada med one slovenske književne pojave, ki se po svojem znanstvenem značaju in standardni vrednosti dvigajo visoko nad običajne izdaje in ki jih moramo vrednotiti edino le v tem smislu. Nihče ne vprašuje, kdo ga izdaja, marveč smo vedno pozorni samo na to, kako ga izdajajo tisti, ki so si zastavili to hvalevredno nalogo. Znanstvena višina, ki jo je doslej vsa kritika priznala SBL, je najtrdnejše jamstvo za trajno vrednost tega _ za naše majhne razmere _ monu-mentalnega dela, s katerim postavljamo leip spomenik naši narodni preteklosti. Ni menda visoko število tistih, ki so se naročili na SBL, vendar so med njimi zastopniki raznih slojev in struj, predvsem pa naša intelektualna elita.
Če pa so si izdajatelji in uredniki naložili tako važno nalogo, smemo pričakovati, da jo bodo izvedli do kraja. Toda tempo, v katerem izhaja to delo, mu niti malo ne koristi. Doslej so izšli šele trije zvezki, čeprav bi bilo moralo po prvotnem načrtu delo biti že zaključeno. Čas je SBL tako prehitel, da bo treba zadnjemu zvezku dodati daljša dopolnila, če hočemo, da bo delo vsaj v času, ko bo končano, ustrezalo svojemu namenu. Sedanje izhajanje je odločno prepočasno, zato onih, ki so kot kon-zumenti zainteresirani na delu, prav nič ne zadovoljuje. Izdajatelj, uredniki in so-trudniki bi morali skrbeti, da bi se izdajanje nekoliko pospešilo, čeprav sicer izključujemo vsako naglico, ki je mati površnosti. Smatramo pa, da je usoda SBL splošna kulturna zadeva, ki se ne tiče samo nekega ožjega kroga, marveč po svoji prvovrstni literarno - znanstveni vrednosti tangira širšo kulturno javnost
Upamo, da so vesti o dolgem prekinjenju ali celo opustitvi nadaljnjega izdajanja S. B. L. samo prazne govorice. Započeto delo je treba za vsako ceno nadaljevati in končati! Te moralne odgovornosti naši kulturi bi se morali zavedati vsi, ki so pri SBL udeleženi. Materialni interes naročnikov je za sedaj postranskega pomena. Dobro bi bilo, če bi odločilni krogi pojasnili v javnosti, kako Je s SBL in kdaj bo to pomembno delo zaključeno?	b.
Kupujte knjige ▼ Tiskovni zadrugi!
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Znani beograjski šahist. advokat J. M. Ovadia je izdal prvi zvezek »Najduhovi* tijih kombinacij iz partij Paula Morphvja. Na programu je deset zvezkov, ki naj tvorijo knjigo. Samo 5 dinarjev stane zve= y.ek, pet zvezkov celo samo 20 dinarjev. Naslov izdajatelja: Beograd, Pozorišna 13.
Paul Morphv! Kdo ga pozna! Mlajši na' si šahisti gotovo ne. Kje je že romantika šaha, mladost njegova in ogenj petdesetih let preteklega stoletja? Kje zlati časi bri* Ijantnih napadov, elegantnih žrtev in nag* lih odločitev?
Gospod Ovadia je brez dvoma imel sreč* no roko, ko je segel po Morphvju in vrgel v naš šahovski svet nekaj njegovih bise* rov. Večno lepe kombinacije velikega umetnika morajo postati popularne tudi pri nas.	-
Morphv je sipa! kombinacije, ker je imel slabotne nasprotnike. Nihče mu takrat ni bil kos. Današnji veliki mojstri imajo tež« je življenje. Šahisti so danes izšolani. Kombinacije niso več kar tako mogoče.
Včasi pa vseeno zadene slabši igraiec na velikega mojstra. Takrat vzplaniti ogenj romantike v solidnem matadorju. Tudi on kombinira — če ga pustimo. Prav tako sa* kor Morphv. Ne verujte? Pa si pogle.ite sledečo mično partijo, ki jo je v aprilu igral Njemcovič v Kodanju v simullanki tridesetih iger.
Beli: A. Njemcovič. Črni: W. Nielsen.
1.	e2 — e4 '	c7 — c6 Obramba Caro=Kann. Capablanca jo zdo rad igra. Menda je najsolidnejša med »za* prtimi obrambami« proti kraljevemu kmetu.
2.	d2 — d4	d7 — d5
3.	Sbl — c^>
Zelo v poštev pride tudi 3. e4 X d5, manj pa 3. e4 — e5.
3.	d5 X
4.	Sc3Xe4 Sb8 —d7 Navadno igrajo 4---- Sg8 — f6 ali pa
tudi 4... Lc8 — f5. Njemcovič, ki hodi
vedno svoja pota, je prvi igral 4---- Sb8
— d7. Seveda je interesantno gledati, kako se sedaj bori proti lastni svoji varijanti.
5.	Sgl — f3	Sg8 — f6
6.	Se4 — g3
Na f6 zamenjati skakače ne bi imelo pra* vega smista. Njemcovič baš zato igra naj* prej Sb8 — d7.
6.	e7 — e6
7.	Lfl — d3	c6-c5 Prej ali slej si mora črni olajšati pozi*
cijo s to potezo. Skakač na d7 podpira iz* datno to akcijo
8.	0 — 0	Lf8 — c7
9.	c2 — c3	0 -0
10.	Tfl — el	b7 —b5
11.	h2— h3
Ta poteza seveda nima nobene vsebine. Njemcovič se igra s svojim nasprotnikom.
11.	Lc8 —b7
12.	Lcl — f4	Lb7 X 13? To je težka napaka. Zamenjati lovca, ki
drži najvažnejšo dijagonalo, za skakača, je nenavadno sterilna ideja. Res je sicer, da črni sedaj fiksira belemu slabega kmeta na d4. Toda vse to ne opravičuje nesrečne poteze.
13.	Ddl X f3	c5Xd4
14.	c3 X ^4	Sf6 — d5
15.	Ld3 — e4
Njemcoviču ni važno, da ima izoliranega kmeta na d4, pač pa mu je važna točka e5. Zadnja njegova poteza vabi skakača d7 na f6. kjer ne kontrolira več polja e5.
15.	Sd7—f6 16 Lf4 — e5
Tako je! Črni misli na nerealne šanse, beli drži realne točke.
16.	Sf6Xe4 Dveh lovcev se je znebil!
17.	Sg3 — e4	SA5—f6 Vse bi rad- zamenja..
18.	Tal—cl	Sf6Xe4 189. TdXe4 Dd8—15 Ideja je prozorna. Črn; bi rad zamenjal
tudi dame, ker mu postaja kopičenje belih figur v sredini šahovnice sumljivo. Vrhu tega napada dama kmeta a2.
Njemcovič je dovolj milo ravnal s svo* jim partnerjem v začetku partije. Pustil ga je zamenjati cel kup figur. Sedaj pa mu je naenkrat dosti igračkanja in pozi' cija mu je zrela. Sledeča zaključna kombi* nacija je nenavadno ostra in lepa. 20. Tdl—c7!	Le7—d6
Kdo ne bi igral tako? Nevarnega belega
lovca na e5 je vendar treba odstraniti!
21. Tc7 — d7 Te poteze, ki zaenkrat prepreči zamenja* vo lovcev, se črni ni bat. Saj ima trdnjave, ki mu lahko pomagajo. Ne samo to. Beli naj se le zapleta! Saj bo moral še bolj po* puščati. Ne samo lovce tudi trdnjave bo moral zamenjati, na d4 pa bo ostal oslab* ljeni kmet.
21..	Ta8 —d8
Pozicija po 21. potezi črnega.
bed
f g h
8 7 6 5 4 3 2 1
B	in	m+m
		W i H i wA * mk * i p m
B H^		§|§ §gf
		i m p ® mm
1! H Ž IS	m	^Jf^Til mš. & mm
■ fB		B S!
Beli: Kgl, Df3, Te4, Td7, Le5, a2, b2, d4,
f2, g2, h3 (11 figur) Črni: Kg8, Dd5, Td8, Tf8, Ld6, a7, b6, e6,
f7, g7, h7 (11 figur) 22. Td7Xd6!!
Grozovito presenečenje! Zakaj ne 22. Td7 X a7?
Beli ne lovi kmetov. Beli tudi ne zame* njava pohlevno in po želji črnega. Beli pri* pravlja strahovit udar. S svojo zadnjo po* tezo žrtvuje beli kvaliteto, ker rabi svoje* ga lovca za odločilni napad. 22.	Td8 X <16
23. Df3 — f6!
To je bilo mišljeno. Na g7 grozi dama mat. Črni očividno nima druge obrambe kot da vzame" damo. Na 23... g7 X f6 pa sledi 24. Te4 —g4-f- Kg8—h8 25. Leo — f6 + in mat. Seveda se je črni vdal.
Njemcovič se menda res ne moti, če misli, da bo ta mala partija potovala okoli sveta.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Nedelja, 13. julija.
LJUBLJANA 9.30; Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nalezljive bolezni domačih živali. — 11: Koncert radio-orkestra. _ 12.15: Tedenski pregled. — 15: Reproducirana glasba. _ 15.30: Cankar: »Hlapec Jernej in njegova pravica« (recitira g. Bratina). — 16.15: Koncert trnovskega cerkvenega zbora. — 17: Koncert radio-orkestra. — 20: Pevski zbor »Cankar«. _ 21: Koncert radio-orkestra. _ 22: Napoved časa in poročila. _ 22.15: Prenos z Bleda.
Ponedeljek 14. julija
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. _ 13: Napoved časa borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. _ 18.30: Koncert radio orkestra. — 19.30; Dr. Veber: Avguštin in naša doba.
—	20: Verdijeva opera s>Aida« na ploščah.
—	21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. _ 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Koncert na citre. — 20.80: Komorni koncert radio-orkestra. — 21.30: Poročila. _ 21.45: Arije. — 22.15: Večerni koncert radio-kvarteta. — 23: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 19.30: Plošče. — 20.30: Rezervirano za prenos. _ PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratislave. _ 20: Prenos programa iz Brna. — 21: Klavirski koncert. _ 21.40: Godba na saksofon. — 22.15: Reproducirana glasba. _ BRNO 17: Prenos koncerta iz Bratislave. _ 20: V spomin na obletnico Francoske reivalucije. — 21.10: Mešan program. _ 22.15: Plošče. _ VARŠAVA 18: Lahka glasba. _ 20.15: Proslava francoskega narodnega praznika. _ 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. _ 12: Opoldanski koncert. _ 15.30: Koncert orkestra. _ 20: Večer arij in pesmi. — 21: Koncert Haydnove glasbe. — Koncert ciganske godbe. _ BERLIN 18.45: Koncert godbe na pihala. — 21: Koncert komornega orkestra. _ 22: Sluho-igra. _ Godba za ples. _ FRANKPURT 19.30: Pevski koncert. _ 20.15: Literaren
program. _ 20.45: Premiere. — LANGEN-
BERG 17.30: "Večerni koncert. _ 20: Ljudski koncert orkestra. — Lahka godba. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — 0.30: Nočni koncert: operetna glasba. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert godbe na pihala. — 17.30: Orkestralen koncert. _ 19.20: Koncert solistov.
—	20.30: Koncert opernega orkestra: Mozartove skladbe. _ Ciganska godba. _ RIM
17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _. 21.02: Lahka glasba. — Plošče.
Torek, 15. julija
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. _ 13.30: Poročila iz dnevnikov. _ 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Predavanje o telovadbi. _ 20: Prenos iz Zagreba. _ 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos iz Bleda.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. _ 19.30: Godba na harmoniko. — 22: Poročila. _ 22.15: Koncert radio-kvarteta. _ ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. _ 20: Koncert na čelo in klavir. — 21: Kabaretni program. _ PRAGA 17: Popoldanski koncert. _ 19.35: Koncert orkestra. — 21: Ukrajinske pesmi. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.15: Prenos koncerta iz Bratislave. — BRNO 17: Orkestralen in pevski koncert. _ 20: Mešan program. — 21: Koncert lahke glasbe. _ Prenos iz Bratislave. — VARŠAVA 18: Poljuden koncert solistov in orkestra. — 20: Rossinijeva opera »Seviljski brivec« na ploščah. — DUNAJ 11: Koncert orkestra — 13: Reproducirana glasba. — 15.30: Popoldanski koncert. _ 20: Velike Bachove skladbe za orgle. _ 21: Mešan program. — Jazz-band. _ BERLIN 19.05: Lahka godba orkestra. — 20.30: Dramski večer z glasbo. — FRANKFURT 19.30: Koncert na saksofon. — 20.30: Slušni prizori iz življenja popotnikov. — 21.30: 2000 let na gramofonski plošči. — LANGEN-BERG 17.30: Večerni koncert. _ 20.10: Koncert Mayerbeerove glasbe. — STUTT-GART 19.30: Prenos vsesa programa iz Frankfurta. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio-kvarteta. — 18: Orkestralen koncert. — 19.45: Koncert solistov. _ 20.50: Koncert na čelo in klavir. _ Ciganska godba. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. .	,
Kino
Ita Rlna v „Obešenjakovi Tončki"
Knez Sergej Volkonski, bivši ravnatelj državnih gledališč v Petrogradu, vodilni kritik in mednarodna avtoriteta v recita-cijski stroki, plastiki, baletu (tudi v Hudo-žestvenem teatru Stanislavskega) je priobčil v štev. 3355 pariških »Poslednjih novosti« sledečo navdušeno poročilo o priliki prve reprize uprizoritve praškega filma »Obešenjakova Tončka«:
»To je prava umetnica! Komaj 20 let j! je. Razpolaga z vso duševno in umno lepoto, ima čarobne oči, čudovito izrazite kretnje, vso neskončno raznolikost izrazov od radosti do obupa, od ljubezni do zaničevanja. Gledali smo novi film »Tončka«. Ne rečem, da bi bil film dobro podan. Dolg je in dela vtis, da ni vedel njegov avtor, kako bi ga končal: dva ali trikrat se je že zdelo, da je vse pri kraju, a potem je dejanje zopet oživelo. V drugih okoliščinah bi bilo to smatrati za velik nedostatek, a to pot smo bili samo veseli, da še ni konec, da bomo zopet in zopet ugledali njo, — ta čudoviti toliko izreden pojav. Prikupi se pred vsem s kristalnostjo svoje igre. Vidimo jo skozi in skozi. Od oči in do najbolj skritega kotička srca je vsa naravna ter nima niti najmanjšega sledu po ko-medijantskem rdečilu. Osvoji nas kot osebnost, z lastno duševnostjo..
Igra dekletce, ki pride na obisk v domačo vas iz mesta, kjer »služi«. A vsaki-krat, ko jo vprašuje mati po »službi«, obrne obraz v stran, v zadregi rahlo zardi, postane za spoznanje nejevoljna. Kako ljubka, nežna, komaj vidna je ta mimika! Odkrito povem, da sem malokdaj občutil pri kinematografski predstavi toliko iskrenosti izraza in sem doživel slično iskreno sočutje... Tončke je sram preteklosti in iz tega vzroka ne more vračati ljubezni lepemu Jakobu. Pobegne zopet v mesto, v ono »hišo«, kjer »služi«. Zdaj jo vidimo v popolnoma drugi okolici, povsem drugače mora nastopati, a tudi zdaj — to je največji čudež — očuva isto nežno duševnost notranjo srčno nepokvarjenost. Na sejmu, kjer kažejo medveda, zopet sreča Jako. — No, zdaj se bova res vzela, — ji pravi. Vidimo ju, kako se vozita s starinskim vlakom zopet domov, v ono hišico, kjer Jo pričakuje zapuščena mati. To vlogo igra naša stara znanka iz Hudožestvenega teatra Vera Baranovska, in jo prelepo igra. Vidimo njeno preprosto ljubeče srce. cd-prt objem, v komolcu vroče upognjene roke, prijazne tolažilne dlani... Vse je že pripravljeno za svatbo, a zdaj se prikaže potujoči trgovec, ki začuje Tončkino ime in pravi, da jo mora poznati od prej. Pripoveduje njeno zgodbo in pokaže celo njeno sliko. Jakob ga posluša in se zgrozi.
Ivo Grahor:
Zadnji Turek v Osi-jeku
Sačiragič in Muradbegoviž, preklet trupel!
Tako je preklinjal na svojem povrat-ku v vojašnico polkovni pisar France Kotlar iz Trebnjega doma, na Dolenjskem, zdaj topničar v Osijeku, ko se mu je v glavi prvič razblinilo, da je zgrešil pravo pot. Pozno bo že, menda enajsta, tema je pod hribom, od mesta ne sega v to zapuščeno kotanjo noben žarek umetne svetlobe, ki se je v kinu »Tantal« tako razkošno precejala skozi puhteči znoj razigranih gledalcev, da se je vsa razdala. — Pa bi le moral vedeti, da moram nazaj, ker niti nimam posebnega dovoljenja, se je jezil pisrr. Prevrnil se je na .štrlečem kamnu in spet pošteno, po kranjsko zakiel. — Preklet trupel! — Hitel je naprej, nekam že pride, smer se mu je zdela dobra. Ali ni že več kot desetkrat hodil po bližnjici? — Preklet trupel! — Komu je namenil to psovko, kamnu, na katerem se je najbrž že tretjič spotaknil, ali sam sebi? To mu je bilo že čisto vseeno.
Drugače je polkovni »čata« vedel, d;i je človek res dostikrat v življenju truplo; trupel, bi rekel on. Vrag naj ra-
zume slavonsko temo, kadar je je preveč. Čata France Kotlar se je ustavil, da si obriše znoj, ki mu je začel že polivati zunanji del uniforme.
— Zgrešil. Da, o tem ni dvoma. Ko-likrat prav za prav človek zgreši pravo pot! O tem je France že dostikrat premišljal. Štabni pisar je postal in zato je premišljal. Življenje mu je odkrilo, da ni čisto navaden človek, nenavadne sposobnosti so prišle na dan in mu prinesle naklonjenost najvišjih častnikov. Tega bi si ne bil doma nikdar mislil. Pisati je znal in še malo cirilice se je bil naučil, ko je delal v rudniku. O ne, tu ni šlo samo za pisanje, z njim bi ga še ne vzeli v štab. Bile so druge sposobnosti; ki so ga privedle tako daleč, sposobnosti, s katerimi se človek sam odlikuje in vedno pravilno obrne v življenju, kjerkoli. Ampak. — Zato je še manj razumljivo, kako more biti danes tak tepec, da je zašel. Ko bi vsaj koga srečal, ah, kolikokrat prav za prav človek zgreši pravo pot, še najbolj pametni jo zgreši, da mu je že vseeno in kliče hudiča na pomoč. V tem hipu je imel France Kotlar priliko, da bi premislil, kako je nazadnje vsakdo čisto navaden človek. Pa tega ni mogel, neka jeza se ga je bila polastila, ker že ni /vedel, če hodi nazaj ali naprej, in je drvel po kotanji naprej, čez drn in strn. Tak je bil vsaj njegov
občutek v vseh kosteh.
V njegovi bližini se je takrat prebudil iz svojih misli redov Cengič-aga, ki je na straži stal pri pozabljenem stolpu iz 17. stoletja. Stal je tam šele tri ure, dolgočasil pa se je že za celo večnost in tako zelo, da so mu misli zašle daleč v preteklost, več kakor tristo let nazaj, v tiste čase, ko tega stolpa še ni bilo in so še vse velike stvari delali Turki. Kajti Čengič-aga je bil tudi Turek, iz Bosne je bil doma in je še kazal čeljusti pravega pravovernega. V lastnem srcu je bil prepričan, da je naslednik samega vezirja Husnije Čengic-age, ki je baje iz najvišje line skakal na neosedlanega osla. To mu je baje nekoč pripomoglo, da je ušel džaurom, kakor pripoveduje bosanska legenda. Cengič, Husnije Čengič-aga! V lepih časih si živel, tvoj poklicne bil vojna, tvoj prijatelj je bil zvesti Sarec in ti si ga iz hvaležnosti še tik pred svojo smrtjo ubil. Dva sta bila, tvoj Šareč in ti, vendar sta bila eno. V narodnem spominu je ostal tvoj koščeni obraz, grozovit in ožgan, zunanja črta močnih čeljusti je bila podobna bokom Šarče-vih kolkov, v obeh je živela ista, nepremagljiva moč. Jahal si po gorah in dolinah, džauri so bežali pred Teboj in še dolga stoletja potem se je vsakdo umaknil s poti, kadar je srečal Turka na konju.
Zve, da le šla Tončka z dovoljenjem širo-kogrudne stare praške policije »tolažit« na smrt obsojenega, ker je bila njegova zadnja želja ženska, katero je smel zahtevati pred obešenjem. Mi gledalci, smo videli to zadnjo noč in vemo, kako junaško ga je bodrila, tolažila, mu vlivala pogum. A ljudje tega niso videli in so mislili drugo. Po vsej Pragi se je razširil slab glas »obešenjakove vdove«.
Jakob plane ves besen v njeno hišo, jo ozmerja, vrže ob tla. Kaj hoče Tončka? Mati je omedlela, ženin je pobegnil, vsa vas jo zasramuje, in paglavci tulijo, če jo srečajo... Zopet se vrne v mesto, »na cesto«. To h njena tretja oblika. Težko jo spoznamo: pričela je piti. V kleti med pijanci prazni ostanke piva iz vrčev mokre bratovščine. Nekdo hoče, naj pove, »kako je bilo takrat ponoči, v teči?« Pripoveduje stvari, o katerih ni nihče slutil. Med poslušalci je Jakob. Zdaj jo je «do dna raza-mel». Hoče jo odpeljati. A med moškimi se prične pretep. Tončka plane ven in jo povozijo konji... Jakob hiti za njo a ie že prepozno: umrla je. Samo za trenutek se nam prikaže slika ponovnega, drugačnega povratka na vas. A to je samo »r ri-vid.« V resnici pa je ostala samo ozka zasnežena uličica z medlimi lučkami. Brezumni Jakob koraka z mrtvo Tončko v naročju. ..
V tehniškem oziru nudi film krasne trenutke in posnetke. Kakor rečeno, Di bilo stalno ponavljanje, ponovno dejanje po do. zdevnem koncu samo utrudljivo, če ne bi bila zraven ONA. Tudi pri ponovnem ponavljanju je očarala zunanjo in duševno raznolikost izraza vedno novega »tipičnega« nastopa. V "em oz;ru so posebno dobri prizori z nagajivimi pijanci. Nisem verjel lastnim očem, k:> s<-m vi«'el, kako prezirljive tn rezko ii",i je znalo zavrniti to nežno bitje. Njene kretnje so čudovito točne.
Med nedostatke filma štejem nepotrebno osladnost ponovnega zaključka nezaključenega dejanja., Zločinca odpeljejo na pr. na vislice. Njegova prazna celica z nastes-žaj odprtimi vrati naredi krasen utis. Tu bi se moral režiser ustaviti. Ampak ne! Ona mora pričeti moliti, in zraven ne vem kje (v ječi?) igra priskutna godba!
Po koncu predstave smo doživeli pravo veselje. V temni dvorani Lunafilm-gledali-šča je šinil od zgoraj svetlobni žarek in razsvetlil med množico Ito Rino samo. Stala je med gledalci s šopkom cvetja v rokah. Sijala je od veselja, ker ji je navdušeno vzklikala in jo spremljala skozi ves gledališki foyer množica. Sledila ji je na ulico, do avtomobila, ki je odpeljal po CII-chijskem drevoredu njo, živo dvojnico one, koje senca nas je tako očarala na platnu.
Kdo Je Marilyn Miller?
Danes v Jugoslaviji še popolnoma nepoznana oseba, v najkrajšem času pa bo tudi pri nas ravnotako popularno ime najboljše filmske subrete kot v Ameriki. Mi-ljoni žarometrov na Broadwayu oznanjajo večer za večer slavo in popularnost danes najbolj priznane zvezdnice Ziefilda.
Marilm
vUUffc
_ Marilyn Miller Je rojena Američanka. Že kot mlada deklica je hrepenela postati plesalka in pevka; in res, velemestno dekle si je s svojo izredno lepoto, mladostjo in (kar je glavno) z biserno čistim glasom zavojevala v najkrajšem času srca publike. Danes pomeni v Ameriki kot ženska isto. kar predstavlja Al Jolson kot moški. Ljubljenka publike, ki osvaja in očara.
Vsak njen gib krasnega telesa, vsak glas iz čistega njenega grla opaja stotisoče njenih oboževateljev.
Prvi njen film ie bil euako kot Al Jol-sonov »Singing Fool« triumf po vsem svetu. Ameriška družba First National je angažirala umetnico za glavno vlogo v filmu »Cilly«, ki je danes že gotov, izdelan v naravnih barvah po najnovejšem sistemu »Technicolor«, opremljen z največjim razkošjem in s plesnimi točkami. Arije in vse pevske točke so v rokah najboljših pevcev, tako, da se ni čuditi, da je film šel svojo zmagovito pot po vsem svetu.
Psi — filmski umetniki
Psi kot filmski »zvezdniki« igrajo v študijah družbe M. G. M. v Ameriki pravkar velevažno vlogo. Ne le, da so psi zelo inteligentne živali, nego izkustvo je pokazalo, da so psi tudi prav odlični glumci, ki predstavljajo svoje vloge s takim veseljem in s tako naravnostjo, da so sc filmi te vrste občinstvu prav priljubili.
Z novo dobo zvočnega filma je v Ameriki naenkrat postalo brezposelnih kakih 400 za film dresiranih psov. King Vidor, znameniti režiser, se je zavzel za usodo teh »revežev« in predložil družbi M. G. M. ponudbo za film. v katerim bi smeli nekdanji miljenci publike zopet nastopiti v zabavo občinstva. Stvar je odločujočim faktorjem ugajala in tako se dela sedal na prvem »pasjem« zvočnem filmu, v katerem predstavljana drama parodira današnja vprašanja. V glavnih vlogah nastopa mlada nesrečna »zakonska žena«, mož »ljubimec«, »duh umrlega moža«. Drama se odigrava celo na sodišču v porotni dvorani. — V filmu so zaposleni izključno psi. govor »igralcev — psov« pa imitirajo ljudje, na kar se bo vse to spojilo in sln-hroniziralo, kar bo seveda zanimivo in vc-lezabavno.
S snemanjem filma so že začeli in pravijo, da gre vse po načrtu v najlepšem redu. Psi imajo primerno garderobo in režiser ne more prehvaliti pridnosti svojega ansambla; vsi »hodijo« točno na delo in muh človeških zvezdnikov prav nič ne poznajo.
Filmski drobiž
Marcy — izumitelj kinematografa. Na
svečani seji na Sorboni v Parizu je bil prošli torek proglašen znanstvenik Marcy za izumitelja kinematografa. — Doslej sii si to čast lastili Edison ter brata Lumiere. na podlagi dolgoletnih in neumornih raziskovanj pa je sedaj točno in neovržno ugotovljeno. da ie oče kinematografa pravzaprav Marcy.
Zopet nov film naše Ite Rine. Naša filmska umetnica Ita Rina, katere že dolgo napovedani folm »Obešenjakova Tončka se prav prikazuje v Ljubljani — dela na filmu z znamenitim Vladimirom Gajdaru-vom kot partnerjem. Film se bo imenoval j Na valovih strasti« in se bo snemal v Berlinu.
H. A. Schlettov se ponesrečil. Sloviti filmski umetnik Schletto\v, nepozaben tz filmov >Vloga, Volga« in ; Kozaška pesem . se je pri snemanju nekega filma ponesrečil. Morali so ga zaradi lečenia prepeljati v Pariz.
Skladatelj Pietro Mascagni pridobljen za
film. Nedavno so z uspehom končala pogajanja s slovitim skladateljem P. Masca-gnijem glede njegovega sodelovanja pr! filmu. Slavni komponist namerava prevzeti muzikalično vodstvo v filmu Caval-leria - Rusticana. Film bo napravljen po vsebini slavne njegove opere.
Jannings zopet v ateljeju. V režiji Han-sa Schvvarza so pričeli te dni z drugim Janningsovim zvočnim in govorečim vel^-filmom, ki nosi naslov »Ljubljenec bogov«. Emi! Jannings predstavlja v tem filmu ulo-go tenorista, moža, ki postane iz skromnega začetnika svetovnoznnna velekapadtc-t?. Ženske ,?a obožujejo in zalezujejo na vseh koncih in krajih, on pa se srečno umakne vsem vabam in pastem ter prijadra v pristan srečnega zakona. Renata Miiller predstavili ulogo soproge. Olga Cc.-hova njeno rivalinjo.
TONE POLJŠAK
Ljubljana. Aleksandr. e. $.
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.
Zakon o sodnih taksah s pravilnikom za njega izvrševanje
izide konec tedna v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE v JLjubljani, Prešernova ulica 54
O vsem tem je mislil zdaj redov Čengič-aga na straži ob starem stolpu v središču Slavonije. In ko je domislil, je škrtnil z zobmi. V istem hipu se mu je zdelo, da sliši korake. Kamen se je prekotalil in potem še eden. Nekdo prihaja.
France Kotlar, Štabni čata, je na mestu obstal. Odahnil se je in povedal svoje ime. Toda Čengič-aga ni bil navadne vojak. Vrgel je puško v dlan in repetiral.
Stoj! Lozinka?
France Kotlar je nepremično obstal, mrzel pot ga je oblil, po vsem telesu je začutil kurjo polt.
Pa nikar, brate! Jaz sem čata, štabni oisar.
Stoj! Lozinka?
Preklet trupel! — je zamrmral Kotlar, a zinil ni teh besed. Redovu je bilo treba povedati, kako da je. Zašel sem, jerekel. Pusti, da grem domov. Čengič-aga, da, Čengič-aga pa je bil čisto drugačnih misli. Omamilo ga je: pred njim, v njegovi oblasti je bil sam štabni pisar. V potomcu Husnije Čen-giča se je prebudila turška kri, turška strast, ko je s rezkim glasom dal prvi ukaz.
Mirno! — Tri korake napred. Stoj! Podbočis! Čučanje, počinji! Jedan, dva. Jedan — lagano — lagano, kako trava rase lagano!
Štabni pisar France Kotlar iz Trebnjega doma in zdaj topničar v Slavoniji, je sprevidel, da se straža ne šali. Škrtnil je z zobmi in ubogal. Jedan! — France Kotlar je sopihal in delal počep. Svoj živ dan ni bil bolj jezen in divji. Zadavil bi ga. Prekleti rekrut, saj je znorel; zdaj me lahko tukaj muči, dokler pride zmena, si je mislil. In res Čengič-aga ni poznal šale.
Jedan — dva, jedan — dva... Napred, stupaj!
Naposled! France Kotlar je strumno stopal v temo in se oddaljil. Oddahnil se je. Kako dolgo me je imel v rokah? se je vprašal in zdelo se mu je razumljivo, da je to prva njegova misel. Potegnil si je čepico z glave, da so se mu mokri lasje vsuli na obraz. A glej! V travi leži skupina ljudi, moški in ženske se smejejo. Kako, da jih ni bil opazil že prej? Pa saj je vseeno. France Kotlar pride, kljub vsem nezgodam in svoji sramoti domov in potem že vse uredi. Za nocoj je vsega dovolj.
Počakaj me Čengič-aga, jaz ti bom plačal!
In čengič-aga, potomec slavnega Husnije Cengiča. zadnji Turek v Slavoniji, je plačal. Tako vsaj pripoveduje France Kotlar.
Oarujte za slepce!
KRALJESTVO MODE
Dekorativne blazine
Že več let zavzema blazina važno mesto .V stanovanjski arhitekturi. Postala je predmet, ki vtisne sobi značaj in baš zaradi tega ie deležna tolike pažnie in se pojavlja
t tako številnih varijantah v modernih ftanovaniih. Zato ne smatramo blazine po divanih in naslanjačih več za tradiciiona-len okras postranske vrednosti.
Znano je, da pomeni za ženo posebno veselje, če tako blazino lastnoročno izveze Večina žen razpolaga s potrebnim okusom in tehničnimi sposobnostmi, manika pa jim idej za res originalno in novo izpeljavo. Zlasti dobo počitnic uporabi žena rada za in, da poskrbi za olepšavo svojega doma in zato smo se danes odločili dati čitate-liicam nekaj zanimivih nasvetov in navodil v tej stroki.
Predvsem velja omeniti, da moderne blazine ne trpe nobene preobloženosti ali načičkanosti, ker je moda odločno zavrgla ves nelepi »kič«, ki se je v tem oziru uveljavljal prejšnja leta. Zlasti če hočemo z blazinami olepšati moderno stanovanjsko Opremo, se moramo držati one stvarnosti oblik in barv, ki je značilna tudi za novo pohištvo. Pri sobah, ki nimajo moderne opreme, se moramo seveda pri izbiri bla-žln ravnati po »zmernem« stilu, ker bi tukaj hipermodeme blazine neprijetno bodle .V oči.
Blazina učinkuje najbolj po svojih bar-Tah. Zato ie moderna blazina jako pestra, ker mora dati stanovanju ono živahnost, k' je zaenkrat tako priljubljena. Oblike teh blazin so zelo različne, a vendar praktične, ker se gleda predvsem nato to, da je blazina poleg dekorativnosti tudi uporabna. Seveda imamo za spalnico druge modele, kakor za jedilnico ali »moško sobo«. Naša slika skuša dati nekaj smernic v tem pogledu.
Levo na prvem mestu vidimo nenavadno ploščato blazino, katere bogata barvitost nas že na prvi pogled očara. Oranžno barvni »solnčni motiv« in temnorjavo »senco« pripisujemo vzhodno azijskim vplivom Ostale ploskve izdelamo v slabotneiših barvah, da glavni ornament tem močnejše učinkuje.
Priljubljene »kolutne blazine« namestimo navadno na tleh blizu kakega naslanjača. Običajno so sešite iz kretona ali sličnega rožastega materijala, če pa so namenjene za v sobo s težkim pohištvom, jih izdelamo iz brokata. (Levo in desno v sredi naše skice vidimo dva modela te vrste).
Za sobo s svetlim ali stiliziranim bider-majerskim pohištvom je zelo prikladna blazina, katere gornji kot predstavlja glavo lutke, cela blazina pa napravlja vtis bogato nabrane obleke te lutke (skica desno).
Vedno elegantno »petit-point« vezivo Obdamo pri montiranju s širokim in nabra-
nim robom blazine, ki ga prepnemo s ko-vinastimi vrvicami (gornja sglika).
Moda kaktej ni ostala brez vpliva na dekorativne blazine in v naši srednji skici vidimo blazino, k> predstavlja takozvano »krogliasto kaktejo«. Blazina je prevlečena z zelenim materiialom in garnirana z na-vozljanimi vrvicami, ki imajo izgled kak-teiinih bodliik.
Staro vezivo montiramo najbolje na gladki svileni blazini, obdamo pa jo s srednje debelo vrvico, ki je na enem koncu obtežena s čopkom (dolnja slika).
Vodne ..živali"
iz gume niso samo zabavna igračka v valovih, temveč so se izkazale tudi kot ugodno zatočišče utrujenih plavalcev, ki
hočejo ostati čim dalj v vodi. Ker pa so take živali precej drage, so si kopalci Izmislili nadomestilo: staro avtomobilsko gumo, napolnjeno z zrakom, ki sicer ni tako lepa, a jim izkazuje iste usluge.
čevlji in ročna torbica
Šele zadnje čase je postala taka modna harmonija mogoča, ker so elegantni čevlji večinoma izdelani iz blaga. Tako nosimo dopoldne kombinirane čevlje v obliki san-
dal, ki se skladajo z istotako mikavno torbico, medtem ko so večerni črni čeveljčki iz svile okrašeni s kito umetnih rož prav tako kot črna svilena torbica.
Zdravniška posvetovalnica
G. M. R. t S. Opisujete srbež (srbečico), ki pa je samo znak neke prikrite bolezni, vsaj v pretežni večini slučajev. Treba je najpre-je dognati temeljno zlo, ki povzroča takšno srbečico. V poštev prihajajo prebavne motnje, gotove bolezni na jetrih, sladkorra bolezen itd. Ker ne navajate kaj podobnega, bo morda le posledica neurejenega prebavlja-nja. Skrbite vedno za lahko stolico, kožo pa namažite s salicilskim ali mentolskiin špiritom. O priliki si dajte kemijsko pregledati vodo. Če bi zapazili kakšen izpuščaj ali ne bi srbečica ponehala, boste morali k zdravniku.
Gena. M. K', v Lj. Če so bradavice že tako številne in se širijo že po obrazu, tc-daj ne poskušajte sami z raznimi sredstvi, ker boste bradavice še bolj razsejali, temveč pojdite čimprej k specijalistu za kožne bolezni. Morda se bodo dale najlaže odpraviti z električno strujo.
Ga. E. š. K. Tudi ta srbečica je zelo pogosto le eden izmed mnogih znakov, morda edini subjektivni znak pri raznih obolenjih. Povzroča ga ta ali ona bolezen maternice, srečavamo ga pri sladkorni bolezni, putiki, črevesnih parazitih (glisticah) itd. Kakor vidite, je najprej potrebno z osebno preiskavo ugotoviti glavno bolezen in z Iečenjem le-te odpravimo neprijetne senzacije srbečice. Končno utegne temu biti kriva tudi živčna bolezen.	;<
G. J. š. K. Po Vašem opisu znabiti tudi tem zakonu vzrok živčna bolezen. Priporočati bi bila za nekaj časa popolna vzdržnost, Na-svetovali bi Vam hladne, oz. mrzle kopeli, frotiranje telesa, gibanje v svežem zraku,, telovadba, utrujanje telesa. Prebava mora biti v redu. Ako ne bi za tem znaki ponehali, tedaj se oglasite pri, zdravniku za živčne bolezni.
Gfna S. G. D. Mi vam moremo dati k večjemu par navodil, kako je treba v splošnem ravnati. Če je bolezen res prehuda, tedaj boste že morali k zdravniku, ker dobivate mnoga zdravila le proti receptu. Prehrana naj bo v vašem primeru brez vseh dražilnib snovi, torej se izogibajte vseh preslanih, kis lih jedi. Stolica mora biti redna, lahka, razen obilnega čaja za notranjo porabo Vam ne piorem tu nasvetovati drugega kot ev. Radensko vodo Kraljevega vrelca in sicer ugreto in po več čašic dnevno. Je voda videli kalna? Je bila že kemijsko in mikroskopsko pregledana?
G. ž. M. v M. Bolezenska slika pri Vas je nejasna, ker ste nam sporočili približne diagnoze zdravnikov, ne da bi omenjali simptome. Čudno se mi zdi. da ste konsultirali že celo vrsto zdravnikov, ko imate vendar v svojem mestu dobre interniste. Ravnajte se do zadnjega po navodilih zdravnika, nikar ne mislite, da bo bolezen, ki traja že leta in leta, ponehala že po prvem tednu lečenja. Kadar se zaupate zdravniku, ga morate tudi ubogati. Vse vaše teškoče se dajejo razlagati (razun onih pri pljučih) iz zaprtja, ki ga morate v prvi vrsti zdraviti, če izhajajo bolečine iz želodca, je še vprašanje, vsaj kar se tiče sedanjih bolečin. Opozarjamo Vas na članek o zaprtju na koncu zdr. posvetovalnice!
G. š. M. Pri najboljši volji ne moremo in ne smemo opustiti dosedanje prakse in Vam nasvetovati imenoma kakega zdravnika. Napotile svojega znanca v bližnjo Ljubljano, najboljše k specijalistu za notranje bolezni, ki Vam bo že povedal, ali naj se leči golša medikamentozno ali pa je priporočljiva "operacija. Seznam ljubljanskih specijalistov se r.ahaja n. pr. v malem voznem redu.
y Od vas opisani simptomi so sumljivi na ev. ledvično bolezen, vendar je za učvrstitev diagnoze potrebna osebna preiskava, nadalje pregled vode, morda še rentgenska slika. Ad 1.) Pri obolelosti ledvic (vrjetju ledvic) se opazujejo: bolečine v ledvični krajini (približno na mestu, ki ste ga narisali), izprememba vode, ki postane temnejša, kalna, ev. tudi rdečkasta od primešane krvi. Zelo važna je zato točno izvršena preiskava urina (kemijsko in v mikroskopu), /.visana telesna toplota pa je zelo redka- nadalje glavobol, vodenica v podkožju. Ad. 2) I'rj jetrnih boleznih ,ki utegnejo biti prav različne, se ravnajo znaki po dotičnem obo lenju, tako da jih je težko opisati v celoti, /a Vas opis ne bodo prišle v poštev Ad 3) Povečana količina sluzi je posledica katarja (vnetja) maternične sluznice. Ako ni sluz gnojna, tedaj ne bo posebnega pomena — Svetujemo Vam, stopite o priliki k svojem zdravniku v H., in pustite preiskati vodo. Mimogrede pa omenimo, da ležijo v bližini narisanega mesta še drugi organi, ki znajo o boleti, zaradi tega bo usten nasvet nezadosten in premalo zadovoljiv.
G. B. K. v Lj. Na Vašo željo Vam poročamo nekaj o zaprtju, četudi so znaki zaprtja (zapeke, zapečenosti, trde stolice, obstipa-cije, konstipacije itd.) zelo podobni, nastopa zaprtje mnogokrat kot posledica najrazličnih bolezni in ne kot samostojna bolezen, tako n. pr. se javi zaprtje in diareja pri kroničnem črevesnem katarju, v drugem slučaju ga povzroča nepravilno ležeča in fiksirana maternica, v tretjem mu je vzrok novotvorba v Črevesu. Zapečenost spremlja mnoge že-
Ogorelo, zdravo kožo
dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z
NIVEA-CHEP1E
tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z N IVEA - CREME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea - Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave.	Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din.
Trgovina r Ju<ro?!avi}i: Jugosl. P. BEIERSDORF& Co., d. s o. j., Mariboi — MeljsSa cesta??
iodčne bolezni, da celo pri živčnih boleznih se cesto pojavlja Včasih pa napravi vtisk samostojne bolezni, ne da bi bili drugi organi prizadeti. Tedaj se javi zaprtje, ker je črevesno mišičje preleno, ohromelo in ker premalo deluje ali pa nasprotno, ker se z mišičnimi krči (spazini) zapira pot blatu. Zlasti za zdravnika sta ta vzroka važna, kei določata event. nasprotujoča si zdravila v obeh slučajih. Zaprtje pri enem človeku nima torej istega vzroka kot pri drugem. Zato ne deluje isto zdravilo v vseh slučajih obstipacije in tudi ne more učinkovati. — Znaki te obstipacije so v splošnem: redka, trda stolica. blato je temne barve, ev. ovito s sluzjo, ne da bi šlo še posebej za črevesni katar.	(Dalje prihodnjič.)
Vkuhavanje sadne mezge
Za sadne marmelade vzamemo popolnoma dozorelo sadje. Jagode preberemo in pretlačimo, drugo sadje olupimo in pretlačimo ali pa odločimo samo koščice, ga razkosamo in med kuhanjem zmečkamo. Trlo S£ic'je, n. pr. jabolka in hruške, olupimo, rezkuhamo in nato pretlačimo, potem jih šele s sladkorjem vkuhamo dalje.
Mezge je najbolj kuhati v široki, plitvi, novi posodi, mešati tudi z novo kuhalnico, da se ne navzame duha od drugih jedil Lepo se kuha marmelada v aluminijasti posodi. Napolni pa naj se le nekoliko nad dobre polovico, da se med kuhanjem lahko dobro premešava, ker se rada zasmodi.
Navadno jemljemo na 1 kg olupljenega ali od koščic ločenega sadja 80 dkg do 1 kg ki istalne sladkorne sipe. Sladkor lahko prekuhamo preden vložimo sadje. V ta namen vzamemo na 1 kg sladkorne sipe 3 decilitre vode ter ga med "pridnim mešanjem kuhamo toliko časa, da se vleče. Nato dodajamo vanj pietlačeno sadje počasi, da ne prekipi,' in kuhamo na zmerni vročini dalje. Ako sladkor prej tako vkuhamo, je potem marmelada hitreje kuhana, ne trpi na barvi in se ne skvari. Lahko pa tudi pretlačeno sadje zmešamo s sladkorno sipo in ga pustimo čez roč tako ter šele naslednji dan dodobra vkuhamo.
Med kuhanjem je treba marmelado pridno mešati, da se ne prime dna in se ne zasmodi. Ne smemo kuhati na premočnem ognju. Vre naj polagoma. Peno, ki se nabere po vrhu, posnamemo s srebrno ali novu leseno žlico. Ko se začno med kuhanjem j.o marmeladi delati mehurčki in se začne svetiti, kanemo kapljico na porcelanast krožnik; ako se kapljica razleze, je treDa še kuhati, ako pa' se strdi. je marmelada gotova. Vrečo, napolnimo v široke steklene konzervne kozarce, pustimo, da se čez noč nepokrita ohladi, da se napravi povrhu tenka kožica. Da se prepreči plesnjivo^t, se vsak kozaiec pokrije z okroglim kakor kozarec velikim kosom pergamenta ali celofana, namočenega v čistem alkoholu ali rumu. Nato dobro zavežemo s pergamenttum papirjem ali celofanom. Pergament kakor tudi celofan je treba v vodi zmočiti, hitro obrisati in takoj kozarec pokriti, dokler je papir še vlažen in prožen, nato pa dobro zavezati.
Celofan ima, ker je prozoren, prednost, da vidiš v kozarec, če se marmelada dobro drži. Ako v S do 14 dneh opaziš, da se zbira na vrhu plesen, jo moramo znova prekuhati in pri tej priliki dodati še nekoliko sladkorja, nakar jo zopet zavežemo. če je marmelada od zdravega, zrelega sadja, s pravo količino sladkorja, dovolj časa kuhana, dobro zavezana ter v hladnem, suhem prostoru shranjena, se gotovo ne skvari.
Priporočljivo je, vzeti manjše kozarce od
pol do enega litra. Po vsaki porabi marmelade se pergament ali celofan zopet omoči in spet zaveže z njim kozarec.
Sadje v žganju
Na 1 kg sadja vzamemo i kg sladkorna sipe. kuhpmo jo z nekoliko vode (toliko, ia je sladkor vlažen) toliko časa, da se skoro vleče. Nato ga ohladimo. Medtem pripravimo sadje. V pivi vrsti pridejo v poštev črešnj* hruptavke, potem višnje in kosmulje. Le zdravo sadje pride pri tem v poštev. Sadju se pusti jrar milimetrov peclja. Obrišemo ga z mehko krpo in vložimo v kozarce, in sicer ga naložimo le do dobre polovice, zali-jemo z dobrim žganjem (hruškovec, tropi-novec. slivovka, rum ali konjak) in sicer približno dva decilitra na kilogram sadja. Za boljši aroma dodamo nekoliko cimeto-ve skorjice in dišečih klinčkov, nato dodamo še prekuhan sladkor. S tem napolnimo kozarec do vrha.
Kozarec dobro zavežemo in pustimo 14 dni na solncu.
Poleg navedenega sadja vlagamo v žganje tudi marelice, breskve, hruške in češplje; tudi fino grozdje in jagode. Sadje mora biti zrelo, a še trdo in brez napake. Marelice. breskve in hruške olupimo in razpolovimo, češplje pustimo cele s pecljem. Pop*-rimo jih s sladkorno zavrelico in pustimo nekaj časa v nji. Potem jih der.emo na re-šeto, da se odtečejo in olilade. Nato jih vložimo tesno v kozarce. Zdaj vzamemo za vsak kilogram sadja en kilogram sladkorja ter ga kuhamo toliko časa, da se skoro vleče, ga ohladimo in zmešamo z alkoholom, in sicer na 1 kg sladkorja V, litra alkohola, in zalijemo v kozarcih vloženo sadje ter dobro zavežemo s pergamentom ali celofanom.
Najenostavnejši način vlaganja sadja v žganje, ki se tudi dobro obnese, je sledeči: Sadje prebrano, zrelo a trdo in čisto, vložimo v visok, ne preozek konzervni kozarec, približno do tričetrt kozarca. Na 1 kg sadja vzamemo % kg sladkorne sipe in jo" nutre-semo v kozarec. Nato zalijemo s slivovko ali rumom kozarec do vrha. Namesto si i -vovke ali ruma lahko vzamemo čisti alkohol, kateremu primešamo na 1 liter alkoho-hola y2 do -K litra prevrete vode, v kateri lahko prevremo sladkor namestu da ga stresemo v kozarec. Kozarec trdno zavežemo in pustimo 14 dni na solncu. Ker med tem časom alkohol nekoliko izhlapi, moramo zopet doliti toliko alkohola, da je kozarec pcln.
V en kozarec lahko vložiš več vrst sadja, n. pr. črešnje, višnje, kosmuljo, vrtne, in gozdne jegode. Za aroma dodamo cimetove skorjice in dišečih klinčkov. Lahko tudi nekoliko oranžne lupine kateri pa moramo prej ostrgati notranjo belo kožico.
PEGE odpravi hitro In brez sledu
..CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, SmiCiklasova 23. Telefon 4'J—99.
Rešitev križaljke »Slovanska apostola"
Navpično: 1. Banat, 3. odol, 4. cirilica, 5. Blatograd, 6. Ui, 7. S. K., 8. kam, 11. Mo (molibden), 12. Velehrad, 13. Sva-topluk, 14. Aca, 16. prior, 18. Bar. 26. Ko-cel, 27. Budha, 28. Tsad, 30. Novi, 36. as, 38. eu.
Vodoravno: 2. boca, 5. BUSK, 9. din, 10. Velika Moravska, 15. molitev, 16. Pt (platina), 17. Laba, 19. ro, 20. Vineta 21. Ig, 22. hors, 23. or, 24. rp, 25. rak, 27. Balt, 29. Don, 31. udus, 32. CO, 34. ka, 35. Eva, 37. He (helij), 39. Klis. 40. Ant.
J. Ribičič.
V kopališču
Z vso močjo se poletno solnce upira rra prostor za solnčenje. Visoke deske omejujejo ta prostor, da ne more zrak do Parečih se teles. Ob ograji so lesena ležišča; na njih leže kopalci in upajo, da jim solnce porjavj kožo ali jih utrdi za zimo ali jim izvleče revmo. Sredi ležišč ležim tudi jaz in se potim, da curlja z mene.
Poleg mene na desni leži mlada, bogata gospa. Da je gospa, spoznam po njenem otroku, ki se igra sredi prostora na drobnem pesku. Da je bogata, pa izpričuje kopalni plašč, na katerem leži. Še podloga je svilena. In njena kopalna obleka in čepica in copatke pa še brisača, ki ji služi za podglavje — vse prinra!
Gledam in premišljujem o krivični Tazdelitvi zemeljskih dobrot. Pa me sredi razmišljanja zmoti gospodična, kj pride in leže med mene n mlado gospo. Ta gospodična je v najlepših zrelih letih in zato zelo ljudomila, kakor pravijo. Udobno se zlekne na deske in koj prične govor z bogato gospo: »Oh, kako so deske sparjene!«
»Zelo je danes vroče!« odgovori go-Rpa,
»Da!« de ljudomila gospodična. »Bolj vroče kakor v Mariboru!«
»Vi ste Mariborčanka?« vpraša gospa.
»Da! « pritrdi gospodična in pove, da je v Ljubljani samo mimogrede, da je Maribor lepo mesto, da ima Maribor novo kopališče, kjer se tudi nemšku-tari. in še vse polno drugih novic.
Nehote moram prisluškovati pogovoru. Pa ker že mora biti, se vležem na trebuh, pokrijem glavo s časnikom in zamežim, da mi nobena beseda ne uide. In sem vesel gospodične. Sonce mi zdravi hrbet, pogovor pa me uspava kakor daljna glasba. Tn vedno zanimivejša postaja ta glasba dveh glasov.
»Ali se pogostoma kopate?« vpraša gospodična.
Odgovori bogata gospa: »Vsak dan od enajstih do ene. Kaj pa naj počnem doma? Naveliča se človek večne družinske enoličnosti!«
»Ali imate veliko družino, gospa?« poizveduje gospodična.
»Eno samo hčerko, poleg moža, seveda.«
»To nij mnogo, gospa!« se čudi Mariborčanka.
• »Ni, ali s posli je križ. Zdaj mi sobarica kaj narobe naredi; komaj to
uredim, moram v kuhinjo, kjer preme-tuje kuharica krožnike za prazen nič; nato obiski, pa kliče telefon — saj nimate pojma, kaj se to Pravi! Komaj čakam, da nastopi moj mož dopust in
se podamo na letovišče!« vzdiline gospa.
V odgovoru gospodične se čuti zadrega srednjih slojev, ko stoie pred magnati. Tudi na izberi njenih besed se to pozna.
S spoštovanjem v glasu p pavi: »Predstavljam si vaš težak položaj milostiva. Ali blagor vam, da si lahko Pomagate. K.ie pa mislite preživeti počitnice, če smem biti tako prosta, milosti jiva?«
»Najprej ob morju, potem v planinah. Na morje gremo sami, na planine pa tudi služinčad. Saj veste — na planinah ni udobnosti, treba je vse nesti
s seboj.«
»Da, da, razumem, milosti jiva! Ali drugače — če sinem vprašati — drugače bivate v Ljubljani?«
»Da, moramo zaradi moževih poslov. Po zimi se sicer peljem tupatam v Pariz za par dni, a to ne šteje. Po večini bivam v Ljubljani!«
»Gotovo se težko prilagodite tem majlhnim razmeram, milostljiva. Kdor vidi Pariz, mu mora biti Ljubljana
KMET, MEŠČAN V VROČINI HUDI UGASIT SI ŽEJO TRUDI; VSI VEDO ZA OHLADILO: »CLIO« TISTO JE ZDRAVILO.
Clio" limonadne tablete
dolgočasna!«
»Pa še kako!« vzdihne gospa. »Kaj pa nudi Ljubljana. Nekoliko tenisa, nekoliko gledališča, par žurfiksov, dve ali tri soareje — to je vse! Ali udati se je treba.« »Vendar — jaz na vašem mestu —
če si smem dovoliti opazko--«
»Da, da*, že vem, kaj mislite!« hiti gospa. »Da bi vse prodali in šli! Seveda! Ali vsaj veste, kakšni so moški. Nikoli mu nj dovolj, vedno hoče več._ Kolikokrat pravim svojemu možu: 2orž, saj imava dovolj: Ali on: Potrpi, še dve, še eno leto. In kopiči naprej. Pa si mislim: bolje je tako. Mu vsaj druge muhe ne pridejo na misel!« —
Molk. Gotovo je gospodično mučila podobna misel kakor mene: Zakaj si nisva v sorodu z možem te dame?
Še bolj sem se uveril, da je tako mislila, ko sem sredi lastnega vzdiha dobro slišal -tudi njen vzdih.
Ali je morala biti njena duša še bolj obtežena kakor moja, kajti je gospodična vstala in se poslovila: »Preveč sem vas nadlegovala, mHostljiva, oprostite. Poldne je že. In saj veste, mi iz srednjega sloja kosimo po starih obi-
Gospodična se je priklonila, se dotaknila glave igrajočega otroka, rekla;
»Kakor srčkan otrok!« — in izginila.
Otrok je začuden gledal za njo.
Bogata gospa pa si je prižgaJa cigareto in se nekam zamislila.
Nenadoma pa Priteče hčerka k njej in jo strese za nogo: »Mami, poglej kdo je tam!«
Gospa se je sklonila, uprla svoie oči v postarnega gospoda, ki se je bližal ležiščem in zamrmrala: »Še tu nima človek miru!«
Nato je jezno pograbila svoie stvari, prijela otroka za roko in odšla mimo novodošleca proti kabinam.
Poštami gospod je bil prispel do mene. Tu se je ozrl, pogledal za magnati-njo in dejal:
»Hm!«... jn sedel k mojim nogam.
Sedel sem in nisem mogel drugače, da sem ga vprašal:
»Oprostite, ali poznate tisto gospo?«
»Kaj je ne bi!« je siknil novodošli. »V moji hiši stanuječ V podpritličju. Že tri mesece ni plačala najemnine.. Izgovarja se na strica v Amerjki. Pa ne verjamem niti besedice. Vse gre za cunje! Vse, do ficka! Sakrament!«
Ali si že član Vodnikove družbe?
Na vročih počitnicah
Kairo, 1. julija.
Dolef, letos pojdeš zopet v Afriko, pa če se svet prekolje na dvoje in če izprazniš svoj ogromni tresor v banki do zadnje pare! Tako sem se zaklel že davno pred začetkom počitnic in pridobil za spremljevalca akademika Tavzesa. Procedura s potnimi listi in nepotrebno prtljago je bila hitro urejena, z avtom sva zdiriala proti Logatcu in šele tu stopila v vlak. Slovo je bilo iz razumljivih razlogov precej genlji-vo in preden sva s tovarišem, ki je logaški rojak, vsem odmahala z rokami, sva se znašla že v Postojni, kjer naju je stekleni-čica terana precej pomirila in krepko vzpodbudila v zavesti, da ta rajža ne sme
biti žalostna. Trst naju je s svojim poletnim dirndajern sprejel čisto hladno. Človek si mora pač sam znati v tem primorskem mestu poiskati razvedrila in pravega razpoloženja, da ga nato prenese na ladjo.
Oh, bil je krasen poldan, ko smo v pristanišču preko mostička zlezli na parnik »\Vien«, ki ie last tržaškega Lloyda. Zapl-skala je sirena — zdaj pa adijo, na morju bomo tri dni in tri noči.
Kabine so čiste in hladne, ventilatorji tečejo dan in noč. Pa kako lepa je šele takale tovariška harmonija, če tovariš skrbi za dobro prehrano, jaz pa za žlatno kapljico. Prav hitro sva se znašla v družbi. Pri naši mizi je sedel tudi stari monsignor Saba Baladi, ki se nam je zaradi svoje "iskrenosti močno prikupil. Pa je tudi zato imel svoje plačilo — od srca se je nasmejal našim kranjskim dovtipom. Še dveh od našega omizja ne smem pozabiti. Bil je to mlad argentinski par. Z veliko simpatijo smo opazovali oba mlada poroeenca, videli pa smo ju pri mizi itak samo opoldne in zvečer, nakar sta zopet urno izginila v kabino.
Nebo je bilo sinje, morje mirno, noči prijetne, mehke. Tretje jutro se je našim očem prikazala afriška obala. Vsi smo hiteli na krov, a solnce nas ie temeljito žga-lo še dolge ure, kajti pristanišče v Alek-sandriji smo dosegli šele popoldne. Grom-ska strela, čim smo se znašli na kopnem, smo se pučitili kakor janjčki na raž-niu. Vročina je v tem času za tujca v teh krajih neznosna. Posebno še, če moraš dirjati okrog. In kdor je vaien samo ljubljanskega prometa, ga tukajšnja divja gonja avtomobilov kmalu spravi v obup. Vsakokrat, kadar sem v Kairu ves zbegan uhitel dirjajočim avtomobilom, sem premišljeval samo to: čudno, čudno, da ni še več nesreč kakor se jih v resnici dogaja. Ce hočeš ohraniti zdravo kožo, moraš skakati čez križišča kakor bolha. Da, to sem povedal precej točno...
Poiskal sem mnoge prijatelje, vedno uslužne in gostoljubne. Toda kaj, v Egiptu se v tem času sploh ne da nič »uživati«! Idrijskih žlikrofov pač ne dobiš po vsem svetu! Aleksandrija se je od časa mojega zadnjega bivanja (le kratka in naglo minula leta!) zelo, zelo spremenila. In ko sem zopet videl Kairo, ga skoro poznal nisem več. Večina prejšnjih razdrapanih hiš je izginila, zrastle so krasne visoke palače. Nekje so predrli celo vrsto hiš, da so zvrtali skozi nje imenitno moderno cesto EI Faruk.
Ker je Kairo milijonsko mravljišče, t! ne pomaga mnogo karta, niti orijentacijski talent. Še najboljše sredstvo je avtotaksi, ki si ga pa ne poželiš več, čim izstopiš po prvi vožnji. Zares križ. Brzina avtov m tramvajev v taki gnječi je nepopisna.
Obiskal sem pred vsem prijatelja akademskega slikarja Jaroslava Hilberta, po rodu Ljubljančana. V Kairu ima svojo umetniško šolo (Academie des beaux arts) Lepi so njegovi ateljeji, a saloni še lepši. Priporočil mi je lep in čist hotel, čigar lastnik ie Slovenec Alfonz Poč, zato se tudi hotel po njem imenuje »Alfons«. Dober človek, škoda le, da je pozabil materinščino, izborno pa obvlada nemščino in nekoliko tudi mluvi češki.
Iz mesta je prijatelja in mene vodila prva pot seveda k piramidam. Kaj bi vam pravil, še vedno so take, kakor so bile in kakor iih bodo gotovo še dolga stoletja
v Egiptu
opisovali v knjigah. Špasno pa je bilo, ko sva se s prijateljem skobacala vsak na svojo kamelo, ki sta krulili naravnost po prešičje. Nekaj sta se naju otepavali, pa se nisva dala. Božanski je moral biti pogled na dva solidna Kranjca vrhu kamel. Pa kaj jaz, jaz sem star kamelji jezdec — prijatelju pa sem iz hudomušne previdnosti zamolčal, da se kamela najprej dvigne z zadnjima nogama. A prijatelj se je krepko držal samo prednjega klina na sedlu. In glej, posledica ni mogla izostati. Komaj se je nežna živalica dvignila, že je bil prijatelj Bojan z nosom v pesku. Saj mi ne bo zameril, če to povem na glas, ko sva pa sama imela toliko špasa pri tem, da se je naju na nadaljnji ježi od smeha lotila domala morska bolezen. Bil nas je cel eska-dron in bog vari, da bi pokazal fotografijo. Z nama so namreč jezdile same grde dame, ki so pri zibanju na kamelah tako navdušeno vreščale, da sem komaj razločil, katera je Angležinja, katera Nemka. O, pa smo imeli za dično spremstvo tudi italijanske redovnice — te so jo ubrale kar peš.
Po tej ekspediciji, ki je v ostalem minila prav srečno, je sledila naša kavalkada k piramidam blizu vasi Sakkarah pri Mem-fisu. Tokrat pa smo jezdili na osličkih od postaje Badrešin v nai več i i vročini in brez varujočih pokrival na glavi. To je bilo :'a nas domala usodno. Razgreti smo bili do obupa. Solnčarica ali solidna srčna kap tu ni nikaka posebnost. Nama ni preostajalo nič drugega, kakoru da sva si pomagala z robci in si čisto po beduinsko obvezala glave. Počasi, počasi smo s<> na inteligentnih živalicah guncali skozi Memfis. V taki vročini se človek ne meni za ves svet, enega pa vendar ne more preslišati: vreščanja mladih Arabk. ki te venomer pozdravljajo »Good by!« in strežejo z rokami. Revice pač v vsakem tujcu zrejo angleškega lorda in moledujejo za bakšiš. Pa bi človek moral biti res vsaj ameriški
milijonar, če bi hotel pom?""1*' vsej tej si-roščini. Beda je letos v teh krajih nepopisna. V strašni vročini razsajajo tudi bolezni, posebno legar. Novine so poročale, da se je pojavila tudi kuga, a za enkrat o njej tu še nisem čul. Ne' bilo pa bi nič čudnega: nesnaga je strašna, beda splošna in zanikrnost tolika, da bi epidemija kuge čim b' se noiavila. kosila 7 velikim srpom... Toda vse to še ni nič takega, da bi se Kranjec ustrašil. Zato jo bova s prijateljem mahnila še sem in tja po Egiptu.	Proi. Adolf Lapajne.
Prsti in vilice
Tonček ima grdo navado, da je makarone kar s prsti, mesto z vilicami; mati ga opominja. Tonček jj pravi zlo-voljno:
»Saj so prsti mnogo starejši od vilic!«
»Že res, pa ne tvoji,« ga zavrne mati.
Dva zeta
Janko: Ali te tvoja tašča večkrat obišče?
Pepe: Dvakrat na leto!
Janko: Srečnež!
Pepe: Toda vsakokrat ostane po šest mesecev!
Ukor
Ob koncu naravoslovne ure je učitelj pričel govoriti o ustvarjanju. Nenadoma ga Janezek prekine, rekoč:
Gospod učitelj, moj oče mi je dejal, da smo nastali iz opic.
Molči, postanek vaše družine nas nič ne briga!
Njegova sodba
Prvi gospod: Moderni plesi imajo nekaj dobrega v sebi!
Drugi: Ste plesni učitelj?
Prvi: Ne. amnak če vili ar!
Odkritosrčnost
Neki zdravnik je med obedom pripovedoval, da je po maturi do'go kole,bal med slikarstvom in .medicino. Ko so ga vprašati, zakaj je izbral medicino, je odvrni! prostodušno:
V slikarstvu so vse napake vidne, dočim v medicini gredo z nesrečnežem vred v grob.
Recept
Nekega dne je vstopil v lekarno kmet, ki je na plečih nosil vrata.
»Slišite, vi stie se zmotili; gotovo iščete mizarja?«
O ne. gospod, prav vas iščem! Moja žena je zbolela in prišel je zdravnik. Ker pa nisem imel papirja pri hiši, je zdraivroik rečem t- napisal kar na vrata!
Ni gluh
Teta Mica sedi v sobi s svojim nečakom Ivanom.
Ivanček, ali je res, da si gluh?
Nitii najmanj. Takoj ti dokažem: Da vi sem prav dobro slišal, ko je oče dejal! materi, da si ti jezikava ženska.
Se k letošnji perutninski razstavi
Na podlagi vsestranske proučitve te ratzstave, ki sem jo izvršil 31. maja v družbi izkušenih kmetijskih strokovnjakov in praktičnih perubninarjev, sem takoj naslednji dan napisal opozorilo s kritiko in ga poslal »Jutru« s prošnjo za takojšnjo priobčitev, dokler je bil pred nami še cel teden razstave. Hotel sem dati čitateljem, k,i bi pozneje posetili razstavo, priliko, da se o izne-šeniih momentih osebno na razstavi prepričajo in si ustvarijo sodbo. Gotovo bi to bilo razstavi le v korist, ker bi zbudilo več zanimanja. Niti najmanj se nisem bal, da bi mi kdorkoli, ki bi na licu mesta preizkušal moje trditve, mogel očitati neobjektivnoist.
Žal, pa je bil moj članek objavljen pozneje, ko je izgubil aktualnost in je bila razstava že davno končana^.
V	»Jutru« je potem objavila grmska kmetijska šola k mojemu članku svojo izjavo, ki je zadevni pasus moje kritike ne samo v celoti potrdila, temveč dokazala, da je ona isto sodbo izrekia že pol leta prej v svojem izvestju. Nato je prišel z odgovorom tudi g. —1. Ta odgovor pa je deloma netočen, malo strokovnjaški in nelogičen.
G. —1. mi podtika trditve, ki jih v mojem članku ni, in z njimi na dolgo polemizira! Trditev, da se PO vojni ni nič storilo za splošno živinorejo, da nas je razstava blamirala pred južnimi brati, ni v mojem članku. Zato na to ne reagiram.
Pri navajanju, kaj vse se je storilo za perutninarstvo, bi bilo zelo zanimivo slišati, za koliko smo v kateremkoli o žiru naprej, recimo pri štajerski kokoši, odkar je ustanovljen odsek za nego te kokoši. Ali ste ustvarili ali pridobili vsaj en zavod ali vsaj enega člana, ki bi se posvetil poenačenju tipa šta-jerke? Nasprotno mi je pripovedoval Kmetijski strokovnjak banske uprave,
da mu je neki lastnik znanega zavoda za štajerke, ki je menda celo član od-sekovega odbora, izjavil že v minulem letu, da 5 let še ne bo deloval v tej smeri, temveč bo gledal le na maso, potem pa 'bo takoj iz leghornk ustvaril bele štajerke!
Gospod —1. mi zameri kritiko ocenje vanja komisije in to kljub temu, da je bil balš on tisti, ki nam je na razstavi na naše zadevno ogorčenje dajal zelo neprijetna poiasniFa. Izmikal se je celo priznati, da Ije bil sam tudi v komisiji, imenoval nam je vse druge člane, o sebi pa trdil, da se ni mogel za-merjati! Z imeni načelno v javnosti ne operiram; so pa g. piscu pri meni na razpolago.
V	svojem Članku sem na splošno označil stroške enodnevne vzreie kokoši v modernih vzgajališčih na 1 Din. Tu sem poudaril, da še dolgo ne bomo mogli računati povprečne nežnosti naših kokoši na 150 jajc letno.
Kljub dejstvu, da g. —>1. sam navaja, da stane po računih vzgajališča leg-horntk na Lesnem brdu dnevna hrana teh kokoši 20 do 25 par (hrana sama na sebi), vzame v kalkulacijo rentabilnost, pri čemer bi se morali vzeti v račun vsi s tem zvezani stroški, dnevno le 20 par! Nasproti tem izdatkom pa računa s povprečno nesnostjo 150 jajc, četudi gotovo ve, da ne moremo pri današnjih štajerkah računati povprečnosti nad 100 jajc. Imam pismeno ponudbo takega znanega zavoda na Štajerskem. kjer se je zahtevalo Po 60 Din za kokoši z nesnostjo 100 jajc!
V	ostalem bi bili g. piscu hvaležni, če bi nam razložil čudež, katko se more iz okrog 9 dkg koruznega zdroba, ki ga dobi za 20 par, razviti okrog 6 dkg težko jajce.
Znani strokovnjak v reji' kokoši, g. Obernhofer, predpisuje dnevno porcijo za kokoši 135 gr suhe klaje. Če vzamemo najcenejšo hrainivo, to je koruzni pdrob staine to nad 30 par. S pri-dodatkom močnejših in torej dražjih krmil, ribjje moke, orehovih 'tropin, promiula ali drugega stane to najmanj 35 do 40 par dnevno. To Pa je komaj tretjima vseh stroškov, ki jih zahteva moderna vzgoja in selekcija v modernih, zelo dragih napravah! Ali jih res moram našteti?
Pravite, da zavod na Lesnem brdu napravi po vašem računu in ceni jajc po 75 par pri nesnosti 150 jajc letno 40 Din dobička. To je pri 1000 kokoših 40 tisoč dinarjev! Ce bi bilo tako, se sliši Pač čudno, da Pri tem velikem dobičku zahteva ta zavod za pomladanska plemenska jajca leghornk po 8 Din, da celo Po 12 Din. Za 3mesečne pomladne piške, ki stanejo po vašem računu manj od 15 Din, pa zahteva 120 Din, odnosno 180 Din!
Navajate imena in kraje, kjer se go-je baje prvovrstne štajerke. Nihče ne trdi, da ni tam dobrih poleg slabih eksemplarjev. Kmetijski strokovnjak g. Zupane je v krajih, ki jih navaja g. —1., zbral in nakupil za neki zavod 40 kokoši s petelini. Mislim, da je izbiral strokovnjaško najboljše izmed najboljšimi. Pa nista bila dva eksemplarja enaka. Od -teh živali so bili izbrani 4 najboljši komadi za razstavo. Ocenje-vailina komisija, v kateri je bil tudi g. Zupane, je te ocenila s 50 točkami! Torej iz najboljših živali najboljših goji-teljev za razstavo posebno izbrane kokoši so vredne le 50 točk. To nam, mislim, dovolj jasno pokaže prvovrstnost teh kokoši v splošnem. Večina kokoši je tudi v krajih, ki lih naivaja g. —!., premajhnia in križana. Povsod na svetu se zahteva enotnost gotovih pasem, le Pn nas simo zadovoljni z vsem, kar se pojavi pod imenom štajerk!
Kar sem jfcfc pohvalil, to g. —1. graja.
Enako brani in zagovarja, kar sem jaz grajal. Huda zamera to! Plime tke in delno orpingtonke so že tako udomačene in prezikušene, da ne bodo nikoli izginile z gotovih slovenskih dvorišč, četudi gre proti njim borba največ iz razloga, ker imajo prerumeno kožo! Pa pravi g. —1.: te nas nič ne brigajo! Mimogrede sem povedal, da se tuja leghornka pri nas ne bo nikoli vnesla na naša kmečka dvorišča, kjer hočejo tudi mesa. G. —1. pravi, da bodo že £o-spodinje same znale presoditi, kaj je za nje in kaj ne. Po tej logiki ni treba nobenega pouka več, nobenih knjig, strokovnjakov, predavanj, svaril in priporočil! Bodo že ljudje sami znali, kaj je prav.
Mnogokrat nam kritika ni prijetna. Ce smo pa možje, moramo njeno potrebo in koristnost priznati in pozdraviti. Vedno moramo nedostatke pošteno priznati in jih skušati odstraniti. Tako bomo tudi prišli na bolje mnogo prej kakor z molčanjem. Nikoli ne hvalimo, kar ni hvale vredno, pa zamera gor ali dol in nikar ne skušajmo zakri vati zlate hčerke resnice!
Kritika pa še daleč ni žalitev kakor bi jo rad prikazal g. —1. Prepričan sem, da je ta kritika z vsemi priveski in razpravo zelo koristna. To vam bom dokazal ob prihodnji razstavi, če jo doži-vimo! Uverjen sem, da bo mnogo sedaj grajanih nedostatkov odpadlo. Tudi vi boste imeli lažji posel! Obljubim pa že sedaj, da sj bom prihodnjo razstavo še podrobneje ogledal in da bom pravočasno oskrbel za priobčenje primernega opozorila, da ne bo pozneje nepotrebne debate!	—r—
Psihotehnika in izbera poklicev
Spet so se šolska vrata zaprla in za veliko število mladih ljudi je prišel čas odločitve. Kako in kam?
Poklic je bodočnost, delo in življenje. Kolikor cenimo in spoštujemo življenje, tolika bo naša skrb za bodočnost. Zato mladega človeka ne bomo gnali slepo v poklic, ki zanj ni primeren, temveč mu nasvetujemo pravo pot.
In še z druge strani je izbera pok'.i-ca jako važen problem. Že gospodarski, ekonomski vidik nam določa tu težko nalogo, da razdelimo mladino po njen.h sposobnostih in željah. Edino na tak način bo izbera poklica pravilna.
Toda, če s tega stališča pogledamo, kako je z izbero poklica pri nas, v vsem našem gospodarstvu, dobimo presenetljivo sliko popolnega kaosa. Prehod v življenje pri nas še ni postal narodno gospodarski problem, kakor ga že davno upoštevajo drugod. Za pravilno izbero poklica nismo nikdar skrbeli, nikjer ne opažamo pobude ne sistematičnega dela v tej smeri.
Zaman si postavljamo vprašanje, kaj mislijo o tem naši gospodarski krogi. Kljub veliki brezposelnosti v nekaterih poklicih in kljub naši občutni emigraciji se pri nas še zdaj zanemarja ta stran narodne ekonomije.
K temu pa moramo prišteti še problem kvalifikacije, ki postaja ali je že postal silno važen. Doba racionalizacije v svetovnem gospodarstvu je 'postavila tu popolnoma nove zahteve, o katerih je treba podati jasen račun. Posledice naše prevelike zanikrnosti se pokažejo morda že v najbližji bodočnosti, tako, da jih bodo občutile naše pokrajine še cela desetletja.
Kako velika je naša nemarnost ob tem vprašanju, vidimo posebno, če naše razmere primerjamo s tujimi. Amerika in večina evropskih držav so krenile na popolnoma nov tir.
Znanstvena delovna organizacija je ena prvih sodobnih gospodarskih zahtev. Z industrijo in z industrifikacijo poljedelstva je nastopila nova doba, v kateri nima več stroj glavne vloge, kakor je bilo to v vsem zadnjem stoletju. Poleg stroja nastopa spet človeška delovna sila, ki se mora stroju čim popolnejše prilagoditi, da doseže zadostni, zahtevani delovni efekt. Razumljivo je, da bo ob veliki brezposelnosti ta zahteva vedno hujša, da jo bo industrijalizem odsledno izvajal in poskušal doseči z njo nov svetovni efekt.
Kako je v zadnjih desetletjih delovna organizacija napredovala je znano tudi pri nas. Toda od prvih Aspehov Taylor-jevega delovnega sistema je deloma veda že zelo napredovala, z razvojem eksperimentalne psihologije pa se je končno tako dvignila, da so si veliki industrijski koncerni ustanovili lastne opazovalnice za zboljšanje delovnih metod in za preskuševanje delavcev. V tej službi je iz znanstvenega dušeslovja nastala psihotehnika.
S psihotehničnimi poskusi razizkuje-mo delavčeve sposobnosti in njegovo posebno poklicno nadarjenost. Potem mu v tovarni ali v prometu določimo najpripravnejše mesto, da nam na njem dosega največji uspeh. Prihranili smo na ta način izgube v času, delovnih sredstvih in delovnih nerednostih, ki so pogosto ovirale produkcijo ali pa jo z nesrečami celo popolnoma prekinjale. Dosedanji uspehi so pridobili psihoteh-niki velik ugled. Spremenil se je predvsem pojm kvalifikacije. Ze sam stroj je ovrgel prejšnjo zahtevo o dolgi strokovni pripravi. Industrijski delavec mora imeti predvsem čisto določene in točne sposobnosti za ozko začrtano delo. Zdaj se delavstvo ne bo več delilo na stroke, kakor doslej v rokodelstvu. Specialist bo po svoji posebni nadarjenosti. Vse ostalo njegovo znanje bo obdržalo komaj nekak stranski pomen.
Nova delovna organizacija se morda pri nas še ne bo uvedla. Važna pa bo
Po dnevnem naporu zahteva vaše živčevje kakor tudi celo telo osveže-nja in okrepčila. To vam nudi
Eau de Cologne Mon Parfum
odličen proizvod tvrdke
Parfumerie Bourjois Pariš
Edino zastopstvo:
Mr. ph. Bela Vary, Zagreb
Smičiklasova ul. 23. Telefon 49-99.
zmerom bolj za našo emigracijo in bo treba najprej pri njej to upoštevati.
Kako je bilo pri nas doslej? Kdo je vodil in po katerih vidikih je usmerjal pri nas poklicno izbiro? Priznati moramo, da to vprašanje pri nas ni urejeno in da radi tega tudi nimamo nikakega pregleda o kvalifikaciji našega delavstva vseh vrst, od težaka do uradnika in intelektualca. Opravičujemo pa se doslej lahko le s tem, ker to vprašanje ni bilo še nikjer niti približno načeto. Edino za šoli odrasle otroke so skrbeli starši v rahli zvezi z učiteljstvom. Pri nas niti tega nismo resno uvajali.
Medtem so se razmere v industrijskih deželah bistveno spremenile. Od ene strani racijonalizacija, od druge strani pa novo praktično pojmovanje poklica sta odločilna momenta v moderni poklicni oriientaciji. Starši ne izročajo ali bi vsaj ne hoteli izročati svojih otrok v tiste poklice, ki niso priporočljivi, zato pa potrebujejo pomoči, potrebujejo strokovnjaškega nasveta. V tem smislu so nastale posvetovalnice za izbiro poklica.
Dunajska posvetovalnica za izbiro poklicev, o kateri poroča v svoji knjižici Th. Neumann, je na primer 1. 1922 odpravila 2700 dečkov. Od teh je 68 odstotkov želelo v tovarno ali delavnico, 7 odstotkov v trgovske šole, 7 odstotkov v druge tehnično gospodarske veje. Srednješolce (falirane študente) so privedle v urad matere, ker očetje navadno ne marajo slišati o taki sramoti, da pojde njihov sin v obrt. Absolventi 5. razreda ljudske šole so bili zadovoljni z navadnim rokodelstvom (18 odst. čevljarstvo), do optika ali mehanika niso segli. Zgodilo pa se je taka, da ni bilo prostih mest in so morali otror ci z »iks« nogami in ravnodilci za nata-karske vajence. Tako in podobno se dogaja povsod in to se ponavlja z vsakim rodom. Marsikaj bi se preprostemu človeku zdelo neverjetno, a dejstva le potrjujejo trditev nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da se je doslej izbera poklicev opravljala popolnoma napačno. Telesno in duševno so ljudje zahajali v poklice, kjer so se potem nezdravo razvijali in propadali. Poleg tega pa so nekateri poklici pogrešali novih moči, ko je drugod neverjetno rastlo število brezposelnih.
Tu je nekako začetek posvetovalnega dela, ki se zdaj pospešeno zboljšuje. Posvetovalnica vodi evidenco med vsemi šolarji, dobiva o njih poročila, ki so nastala s sistemom popisnih pol. Pomen šole se je s te strani le povečal. Končno mora vsak otrok še na preizkušnjo ali izpit v psihotehnično opazovalnico. Tu imamo že proučene poklicne tipe. Za vsako stroko se je psihotehnika eksperimentalno poiskala kvalifikacijsko shemo. Kako to dobimo, naj nam pokaže nemški primer za strojevodje. Njihova strokovna organizacija je izbrala nad 2000 najboljših vozačev in jih poslala k izpitu. Po njihovih, jako dobrih uspehih so psihotehniki določili kvalifikacijsko črto. Na podlagi takih rezultatov se potem uvaja zamena poklicev ali tkzv. čiščenje. Zamenjani uslužbenci so navadno s tem zelo zadovoljni, kar si lahko razlagamo iz dejstva, da so morda šele tako prišli na svoja prava delovna mesta.
Izpiti se v posvetovalnicah opirajo na delovno vedo (Arbeitsvvissenschaft1* ki dobiva povsod najmodernejše opremljene institute in je navadno njen oddelek priključen k univerza'm. Propagando za delovno vedo širijo predvsem taki zavodi, z njimi pa nastopajo nove organizacije, ki so že širokokulturnega pomena. Med njimi poznamo že nekoliko struj, posebno znana je ruska »Liga truda«.
Oglejmo si — kolikor je mogoče — katere delovne faktorje moramo upoštevati za vsak poklicni tip. Inženir R. Schager navaja: 1. čute (sluh, vid, tip itd.); 2. pozornost (njena deljivost, opazovanje); 3. gibanje (spretnost, čas, oblika etc.), 4. intelektualne zmožnosti (kombinacija etc.), 5. občutja (veselje do dela etc.) in 6. značaj (prestopki etc.L
Po tem primeru iz delovne vede lahko vidimo, kako velik preobrat prinaša psihotehnika v socialno življenje. Toda tudi tu velja, kakor zmerom in povsod, da koristi napredek le tistemu, ki se ga poslužuje. Pri nas je bilo potrebno vsaj opozoriti, da smo v vprašanju poklicne izbere na zadnjem mestu, in pozvati vso javnost, da to popravimo.
Ivo Grahor.
D. Vargazon:
Mlinar
Pod vrbo mlinar melje pšenice in rži — na vozu moko pelje po cesti sred vasi.
»Kako je lepa bela!« se čudi stric kovač; »sestrica bo vesela, ko speče tj koiač.«
A mlinar nič ne reče, le tiho se smehlja — domov po cesti teče, z nogami topota.
Do hiše spe ob plotu, sestrica vzklikne: »Joj! razsul si vse po potu, nesrečni mlinar moj!«
Bibiča in nepričakovan preobrat
»Ljubljeni papačck! Zadnjič sem sc domala utopila, pa so me rešili'dobri ljudje in zdaj sem spet zdrava kakor riba v vodi. Zdaj sedim v neki gostilni in vem, da si niti misliti ne moreš, kako je lepo tukaj. Sedim pod veliko jablano m zajtrkujem. Veje segajo prav do mize in so težke najlepših ja; bolk. Podprte so z močnimi koli, sic^r bi se odlomile, ker so jabolka tako težka. Po travi, kamorkoli pogledaš, je vse polno sadja: jabolk in hrušk. Hotela sem jih prešteti, pa jih je preveč in sem se venomer motila.
Naročila sem si belo kavo, ker je najcenejša. Nimam namreč nič več denarja. Sama it vem, kam sem ga tako hitro spravila. Gostiiniearka mi je povedala, da imajo vsako leto to« liko sadja in da ga veliko podari revežem. Prosila sem jo, naj pošlje koša; ro jabolk v kaznilnico, kjer je moj prijatelj zaprt, če še ni pobegnil. Saj veš, katerega mislim. To je tisti, ki me ie naučil plezati na stene, ker sem mu re= šila življenje, ko ga je gad pičil. Ne vem, če bo gostiiniearka ustregla moji želji. Videti ni bila bogve kako navdušena za to dobro stvar.
V Odcnsu sem jedla sladoled, ki je bil mnogo boljši kakor doma. Morda samo zato, ker sem bila zelo lačna in žejna. Potem sem se peljala spet dve postaji z vlakom in potem sem rno; rala izstopiti. Vsak, kogarkoli sem vprašala, kod vodi pot na grad Kluis teborg, mi je rekel, naj grem naravi nost do mlina, a jaz mlina do sedaj še nisem našla. Hodila sem skozi gozd skoro celo uro. Potem sem prišla mi; mo malega jezera, kjer so plavali ia; bodi. beli, lepi labodi. Kmalu potem sem bila spet na cesti. Tu srečam ne; kega brusača, ki je imel velikega psa. Pes je šepal, ker je imel dolg trn v sprednji levi nogi. Izdrla sem mu trn in pes mi je od same hvaležnosti lizal roke. Brusač ima svojega psa zelo rad in pravi, da ga ne da za ves denar na svetu. Dala sem mu svojih deset kron, da bo kupil psu dobrih kosti. Potem sem mu pomagala vleči njegov vozi; ček. v katerega je bil pes vprežen, da se je lahko malo odpočil. Voziček je bil zelo težak. Roke so mi zatekle od vrvi. Potem mi je moral dati brusač častno besdo, da ne bo nikoli pretepal psa in sva se ločila. On je šel na dru= go stran, jaz pa sem nadaljevala svo; jo pot. A kmalu sem postala tako trud;
na, da nisem mogla dalje. Tako sem prišla do gostilne in tu sem sedla za mizo in zdaj počivam. Gostilničarka ve, kje leži grad Klinteborg in mi bo natančno pokazala pot. Vprašala meje, kaj hočem tam, pa ji nisem hotela povedati. Ljubljeni papaček moj, iz vsega srca te pozdravljam in poljub;
Ijam — tvoja Bibi.«
*
In res je gostiiniearka pokazala Bi; biči pot in zdaj je šla spet skozi gozd. Lepo je hoditi po gozdu, kjer ne pri; peka soince. Tički žvegole, po smrekah diši in nikjer ni žive duše.
Ko se je zmračilo, je stala Bibiča pred parkom gradu Klinteborg. Da. tam je vhod — toda Bibiča napravi velik ovinek, ker noče srečati nikogar od grofovske sodrge. Previdno se plazi ob ograji in išče mesta, kjer bi 'ah; ko splezala čez ograjo na drugo stran. Kmalu zagleda staro brezo in hitro spleza nanjo. Po vejah se spusti ni vrh ograje in od tam skoči dol v vrt In zdaj-leži pred njo grad Klinteboft-'. Bibiča ostrmi. Vse to je njeno. In kak; še vrt je to! Koliko rož in grmov! Ro; ke prekriža na hrbtu in gleda — sle; da! Na eni strani so tople gredice. Glej, glej kake čudne rože imajo lod nasajene. To mora videti. Tiho se spla; zi do vrat in vstopi v stekleno hišico. Tu je toplo in vse diši no zemlji in vodi
Ko pride na konec hišice zagleda spet nova vrata, smukne ^di sko/i ta in pride spet v drugo stekleno hišico. Moj Bog, koliko rož, palm; celo bana; ne rastejo tod. V zadnji hišici zagleda velik ribnik. V vodi je vse polno zia; tih ribic in Bibiča bi najrajši zakriča; la od veselja. Vse to je njeno!
A zdaj mora odtod. Kljub vse> kra? soti noče ostati tu. kjer biva grofovska sodrga, ki je grdo ravnala z njeno ljubljeno mamico. Ne, tukaj ne bo ostala, prav gotovo ne!
In Bibiča resno premišljuje in pre; mišljuje. Seveda, težko je pustiti vso to krasoto. Počasi krene proti izhodu, a prav v trenutku, ko hoče zapreti vrata za seboj, zadene ob moža, ki vihti palico v roki: »Ti tatinska pote; pinka!« zakriči mož in jo hoče pri; jeti. A Bibiča je urnejša od njega in leti, kar le more. Čez nekaj časa se ustavi in vidi, da je ostal mož daleč za njo. Na eno nogo šena in okrog pa; su ima privezan dolg plav predpasnik. To je gotovo vrtnar. Nu, Bibiča mu blekne nekaj besed, ki jih ne moremo ponoviti, in hiti dalje. Zdajci pa sc ustavi. Pred njo leži malo jczerce in na njem plavajo labodi, divje race, pc-travniku se pasejo golobi. V žepu ima še nekaj kruhovih drobtin in živalice, glej, zoba j o z rok.
Bibiča sedi zamišljena ob vodi in ži; valice se je prav nič ne boje. Zdaj pa zasliši tik za seboj osoren alas: »Ča; kaj, čakaj, jaz ti pokažem! Kdo ti je dovolil hoditi po našem parku!« To je ! bil vrtnar.
Bibiča poskoči in hoče spet zbežati, a vrtnar jo je že zgrabil za kite in jo vleče k sebi.
»Zdaj te pa imam!«
Alai Astagson:
Tobi in mucka
Toda pes si je oči vidno vbil v glavo, da se spoprijatelji z inačico, in ni odnehal. Vedno bolj često jo je obiskoval in vsak dan so postajali njegovi obiski daljši. Včasi je ležal pes cele ure in prijazno ogledoval zvito živalico. Zdelo se je, da ne bo nikdar izgubil nade.
Tobijev gospodar je zelo, zelo ljubil živali in morda se je dala s tem razlagati njegova naklonjenost do Tobija. In ker se inačica nikakor ni hotela spustiti v pogajanja in obiskati kuhinje ter se je raje hranila s kunci, ki jih je z veliko nevarnostjo lovila v goščavi, ji jc pričel prijazni kovač prinašati hrano v hlev.
Nedvomno je Tobi to opazil in kovaču se kmalu ni bilo treba prav njč več brigati za muci no prehrano. Tobi je ukradel vse, kar je dosegel, in nesel svoji mali prijateljici. In ko je kuhar to opazil, je Tobi pozabil na svojo naravo in je pričel loviti kunce po preriji. To je bilo za debelega psa prav težavno opravilo, toda kljub temu je mucki preskrbe! hrano.
Ali je mačica opazila Tobijevo požrtvovalnost, o tem lahko misli vsakdo, kar hoče. Ampak vsaka žival se navadi na
osebo, ki jo hrani in za sprejemalca menda ni velike razlike, ali je dobrotnik človek ali pes. Vsekakor ie pes tako zvesto in vztrajno skrbel za muco, da ga je pogrešala, kadar ga ni 'bilo, in kmalu sta skupaj požrla, kar je ukradel ali ulovil.
V nekaj tednih' se je med obema ra-z-vilo prijateljstvo, ki je 'bilo prav tako ganljivo kakor nenavadno. V različnosti njunih narav je bilo, da je Tobi žrtvoval za veselje, ki ga je imel od prijateljstva z mačko, več svoje prostosti. Kamorkoli je šla mačica, ji je sledil Tobi. In kadarkoli bi muca rada malo po-dremala, se je veliki pes zvil okoli nje, kakor da jo hoče varovati s svojim gostim kožuhom.
Tako prijateljstvo .ie moralo seveda psa njegove vrste prej ali slej nujno privesti v težave. Ostala ščeneta v taborišču so se večkrat zabavala s tem, da so podila mačko, če so jo mogla pre- , streči zunaj hleva. In tej zabavi se psi niso hoteli odreči niti sedaj, ko je postal Tobi njen zaščitnik. Velikega psa se niso prav nič bali.
Toda ra trajalo dolgo in obnašanje strahopetnega Tobija proti drugim psom se je popolnoma izpremenilo. In obenem ie postajalo tudi njegovo obnašanje napram mačiei, ki je bilo doslej skoro suženjsko, čisto gos-podoval-
Zgrabi jo za ramena m jo streso: »Govori, tatica, kdo ti je dovolil vstoo k toplim gredicam? In kaj delaš tu?«
»Kaj, tatica, Vi ste tat! To je moj grad in moj vrt in moj park in moje rože in moje živalice in to vse vam nič mar in jaz lahko tukaj delam kar no; čem!« zakriči Bibiča in se skuša spro; stiti njegovih rok.
»Čakaj, jaz ti bom že pokazal. Pe; ljem te h grofu, on ti bo že zapel li; tanije!«
Bibiča jc jezna, da nikoli tega. Naj; rajši bi kričala na ves glas, a ne spravi glasu iz sebe.
Zdajci pa se začuje glas z druge strani jezera: »Kaj se 'e pa zgodilo, vrtnar, da ste tako jezni?«
Vrtnar vleče Bibico čez majhen mo; stiček na drugo stran. Babica hoče sk<-<; čiti čez most v jezero. Ra;ši bi se potopila kakor taka stopila grofovski so« drgi pred oči.
štiri uganke za dobre
računarje
i.
Mesar ie prodal 100 kož za 100 Din, in sicer telečje po 5 par, kravje po 1 dinar, volovske pa po 5 dinarjev.
Ko'iko je prodal telečjih, koliko kravjih in koliko volovskih kož, da te prišlo baš 100 kož za 100 dinarjev?
V gostilno pride 20 ljudi, ki izpijeio kar 20 litrov vina. in sicer: dekleta ga izpijejo Po pol litra, žene po 2 litra, možje pa po 3 litre.
Sram naj jih bo. kaj ne? Pa vendar: koliko je bilo deklet, koliko žen in koliko mož, da je bilo 20 ljudi in 20 litrov vina.
3
Preko polja so letele divje gosi. Kmetovalec jih vidi in jih pozdravi: »Dobro jutro sto gosi.« — Ena gos pa mu odgovori: »Nas še ni sto! Biti nas mora enkrat toliko, polovico' toliko, eno četrtino toliko Pa še ti k meti č zraven, tedaj nas bo šele sto!«
Hej, mali računa rji, koliko jih ie letelo?
4.
Jurček in Janez sta pasla ovce, pa reče Jurček Janezu: »Daj ti meni 4 ovce, da jih fcorrr imel jaz enkrat toliko kakor ti.« — Janez pa pravi: »Daj rajši ti mfenj 4 ovce, da jih bova imela vsak enako število!«
Koliko jih je imel Jurček, koliko Janez?
Bistrim glavicam
Vprašanja
1.	Katero evropsko morje je naj-
manjše?
2.	Kaj značijo črke »S. O. S.«?
3.	Odkod je prišel k nam tobak in
odkod krompir?
4.	Kako se imenuje najvišja gora v Afriki?
5.	Kakšen je verski znak vseh moha-
medancev?
(Odgovori prihodnjič.) *
Odgovori na vprašanja v »Jutru« 6. t.ni.
1.	Biljarda iznaša 1 milijardo milijonov ali tisoč bilijonov. Ce hočeš to s številkami zapisati, pristavi k 1 še petnajst ničel.
2.	Največja puščava na svetu je Sahara.
3.	Ko pri nas kaže ura šesto zvečer, imajo v Newyorku poldne.
4.	Kitajci pišejo s čopičem.
5.	Morje pokriva nad dve tretjini zemeljske površine, ali točneje 70 odstotkov.
Rešitev aritmografa
Strniša: Dedek jež; Gorinšek: Naokrog.
Žabe ln marabu
»Kaj čuden ptič si, marabu, lenariš pa ti prede slaba, jaz v mlaki gospodarim tu!« rejena se šopiri žaba.
Z očmi ne trene marabu — po žabo z dolgim kljunom seže, v želodcu hitro je na dnu — tako si dušo spet priveže ...
Na bregu leni marabu prezira vsako baharijo in meni: »»Saj je dobro tu — bahave žabe me redijo!«
Kratkočasnice
pri-
» Ali
Ti-r r~j i
Dovolj dokaza
Gostilničar vpraša Mihca, ki je peljal krompir v mesto prodajat: je tvoj krompir dober?«
»Kaj ne bo dober, saj doma pitamo svinje z njim.«
Kaj je prozorno
Učitelj: Steklo jc prozorno, prav tako voda. Prozorn<rimenujemo vse, kjer se vidi skozi. Matijče, kaj je še prozorno,«
Matijček; »Luknja, gospod učitelj.« Prepozno
Mati: »Jurček, jaz sem ti rekla, da ne smeš snesti več kakor pet hrušk.«
Jurček: »Da, mama, toda ti si mi to rekla., ko sem jaz jedel že deseto hruško.«
Na travniku
Na travniku se je igrala štiriletna Majda, gosposko deklfetce. Njena vzgojiteljica pa je ta čas sedela ne d3leč proč in čitala knjigo. Naenkrat je lepo cblččena Majda padla na nekaj mehkega in vsa zamazana po zadnjem delu in vsa v solzah prihitela k vzgojiteljici: »Oh, gospodična, padla sem v travo, ki jo je krava že pojedla . . .«
Ne more drugače odgovoriti
Mati (vpraša Tinčka: »Ali si se naučil pesmico?« Tinček: »Nisem.«
Eno uro nato je prišla mati znova v sobo in ga ponovilo vprašaja: »Ali že sedaj znaš pesmico?« Tinček: »Ne!«
Kratko časa nato je mati zopet vprašala: »Ali še vedno ne znaš pesmice?« Tinček: »Še vedno ne!« Mati se je razjezila in memila: »Sram te bodi. vedno mi enako odgovarjaš.«
Tinček (mirno): »Seveda vam moram enako odgovarjati, mama, ko mi pa vedno stavlijate enako vprašanje.* '
-S-1 p»aBTi
no. Zdelo se je, da ne zaupa njenim čutom in da se bolj zanese na svoje. Ce se je kdaj preveč oddaljila, jo je enostavno popade! za tilnik in jo odnesel domov.
To pa muci ni vedno ugajalo. Običajno se je sicer vdala v svojo usodo in se, udobno viseč v Tobijevem gobcu, zvila v klobčič. Včasi pa se je zdelo, da jo njegovo gospodovalno nastopanje žalj in maščeval^ se ie na ta način, da ga je opraskala po smrčku.
In čeprav bi drugi psi še vedno radi
preganjali mačico, si ji vendar niso upali storiti nič zalega. Tega sx> se odvadili. Nikdar se jih tudi ni muca v resnici bala. Sicer je vedno hitro zbežala na varno in splezala na streho hfeva, če pa ni bilo nobenega drevesa v bližini, je šinila na najbližji brzojavni drog. Ce pa niti tega ni bilo pri roki, je smuknila v prvo kunčjo luknjo, katerih je bila polna vsa prerija. Tako se je skrila najbrž pred nevarnostjo tudi takrat, ko se je še potikala po »Divji krajini«, odkoder je bila prišla.
Prvič, ko se ie moral Tobi boriti za svojo varovanko, je moral napasti mnogo manjšega psa. Do spopada je prišlo zato, ker so se hoteli drugi psi, ki so seveda opazili, da Tobi prehranjuje mucko, okoristiti s tem.
Ko se je nekega predpoldne po brezuspešnem jutranjem lovu vrnil domove in stopil v hlev, je videl, kako se sred-njevelik, po svoji divjosti znan pes masti z ostanki njegovega včerajšnjega plena.	*	! t
Noben pes se ni bal Tobija, najmanj pa ta. ki je mnogo večjega Tobija že večkrat podil pred seboj. Prav to je« mislil storiti tudi sedaj. Zanj ie bil Tobi čisto navaden vsiljivec. Kaj ga je brigalo, da je bil prav za prav Tobi pravi lastnik plena?! Menil je. da ie pravica vedno na stranimočnejšega.
Etnografska izpopolnjevalka
i.).--
2.) — .--
3.)--
4.)---
5.)---
6.)----
7.)--. -
8.).— .--
.9.) . - - -
10.) - . —
11.)--
12.)---
13.)---
I.
Odisej eva domovina, reka v Rusiji, reka v Franciji.
-	zdravilišče v Savski banovini.
mesto v dravski banovini.
mesto v Sibiriji, portugal. mesto ob reki Si - kiang (c—k), epirski vladar.
-	dvorjanik carice Katarine.
mitska pošast, otok v Sred. morju, sokrivec Kristusove smrti.
rimski cesar.
II.
Od I.—II.: morie.
Rešitev križal jke »Budilka"
Vodoravno: 1. usta, 4. oton, 6. mat. 7. emir, 9. leh, 10. Riki, II. ar, 12. roman, 13. rabi, 14. op, 16. oli, 17. in 19. omer, 23. ep, 25. hoten toti, 30. ra, 31. teta. 35. dlan, 36. Uma, 38. ar, 40 in 42 aa, 4.5 kap, 45 lula, 47. nanos, 50 emir, 52 satir, 54. nagor. 57. ca, 58 la, 60. ep, 61. Ivan, 62. este, 63. val, 64. os, 66. ta, 68. mi, 69. pirat, 72. lie, 74 norgeT 77. eros, 78. Kalif, 80 Kaon, 81. os. 82. ta, 83. rt, 85. krt, 87. iran, 98. ara, 92. tarad, 94. onan, 96. oaza, 97. Oton.
Navpično: 1. utah, 2. sod, 4. omer. 5. nika, 7. mirni, 9. la, 10. rob, 12. ra, 15. si, 16. of, 18. me, 19. otmann, 20. me, 21. ina, 22. rt, 24. fi, 25. had, 27. atlas, 28. tema, 29. ita, 32. kan, 34. rama, 37. sali, 39. Riga, 41. in 43. kuta, 44. parlament, 45. erterpe, 46. ro, 18. os. 49. as. 50. la, 51. jok, 53. zavod, 54. satan. 56. las, 57. est. 59. ali 65. hila, 67. mrak. 70. iros, 71. as. 72. ei. 76. gora, 78. Koran, 79. Faraon, 81. tura, 83. ra, 90 ro, 93. da, 95. os.
Križaljka »Skavt«
Besede pomenijo:
Navpično: 1. Italijanski spolnik; 3. ljudomržnež: 4. francoska moda za časa Ludovika XIV.; 5. oblika francoskega pridevnika: 7. kem. znak za prvino; 11. beograjski športni klub: 12. mednarodna kratica: 14. srbohrvatska kratica.
Vodoravno: 2. francoski spolnik ; 4. afriška država nasproti Gibraltarja; 6. vrsta kisika; 8. lugasta sol; 9. osebni zaimek: 10. tretjina oktave; 11. glavec; 12. kem. znak za prvino; 13. glej 12. vodoravno!
Zato je pograbil ostanke kunca in planil proti vratom — proti vratom, ki pa mu jih je zastavil Tobi.
Dobrodušni Tobi je sedai grozeče za-renčal, stopi! korak naprej, pokazal zobe in tovariša ustavil. Tatu ie Tobijevo izpremenjeno vedenje nekoliko osupnilo, izpustil je plen na tla in se pripravil na napad.
Tobi bi bil sedaj prav rad končal spor. Nič več ni renčal in kazal zob. Zopet je bil stari, dobrodušni, plašni Tobi, ki si ni nič bolj želel, ko da bi ga pustili pri miru. V tej želji in prepričan o svoji pravici je pobral ostanke kunca, da jih vrne svoj: prfjateljdci.
Toda ošabni vsiljivec s tem ni bil za-lovolien. Sedaj je bil bliže vrat in tc ga- je še bolj opogumilo. Bliskoma se je vrgel na velikega psa in skušal v svoji bes nost i popasti Tobija za vrat. Toda Tofbd, ki je postal z lovom na kunca zelo g'bče.n. se je spretno izognil nepričakovanemu napadu in odsko-čil vstran. Par hipov je krožil okoli svojega nasprotnika, potem ga je po bliskovo popade! za tilnik. Zaman se ie nasprotnik skušal osvoboditi. Tobi ga je trdno držal kakor v kleščah in ga odnesel skozi vrata. Zunaj pa ga je z mogočnim zamahom vrgel v grmovje.
(Dalje prihodnjič).
Bežne slike
Iz modernega labirinta
Londonske ulice in londonske znamenitosti — Petdeset metrov pod zemljo — Pravi zmagovalec v svetovni vojni
— Ogromen koncert
London, v juniju 1930.
Kaj je človek? Misliš, da to slutiš, ko se vzpenjaš zmagovito na vrhove naših sinjih planin ter zreš ponvsno na siovensko pokrajino. Miiliš. da to veš. ko se sprehajaš po domačih mestn h ulicah in ko te pozdravljajo znanci; domišljuješ si, da to občutiš, ko sediš doma v krogu svojih dragih ter poslušaš kramljanje svojih otrok. Zdi se ti, da si gospodar sveta in da si tako zelo važen na tem svetu. A kako majhen postaneš v tem velikem mestu. Mravljinček postaneš med tisoči, milijoni. Kaj bi bilo če bi te tu naenkrat zmanjkalo? Kdo bi se radi tega razburil? Množice bi hitele prav tako naprej po svojih potih, avtomobili bi se prav tako kopičili pri cestnih prehodih, pod zemljo bi se prav tako rili prenapol-meri vlaki »undergrunda« v svojih tesnih rovih
m
- s
Westminster
Dobro je, če hodiš od časa do časa po \elemestu Tu spoznaš svojo pravo vrednost. Prideš v galerije in muzeje, kjer vidiš dela slavnih umetnikov vseh dob. Vsak izmed njih se je pehal skozi to življenje, vsak izmed njih se je zdel sam sebi tako važen. Vsak je mislil, da bo človeštvo poznalo njega, stvaritelja, do konca dni. In sedaj gledamo samo njegovo delo, ki je počivalo stoletja pod zemljo. Krasen torzo iz belega mramorja ti pove, da so bili ljudje pred mnogimi stoletji prav taki, kakor so sedaj A kje je model one lepe boginje, ki jo občuduješ v British Museum-u? Kje je neznani avtor tega kipa? Ze davno ni več prahu za njim. Živel je ponosno življenje umetnika, a ostal je za njim samo kamen, kateremu je bil vdahnil del svoje duše. Ka] je človek? Aii se izplača živeti?
O da, da! Življenje je tako lepo! Tako krasna je božja narava, povsod je krasna, ko sc voziš v drvečem D-vlaku med nizkimi holmci preko cele obširne Nemčije, ali ko gledaš v mraku sanjavo nizozemsko ravnino. A krasna je tudi tu, kjer je delo milijonov ustvarilo to vrvenje največjega mesta sveta. Ali niso vse te hiše, ti mostovi, te živahne ceste tudi del narave? Sicer iih je oblikovala človeška roka, a saj je del narave tudi gnezdo, ki si ga splete mala ptica v vejevju. Gledam jih v jutranji megli ter občudujem bogate silhuete obeh Westminsterskih cerkva in gotskega parlamenta, ki se zrcali v široki Temzi. A misli mi hite v domovino. Tam daleč leže naše vasice in naša mesteca. Kdo jih pozna v velikem svetu? Komu so znana njih imena? In vendar, tudi tam je življenje. Tudi tam je narava tako lepa, a vse premalo se zavedamo njene lepote. Zavist in nevoščljivost nam zastirata pogled. Glodamo se med seboj ter si grenimo teh par dni bivanja pod božjim solncem. Ali mora tako biti? Ali res ni mogoče, da bi spoznali brezmiselnost tega početja?
*
Albert Hali! Največja londonska dvorana. Tu se vrše velika zborovanja, tu nastopajo svetovni boksarji. Tu je govoril že Lloyd George petnajstim tisočem poslušalcev. Sinoči je bil v tej dvorani koncert njujorškega filharmoničnega orkestra pod taktirko slavnega Toscaninija. Posrečilo se mi je dobiti vstopnico. Veličasten je bil pogled v napolnjeno dvorano, ki je sezidana v obliki rotunde z amiiteatersko na-
meščenimi sedeži. Velika daljava me je ločila od odra, ki sem gledal nanj iz ptičje perspektive obsežne galerije. Bal sem se že, da bo masa poslušalcev požrla glasove drobnih sviračev, ki so se razvrstili daleč tam doli na svojih sedežih. A motil sem se. Vsi ti tisoči so vtihnili in zavladala je grobna tišina, ko je mojster Toscaninl vzdignil svojo taktirko. Z napetim zanimanjem je sledilo mnogobrojno občinstvo komadu za komadom. Sam sem pa poslušal z rastočim razburjenjem. Nikogar nisem več videl okoli sebe. vsrkaval sem samo godbo ter sem imel občutek, da ne prihaja iz človeških godal, ampak iz nadzem-Ija.
A kar naenkrat je koncerta konec. Zdi se mi, da je trajal pol ure, a sem ga poslušal polni dve uri. Na stotine privatnih avtov se rine k izhodu. Najelegantnejše dame v bogatih večernih toaletah vstopajo v družbi svojih kavalirjev, jaz pa skušam onstran ceste dobiti mesto v »basu«. Zaman; voz za vozom pridrvi, ali vsakega naskoči truma domačinov, tako da se končno odločim kreniti peš proti domu. Nespametno početje! Pol ure hodim že ob Hydeparku. a še mu ni konca. In kje je še Russel Squa-re, v kateri stanujem? Pozneje sem se prepričal, da je park dolg 5 km. No, k sreči pridem do postaje Undergrunda. Se četrt ure vožnje in izstopim v bližini svojega hotela.
*
UndergrunD. Tak je napis (z veliko črko v začetku in na kraju besede), ki ga vidiš povsodi pri vhodih k podzemni železnici. Vse mesto je kakor orjaška krtovina prekopano s predori, v katerih neprestano vozi viak za vlakom. Posebnost te železnice (in v tem se razlikuje od pariške in berlinske) je ta, da vozi vsak vlak v svojem tunelu. Na vsaki progi sta torej izkopana dva rova, ki tečeta eden vštric drugega To je gotovo glavni vzrok, da se na tej železnici še ni pripetila nikdar kaka pomembnejša nesreča. Rovi niso mnogo širši od vlakov, ki vozijo skozi nje, le postajališča so razširjena ter so zelo čedno opremljena. Ko prideš do pravega perona, je nemogoče, da se ne bi vozil tudi s pravim vlakom. Ko prispe vlak s svojimi čednimi rdečimi vagoni, se odprejo nekako avtomatično vsi vhodi. Čim so ljudje vstopili, se pa vhodi zaprejo in v hipu vlak že zopet vozi z veliko brzino v predor. Če zakasniš, nič ne de. Minuto za odhodom vlaka že pridrvi sledeči. Ljudje sede ali stoje v vozeh, čitajo ali se pogovarjajo na za Angleže značilni decentni in polglasni način, kakor je to povsod, v javnih lokalih ali na ulicah; nikjer ne čuješ glasne besede.
Zanimive so postaje podzemne železnice. Nekatere, n. pr. ona na trgu Picadilly, kjer se križa več prog, ki tečejo ena pod drugo, so naravnost čuda tehnike. Ko izstopiš iz vlaka, prideš najprej po hodniku do velikega stopnišča. Štiri vrste vzporedno napeljanih stopnic so pred teboj, a prva in tretja se gibljeta navzgor, druga in četrta pa navzdol. Približno v višino 20 metrov te dvignejo te stopnice, ne da bi prestopil. Na vrhu zopet kratek hodnik in že prideš do novega gibljivega stopnišča, ki te dvigne nadaljnih 20 metrov visoko. Končno prideš v velik prostor s hodnikom v obliki velikega kolobarja, v katerem se nahajajo trgovine, telefonske celice, avtomati i. t d. Še par stopnic in sedaj šele stopiš na cesto v sredo med največji prometni trušč. Bil si torej okoli 50 metrov pod zemljo.
«
Danes sem se zopet sprehajal ob Temzi. Gledal sem najprej ladijski promet na tej široki, umazani reki. Onstran reke sem občudoval veliko parlamentarno palačo v krasnem gotskem slogu. V bližini palače stojita obe westminsterski cerkvi, ena krasnejša od druge. Žal je bila .opatija' zaprta in videl sem samo Westminster church. Mogočna stavba ima tloris velikanskega križa, a ko stojiš v središču, se ti zdi, da gledaš v notranjost štirih cerkva. Mnogobrojno občinstvo koraka dan za dnem skozi te svete prostore, ki hranijo toliko spomenikov na angleško slavno zgodovino. Ogleduje si kipe, grobove, napise. Eden teh grobov je poln svežega cvetja. Gotovo je grob vojaka iz svetovne vojne. Opažal sem že v prejšnjih letih, da drugi narodi te vojaške grobove venomer zalagajo s svežim cvetjem. Videl sem to v Milanu in v Parizu. Le pri nas se ne spominjam, da bi bil videl kaj sličnega...
Zunanje lice parlamenta y Londonu
Naj končan. Cas hftf. Imam 5e razne
opravke, ki jih moram izvršiti pred odhodom. Na poslaništvu me čaka žalostna naloga. Pripravljena je tam prtljaga nesrečnega Sterleta, ki io bom vzel seboj v Ljubljano. Vendar moram še povedati, da sem videl britanski muzej in Nacijonalno galerijo. Menda je rekord svoje vrste, če si ogleda človek ti dve zbirki na en dan. Morda je to tudi znak površnosti, ki je ne bi smel javno priznati. A kaj sem hotel. Čas mi je bil tako kratko odmerjen, da sem moral požirati te vrste hrano v velikih požirkih.
In ni mi žal! Stotere vtise hranim v sebi, ki jim sicer ne morem dati izraza v konkretni obliki. Naj samo omenim, da sem gledal celo vrsto najlepših Rembrandtovih portretov, da sem videl Van Dycka, Halsa in druge Nizozemce, Nemce, Italijane in Francoze. Tudi Angleži niso zadnji, o tem sem se prepričal, četudi klasična doba umetnosti pri njih ne izkazuje toliko slavnih imen, kakor v drugi Evropi. Videl sem nadalje v britanskem muzeju vso velikansko zbirko egipčanske, asirske, posebno pa prekrasno kolekcijo grške plastične umetnosti, videl sem tam mnogo znancev ter sem se s pobožnostjo zavedal, da gledam prave originale. Sicer mi je dal moj spremljevalec, mlad srbski študent, mrzel tuš, ko mi je precej nespoštljivo dejal: vse to so Angleži pokradli. No, meni malo mar, na kak način so si Angleži prisvojili vse to ogromno bogastvo. Vendar je dobro, da Je \ . na varnem in na razpolago vsakomur, ki pride v muzej.
Za muzejem stoji pa spomenik zmagovalcu v svetovni vojni. Kdo je to? Ali je to angleški general, ali francoski? Ni general, ni državnik, ne vojak. Ampak ta zmagovalec je stroj, ogromen jekleni stroj z imenom »tank«. Postavljen je na ne pre-temelju ter sp^^avestno kaže svoj', nepremagljivo moč. Kakor simbol je velike moči tega naroda Vi gospoduje več nego polovici celega sveta. Kakor simbol je pa tudi našega časa, v katerem tehnika zmaguje nad materijo. Ko bi le ta tank ostal samo na tem mestu kot spomin na preživete grozepolne vojne čase, ki naj bi se nikdar več ne vrnili rred človeštvo!
Šašo Šantel.
102i8

Sanatorij
MARIA-GRUN
pri Gradcu
(tiraz) - Tel. 38
lečilišče za fizikalično dietetičen način zdravljenja in psihoterapijo
Odprto vse leto
Po Beli Krajini
Kakor vsaka dežela, tako ima tudi Bela krajina, nerodovitna pokrajina med Gorjanci, Kolpo in kočevskimi gorami, svoje zanimivosti. Dasi je ljudstvo marljivo, se ne more preživljati na kaimeniti domači grudi, ampak odhaja za kruhom v Južno Ameriko in Avstralijo. Zlasti v prejšnjem stoletju se jih je na tisoče izselilo v Severno Ameriko.
Ce se pelješ iz Semiča proti Črnomlju, se vlak nenadoma ustavi pred novim ličnim postajališčem Sela pri Otov cu, ležečim oh vznočju prostranih kostanjevih gozdov, ki tvori.jo začetke kočevskega hribovja!. V bJižimi novozgrajenega Postajališča se nahaja
Mitrov tempelj,
eden izmed najstarejših spomenikov iz rimske dobe. Čeprav je morda edini te vrste v Beli Krajini, se opaža, da se Mudstvo zanj premalo zanima. Kakor se je dognalo, je bil baje posvečen soln-čnemu bogu Mitri in zgrajen okrog leta 180. pr. Kr. 'Do najnovejšega časa je bil med okoliškim ljudstvom skoro popolnoma pozabljen. Sele v zadnjem času so se začeli zanimati zanj razni činitelji. Kakor se sliši, je sedaj last ljubljanskega muzeja. Tempelj se nahaja blizu starodavne cerkvice sv. Jurija, nekaj sto korakov nad železniško progo, od postajališča oddaljen kakih deset minut v smeri proti Semiču. Sredi orjaških kostanjev leži ravnica, ki jo zadaj zaslanja mogočna, okrog šest metrov visoka skala. V skalo je vklesan rimski napis, pod njim pa so fantastične slike iz rimskega vojaškega življenja. Žal, ni v taki oskrbi, kakor bi io po svoji znamenitosti zaslužil. Mnogo več obiskovalcev ima
Mirna gora (1048 m), najlepša belokranjska razgledna točka; ležeča v severozapadnem kotu Bele Krajine. Z nje se vidi širna ravan tja do velikanov reškega' Krasa na jugu, vzhodu pa do srebrnega pasu Kolpe. Ponaša se z novo planinsko kočo, ki je bila otvorjena avgusta 1929 in je preskrbljena z vsakovrstnimi potrebščinami. Na plamino vodita dve poti: iz Semiča, za izletnike, kj pridejo od Ljubljane, in iz Črnomlja, katere se poslužujejo turisti iz Karlovca in Zagreba. Obe poti sta izredno slikoviti, zlasti ona iz Črnomlja, ki vodi skozi vinorodne Rodine, obširne bukove gozdove, a raa Planini se združi s semiško; Iz Planine, skoro popolnoma kočevske vasi, vodi steza po jako strmem pobočju do vrha. Za izletnike, ki žele potovati od črnomeljske strani, pride v poštev novo oostaiiališče.
Kdor si hoče ogledati nepoznano Belo Krajino in njene posebnosti, ima radi ugodnih železniških zvez lepo priliko, razen tega pa mu nudi obilo razvedrila prosta narava.
Aleksandrovo na Krku
Dobro nam došJi na Jadran plavi! Neka Vam trnju boravka dani lepi, čaradni na morju vani!
Aleksandrovo — »Bled na morju« — kakor ga imenujejo že mnogi naši rojaki, privablja vsako leto večje število tujcev in posebno mnogo Slovencev v svoje gostoljubno okrilje.
Malo mestece kaže tudi v tej sezoni pnavo kozmopolitsko lice. V kopališču srečaš pripadnike najrazličnejših narodov in čuješ poleg naših jezikov mnogo češčine, nemščine, madžarščine in angleščine.
kopan, Hotel Jugoslavija, Pension Peri vo j, Restaurant TrigJav, Pension na Moru, Pension na Kvarnem in drugi.
Podjetni lastnik Vile Lucije si je omislil krasno teraso na morju, kjer se zabava široka internacionalna publika ob zvokih jazza. Krasen ie razgied na morje, ki ga obseva luna v najfan-tastičnejših oblikah, a Prijeten vetrič veje od morja ter lahno boža razgreto četo vnetega plesalca.
Vsakdo, kdor je drugače zdrav, mora tu priti na svoj račun. Kopališče je idealno ter posebno prikladno za otro-


m
y fH fnp ifi* i
WWmw tU ft *** d
Sicer pa Aleksandrovo tudi zasluži to pozornost. Mesto ni staro. Šele v zadnjih decenijiih se ie razvilo do sedanjega velikega obsega. Prebivalci so zelo zavedni Jugosloveni ter visoko dvigajo naš prapor jugoslovenstva ter tako dokumentirajo svojo pripadnost. To je bil tudi glavni vzrok, da so ob prevratu navdušeni meščani prekrstili svoje mestece Punat v sedanje Aleksandrovo in je mesto Pod tem imenom daleč naokoli znamo kot priljubljeno letovišče.
V mirnem zalivu leži to mestece obdano od nasadov trt ie smokev, a v sredini zaliva leži divni otok Košljun, na katerem imajo frančiškanski patri svoj samostan, slovit po svojih zgodovinskih dokumentih.
Aleksandrovo ima dnevno zvezo s Sušakom, od koder odhaja parnik, ter priključek na direktni vlak v Ljubljano ali pa na vlak preko Reke in Št Petra.
Za udobnost letovišč ar jem skrbe mno gi hoteli in penzije. Največji med njimi so: Hotel Vila Lucija, Hotel Fran-
ke in neplavače. Zraika in solnca je dovolj, in še kakega solnca! Le oglejte si naša dekleta in dečke, ko se bodo vrnili v Ljubljano! Njih zagorela lica in žive oči ter smejoč obraz vam bodo najbolje pričali o učinkovitem leku, katerega nudi naš Jadran vsakomur v izobilju.
Zato pa ti moj d nagi, sta« filister, zavrzi svoj trdi oivraifcnik ter si nabavi odprto srajc© brez rokavov m kratke hlae do kolen (a la mode!) ter privedi svojo družiraco semkaj k morju, da boi jesen prijetnejša!	O. A.
No morje o Aleksandrovo!
Zasigurajte si pension v solidnem restavrantu „K PER1VOJU«. Dnevno Din 50 do Din 60. Izvrstna oskrba.
KMETIJSKI VESTNIK
Higijensko mleko in mleko za dojenčke
Pri nas uporabniki na splošno še tnalo razlikujejo mleko od mleka. Kakovost mleka merijo, odnosno ocenjajo kvečjemu po smetani, ki jo mleko napravi. Sicer pa tudi pridelovalec bistveno ne dela posebnih razlik, četudi jih je dovolj.
rPidelovalec bi v tem pogledu moral stremeti za tem, da si konsurn sproti vzgaja, s čimer bi bilo vnovčevanje lažje in tudi boljše. Porabo mleka je možno še močno dvigniti, istotako pa je možno z uvedbo kakovostnega mleka v promet dosegati tudi boljše cene.
Kraverejec nag se pobriga za dobro, čisto in zdravo mleko, pa ga bo gotovo mnogo lažje prodal.
Mleka je v naših krajih tako obilo, da ga je težko prodati v surovem stanju in se mora predelavati v maslo in sir. Razlike v prodajnih cenah so razmeroma velike. Medtem ko gre danes v Ljubljani liter po 3 Din gladko v denar, dobivajo zanj malo bolj zunaj na deželi komaj dobro polovica tega. In vendar krajevne razda'je od mest pri nas niso tako strašansko velike, da ne bi moglo prihajati mleko v bolje pla-čujoče kraje tudi malo globlje iz dežele. Zato utegnejo naši najbližji okoličani doživeti hudo konkurenco in bi se morali potem takem že danes pripravljati, da se izognejo škodi.
Zaradi bližine mesta naj bi se naši boljši mlekarji začeli pripravljati na pridobivanje kakovostnega mleka, higienskega mleka in mleka za dojenčke. V mnogih gospodinjstvih nagibajo danes k povečanemu uživanju surovega mleka in ga precej privoščijo deci. V mnogih primerih se uporablja tudi za prehrano dojenčkov in se pričenja gledati bolj na notranjo vsebino mleka in na njegovo zdravstveno brezhibnost.
Bližnji kraverejci, ki imajo moderne svetle hleve in ki imajo dobro krmo, bi lahko pričeli prednjačiti v tem, da bi dobavljali mestu surovo higiensko mleko v zaprtih steklenicah. Podvreči bi se morali prostovoljno strogi veterinarski kontroli, ki bi od časa do časa ugotavljala, da v njihovih hlevih ni tuberkuloznih krav. Način pridobivanja higienskega mleka zahteva res nekoliko več pažnje, dela in stroškov, je pa vse to dobro nagrajeno z višjim vnov-čevalnim uspehom.
Prepričan sem, da tako urejeno pridobivanje mleka takoj najde v mestih dovolj odmeva in da bi vse količine šle gladko v denar. Z uporabo takega mleka posebno za bolnike, rekonvalescente in dojenčke bi splošni konsum mleka žejo porasel. Matere, ki ne morejo , dojiti same, bi bile vesele, če bi mogle j dati svojemu otročiču zanesljivo in lah- I koprebavno, četudi dražjo hrano.
Z uvedbo higienskega mleka na našem trgu porase mlečni konsum in odneha napetost pri .vnovčevanju po-
vprečnega mleka. Tako postanejo tudi cene stabilnejše in daljnejšemu zaledju mest se odpre možnost, da bi tudi moglo priti v poštev za prodajo navadnega konsumnega mleka.	A. J.
Vinogradnikom dravske banovine
Po nekaterih vinorodnih krajih Dravske banovine se letos, ko vlada suša z neznatnimi padavinami, katastrofalno pojavljata oidij in peronospera na grozdju. Videti jc marsikak vinograd bogato obložen z grozdjem, ki pa ne bo dal letos nobenega dohodka, ker je grozdje po teh boleznih napadeno in deloma že uničeno. Obe navedeni bolezni se pri tako ugodnih vremenskih razmerah širita dalje. Nobena sorta žlahtne vinske trte ni izvzeta. Zato Vinarsko društvo za Dravsko banovino nujno poziva vse vinogradnike, da proti oidiju takoj pridno žvepljajo, proti peronosporl na grozdju pa takoj izdatno škrope grozdje z 2 odst. galično apneno zmesjo. Vst, ki še tega dela niso temeljito opravili, ri-skirajo letošnji vinski pridelek.
Znani so primeri, da so vinogradniki do sedaj že po 5 krat škropili z 1.5 odst. ga-lico in grozdje še posebej, pa navzlic temu peronospora na grozdju hudo nastopa. To nam je dalo povod, da je društvo zaprosilo ministrstvo za kmetijstvo odnosno kr. bansko upravo, da delegira v naše vinorodne kraje specijalista za rastlinske bolezni (phytopathologa), ki naj na licu mesta iz temelja prouči navedeni pojav grozdne bolezni in ugotovi najpravilnejši in najuspešnejši čin pokončavanja bolezni.
Nadalje sporoča Vinarsko društvo, da je uredništvo in' uprava mesečnika »Naše gorice«, ki je glasilo Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru ln vestnik vinarske in sadjarske šole v Maribora prevzel te dni znani vinarski strokovnjak g. vinarski direktor v pok. g. Anton Pukla-vec v Mariboru.
Vinogradniki, sirom banovine, se pri tej priliki uljudno vabijo, da pristopijo vsi kot člani v to društvo (Članarina znaša na teto le 30 Din).
Povsod vprašujejo: Koliko pa vas je? Kajti le po številu močna organizacija kal pomeni. Dolžnost in ponos vsakega vinogradnika mora zato biti, da je član Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru odnosno naročnik mesečnika »Naše gorice«, ki ga dobivajo člani Vinarskega društva" brezplačno. Društvo zastopa ln brani interese vinogradništva; »Naše gorice« pa nudijo razen tega obilo prepotreb-nega strokovnega pouka. Vsakdo bodi stalno učlanjen pri Vinarskem društvu in imej vse letnike »Naših goric« z dragoceno vsebino trajne vrednosti.
Kdor še nima letnika 1927, ki stane 20 Din in letnikov 1928, 1929, in 1930. ki stanejo 30 Din naj si manjkajoče takoj naroči, ker dobi sedaj še vse številke vseh letnikov. Položnico pošlje Vinarsko društvo na zahtevo vsakomur. Naročil brez nakazila zadevnega zneska društvo ne more upoštevati. V zalogi ima Vinarsko društvo tudi še knjižico »Grozdni sukač« v posebni izdaji, ki stane 6 Din.
GOSPODARSTVO
Debata zaradi kredit' ne politike Narodne banke
Na nedavno kritiko kreditne politike Narodne banke od strani viceguverner ja grofa Miroslava Kulmerja je pred dobrim tednom podal guverner g. Bajloni izjavo, v kateri dokazuje, da je bila kreditna politika Narodne banke vedno pravilna, bedaj objavlia tajnik zagrebške borze g. Ivo Belin zanimiv odgovor na izvajanja g. Bajio-Htja, iz katerega posnemamo naslednje.
Gosp. Belin dokazuje uvodoma, da so podatki, navedeni od ^ajlornja netočni. Trditev, da je morala Narodna banka pomagati razvijajočemu se gospodarstvu Južne Srbije in mu nuditi potrebne kredite ne drži, ki je baš Južna Srbija po Narodni banki najbolj zapostavljena.
Od skupnih kreditov Narodne banke je lani Južna Srbija dobila vsega le 5 odstotkov in s tem se ne more opravdati fakt, da odpade po statistiki preko polovice kreditov na Srbijo. V ostalem pa te kredite m dobila niti Srbija, dobil jih je sam Beograd ali še točnejše reeeno, le gotovi del beograjskih tvrdk, ki imajo »dobre zveze«. Južna Srbija, ki bi zares potrebovala podporo Narodne banke, pa je zapostavljena, saj podružnica Prve hrv. štediomce v Skop-lju sama daje gospodarstvu Južne Srbije več kredita nego Narodna banka. Po podatkih same Narodne banke je koncem preteklega leta odpadlo od skupno eskomptira-nih menic 49 odstotkov na Beograd, od lombardnega kredita celo 87 odstotkov. Prav tako kakor nimajo kraji izven Srbije dovolj kredita pri banki, tako je tudi sama Srbija zapostavljena, pogosto še v večji meri, kakor prečanski kraji. Gre torej le za Beograd, ki obilno črpa kredite Narodne banke. Tudi posebni oziri nasproti povojni oškodovanim podjetjem v Srbiji, ki jih navaja g. guverner, ne morejo služiti kot opravičilo, kajti resnični oškodovanci niso od kreditne politjke Narodne banke imeli nikakih koristi. Celo resne beograjske tvrdke so na tem interesirane, da se opusti politika kontingentiranja kreditov, kajti tudi v Beogradu številni solidni pri-vredniki dobivajo le nezadostne kredite, ali jih pa sploh ne dobijo.
Kar se tiče potreb po kreditih, je jasno, da imajo oni kraji, ki so gospodarsko bolj razviti, večje potrebe. Tako je na vsem svetu. Zato imajo tudi pri nas zapadni gospodarsko bolj razviti deli države največ potreb po kratkoročnih kreditih, dočim se večja potreba Srbije nanaša le na dolgoročni kapital in na kredite za kmetijstvo, kateremu pa Narodna banka ne more direktno dajati posojil. Potreba po kreditih posameznega kraja je najbolj razvidna iz višine obsega poslov privatnih denarnih zavodov. Koncem preteklega leta so znašali dolžniki pri zagrebških privatnih denarnih zavodih 4.25 milijarde Din, pri beograjskih pa le 1.29 milijarde. Pri tem pa; je važno, da z naraščajočim razvojem denar, poslovanja tudi naraščajo potrebe po kreditih. Zato bi morali biti ti krediti vedno večji ln ne manjši;' ne glede tia to, da gospodarstvo teh pokrajin lahko proži banki mnogo Več garancij, kakor gospodarstvo manj razvitih pokrajin.
Dalje se peča g. Belin s trditvijo guvernerja Bailonija, da zapadne pokrajine ne izkoriščajo kredit emisijske banke v taki meri kakor pred vojno, toda ne po krivdi Narodne banke, temveč, ker se več kreditov ne zahteva, kar kaže, da tem krajem ni potrebno več kreditov. To je najbolj čudno od vsega, kar je g. Bailoni izjavil, če upoštevamo, da je pred štirimi, petimi leti znašala obrestna mera pri privatnih bankah trikrat toliko kakor pri Narodni banki in da je še danes dvakrat tako velika, potem se moramo vprašati, kako naj gospodarji iz teh krajev ne zahtevajo kreditov, če jih lahko dobijo. Zagrebške tvrdke v resnici niso mogle dobiti kreditov pri Narodni banki ali pa so jih dobile samo v neznatnem znesku. To najbolj dokazuje dejstvo, da je bilo na teritoriju zagrebške podružnice Narodne banke koncem preteklega 'eta le 100 tvrdk, ki so uživale kredit pri Narodni banki, dočim je število tvrdk, ki bi bile sposobne, dati garancije za kredit, brez dvoma neprimerno večje. Obstojajo primeri, da so dobre tvrdke zahtevale, kredit od 5 do 6 milijonov in je cenzurni odbor, poznavajoč razpoloženje centrale, predlagal polovico te vsote, končno pa je bilo odobreno nekaj stotisočev, če je bil predlog sploh sprejet. Pri takih razmerah mnoge tvrdke niso niti zahtevale kredita, kajti kakor kredit Narodne banke po nazoru g. guvernerja dviga ugled tvrdke, tako ga odbiti kredit slabi. Cas je, da se že preneha s to frazo, ki jo je uvedel bivši ravnatelj Narodne banke.
V obrambo kreditne politike Narodne banke je g. guverner navedel tudi to, da je bilo na sejah upravnega odbora ugotovljeno dejstvo, da je banka vedno odobravala kredite po potrebah gospodarstva v posameznih krajih in so vsi člani, zlasti člani izven Beograda soglašali v tem, da načinu razdelitve kredita ni oporekati. Glede na to ugotovitev smatra g. Belin za potrebno, da člani upravnega odbora Narodne banke, zlasti oni izven Beograda, s svojim podpisom izjavijo to, kar je v njihovem imenu izjavil g. Bailoni. Viceguverner g. Kulmer je v znani kritiki kreditne politike banke že pokazal, da ne soglaša s to kreditno politiko. V ostalem pa ta izjava ne znači mnogo, ker člani upravnega odbora kakega zavoda morajo biti sporazumni s politiko, ki jo zavod vodi, ako hočejo nadalje sedeti v upravi. Pri tej priliki citira g. Belin odstavek iz članka prof. Bajkiča v »Narodnem blagostanju« od 21. junija, ki pravi: Ono, kar je tukaj najvažnejše, je to, da v oni hiši, ki je decenije tretirala svoje delničarje kakor zamorce, ki je izvajala point d' honneur iz slepe pokorščine svojih delničarjev in ki je pod pretnjo odkaza kredita zahtevala od nekega dnevnika, da ustavi analizo njenega tedenskega stanja, — da se v tej hiši viceguverner obrača zaradi :<ritike na javnost.« Narodna banka ni običajna delniška družba, temveč javnopravna ustanova s številnimi privilegiji, zato njeno ooslovanje ni samo stvar uprave in delničarjev.
= Stanje Narodne banke. Kakor je iz najnovejšega izkaza Narodne banke razvidno.
{■e stanje deviznih rezerv v prvi četrtini tek. meseca ni preveč bistveno spremenilo in se je stanje celo za' nekaj milijonov povečalo.
Tudi ostale postavke ne kažejo bistvenejših sprememb. Zirovno dobroimetje države pri banki se je ponovno skrčilo za 37 milijonov Din in znaša sedaj le še 104 milijone Din, dočim se je še pred meseci gibab na višini 350 do 500 milijonov Din in še ver. Temu pojavu pa ni pripisati večje važnosti, ker je vsako leto tik pred žetvijo donos davkov slabai in mora država začasno porabiti za tesoča plačila svoje denarne rezerve, kar jo tem bolj potrebno, ker finančno ministrstvo v nasprotju s prakso prejšnjih režimov točno in brez zavlačevanja izpolnjuje svoje obveznosti.-Stanje od 8. L m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od ?>0. junija): aktiva: kovin, "podlaga 327.3 (—9.3), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1151.8 (-f- 16.3), posojila na menice 1 J.50.5 (-f- 34.1), na vrednostne papirje 231.4 (-f- 2.8); pasiva: obtok bankovcev 5296.6 C4- 66.8), obveznosti nasproti državi 104.1 (— 36.6), žirovne obveznosti 1093.8 (-4- 15.8), razne obveznosti 167.1 (—2.3).
= Zmanjšanje s hmeljem posajene površine.' Kakor kažejo obdelovalne statistike raznih držav, so menda hmeljarji povsod več ali manj spoznali, da je sedanjo težko krizo v hmeljarstvu mogoče izlečiti le s krčenjem nasadov, saj je kriza zadnjih let nastopila edino zaradi nadprodukcije. K tema spoznanju je pripomoglo še dejstvo, da je nerentabilnost sedanje produkcije mnoge, zlasli riove hmeljarje prisilila, da so povsem ali deloma opustili, nasade, kakor n. pr. v Vojvodini. Iz podatkov raznih držav je razvidno naslednje zmanjšanje nasadov v tek. letu: Češkoslovaška za 14%, Nemčija za 15%, Slovenija za 30%, Vojvodina za 68 %, Francija za 25 %, Belgija za 18 %, Ze-di njene države za 33% itd. Kakor je iz statistike razvidno, je najdalekosežnejše skrčenje nasadov opažati v Vojvodini, ki pa ja tudi v zadnjih letih najbolj naglo razširila to kulturo. Da so tamošnji novi hmeljarji brez izkušenj in brez pravega znanja v negovanju te rastline, podlegli težki krizi, se ni čuditi, saj je kriza celo Savinjski dolini, ki goji hmelj že desetletja, prizadejala do-voij težkih ran
= Pogajanja za ureditev predvojnih bosanskih posojil. Pred dnevi so inozemski ilsli poročali, da so predstavniki naše vlade in Dresdenska banka (ki je svoj čas ta posojila emitirala) sklenili predpogodbo glede ureditve in valorizacije anuitet za obveznice predvojnih bosanskih železniških in investicijskih posojil. Ta vest pa je netočna. Dresdenska banka je izdala o teh pogajanjih komunike, ki pravi, da je banka v imenu obligacijonarjev zahtevala valorizacijo, ki bi znašala prvo leto 27 % in bi se tekom 45 let dvignila na 70 ali 100% predvojne zlate vrednosti. Te pogoje .pa so zastopniki Jugoslavije odklonili kot povsem nesprejemljive.
= Trgovinska pogajanja s Turčijo. Kakor smo že poročali, se pripravljajo trgovin, pogajanja s Turčijo, ki se bodo vršila v Beogradu. Sedaj poročajo turški listi, da bo turška vlada odposlala svoje delegate v Beograd že v početku prih. meseca.
= Občutno nazadovanje avstrijskega _ i*-vo/a lesa. Spričo krize, ki vlada na našem lesnem trgu je tudi za nas zanimiva najnovejša statistika avstrijskega izvoza lesa, ki ; je te dni med avstrijskimi lesnimi trgovci in industrijci vzbudila veliko pozornost. Avstrijski izvoz lesa se je letos znatno skrčil. V maju pa je izvoz zlasti v Nemčijo tako nazadoval, da predstavlja le še neznaten del lanskega izvoza v tem mesecu. Po izvozni statistiki je bilo v maju izvoženo iz Avstrije v Nemčijo le 16.400 ton iglastega okroglega lesa nasproti 45.900 tonam v istem mesecu pret. leta; rezane smrekovi-nra in jelovine pa je bilo izvoženo komaj 5600 ton nasproti 36.700 tonam v maju pret. leta. V koliko je to nazadovanje posledica večjega uvoza ruskega lesa v Nemčijo, zaenkrat se ni mogoče presoditi, vendar pa je jasno, da skuša Avstrija v sedanjem položaju; s podvojeno prizadevnostjo plasirati svoje blago na drugih tržiščih, zlasti na onih, ki prihajajo v poštev za naš izvoz lesa. V tem pogledu ne moremo zanikati, da ruski dumping_ neposredno vpliva tudi na naš lesni trg, čeprav Rusija na glavna tržišča našega izvoza ne izvaža bistvenih količin.
= Racionalizacija gospodarstva. V posebnem odtisu iz ^Zbornika znanstvenih razprav« je te dni izšla razprava ljubljanskega univ. prof. dr. Aleksandra Bilimovifia o >Racijonalizaciji gospodarstva«. 0 vsebini te razprave bomo še poročali.
= Oddaja del pri napravi vodnjaka. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudb« glede oddaje dei pri napravi vodnjaka na postaji Videm - Krško. (Oalas ie na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, poboji pa pri istem oddelku.)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg ste klarskega kleja in 150 kg mizarskega kle-ja. (Pogoji so na vpogled pri istem"oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. t. m. ponudbe glede doba ve 50 plošč železne in 80 plošč pocinkana pločevine. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg železne žice, 200 m2 stekla, 200 k;? kita, razne žice in 1 električnega brusilnega stroja. Direkcija državnih železnic ▼ Subotici razpisuje ofertalno licitacijo na dan 26 t. m. glede dobave 5500 kg firneža. (Predmetni olasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 17. t. m. se bo vršila pri dravski radioniei v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave usnja, sedlarskega sukanca in vrvice. (Vzorci in pogoji so na vpogled pri omenjeni radioniei.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 600 kg bencina in 3000 kg cementa; do 18. t. m. glede dobave 5 kg stenja iz bele bombaževine in 4') kg krvolužne solj; do 19. t. m. glede dobave medene žice, železne žice, jeklene žično vrvi, vezne pločevine, manesmanovih cevi, tesnil in ca 900 komadov prašnic; do 24. t. m. glede dobave 30 kg fosfornega bakra in 50 kg ferrosilicija; gradbeni oddelek do i8. t. m. ponudbe glede dobave 130.000 kg portlandskega cementa; prometno - komer-cijalni oddelek za do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg železne žgane žice, ameriških dvokolesnih vozičkov, samokolnic za vreče in zemljo ter glede oddaje popravila železnih dvokolesnih vozičkov in dvigalnih vint. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 80.000 kg portland-
skega cementa, 1000. kg firneža, 1050 kg raznih barv, 600 kg einkovega belila, 200 kg olja za mazanje poda, 500 m2 ladijskega poda, 150 m platna za zastore, 100 m vrvi za zastore in 1300 obročev. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg bencina, 100 k<> suhe barve in 100 m vrvi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. t. m ponudbe slede dobave 60 kub. m plohov; do 24. t. m. glede dobave 3000 kg koruze, 200 kg pšeničnih in 1000 kg koruznih otrobov, 17.000 kg pšenične moke. 1000 kg Franckovega pridatka za kavo, 2000 kg mila za pranje in 1000 kg kristalne sode. Direk cija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave jamskega električnega vitlja; do 31. t. m. pa glede dobave naprave za dviganje jamskega lesa.
Položaj na naših borzah
Tudi pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi prilično velik; znašal je 19.9 milijona Din nasproti 24.8, 18.7, 21.2 in 18.2 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Zaradi ponovne okrepitve švicarskega franka so naši tečaji deviz razen Curiha, ki ga Narodna banka drži vedno na isti višini, nadalje nekoliko nazadovali. Tekom tedna je deviza Ne\vyork popustila od 56.355 na 56.31, deviza London od 274.66 na 274.47, deviza Trst od 295.79 na 295.30, deviza Dunaj od 7.9759 na 7.9639 itd.
Na zagrebškem efektnem tržišču je ves teden vladalo precejšno mrtvilo. V vojni škodi je prišlo le v sredo do prometa po 433 in je tečaj ostaj ves teden na nespremenjeni Višini. Nekaj več zanimanja je bilo edino za BIairov0 posojilo; 7 odstotno se je trgovalo po 84.50—85, 8 odstotno pa po 95.25. 7 odstotno investicijsko posojilo je nekoliko popustilo in se je nudilo blago po 87, dočim denarja ni bilo ispod 86.50, v agrarnih obveznicah pa je bilo nekaj prometa po 54. Sredi tedna je bila na borzi (kakor tudi v. Ljubljani) uvedena hotacija novih 6 odstotnih begluš^ih obveznic, v katerih pa še ni prišlo do prometa; denarni tečaij se je gibal med 75—76.50.
Za bančne in industrijske vrednote je bilo prav tako ie malo zanimanja. Tečaji bančnih vrednosti so kazali tedensko k popuščanju in je prišlo do zaključkov Ie v Union bank, po 194, pozneje pa po 192, vPraštedioni po 905— 910, v Poljodelskj po 57.50 in Zemajj-ski (Sarajevo) po 131—135. Med industrijskimi papirji je omeniti ponovno oslabitev delnic Trboveljske, ki je bila sredi tedna zaključena po 415, včeraj pa je notirada le še 405—409. V ostalem Pa ie bil promet le v Slaveksu po 64, v Gutmanmi po 165 in v Isisu po 33.
Ljubljana (Prosti promet): Berlin 13.46, Budimpešta 9.8822. Curih 1095.9, Dunaj 7.9639, Lopdon 274.47, Newyork 56.31,-Pariz 221.0Sf Praga 167:35, Trst 295.30	"
Curih. Zagreb 9.1S&, Pariz 20.245, London 25.0275, Newyork 514.55, Bruselj 71.9, Milan 26.945, Madrid 59.5, Amsterdam 207. Berlin 122.78, Soija 3.73, Praga 15.27, Varšava 57.75, Budimpešta 90.175, Bukarešta 3.065.
ŽITO
-f- Budimpeštanska terminska borza (12. t m.) Tendenca slabša, promet srednji Pšenica: za oktober 18.82 — 18.83; rž: za oktober II.87 — 11.88; koruza: za julij 14.63 — 14.64, za avgust 14.40 — 14.45, tranzitna za avgust 12.55 — 12.60.
-f Chicago (12. t. m.). Tendenca za pšenico stalna, za koruzo slabša. Pšenica: za julij 86.50, za september 89.60. Koruza: za julij 77.25, za september 74.75, za september 68.25.
-f Novosadska blagovna borza včeraj zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala.
Vsakovrstno manuSakturno blago
v veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja
Tekstilbazar. Krekov tre
Iz uradnih in drugih službenih objav
Na ponovne želje mnogih naMh naročnikov bomo odslej v »Jutra« objavljali vse bistvene podatke iz onih uradnih in drugih službenih objav, Id so poprej izhajale v »Uradnem listu«, a jih sedanji »SInžbeni list« kr. baltske oprave ne prinaša več.
V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Weis Hinko, zdravnik v Slatini - Radencih in dr. Karlj Angel, sekundar Splošne bolnice v Ljubljani.
Oddaja vile na Bledu v najem. Okrajno sodišče v Radovljici objavlja, da se bo tamkaj v sobi št. 29 dne 16. julija ob 9. uri oddajala za dobo 5 let v najem novo zgrajena vila št. 182 na Bledu z 10 sobami in pritikli-nami. Izklicna cena najemnine znaša 15.000 Din letno. Dražbeni pogoji so na vpogled pri županstvu na Bledu in pri sodišču v Radovljici.
Razpis dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 24. julija ob 11. uri nabavo: 8000 kg pšenicne moke št 0 g, 2000 kg št. 0 gg, 7000 kg št. 6, 1000 kg ječmenove kave Kathreiner, 1000 kg Franckovega pridatka za kavo, 2000 kg pralnega mila. Podrobni pogoji se dobe pri rudniški direkciji.
Občni zbor Saveza agrarnih zajednie za Slovenijo r. z. z n. z. v Mariboru bo v nedeljo 27. julija ob 10. uri dop. v gostilni Sene-kovič v Tatenbachovi ulici v Mariboru. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk, iz-prememba saveznib pravil, ustanovitev mlekarne, zadolžitev pri Priv. agrarni banki in pri ministrstvu poljeprivrede ter volitve.
Šport
Po lahkoatletskem svetu
V	juliju in avgustu se nogomet nekoliko umakne lahki atletiki, ki nima nikjer toliko vztrajnih prijateljev, da bi bile istočasne prireditve dovolj dobro obiskane. Ce ni nogometa, se morajo njegov1 pristaši zadovoljiti z »manj na-oeto« atletiko, kjer pa pridejo kmalu na račun. Tako je bilo zadnjo nedeljo v večjem obsegu v Budimpešti, Ulmu in Staraford Bridgeu v Anglji.
V	Budimpešti so se srečali Madžari in Finci — brez Nurmija in zmagali slednji s 85:76 točkami. V metu krogle je postavil Madžar Darany z znamko 1525 m nov dravni rekord. Tudi ostali rezultati so bili povprečno prav dobri. Tako je tekel Finec Puric progo 1500 m 3:57.6. Madžar Szabo pa je na isti progi v času 3:59,8 dosegel državni rekord. Szepes je vrgel kopje 66.40 metrov.
V	Ulmu so nastopili Nemci z juga in Cehoslovaki ter zmagali slednji s 63:59 točkam. Izmed 14 disciplin so dobili Cehi 8, Nemci pa 6. Zmagovalci so zasedli prva mesta v teku na 800 m (Dvorsky 1:58.9), na 1500 m (J. Str-nište 4:05.3), na 110 m z zaprekami (Jandera 15.3), v skoku v daljino (Hof-mann 6.90 m) v skoku ob palici (Ko-reis 3.70) in v metu diska (Vanruček 42.10 m).
Na angleških prvenstvih je vladalo, krasno vreme in huda konkurenca, ki se je večinoma nehala z zmagami inozemcev. V sprintu sta odnesla častni mesti Nizozemca Berger in Anglež En-glehart pred favoritom. Berger je »nesel« tudi Italijana Toettija na 100 y v času 9.9. Na pbl milje (880 y) sta' se na žive tolkla Francoz Sera Martin in domačin Hampson, dokler ni slednji s 6 m naskoka v čfisu 1:53.2 kot prvi rezal cilja. Na miljo je razočaral Poljak Petkiewicz, ki je srečno pristal na četrtem mestu; zmago je odnesel domačin Thomas v času 4:15,2 pred rojakom Cornesom in Italijanom Beccalijem. Na štiri milje je z lahkoto zmagal Finec Virtanen v času 19:36.2. Burno pozdravljen je bil znani olimpijski rekorder lord Burghley, ki je odnesel zmagi v obeh tekih z zaprekami. Na 120 y Italijan Facelli ni nastopil, tako da je s časom 15.2 osvojil naslov samo v boju z domačini. Na 440 y je tekel tudi Facelli, ki je bil lordu tako za petami, da je moral za zmago postaviti nov angleški rekord s časom 53.8. V metih so prevladovali inozemci. Francoz Noel je zmagal v disku (44.65 m) in krogli (13.76 m). V kopju je bil prvi Italijan Palmieri (61.59 m), dočm je bil v kladivu najboljši Šved Skold (51.12 m!). Za skok v višino so se pomenili Angleži sami med seboj, ki ga je končno osvojil Gorden z 1.85-m.- Skok .v. daljino, je bil švedski (Halberg 7.36 m) kakor tudi skok ob palici (Lindblad 3.66 m). Meeting je obiskalo 25.000 gledalcev.
V	okvirju tega prvenstva se je vršil tudi angleški maratonski tek na 42.2 km dolgi progi od gradu Windsor do stadiona v Stamford Bridgeu. V splošno presenečenje je zmagal Anglež Wright v času 2:38:29.4 pred Fincem Martte-lniom in najboljšim domačim maratonskim tekačem Sam Ferrisom. — Dr. Peltzer je po povratku prvič nastopil v Rostocku in zmagal na »svojih« 800 m z 2:08.8 — brez prave konkurence. O preiskavi glede njegove »sumljive« turneje po svetu se ne govori več. — Po vsej Franciji, so se vršila pokrajinska lahkoatletska prvenstva. PoVsod so na delu, le pri nas je nekam preveč tiho!
Iz Amerike prihajajo seveda še vse drugačne vesti. V-Vancouverju v Kanadi je baje zamorski tekač Eddie To-lan pretekel 100 m v času 10.2. Pred-no bomo lahko pisali o novem svetovnem rekordu, moramo počakati potrdila, ali sta bila proga in start pravilna in ali ni Tolanu pihal vetrič v hrbet... V Dallam v Teksasu so se vršila dam-ska prvenstva, kjer sta bila dosežena dva nova svetovna rekorda. Stella Walsh iz Clevelanda je v skoku v daljino prva dosegla mejo 6 m ter izboljšala svetovni rekord Japonske od 5.93 na 6.02 m. Dalje je ugasnil nedavno postavljeni (Kurze-Hamburg 39.01 m) Svetovni rekord v metu krogle, ker ga je daleko prekosila gdč. 3idrickson z metom na 40.66 m.
Švicarski tekač na srednje Droge Paul Martin, ki deluje od pretekle jeseni kot zdravnik v Ne\vyorku, hoče po vzgledu dr. P-Uzerja malo na pot. Kakor hite zatrjevati, ima .ijegova turneja študijske in propagandne namene. S turneje se bo vrnil domov ter se začel nato pripravljati za Los Angeies Ali pa pojde v preiskavo?
Ali Francija obdrži Davisov pokal
Letošnji Wimbledon je pomemben v treh pogledih: po triumfu veterana Tildna, ki ae mu je s 37. leti po 9-letnem presledku posrečilo vnovič zmagati na največjem turnir^ ju sveta; po porazu Francozov in tretjič po zmagi Amerike na vsej črti.
Da Tilden še ni passč, so vsi, ki so ga zadnja leta videli igrati, enodušnega mnenja. Bil je in je tudi danes najgenijalnetfši tennisman sveta; še-nihče izmed sodobnih igračev ga ni v poslednjih devetih letih v resnem boju premagal _ razen treh Francozov Lacosta, Cocheta m Borotre, In CJochet, najhujši iz te .trojice, izgubi gladko v treh setih proti AHisonu, ki ga Tilden takisto gladko odpravi v treh setih, a Cochet Tildna v Parizu v 4 setih. Kje jo tu logika?
In vendar je logika. Cochet je bil proti Allisonu pod vsako formo, normalno mn mora biti absolutno §e kos. to svedočiio prav tako njegovi ostali pariški kakor wlmble-domeki rezultati. Borotra je izgubil proti Tildnu v semifinalu v 5 setih po hudi borbi;
da je zmagal, bJ bila to Francozov* prva zmaga nad velikim »Billom« na odprtem terenu. Lacosta letos v Wimbledonu ni bilo, ker od zadnje bolezni začasno ne igra. Ves poraz Francozov izjveni tedaj v srečno Allisonovo zmago — da nje ni bilo, bi bil po vsej verjetnosti finale spet med Tild-nom in Cochetom, in izid najbrž ne bi bil dvomljiv. V singlu dam. v mixte doublu in doublu pa igra Francija že nekaj let sem samo na kontinentu prvo vijolino in še tu ne.
Toliko je bilo potrebno objektivno ugotoviti glede poraza Francozov, o katerem zlasti nemški listi mnogo pišejo, netočno baS zato, ker ga interpretirajo preveč samo po številčni strani.
če odštejemo damski single, ki je po odstopu Lenglenove stalna domena WiIlsove že nekaj let, in mixte double, ki oba pri tekmovanjih za Davisov pokal ne prideta v poštev, ostane v lovorju ameriške zmage le še en list, ki pa je zato tem lepši; double. Tu so Američani nezmagljivi.
V sklepnem boju za Davisov pokal se letos brez dvoma srečajo spet Francozi in Američani. Iz navedenega je zelo verjetno, da dobi Cochet obe točki v singlu in Borotra tudi dve, če Tilden, kakor kaže, ne nastopi. Double odnesejo gladko Američani. Rezultat bi bil tedaj 4:1 za Francijo, odnosno 3:2, če bo Tilden igral. Obratni rezultat je malo verjeten.
Taka je slika letos. A drugo leto? Ameriški mladi zelo napredujejo, francoski »mušketirji« pa prihajajo v feta. prej ali slej jih dohiti' Tildnova usoda. In takrat napoči za Ameriko njena ura _ morda že drugo leto.
Službene objave JPS. (Okrožnica št, 5, beograjskega Sportista, št. 592 od 10. julija 1930.) 1. Po sklepu seje upravnega odbora se termini juniorskega prvenstva preložijo za en teden, tako, da se juniorsko državno prvenstvo vrši 8« 9. in 10. avgusta t. 1. Istočasno se vrši tudi seniorsko prvenstvo v skokih. Z ozirom na to se vrši 8., 9. in 10. avgusta t. I. v Ljubljani v kopališču SK Ilirije prvenstvo Jugoslavije za juniorje v plavanju, skokih in waterpo!u ter za se-niorje v skokih. 2. Prvenstvo Jugoslavije za seniorje v plavanju in waterpo-lu se vrši v Dubrovniku (Grajska luka) 15., 16. in 17. avgusta t. 1, Program tekmovanja bomo še objavili.
ASK Primorje (nog. sekcija). Danes trening s SK Svobodo. Rezerva: Oblak, Šinkovec, Caleari, Sinkule. Baurnkircher. Pišek
ca. Čamerr.ik, Jež, Jug II. ob 17.45. — Trener. — Plavalna sekcija: opozarja vse tekmovalno članstvo,-da so redni treningi po objavljenem programu ob vsakem vremenu, V ponedeljek 14. t. m. točno ob 18.30 vaterpolo trening na dva gola. Postave obeh moštev v klubski kabini. Danes v nedeljo ob vsakem vremenu in točno ob 8.15 dopoldne obvezen sestanek vsega tekmovalnega članstva v kopališču Kolezija.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Sestava moštva za današnjo tekmo z Grafiko na deski v garderobi, kamor pridite ob vsakem vremenu ob 9.30.-Igralce skupine I. obvešča sekcijsko načelstvo, da po odigranju drž. prvenstvenih tekem ne bo sklenilo do 5. avgusta nobenih tekem in lahko porabijo ta čas za poletni odmor. — Rokometna sekcija potuje na Jesenice ob 11.45 dopoldne. Vse določene igralke morajo biti ob 11.30 na glavnem, odnosno gorenjskem kolodvo ru s kompletno opremo. Prihodnji teden bodo samo lahkoatletski treningi.
SK »Natakar«. Danes ob 11.15 naj bodo naslednji igralci na glavnem kolodvoru: Zajec, Dolinar. Otič, Paher, Ozebek, žuž, Pod-gornik, Janez, Novak, Strnad, šušteršič. Burger. Opremo je prinesti seboj! — Kajetan.
SK Svoboda. V primeru lepega vremena odigra I. moštvo trening z ASK Primorjeiu ob "pol 18. Juniorsko moštvo pa ob 16. Naslednji naj bodo ob 16.30 v naši garderobi: Erman, Zore, Prešern, Batič, Fleischer, Zemlja k, Ozebek, Milosavljevič, Artur, Ja-nežič, Schlamberger, Starman II., Podrekar, Hočevar, Slavko Juniorsko moštvo naj bo ob 15. v naši garderobi. Postava na deski.
SK Reka. Redna odborov« seja v ponedeljek 14. t. m.
Grafika : Ilirija rei. odigrata danes ob 10. dopoldne prijateljsko tekmo na igrišču Ilirije.
Službeno ii sekcije ZNS. Za tekmo Gra-rka : lirija rez. danes ob 10. dopoldne na prostoru Ilirije delegira sekcija s. s. g. A. Mahkovca.
TKD Atena. V ponedeljek ob 18. trening za: Jermol, Brodar, Černe I., II., Mirtič, Bernik, Medveš, Erker, šmuc, Schifrer. \ primeru slabega vremena bo isti v torek poleg hazene.
Prva bazenska tekma na Jesenicah. Danes priredi agilni jeseniški SK Bratstvo prvo hazensko tekmo na Jesenicah. V to s vrh o je povabilo Bratstvo dve družini ljubljanske Ilirije, ki pošlje na Jesenice svoje najboljše ieralke. Nadejamo se, da bo imel nedeljski nastop Ilirije na Jesenicah popoln uspeh in da bomo imeli priliko v najkrajšem času pozdraviti novo hazensko družino v naši lepi Gorenjski. Tekma bo ob 17.
SK Ilirija (table - tenis). Dvomatch LSK: Ilirija danes od 10. dopoldne naprej. Točno ob pol 10. na prostoru Lj. sp. kluba: Banko, Payer, Lokovšek, Griinfeld Janez in Franc, Dčnes in Gosak ter Korene, Tratnik in Deč-man Pavla.
ženska zmaga
Po stari navadi so smeli uživati kopel v jezeru londonskega Hide-parka samo moški. Zdaj so dovolili to tudi ženskam. Angležinje sO svečano Proslavile to zmago in je dobila prva kopalka spominsko, zlato' medaljo.
Nansenove risbe
V Oslu.so otvorili posmrtno razsta^ vo Nansenovih risb. Veliki raziskovalec je prinese! s svojih potovanj vedno" cele zbirke krasnih slik: s svinčnikom rn vodenimi barvami. Prijatelji so mu večkrat prigovarjali, naj i;ih razstavi, a Nansen je bil preskromen in se je preveč' bai kritike, ker ni nikoli obiskoval umetniške šole. Zaradi tega ie Šele sedaj izvedelo občinstvo o njegevj nadarjenosti na področju slikarstva.
K strašni rudniški nesreči v nemški Šleziji
Pogled na rudnik v Hausdorfu in na Kurtov rov, kjer se je dogodila strahovita katastrofa.
Gola vraža ali osveta egipčanskih bogov?
Neprekinjena vrsta nesreč med člani Carnarvonove odprave — Nesreče pri drugih sličnih prilikah
Pri pogrebu lorda Westburyja je pogrebni voz težko poškodoval dva dečka, od katerih je eden umiri v bolnici, drugi pa je ostal za vse življenje pohabljenec. Primeri, da pogrebni voz povozi gledalce ali mimoidoče so zelo redki, zato so nekateri takoj ugotovili, da gre še vedno za osveto davnega egiptskega faraona Tutanh-Amuna, čigar nedotaknjeni grob je odprava lorda Carnarvona odprla in prebrskala do zadnje podrobnosti.
Lord Westbury, pri čigar pogrebu je došlo do nesreče z omenjenima dvema dečkoma, ie bil člam Carnarvonove odprave v Dolini kraljev in je končal svoje življenje s samomorom. Vrgel se je z okna svoje palače in obležal na mestu mrtev. Wesfcbury je bil zadnji izmed udeležencev odprave in je tudi kot zadnji tragično poginil. Malo pred lordov© smrtjo so našli njegovega sina ka-petana Richarda Bethella mrtvega v njegovem stanovanju. Vzrokov nenadne smrti niso mogli odkriti, pač pa so dognali, da je bil mladi kapetam tajnik enega izmed voditeljev Carnarvonove odprave in mu ie pomagal pri urejevanju in opisovanju plena, najdenega v grobnici kralja Tutanh-Amuna. Tragične in nasilne smrti je umrlo doslej
19 ljudi, ki so bili v kakršnikoli zvezi z izkopavanjem groba.
Egiptski listi so z zadoščenjem beležili po vrsti vse te smrtne slučaje, kajti egiptska javnost je bila zelo nejevoljna, da vlada dovoljuje tujcem brskaiti po grobovih in motiti večni mir davnih vladarjev. Zaman so zgodovinarji do kazovali, da so vsi grobovi faraonov že oropani in onečaščena in da odprava nima namena onečastiti grobov, marveč služi znanosti in ima namen proslaviti davne vladarje. Egiptske ljudstvo je obetalo Carroarvonu in njegovim sodelavcem osveto, češ. da so oskrunili edini še nedotaknjeni faraonski grob. Učenjaki pa se niso prestrašili in smatrajo tudi vse tragične slučaje smrti ko't gola naključja.
V zvezi s tem poročajo angleški listi, da ima britski muzej še marsikako relikvijo iz faraonskih grobov, kf je zvezana z žalostno zgodovino. Predvsem velja to za pokrov rakve neke svečem-ce egiptskega boga Amona-Ra. ki je živela Pred 3500 leti in katere obraz je naslikan na pokrovu tako mojstrsko, da še danes izdaja vs.o krasoto in čarobnost nje obraza. Ta pokrov s sliko je prinesel v Kairo neki arheolog, ki pa slike ni mogel odprem i ti v Evropo sam,
ker se mu je na nepojmljiv način sprožila puška, da je moral v bolnico, kjer so mu odrezali roko. Zato je umetnino prodal mlademu in bogatemu Nemcu Wernerju, svojemu spremljevalcu. Novi lastnik pokrova si je teden dni kasneje pognal kroglo v glavo, ker je izvedel, da je izgubil vse svoje imetje. Dva člana odprave, ki sta odkrila pokrov v nekem zapuščenem grobu, sta takisto končala s samomorom, še preden je poteklo mesec dni po znameniti najdbi.
Poikrov s čarodejno sliko je podedovala po smrti lastnika neka dama v Londonu, ki pa je takoj po prevzemu izgubila ves svoj imetek, naložen v vrednostnih Papirjih. Po čudnem naključju so izgubili vrednost ravno oni papirji, ki jih je imela lastnica prelepe egiptske slike. Preselila se je v malo vasico Kensington Oval, kjer jo je poselila ruska jasnovidka Blavacka in je razodela, da nad njo visi neko tajno prokletstvo, ki izhaja od slike egiptske svečenice. Dama je sliko prodala, novi Pastnik pa jo je hotel-sam prodati brit-skemu muzeju. Dal.je sliko fotografirati, da bi priložil posnetek svoji ponudbi. Fotografija pa je izpadla nad vse pričakovanje čudno Mesto prelepega obraza mlade duhovnice je posnetek kazal pošastno ^lobno se režeče spako. Mož se je prestrašil in takoi poslal pokrov s sliko briiskemu muzeju v dar. Mož, ki je nesel zaboj v muzej, je ob povratku tožil, da ga boli glava, drugi dan pa je kar na lepem umrli
Sliične posledice je povzročil tudi obelisk, znan pod imenom »Kleopatri-na igla«, ki stoji v Londonu na obrež-zu Temze. L. 1819. je tedanji egiptski suiltan Mehmed AJi ponudil Angliji v dar ta obelisk. Angleška vlada je ponudbo sprejela, toda do izvršitve predaje ni prišlo, ker so se v mirnem Egiptu začele homafcije. Kuga je pomorila 20.000 .delavcev, ki so po nalogu vladarja gradili prekop ob Nilu, vladar sam pa je zašel v težave, ki se jih ni mogel rešiti do smr:i. Njegov sin Is-mail se je spomnil očetove obljube ter jo je hotel na vsak način izpolniti. Posrečilo se mu je predati iglo Angležem brez Posebnih težav in nezgod, toda leto n-aito je izgubil prestol in končal življenje v izgnanstvu.
Še več nesreče je povzročil pariški obelisk, ki so ga 1. 1831. vzeli v Luk-sorju. Uradnik, ki mu je bil poverjen nadzor nad prevozom, je umrl v Luk-sorju še isti dan, ko so vzdignili obelisk s podstavka. Dva delavca sta umrla, ko sta spremljala, prevoz obeliska na obrežje. Ladja, 10, je čakala, da'prepelje obelisk na Francosko, se1 je potopila, še preden je sprejela čudni tovor. Kapitan druge ladie, ki je spomenik srečno pripeljala na Francosko, se je ustrelil teden dni po pristanku v Mar-seilieu, inženjer, ki je v Parizu postavil obelisk, Pa se je zastrupil mesec dni po končanem delu.
Je M v teh čudnih naključjih kaij več nego gola vraža? Ali pa gre v resnici za prokletsftvo, ki deluje še po smrti?
Železniški promet pred 100 leti
Vlak, ki je te dni odšel s pariškega kolodvora Saint-Lazare, je bil natančni posnetek vlaka iz 1. 1837., ko se je na Francoskem uvedla prva stalna železnična zveza. Potniki so oblečeni po tedanji modi. V krogu vidimo potnika z ogromnim vojaškim klobukom in njegovo damo v tedanji dolgi obleki.
Največji dijaški dom v Evropi
Dovršili in posvetili so ga te dni v poljski prestolnici v Varšavi. Za to zgradbo oziroma za kompleks treh zgradb, kj obsegajo skupaj 140.000 kubičnih metrov, so potrošili okrog 70 milijonov dinarjev v naši valuti. .V domu je velika predavalnica, telovadnica, knjižnica, ambulatorii, kopalnica z bazenom 20 krat 6 m, terase za solnčne kopeli s površino 1000 kvadratnih metrov, prostori za urade in gospodarske svrhe ter 1033 stanovanjskih sob. V tej pravi akademski naselbini stanuje ta čas 1650 oseb!
Športne obleke
za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji Izberi pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
Kaznovani duh
Na Nemškem so dokaj razširjeni verski nauki nekega Weissenberga (Belo-gorca), nekdanjega krojača. Število njegovih pristašev je prekoračilo baie 500.000 duš. Blizu Berlina imajo svoje »Belogorsko svetišče«, kjer ob nedeljah poslušajo preroške napovedi »svetega Weissenberga«. Prerok ima tudi svoje glasilo »Belo goro«. Med sodelavci tega lista je mnogo znamenitih imen iz onega sveta. Med drugimi prioočutejo svoje prispevke: prerok Elija. Friderik Veliki, Bismarck itd. A sodniki so brez-
obzirni in so uredniku zamerili Bis-marckov članek, ki je vseboval več surovih izrazov o papežu ur katoliški cerkvi. Weissenbe.rg je izjavil pred sod-nijo, da seveda ni odgovoren. Saj je avtor članka — Bismarckov duh. A sodnija ima oblast samo nad živimi sodobniki. Vendar so zahtevali sodniki 1000 mark globe, ki jih je moral položiti seveda urednik sam. Menda bo za naprej klical na pomoč rajši manj bojevite duhove.
f Zoro vodo
proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrač* sivim lasem prejšnjo na ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Badiceva (Duga) uL 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiva naslove.
Piščanci v letalu
Pariški in angleški hoteli so se zaman trudili, da bi dognali dunajsko kuhinjsko skrivnost: piščance v papriki. Naposled so se pogodili z avstrijsko družbo za zračni promet da jim bo prevažala to jed z letali. Zjutraj spe-čejo piščance na Dunaju in v posebnih termosih zletijo v London, Pariz, Nico. Opoldne romajo na mizo popolnoma vroči kakor da bi bili šele ta hip spe-čeni.	y
E. Berger:	\
če bi ženske vedele!
i.
Artur, novoporočenec; Rudolf, njegov prijatelj.
Rudolf: Tvoja sreča mi je na srcu. Tvoj prijatelj sem. Poznam ženske. Saj veš —
Artur (pokima z glavo).
Rudolf: No, torej. — Prve tedne občudujejo moža, ki čepi vedno doma, a pozneje — (se zasmeje).
Artur (boječe): Meniš res?
Rudoif (z ledenim mirom): Poznam ženske!
Artur: Toda...
Rudolf: Ne pomaga nič. Videz moraš ohraniti. Igrati moraš lahkoživca. Ne vsak dan, Bog obvaruj! A v splošnem moraš postati neugnanec!
Artur (s težkim srcem),: Kako moram to storiti?
Rudoif: Nič lažjega. Vsak teden pre-biješ noč ali dve z doma. Malo se pozabavaš. Malo pokrokaš. Prideš ob treh po polnoči domov ...
Artur (zamolklo): Pozabavaš se ... prideš ob treh popolnoči domov ...
Rudolf: To te obda z nekakšnim sijajem. Napravi te zanimivega. Ženske ljubijo zanimivostiJ
Artur (brezupno): Saj veš, da ne prenesem ponočevanja. Pri drugem vrčku piva me začne glava boleti.
Rudolf: Ti si filister!
. Artur (zaječi).
Rudolf: Sicer pa, če hočeš, da bi te Lili...	... v /
Artur (plane kivšku, razburjeno): Ne! Ne! Ne!
Rudolf (energično): Pojutrišnjem pre-bijeva večer skupaj. Lili boš povedaj, da si prejel povabilo. Nekdanji tovariši... zaključena družba ... samo. gospodje ... itd. — Cim bolj nedolžno poveš, tem strašneje si bo stvar predstavljala!
Artur (obupano): Zakaj vendar nisem postal lahkomiseln človek!
Rudolf: No?
Artur (z glavo med rokami, zlomljeno ): Ce že mora biti!
2.
Lili, Arturjeva žena; Emilija, njena prijateljica.
Lili: Tako sem nesrečna!
Emilija: Kaj se je neki zgodilo?
Lili (ji pade okoli vratu, joče).
Emilija: Govori vendar!
Lili: Ne morem... je presirašno!
Emilija: Pa meni — svoji prijateljici!
Lili (išče z muko besed): Daš častno besedo, da ne poveš nikomur?.
Revmafizem, bolezni prehlada in glavobola
Bolečine takoj ponehajo, kakor z roko odnesene.
Gospod Rado Markovič privatni uradnik Iz Beograda. DobropoUska cesta 66. nam pile v obširnem pismu, kako se le njegova mati popolnoma ozdravila s »Togal« tabletami po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti katerim le uporabljala brez vsakega uspeha najrazličnejša sredstva. — Gospod Markovič zaključuje Svoje pismo: Meni osebno le »Togal« pri prehladu služil izvanredno dobro, tako da ga morem ia osebne izkušnje priporočati vsakomur.
Slično sodi mnogo tlsočev, ki so uporabljali »Togal« proti revmi. protinu. bodljajih. bolečinah v sklepih in udih, glavobolu in živčnih bolečinah. Togal se le izkazal kot odlično sredstvo zlasti proti glavobola. Nek' policijski stražnik je strašno trpel radi glavobola od leta 1913. pa tudi vse zdravljenje zdravnikov za živce ni pomagalo ali pa ie bila pomoč le prepozna in kratka.
Uporabljajoč redno skozi osem dni »Togal« tablete, le bolnik ozdravel popolnoma od svoje težke bolezni. Ne uporabljalte druga mani vredna sredstva. Tudi najboljša niso za vaše . zdravje dovoli dobra. Kakovost »Togala« ie priznalo več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so mnogi zdravniki znameniti profesorji. Nad 700 zdravnikov ie dognalo' posebno neškodljivost »Togala«, oziroma njegove prednosti in odlike v prlmerj z drugimi preparati. Poskusite tudi vi s »Togal« tabletami i Dobivalo se po vseh lekarnah, če lili ni v zalogi, lih takoi do- 1 bavimo.
Dreyfusova afera v filmu
Prizor predstavlja kapetana Dreyfusa pred vojaškim sodiščem 1. 1894. V ospredju vojaški obtožitelj polkovnik Henri, v sredi branitelj Demange, na desni obtoženec. Kakor znano, je ta proces pretresel vso politično javnost v Franciji, odmeval pa je
tudi daleč preko njenih meja.
Emilija (svečano): Svojo najsvetejšo častno besedo!
Lili (silen plač ji trga besede): Moj mož... o...
Emilija (prestrašeno): Ali se mu je kaj zgodilo?
Lili: ... je danes... bo danes...
Emilija: Toda pomiri se vendar!
Lili: ...zvečer izostal... šel se je zabavat... z Ru... z Rudolfom!
Emilija (vzklikne): Z mojim možem!?
Lili (prikima nemo z glavo).
Emilija (se skuša zbrati): A kaj bosta delala?
Lili (solze ji dušijo besedo): Ne vem!
Emilija (obupno): Nimaš nobenega pojma?
Lili: Predstavljam si najbolj grozovite reči!
Emilija: Obiskala bosta vse greznice greha...
Lili: Ali so... ali so — tam tudi ženske?
Emilija: Menim že...
Lili: Igralke?
Emilija: Baletke!
Lili: In... in pili bodo šampanjec?
Emilija (zaplače): Ne vem!
Lili: Nekoč sem črtala — v nekem francoskem romanu — da se vršijo v takšnih lokalih strahovite reči!
Emilija: Nesramne?.
Lili: Strašno!
(Majhen premor.)
Lili (stopa, vijoč roke, po sobi sem in tja).
Emilija (prelistuje zamišljeno časnik, ki leži na mizi): To je gotovo tudi tak-šno-le čedno zabavišče!
Lili (pogleda preko Emilijine rame v list).
Emilija in Lili (čitata skupaj glasno): Velika ; kavama Tabarin. — Sestajal i-šče najlepše ljubljanske damske družbe. — Vso noč odprta! Orglofon! Ko-losalna zabava!
Lili: Orglofon? — Kaj je to?
Emilija (skomigne z rameni).
Obe (jočeta grenko).
3.
Velika kavarna Tabarin.
Lokal je prazen. Vse luči gorijo. Poslovodja stopa sem in tja, otepa s ser-vieto mize, prestavlja stole.
Artur in Rudolf sedita v loži ob dveh »malagah«. Poslovodja navije orglofon. Ta zaigra valček iz »Grofa Luksem-burškega«, nato iz »Dolarske princese«.
Artur (si podpira glavo z roko): Meni je tako slabo...
Rudolf (pogleda na uro): Šele četrt na tri in dvajseto?
Artur: Kako dolgo se morava še zabavati?.
Rudolf: Ti si pa dolgočasen patron!
Artur (zeha).
Rudolf: Natakar, večerne liste!
(Majhen premor.)
Rudolf (potreplja Arturja po rami): No, stari, kako ti ugaja lahkomiselno življenje?
Artur (plane iz dremotice, radostno): Kaj greva? .
Rudolf: Ne bodi vendar tako pust! (Se poglobi spet v časnike.)
(Orglofon igra komad iz »Carja in tesarja«, nato iz »Fausta«.)
Artur (prične drnjohati.)
Rudolf (plača in skuša potem vzbuditi Arturja): Ti! — Artur! — Pojdiva'
Artur (v spanju): Pusti me! (Spi dalje.)
(Od bližnje cerkve je slišati uro, ki bije tri in dvajseto. Policaj pogleda v lokal.)
Rudolf (zgrabi Arturja za eno ramo, policaj za drugo. Natakar gre naročit avtotaksi. Orglofon svira arijo iz *Ri. goletta« . . .)
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto
1930?
Brigada reševalnega moštva
Moštvo je opremljeno z maskami zoper zadušljive jamske pline. Vrli možje v svoji polni opremi skoro pošasten vtis.
3003.
Lastniki uporabljajo avtomobil Packard povprečno več kot 5 let. V primeri s ceno cenejših voz je njegova cena več kakor na-doknadena: z dvakratno povprečno trpežnostjo, zadovoljujočo, zanesljivo službo, ekonomijo vzdrževanja, neznatno izgubo na vrednosti in poleg tega še — s prestižem, ki ga daje posest Packarda.
Vprašajte onega, ki ga ima!
C K A R D
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
V. H. SMYTH
ZAGREB, Amruševa 4. BEOGRAD, Miloša Velikog 23.
Tel. 27—82.	Tel. 35—43, 59—25.
Po vsem svetu se prevozi več ljudi, več tovora na gumah GOODYEAR kakor na katerihkoli drugih. Potrošniki pa povsod zahtevajo za svoj denar polno vrednost. Gume GOODYEAR Vam bodo dale več nego pričakujete.
GOdU
3-29-18

I	Prvovrsten
ZAREZANI STRESNIK
ki dobro prezimi in se ne lušči,
ZIDNO OPEKO
nudi v večjih množinah in po nizki, cenah
F. P. VIDIC & KOMP.
tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3.
oglejte'si
OTOMANE
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnlce (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le
S A J O VI C.. Liubljana,
Stari trg štev. 6.	7704
vodne turbine-
za vse razmere, avtom, regulatorje, opre* me za mline in žage izdeluje
G. F. SCHNEITER, Škofja Loka
Podjetje za zgradbo vodnih turbin.
Proračuni brezplačno. — Zmerne cene. Prvovrstne reference.
Tovarna pohištva IVAN IIATHIAN
arhitekt za Interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po najnižjih cenah.
OTROŠKI
VOZIČKI
najmodernejših modelov in najsolidnejše izdelave po konkurenčni ceni Vedno na zalogi
Quaker
State
motorno
je 100 % pensilvansko in super-rafinirano in je po izjavah odjemalcev daleko najboljše olje ter zaradi svoje kakovosti najceneje. Originalne konve od 4.7 litra Din 190—. od 3.8 litra Din 160,— franko poštnina.	150
M. T E Ž A K, Zagreb Gunduličeva 13.
Poceni in vendar najboljša je
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju.
Cena 570 do 850, po izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2.
ZAHVALA
Za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega soproga, okrajnega glavarja v pok., gospoda
Oto pl. Vestenecka izrekam tem potom podp. drušivu
L* samopomoč v Marini
najlepšo zahvalo in priporočam to neprecenliivo društvo vsakomur v takojšnji pnstop.
Maribor, dne 12. julija 1930
10223	Kedvika pl. Vesteneck
patentne fotele
divane, otomane, madrace, klubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimnice in vsa tapetniška dela izdeluje solidno in najceneje
franc jager
Ljnbljana, Sv. Petra nasip štev. 29. 10118
PBIKODNA
RADIOAKTIVNA
S1SACKA . JMIRSEKAliSSAj
\VOHA //J

ZDRAVI:
onemoglost, arterijosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapaljenje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Pije se z vinom, mlekom in sadnimi soki. Zahtevajte povsod osvežujočo Sisačko mineralno vodo; ohranila in popravila Vam bo zdravje.
A. Golob Komp.
LJUBLJANA, Puharjeva ulica št. S. «4
Izdelovanje emajliranih PECI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne
opeke.
CENE KONKURENČNE.
ALEKSANDROVO
restavracija in kavarna Orlic
se priporoča cenjenim gostom za najobilnejši poset. Restavracija že nad 15 let znana, priznano dobra kuhinja, domača vina, vrt, kegljišče. Popoln penzion dnevno 55 Din, učitelji in drž. uradniki 10% popusta.
'0145	Lastnik M. ORLIC.
HEMOROIDE
MerKov hemoroidni $erum ttecto-Serol prodre avtomat v eeriož bolezenskih klic, naglo odpravi nadloge, er-bečico danke, ekelenje in drage bolečine ter povz.ro-Si. da hemoroidi »krkmejo. Velika tut>a t uvodno cevjo 75 Dn — V 'eka.rna,h gratis prospekt štev 6 — od kemične tvornice Mer* & Co., Frankfurt am Main
IZVANREDNA PRILIKAI
Železna tlužinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe in potujoče ' osobe stane samo Di« 39«.—. Razpoiiljam po pojtne-nom povzetju.
TAKO OGLEDA SLOŽEN
Modlstfnje, pozor!
Specialna trgovina za vse vrste modernega modistovskega pribora je
David Wiesel, Zagreb. Jelačičev tr*» štev. 38.
<o **• ffosip Jfteima«t
®cc£racf, SarajevsGa m/. H4t
dolgoletni zastopnik velike jugoslov. tvrdke opravlja vse trgovske posle, komisiie in intormaci;e.	10224
Lesena patent postelja,
zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 28».
Ležalka za «unčan;e —
(Liegcstuhll najnovije vrsti. stane samo Dia 150.
Madraci pun jeni z vol-nom stanejo samo D 7S0. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82.
Posestniki
avtomobilov!
Reparature in na novo lakiranje (Duco) kakor tudi izdelovanje vseh tipov karoserij po ugodnih cenah in prvovrstni iz-gotovitvi
TOVARNA KAROSERIJ STRASSER,
PUNTIGAM pri GRADCU (GRAZ) Reichsstrasse 31.	170
Predelava notranjih volanov pri omni-busih za vsako vreme.
|| (Pthtoplm &et
dru$a6ni&
s primerno vJikim kapitalom k industijskemu ali veletrgovsk-mu podjetju; event. honotiram primerno nasvete za rentabilno ustanovo. Ponudbe pod „Indu-strija" na ogl. odd. Jutra.
idealno ležeče--
--plodonosno posestvo
v bližini nem.-avstrij. meje, ob državni cesti, 15 minut od postaje Pesnica, z lepo masivno zidano gosposko hišo, prešo in veliko vinsko kletjo, okoli 20 johov vinograda, veliki sadovnjaki in drevesnice, travnik z veliko shrambo za mrvo, gozd, polje in viničarija, NA PRODAJ. — Pismena ali ustmena vprašanja na: A. Pfeifer, Maribor, Vetrinjska 18/1.	10199
Cm« malim oglasom t
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 3492
li ci l i
<(9Cdor hoče
se tnalih c|/a*c« naj pptfcš«
da so mu pošlje po pošti naslov aH GaGo drago informacijo tieoco a //»* sicer no bo
lI/lf
mam G ah
SSS preje/ odgovora t
Ccmc malim oglasom t
tenttve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.
ftlabtovi maCift ogCadev
in druge informacije, tičoee se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v
tSrbovlfah
v hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.
Boljšo kuharico
iščem za inozemstvo k majhni rodbini, za takoi ali pozneje. Dobra plača. Ponudbe pod šifro »Kuharica 37« na upravo »Jutra« v Novem mestu. 27765
Prodajalko
začetnico ali že izvežbano inoč. z znanjem nemškega jezika vsaj v govoru, iščem za specialno trgovino stekla in porcelana. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vitrum«.
27754

SL&
Samostojno
kuharico
boljšo, z dobrimi spričevali spreimem k trem odraslim osebam. Predstavni se med 2. in 3. uro. Naslov oglasnem oddelku »Jutri 2n
'44
Fotografa
dostojnega in po možnosti muzikaličnega sprejmem kot sostanovalca proti uslugi, po zelo nizki ceni. Frelih. Hrenova ulica 19. 27/4o
Mizarskega vajenca
sprejme Sajovic. Škof.ia_j3.
Mlajšo gospodinjo
zdravo in prikupliive zunanjosti sprejme boljši gospod na deželi. Ponudbe, če mogoče s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Skromna«.
26651
Vajenca
za elektrotehniko spreimem Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubljana«.	27620
Oskrbnika
sposobnega in zanesljivega, za srednjeveliko kmetsko posestvo sprejmem takoj v večtedensko preizkušnjo. — Ponudbe z osebnimi in družinskimi podatki na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šitro »Oskrbnik«.
26653
Trg. vajenko
iz poštene kmečke hiše. močno in zdravo, s predpisano šol. izobrazbo sprejme Anton Tiršek. trgovina mešanega blaga. Rcčica v Savinjski dolini. 27637
Deklico
72—14 let staro za hišna dela in pomoč v trafiki sprejme Ivan Mladkovjč, Zagorje ob Savi. 27784
Mizar, pomočnika in vajenca
Z oskrbo sprejme mizarstvo »Sava«. Kolodvorska št. 18.	27741
Kroj. pomočnice in pomočnike
tzvežbane v salonski konfekciji sprejme Rado Jerin. Zitnikova ul. 8 — Rožna dolina. Predstavijo sc lahko danes dopoldne.
27780
Pošteno dekle
Vi ie vajeno tudi kuhe, sprejme takoi v stalno službo gostilna Miiller — Liubljana VII, Janševa ul. št. 15.	27797
Natakarico
T>ridno in pošteno sprejmem takoi. Pismene oferte s sliko in označbo let — ali osebno se predstaviti. Štefanija Puntar, Dolnji Logatec 41 (blizu postaje) 27S00
Šiviljo-šteparico
»prejme takoj v stalno službo tovarna v Sp. Šiški Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27799
Raznašalko cvetja
iščem. Dunajska cesta 9.
27663
Trgovski pomočnik
mlajši, z znanjem nemščine. dobi takoj mesto v trgovim z jestvinami. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in simpatičen«.	27819
Pletilje in učenko
sprejmem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27821
Dva vajenca
za pleskarsko in slikarsko obrt sprejme takoj Jelčič, Zg. Šiška, Celovška c. 65.
27822
Kavarn, vajenca
s hrano in stanovanjem sprejme Narodna kavarna v Ljubljani.	27816
Kroj. vajenca
sprejme takoj Josip Novak krojač v Kranju. 27352
Klepar, vajenca
zdravega in krepkega sprejme takoj tvrdka J. Košar nasl. D Cotič. kleparstvo in vodovodna inštalacija v Ljubljani, Hrenova ul. 7.
27605
Dobra navijalka
(Spulerin) za fino prejo, dobi stalno mesto Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27545
Službo gospodinje
želi pridna, 38 let stara ženska. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27553
Čevljar, vajenca
z vso oskrbo sprejme Karol Heinigman. Toplice pri Novem mestu.	27256
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo. v trgovino mešan, blaga sprejme takoj Anton Cadež, Sloven.igradec. 27359
Poštno pomočnico
izvežbano. pogodbeno, ki se spozna, ozir. je vajena trgovine ima prednost — sprejmem s 1. avgustom t. I. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Poštarica«. ' 27362
Kvalificiran litograf
(mojster) za kamnotisk dobi takoi stalno mesto v Beo-radu — Oferte s prepisi spričeval in označbo plače na naslov: Jugoslovensko Rudolf Mosse A D.. Beograd. pod »159«. 27436
Prodajalko
manufakturne stroke, prvo-rstno. sprejmem proti dobri plači za takoi ali pozneje. Le moč' z naibolj-šimi referencami naj pošljejo svoje ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiva moč« 27460
Lesni strugar
samostojen, z dobrimi spričevali dobi takoi službo v lesni industriji M. Modic. Nova vas - Rakek. 27192
Vestnega uradnika
z znaniem slov., italijanščine in nemščine v govo-ter pisavi in knjigovodstva. za 1 e s d o stroko sprejmem takoj v stalno službi. Ponudbe na 20. t.
na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lesna stroka 1«.
27247
Kolarskega pomoč.
dobrega. sprejme Franc Planine, kolar. Dol pri Hrastniku. Hrana in stanovanje v hiši.	27152
Vajenko
za frizersko obrt spreimem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27302
Pisarniško moč
prvovrstno, s trg. spričevali in kavcijo rabi večje podjetje Soudeležba ni izključena. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilnost in delo«.
27331
2 čevlj. pomočnika
dobro izvežbana sprejme v trajno delo Jožef Koseli, čevljar. Ljubno, pošta Pod-liart. Slovenija.	27686
G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
116.
Na lepem vpraša Tomi: »Kakšna pa je ta omarica in čemu?« — Takoj jo je gospod policijski nadzornik odprl in obenem razlagal: »Z enim samim prijemom in okretom v tej omarici se zvečer ob 8. v en mah zapro vse trgovine v mestu. Prav čudovita slika, ko se naenkrat zagrnejo izložbe in vrata.«
Čevljar, pomočnika in vajenca
sprejme takoj Srečko Šorli Jesenice-Sava 130. 27470
Trg. učenca
in učenko
s primerno šolsko izobrazbo. poštenih staršev, v trgovino mešanega blaga sprejme Anton Vodenik — Petrovče pri Celju. 27474
Trg. učenca
krepkega in zdravega, po štenih staršev, s predpisano meščanskošol izobrazbo. ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme trg. Ivan Vizovi-šek. Žalec.	27638
2 samostojni pletilji
za navadne stroje, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme pletarna M. Veziak v Mariboru. Splavarska 6 26656
Pekov, vajenca
z oskrbo v hiši, sprejme takoj Filip Ambrožič. pekarna. trg. z delikatesami in vinotoč. Bled, telef. 53.
27685
Učenca
za trgovino mešan, blaga sprejme Nace Završnik — Glince-Vič.	27490
Prodajalko
dobro računarico sprejmem v trgovino mešan blaga Hrana in stanovanje v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27505
Natakarico
pridno in pošteno spreimem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27506
Služkinja
pridna in poštena dobi trajno službo pri mali trgovski rodbini na deželi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj nastop«.	27561
Kuharico
perfektno. samostojno in zanesljivo, čisto, ter z večletnimi spričevali in
služkinjo (sobarico)
iščem. Ponudbe z zahtevo plače in opisom dosedanjih služb na trgovino mešanega blaga P. Koren — preje Šterk. Črnomelj
27576
2 pečar, pomočnika
enega za delavnico in enega za postavljanje ter
vajenca
kmečkih staršev z dežele, po mogočnosti starega od 16 let naprei sprejmem Delo trajno: plača stanovanje in hrana po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 275S6
Pletiljo
dobro izurjeno na osem-ključni stroj, sprejmem. — Plača in drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27598
2 učenki
ki imata veselje do šivanja in štikanja perila — sprejme takoj fina izdelo-valnica raznovrstnega perila. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana 101«.
27602
Vajenca
za krznarsko obrt sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27611
Večja zavar. družba
v Ljubljani sprejme začetno pisarniško moč. veščo popolnoma slovenskega in nemškega iezika. Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Zavarovalnica«.	27612
Trg. vajenca
poštenega in pridnega, s primerno šolsko izobrazbo, stanujočega v Ljubljani, sprejme takoj tvrdka B. Motoh. Ljubljana. Vodnikov trg 5.	27627
2 delavki
samostojni moči i. s. prvo za ročni pletilni stroj Ja-quard in drugo za »acht-schloss« išče za takoi podjetje v Belovaru. Plača fiksna ali v akordu po dogovoru. Takojšnje ponudbe na naslov .Aleksander Pollak. Belovar	27298
Koncipijenta
tudi v strojepisju izurjenega ali pa v strojepisju in pisarniških poslih perfektno verzirano
pisarniško moč
sprejmem takoi. Dr. Vise-njak, advokat, Ptuj. 27716
Boljše dekle
za__ vsa domača dela in vešče kuhanja, pošteno in marljivo iščem. Plača dobra. Ponudbe poslati na naslov: advokat Čop. Vr-ginmost kraj Karlovca. — Priložiti prosim sliko
27706
Vajenca in
pomočnika
avto - kleparskega. sprejmem takoj po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27697
Vajenke
pridre in poštene sprejme takoj Ana Z a k o s I e I n y, strojno pletenje. Ljubliana, Kette-Murnova 8. 27661
Pekov, pomočnika
preddelavca. 26 do 34 let starega, prvovrstnega, urnega, treznega mešača. ki ie že delal v večjih obratih. z dobrimi izpričevali, popolnoma samostojnega in zmožnega v izdelavi drobnega peciva, v vsakem ozi-ru zanesljivega, pridnega in skrbnega sprejmem v stalno službo za Maribor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27673
Hlapca
pridnega in sposobnega za vsako delo, sprejmem takoj. Plača po dogovorij. Naslov v podružnici »Jutra« na Jesenicah. 27719
Čevljar, vajenca
sprejme Alojz Turk poleg vile Štadijon.	27735
Sluga
z znanjem nemščine, ki bi opravljal vsa težja dela, išče za takoj Hotel Grad, Bled.	27712
Sedlarsk. vajenca in pomočnika
sedlar. 27730
Mesar, učenca
močnega in poštenega fanta iz dobre kmečke hiše sprejme s 1. ali 15. avgustom Ivan K a c mesar. Ruše pri Mariboru. 27452
Brivskega vajenca
sprejme salon J. Polanc. Kopitarjeva ul 1. 27838
Krojaškega vajenca
sprejmem na Aleksandrovi ccsti 1.	27839
Gospodično
zmožno slov. in nemščine, ki ima veselje do vezenja in ki bi včasih pomagala pri gospodinjstvu, sprejme boljša družina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
27828
Vajenca
za mizarsko obrt. s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Ivan Bitenc strojno mizarstvo. Dunajska cesta 69.
27869
Pleskar, pomočnika
dobro izurjenega sprejmem. Na željo lahko pristopi tudi kot družabnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pleskar«.	27871
Mizar, pomočnika
dobro izurjenega sprejme takoj Ivan Bitenc. strojno mizarstvo. Dunajska c. 69.
27868
Za Slovenijo
sprejmem agilnega prov. potnika za dober galante rijski predmet. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Galanterija«.	27377
Klavirist in
saksofonist
prvovrsten, za Ia Bar in Variete, nujno potreben. — Takojšnje oferte poslati na ruski restavrant »Streljna« Borov-park. Beograd. Kralja Aleksandra 246. 27437
Zastopnike
agilne, z dobrim nastopom sprejmemo. Nudimo odlično delo in dober zaslužek. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Reprezentanca«. 27306 _i_
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank v Sloveniji. V poštev pridejo v orvi vrsti vpokoieni železničarji Dnevni zaslužek 200—300 Din. — Mramorna industrija. Rog. Slatina
26733
Zastopniku
agilnemu in dobro vpelja nemu predam vodstvo brezkonkurenčnega predmeta. V poštev pridejo samo resni in kavcije zmožni, z referencami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »R 500«.	27520
Izurjeno krojačico
sprejmem takoj v stalno delo za damsko konfekcijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27866
Čevljar, pomočnika
mladega, za navadno delo sprejme takoi Ivan Ovse-nek. vas Zvirče 11, pošta Križe.	27859
Plevico
sprejme Šimenc, vrtnar — Lepi pot 24.	27S65
Točilca (ko)
za samostojno vodstvo gostilne v Brodu na Kupi spreimem. Isti ne sme biti starejši (a) od 45 let ter mora biti popolnoma verzi-ran (a) v kuhinji in postrežbi. Za natančne infermocije se je obniti. oziroma poslati ponudbe na naslov: Ivan Boli, paropila, Dcinice 25995
Šiviljsko vajenko
sprejme fin salon takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27894
sprejme I. Kralj Železniki.
Izvrstne pletilje
za podpletanje nogavic na ročni stroj, iščem. Plača po dogovoru. Janko Kra-pec Zagreb, Pejačevičev trg 12.	27715
Klepar, pomočnika
sprejme takoj K. B o c a k, Tržič.	27473
Čevljar, vajenca
poštenih staršev sprejme takoi Jernej Perdan, Ljubliana, Vidovdanska cesta 22 27491
Vajenko
sprejme takoj modna šivilja Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27501
Stavbnega tehnika
samostojnega in z večletno prakso, sprejmem takoj ali vsaj s 1. avgustom. — Ponudbe s prepisom spričeval in z navedbo plačilnih pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Temeljit«.	27753
Kroj. vajenca
s hrano in stanovanjem — po dogovoru sprejme Anton Škofic, Ljubljana VII, Jer-nejeva cesta 24 . 27420
Učenko
sprejmem v trg. mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27536
Pisarniško moč
izvežbano v strojepisju in zemljiški knjigi, spreimem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Notar«.
27584
Zanesljiva pisarniška moč
zmožna nemščine, hrvaščine (slovenščine) v govoru in pisavi, verzirana v knjigovodstvu, saldokontistka. stenografiji in strojepisju, se išče za veliko e*port-no firmo za takoj. V poštev pridejo le prvovrstne moči. Ponudbe pod »Stalno mesto« je poslati na oglasni oddelek »Jutra«.
27725
Učenko
v modno trgovino sprejmem takoi. Naslov	v ogl. oddelku »Jutra«.	27889
Prodajalko
konfekcijske ali modne stroke, samostojno delavko samo z dobrimi referencami sprejme Trgovski dom, Stermecki. Celje.
27906
Knjigovodjo
z večlet. prakso, zmožnega tudi slovenske in nemške korespondence sprejme industrijsko podjetje. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo plače pod: »Kji-govodia - korespondent« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani
Čedno natakarico
sprejmem takoj. Tudi začetnice niso izključene. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju, pod označko »Zanesljiva«.	27900
Najboljše potnike
Jugoslavije iščemo za takoj za prevzem modernega, praktičnega, čudno cenenega predmeta proti fiksumu in proviziji. Zastopstvo vezano z eksistenco. Seriozni potniki pišejo na: Razpošilialnica »Omnia«, Liubljana, Miklošičeva cesta.	27630
2 poštena potnika
za prodajo koles, gramofonov jn šivalnih strojev, za Gorenjsko iščem. Pismene ponudbe na podr. »Jutra« na Jesenicah pod »Dober zaslužek«.	27881
d t kafcfca *
V prodaji leži Vaša bodočnost!
Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrst. predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišiti nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana. Mestni tre 25-1.	lis
Vroč dan
lahko veliko pokvari. Se več en mesec brez dela! Katero delo imate najraje? Nudimo prijetno delo in dober zaslužek. Prvo poskusiti. potem presojati. Seriozni potniki pišejo pod »Dnevno 200 Din«. 27631
Pozor brezposelni
in zastopniki (ce), ako hočete razpečavati naš novo-izumljeni aparat proti tatovom, vlomilcem za zavarovanje oken, vrat, sadonos-nikov, vinogradov itd. ter še dva važna življenska predmeta. Plačam fiksum Din 100.— dnevno. Cena kolekcije s tremi predmeti, poštnine prosto Din 42.—, na povzetje Din 47.—. Za pojasnila in prošpekte je priložiti Din 2.—, kateri se kasneje odračunajo. — Agentura Pichler »Chifre 100«, Ptuj, Vošnjakova ulica.	27358
Fina šivilja
sprejme vsa boljša damska dela na dom. Cene zmerne, postrežba solidna. Naslov pove" oglasni oddelek »Jutra«.	27689
Dijak
išče primerno delo čez počitnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27659
Izurjenim pletiljam
se oddajo stroji in dela na dom. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 27691
Več zastopnikov
za povečane slike, agilnih in poštenih, sprejmemo z dobro provizijo. Potrebna kavcija 1000 Din. Prijaviti pismeno ali osebno »Fre-gator«, Zagreb, Istarska ulica 29 .	27729
Ročno vezenje
vsakovrstno sprejmem v delo. Podgora 38. Št. Vid nad Ljubljano.	27771
Abiturient
realne gimnazije išče primerno službo Pianist in radiotehnik Ponudbe pod »E. P 1912« na oglasni oddelek »Jutra«.	27450
Kuharica
srednjih let. dobra gospodinja. išče mesto k samostojnemu gospodu — ali manjši obitelji — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna 550«.	27270
Lesni manipulant
z večletno prakso pri ve-lefirmi. nemški in italijanski Jopisnik dober računat. za vsa pisarniška dela ter zmožen 10.000 Din kavcije, išče primerno mesto — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 120«	27547
Službo gospodinje
v boljši gostilni ali privatni hiši na deželi išče gospa. Naslov v oglasnem tWdelku »Jutra«. 27253
Plačilni natakar
starejši — kavcije zmožen, išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Plačilni natakar« 27551
Dekle
staro 15 let, se želi izučiti v trgovski obrti na deželi,
kjer bi bila preskrbljena tudi s hrano in stanovanjem. Ima posebno veselje do trgovine. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.
27550
Vpokojen policijski uradnik
srednjih let. trezen in ver-ziran v vseh pisarniško-administrativnih poslih ter zmožen slov., srbohrv. in nemščine v govoru tn pisavi. išče mesto pisarniškega uradnika, zastopnika, potnika ali pa kakšno drugo primerno službo. Ceni. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv uradnik«.	27571
Kot hišni upravitelj
ali temu primerne posle prevzame drž. tehn. uradnik. s prakso in veseljem do nasadov. Pogoj ie primerno stanovanje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pogoj«.
27515
Trg. pomočnica
išče mesto v manufakturni trgovini — najraje v Mariboru ali Ljubljani. Ceni oonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Spretna moč« Nastopi lahko takoi! 27532
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, z dveletno pom. prakso, agilen, dober prodajalec in vsestransko zanesljiv želi premeniti službo. Najraje gre v kako večje mesto v Sloveniji. Naslov pri oglasnem oddelku »Jutra«.	27726
Strojnik
izučen ključavničar, zmožen elektr. popravil, išče mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27507
Izučen kurjač
parnih strojev, išče primerno službo kjerkoli. Ponudbe pod »Visok tlak« na podružnico »Jutra« v Novem mestu.	27409
Bivši trgovec
išče službo skladiščnika ali kaj podobnega. Nastopi lahko takoj. Zmožen srbohrv. in nemškega iezika v go voru in pisavi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Služba takoj«. 27757
Kontoristinja
zmožna slov. in nemške stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del. želi zaposlcnja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27738
Obrtni list
za trgovino z mešanim blagem oidaro solidn:n> lamam »ti gospodom po<i telo ugodnimi pogoji. — Cenj oonudbe je poslat: □a podružnico »Jutra« v Celju pod š fro »Malo po jojilo«.	36830
Rabljene zaboje
najceneje proda Jugosteyr, Liubliana VII, Frankopan-ska 21.	27526
Pozor, kmetovalci!
Ne zamudite tako ugodne prilike! — Mavec (gips) za gnojenje njiv in trav nikov razpošilja dokler zaloga traja po 35 Din za !00 kg franko postaja Rudolf Dergan, trgovec — Laško.	27477
Gospodična
stara 21 let. iz boljše družine, želi priti k odlični družini k otrokom, ali kot družabnica. — Gre tudi na deželo. Event. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ksenija«.	27609
Prvi kuhar
išče mesto. Ponudbe pod šifro »Kuhar« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
26654
Zobotehnik-asistent
perfekten v tehniki in ope-rativu. išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfekten«.
27642
Slaščičar
samostojen in hiter	delavec išče službo za	takoj. R. Vistan. Maribor.	Mlinska 26.	27554
Šofer-monter
išče službo za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Monter«.	27596
Šofer
vešč vseh popravil, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Antialkoholist«.	27597
Entlanje
po 1 Din od metra ter šivanje belega perila, lepo in po nizki ceni se izdeluje v Vodmatski ulici št. 1-1, levo. vrata 5.	17294
Resen akademik
instruira francoščino, kakor tudi druge predmete. Naslov: E. M.. Univerza.
27335
I. oblaatv. Koncesljontrana
šoferska šola
Camertiiik, Liubljana
Unnajska cest« Me*. 3b
;Jugoavto) Tet 2236. Pouk in praitiči« vožnje. 251
Leksikon aH slovar
francosko - nemški kupim. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Leksikon 444«.	27793
SA
Zobozdr. asistentka
z dališo službeno dobo išče mesta v svrho izpopolnitve, nairaie v Ljubljani Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Dobra pomoč v kavčuku in zlatu«.	27052
Kletar-skladiščnik
dobro verziran, išče službo v Ljubljani. Kottar, Dunajska cesta 9/II.	27373
Maturantka realke
vešča slov., francoščine italijanščine, srbohrvaščine deloma tudi nemščine in angleščine. Išče s I n l b o korespondentke ali kaj stičnega v kaki tehnični pisarni. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko •Nadarjena in marljiva«.
27517
Pisarniška moč
Srednješolski absolvent išče mesta kot pisarniška moč v kakem trgovskem, industrijskem ali temu slič-nem podjetju. Ima lep rokopis ter je vešč srbohrvaščine. Cenjene ponudbe poslati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »K 18«.
27451
Strokovnjak
s 15-letno prakso v rezanju mehkega in trdega lesa, popolnoma sposoben za vodstvo žage. šumske pisarne. vešč vseh dimenzij in odgovoren za prodajo materijala. išče mesto upravitelja ali bi prevzel vse delo v akord po kubi-ku, a nairaie v onih žagah, kjer vlada zastoj v delu. Za svoje poverienie more dati bančno garancijo. Ponudbe pod »Verziran« na ogl. odd. »Jutra«. 27478
Šofer mehanik
z 6-letno prakso, prost vojaščine. želi premeniti službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrsten vozač«. 27544
Uradnik
jezikovno izobražen, z večletno prakso, išče primerne službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Praksa«.	27684
Šofer
trezen vozač, vešč popravljanja, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27701
Prodajalka
meš. trg., prva moč. z 12.000 Din kavcije, išče na-meščenja. — Ponudbe pod »Maribor« na podr. »Jutra« v Mariboru.	27676
Prodajalka
mešane stroke, želj mesta kjerkoli. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27737
Starejši samec
išče mesto sluge ali kaj sličnega. Zmožen je tudi kavcije. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27748
Prodajalka
mešane stroke, išče službo — nairaie na Štajerskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2/606
Mesto pisarja
v kakršnikoli stroki išče mlajši absolvent trg. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27648
Kot sluga
trg. ali pisarniški, iščem službo za takoj ali pozne-ie. 31 let. Locco. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27782
Strojnik in kurjač
z večletno prakso, išče službo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27789
Dipl. inženjer
z večletno prakso kot samostojen obratni inženjer, specialist v tekstilni stroki. z daljšo prakso v inozemskih tvornicah. išče mesto za takoj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Te*til«.	27791
500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi službo sluge, ali kakršnokoli. Perfekten v nemščini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 500«.	27803
Ročni voziček
za prevažanje poštnih zavojev. zelenjave ali mleka, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27522
Pulte in stelaže
v dobrem stanjn poceni proda Janko Puhek. Črnomelj.	27583
Papirnate servijete
pieemtki papir. razglednice »M. nudi najceneje tvrdfca Ivan Ba-bovec. Ljubljana. Stari trg št. 20.	165
Omaro s predali
mizo in posteljo z mrežo prodani na Poljanski cesti št. 11. Ogledati med 1. in 2. uro.	27S76
2 peči
dobro ohranjeni. lončeni poceni naprodaj v Cigler-jevi ulici 13. ljubliana -Moste.	" 27SS4
Malinovec
z najfinejšim sladkorjem vkuhan. br"« vsake kemične primesi gara-ntATOHo naraven, se d>obii v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana
1 kg 20 Din
Pni večjem odjemu ceneje. Razpošiilja se po poeti m železnici.	161
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik. Tržaška ceeta št. 16, telefon 3313.
146
Barve, lake, firnež
io drugo nudi najboljše lo aajceneje
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta štev. 12 — poleg restavracije »Nov; svet«.	36
Malinovec
in 12 vrst sokov nudi Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Komensk«ga 36.
25693
Prodam:
Marmor ter železno ograjo za grobnico, napravo za barvo mleti, poljske postelje lesene, žične vrvi in sode. F. Cvek, Kamnik.
27672
Lepa kočija
je naprodaj za fi.iakerja. Koroška c. 95, Maribor.
27678
Trgovsko opravo
2 stelaži. 2 pudelna, 2 veliki in 1 malo tehtnico z uteži. 1 predal za moko, 1 voziček (rude), več zabojev. vreč itd. prodam. Cena po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	27713
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča slov., nemške in italijanske korespondence, deloma francoščine in hrvaščine. zmožna samostojnega knjigovodstva ter vseh pisarniških poslov, išče primernega nameščenja. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojnost«.	27801
Prodajalka
mešane stroke želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna«. 27825
Invalid
36 let star, oženien. brez otrok, želi nameščen.ia v Ljubljani kot sluga, vratar, nočni čuvaj ali temu podobno. Nastopi lahko takoi. Ceniene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Invalid«.	27874
Avtotapetnik
in ličar
zmožen limonzije. karoserije in tapecirania. išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27S26
Dekle
pridno in pošteno gre služit k boljši družini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna« 27892
7 gumastih krogelj
proda J. Magister. Zgornje Gameljne.	27350
Reform steklenice
za vkuhavanje sadja in po-vrtnin. se odlikujejo, s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo Lovro P e t o v a r, Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo.	27180
Žnidaršičeve panje
3 s čebelami in satjem, 1 prazen, proda L. Fiirsager Radovljica.	27266
Fotograf, objektiv
anastigmat 1 : 4. 5. 180 mm tvrdke »Hermagis Pariš«, nov, za rola-zatvoroin, za časovne in moment, snimke prodam za S00 Din. — Ponudbe pod »Hermagis« na podružnico »Jutra« v Novem mestu.	27468
Jajca za valjenje
od čistokrvnih amerikan-skih »Leghorn« po 5 Din komad in plemenske peteline nudi A. Kregar, Zaloška cesta 110, Moste pri Liubliani.	27593
Dvojna dvodelna okna
12 kom,, velikost 85/165 in 10 komadov 83'160, zunanja krila iz mecesnovega lesa, prodam po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27747
Spomladanski med
pošilja po pošti 5 kg 105 i>in A Maček, čebelar na Vrhniki.	2oil63
Etagero za knjige
iz trdega lesa proda Franke, Bleivieisova cesta 20.
27618
_
Čoln (Kielboot)
za 5 oseb, skoro nov poceni (1700 Din) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27810
Otroški voziček
proda Vincek, Celovška 42 Z7872
Pisalno mizo
hrastovo, s foteljem proda Josip Tribuč. Glince. Tržaška cesta 6.	27861
Vrtne stole
zaklopne proda Josip Tribuč na Glincah. Tržaška cesta št. 6.	27860
Krznar. vajenca
spreimem takoj. Poizve se na Miklošičevi cesti 14-11.
27875
. Umivalnik
velik, z marmornato ploščo in zrcalom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27830
Avto limuzino
petsedežno. s plačano takso za leto 1930. v zelo dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »jutra«.	27337
Majhen avto
takse prost, zelo ugodno naprodaj. Poizve se v garaži VVeibl. Miklošičeva c.
27411
Motor »Ariel«
550 cm3. 2000 km vožen, za 12.500 Din proda Flei-scher. Jarše 7. p. Domžale 27320
Motorna kolesa
rabljena, različnih znamk in velikosti pod najugodnejšimi plačilnimi pogoja vedno na zalogi pri zastopstvu »James«;, Ljubljana. Vegova ul. 8. 36464
Novo motorno kolai
radi vpoklica k vojakom poceni proda Anton Kozina Kette Murnova 8. 27549
Indian Scaut
s prikolico prodam aH zsh menjam za Solo 360 ccm. A. Križan. Sv. Lenart — Slov. gor.	27568
Ford Tudor
novi model, zelo dobro ohranjen ugodno naprodaj. Informacije daje I. Lovše, Tavčarjeva 6.	27639
Harley Davidson
28 model. 1200 ccm. s pri. kolico. malo vožen. zeli* ugodno naprodaj v mehanični delavnici na Miklošičevi cesti št. 17. 2728S
Štirisedežni avto
prodam, event.	zamenjam za dvesedežnega	ali tovornega. J. Cihlaf.	Dunajska cesta št. 69.	27010
Tovorne avtomobile
2—otonske. nove in rabljene ima najugodneje naprodaj Lampret in drug, družba z o. z.. Ljubljana.. Šelenburgova ulica št. 4.
27785
Avtomobili
Austro-Daimler A. D. M.,
4-sedežen, odprt, šport;
Renault, šestsed., Iimusi-na, pripraven za avto-ta^i, izborno ohranjen;
Chevrolet, štirised., odprt
Citroen. 6 cil., petsed. limuzina, skoro nova;
Citroen, štirised.. odprt;
Ford limusjna;
vse v zelo dobrem statiin proda Lampret in drug, družba z o. z., Ljubljana. Šelenburgova ul. 4.
27786
Pozor, motociklistf!
Naprodaj je za vsako ceno takoi motocikelj — stroj v izbornem staniu. Električna razsvetljava, hupa, secuiss itd. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2783!
»Puch« kolo
skoraj novo, prodam poceni. Paulič, parna žaga. Novo mesto.	27668
Moško kolo
napol dirkalno — znamke »E g 1 o n«, malo rabljeno proda Hočevar Peter, hi-giienski zavod. Ljubliana, Zaloška cesta 2. 27755
Moško kolo
dobro ohranjeno po nizki ceni naprodaj v Tavčarjevi ulici 2-1, desno. 27796
Moško kolo
dobro ohranjeno počen! prodam. Naslov pove ogl, oddelek »Jutra«. 27843
Vsakovrstno zlato
kupuje po najviijih cenah
Čeme — javelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Namizni service
popolnoma nov pozlačen, relief za 6 oseb prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra<-.
27S91


Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Pee-nika za pljučne bolezni (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din.
26178
Nikoprost
Vas odvadi kajenja takoi. Stane franco 76 Din. Učinkuje takoj. Tisoči so se že odvadili! Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. 27694
/
■■■■■i
* r; ^
«9
Našim cenjenim naročnikom nam je čast naznaniti,	4 g s *
da se je naša centrala v Zagrebu preselila * IIO TO Uradne |>l*0St01*C
v ILICI br. O PllBLICITAS d. ».
Telefon kot dosedaj 33-07
največji jugoslavenski oglasni zavod
Pohištvo
moderno in navadno, politi-
rane Lno izdelane spalnica po n zktli cenah Vam nu :i zaloga pohištva Franc Vplkarrh. m Varstvo — Viž-marje (po-J klancem). 26101
Dobrega jabolčnika
samo pristno blago. kupim
večjo množino. Rožič An tun, Šoštanj.	27127
Crešnjevo spalnico
z ovalno osilio. politirano za 4500 Din in kuhinjsko opravo za I0W Din proda Cvetko Kladnik. mizar Mokronogu.	27476
Lepe spalnice
300(1 Din, kuhinje 1-lHJ, Din. prodala Vidmar. Zg. Šiška.
27687
Zoto in 2 fotelja
mpecirano. ter 3 slike -konii. prodam. Kersnikova ulica 7, pritličje, levo.
27680
Spalno opravo
trdega lesa. moderno, »mpletno s psilio prodam
">d garancijo po ugodni ceni. Drago Bahune. mizarstvo, Jesenice. 27718
Pohištvo na obroke
TMeskane spalnice po 2900, "::iarc po 530, postelje po -'i" in kuhinjske oprave po 1 li»j Din nudi mizarstvo Sava-, Kolodvorska ul. 18 Sprejemajo se tudi vsakovrstna naročila in popravila po nizkih cenah. 277-iU
Psi ha
iz hrastovega lesa. s 3 zrcali naprodaj v Rožni dolini V-10.	27776
Spalnico
dobro ohranjeno, iz ptičjega javorja, za 2 osebi in eno spalnico iz orehovega lesa za eno osebo prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-.	27856
Spalnico
hrastovo in psiho proda Josip Tribuč. Glince. Tr-
a.šfca cesta 6.	27862
Na prodaj je
no m/ki ceni razno pohištvo: nova hrastova in več mehkih, ter kuhinjskih oprav. Potem kompletna že rabljena orehova spalnica z marmorjem in velika ore hova tridelna omara z ogledalom. Josip Kurnik Zg. Šiška 51.	27883
Na prodaj
okoli 6" kg lepo sušenih jabolk. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 27182
la jabolka ponudite!
Vnovčujemo naisolidneje vse vrste in vsake množinfe presnega in namiznega sadja. Blago plačujemo pri prevzemu točno. Zahtevajte poiasnila. Štajerska sadjarska zadruga r. z. z o. '/.., Maribor. Miklošičeva ulica 2. Telefon 2581. 27675
Iščem posojilo j
proti garanciji. Vse drugo Po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod i »Sigurno posojilo«.. 27843 !
I
Blagajno
upim. Ponudbe na Polak Josip, hotel Lord. 26920
Voz
Kupim dobro ohranjen eno-vprežni kolcselj, brek ali kočijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Voz 34«.	27519
Hladilno omaro
večje vrste, pripravno za restavracijo, kupim. Ponudbe na naslov: M. Li-povž. Liubljana — Šolski drevored 8.	27493
Sifonske steklenice
dobro ohranjene kupim ali vzamem v posojilo. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Sifonske steklenice«.	27579
Obleko za gospoda
novo, temnoinodro, moderno prodam za 700 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27768
Zimska suknja
črna. za sredn.ieveliko postavo. skoraj nova. radi odpotovania poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27S18
Več parov čevljev
dobro ohranjenih in moške obleke iz prvovrstnega blaga prodani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27827
Dve moški obleki
in 2 moška plašča prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	27887
2 obleki
dobro ohranjeni prodam po zelo ugodni ceni. Vpraša naj se v nedeljo v Prisojni ulici št. 3. II. nadstrop-ie. levo.	27885
Družina
brez o i rok spreime deklico ljudske ali meščanske šole v popolno oskrbo. Marija .Milavcc. Stari trg* 19-i.. Liubliana.	277??
Hrastove plobe
50 m3 suhih. deb. 30. 40 in 50 mm, od 3—5 m dolgih prodam po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27412
Kopalno banjo
(veliko) kupim. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.
27692
Mlekarna
novo vpeljana, v Ljubljani, rabi dnevno več litrov mleka, dostavljenega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27662
Storži!
Opozarjam, da bom kupec za vse vrste storžev — smrekove, jelkove, borove in mecesnove. — Vprašanja na naslov: Saša Stare. Mengeš.	27272
Jedilno mizo
raztezno, vsaj 1.10 dolgo, v nemško renesanč. slogu, če mogoče s stoli kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene na naslov: Ljub-ljana, šola na Ledini.
27750
Upokojen železničar
nudi posojilo od 15.000 Din do 25.000 Din tistemu, ki
bi ga preskrboval s hrano in stanovanjem. Prednost imajo posestniki na deželi. Cenjene dopise je pošiljati na podružnico »Jutra« v Cel.iu pod šifro: »Upokoie-ni železničar«.	27903
Lokal
v centru^ mesta, s ploščino ca SO m5 in višino 5.70 m se zgradi do jeseni na novo za ugodnega reflektanta. -Dosedanji prodajalniški pro stori, ki bi spadali tudi k novemu lokalu, imajo ploščino 4'S m2 in isto višino — Samo seri.iozni reflektan-ti naj javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra' pod »Serijozna tvrdka«.
27389
2 trgovska lokala
skupaj ali posamezno, centru mesta takoi ugodno oddam. Pojasnila , se dobijo na Valvazorjevem trgu 7-11 levo (nasproti križevniške cerkve). Med 3. in 4. uro popoldne.	27423
Trgovino z mešan, blagom
dobro vpeljano, na prometni točki, vsled preselitve zelo ugodno takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	27425
Stropne tovarne in Kvarne d. d, £}ubi}ana
Telefon: 28-29, 28-30
StisQa1n
za sadje tft grozdje
Vedno * §aCegi t	71
Brzo/av. Stroj
•ce
Stanovanje
2 velikih parketiranih sob, kuhinje, shrambe in kopalnice. s souporabo pralnice, vodovod in elektrika — solnčna lega, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27S88
e cene!
Štedilnik, mizarsko orodje in skobelnik
vse dobro ohranjeno kuri Josip Bizovičar, Fran-kopanska ulica 12, Liubliana VII	2778:
Blagajno
železno — srednje veliko brezhibno kupi Komidar. Ljubljana Stari trg št. 1 27440
Rabljene cevi, tračnice in traverze
kupuje v vsaki količin ■Jugoturda«. Zagreb. Pod vodnjak kod slavnog kolo dvori — Bcdn.ianska ul. 2 27852
Katera plemenita oseba
posodi državni uradnici Din 15—20.000 za dobo 5 let. t prim. obrestovanjem. Ceni ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pleme nitost«.	27530
Suh hrastov les
10 m', debeline 45. 55 in 65 mm prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27621
Suhe hrastove plohe
70_m3 od 50—120 mm. od 2.50—4.50 m. žajmane in režaimane ugodno proda Fr. Batič. Celje. 26657
Kot družabnik
se želim udeležili s kapitalom pri rentabilnem pod jetju. Setn dober organi zator ter prevzamem ' slučaja potrebe tudi vodstvo podjetja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurnost-poštenosi«.
27540
Hrastove deske
močne. 3. 5 in 6 cm. pri-nia blago, popolnoma suhe, kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra- na Jesenicah pod šifro »Suhe hrastove deske«. 27721
Brusni les
smreko/ 1—5 m dolžine, kupuiem stalno proti takojšnjemu plačilu. Ponufflrč ns
oglas, oddelek »Jutra« pod »Cela >zni les«.	24700
Uradnika (co)
z Vlogo 150—1SO.OOO Din
snrejme rentabilno podjetje. Poleg plače in primernega obrestovanja glavnice tudi delež na dobičku Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik s soudeležbo«.	27578
Tihega družabnika
ali tinanc.iera sprejme trgovina z mešanim blagom v mestu na deželi. Potreben kapital 30.000—40.000 Din. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garanciia 100.000 Din«.	27704
Družabnika
iščem za novo kiaopoU.ietje v prijaznem letoviškem mestu. Koliko zsrporete vložiti? Stanovanje prosto. _
Ponudbe 'na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lepi dohodki«.	27S52
Lokal
v katerem je od nekdaj trgovina z mešanim blagom. oddam s 1.. septembrom. Ogrinc Jakob. Grahovo pri Cerknici. 27277
Lokal
na zelo prometnem Glavnem trgu v Kranju oddam. P -drobne ponudbe na tgl. oddelek »Jutra« pod =jfro »Kranj«.	27329
Gostilna
na prometnem letoviškem kraju, tik ob glavni cesti in železniške postaje, zaradi selitve ugodno naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Naslov se izve v nodr. »Jutra« v Celju. 26955
Lokal
pripraven za krojača, čevljarja. brivca, šiviljo ali modistinjo, oddam takoj v najem. Vprašati na Cankarjevem nabrežju št. 7.
27537
Lokal
za ljudsko kuhinjo ali brezalkoholno restavracijo, prvovrsten. — popolnoma opremljen, higijenično urejen. na najprometnejšem kraju, oddam takoj v najem z vsemi pravicami za izredno nizko odkupnino zaradi preobilnega prometa. Pismene ali ustmene ponudbe in osebni ogled pri lastniku T. F.. Narodna kuhinja. Kolodvorska ulica 83, Promenada. Kariovac, 274-S6
Pekarna v Zagrebu
naprodaj zaradi odhoda v Ameriko. Dobro uvedena in ni dobrem mestu. Vla-ška ulica 129, Milan Vdo-vič.	27703
I
Več trg. lokalov
na zelo prometni točki — križišču štirih cest — oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27S02
Mlekarno
na prometni točki radi bolezni pod ugodnimi pogoii oddam. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Dober promet«.	27S32
Slaščičarno
z delavnico, lokalom in stanovanjem, vpeljano, na prometnem kraju usodno oddam v najem s 1. avgustom. Prednost imajo kavcije zmožni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27531
Natakarici
oddam vinsko klet na račun. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27635
Gostilno
dam na račun ali v najem v industrijskem kraju. Potrebna kavcija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra 27679
Skladišče
veliko in suho vzamem v tiaje-i s 1. avgustom. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 27695
Lokal
za trgovino iščem v najem v Ljubljani ali nje okolici. Ceni. ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jntra« pod »Lokal«.	27666
Dobro gostilno
sredi mesta na križišču cest da v zakup proti odpravnini 2o.n00 Din Troha. Maribor. Aleksandrova cesta 18.	27682
Trgov, z mešanim blagom
staro, dobro vpeljano, rio-dam 5 minut iz Maribora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27677
Trgovski lokal
in stanovanje
oddam v najem Aleševčeva štev. 30 — Ljubljana VT1.
27375
Zago
venecijanko, v Poljanski dolini oddam takoi najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	27390
Stojnico
oddam v naiem na prometnem prostoru ljubljanskega trga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina«.	27760
Gostilno
v Ljubljani oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Prometen kraj«. 27624
Gostilno
na prometnem kraju vzame v naiem zakonski par brez otrok. V oskrbo prevzame tudi preužitkarje. —- Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez otrok«.	27617
Restavracijo
na zelo prometnem kraju, tik postajališča v D. M. v Pol ju oddani v najem ali na račun. Poslopje je letos novozgrajeno, viso-kopritlično. in ima stanovanjskih prostorov za 2—3 stranke ter 2 sobi za tujce En gostilniški lokal se event. lahko porabi za trgovino. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27778
Tri parcele
od 430—500 lils ugodno prodam. Pojasnila v Ljubljani, Zaloška cesta 21. 27446
Kupci pozor!
Pri Kamniku naprodaj le po kmečko posestvo z le Pimi travniki. Tik Kamnika lep Gradič na najlepši razgledni točki z večjim parkom. V Kranju manjša gostilna. Več lepih stavbnih parcel. Manjša stanovanjska hiša in nar večjih stanovanjskih hiš. Pri Radovljici vcč.ie kmečko posestvo za osem glav živine. V Radovljici na trgu trgovska hiša in še eno malo posestvice. Tik Bleda mala trgovska hiša. Na Bledu lep velik hotel. Trgovska hiša z nekaj zemlje pri Kranju. Nov modern mlin tik postaje Škofjaloka in v raznih krajih Gorenjske in Dolenjske več posestev manjših in večjih. Natančnejša pojasnila nri L. Rebolj v Kranju proti priložitvi znamke za odgovor. 26746
Gostilnp z mesarijo
in lepimi vrti. na najpro-metnejši cesti v Mariboru, S minut od gl. kolodvora prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru.
27161
Krasen vinograd
ležeč v Rušah ob cesti, blizu vasi in postaje, aron-dirano 17 oralov, s poslopjem, lepim sadonosni-kotn in gozdom, prvovrstna lega. z lepim razgledom na dolino, najprimernejše za letoviščarje, oziroma vpo-kojence, z rodno obloženim vinskim in sadnim pridelkom vred ugodno prodam. Pojasnila daje g. M. Golob. posojilnica. Ruše.
27164
Trgovsko hišo
na prometnem kraju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promet«.	27366
Visokopritlična hiša
nova. 10 minut od sredine mesta, z dvema stanovanjema naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27555
Nasvete za nove gradbe
mirte, proračune la na.1-zoretva izvršuje po zmeraj ceai gradbena in aihitek-tonična inžeinjereka pisarna fehniSai biro »Tebna« v Ljubljani. Mestni ttrg 35/1.
159
Delavnico
pripravno za vsako obrt, evcntuelno tudi stanovanie
kier se sedaj nahaja avto-klcparstvo. oddam s 1. oktobrom na Ižanski cesti 6.
27374
Krojaško delavnico
naiprometnejši ulici cen-ra Liubljane prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Dober začetek«.	27824
Pbzor, trgovci in obrtnik?!
Odda se za eno ali več let mestu, blizu kolodvora velik prostor za skladišče
ali delavnico. Istotako tudi stanovanje 2 sob in kuhinje
Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Skladišče ali stanovanje«.	27877
Dve parceli
v Zeleni lami. po 14.000 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Naselitev obrta ali industrije
Pripravni prostori za naselitev večjega obrta ali pa male industrije v 36 m dolgem in .8 m širokem masivno zidanem poslopju, enonadstropnem, z velikim podstrešjem ter prostornim dvoriščem, se oddajo Slov. Konjicah na Sta jerskem ob državni cesti na naiprometnejši točki v dolgoletni najem. Vodovod v hiši. Falski elektrovod za obrat in razsvetljavo V .neposredni bližini. Delavske razmere zelo ugodne. Interesentom da pojasnila z načrti iz prijaznosti Stavbna tvrdka Fr. Golo-granc, Slov. Koniice.
26658
Krasno posestvo in trg. z meš. blagom
stara, dobro vpeljana, z obširnimi lokali, pripravni mi tudi za veletrgovino, v večjem kraiu dravske banovine (bivše mariborske oblasti), na prometnem kraju, t'k ob banovinski cesti I. razr., enonadstropna stavba, z mnogobrojnimi sobami, pripravnimi razen trgovine tudi za gostilno itd., z vodovodom v hiši, moderni hlevi, kleti, skladišča, njive, travniki, sado-nosniki. vrtovi, gozd in vinograd pod zelo ugodnimi pogoii naprodaj. Trgovina se proda event. tudi brez posestva. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27671
Trgovska hiša
s posestvom, na prometnem kraju ob veliki cesti n-irodai. Poiasnila daje Zrkovska c. 1, Pobrežie, Maribor.	276S3
Inozemski kapital
išče industrijski objekt s 400 dO 600 HP sile, 4000 metrov površine blizu železnice, z dovoljno delovno silo v okolici. Resne ponudbe na »Iniermissor«, Jelačičev trg 28. Telefon 21-64.	27714
Hiša z gostilno
in zemljiščem poleg tovarne in postajališča, sredi vasi prodam. Cena 92.000 Din. Potrebnega 24.000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27711
Hišno posestvo na Viču prodam
it proste roke radi selitve
in sicer dve enonadstropni hiši, 1 gospodarsko poslopje, obsežno zaprto dvorišče in poleg 1500 m! sadnega in zeleniadnega vrta. vse ograjeno. Pripravno je za stavbišče, ker je ob cesti. Hišno posestvo .ie vse dobrem stanju; v 1 hiši 2 obsežni delavnici, povsod elektrika in vodnjak z zdravo pitno vodo. Stoji ob križišču cest. Proda se v celoti ali posameznih delih Pripravno je za vsako industrijo, obrt, trgovino ali gostilno. — Pojasnila daje lastnik Franc Iskra, Vič 16 pri Ljubljani.	27509
Stanovanje
2 sob. kuhinje in verande oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
27774
Sobo in kuhinjo
z vodovodom in elektriko oddam r avgustom. Ogleda se lahko vsaki dan od 18. ure dalje. — Naslov v
oglasnem oddelku »Jutra«.
2781»
Komfort. stanovanje
trisobno, pose'.ska soba, kopalnica, 2 balkona i* vse moderne pritikline, v novi vili blizu Zvezde oddam s I. avgustom za 1700 Din mesečno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno 1700«.	27804
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklia oddam v Rožni dolini — cesta VU1 št. 14. 27S40
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. — Poizve se v brivnici ZoriS na Zaloški cesti štev. 8.
27848
Stanovanje
sobe in kuhinje išče mirna stranka v bližini sv. Krištofa (Dunajska cesta). Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	27841
Stanovanje
1—2 sob. kuhinje in pritiklin išče stranka 2 oseb za takoj ali s I. avgustom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi periferija«.	27886
Stanovanje
obstoječe iz velike sobe, kuhinje in kleti, z elektriko oddam takoi stranki brez otrok ali do 3 oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27890
Stanovanje
2 sob in pritiklin iščem za avgust v Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27353
Stanovanje
v centru mesta, obstoječe z 2 sob. kuhinje, shrambe, sobe za služinčad. steklene verande, parketnih tal. vodovoda. oddam družini brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solide Mieter«. 27380
Stožice ali ob
Dunajski cesti
iščem za avgust eno- ali dvosobno stanovanje s pri tiklinami. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »48«.
27424
Stanovanje
enosobno. v novi hiši ceT no oddam. Glince cesta I* št. 26.	27733
Mirna stranka
išče s 1. septembrom stanovanie 2—3 sob. kuhinje in pritiklin. v mestu ali bližnji periferiji. Ponudbe na naslov: H. Hribcršek, tv. Stupica. Gosposvetska cesta 1.	27514
Stanovanje
do 5 sob veliko, primerno za dentista, sredi mesta iščem za 1. avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober plačnik«.	27772
Stanovanje
3 sob. kopalnice in pritiklin oddam s 1. avgustom. Ponudbe na ogla . oddelek »Jutra« pod »Udobno«.
27807
V Mostah
ali Vodmatu
iščem I— 2sob.no, parketi rano stanovanje za avgust, Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27305
Stanovanje
trisobno, solnčno. za avgust ali september išče višji drž. uradnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasl družinski člani«. 27309
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin išče za avgust mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 1. avgust«.
27312
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin šče soliden zakonski par brez otrok. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «pod šifro »Tražim stan«.	27834
Enodružinska hiša
naprodaj. Vodniat, Valentin Vodnikova 24.	27770
Arondirano
Trinadstropno hišo
v sredini mesta pod zelo ugodnimi pogoii prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	27293
Hišo, ozir. posestvo
vzamem v naiem y ljubljanski okolici. Event nakup ni izključen. Ponudbe pod »Hiša« na oglasni oddelek »Jutra«.	27295
Velik sadni vrt
v Streliški ulici 33 prodam kot parcelo.	27448
Hišo
sredi velikega vrta. od tekstilne tovarne uro hoda (za Savo), po ugodni ceni prodam. Na željo imam tudi nekaj njive in gozda, skupno meri 5 oralov. Pojasnila daje lastnica Ziherl. Kranj 114.	27658
posestvo
pri cesti, 10 oralov, 2 orala gozda, ostalo vinograd, njive, travniki. Rudniški 272021 okraj, 5 minut od rudniške kolonije, 10 minut od cerkve in šole, prodam z vsem letošnjim pridelkom. Cena S5.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27572
Dvostanovanjsko hišo
po dve sobi in knhinii prodam v Rožni dolini cesta VIII, št. 1. 27699
Posestvo
prodam deset minut od farne cerkve v Št. U.iu. vas Silova. skupno ali na parcele. Poizve se pri sosedu Klemenjaku ali pri lastniku Martinu Oplotniku. Marija Reka. pošta Sv. Pavel v Savinjski dolini.
27670
Majhno hišo ali vilo
po možnosti t vrtičem kupim v mestu. Ponudbe afd »Čim prej« na oslasniirid-delek »Jntra«.	27634
Visokopritlično hišo
ali enonadstr.. blizu mesta kupim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Malo vrta«.	27777
Manjšo hišico
kje na gorenjski strani ljubljanske okolice kupim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravo podnebje«. 27814
Stavbno parcelo
prodam. Poizve se v gostilni pri »Tičku na gričku« 27845
Hišo s pekarijo
dobro idočo, na prometni cesti, v neposredni bližini Ljubljane prodam. Ponudbe
na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »175.000«. Javijo naj se le reflcktanti z gotovino.	27S78"
Enonadstropno hišo
z gostilniško koncesijo prodam ali dam v najem. Oddaljena 15 minut od glavne pošte v Ljubljani. Dopise ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno 6«.	27S54
Posestvo
prodam: obstoji iz eno-nadstropne hiše. pripravna za vsako obrt, na prometnem kraiu ob glavni cesti. Nadalje obstoječe iz hleva, kozolca in nove žage venc-ciianke. vse v najboljšem stanju. Posestvo obdaja še sadonosnik. vinograd, travniki in gozdovi. Meri okoli 14 oralov. Ugodni plačilni pogoji. Posestvo se pa proda radi družinskih razmer. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. 27902
fiflliNNHl'
Stanovanje
2 sob in kuhinje poceni oddam Sv. Križ 64. 2T742
Stanovanje
sobe in kuhinje išče za avgust mirna in čista stranka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Selitev avgusta«. 27812
Stanovanje
2—3 sob. v mestu iščem za 2 osebi, proti event. predplačilu. Ponudbe pod šifro »Selitev avgusta« na oglasni oddelek »Jutra«.
27813
Stanovanje
sobe in kuhinje iščeta 2 starejši .osebi za avgust v mestu ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oče in hči«. 27867
Stanovanje
2—3 sob išče solidna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domačiia«.	27855
Stanovanie
2 sob, kabineta in pritiklin oddamo v naiem s i. oktobrom 1930 v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoii na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8.	27858
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok v. Vodmatu. Ribniška S. 27851
Sobo in kuhinjo
iščeta mati iu sin za takoj ali pozneje, v trnovskem ali 'šentjakobskem okraju. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«.
16306
Enosobno
stanovanje
s pritiklinami. za avgust išče drž. uradnik za tri člansko družino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Mesečno do 500 Din 27563
Stranka brez otrok
išče stanovanje 3—4 sob, kopalnice in drugih pritiklin za 1. november 1930. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trajnost«.
27533
Stanovanje
2—3 sob in pritiklin iščem s 1. avgustom v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrika«.	27504
Lepo stanovanje
2 sob in kuhinje oddam tistemu, ki mi za 6 mesecev posodi 40.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Okolica sv. Petra«.	27566
Stanovanje
2 sob in kuhinje iščem 1. avgustom v bližini Tržaške ceste. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«.	27570
Stanovanje
sobe. kuhinje, shrambe in kleti, na Kodeljevem — pod barakami št. 86 oddam 27746r
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin, v bližini mesta oddam. — Cena in vselitev po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27749
Stanovanje
samsko, obstoječe iz 2 sob, predsobe in kopalnice, s klozetom oddam v najem s 1. avgustom 1930. v naši palači na Pražakovi ul. 15 III. nadstr. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Gledališka ulica 8.	27857
Stanovanje
Kot državni uslužbenec za svoja leta si želim preskrbeti knbinio. 1 ali 2 sobi v bližini glavnega kolodvore —»i naprelšnjeum plačilu ali za pomoč madbi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko: »A. K. b. 100«.	27829
Lepo stanovanje
1 sobe in pritiklin oddam mirni stranki brez otrok, ali samski osebi v Sp. Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust«.	27696
Stanovanje
dveh sob išče tričlanska družina. Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra« pod »3 odrasli«.	27664
Sobo in kuhinjo
ali veliko sebo, išče mirna in čista družina treh oseb za 1. avgust, plačam dva do tri tisoč dinarjev naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predplačilo«.	27G67
Stanovanje
1 sobo in kuhinjo išče starejši zakonski par brez otrok s novim pohištvom. Rajon glavni kolodvor— Tabor. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Točno Plačilo«.	27710
Stanovanje
1 ali 1 sob. kuhinje in pritiklin iščem za avgust ali september. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »100*.
27792
Stanovanje
3 sob in pritiklin. po pri merni ceni iščem za i. avgust ali september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden plačnik 1200«.	27795
2-sobno stanovanje
za 1. avgust ali 1. september. v centru mesta išče mirna tričlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod šifro »Mirna stranka«.	27758
Dve lepi sobi
za pisarno oddam z avgustom na Miklošičevi cesti št. 14, I. nadstr. 27766
Separirano sobo
dam dvema gospodoma. _
z elektr. razsvetljavo od-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27767
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in strogo separirano, v pritličju ali I. nadstr. iščem s 1. avgustom. Ponudbe z oznako cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miren gospod«.	27633
Opremljeno sobo
solnčno in z elektr. razsvetljavo, v pritličju ali I. nadstropju, v bližini pošte iščem s 1. avgustom. Ponudbe na naslov: Hugon Lenassi, poštna blagaina. Liubliana.	27300
Sobo za pisarno
ua Miklošičevi cesti oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 27S95
Prazno sobo
solnčno. z balkonom, parketom in elektriko oddani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27898
Industrijalec
z dežele, inteligenten, ki ima večkrat opravka v Ljubljani, želi najti lepo opremljeno sobo v centru ali vsaj ne zelo oddaljeno od centra Ljubljane, v kaki mirni ulici ali cesti. Želim strogo separiran vhod. — Cenj. ponudbe pod »Udobnost« na ogl. odd. »Jutra« 27898
Prazno sobo
oddam solidnemu gospodu. Istotam se odda tudi velika
prazna klet
Vodnikova cesta štev 25 27246
Lepo sobo
oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27323
Sobo
» rKisebnim vhod cm. z
ilvema posteljama. takoj oddam. Rožna doKna. re-
eta li H. 7.	20806
Sostanovalca
s h r a n o in vso oskrbo sprejmem za 650 Din mesečno. Pojasnila v restavraciji »Soča«. Sv. Petra c. št 3.	27524
I ali 2 sostanovalca
sprejmem po zmerni ceni v lepo opremljeno sobo — k boljšemu solidnemu gospodu. Kavškova cesta 26. I. nadstr. desno. 27546
Sobo
prazno ali opremljeno, s štedilnikom ali brez ter s posebnim vhodom oddam v Zg. Šiški — Kosovo polje št. 164.	27592
Preprosto sobico
s štedilnikom išče J. Vidmar. Devinska cesta št. 9 — Trnovo.	27632
Lepo sobo
liovoopremljeno, z elektr.
razsvetljavo in posebnim vhodom oddam 15. julija ali 1. avgusta v Gradaški ulici št. 8.	27806
Boljšega gospoda
sprejmem s 15. julijem v lepo, novoopremlieno. čisto in zračno sobo s posebnim Vhodom ter elektriko. Vprašati na Janševi cesti 12, Spodnia Šiška.
27820
Sobo
oddam solidni gospodični ali kakemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	27823
Opremljene sobo
takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27863
Sobo
centru mesta takoj oddam. Jurčičev trg št 2-II.
27873
Sobo
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu na Kefe Murnovi cesti št. 10. 27S80
Sostanovalca
Solidnima
gg. oiicirjenia
oddam 2 opremljeni mirni sobi blizu Tabora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27640
Dve sobi
eno kot spalno sobo in eno kot sorejemnico. v centru mesta aii v bližini Tabora išče soliden gospod Ponudbe z navedbo cent-pod »Soliden gosnod 1930; na oglasni oddelek »Jutra 27643
Za skromen popoldanski počitek
na zoti ali postelji od 13. do 15. ure iščem sobo ne predaleč od kolodvora, ker sem večkrat tedensko uradno v Ljubljani. Ponudbe pod »Počitek« na ogl. odd. »Jutra«.	27619
Solnčno sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v sredini mesta in souporabo kopalnice oddam enemu ali dvema stalnima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27709
Preprosto sobico
s posebnim vhodom išče čez. dan odsotna šivilja v bližini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivani v prostem časn za hišo«.	27660
Kot sostanovalki
sprejmem 1 ali 2 gospodič-sprejmem na Cankarjevem .' ni v bližini Zvezde in nabrežju št. 7-11. levo. i obrtne šole. Naslov pove 27850 oglasni oddelek »Jutra«.
27751
Lepo in svetlo sobo
vili na Mirju oddam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	27846
2 sostanovalki
takoi poceni sprejmem na Turiaškem trgu 2-II, desno.
Sostanovalca
sprejmem za 150 Din mesečno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 27717
Zakonski par
išče prazno sobo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra pod »Blagajničarka
Sobo
prazno ali opremljeno, z 27833 ; električno razsvetljavo in pritiklinami oddam Koce-nova ulica 9.	27732
Prazno sobo
Kot sostanovalec
ščem v Šiški stanovanje. Ponudbe pod »Boliši delavec« na ogl. oddelek Jutra.
27836
27844 : čedno, iz stopnišča oddam boliši osebi. Vrhovčeva 9-1	27734
Veliko sobo
parkelirano — s posebnim hodom in balkonom oddam v Ljubljani VH. Na-lov pove oglasni oddclck Jutra«.	27837
ali 2 sostanovalki
poceni sprejmem na Turiaškem trgu 2-II. desno.
27S47
Sobo
Sostanovalca
ki ima svojo postelio. sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27421 -
Žensko
staro od 45 let naprej, ki ima veselje do otrok, spreimem na brezplačno stanovanie in hrano. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27508
Sobo, predsobo in shrambo
prazno, z električno razsvetljavo oddam- s l.avgu-
posebnim vhodom oddam stom gospodu ali gosfie v Naslov v oglasnem oddelku bližini Leonišča. — Dopise Jutra«. "	27731 »Lepa soba-..	27769
Priporočamo Vam za Vaš tefat naše pudre in kreme
iETOILE NOIRE' in ,MARTA«
Mr	Izvolite še danes napraviti poizkus, pa boste prijetno iznenadeni po rezultatih.
V	Naše najboljše priporočilo je stoletni obstanek naše tvrdke.
Dobiva se t Ljubljani: A. Fiorjanči«, drogerija, Alex. Gjad, salon
Dobiva se povsod. Dobiva se povsod.
Gellč Freres
Pariš C, A vame de r Opera.
dane.
Opremljeno sobo
so' .re-r; gospoda ev. z-«ood;čni. Ilirska 3' -ca 17-in.	27665
Opremljeno sobo
smi-o. z zajtrkom iščem s 15. jahjetn v biižmi »Zve-de«. Ponadbe na osi oddelek »Jatra« pod šifro »Samostojen«.	271
Opremljeno sobo
s rosebrim vbodom in e'ek-:nčno razsvet lavo oddam dvema gospodoma a' i za-ko-«kema pa-a. Poizve v 'ariiev;	1, priti-:
Sobo
••»5 o«?:rro ta*:: oecar-
cenim —esta. Naslov v laszein ocdeika ».tira«.
277«
Solnčno sobo
parkeiirano. z elektriko 'iT souporabo kota'- te — tis ore-e :-: c-d-ia—. Nasiov v Oiias-em ocdeika Jutra.
277 i J
Separirano sobico
oddat* v ogla
aro :r z e ž-;— •: .< 3» Dir. Naslov
Prazno sobo
in veliko. r e'ek:r so 83! s i. avjrcstoin. Napove oglasu. oddelek
Starejši gospod
dobro ohranjen. ne po svo-i: kr:vdi ;«če?. želi znanja z boljšo žensko, staro od •35—45 let. vdovo a!: ločenko brez otrok, k; poseduje gostilno a': trzovino. katere »e vajen in ima radi nekaj Dremoženja. Imeti mora dobro srce ter čedne zanaajos;:. Pottadbe s polni— nasiovom na oziasai >ddelek »Jatra« pod »Novi dom«.	27*64
Dvi
Poletje 30
rite pismo.
Vdova
trgovsko naobražena. stara iet. s oetletno pančko, te'.>. poročiti gospoda s alno službo. ali s premo-že-jettt. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod šifro Pr.morka«.	27516
J nbrrt
V/J
Gospod
-mravlje
Kv«
»j t; tra« r
omagat: težkega pobi agovoli to t:'ar: rdde-»P.-!'e :e 27559
Trgovec
o sitairan. na promet-i kraja, star 5 let, se sernariti v svrho takojšnje ženitve zaradi po-■'i zaa-va z gospo-s.c-o. ki is dobrega in cie-erttesa značaja ter čelne nanj os':. v starosti do e-. k bi posedovala ca 231 Din v gotovini ali r dragih vredrostih. Samo esne dopise s sitko. katera e vrne. s politim naslovom ta oglasni oddelek »Jutra« Pod štiro »Srečaa bodočnost«. Tajnost strogo zajamčena.	27681

Danes popoldne vsi na Glince
V gostilno »Newv0rk«. na vrtni koncert. Izborna kao-
lj>ca. čevabčiči in raža;:či Priporoča se Rok Lasan.
275*9
Danes v Tomačevo
h Kovača ca Marjemo žegaanje.	27500
Naznanilo
Cenjenemu občinstva sporočam tem potom, da sem se preselil iz gostilne »Pasšek«. Martisova cesta, t Šiško. Medvedova aL 20. kjer sem nanovo prearedil prejšnjo gostilno »Jibenik« gostilno »Primorje«. — Točil bom prvovrstna dalmatinska vina iz kleti gostilne Tratnik. — Vsak dan bodo na razpolago sveže morske ribe ter gorka in mrzla jedila. Vrt in prostor za balinanje. — Za obilen obisk ss priporoča Ivan Samara.	27S55
Solidno!!
ponravljam po brerkonka-renčnib cenah moške tem-plance močne Din 29. ženske templance močne Di" 22. Priporoča se Radoli Tobias. čevljar. Florianska al. 2š.	27565
Žimnice (modroce)
predelajem po 55 Dia in vsa draga tapetniška dela iztrsnem po najnižjih cenah. Pridem delat tcdi na dom. Slavič rranc, tapetništvo. R ttiska cesta 5 — Zabjak 14.	27762
, ki Po-
Obvestilo
obveščam vse one gg.
so mi pisali na šifro: :
sojilo za stanovanje«, da sem že stvar uredil in ne morem vsakogar posebej
obvestiti.	27904
Turistorska karta Karavank
velika izdaja za hotele itd.
po *0 Din in maia žepna izdaja po 5 Din se dobi v vseh knjigarnah in pri podružnic; S. P. D. v Tržiča 275«
Nagrado
dob- dotični. ki mi pošlje naslov od sledečih oseb. ki so neznano kam cdpo-tovaie: Ludvik Lostik. privatni uradnik, ponrej v Zagreba; Ing. Kandašer. po-p-ei v Hrastnika; Helimat Gallatia. poprej v Celja in Jože Stajnko. kolar poprej
v Celja. Naslove je poslati na: Franc M e š k o. modni atelje. Celje._27461
Iščem Alojzija in Jožefo Ferme
Kdor ve za ajija naslov, prosim, da mi javi. Marija
Bogataj. Kranj 170. 27515
Damska kapela
tambarica I. 4 gospodične in gospe, ki svtrajo in pojejo klasične in modeme komade. žele nastopiti Sloveniji samo v kakem boljšem lokalo. Nastop lahko takoj. Ponadbe pos!ati na Mirko Kovače;, kapel-aik. Skalinska 5. Zagreb
27705
»MMMM«
HMMMMMMIHMIMMMMMI
>>>»«
Drž. uslužbenec
jslati na oodražr Maribora rod j
>as!ov to Jatra
.Mlada dama
i---: ger-na ta:"-:a k: ostane 2 meseca v Ljnbijan: žel' rran:a z inteligentnim
mobila — v svrho s-: _ r tt n ir.etov. Čet', coradfce na o; as. ciieiek »Jutra« t:od »V.arkja«.	27644
Simpatična dama
P jtta se r: »Odkrttosrčr
\'dovi ali samci
Gospodična
■ agietne rodbine, stara 24 i.. ::ačeaa šivilja rn ve-: "-a. dobra gospodinja, n r.kaličra. z balo. želi poročiti solidnega in simpa-t čnega drž. aradnika. — Resre ponadbe s sliko ia
naslovom na ek »Jatra« iJaeai š-_ 10«.
cglasni odde-
pod
značko 277.39
Mlad obrtnik
želi poročiti z gospo-č tn.o staro 15 do 26 iet. Premoženje postranska stv=r. Dop:se pod šifro »Sreča v bodočnosti 99« na oglasni cddeiek »jetra 27702
o; s-a og.:
=-ia N -
Dam
Govor
Grem
- s — ;
Gospodična
s~ra 43 č^Tsta. simpa-tlčra. č sk-etna. značajra. s č.sto preteklostjo, tačas tdeistvL-joča v lasmi trgov-
vanja. :šče ;-a-«tva v svr-ho poznejše ženitve s sta-
gospodom. — Dopise pod ■Pozr.a srečat ra nožražilico »Jatra« v Maribora.
27674
Ivo
Od 1«. dn 29. ako ne bo 72-tž'k. Bolezen. Tvoja me s* -b;. po:;: k rdrav- ka. '■' trska hvala I Poijabe —M.	27707
Štiri mladenke
n- etne 2B«anjosti. ž?:i;o znanja r gosrodi. Prednost — 5.0 častniki. Dortse ood š -'-O »Sen a. Mara. M ra. Et ta« r.a oglasa, oddelek »tira«.	27511
Osamljena dama
leta in značajra. žel: znanja s trgovcem ali višjim uradnikom, starim 30—50 let. — Ponadbe ra oglasni oddelek »Jatra« pod štiro »Nesrečna«.	27773
Trgovec
star 30 let, želi poročiti gospodično staro 20—30 iet. katera posedale trgovino ali gostilno ali večjo vsoto denarja. Ponadbe ribati s sliko, katera se takoj vrne. na oglasni od-dele-t »"a tra« pod šiiro »Zaželjena sreča«. 2772Š
KLAVIRJI!
Svarim p?e<l aaiaposj cv ri;«sii?g» biaca — eeaaai
faTirjgTl Ropajte aa obrok«
od Din 400.—
o r t e «Tetc-T2« fabriate; BAfej-rortaf, ScetniraT, F&r-?t»r. HoliL S4iEjl or^ajii. n «o nesporno aajboi-si! riLahia. pr^lzra atebanika) Proda.a r-a 1 » k 1 j a e n o i« §0*133 šrr«!»3«c ia Krti učitelj »Glaebes« UaUe«4
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
tibira r a e b gia«-b2 ia straa. Najcenejša lipoaojevalaiea.
193
Celo violino
zero dobro. kom?'etao. tzodno prodam. Naslov v po-dražnici »Jatra« ra Jesenicah.	27721
Salonski gramofon
visok 116 ca. z nekaj plošča- agodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«.	27743
Violinafon
dobro ohranjen, z	okova-
- —. etalom vred.	za <D0
D:-, proda Ivan	Javan.
Zagorje ob Savi.	277S3

Otok Koločep
Dubro\Tiik
penzijoo Kalameta, ra aaj-
lepšem kooaii4-ia d»brovnS-ške riviiere. Penzijoa s ko-peljo 65—75 Din. Zahtevajte arosoekt*: Posestnik ak. slikar Marčid	S206
Letoviščarji!
Gostilna Kajžar. Rateče-Planica. Gorenjsko (900 ml se priporoča. Sobe za talce Stanovanje ia hrana dnevno 40 Din.	275*2
Letoviščarp!
Dve opremljeni sobi oddam v škofij loki. Pojasnila daje: Tavčarjeva ulica 13-n. Ljubljana.	27690
2 pisalna stroja
Pittsborg ia Smith 4 Bros. rabljena ia dapiikator Em-pire prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«.
2T3SS
20 pisalnih strojev
šj««£a »Utid«£-woo>t<, »B* »Smitii & Brc« »Ideal« itd. ooc-sad pro-da tvrdka Aa« Ead. Laea; š Co., karšbor. S-lcve-aek* aiic* 7 — teirfoa 31-61.
36311
Tračno žago
s 600 mra v premera, velikimi tračnimi kolesi kn-pimo. Ponadbe na tvomico Jago-Tania, d. 4« Sevnica ob Savi.	274SS
Bencinmotor
4 PS. prav malo rabljen, pripraven za žaganre drv, proda Pretnar Alojzij. Jesenice.	27723
Elektromotor
dobrem stanja. 1 si KP. kratkostični. Volt 22«>'3«0.
apim. — Pretnar Alojzi), elektrotehnik, Jesenice.
27724
Bencin-motor
Lancen & Woii »Otto« šta-bilau še malo rablies. 6 k. s- po egodni ceni proda Jamšek Martin. Sevnica ob Savi 17«. kjer je tadi motor na og'ed. 27267
Gramofoni
nad 6 — 1« mesečnih obrokov brez naknpnine.
Natančna pojasnila v trgovini
n „TEHNIK" Josip Banjai ::
LJUBLJANA, Miklošičeva ulica št. 20
Velika aaloga vsakovrstnih plošč
Zastopnike se sprejme
Tovarna Jasenica d. d. SPREJME
sposobnega poslovodjo
za svojo delavnico za mostove in doljnje ogrodje vagonov.
V poštev pridejo samo oni, ki imajo spričevala, da so bili že več let zaposleni s takim delom.
Ponudbe z referencami poslati na: Jasenica, d. d., Beograd, Kralja Milana 51.	10240
Izjava
Pošto je moja žena Anica Kneževič rod jena Kofel več 5 mjeseci cd mene otišla k svo-joj majci i do sada se ni je vratila ma da sam ju mnogo puta molio Buduči moja krivica ni je to sada javnim putem izjavljujem: ako se ne vrati u roku 10 dana od vremena objavljenja ove izjave iste se odričem i u kratkom vremenu tra-žiču rastavu braka.
Sava Kneževič, želj. čin.
Konservni kozarci
1 % L za sadje ia sočivje, se zamenjajo za manjše. — Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«.	27S70
Telefon 2059
«M||Premog
suha drva
Pot»«k, BobortJeva 5.
Preklic
Preklicajem ža^ive očitke ki sem jih v gostilni Er-bežnk na Zaloški cesti govoril 25. janiia o gdu. Matiji Urbane, pleskarja v Mostah, kot neosnovane in se zahval/njem, da je odstopil od tožbe. Bezlaj Janez.	27796
CENIK
DRUŽABNIKA -
SODELAVCA
s kapitalom od 50.000 Din naprej IŠČEM za dobro podjetje.
Ponudbe pod šifro: »Siguren dobiček« na podružnico »Jutra« v Celju.	10245
Jin4tno ia
1 Tovarne
v Nemčiji oziroma tovarn, skladišča.
Cenik zastonf.
Violine od Din 95*-Rocne harmonike od Din 85*-Tamburice
od Din 98*-Gramofoni
od Din 345*-
MEINEL 4 HER0LD
MARIBOR šter. 101-B
pozob, d1ie. gospodje!

	
	
Likanje moške ali damske obleke Dia 18. Ako hočete imeti zopet veselje s svojo obleko, da-si ai nova, ali * klobakom. ki ie ponosen, pošliite v Wa!!et E*pres. Ljobliaaa. Stari trs 19 da se kemično sčisti. zlika, posije, cmetno zakrpa (Kanstoperei) tadi obrne. Cena obračanja Dia 300. Po obleko se pošlje na dom. Na likanje se lahko počaka. Klobak se Vam siazoni-ra. popravi, da ie kot nov. — Cene konkurenčne	10232
•Vazttci ftt/c.
Kdo ve
za dobre ideje, iznajdbe ali drage prilike, s katerimi se da zas'ažiti. Ponadbe pod ;fro »Praktično originalno« na osL oddelek »Jatra«.
2"SOS
prva trgovina z eksotičnimi pticami in živalmi, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 33, nudi vsakovrstne lepe eksotične PTICE in PAPAGAJE kakor tudi vso ptičjo hrano.
Po naročilu vsakovrstne kletke, stojala za papige ter vrtne volfere.	10237
Priporoča se	Vidmar.
!enekoisp!etenih opank
za dame in otroke ima na razpolago Prometna zadruga, na kar se opozarjajo zlasti trgovci v zdraviliščih. — Pojasnila daje iz prijaznosti trgovina z železnino
BREZNIK & FRITSCH, Ljubljana.
fCiBO ^
na fiško!
2 pletilna stroja
»Dabled« št. S?«0 in »Ideal-* 22. oba m a i o rabiiena proda M. Kolšek. Šoštanj.
275?5
Harmonij
še dobro ohranjen, radi selitve v inozemstvo proda— samo za 10«? Din. — Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«.	27751
Osamljen
vpokojenec
SE»-ej«j. žel: zratva s starejšo v-okoienko. Več pismeno. Dopise na oglasn; oddelek »Jatra« pod značko »Daša«.	27763
Kdo
vrati vira vž.vot osndem štvare 25 lete Cešce. dop. ns ogl. odd. »Jatra« pod »Modre oči proč piačete«.
27M3
Gospod šol. upr. 26. junij 1930
Snom -iaioč se zabavne % oiaje proti Beograda. Va— pt.i-lja prisrčen pozdrav go-snxi:čna. kateri ste pokara'- novo sokolsko legiti--ac.jo .n ii posadili marelice.	27779
Mlajša gospodična
ki je igrala gramofon v vlaka Jesemce-Kranjska gora dne S. jaliia ob 2. pop-se arosi. da se zglas: pri podražr ci Jatra na Jesenicah. rac, izgsbljene denar-n>e.	27S52
Pozor lovci!
Zaradi opastitve lova. ceno Prodam 3 eno leto stare istrijanske brake ia staro nsico. Vsi kratke dlake. — Franc Ivane, mlin ia žaga, Ponikve št. 35. Videm-Dobrepolje.	36896
Žive želve
(Schildkroten) vsako množino po 12— Din komad proda K. Klimek, Bled.
27788
Psa
zvestega in dobrega čuvaja kupim. Ponadbe z navedi» cene na naslov: M a k s o Z 3 r g i. Kamnik. 27613
Lepi psički
6 tednov stari kraški ovčarji naprodaj na BIer«-ei-sovi cesti št. 13. 27S05
Mlade pse čuvaje
zelo agodno o r o d a m v
Hrecovi a .ci 24. 27SI1
Nov pletilni stroj
znamke Walter 68. pocer; naa-rodai sa Crnačab 39.
27790
2 čevljarska stroja
šivalna, še nova poceni proda Hriberatk. Glince. cesta ITI štev. 6 — Vič-Ljabljana.	27817
Pletilni stroj
ooceni prodam. — Cenjene ponadbe na og!asni odde lek »Jatra« pod
Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira
Crepe de Chine Crepe Georgette Crepe Mongol Crepe Satin Veloufine Boulard Moirš Taffet itd.
T. SOKLIČ Maribor
A. KIFFMANN Maribor i 36'a
tfeeijallct taaia feoljaik ar
Ležalne stole
po l«?. po povzetja 150 Dia
Spalne fotelje
Cenj. občinstva vljadoc namanjam. da sprejemam bla^o z_ tvojo trrdko t bar anje ta kemično čiščenje v Metelko*! «lid itev. 1 t Ljubljani (natprori cerkve Srca Jezusovega)	10331
ASTOS VA6XER. BADOTUICA.
„Famau azbestni tlak
Ime »FAMA« Vam pove vse — beseda »FAMA« znak kvalitete! Polaga:
»FAMA« prva jugosl. tvornica vlitih tlak<w LJUBLJANA. TESARSKA 3.
2200-2500 mž prvovrstnega lesa za ladjina tla
širine 10-12 cm kupuje Ing. Drag. D. Šidjanski
Beograd. Moskovska ul. 71 <
Tel. 16-««	i
Oficirske in lovske škornje
izdeluje po meri
10239 Zalokar
Gosposvetska cesta 8.
Autokaroserije izde-
patent. divane. otomane. gamitare. modroce. posteljne mreže. že'ezne z'ož!j;ve postelje m taoetniške izdelke nadi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik	144
Mestni trg štev. 13.
luje m popravlja JCun«i/er
Ljabljana, Lepi pot pn tobačni tovarni 1
Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev
A- KOS
Ljubljana
Mestni trg 25. nasproti magistratu
KOLESARJI POZOR!
Velika zaloga novih pristanih franeodrih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu
«Aiglon«
OdHkujeJo se po precizni Izdelavi, trpeteo-sti in lahkem teku. Radi nrrirfh cen b^e*. konkurenčni Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo:
VIKTOR BOHDTEC, Ljubljana, Dunajska cesta 2L
Pristooarte k Vodnikovi družbi!
Popravila za računske, pisalne, razmnoževalne aparate, blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se priporoča
Specijalna mehanična delavnica — LUD. BARAGA
Telefon 29-80	Ljubljana. Šelenborgova ulica 6
Zahtevaj te povsod samo
10212
stroi«.
»Pletilni 27«93
A. & E. Skabernč, Uubljana
»American kola limonado"
katero proizvaja SIMON KUKčIč, Ljabljana. Sv. Petra cesta 4S
Cfrrt
Naznanjam
slara. občinstva, da sem otvorfl v Kraaio štev. <5
pečarsko obrt
Vsa t mojo stroko spadajoča dela bom izvrševal soMdno ia t največjo zadovoljstvo. Kokalj Vinko ne čar. Kranj št. 48. 2752?
ZAHVALA.
10241
Urarska popravila
»vrimj* aaje«B»)e ta aaj erecitaej«
Frane W5lfing
ar»r. GoapoaTetaka e. 12
Amaterska dela
raevijaaj« ;a kopitaaje; ie foto-materija! je a»ie«ceiž: prt t<*tt Jo»kc Sam Wo! fova li podroiaka B el vila Taniet.	as
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega dragega očeta itd., gospoda
Valentina Sitarja
za poklonjeno cvetje ter za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.	"	* "
Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 15. t. m ob 7. un zjutraj v cerkvi 00. frančiškanov. V Ljubljani, dne 13. julija 1930.
žalujoče rodbine:
DB. OFFNEB, BARON LAZZARDtt, OWEXS, BOGATAJ, SITAR.
Obiščite nas — ali
MANUFAKTURA
Aleksandrova cesta št. 8
zahtevajte potnika
Angleško sukno svile platno
tndi na obroke
PAZITE
pri nakupu Opalografov in kemikalij na originalni ovoj z zaščitno znamko .Globus'! Na zalogi pri tvnMri
LUD. BABAM, Ljabljana, Šelenbargora ulica t
V. Williams: ^
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
Srnejočih se oči ga je pogledala Loison.
Niti glasu ni bilo čuti z mračnega stopnišča. Bila sta sama. Pre-srčno se je Loison naklonila in dahnila:
»Gospod, blagovolite vstopiti!«
To je Hektorja znova osupnilo. Skoro enako ga je zadnjič pozdravila Betty. Z isto prikupnostjo se je v lahno-ironični nagaji-vosti priklonila pred njim. In z nič manjšo gracijoznostjo in čestitlji-vostjo, kakor lady Betty Marchinontova, se je kretalo to drobno, srčkano bitje. Samo da tia Loisoni ni bilo opaziti niti sledu baha-vosti, le iskrena vdanost in prijateljstvo sta^se smejali na mladem svežem obrazu.	; . ' : :
Ko je Hektor stopil v malo podstrešno sobico- je pred vsem opazil veselo cvetoče rože, ki so se njihale pred oknom in razširjale v sobici prijeten vonj. Tudi tu je strop padal poševno, v enem kotu pa je visela z njega do tal velika bela zavesa,, ki je zakrivala posteljo. Mala sobica je bila nad vse čista in prijazna. Tla svetlo očiščena, jedilna mizica brez najmanjšega madeža. Lončena posoda se je belila na polici in nekateri lončki, ki so stali spodaj, so se svetlikali od čistosti. Mala omara za obleko, dva stola in okrogla mizica, na kateri je v visokem cinastem lestencu brlela dolga sveča in razširjala žolto svetlobo, so bili poleg malega ognjišča celotna oprava te prikupne kamrice. - ,v" -
Loison je zaklenila vrata.
»Za vse to,« je dejala in razprostrla roke, »dolgujem hvalo vam. gospod Jean.«
»Nikar ne govoriva o tem. Vi ste mi rešili življenje, Loison.«
Ona pa se ni zmenila za te njegove besede.
»Ono noč v ulici La Loi,« je pričela, kakor da je preslišala njegov odgovor, »ko sem vas prvič videla, sem se že skoro odločila, da napravim konec svoji bedi. Seina je globoka. Kratek skok, pa ima človek mir za vse večne čase; Nikoli nisem mogla toliko zaslužiti, da bi se najedla do sitega. Vedno sem bila lačna. In razen Engstroma nisem imela niti enega prijatelja. On je bil vedno dober z menoj, vedno prijazen. Toda' jaz nisem bila zanj nič drugega kakor mala šivilja, ki sem v trgovini čakala nanj, da ga neopaženo suktim v hišo, kadar je prtrkal, ali pa, ako je kdo predočil rdečo tabatiero. Engstrom ni poznal nič drugega, kakor svoje delo.
Nato ste prišli vi. Drugače ste govorili z menoj kakor kdorkoli v mojem življenju. Tako rada bi vas bila še enkrat videla, ker ste v meni vzdramili lahen, lahen spomin na davno minule dni. In ko sem se ono noč vrnila semkaj — takrat še nisem imela po-
steljice, marveč sem spala na starih vrečah, ki sem jih bila ukradla v klavnici — sem sklenila, da vendar še ostanem pri življenju. Sama ne vem, zakaj...«
Prekinila se je. Njeit obrazek je bil obrnjen k oknu in njene oči so sanjavo zrle ven v temno-modro neskončnost pariške noči.
»Vi se niste vrnili. Zapustila sem torej službo pri gospej Aicar-dovi, predstojnici pri »Cupidonu«, ker sem se bala, da me bodo osumili tatvine plašča. Premogla sem le še malo denarja. Dobri Darras mi je pač pomagal, a mnogo ni mogel storiti zame, ker je bil prav tako reven kakor jaz. Pred dvema letoma, ko so prijeli mojega ubogega očeta, se je odpravil moj brat Ferdinand v Pariz. Govoril je, da bo vstopil v vojsko. In menila sem, če ga zopet najdem, mi bo pač rad pomagal. Ferdo me je vedno imel rad. Bila sva edina otroka. A jaz nisem imela pojma, kje naj ga iščem, in Darras je sodil, da bi bilo najbolje, če vprašam pri vladi. Tedaj sem se spomnila Couthona. Moja mati je večkrat omenila, da ga je dobro poznala, preden je odšel v Pariz in postal tako slovita oseb-« nost v konventu. Ce bi bila vedela, da se bo tako izražal o njej...«
Njen glasek je vztrepetal, položila si je roke na bči.
»Loison,« je prigovarjal Hektor, »nikar ne mislite več na to!«
»Res, nočem več o tem razmišljati. A tudi pozabiti ne morem. — In vam, gospod Jean, se hočem od srca zahvaliti, da ste mi pomagali, da ste mi omogočili nadaljnje življenje. Rada bi vam dokazala, kako neizrečeno sem vam hvaležna. — Ali hočete biti m o j 1 j u b i ?« —
In pogledala ga je s svojimi velikimi očmi. Stala sta drug ob drugem. Nežni vonj rezed se je mešal z vonjem njenih las. Globoko ji je Hektor zrl v oči. Večkrat je že premišljeval, kako je prav za prav s krepostmi tega.ubogega, zapuščenega dekleta, ki je še pol otroka in stoji čisto samo sredi razbrzdanosti republike. 2® prej, ko je govoril z Darrasom, se mu je nehote vsiljevalo vprašanje, kaka stopnja zaupljivosti pač vlada med njo in tem čudakom. Ni pa odkril niti najmanjše poteze pokvarjenosti ali čutnosti v teh mirnih očeh. Skromno in enostavno je vprašala, skromno in enostavno je mislila.
Ko je Hektor gledal mladi, cvetoči obraz, ga je nenadoma prevzel spomin na razne trenutke v njegovem življenju, na ljubavne ure z Nano, Mollo, Petro in lepo Dano, na strastne noči pri gospodični Harveyevi, na dolgotrajno in drago pustolovščino z Boldiri". jevo, članico italijanskega opernega baleta. Bil je ženskar, kakor vsi njegovi tovariši...
Ko pa je zdaj zrl v te jasne, tihe, vprašujoče oči, ni čutil niti sledu divje pohote, ki ga je drugače gnala v ženski objem. Nasprotno. Zardel je in stal v zadregi kakor šolarček.
Loison ga je naposled sama rešila iz zagate:
»Lucija, ki je stanovala tam v nasprotni sobi, mi je pravila, da možje izdajo mnogo, mnogo denarja za ljubezen. Ona sama je tako
skrbela za svoj obstanek, dokler je niso naptfsled lepega dne zavlekli pod giljotino. Viktor, mož Marije — saj veste, to je bila hči moje stare pestunje, pri kateri bi bila morala stanovati, ko je starka umrla — mi je neko noč ponujal denar, ko je prikolovratil v mojo sobo. Tako zelo sem se ga bala — bil je velik in rejep... Nisem ga mogla videti... In to je bil tudi razlog, zakaj sem od tam pobegnila. Vi pa ste čisto drugačni. Tako rada vas imam, .gospod Jean... Bili ste tako dobri z menoj in če me hočete imeti, tedaj bi se vam utegnila vsaj malo oddolžiti za vse, kar ste mi storili dobrega ...« -
Globoko sočutje je prevzelo Hektorja. Niti besede ni mogel izgovoriti. Kako strašna slika propalosti mu je bila razodeta v otroških besedah tega dekletca. Videl je v duhu može in žene, ki strtih src stopajo na morišče, starše, ki jih v poslednjih sekundah prevzemajo moreče skrbi za nedolžne otroke. Videl je mlada dekleta, ki pregnana od domačega ognjišča zapadajo v vrvež revolucije, da iz ust pocestnic izvedo zmisel in namen življenja in da v okolju krvi, greha in nasilja dozorijo v žene.
To nežno bitje ob njegovi strani, ki je moralo krasti, da si- je napravilo ležišče, to dekletce, za katero je govorjenje takega okolja in občevanje z ljudmi teh slojev gotovo bilo pogubno, se mu je zazdelo kakor cvetka v vrtu. polnem plevela. Preprosti način, kakor »e mu je ponudila, da bi poplačala smešen dolg, je dokazal njeno toplo, velikodušno srce. Hektor je čutil, kako ga nekaj tišči v grlu.
»Vi bi bili prvi,« je dejala tiho in nato umolknila. Nežna rdečica jo je zalila do senc.
Položil je roke na njena ramena in jo ljubko poljubil na čelo.
»Ampak, ljubo dete, o plačilu tu vendar ne more biti govora...,« je naposled vendarle izgovoril mukoma. Njegov glas je bil domala hripav. Nato je odstopil za korak nazaj in jo pozorno opazoval.
»To je torej nova obleka?« je vprašal kramljaje. »Resnično, Loison, zdaj ste srčkani. Čestitam vam, da imate tako izvrstno šiviljo, gospodična.«
Od veselja in navdušenja je zopet zardela in vzkliknila ponosno:
»Sama sem si šivala.«
Razprostrla je roke široko in se počasi sukala v krogu, da je lahko Hektor občudoval obleko in vseh strani.
»Imam pa tudi muselin za celotno poletno obleko,« je povedala vsa sijoča od radosti, »pa je še nisem izgotovila. Prihranila sem si delo za praznike. To obleko nosim sleherni dan in zvečer, ko odidem iz hiše, da nabavim živila.«
Hektor jo je prosil, naj bo previdna, in ji je povedal, kako je govoril z Grand-Ducom. Ni pa ji mogel izdati svojega doživljaja na stopnišču. Saj to bi bilo naposled nezmiselno in bi jo samo vznemirjalo.
Z zakonom zaščiteno. »
Vedno, povsod in vsak čas zamorete z orig. angleško
$ PARK LET
SIFONSKO STEKLENICO
pripraviti soda-vodo kakor tudi druge osvežujoče pijače na najenostavnejši način. Prihranek na denarju in času! Higijensko in uddbho! Zajamčeno Čista ogljikova -'kislina najboljše vrste. — V Jugoslaviji čez 80.000 komadov v dnevni uporabi.	164
Cena Din 150.
Dobi se povsod, kjer je razstavljena ali pri samoprodaji: Jugoslavensko SPARKLET pod-uzeče d. d., Zagreb, Martičeva ulica štev. 31.
Svetovni patent.
. Hišni posestniki
koji* sidiu v+a*a uničuje vrednost njihovih h*
stavbeniki
ia ni, U hočejo vlažno »kiovje osušiti ociroma »varovati pred rhzo ia vodo, naj »porabljajo na« absolutno zanesljiv izolačni preparat

ISOL"
Prospekte s navodili uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERCUALNA DRUŽBA Ljubljana, BMweteova 18.
DVOKOLESA — teža od t k» nanre*
najlažjega tn najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfi-aejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvofaoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Rarlovška eesta št 4.
10229
Prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša ljuba sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa
Aloizija Kavčič mi. Logar
v petek, dne 11. t. m. po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 75. letu starosti, sklenila svoje trudapolno življenje.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob V2 6. popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Pokojnico priporočamo v blag spomin. Tržič, dne 12. julija 1930. MARIJA SVETLIN, sestra in ostali sorodniki.
Kot sama kri in mleko postane Vaše lice
v 3 minutah!
Enostavno razmažite nekoliko kapljic pasteriziranega Leton - mleka za lice na kožo lica! Potem natrosite običajni puder, pa bo vaše lice takoj postalo Cisto in mehko ko baržun. Uvela koža lica oživi, s svetlečega se nosu in četa izgine vsak blesk izginejo madeži na licu, lice se nič veS ne poti. solnčne pege se prekrijejo.
Leton ie povsem ' neškodljivo. Prikladno Ie za vsako kožo lica. Njegovo delovanje traja neobičajno dolgo! Na letonizirani koži lica na-trošeni puder traja celi dan in celo noč.
Puder, ki se natrosi na Leton. ie popolnoma neviden.
Ena stelclemca Leton-mleka za lice. ki traja za dolgo dobo, stane 30 Din.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfu-meriiali.
Ako ga kje ne bi dobili, obrnite se na lokalni depot:
DROGERIJA NADA, Kotar I Gabrlč. Subotlca, Strnssmaierieva ul. ali na drogcrllo Gregorlč, Ljubljana
»EVA" KREMA
odstrani nadležne lase brez bolečin. —
Neprekosljivo kosmetično sredstvo. Dobi se v vseh apotekah, drogerijah in par-fumerijah ali v glavni zalogi A. ZORKO, Maribor, Aleksandrova 14.	10198
Opeko in
strešiiilie
vseh vrst za zid&vo hiS, iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, LJubljana, Kolodvorska ulica St. t.	58
1022
Najcenejše lepe posteljne otleje
prikladne zlasti za hotele, sanatorije, bolnice itd., kakor tudi raznovrstne kariraste in gladke konjske odeje, dobite samo v tovarni sukna in odej
Lojze Kristan
Za p u že, pošta Lesce (Gorenjsko)
Zahtevajte vzorce!	Zahtevajte vzorce!
STAVBNI LES
DESKE za GBIJANJE STROPOV itd. TRD, PARJEN BUKOV, HRASTOV in JAVOROV LES,
več let naravno usušen, parkete iz slavonskega in domačega hrasta (event. se tudi poklada) ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka
REMEC Co..
LJUBLJANA, Kersnikova uBca 7
Dostavlja se v Ljubljano in okolico na lice mesta.	8909
JUGOSLOVENSKI
DRŽAVLJANI, POZOR!
Podružnice ustanavlja po vseh krajih in sprejme za njih ustanavljanje v Jugoslaviji poljubno število POTNIKOV tvornica obleke m perila RUDOLF
•MutijieR
Klobouky u Brna, československo. Pišite vsi po pogoje. Veliki dohodki m mesečna plača.	101217
Najpopolnejši
§TOEWER
V šivalni stroj
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
Šelenbnrgova ulica 6
Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80.
„AVI!fAL« OZDRAVI PIJANČEVANJA:
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo:
N. Popovic, Beograd, Kolarčeva 7
Prevozni triciklji
s« izdelujejo za tTjo-vce, peke lit nvesarše v različnih modelih. — Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Trtbunac F. B. L_ Ljubljana.
KRALJEVIČA
Prekrasno morsko Kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v tgličaste gozdove. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. številni hoteli, pensioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, m to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Ca-rovo«.
Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstrvo, Kraljeviča, in vse pisarne »Potnika«.	-	135
Izdelovanje žičnih izdelkov ŠIMEN S., Jesenice-Fužine 148
nudi najceneje
mreže za ograje, za postelje, za presipanje peska, za okna itd.
v vseh velikostih.
Zahtevajte v lastnem interesu ponudbe!
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Kreditni zavod za trgovino in industriio
LJUBLIANA. Prešernova ulica štev. 50 <v lastnem poslopiu)
Ohrestoranja »log, nakup in prodaja vtalco-rrstnib vrednostnih papirjev, devis in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskorapi io tnkaso menic ter aakap lila v tn- in inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd.
Brinjavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon (i 2040. 2457. 2548 Internrban 2706 280« __37-L
.-' V- . / O	* '	-V T' t- ..	.
• s*.'-.?- /	..V! . V »f» *	V ", -i. - '.T'-
v; ;■::# •• - v-
.-v .-v. V- -.rv •H;^'/:- • .U
Večjega učinka hitrejši
prikladnejši za rokovanje manj okoren
manj trmoglav in neposlušen cenejši
od najmočnejšega slona
6cilindrsko Citroen tovorno vozilo zamore z lahkoto prepeljati 2000 kg blaga
To je močno odporno tovorno vozilo, brzo in lahko za rokovanje, čigar vzdrževanje ne stane mnogo. Po poizkusni vožnji z drugim tovornim vozilom iste kategorije obtežite 6cilindrski Citroen tovorni voz in pustite, da se pne navkreber po razdrapani cesti.
Po tej poizkušnji se boste odločili za nakup 6cilindr-skega Citroen tovornega vozila.
Najcenejša
W7H B*
irna vina
iz domačih zidanic
Iz zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11%	Din 12 Iz zidan, žarn Ivan, Vrhulje nad Krškim, rdeče 10.2% Din 12
Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12.2%	Din 14
Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče 11.8%	Din 14
Vsa gornja vina čez ulico 1 Din ceneje, nad 5 litrov v hišo
dostavljeno.
Poleg tega točim najcenejša in najboljša dalmatinska vina, bela in črna, ca. 13 % močna, Din 10.
Kot špecijaliteto točim očarljivo dobro ljutomersko vino. Steklenice čez ulico računam 1 1 Din 1.50 in pol 1 Din 1, katere se jemljejo za isti denar nazaj.
Komfortno opremljene sobe za tujce po 20 Din. Za prigrizek po grškem načinu, na žerjavici prirejene špe-cijalitete.
Danes janček na ražnju.
Gostilna „Pri belem Kranjcu", Kajfež
Florijanska ulica št. 4. — Telefon 2625.
Prijatelj!
Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno in Severno Ameriko.
ZATO, ker črta LE HA VRE — NEW-\ORK je najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker velikanski francoski brzoparniki »ILE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd. so v hitrosti neprekosljivi zato, ker imajo tudi v 3. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo« BREZPLAČNO pri vsakem obedu. Vse to pa dokazujejo priznalna in zahvalna pisma.
Najkrajša pot v JUŽNO AMERIKO pa gre preko pristanišča MAR-SEILLE 14 do 15 dni v ARGENTINO.
Cie. Gle. Transatlantique, Chargeurs-Reunis in Transports-
Maritimes.
Pojasnila daje brezplačno zastopnik:
IVAN KRAKER, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 35.
Podjetje ..AutoJbus"
vljudno sporoča vsem cenjenim interesentom, da je
OTVORILO
novo strojno delavnico.
Izdeluje vse vrste karoserij za avtobuse, tovorne in osebne vozove v vseh izvedbah.	10217 Zahtevajte v lastnem interesu ponudbe!
»AUTOBUS«, strojna izdelovalnica karoserij LJUBLJANA VII, Zg. Šiška 50.	10217
ZA POKRIVANJE
-/TREH-
ZA OBLACANSE
ZA ELEKTRIČNE
-IZOLACIJE-
-CEVI ZA-
Veliko veselje
I »v»
v nisi
doseže vsak dober sopror. če Dodati svoji obitelii ideal, sredstvo Droti vsemti mrčesa
osvobodi vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh. stenic, mravelj, ščurkov, njihovih
jajčec in ličink.
Tiskana navodila za uporabo dobite ori svojem prodajalcu. — Uporabljati SHELL-TOX znači vzdržavati hišno hici.ieno v največji meri. Dobiva se povsod. Čuvajte se sličnih
toda mani vrednih izdelkov!	1360
Zahtevajte cenilci
Suttner, Gjublfana 4
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna orotokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica 4.
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske nre za dečke od Din <4.— naprej Birmanske zapestne nre od Din 70.— naprej
Zahtevajte cenik, gratis in Iranko.
Bele emajlirane pl«!
»ščice
za oblaganje zidov in štedilnikov v veliki zalogi.
Izvršujemo sami tudi
OBLOGO sten s ploščicami.
Zahtevajte ponudbe!
MATERIAL
trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material
Lepota nog*
Nogavice Vz gume dajejo nogi vitko in drsu iastno obliko. Današnja meda zahteva le*pQ in graciozno obliko noge,, a to se doseže tjni-j i noSenjem gumnatib nogavic. Nog» se L« utruja, a obenem so pokrite vse napake, kaker tudi krene žile (Krampfadern). Nogavice iz čiste ameriško gume brez šiva, tenke, popolnoma prozorne, dajo lepo vitko nogo do kolena. Brez šiva, v barvi kože (Fiefechfarbe) par 180 Din. Pietcne gum. nogavice iz najfinejšega trikoja za krčne ii-> do ledena par 190 Din; nogavice čez ioleno ia stegno samo po meri ocl 310 Dim naprej.

Plesa
tn izpadanje la« je največja nesreč* za staro in mlado. V 24 urah zastavimo izpadanje las za vedno, odplavimo vee prhljaj, srbež, hraste in nesnago z »ESPARCETTE« <yi dr. Dorraine & Cie., Pariz. — Lasje bodo ozdraveli in zopet bu;no rasli. — Za uspeh garantiramo. — Garnitura stane 60 Din.
CENTIFOLIA, kozmefiški zavod, Zagreb, Jorišičeva 8.
Zahtevajte takoj brezplačne ilustrirane cenik«!
ji j	- V
Pljučne bolezni so ozdravljive!
Pljučna tuberkuloza — Sušica — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzenje — Nočno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluzni kašelj — Izmeček krvi — Vzdiga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro-penje — Zbadanje itd., — so ozdravljivi!
Tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti hranjenja
ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine.
ReSIli možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo, čim prej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas.
Dnnnlnnma T9(tfllli dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko-rlI|lUIllUill(l LuJlUllj ristnega znanja- Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu
novemu načina Vaše prehrane
ki jo označujejo kot izborno prvi profesorju V Vašem lastnem Interesu je torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak čas postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter jemlje ozir na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov je:
GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKOELLN
Ringbahnstrasse 24, Abt. 619 (Deutschland).
I
Urejuje Davorin RavJjea. izdaja za konzorcij »Jutra« Adodi Rib nikar, Za Narodno tiskarno d, d. kot ttskarnarja Franc
Jezefšek, Za inseratai de' je odgovoren AlOiizij Novak. ysj v UubEani,