Primorski Pošiama piačana v gotovim rAA Abb. postale I gruppo (jGDft oUU lir ggp «1 Jm neviuk Leto XXXIX. St. 18 (11.434) TRST, nedelja, 23. januarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOLGOTRAJNIH IN TEŽKIH POGAJANJIH Nfl MINISTRSTVU Zfl DELO Sporazum med vlado, sindikati in delodajalci Družbeni sporazum ali dogovor v sili Po več kot enem letu težkih in večkrat prekinjenih pogajanj o obnovitvi delovnih pogodb za več kot 10 milijonov kovinarjev, tekstilcev, kemijskih delavcev, državnih in poldržavnih uslužbencev, trgovske-Oa osebja, kmetijskih delavcev, zdravstvenih operaterjev, katerih zavlačevanje je močno zaostrilo družbene odnose, ga ni človeka z zdravo pametjo, ki bi si ne želel hitre in ugodne rešitve. Nekateri hi radi označili sporazum, ki je lzšel iz trikotnih pogajanj sindikati - vlada - delodajalci, za nov *družbeni pakti, verjetno bi ga pa pravilneje imenovali, spričo poteka pogajanj in njegovih značilno-sti, «dogovor v sili», vsekakor je reš, da je nujno potreben. Razsežnosti italijanske gospodar- *ke in družbene krize so malone dramatične, o tem nihče ne dvomi. Notranja zadolžitev države do bank državljanov (z državnimi zadolžnicami in potrdili) je narasla na bajno vsoto 250.000 milijard lir ali še več (tu so številke vedno meglene), tako da plačuje država vsako leto kar 50.000 milijard lir (po ministru De Michelisu, manj Po njegovem kolegu Gorii) samih obresti. Zadolžitev v tujini naj bi dosegla vsaj 27 milijard dolarjev (torej več kot Poljska in Mehika m kar precej* več kot Jugoslavija). Čeprav upočasnjena, je v Italiji r<*st inflacije dvojna v primerjavi z drugimi razvitimi državami. Ob visoki ceni denarja, s katero sta vlada in državna banka hkrati branili tečaj lire in ovirali inflacijo, so močno pad'e investicije in z njimi industrijska proizvodnja, čemur je naravno sledilo močno naraščanje brezposelnosti. Številke so naravnost dramatične: brez službe je že več kot 2 milijona in 200 tisoč za delo sposobnih ljudi, med njimi večina mladih. V stotisoče gre število le navidezno zaposlenih, ki so za čedalje daljše dobe postavljeni ob Prekinitvi proizvodnje v dopolnilno blagajno, iz šol in z univerz sililo strokovni kadri, ki ne najdejo Zaposlitvene perspektive. Drugod po svetu sicer ni dosti bolje, vsaj kar zadeva socialne posledice gospodarske krize, ponekod le celo slabše. Toda to je slaba tolažba in nikakor ne odvezuje dosedanjih vodilnih sil države odgovornosti za nastali položaj. Predolgo bi bilo navajati vse napake, nepravilnosti in zamude, ki so pripeljale do takih razmer: bržkone gre predvsem za zavračanje vsake načrtnosti pri vodenju gospodarske politike, ki je omogočilo nekaterim vdobro zapisanim* pustolovskim podjetnikom, da so kopičili velika bogastva in nato prepustili °gromne izgube državni blagajni. Vladne oblasti so pred več kot dvema letoma uvidele rešitev v u-vajanju v bistvu recesijske politike (zmanjšanja proizvodnje in potrošnje s podražitvijo denarja), ki le temeljila na dveh predpostavkah: zajezitev državnega primanjkljaja in rasti inflacije. Čeprav je taka strategija izzvala nasprotovanje političnih in družbenih sil levice, ki so se zavzemale za dru-, Počno pot za izhod iz krize (z u-srnerjenim pospeševanjem proizvodnje za obrambo zaposlitve), je vendar obveljala. Tudi sedanja poga-lanja so imela za izhodišče načelni sporazum iz poletja 1981 med vlado, sindikati in delodajalci, da se bodo delovne pogodbe, cena deta in vladni ukrepi usmerjali v zajezitev inflacije pod 16 odstotki v letu 1982, pod 13 odstotki v letošnjem letu in pod 10 odstotki v letu 1984, s pogojem, da se ohrani kupna moč delavskih plač. Vse tri cpogodbene stranke* so se s tem obvezale uravnavati svoje Pobude po tem smotru, resnici na ljubo pa je treba zabeležiti, da niso vse enako spoštovale obveze. Delodajalci, zlasti ^jastrebje*, vodstvo Confindustrie, so takoj in do zadnjega hoteli naprtiti vso krivdo za inflacijo in težave italijanskega gospodarstva zgolj naraščanju Plač, oziroma draginjski dokladi. Pako stališče je bilo povsem nevzdržno in je le slabo zakrivalo na-rnen naložiti vse breme za izhod iz krize delovnim slojem, z občutnim znižanjem realne vrednosti Plač. s trmo, ki jo je narekovala Zelja po. revanši nad desetletnimi sindikalnimi pridobitvami, so na lem racionalno nevzdržnem stališču vztrajali in šli tako daleč, da so junija lani enostransko preklicali sporazum o draginjski dokladi. ki so ga sklenili s sindikati leja 1975. Ne morejo se niti pohvaliti, da bi z brzdanjem cen prispevali k zajezitvi inflacije. Vlada, oziroma vlade, ki so si v tem dveletju sledile, so sporazum spoštovale še manj, z vrsto poviškov jabnih tarif in nadzorovanih cen, ki so občutno presegli dogovorjene meje. Pri tem so celo -ogoljufale*, saj so konec lanskega leta odklonile obljubljeno povračilo skoraj 3M0 milijard lir na račun edavčnega grabeža» z izgovorom, da je inflacija presegla 16 odstotkov, čepi-av je bil ta presežek malenkosten (0,3 odstotka) in je bila sama vlada zanj kriva. Ob koncu decembra in v začetku januarja Je z vencem odlokov davčnega in tarifnega značaja v skupnem znesku skoraj 20.000 milijard lir dejansko močno prizadela realno vrednost plač. Predvsem pa ni znala ali hotela zmanjšati ogromnih tekočih izdatkov, ki so glavni krivci za inflacijo, in ni znala ali hotela prisiliti k poštenemu davčnemu prispevanju množice utajevalcev in oproščencev, ki predstavljajo za Italijo pravi škandal. V takih razmerah je bil položaj sindikatov silno težaven. Vsem je razumljiva resnica, da je sindikat najmočnejši v časih gospodarskega razvoja, objektivno šibkejši pa v časih krize in množične brezposelnosti._ Kljub temu (in navzlic razumljivim vladnim in opozicijskim strankarskim pritiskom) pa je bil v vseh teh do’gih in težkih pogajanjih sposoben ohraniti enotnost, mirne živce in jasen cilj: braniti delavske pridobitve in realno vrednost plač. Prisiljen je bil sprejeti, malo iz lastne uvidevnosti, da razmere narekujejo popravke, predvsem pa ker je tudi vlada pri tem podpirala delodajalce, pogajanja o -ohladitvi* draginjske doklade. Toda le s pogojem, da vsako morebitno izgubo, zlasti pri nižjih plačah, nadoknadijo z ustreznimi davčnimi razbremenitvami in drugačnimi olajšavami. Ob podpisu gibalnega protokola, ki ga obrazložujemo na drugem mestu in ki bo verjetno predložen v dokončno odobritev delavski bazi, je seveda težko izreči dokončne ocene, ki terjajo globljo proučitev in časovno preverjanje. Morebiti pa ni pretirano meniti, da je enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - VIL dosegla, glede na razmere in pogoje, največ, kar se je dalo doseči za obrambo interesov delovnih ljudi in za u-trditev vloge sindikalnega gibanja v odnosih z vlado in delodajalci, tudi v nelahki perspektivi verjetno dolgotrajnega procesa ozdravitve italijanskega gospodarstva. Za to so bili potrebni, mimo vztrajnosti in potrpežljivosti sindikalnega vodstva, dolgotrajni trdi boji delovnih množic, ki so spremljali ves potek pogajanj in so i-meli svoj višek lanskega junija v množičnem odgovoru na izziv Confindustrie s preklicem sporazuma o draginjski dokladi ter v zadnjih tednih s protestnimi stavkami proti vladnim ukrepom in nepopustljivosti delodajalcev glede obnovitve delovnih pogodb. Sinočnji sporazum po vsem videzu zares zmanjšuje delež draginjske doklade v plačah (in s tem raven avtomatičnega kritja pred inflacijo), dosegel pa je glavni namen odpiranja poti za nujno obnovitev delovnih pogodb, na katero je več kot 10 milijonov delovnih ljudi čakalo z naraščajočo nestrpnostjo več kot eno leto. V zameno za delno «ohladitev» draginjske doklade pa je sindikat dosegel pomembne «protivrednosti», ki so sestavni del sporazuma. Z ministrom Fortejem je priboril reformo davčnih količnikov in odbitkov za skupni znesek 6.500 milijard lir, kar pomeni nekaj deset-tisoč lir manj davkov na mesec za delavca s srednje-nizkim dohodkom. Od Scottija je izposloval 650 milijard lir za dodatek k o-troškim dokladam, kar pomeni zlasti za številne družine z eno samo plačo nadaljnjih nekaj desetin tisočakov, od Altissima pa omilje-nje dajatev za zdravstveno službo (samoprispevki). Priboril si je tudi obvezo, da vlada ne bo povišala tarif in nadzorovanih cen «v povprečju*- prek dogovorjenih 13 odstotkov ter še nekatere izboljšave glede nameščanja delovne sile in delovnih odnosov. Prav gotovo si Lama, Carniti in Benvenuto ne manejo rok od zadovoljstva, saj sporazum ne obsega vseh zahtev in predlogov, ki jih je enotna sindikalna zveza vključila v svojo znano platformo za pogajanja. nekaterim pa ne zadošča v celoti. Boj se bo torej oddaljeval, zlasti glede ukrepov vlade in obnašanja delodajalcev v zvezi s še vedno odprtim temeljnim vprašanjem novega zagona proizvodnje, ki naj ozdravi najhujšo družbeno rano brezposelnosti. LUCIJAN VOLK Ministru Scottiju je uspelo rešiti še spora okrog draginjske doklade in skrajšanega delovnega časa - Premična lestev za 15 odstotkov nižja, pol ure manj dela na teden - Plače: povprečno sto tisoč lir poviška v treh letih - Spodbujanje zaposlovanja Prvi ugodni komentarji: predčasne volitve se oddaljujejo RIM — Ob 21. uri se je sestalo vodstvo CGIL. Skoraj istočasno sta bili na sporedu tudi seji CISL in UIL. Tajništvo največjega italijanskega sindikata je kmalu potrdilo svojo ugodno oceno, UIL pa je le nekaj minut zatem celo izrazila svojo popolno pripravljenost. Po dnevu, ki je minil v znamenju dramatičnih posvetovanj, napetosti, vrveža, govoric in namigov, je bil s tem naposled dejansko sklenjen sporazum o draginjski dokladi in rešen dolgotrajni spor med delodajalci in sindikati glede cene dela. Težave so bile tudi pri industrij-cih, vendar je Confindustria sklenila, da podpiše sporazum, njen predsednik Merloni pa bo takoj nato baje odstopil. Odločitev je dejansko padla že ob 19.15, ko je minister Scotti izročil delegacijam sindikatov in Confindustrie, zbranim na ministrstvu za delo, svoj predlog o sporazumu. Šlo je za petnajst (dokončnih)) tipkanih strani, se pravi za predlog, ki ni več dopuščal nikakršnih popravkov. Do tega sklepa je mladi demokristjanski minister prišel po celodnevnem posvetovanju z gospodarskima ministroma Gorio in Bodratom, nato pa še z ostalimi laičnimi ministri, se pravi z Nicolazzijem, De Miche-lisom in Altissimom, s čimer je hotel podčrtati enotni značaj vladne pobude. Že med včerajšnjim večernim televizijskim dnevnikom je bilo moč razumeti, da je Scotti-jev predlog naletel na ugoden odmev med pogajalci. Kaj pravzaprav predvideva Scotti jev predlog? Draginjska doklada bo odslej vsebovala tako imenovano «težko točko*, ki bo veljala 6.800 lir. Obenem pa jo bodo formalno znižali za 15 odstotkov, čemur je treba še prišteti učinke povišanja posredne obdavčitve (IVA) in znižanja decimalnih točk 'za nekatere dobrine, ki jih predvideva (košara*: v praksi se bo torej draginjska doklada znižala za 18 odstotkov. Med bistvenimi točkami Scottijevega predloga je tudi vprašanje delovnega časa. V treh letih naj bi ga znižali za 40 ur, 20 ur takoj, ostalih 20 pa do junija 1985, ko bo tudi sicer zapadla pogodba med sindikati in Confindu-strio. V bistvu se s tem ukrepom delovni čas zmanjša za pol ure na teden. Kar zadeva plače pa znaša zgornja meja pogodb 100 tisoč lir za tri leta, ki jih bodo izplačali v treh letnih obrokih: 25 tisoč lir letos, 35.000 lir prihodnje leto in 40.000 lir leta 1985. Gre seveda za povprečne poviške. Vladni predlog predvideva obenem tudi «zamrznitev» nadaljnjih pogajanj v podjetjih za najmanj 18 mesecev. Formula, ki jo je pri tem izbral Scotti je' zelo dvoumna, a najbrž pomeni, da bo v tem obdobju nemogoče sklepati dodatnih pogodb in ločenih sporazumov. Nekaj besed namenja Scotti tudi spodbujanju zaposlovanja. Poimensko najemanje uslužbencev, pogodbe solidarnosti in ugodnosti pri najemanju uslužbencev pod 29. letom starosti, so samo nekateri a-spekti tega vprašanja. Scottijev predlog vsebuje seveda tudi določila v zvezi z davčnimi razbremenitvami, tarifami in zdravstvenimi samoprispevki, o katerih je bil sporazum dosežen v petek. Kljub razhajanjm med delodajalci in globokim razparanjem v vrstah sindikatov, je Scottijevo posredovanje torej uspelo. Pravi zmagovalec težke preizkušnje, ki pravzaprav ni osramotila nikogar, je torej vlada. Prvi komentarji, ki jih je bilo moč slišati, ko so bila pogajanja še v teku, potrjujejo to ugotovitev. Tajnik KD De Mita ni skrival svojega navdušenja nad tem, kar se je dogajalo na ministrstvu za delo, češ da gre za sporazum, ki je lahko odločilnega pomena za usodo gospodarstva in za politično stabilnost države, ker izvira iz stvarnega kompromisa, «brez zmagovalcev ali poražencev*. Craxi je opozoril, da je treba dogovor nujno uresničiti, kdor pa bi tmiiiiiiiftuniiiimiitnmiittiimiiiiii iiiiiiiiiimiimamiiMi iiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimifiiiuuiiiiiiu* PO BESEDAH MILOŠA MINICA V NOVEM SADU Neuvrščeni trdno odločeni prispevati k popuščanju NOVI SAD — V okviru svojih nedavnih razmišljanj o aktualnih vprašanjih jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih odnosov, je član CK ZKJ Miloš Minic opozoril, da se po svetu krepi odpor proti prevladi velesil in blokov, ki je pripeljala do sedanjega napetega in zapletenega mednarodnega položaja. Res je, da so neuvrščene dežele danes glavna sila tega odpora, vendar niso več o-samljene: odpor se veča tudi znotraj blokov samih in to ne samo v obliki protijedrskih gibanj v E-vropi in ZDA, temveč tudi v bolj ali manj vidnih razlikah v zadržanju samih držav - članic blokovskih zavezništev. Minic se je zadržal tudi pri nalogah, ki stojijo pred gibanjem neuvrščenih in še posebno pred njihovo marčno konferenco v New Delhiju, namenjeno predvsem krepitvi notranje enotnosti gibanja in oblikovanju načrtov delovanja v prid izboljšanja mednarodnih političnih in gospodarskih razmer. Neuvrščeni bodo to priložnost skušali kar najbolje izkoristiti, da bi krepko vplivali na velesili in na vodilne razvite dežele Zahoda in tako s svojo 7. konferenco odprli obdobje ugodnejšega razvoja mednarodnih odnosov. Kljub neugodnim mednarodnim razmeram pa ne gre podcenjevati dejstva, da se velesili na nek način vendarle sporazumevata, ohranjata medsebojne stike, se pogajata v Ženevi in na Dunaju in celo nastopata z lastnimi predlogi za razoroževanje. Jugoslavija seveda podpira vse pobude, ki vodijo k pogajanjem in sporazumevanju za mir, varnost in sodelovanje ob spoštovanju načel miroljubnega sožitja, je med drugim dejal Minič. LA PAZ — V bolivijski prestolnici se vztrajno širijo vesti o državnem udaru proti zakoniti vladi. se mu v zadnjem trenutku izneveril, se mora zavedati nevarnosti takšne odločitve. Komunisti, ki so pred delavstvom najbolj izpostavljeni, so še popoldne opozarjali, da se je treba glede draginjske doklade boriti proti maksimaliz-mom in skrajno odklonilnim stališčem. Komunisti obenem zmanjšujejo pomen razprtij med socialisti in komunisti, ki so CGIL privedle na rob poloma. Za Fanfanijevo štiristrankarsko vladno koalicijo ostaja torej sedaj samo še ena ovira: odobritev gospodarskih dekretov, ki jih bo parlament preučil 28. in 29. januarja. Politično ozračje je sedaj mnogo manj napeto. Resno je moč razmišljati o tem, da se nevarnost predčasnih volitev naposled oddaljuje. R. G. Deželni kongres Slovenske skupnosti Prizadevanja za globalni zaščitni zakon in priprave na prihodnje deželne volitve sta bili glavni temi razprave na 4. deželnem kongresu Slovenske skupnosti, ki je potekal včeraj na Opčinah. Poročilo na 2. strani PO ZADNJIH UGOTOVITVAH ZNANSTVENIKOV le še nekaj ur nas M od padca «kozmosa 1402» Sovjeti so obvestili OZN, da bo padel v Arabsko morje RIM — (Umirajoči* sovjetski u-metoi satelit «kozmos 1402» bo danes gotovo predmet zanimanja po vsem svetu. Ure so mu namreč štete in po izračunih strokovnjakov ne bo v nobenem primeru (preživel* jutrišnjega dne. Trenutno sta dve verziji o času njegovega padca. Sovjeti so obvestili OZN, da je (kozmos 1402» prenehal delovati že 28. decembra lani, nato pa so ga z impulzom z zemlje (razstavili* na tri dele. Prvi je zašel v ozračje in zgorel že 30. decembra, drugi naj bi po predvidevanjih sovjetskih strokovnjakov priletel v atmosfero v ponedeljek med polnočjo in sedmo uro zjutraj, ter padel v morje v bližini Omana, v Arabskem morju, tretji, katerega sestavlja tudi jedrski reaktor s približno 50 kg radioaktivnih snovi, pa naj bi padel na zemljo proti sredini februarja. Del satelita, ki naj bi priletel na zemljo v ponedeljek, je med vsemi tremi največji. Amerikanci so opravili drugačne izračune. Po zadnjem ugotavljanju, ki so ga opravili včeraj ob 14.18, bi moral (kozmos* pasti v času med 18.25 danes in 8.25 jutri (po italijanskem času). Medtem pa poročajo iz Sri Lan-ke, da je 80 km severno od Co-lomba padel na tla neznan predmet, v velikosti teniške žoge, o-krog katerega so znanstveniki, ki so takoj prihiteli na mesto padca, ugotovili manjšo radioaktivnost. Celo področje okrog predmeta so izolirali, vendar še niso ugotovili, če pripada sovjetskemu (kozmo-su». Medtem so v Italiji spet pozvali prebivalce vzdolž jadranske obale od Benetk do Apulije, kjer bo v eni izmed zadnjih krožnic letel (kozmos*, naj v kritičnem času ne hodijo iz stavb in se ne približujejo neznanim predmetom, ter obvestijo oblasti, če bi naleteli na delce padlega satelita. CATANIA — Helikopterji in plovila italijanske vojne mornarice so vpreženi v reševanje indijske trgovske ladje »Maldive Grace*, na kateri je izbruhnil požar. Od 41 elanov posadke, pretežno Bolivijcev so tri prepeljali v bolnišnico v Catanio, medtem ko jih šest pogrešajo. Ostale mornarje je sprejel na krov neki sovjetski vlačilec, namenjen na jug, medtem ko se ladja v plamenih počasi potaplja. Železniška nesreča na postaji Borovnica BOROVNICA - Preteklo noč se je na železniški postaji Borovnica, na progi Ljubljana - Postojna, zgodila huda nesreča, ko se je iz Ljubljane prihajajoči tovorni vlak z vso hitrostjo zaletel v drugega, ki je bil na postaji ustavljen. Nesreča je terjala smrt vlakovodje Petra Trstenjaka, medtem ko se je strojevodja Peter Malalan hudo poškodoval. Gmotna škoda po prvih ocenah znaša več kot 30 milijonov dinarjev. 10. BENECANSKI KULTURNI DNEVI Benečija mora doma zaposliti svoje ljudi Razmišljanje o gospodarskih gibanjih in njihovih odmevih v Beneški Sloveniji ŠPETER SLOVENOV — Vplivi mednarodne delitve dela in protislovja italijanskega gospodarskega razvoja povzročajo celo vrsto izzivov na obmejnem prostoru videmske pokrajine. Kulturni razvoj v sedemdesetih letih je napravil iz Benečije kolektivni subjekt in terja od zasebnih in družbenih gospodarskih dejavnikov, da uporabijo vse razpoložljive pogoje in omogočijo tem doslej zapostavljenim in izkoriščanim krajem, ki so najprej dobavljali delovno silo razvitejšim evropskim državam, v zadnjem času pa razvitejšim bližnjim furlanskim krajem, da se otresejo gospodarskega in siceršnjega zapostavljanja in v skladu z deželnimi, pokrajinskimi in drugimi inštrumenti začrtajo pot razvoja, kajti samo v tem je rešitev teh krajev. Tako bi lahko na kratko sintetizirali izvajanje univerzitetnega profesorja Darka Bratine na prvem benečanskem kulturnem dnevu, posvečenem gospodarski tematiki. Bratina je na domače probleme prišel po dolgi in poglobljeni analizi mednarodnih gospodarskih odnosov in naporov MiMnimimHiimiimiimiititniiniiiiiHminmntiiiHmtmnintftiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiimiinttMimiiii «MLl OBRh V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU Prireditev obeh Goric V Carici bodo la leden predstavili še dve igri NOVA GORICA — Dvanajsto goriško srečanje malih odrov prehaja po formalnih začetkih oziroma uvodih v svoj živ del. Že v prvih dveh dneh se je nagnetlo nekaj predstav, ki zaslužijo, da se jih podrobneje dotaknemo, a za to bo treba več razmisleka, kar prav gotovo ni primer današnjega skopo odmerjenega prostora. Že petkova prva tekmovalna predstava Ujetniki svobode v izvedbi Mladinskega gle- ........... i ..■■■■■■mil..................im........ Kamor ne posije nobena luč... Razstava, ki so jo odprli pred dobrim tednom v palači Costami pod naslovom: «Civilizacija in kultura tržaškega antifašizma: Bruno Pincherle, 1903 -1968*, me je dokaj vznemirila in miselno razgibala. Kdo je bil Bruno Pincherle? Bil je tržaški Žid iz premožne družine, študiral je medicino na raznih italijanskih univerzah, pozneje je vse do smrti služboval kot pediater v tržaški bolnici. Obenem pa je bil tudi humanist najžlahtnejšega kova, občudovalec Stendhala in zbiralec njegovih relikvij. Pa še utopični socialist, vedno v opoziciji do vsake zapovedane resnice in v cerkev zabetonirane stranke. Bil je tudi karikaturist in satirik, pa čeprav samo za domačo uporabo, človek pronicljivega, jedkega in tragičnega humorja, ki je najprej in v prih vrsti imel za norca samega sebe. Ne nazadnje je bil tudi prijatelj Slovencev in sicer v časih, ko je bilo to še manj priporočljivo kot sedaj. Tega človeka se je občinska uprava spomnila in predstavila del njegove zapuščine. Zapuščine, ki je — naj bo povedano mimogrede — Tržačani niso znali ohraniti v mestu, temveč so dovolili, da jo je odkupila milanska mestna knjižnica. Med razstavljenimi predmeti so me seveda najbolj pritegnile satirične skice Bruna Pincherla, v katerih je razgaljena vsa njegova osebnost, tako tragično načeta od samote in misli na smrt: kako na primer pozabiti novoletna voščila, ki jih je pošiljal prijateljem, in na katerih jih pozdravlja skupaj s siamsko mačko, ki stoji kot otrok ob njem na dveh nogah, ga s tačko drži za roko in maha z rdečo čepico? Ali pa tisto, kjer ga grobarji z žeblji v ustih že zapirajo v krsto, pa ga sitna mati z dvema otrokoma za petami še bedasto muči: eDoktor, doktor, ali smem dati malim zmrznjene jagode s sladko smetano iz Sežane?* Toda, naj se dotaknem jedra svojega ras- mišljanja o Pincherlu. Rekel sem, da je bil eden tistih redkih italijanskih intelektualcev, ki se je brez obotavljanja in premočrtno (tudi pred Posebnim sodiščem za zaščito države) zavzemal za slovenske pravice. In vendar Slovenci v njegovem delu, v njegovem intelektualnem življenju, niso zapustili nikakršne sledi. Postavil se je zanje pač z isto zavzetostjo, s katero se časten človek postavi za enakopravnost črncev v Južni Afriki ali proti vivisekciji. Kje so vzroki tega pošastnega zidu, ki nas loči tudi od najbolj plemenitih tržaških Italijanov, tudi od takih, s katerimi smo v prijateljskem odnosu? Poglavitni je, mislim, v tem, da mi znamo njihov jezik, se lahko bolj ali manj vključimo v njihov miselni svet, oni pa se v našega ne morejo. In tako smo si lahko tudi zelo blizu, pa vendar daleč, ker del našega bistva ostaja zanje v senci, v katero ne posije nobena luč. JOŽE PIRJEVEC dališča iz Ljubljane in v režiji Janeza Pipana bi terjala nekaj besed, ki bi se nujno dotaknile predvsem problematike tako imenovanega anarhoidnega gledališča in sploh punka in rocka. Besed o blesku in eksteriomi razvpitosti predstave, ki pa ostaja konec koncev dokaj naivna in puhla, če jo gledamo na primer skozi zahodnjaško optiko. Sinoči je bil v okviru goriške-ga srečanja izjemno pomemben dogodek. Mali odri so se preselili v goriški Kulturni dom, kjer bodo našli svo.je demovanje še jutri in v sredo ter tako tudi ude-janili željo, da bi festival postal zares prireditev obeh Goric. Prvi koraki so tu in naključje, da sta tudi ZSKD in upravni odbor Kulturnega doma soorganizatorja letošnjih dvanajstih srečanj. Važnosti dogodka seveda ne gre posebej podčrtovati, saj je pomen na dlani Goriško občinstvo je imelo sinoči priložnost ogledati si Ambasadorja dramatika Slawomira Mrožka v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drame iz Maribora. V režiji Voje Soldatoviča so nastopili Stane Potisk, Franci Gabrovšek, Vlado Novak in Iztok Valič. O tej kot o ostalih današnjih in prejšnjih predstavah bomo brez nadaljnjega še pisali. Pred sinočnjo uprizoritvijo pa so v preddverju Kulturnega doma odprli razstavo kipov Roberta Nanuta. MARU ČUK mednarodnega in nacionalnega gospodarstva, da bi izoblikovalo novim časom primeren model. Pri tem je poudaril trajanje kapitalističnih razlik med razvitimi in nerazvitimi, omenil je strokovno nepripravljenost za nove naloge in zaradi tega težave pri iskanju pravilnih odgovorov na zastavljene gospodarske probleme. Vse v mednarodnih kapitalističnih gospodarskih sistemih obstoječe razvojne razlike med posameznimi teritoriji obstajajo tudi v Italiji, v državi, ki se še ne ve, ali zadnja med razvitimi ali prva med nerazvitimi zapadnoevropskimi državami. Ekonomist in raziskovalec Gran-dinetti je orisal gospodarski vzpon Furlanije v povojnem razdobju. Ta osvetlitev je pokazala, da je imela Furlanija leta ?957 za četrtino manjši narodni dohodek na prebivalca kot ostala Italija, da pa se je v šestdesetih in sedemdesetih letih povzpela nad vsedržavno poprečje. K temu je prispeval industrijski razvoj, kateri bi lahko bil še večji, če terciarna dejavnost ne bi bila cokla. K razvoju Furlanije je veliko pripomogla tufii zakonodaja dežele s posebnim statutom. Furlanija je izčrpala industrijsko ustvarjalno moč in sedaj išče razvoj v uvajanju sodobne tehnologije in v iskanju novih dejavnosti. Na tem mestu bi radi na kratko navedli vsaj najvažnejše posege. Predsednik deželnega sveta Mario Colli se je v svojem pozdravnem nagovoru, ki ni NI vljudnostnega značaja, opredelil za razvoj doslej odrinjene Benečije. Pri tem je navedel štiri pogoje: 1. reševanje gospodarske in politične krize v državi ne sme poslabšati položaja šibkejših slojev in manjšine; 2. odnose med Italijo in Jugoslavijo je potrebno razvijati na najboljši osnovi, podani z osimskim sporazumom in odprto mejo; 3. deželni razvojni načrt, zakon 828 in druge inštrumente je potrebno uporabiti za takšen razvoj, ki bo odpravil razlike v razvitosti posameznih deželnih območij: 4. potrebno je sprejeti zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost. Kakor je predlagal Pavel Petri-čič, ki je odprl benečanske kulturne dneve, so predsedniku republike poslali telegram z zahtevo po hitrejšem ravnanju v zvezi s sprejemanjem globalnega zaščitnega zakona. Predstavnica SLORI Laura Ber-gnach je omenila pritiske na deželo, da je spremenila svoj urbanistični načrt in pristala, da so se manjše obrtniške cone odprle tudi v Benečiji. Poprej so načrtovali industrijsko cono samo v Čedadu: za Benečijo pa razvoj živinoreje in gozdarstva. Izrekla je pripombo na račun domačih bank, ki razpolagajo z denarjem za obnovo in prihranki emigrantov, ne vlagajo pa v gospodarske pobude v teh krajih. Opozorila je tudi na predlog KPI za ustanovitev prostih con ob meji, inštrumenta za razvijanje obmejnega gospodarskega sodelovanja dveh držav, (gv) PnmorskTdfnevmfc 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 23. januarja 1983 VČERAJ V FINZGARJEVEM DOMU NA OPČINAH Boj za zaščitni zakon in bližnje volitve glavni vprašanji deželnega kongresa SSk Glavni poročili sta podala predsednik Rraiuz in tajnik Štoka Pozdravi številnih gostov - Štoka ponovno glavni kandidat na deželnih volitvah - Novi tajnik je Rratuz, predsednik pa Dolhar Kakšna .je vloga stranke Sloven ske skupnosti in kakšne so njene naloge in cilji v sedanjem političnem trenutku — na to vprašanje je včeraj dajal odgovor četrti deželni kongres SSk, potem ko so o tem na dolgo in široko razpravljale posamezne sekcije in potem ko sta na ta vprašanja odgovarjala pokrajinska kongresa v Trstu in Gorici. Kongres je osredotočil V TOREK Zelo pomembna seja občinskega sveta Teden, ki se pričenja jutri, beleži vrsto pomembnih dogodkov tako na upravnem kot na političnem področju. V torek se bo tako po daljšem premoru, prvič v letu 1983, spet sestal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu nadvse pomembno razpravo o znanem zakonu št. 828. Skupščina mora prispevati k izdelavi dokumenta in stališč o tem zakonu, pred koncem meseca pa jih mora uprava posredovati deželi. V torek se bo sestal tudi deželni svet, ki pa ima v pričakovanju slavnostne seje ob 20. obletnici ustanovitve dežele s posebnim statutom F-JK, na dnevnem redu le upravne zadeve. V četrtek pa je na sporedu tudi redna seja tržaškega pokrajinskega sveta. V političnih krogih pa vlada veliko zanimanje za četrtkov sestanek med laiko-soeialisti, Listo za Trst in demokristjani, na katerem bodo obravnavali možnost vstopa KD v večino, tako na občini kot na pokrajini. Nekateri trdijo, da bo srečanje odločilnega pomena za rezši-ritev večine na demokristjane, čeprav ponekod prevladuje mnenje, da se bo vsa zadeva tako rekoč zavlekla do deželnih volitev. svojo pozornost zlasti na dva problema: na boj za zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in na vprašanje prihodnjih deželnih 'volitev, ki so za SSk življenjskega, pomena. Deželni kongres SSk .je ,bd tokrat deležen precejšnje pozornosti drugih političnih sil in organizacij, o čemer priča prisotnost številnih predstavnikov. V zastopstvu matične domovine se je kongresa udeležil predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije Danilo Turk, od predstavnikov tukajšnjega političnega življenja na so bili prisotni pokrajinski tajnik KD Coslovich, predstavniki KPI Iskra, Calabria in Jarc in predstavnik Furlanskega gibanja Jaco-vissi. V zastopstvu Slovenske kulturno - gospodarske zveze sta se kongresa udeležila predsednik Race in tajnik Udovič, v zastopstvu Sveta slovenskih organizacij pa Paulin. Vabljen je bil tudi južno-tirolski poslanec Fontanari, ki je predložil v parlamentu zakonski o-snutek o globalni zaščiti SSk, a se kongresa zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti, pe ja poslal brzojavko z voščili in obvezo, da bo še naprej ob strani SSk v njenem boju za narodnostno uveljavitev. Uvod v kongres, ki mu je predsedoval predsednik Briške gorske skupnosti Adrijan Koršič, sta bili poročili deželnega predsednika Lojzeta Bratuža in tajnika Draga Štoke. Prvi je svoja izvajanja razčlenil na že omenjeni točki, ki zadevata boj za zakonsko zaščito in skrb za bližnje deželne volitve. Kar zadeva prvo vprašanje je Bratuž dejal, da sloni dejavnost SSk od samega začetka ravno na zahtevi po zakonski zaščiti in da bo stranka po tej poti tudi nadaljevala. Posebej je nato podčrtal važnost deželnih volitev in važnost, da stranki uspe izvoliti svojega predstavnika v deželni svet. Upoštevajoč težave. Id jih je stranka v tem pogledu imela v preteklosti in jih bo imela tudi v prihodnje (svojega predstavnika je vselej izvolila le z ostanki glasov), je Bratuž poudaril, da bo treba napeti vse sile, da SSk na volitvah uspe, sicer bi bila ohromljena in razvrednotena. O sodelovanju v deželni večini je predsednik izrazil pozitivno mnenje in poudaril, da je s tem stranka za-dobila širše dimenzije. Ob tem je omenil važnost navezovanja stikov z drugimi silami, ki pa ne smejo ogroziti strankine avtonomije. Še zlasti pa je koristno sodelovanje s političnimi organizacijami manjšin, kot se je pokazalo pri evropskih volitvah in kot bi se moralo pokazati pri prihodnjih volitvah v evropski parlament, ki bodo prihodnje leto. Vse to pa. kot rečeno, ne sme okrniti ali ogroziti politične in idejne samostojnosti. To samostojnost mora ohraniti tudi v stikih z matično državo, ki so sicer potrebni in iz katerih stranka črpa sokove za svoje napore v prid slovenstva. Tajnik Štoka je svoje uvodne misli posvetil strnjenosti in enotnosti stranke v deželnem merilu ter nekaterim težavam, s katerimi se SSk srečuje pri svojem vse zahtevnejšem političnem delu zaradi svoje majhne organizacijske strukture. V zvezi z napori za dosego zaščitnega zakona je sicer izrazil potrebo po enotnem nastopanju slovenskih političnih predstavnikov, a je pri tem nekoliko polemično obravnaval dosedanje nastopanje, češ da ni bilo vseiej povsem enotno. Podobne pomisleke je izrazil glede enotnosti v odnosih z matično domovino. V političnih ocenah je bil zelo kritičen do socialistične stranke in njenega vsedržavnega tajnika Craxija in pri tem omenil njegov odnos do naše narodnostne skupnosti ob lanskih volitvah. Ostro je nastopil tudi proti Listi za Trst in njeni protislovenski politiki ter poudaril, da je treba v odnosu do nje nastopati tako. da se doseže njeno razbitje ali razkol. Dokaj zanimiv je bil pozdravni del kongresa. Tudi tu je bil problem zakonske zaščite Slovencev ena osrednjih tem. Coslovich (KD) je postavil v ospredje izbiro med kulturo sodelovanja in sožitja ter kulturo razkola. Zavzel se je za prvo in izrazil željo, da bi se pot zakonskega osnutka v parlamentu ugodno nadaljevala in zaključila, prav tako pa je dejal, da mora priti na tržaški upravni ravni do izbire. Lai-ko-socialisti se bodo morali v prihodnjih dneh izreči, ali gredo s KD ali z LzT. Komunistični deželni svetovalec Iskra je dejal, da so razmere zrele za boljše sodelovanje. Zdrave sile, ki so bile doslej izključene iz upravnopolitičnega odločanja, se morajo strniti in to velja tudi v skupnem boju za uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti. O sodelovanju in enotnem uveljavljanju manjšinskih zahtev je govoril tudi predstavnik Furlanskega gibanja Jacovissi. Predsednik SKGZ Race pa se je vprašal, kje so razlogi za to, da se naše pravice tako počasi uresničujejo in pri tem ugotavljal, da se zelo počasi spreminja v večinskem narodu zavest o enakopravnosti ir sožitju. Gre za dolgotrajen proces, ki zahteva dolgotrajno bitko, kar pa še ne pomeni, da pristajamo na odlašanje glede zaščitnega zakona. Potrebna so zato stalna prizadevanja in enotno nastopanje. V zvezi z deželnimi volitvami je Race dejal, da je politična prisotnost nujna in se mora zato SSk uveljaviti na volitvah, kajti izvolitev je cilj, ki se ne tiče samo pripadnikov SSk temveč vse naše skupnosti. Predsednik SSG Paulin se ja dotaknil raznih gospodarskih, političnih in kulturnih problemov. Predstavnik SZDL Turk-je zlasti poudaril, da je bil dosedanji razvoj sodelovanja uspešen in da bo treba oblike dialoga, ki so se razvile v zadnjem času ohranjevati in še izpopolniti. Podčrtal je med drugim pomembnost načela o odprti meji in pri tem dejal, da so bili ukrepi, ki jih je SFRJ sprejela za sanacijo svojega gospodarstva nujni, da pa jih gre razumeti kot začasne ukrepe. Naša orientacija je, je poudaril Tiirk, da poiščemo vse možnosti za afirmacijo ideje odprte meje. V razpravi, ki je sledila, so se delegati dotaknili najrazličnejših vprašanj, posebna skrb vseh pa je bila, da bi se stranka tudi ob določenih različnih gledanjih z enotnim naporom zavzela za okrepitev svojih struktur in da bi vložila vse energije v priprave na volitve. Za nosilca kandidatne liste na teh volitvah je bil ponovno soglasno potrjen Drago Štoka. Njegovo dosedanje tajniško mesto pa je prevzel dosedanji predsednik Bratuž. Za deželnega predsednika je bil izvoljen Rafko Dolhar, za podpredsednika Ivo Jevnikar, za tajnika pa Gradi-mir Gradnik. JUTRI V TREBČAH SESTANEK O PROTIVREDNOSTIH Openska sekcija KPI prireja jutri, ob 20.30 v trebenskem ljudskem domu javno zborovanje, ki je namenjeno razpravi o protivrednostih dežele kraški skupnosti za škodo, ki jo bodo povzročile cestne strukture. Vabljene so vse organizacije vzhodnega Krasa. O tem vprašanju bo v torek razpravljal tudi vzhodno-kraški rajonski svet. Nov izvršni odbor sekcije KPI v Dolini Prejšnji teden se je sestal 40-članski glavni odbor sekcije KPI za dolinsko občino. Na seji so izvolili novi izvršni odbor, ki ga sestavljajo: tajnik Boris Kocjančič, organizacijski tajnik Giuseppe Mau-ro, administrator Claudio Ota, odgovorni za mladinsko organizacijo Saša Smotlak in odgovorni za mednarodne odnose ter stike s strankami Boris Mihalič. V kontrolno komisijo pa so bili izvoljeni Dušan Lovriha, Stojan Sancin in Drago Ota. V razpravi je glavni odbor obravnaval številna vprašanja v zvezi s pomnožitvijo članstva, pripravami na deželne volitve in reorganizacijo celic, kajti v zadnjem času je opaziti, da .je dolinska sekcija organizacijsko zamrla. • Zveza upokojencev CGIL za Staro mitnico opozarja člane, da se je začelo razdeljevanje sindikalnih izkaznic za leto 1983. Z OBJAVO V URADNIM VESTNIKU F-JK PRAVNOMOČEN DEŽELNI ZAKON 0 115 MILIJARDAH PO OSIMU Glavnina (80 milijard) je namenjena uresničitvi prometnih infrastruktur na Tržaškem in Goriškem Ena milijarda za Kraško gorsko skupnost Z objavo v uradnem vestniku Furlanije - Julijske krajine je postal pravnomočen deželni zakon štev. 8 iz letošnjega leta, ki določa porazdelitev vsote 115 milijard lir po državnem zakonu o ponovnem finansiranju osimskih sporazumov. Omenjeni državni zakon namenja kakor znano naši deželi 250 milijard, za porazdelitev preostalih 135 milijard pa bo deželna uprava v prihodnjih mesecih pripravila novo normo. Od globalne vsote 115 milijard bodo porabili 80 milijard za dograditev prometnih infrastruktur na območju tržaške in goriške pokrajine. Konkretno gre za novo avto cesto, ki bo povezovala pomol VII s sedanjo kamionsko cesto pri Padričah (60 milijard), za dograditev tovornega postajališča pri Fernetičih (2 milijardi) in za tri posege na Goriškem. Sosedni pokrajini je namreč namenjena vsota 18 milijard, s temi sredstvi pa bodo krili dodatne stroške za uresničitev obmejne postaje pri Štandrežu, zgradili prvi del tovornega postajališča ter nadaljevali gradnjo goriške obvoznice. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiimuiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiHiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiimuiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« STALISCE SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Stavka slovenskih šolnikov v obrambo pridobitev šole in šolskega osebja V torek ne bo pouka - Zakonski odlok z dne 10. januarja še posebno prizadene slovensko šolo Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je oklical celodnevno stavko za torek, 25. januarja, proti določilom zakonskega odloka iz dne 10. januarja letos. Omenjeni odlok namreč ukinja nekatere pridobitve šole in šolskega osebja, ki si jih je priborilo s takozvanim zakonom o prekariatu. • Določila tretjega člena prekličejo predpise o povečanju števila profesorjev na nižjih in višjih srednjih šolah, ne dajejo več možnosti razpolovitve razreda, tudi če število o-biskujočih učencev oz. dijakov presega dosedanje predpisane meje in nazadnje tudi predvideva krčenje možnosti uvajanja posebnih dejavnosti v šob ob strani na novo uvedenih dodatnih mest šolnikov v or-ganiku, ker prav ti bi morali supli-rati odsotne kolege. Smo proti temu ukrepu: kar se tiče višjih srednjih šol, ker ne moremo sprejeti prepovedi odpiranja novih razredov. Slovenska šo- KAKO JE FATT0VICH PRENESEL TRUPLO MLADE NARKOMANKE? Policisti so podvrgli včeraj 28-let-nega Elia Fattovicha posebnemu sodnemu eksperimentu, s katerim so hoteli preveriti, če je obtoženec res sam prenesel truplo Antonelle Giosue iz svojega podstrešnega stanovanja v Ul. Madonna del Mare 19 do'Ceste, kjer naj bi ga naložil na dostavno vozilo in nato skril ob cesti med Perlugi in Bani. Preiskovalni sodnik Coassin mu je namreč verjel, da je dekle umrlo zaradi prekomerne doze heroina in da ga je on iz bojazni pred morebitnimi posledicami skril na Krasu, imel pa je dvome, če je bil pri tem opravilu sam. Elio Fattovich je prispel včeraj okrog 9. ure v spremstvu policijskih agentov, ki so ga pričakali pred koronejskim zaporom, kjer je fant že od božiča, torej od dne, ko se je sam javil na kvesturi. Moral je ponoviti tragični prenos. Tokrat pa je bil v spalni vreči mladi agent Ilario Lanza, ki tehta, kot Giosuejeva, 65 kilogramov. Fattovich si je breme naložil na rame, po prvem stopnišču pa ga je bolj vlekel kot nosil. Čeprav se sodnik Coassin ni hotel jasno izraziti, kaže, da je Fattovich uspel prepričati preiskovalce. Po vsej verjetnosti mu bodo sodili zadnji dan tega meseca po hitrem postopku. S pomočjo odvetnika Maniacca iz Gorice se bo moral braniti obtožbe, da je prikril truplo Antonelle Giosue, za kar tvega od dveh do sedmih let zapora. Dejstvo, da je prek duhovnika Maria Vatte sam pripomogel k odkritju trupla, pa mu bodo gotovo šteli v dobro. Požar v Miljah: lažje poškodovana ženica Iz še neznanih razlogov je v mali hiši v Calle Parini 6 v Miljah, nastal sinoči požar, ki je zajel tudi streho poslopja in povzročil precej preplaha. Materialna škoda je precejšnja, na srečo pa na bilo človeških žrtev. Gasilci so namreč takoj pomagali priletni Cleliji Fer-mo por. Matassi, ki so jo nato z re-šilcem rdečega križa Rrepeljali v tržaško bolnico. Sprejeli so jo na oddelek" za hitre posege, da bi ji pomagali k premostitvi težav pri dihanju. Ženica je vdihala veliko dima ob pomanjkanju kisika, ni pa utrpela opeklin. Ozdravela bo v U) dneh. la namreč še ne razpolaga z vsemi smermi, ki jih potrebuje. Zahtevamo, da ostane nedotaknjen princip odpiranja razredov in novih smeri, ker samo tako se zagotovijo pravice vsestranske izobrazbe v materinem jeziku; kar se tiče nižjih srednjih šol, je razlog, da so naši dijaki huje obremenjeni kot dijaki v italijanskih šolah. Če bodo razredi številčnejši, bo obremenitev dijakov hujša od sedanje. Upoštevati moramo, da naši dijaki imajo šest tedenskih ur več kot italijanski in sicer na račun pouka italijanščine; glede osnovne šole moramo poudarjati, ,da, se, morajo pašj učenci .v, 24 tedensluji urah pouka učiti in naučiti'dvell jezikov. Pravi absurd je povečanje števila učencev preko dosedanjih meja ali združevanje razredov mimo sedanjih predpisov. Tudi v otroških vrtcih je stanje popolnoma različno od italijanskih. Skoraj vsi slovenski državni otroški vrtci delujejo z enim samim oddelkom, kj vključuje otroke od tretjega do petega leta, italijanski vrtci v glavnem imajo tri oddelke in o-troke ločene po starosti. Jasno je, da je delo v vrtcih že sedaj otežkoče-no in vsaka razširitev števila vpisanih otrok bi obremenila delo vzgojiteljic in uspešnost otrok. Četrti člen odloka omejuje izplačilo draginjske doklade začasnih šolnikov suplentov v strogem merilu opravljenih ur službovanja. Tudi ta ukrep je nesprejemljiv, dokler ne bo urejeno razmerje med osnovo plačo in draginjsko doklado v enaki višini kot v privatnem sektorju. Nesprejemljivo je, da šolnik, ki poučuje enako dolgo dobo kot kolega v staležu ali za katerokoli obdobje ne bi prejemal plače tudi ob nedeljah, v praznikih med tednom in med počitnicami. Določba šestega člena je absolutno nesprejemljiva, ker onemogoča izvajanje jugoslovansko - italijanskega sporazuma od 21. 7. 1964 v točki, ki zadeva izpopolnjevanje učnega o-sebja italijanskih šol v Jugoslaviji in slovenskih šol v Italiji v matični državi. Podelitev štipendij bi bila torej ukinjena. Tudi nekaterih ukrepov zdravstvene ureditve ne moremo sprejeti zlasti v zvezi z materinstvom. Poleg vseh naštetih razlogov ostaja še vedno nepojmljivo in nečloveško ravnanje do onih suplentov, ki še do- iiiiimiuhii iiiiiMiiiiiiiiiMMMMiiiiiMiiiiiimiiniMimMiiiMM KRALJ SMEHA NAZNANJA SVOJ BLIŽNJI OBISK Kraški pust veselo vabi k sodelovanju tudi maske Na Opčinah in tudi drugod po naših vaseh se v teh dneh vestno, a obenem strogo skrivnostno pripravljajo na tradicionalni Kraški pust, ki bo tudi letos, kot vedno na pustno soboto, 12. februarja torej. Sprevod pisanih alegoričnih vozov, mask in godb na pihala bo krenil točno ob 14. uri s Pikelca in se bo kot običajno zaključil na Brdini, kjer bodo proglasili zmagovalce in kronali pustnega kralja in kraljico. Pripravljalni odbor Kraškega pusta, ki mu v tem času res ne manjka dela, se priporoča tudi za čim večje sodelovanje mask in ošemlje-nih skupin, katere čakajo lepe nagrade. Vabila za sodelovanje so organizatorji letos razposlali tudi našim šolam, kar predstavlja prijetno novost, saj na tihem upajo, da se bodo poleg otrok ošemili tudi njihovi (ponavadi zelo resni) starši in tako skupno prišli na Opčine. Vsi, ki hočejo sodelovati na Kraškem pustu naj se takoj prijavijo v trgovini pohištva Renar (Narodna ulica 51), rok za prijavo zapade nepreklicno 5. februarja, točno teden dni pred slovesnim kronanjem na Brdini. Pohitite torej in prijavite se, saj je pust samo enkrat v letu. Torej priložnost, ki je ne velja zamuditi! Na liceju «Prešeren» obnovili zimovanjc Dijaki prvih razredov odpotujejo jutri v Ravaselctto Po dveletnem premoru, ki so mu botrovale organizacijske težave, so na liceju «France Prešeren* obnovili tradicijo dijaških zimovanj na snegu. Tako bodo dijaki prvih razredov klasične in realne jutri zjutraj (ob 6.45) odpotovali v Rava-scletto, kjer se bodo v spremstvu profesorjev in ravnateljice zadržali do sobote, ko se bodo vrnili domov z obnovljeno — tako upamo — voljo do študija. slej niso prejeli mezd za november in december in trinajste plače, čeprav so vestno opravljali svoje delo. Ukrepi za krčenje mezd bo oškoci.) valo precejšnje število šolnikov; skrčilo se bo število suplentov in s tem bo oškodovano tudi delovanje naših šol. Upoštevati moramo dejstvo, da predstavlja odstotek slovenskih suplentov na srednjih šolah več kot tretjino vsega učnega osebja na Tržaškem. Pri tem opozarjamo vlado na nerešeno vprašanje globalne zaščite naše etnične skupnosti in na zahtevo po avtonomiji slovenske šole, ki sta neobhodno potrebni za dosego e-nakopravnosti slovenske manjšine. Ukrepi, kot jih vsebujejo sedanji odloki, prizadenejo slovenske šolnike v večji meri kot vse ostale italijanske šolnike. Odbor poziva vse šolsko osebje, da izrazi svoj protest s pristopom k stavki. Sindikat slovenske šole - Trst Tržaškemu pristanišču je namenjena vsota 20 milijard lir. Finančna sredstva bodo vpisana v dotacijski sklad luške ustanove, da bi slednja laže uveljavljala mednarodno vlogo našega pristanišča. Vsoto 6 milijard lir pa bo prejela ustanova za industrijsko cono EZIT, da bi se lahko razširila na nove površine, jih primerno opremila ter zgradila na njih nove industrijske nepremičnine. Razvoju znanstvenih in raziskovalnih dejavnosti na Tržaškem je nadalje namenjenih 8 milijard: od tega bo polovico prejela tržaška univerza, in sicer za razvijanje raznih oblik mednarodnega sodelovanja, polovico pa Konzorcij za gradnjo in u-pravljanje znanstveno - raziskovalne cone na Krasu. Eno milijardo pa namenja deželni zakon Kraški gorski skupnosti, in sicer za szaščito in ureditev teritorija*, ki spada v njeno pristojnost. V zvezi z objavo zakona v uradnem vestniku Furlanije - Julijske krajine je odbornik za promet Rinal-di poudaril, da sta ob tej priliki tako država kakor dežela nenavadno hitro in učinkovito ukrepali. Poslanska zbornica je namreč odobrila zakon o ponovnem finansiranju osimskih sporazumov 16. decembra lani, zakon je predsednik republike Pertini podpisal 22. decembra, v državnem uradnem vestniku je bil ob-bjavljen 5. januarja letos, v veljavo pa je stopil 15 dni pozneje, to je pretekli četrtek. Deželna skupščina pa je svoj zakon o porazdelitvi prvih 115 milijard odobrila isti dan kot poslanska zbornica državno normo; po preteku 30 dni — tolikšen je namreč rok za morebitne ugovore o-srednjih oblasti — pa je bil deželni zakon uradno objavljen 18. januarja ter je takoj postal pravnomočen. Kakor rečeno, bo dežela sedaj pripravila novo normo za porazdelitev preostalih 135 milijard v naslednjih treh letih. Od torka ponovno «Pogovori o davkih» Po krajšem presledku bomo v torkovi številki spet začeli objavljati rubriko «Pogovori o davkih*, ki bodo obravnavali najnovejše zakonske ukrepe Fanfanijeve vlade, nato pa še sestavke ob pomembnejših davčnih zapadlostih. Ker gre za vprašanja, ki zanimajo širok krog davkoplačevalcev, na rubriko; ki jo pripravlja Slovensko deželno gospodarsko združenje s svojimi tehniki in strokovnjaki, opozarjamo vse naše bralce. miiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiHHiiiiiiiiuiiiiiimiimtimtiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiimiiiimiiiiii SINOČI V DOMU ALBERTA SIRKA V Križu odprli razstavo naivca Klavdija Clarija Sinoči so v veži kultutrnega doma «Albert Sirk» v Križu odprli razstavo tržaškega slikarja Klavdija Clarija, člana Društva zamejskih likovnikov. Slikar - naivec, ki se sicer sporadično javlja na samostojnih ali kolektivnih razstavah že skoraj deset let, je za to razstavo pripravil kakih trideset svojih del, nekaj večjih, po večini pa manjših. Clari, ki nanaša svoja olja na steklo, je k dosedanjim motivom, ki jih je nabiral v Brkinih ali tudi že na Notranjskem, je sedaj dodal tudi nekaj domačih, to je kraških motivov. Občinstvu, ki se je zbralo na svečanem odprtju razstave, je o naivih nasploh in še posebej o Clarijevi likovnosti na kratko spregovoril časnikar Franc Udovič. Program pa je zaključil mladi kitarist Marco Feri, ki je občintsvu nanizal venček skladb. Deželna uprava opozarja, da bo konec meseca zapadel rok za vložitev prošenj za finančno pomoč kulturnim ustanovam iz Furlanije - Ju- lijske krajine za leto 1983. Prošnje, ki se nanašajo na prireditve, razstave, spominske slovesnosti, dejavnosti v prid izseljencem, kulturne izmenjave in mladinske manifestacije mednarodnega značaja, sprejema deželno ravnateljstvo za šolstvo; prošnje pa, ki se nanašajo na numizmatiko, znanost, umetnost in dejavnost v zvezi z ovrednotenjem in zaščito jezikov, sprejemajo pokrajinske uprave. Marrosu v Zavoda združenega sveta Vladni komisar Marrosu je v petek obiskal Jadranski kolegij združenega sveta, ki deluje začasno v prostorih hotela Europa pod Nabrežino. Gosta sta sprejela predsednik kolegija C. Belci in rektor Suteliffe. Prefekt Marrosu se je zadržal tudi v pogovoru z dijaki. Kolegij obiskuje 90 mladih iz 32 držav. To je šesta ustanova te vrste na svetu in edina v Evropi. ZAHVALA Ob smrti naše predrage PIERINE FERLUGA por. CANCIANI se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, 23. januarja 1983 21.1.1973 21.1.1983 IVANA SOSIČ vd. MALALAN Mama. že 10 let te ni med nami, a tvoj nauk je živ v naših srcih! Vsi tvoji Ob smrti mame MARIJE ŠPANGER por. LIPOVEC izreka sinu Sergiju, članu svojega izvršnega odbora, iskreno sožalje Slovenska kultumo-gospodarska zveza Alojzija in Vojko Mijot z družino izrekajo globoko sožalje Darki in Sergiju Lipovcu ob izgubi predrage Mirno je zaspala naša ljubljena mama MARIJA ŠPANGER por. LIPOVEC Pogreb bo v torek, 25. t.m., ob 13. uri izpred cerkve na Proseku. Žalostno vest sporočajo: Darka, Sergij in svojci Trst, 23. januarja 1983 Ob izgubi drage mame MARIJE izrekajo svojemu bivšemu ravnatelju Sergiju Lipovcu iskreno in globoko sožalje ravnateljstvo in osebje Založništva tržaškega tiska uredništvo in uprava Primorskega dnevnika uredništvo in osebje agencije Alpe Adria Zapustila nas je naša draga mama in nona KATERINA PRETNER vd. KERMEZ Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani. žalostno vest sporočajo: sinovi Gigi, Angelo in Stanko z družinami Trst, 23. januarja 1903 brat Zapustil nas je v globoki žalosti naš dragi mož, oče in JAKOB MRŠNIK (MIRKO) Pogreb pokojnika bo jutri, 24. t.m., ob 16. uri v Izoli. Žalujoči: žena Zora (Sonja), hči Sonja in sin Mirko z družinama, sestre Matija, Zora in Francka z družinami ter drugo sorodstvo Izola, 23. januarja 1983 Žalovanju se pridružuje družina Križmančič. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega IVANA RACMANA se prisrčno zahvaljujemo g. župniku, pevcem, nosilcem krste in cvetja ter vsem, ki so nam na katerikoli način bili ob strani v teh težkih trenutkih. Žena Marija, brat, sestre in drugo sorodstvo Grocana, Bazovica, Boršt, Koper, 23. januarja 1983 ZAHVALA Sporočamo, da je umrla dr. ROZALIJA BATIČ Na njeno željo je bila pokopana v najožjem krogu sorodnikov na pokopališču v Sežani 15. januarja 1983. Zahvaljujemo se vsem, ki so to z razumevanjem sprejeli. Žalujoči: nečaka z družinama in ostalo sorodstvo Sežana, Voglje, Zgonik, Mali Repen, 23. januarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi brata dr. FERDINANDA STARCA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala nosilcem krste. SVOJCI Kontovel, 23. januarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre, mame in none J0SIPINE GRBEC vd. PATRIZI0 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in sočustvovali z nami. Posebna zahvala škedenjskemu cerkvenemu zboru, učnemu osebju in združenju staršev osnovne šole I. Grbec ter Kulturnemu društvu I. Grbec. Skedenj, 23. januarja 1983 SVOJCI DANES OBČNI ZBOi? v ljudskem domu 50 LET TREBENSKEGA POGREBNEGA DRUŠTVA Ustanovo bi morali posodobiti in prilagoditi potrebam današnjega časa Pred petdesetimi leti je začelo v Trebčah delovati Pogrebno društvo. Društvo so sicer ustanovili in ga formalno legalizirali z notarskim aktom že dve leti prej in sicer n'aja leta 1931. Ustanovitelji so bili izključno vaščani, kmetje in delavci, kot je razvidno iz zapisnikov notarskega akta in ustavnega sta-ttita. Prvi občni zbor pa je bil dve “ti kasneje, februarja leta 1933. Dblasti so namreč zavlačevale priznanje ustanove, ker so se zaveda-e' da se s tem aktom ustvarja novo slovensko združenje, kar je bilo tedaj po zakonu prepovedano, /elidar so privolile do ustanovitve **. delovanja pod pogojem, da se Vsi akti, zapisniki sej ter poročila aa občnih zborih zapisujejo v italijanščini; To so odborniki morali ovajati do občnega zbora leta 1943. Seje m občne zbore pa so vodili v slovenščini, ne glede na stroge Predpise in na nevarnost razpustitve. Od leta 1944 naprej imamo ■^Usnike v slovenščini. Društvo je od ustanovitve dalje nepretrgoma delovalo in deluje še danes. Marsikomu se zdi ta ustali0'.3 danes odveč, ker ne zadošča bstim potrebam ki so bile vital-neSa pomena ob ustanovitvi. Po-nusliti moramo, da ni bilo takrat T vasi, ki je živela v težkih letih črnega fašizma nobene take gospodarske ustanove ali finančnega za-M-da, ki bi lahko nudili družini, Kl je izgubila člana finančno pomoč. ■Obrala se je zato skupina mož. družinskih poglavarjev in se odlo-Cl a, da se tudi v Trebčah organi-Zll'a in prepriča ljudi, da z last-111 nji močmi ustvarijo ustanovo, ki uai nudi prvo pomoč (ki je bila tedaj skoraj vedno edina) vsakemu '■tanjenemu vaščanu v hudi stiski °b tragični izgubi svojca. Tako so s tedenskimi prispevki oziroma članarino, ki je takrat zna-Sala 1 litro, nudili v primeru smrti J7 družini, svojcem vsoto od 250 do 3U0 jjr Ta vsota se nam zdi danes sme-»na. Vendar so takrat s tem de-Par.em krili vse stroške, ki jih je Zahteval pogreb. ., Danes, bi lahko to ustanovo, ki ■P preti izginotje posodobili oziroma prilagodili pogojem in potrebam današnjega časa. izključno z 'aškimi močmi in sredstvi. Poka žuli bi tako še večjo celovitost in euotnost vasi kot odraz žive etnič-ne skupnosti. Z današnjimi sred-bi tako utrdili ustanovo, ki bi Jaliko tudi ekonomsko obogatela na-^■'Skupnost. Občni zbor trebensfep-Ca Pogrebnega društva Ijo dančs 00 16. uri v prostorih vaškega L j ud-sk«ga doma. (K.R.) V Repnii javni sestanek o regulacijskem načrtu Dbčinske uprave morajo prilagoditi si oje občinske regulacijske na deželnemu urbanističnemu na-^u, ki je bil dokončno odobren septembra 1978. Občine bi mo-rsle v teku 6 mesecev opraviti ta ki ni le formalnega znagaia. vcndar pa tega roka se ni držala fiohena krajevna uprava. Deželni bačit namreč predvideva dokaj Y>nkulativno namembnost teritori-la in v glavnem uvaja princip pa s"Tie zaščite okolja. . Repentabrska občinska uprava ]€ Poverila arhitektu Marinu Ko-korovcu nalog, da tehnično izde'a Prilagoditev občinskega regulacij-Slc* >Ui ti v u ij . jua Ul. sv. Frančiška 20 Vabimo vas v četrtek, 27. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave BOGDAN BORČIČ grafike od leta 1970 do 1982 Samostojna razstava L. Spacala se zaključi v torek, 25. t.m. Gledališča V domu Alberta Sirka v Križu razstavlja Klavdij Clari. Razstava je danes odprta med 11. in 12.30 ter med 15. in 17. uro. Slovensko stalno gledališče v Trstu. Titus Maccius Plautus Hvalisavi vojak — 25., 26., 27., 28., 29., 30. in 31. januarja ter 1. februarja v Drami SNG v Ljubljani. VERDI Danes, ob 16. uri tretja predstava »Dinorah* G. Meverbeera. Red D. Dirigent Baldo Podic, režija: Alberto Fassini. ROSSETT1 Danes ob 16. uri (20-odst., popust) na sporedu Molierovo delo »Medico per forza* in Petrolinijevo »Mustafa*, v glavni vlogi bo nastopil Mario Scaccia. Predstava izven abonmaja. Zadnja predstava. V sredo, 26. januarja, enkratna predstava: »Zadeva Danton* Stanislave Przybyszewske. Režija: Maciej Karpinski. Igrajo Mario Maranzana in Vittorio Franceschi. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - NOVA GORIC \ Do vključno 29. januarja bo na sporedu festival malih odrov. Danes, 23. januarja ob 17.30: Thea-ter Die Farbe Singen, ZRN — Avtor skupina »Hudičev goslač*, Solkan; ob 20.30: Narodno pozorišče Beograd — Vitezovič - Minčič »Marx, Marx, koliko je ura?*, vel. dvor. KD Nova Gorica. Jutri, 24. januarja, ob 17.30: Tea-trska rabotilnica Skopje — J. Glo-vacki: «Pepelka v poboljševalnem zavodu*, hotel Park. ob 20.30: PDG Nova Gorica — M. Dižič »Skopuh*, Kulturni dom, Gorica: ob 20.30: SSG Trst — V. Lanous »Odpirač* — mala dvorana Kulturnega doma. CANKARJEV DOM UUBIJANA Sprejemna dvorana Do 27. t.m. XVn. razstava - Mednarodni slikarski tedni v Avstriji*. Mala dvorana Jutri, 24. januarja, ob 19.30: »Zgodba o vojaku* po motivih S. S. Ramuza, Teater die Farbe Singen. ZRN. Srednja dvorana V torek, 25. januarja, ob 20. uri: Ciklus »Prezrti* — Mojster in Margareta. Režija Aleksandar Petrovič. Okrogla dvorana V torek, 25. januarja, ob 17. uri: Javna tribuna: Zahodna Evropa v letu odločitev. Kino Cappella Underground 18.00 »Magi-cal mystery Tour - Around the Beatles - New sound: The Beatles live at shea stadium* - The Beatles Ariston 15.30 «Britania hospital*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 »Arniči miei II.* Ugo To-gnazzi. Nazionale 15.30 »Ciccia bomba*. D. Rettore. Ritz 16.00 »Bingo Longo*. Grattaclelo 16.00-22.15 «L’extrater-reštre;.. Film z? v sakogar. Fenice 15.30 «Sogni mostruosamente proibiti*. P. Villaggio. Mignon 15.00 »Cenerentola*. Filodraramatico 15.00 »The Bell star pomo storv*. Prepovedan mladini pod 18. letorr Anrora 15.15 »Hannie*. Za vsakogar. Capitol 16.00 »Testa o croce*. R. Poz-zetto. N. Manfredi. Cristallo 16.00 «fi bacio dellu pan-tera*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.30—22.00 «Gian Burra-sca*. Radio 15.30 "Porao love*. Prepovedan m>adini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.00 »Piu belli di cosi si muore*. E. Montesano. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 15.30 «Un mercoledi da leoni*. Šolske vesti Koncerti Mentorji bralnih značk posameznih šol so naprošeni, da do 31. januarja pismeno sporočijo naslednje: 1. število in vrsto bralne značke; 2. če želite ustvarjalca iz matične domovine in koga. Sporočila pošljite na naslov: Draga Lupine, šola F. Bevk - Opčine. «111»................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. S SEJE UPR AVIS EGA ODBORA TE USTANOVE NŠK PRIPRAVLJA SREČANJE 0 SLOVENSKEM SLIKARSTVU . V četrtek. 20. januarja 1983, se j* vršila redna sela upravnega od “°ra Narodne in študijske »njižni-v Trstu. Najprej je predsednik "travnega odbora dr. Franc Škerlj ""dM kratko poročilo o opravite rieiri delu v obdobju med dvema ^lama odbora. Nato so odborniki razpravljali o poročilu blagajnika hn Suariam» Kapiča. Raznrava je mla osredotočena na problem nod-!j)r in dotacij iz javnih skladov. Naslednja torna je bil problem ^Vo.jezičnih diplom Z8 udeležence "tjižničnega tečaja, ki ga je ko-. leta 1982 organizirala Narodna !" študijska knjižnica. Politični pro blem je samo v dejstvu, da bi de zala F-JK potrdila dvojezične di-Dlome Spravni odbor je nato odobril "rograin letošnjega ciklusa oreda v*ni. ki so že tradicionalna de javnost NSK. Letošnji ciklus je posvečen slovenskemu slikarstvu. Predavanja se bodo vrstila vsak teden v mesecu februarju in marcu 1983. Vseli predavanj bo sedem, začetek bo 9. februarja Predavali bodo priznani slovenski strokovnjaki. Ker je leto 1983 polno ob letnic, je upravni odbor razpravljal še o možnih ciklusih predavanj oziroma o priložnostnih. Pri tem odbor še ni zavzel sklepa, le raz pravljal je o predlogih: ciklus predavanj o marksizmu (stoletnica smrti Karla Marxa), pobude ob 120-letnici smrti velikega beneške ga rojaka Ivana Trinka, ciklus pre davunj ob 40-letnici vstaje pri morskega ljudstva (1943 1983). Skratka, če bodo uresničene le delno nakazane teme. se nam obeta bogata sezona, (mp) Danes, NEDELJA, 23. januarja RAJKO Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.57. — Dolžina dneva 9.21. — Luna vzide ob 12.06 in zatone ob 1.29. Jutri, PONEDELJEK, 24. januarja FELICIJAN Vreme včeraj: ob 13. uri 5 stopinj, zračni tlak 1033,8 mb naiašča, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo po oblačeuo, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. RODILI SO SE: Roberta Vitale. Alessia Pironio, Matteo Farra. UMRLI SO: 75-letna Elvira Deli se por. Dudine, 74-letni Enzo Mari-relh. 69-letna Paolmira Surian por. pegrasri. 86 letna Francesca Mozetič, 751etnj Raimondo Prelec, 70-letni Antonio Barut, 93-letna Gio-varjia Bogateč vd. Tenze, 80-letna 'Oiivanna Bembich vd. Saide, 83-letna Caterina Pretner vd. Kermez, 76-letna Elena Stener, 78 letna Do lures Palese por. Zanini, 71-letni Luigi Geo Tomasi, 79-letna Olga Botri vd. Zocchi, 79-letna Giuseppi-na Vascotto, 85 letna Maria Zanini vd. Stampati. OKLICI: uradnik \Valter Tuntar .n študentka Anna Maria Bonetta, Včeraj - danes ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 2 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od V do 21. ure in prazničn oo 8. do 20. knjigovodja Fabio Ronehelli in brezposelna Daniela Semec, elektrikar Walter La Pasquala in uradnica Ma-rialuisa Farneti, šofer Armando Velenich in trg. prodajalka Adriana Viler, delavec Claudio Ritossa in izvedenka za izložbe Genni Bretz, mehanik Emilio laconcic in uradni- ca Lorena Lisot, delavec Ugo Sar-taris in trg. prodajalka Manueia Mičič, uradnik Francesco Benedet-to in uradnica Maela Vendramelli, Bočni čuvaj Carlo Di Meglio in u-tadnica Marina Alzetta, delavec Bruno Serra in frizerka Viviana Francesca Cemeka, bančni uradnik A-gostino Varone in bolničarka Fulvia Gandusio, šofer Roberto Crevatin in uradnica Eliana Deodato, trg. prodajalec Nevio Svagelj in uradnica Loredana Serra, uradnik Fabio Guarniero in uradnica Giuliana Lan zavecchia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Trg sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19. Prosek, Milje (Lungoma-re Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNI* V OKOLICI Boljuuec: tei. 228 124; Bazuvica: tol. 226165; Opčine: tel. 21118)1: Prosek: tel. 225 141: Božje pol.ie. Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tel 200-121; Sesljam tel. 299 197: LOTERIJA BARI 76 73 57 19 1 CAGLIAR1 2 63 78 50 23 FIRENCE 10 78 12 59 73 GENOVA 47 54 25 46 67 MILAN 39 79 25 82 72 NEAPELJ 6 55 85 41 23 PALERMO 8« 62 90 8 61 RIM 6 19 2 51 46 TURIN 41 24 44 43 37 BENETKE 41 48 42 81 66 ENALOTTO 211 XXI 2 1 X X X 1 KVOTE 12 - 13.547.000 lir 11 — 450.000 Ur 10 — 44.200 Ur Societa del concerti -- Tržaško koncertno društvo. Jutri, 24. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo nastopil »Trio di Milano* (Angelo Ste-fanato - violina, Rocco Filippini -violončelo in Bruno Canino - klavir). Izleti Trgovina Start šport organizira 30. t.m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje v trgovini Start šport — Opčine — telefon 213193. Starejši planinci priredijo danes, 23. januarja, izlet v Glinščico. Zbirališče ob 9. uri na Trgu Liberta. Odhod avtobusa za Bazovico ob 9.15 Vabljeni! Razna obvestila Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes od 9. do 12. ure zaradi popravil na vodovodnem omrežju prekinjena dobava vode za Kroglje in Dolino. Uprava naproša uporabnike naj zaradi tehničnih problemov v navedenem času ne odpirajo vodo-vori”ih pip Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje priredi tečaj SPSS — programski jezik za statistične obdelave. Tečaj bo trajal 60 ur in je posebno primeren za študente družbenih ved, ki se želijo poglobiti v statistično raziskovalno delo. Vpisovanje do 25. januarja na sedežu za voda, Ul. Carducci 8, telefon 730210 vsak dan od 8. do 12. ure. Ob 50-Ietnlcl ustanovitve vabi Pogrebno podporno društvo iz Trebč vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 23. januarja, ob 16. uri v prostorih Ljudskega doma. '"GLEDALIŠČE V TRSTU AUGUST STRINDBERG SMRTNI PLES REŽIJA: GEORGU PARO Danes, 23. januarja, ob 16. uri v Kulturnem domu — abonma red G (popoldan na dan praznika) ---•--- VICTOR LANOUX ODPIRAČ REŽIJA: MARIO URŠIČ Danes, 23. januarja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Gostovanje Mladinskega gle-lišča iz Ljubljane v Kulturnem domu Fridrich Karl Waechter SOLA ZA KLOVNE mladinska igra v torek, 25. januarja, ob 10. in ob 15. uri v sredo. 26. januarja, ob 10. in 15. uri v četrtek, 27. januarja, ob 10. in ob 15. uri v petek, 28. januarja, ob 10. uri. POTOVALNI URAD iAURORAi vabi od T. do 7. maja 1983 na križarjenje OB DALMATINSKI OBALI Cene od 295.000 do 670.000 lir Na razpolago so tudi programi za pustovanje v Opatiji, potovanje v Egipt in za veliko noč v Atene. Cene od 295.000 do 670.000 lir. potovalnem uradu »AURORA* — Ul. Cicerone 4 — tel. 60-261 SEKCIJA ZVEZE BORCEV - ANPI Boljuuec priredi 5. februarja v LIPICI v hotelu Maestoso DRUŽABNI VEČER posvečen 40. obletnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev v posebni bataljon. Vpisovanje na vaških sekcijah in na sedežu ANPI v Trstu. V Boljuncu pa v baru pri Mariji' in V'mlekarni Laura. Zabavali vas bodo VESELI GODCI. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirane učitelje, da bo pismena naloga državnega natečaja za vstop v s< alež na slovenski osnovni šoli jutri, 24. JANUARJA na znanstvenem liceju «G. OBERDAN* v P. Veronese L Kandidati naj pridejo na šolo ob 8. uri. S seboj naj imajo enega od sledečih spoznavalnih dokumentov: L osebno izkaznico 2. vozniško dovoljenje 3. železniško izkaznico, če je kandidat državni uslužbenec 4. potni list 5. prepustnico 6. univerzitetno izkaznico ali knjižico KD PRIMORSKO vabi na prireditev danes, 23. januarja, ob 17. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah. Nastopa dramska skupina F. Prešeren iz Boljunca z veselo igro P'usud je l'pu, narljpše je d'ma. Tekst in režija Tatjana Turko. Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil t. REDNI OBČNI ZBOR ki bo dne 27. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Giegorčičevi dvorani v Trstu. Ui. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: L poročilo upravnega odbora 2. obračun in predračun 3. poročilo nadzornega odbora 4. sprejemanje novih članov 5. razno. PRIPRAVLJALNI ODBOR za ustanovitev društva slovenskih ekonomistov v Italiji vabi vse diplomirane ekonomiste in študente ekonomskih ved na USTANOVNI OBČNI ZBOR društva «EKONOMIST» ki bo v petek, 28. januarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20/11 v Trstu. GORIŠKI DNEVNIK 23. januarja 1983 TUDI DRUGAČE JE SICER TA MESEC ZA TRGOVCE BOU REVEN Januarsko mrtvilo po goriških ulicah ker ni nič turistov iz Jugoslavije K banke prihaja kor štirideset odstotkov manj denarja kot v povprečnih mesecih lanskega leta ■ Zelja po čimprejšnji sprostitvi prehodov čez mejo Na goriških ulicah ni več v teh januarskih dneh tistega vrveža, ki smo ga bili vajeni še v lanskem decembru, še bolj pa v vseh prejšnjih letih, do lanskega ektobra, ko so Jugoslovani lahko brez vsa kršnih omejitev prihajali v Gorico in v zamejstvo na sploh. Trgovine so sedaj skoro prazne, razen tistih v katerih imajo običajne januarske razprodaje. A tudi v teh ni tiste običajne gneče ki je bila tipična v prejšnjih letih. Marsikateri trgovec žalostno stoji za vra ti in gleda iz prazne trgovine na prazno ulico. Še do pred nekaj meseci živahni Raštel. Carduccijeva ulica, Koren. Travnik, pa tudi druge ulice mestnega središča, so danes prazni Z lahkoto dobiš v tem predelu mesta prost parkirni prostor za tvoje vozilo. Skoro ne vidiš več avtomobila z jugoslovansko registracijo. Le tu pa tam se izza vogala pri kaže kak avto z novogoriško registracijo. Da konca decembra so imeli jugoslovanski' državljani obmejnega pasu priliko, da so izko rištili v dveh mesecih in ool, od srede oktobra, vsak po pet prehodov čgz mejo. Zaradi tega nismo v Goriči občutili tako kot v sosednem Trstu odsotnosti Jugoslovanov. Sedaj pa, ko še ni znano kako bo vnaprej s prehodi ljudi v obmejnem pasu, pa ti ljudje bolj šte dijo s temi petimi letnimi dovoljenimi prehodi Omejitev prehodov .je seveda prizadela poleg trgovcev tudi številne prijateljske vezi, obiske kulturnih prireditev, obisk pri sorodniku ali znancu. Pri nas je poročenih s tukajšnjimi italijanskimi državljani slovenske narodnosti veliko žena, ki so doma iz Slovenije, ne samo iz krajev v obmejnem ''asu. marveč iz notranjosti republike. Imam.* tudi žene. ki so se k nam poročile tudi iz drugih jugoslovanskih republik Njih sorodniki imajo danes težkoče z obiskom ori teh njihovih sorodnicah, razen če ne plačajo depozita. Ne gre v takih primerih za kako švercanje marveč za navadni obisk sorodnika. Vemo da se tudi s takimi vprašanji sre čuje.jo tisti odgovorni ljudje, ki skušajo na kak način popravit’ sedanje predpise o depozitu za prehod meje. Seveda pa .je omejitev prehodov, ki upamo bo le začasna, prizadela predvsem goriške trgovce. Baje so nekateri na robu stečaja, še zla sti taki, ki so odprli trgovino ker so upali, da se jim bosta cedila med in mleko in natrpali vanjo ve like količine blaga, ki bi ga pla čali šele potem ko bi ga orodali. Tovarne pa tega blaga nočejo na zai in taki novopečeni trgovci so sedaj v težavah. V mestu krožijo govorice, da imajo nekateri stotine milijonov lir dolga v tovarnah in v bankah. V enakem položaju se nahajajo tudi nekateri avtoorevoz niki. ki se jim je v zadnjem času zmanjšalo delo. Navaden tovornjak s prikolico stane danes sto milijonov lir, nakupi vozil s strani nekaterih so bili preuranjeni in preveč tvegani. Goriški bančniki nam vedo povedati, da prihaja danes v goriške banke približno štirideset odstotkov manj denarja kot v lan skem letu. To naj bi pomenilo, da so jugoslovanski kupci bili udeleženi v goriški trgovini oziroma v splošnem goriškem gospodarstvu s štiridesetimi odstotki. To je seve da zelo velika, to je naravnost ogromna številka. Seveda so za posamezne stroke in tudi za trgovine v raznih predelih mesta razmerja različna. Jugoslovanski kunci so bili namreč v nekaterih strokah soudeležni skoro sto odstotno, v drugih pa seveda manj. K vsemu temu je treba seveda dodati še krizo v tukajšnjem indu striiskem gospodarstvu. Že res. da imajo delavci v dopolnilni blagajni precej visoke prejemke, ki so v razmerju z bazno plačo. Nimajo na nadur in drugih morebitnih dodatkov. Vrh vsega pa je dopolnilna blagajna skoro vedno predsoba brezposelnosti ali predčasne upokojitve. Pokojnine pa so, kot vsi I dobro vemo, precej nižje od plač. in postane zaradi tega kupna moč upoko.jenca avtomatično manjša kot v času ko je dobival plačo. Če je za delavce v dopolnilni blagajni ali za upokojence vsaj preskrblje no imamo pa vedno več mladih brez dela, ki iščejo svojo prvo za poslitev. Morda .je bilo tudi pretirano obiskovanje višjih srednjih šol v zadnjem desetletju krivo, da si marsikateri mladenič z diplomo v žepu danes ne želi več v rokodelsko službo (tu bi bilo še veliko možnosti za delo). Mladi brez dela nimajo zaslužka in seveda niti denarja, ki bi ga porabili v trgovini. Pa čeprav na samo pretirano konsumistični način. Gorica je torej v teh januarskih dneh leta 1983 žalostna. Seveda si vsi želimo, da bi jugoslovanska vlada v najkrajšem času sprejela popravke k sedanjim predpisom o prehodu čez državno mejo. Vsaj za prebivalce v omejnem pasu. To si želimo vsi Slovenci v zamejstvu, kajti prepričani smo, da ie dolgoletna menjava ljudi na našem obmejnem območju veliko pomagala tudi k naši nacionalni ohranitvi in razvoju. Na vseh področjih. NEPRIČAKOVAN ZAPLET KRIZE V KRMINSKEM PODJETJU Podjetje Sogetec mora do 10. februarja zapustiti prostore bivše Tee Friuli Tako zahtevo je preko sodnije postavil stečajni skrbnik * Predstavniki podjetja naj bi odgovarjali tudi zaradi nezakonite zasedbe prostorov in škode ■ V torek skupščina delavcev Podjetje Sogetec, ki je deloma obnovilo proizvodnjo v krminski tovarni Tee Friuli mora do 10. fe bruarja zapustiti prostore, noleg tega bodo njegovi zakoniti ored stavniki po vsej verjetnosti imeli opravka s sodiščem zaradi zasedbe tujih prostorov in povzročitve škode. Takšen je najnovejši zaplet krize v krminskem podjetju, v trenutku, ko so bili sindikalni predstavniki, upravitelji in delavci prepričani, da do ugodne rešitve ni več daleč. Vest, da je podjetje Sogetec prejelo sodno obvestilo in da mora do 10. februarja izprazniti prostore se je nepričakovano razširila v petek zvečer in presenetila ne samo člane tovarniškega sveta in delo-vec. S precejšnjo osuplostjo jo bodo po vsej verjetnosti sprejeli tudi na deželnem odborništvu za industrijo. S pravnega vidika ima stečajni skrbnik menda dovolj razlogov za tak ukrep. Najemninska pogodba. ki jo je sklenilo Dodjetje Sogatec za uporabo prostorov in naprav je namreč zapadla ob koncu lanskega februarja in menda •iiiiiiiiiHiiiiMmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiitimiiiiiiHiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiii POSVET DEŽELNE ZVEZE ZADRUG Zadruge bi še bolj razvile dejavnost če bi dobile denar z nizkimi obrestmi Zveza si prizadeva ustanoviti svojo finančno družbo Na posvetu so govorili tudi predstavniki dežele in bank Zadruge, tako stanovanjske kot produktivne in trgovske, niso več tista solidarnostna oblika združevanja ljudi, na kakršno smo bili na vajeni v preteklosti ali o kakršnih dobimo podatke v starih zaprašenih arhivih, še zlasti v zadnjem času so se zadruge raznih vrst okrepile, postale v nekaterih primerili pravi mogotec na svojem področju, z uspehom nastopajo na tržišču. Stanovanjske zadruge ne TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR KURENTOVANJE V PTUJU 12. In 13. februarja — 95.000 lir Vpisovanje samo še ta teden. GOTOUR - GORICA Korzo Italia 205 - Tel. 33019 !W31 SREČANJE MALIH ODROV 1983 Jutri zvečer oh 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici gledališka predstava v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Na sporedu ie igra dubrovniškega avtorja Marina Držiča SKOPUH Za abonente SSG 50 odstotni popust nehajo z delom takrat ko jim je uspelo dobiti deželno Dodporo za gradnjo stanovanj za omejeno skupino članov. Organizacijska struk tura ostaja in pomaga drugim do cenenega stanovanja Isto velja za vse druge oblike zadružnega združevanja in tudi kmet.je se v zad njem času vedno bolj oprijemajo teh ustanov, še zlasti za bolj donosno prodajo svojih pridelkov. Tudi zadruge pa imajo v tej nič kaj simnaučni, konjunkturi težave s finansiranjem. Prav ■ zaradi tega je deželna zveza zadrug (Lega coo-peratjve) sklicali} .Kgsvet o finančnem poslovanju zadrug, ki je bil v petek v Scodovacci. Zveza zadrug se je v zadnjih letih precej posodobila. na nje čelo so stopili mla di ljudje, mnogi tudi z menažer sko žilico. Roberto Moraš, predsednik te deželne zveze zadrug je v svcetn poročilu, potem ko je omeni! težave s finansiranjem zadružnih po bud, povabil razne bančne ustano ve in tudi deželno finančno družbo ter deželo samo. naj bodo odprte do zadrug, seveda tudi upoštevajoč nizke obrestne mere. Predlagal je celo, da bi prišlo do ustanovitve take finančne družbe, ki bi bila odraz zadružneca gibanja, in ki bi bila možna nuditi potrebno podpo ro zadrugam Poročali so za njim še Renzo Marinig o garancijah za nosoiila za drugam. Andrea Secci o pridobivan ju kreditov za zadružno stanovanjsko gradnjo. Podporo dežel ne uprave vsem pobudam na področju zadružništva je izrekel od bornik.za zadružna vprašanja Ber toli. o finansiraniu pa je govori! odbornik Zanfagnini. V razpravo so segli tudi zastopniki deželnega Konzorcija ljudskih bank, ter drugih bančnih ustanov. • Žrtev dokaj nenavadne nesreče je bil včeraj popoldne v štmavru 51-letni Albert Ipavec. Sekal je drva, ko mu je debelo deblo zdrsnilo naravnost na levo nogo. Z rešilcem Zelenega križa so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga zaradi večkratnega zloma leve noge pridržali na fiO-dnevnem zdravljenju. f Čestitke^ V Kolnu praznuje Vida 50. rojstni dan. Obilo sreče, predvsem pa zdravja ji želi sestra Breda z družino in vsi prijatelji iz Štandreža. Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti: 1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite ESA z ugodno obrestno mero; 2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA; 3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.; 4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease. » Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Gorica • Korzo Verdi 51, tel. 84206/07 vam ne nudi Mamo denarja SLOVENSKO 5 STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU PLATON SOKRATOV ZAGOVOR IZVAJA JOŽE ZUPAN jutri, 24. januarja, ob 12. uri v Kulturnem domu v Gorici in ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici v torek. 25. januarja, ob 12. uri na učiteljišču »S. Gregorčič* v Gorici DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija v četrtek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu »A. Budal* v Štandrežu v petek, 28. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Kras* v Dolu v soboto, 29. januarja, ob 20.30 na sedežu društva «Briški grič* na Bukovju v Štever-janu v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah v ponedeljek, 31. januarja, ob 20.30 na sedežu društva «Naš prapor* v Pevmi Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane Fridrich Karl Waechter ŠOLA ZA KLOVNE mladinska igra v soboto, 29. januarja, ob 9. uri in ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici. formalno ni bila obnovljena, pač pa sta strani na tiho pristali na podaljšanje veljavnosti, v pričakovanju skorajšnje dokončne rešitve krize s prevzemom, oziroma odkupom nepremičnin in naprav. V torek bo v podjetju skupščina, na kateri bodo vzeli v pretres zadnji zaplet in se dogovorili za način, kako obvarovati delovna me sta. Ni izključeno, da se bodo odločili za zasedbo tovarne. Izpraznitev prostorov, kakor zahteva stečajni skrbnik, bi namreč Domenila istočasno tudi prekinitev proiz vodnje in s tem odpravo možnosti za sanacijo. Ni še dolgo tega. kar smo pisali, da ni nobenih novosti glede po djetia Tee Friuli - Sogetec po zadnji licitaciji, ki je bila 16. decembra in da ni znano, kako namera va ravnati stečajni skrbnik. Zdaj je znano. Na slovenjih šolah m bo stavke V torek bo v vsej državi stavka v šolah, ki jo napovedujejo razne sindikalne organizacije. V slovenskih šolah na Goriškem pa stavke ne bo. Izvršni odbor Sindikata slovenske šole. tajništvo Gorica, je namreč na seji. ki je bila 20. januarja, po dolgi debati sklenil, da se ne pridruži vsedržavni stavki šolnikov, čeprav se odbor popolnoma strinja s postavkami, ki utemeljujejo stavko. Izvršni odbor je namreč mnenja, tako povzemamo iz tiskovnega poročila, da bi bilo potrebno oklicati stavko v trenutku, ko bi ta imela večjo učinkovitost. Vsekakor Da si odbor pridržuje pravico, da okiiče stavko, ako ne bi šolsko ministrstvo, na podlagi dekreta z dne 10 januarja 1983. ki omejuje odprtje dolini in Reziji, kakor tudi nekateri za slovenska vprašanja odprti i-talijanski demokrati. Obe strani sta poudarili željo po nadaljevanju dobrososedskih stikov, ki naj spodbujajo vsestransko sodelovanje, o-mogočijo čimprejšnji povratek na poprejšnje stanje ob meji ter dosego enakopravnosti beneških Slovencev. Novoletna voščilnica predsednika Pertinija Štandrežcem Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, Valter Reščič, je bil te dni prijetno presenečen, ko je po pošti prejel novoletno voščilnico predsednika Pertinija. «Ne gre toliko za priznanje meni osebno, ampak za izraz pozornosti štandreški skupnosti,* nam je po telefonu dejal Reščič. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. V OKVIRU SRECAVJA MALIH ODROV Držičev «Skopuh » jutri v Kulturnem domu V sredo zvečer ho v Gorici lutkovna predstava Poročali smo že, da se je v petek v Novi Gorici pričelo 12. srečanje malih odrov v priredbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Po uvodnih predstavah v Novi Gorici v petek in v Kulturnem domu v Gorici sinoči, kjer so nastopili Mariborčani, se srečanje nadaljuje. Danes bo ob 17.30 v gledališki dvorani v Solkanu nastopila za-hodnonemška skupina «Theater Die Farbe Singen» s skupinskim delom «Hudičev goslač». Zvečer ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici igralo Narodno pozorište iz Beograda z delom Vi-tezoviča - Minčiča «Marx, Mari, koliko je ura?» Jutri, v ponedeljek, ob 20.30 bo ena izmed predstav tega srečanja, FAKTOR M predstavlja kabaret MAURA RADIGNE V »GNOCCHETTI* v petek, 28. t.m., ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici iituaniiiimiiiiiMiiiiMiitHiiiiiiiitiiiiiiiiimiitiitiiiiimiitMiiiimimiimiiiiiiitiiimiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Umrl je Nino Lutman V 81. letu starosti je umrl v goriški bolnišnici štandreški kmet, lovec in čebelar Ivan Lutman, po domače Nino. Po pripovedovanju domačina je baje njegova rodbina izhajala iz Čepovana, zato so jih prvotno imeli za *čepovance*. kasneje se je vzdevek spremenil v «Pčevance». V svojem življenju je pokojni Nino doživel in preživel marsikaj. Prva svetovna vojna je tudi njegovo družino prisilila v begunstvo, leta fašistične nestrpnosti, pa so mladega Ivana potisnile v tako ime novih šol in razredov, ugodilo zah- j novani battaglione speciale. Moral tevam naše manjšine do ustanovit-1 vi slovenske sekcije ITI in ko bi celoletne suplente na slovenskih šolah ocenjevalo kot začasne nameščence. Novoletno srečanje beneških Slovencev in folmincev STARO SELO PRI KOBARIDU -Predsednik občinske konference SZ DL Tolmin Janko Raspet je včeraj priredil tradicionalno novoletno srečanje, ki so se ga s slovenske strani udeležili član predsedstva repu bliske konference SZDL Slovenije Boris Muževič in drugi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij tolminske občine z italijanske strani pa predstavniki Slovencev, ki živijo v Nadiški, Terski in Kanalski je na Sardinijo, kjer je ostal cela tri leta; vrnil se je leta 1943, ma-laričen. Kot zavednemu Slovencu je bila vedno pri srcu usoda tukajšnjega slovenskega življa. V tem auhu je vzgojil tudi sina in hčer. Že kot mladenič se je začel zanimati za čebelarstvo jjt,,se z njim Ukvarjal. celih 60 let. iz njegovih panjev, ki' jih je bilo tudi do šestdeset, je prihajal med v številne štandreške družiner prodajali so ga tudi v domačih trgovinah. Ko še ni bilo sredstev za prevažanje čebel kakršnih poznajo moderni čebelarji, je Nino s konji prevažal svoje čebele na pašo v Trnovski gozd. Zadnja leta je to prevažanje usmeril v Benečijo. Veselje do čebelarstva je skušal posredovati tudi drugim, tako se mu je pred približno 15 leti pridružil domačin Dario Nanut, ki se s tem poslom ukvarja še danes, seveda v prostem času. fliMiiiiniivuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiuiinaiiiifitiiiiiifMiiiiimiiiiiiiiMniiiiiiiMiiiiiiiiiM Danes v Avditoriju zaključek pokrajinskega kongresa KPI V deželnem avditoriju v Gorici se bo danes, z govorom člana CK KPI Giannija Giadresca, sklenil 13. kongres posoške federaci.je KPI, ki se je pričel že v petek zvečer z uvod mm poročilom tajnika Renza Rediva in pozdravnimi nagovori predstavnikov strank in nekaterih u-stanov. Včerajšnje zasedanje je bilo delovnega značaja, namenjeno razpravi t. številnih vprašanjih gospodarske in politične narave. V razpravi, ki je trajala do poznega večera, je sodelovalo 26 diskutantov, kot prvi pa je na govorniški oder stopil Bruno Marizza ter razčleni) vrsto vpra šanj s področja kmetijske politike Včeraj sta kongres pozdravila tudi pokrajinski tajnik KD Luciano Re bulla in predsednik pokrajinske u-prave prof. Silvio Cumpeta. Pred stavniki drugih strank in organizacij so govorili že v petek zvečer. Današnje zasedanje, na katerem naj bi izvolili tudi nove statutarne organe in imenovali delegate za vsedržavni kongres, se bo pričelo ob 9. uri. Razstava v palači Attems V palači Attems je od petka zvečer odprta zelo zanimiva razstava beneških in furlanskih grafikov 18. stoletja. Prireditelja sta goriška po krajinska uprava in beneška občina. V Gorici bo razstava odprta do druge polovice marca (tudi ob nedeljah dopoldne in popoldne). Do slej je to najobsežnejša razstava grafik umetnikov tega stoletja in prav zaradi tega je dogodek za Go rico pomemben. Razstavljenih je Mladinski krožek Gorica 0^&mkg Dijaki učiteljišča «S. Gregorčič*, v sodelovanju z Mladinskim krožkom, priredijo v soboto, 29 januarja, s pričetkom ob 20.30 DIJAŠKI PLES KI BO V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V GORICI. Vabljeni! okrog šeststo del približno petde setih mojstrov. Na voljo je obiskovalcem tudi zelo bogat katalog z reprodukcijami vseh slik. Vstopnina na razstavo je 2.000 Ur, skupine šolarjev in dijakov v spremstvu profesorja imajo prost vstop. • Kapetan nogometne ekipe Gorizia, 32-letni Marino Lombardo, verjetno precej Časa ne bo stopil na igrišče. Med včerajšnjo tekmo na stadionu na Rojcah se je hujše poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom piščali na desni nogi in izpah gležnja. Okreval bo v poldrugem mesecu. • Karabinjerji iz Gradišča so včeraj v zgodnjih jutranjih urah aretirali 22 letnega Danieleja Puntina iz Fiumicella. Pri rednem pregledu so v njegovem avtomobilu našli ra dijski sprejemnik za avto. ki ga je mladenič le malo prej ukradel v Gorici. Pospremili so ga v tržaški zapor. Zaletel se je v hišo Visoka hitrost in »vesela vožnja* zaradi prekomernega tankanja (ne pri črpalki, ampak v gostilni) bi v petek zvečer lahko zelo drago stalo 23-letnega Cesareja Blgnamija iz Gorice, Ul. Duca d’Aosta 53. Fant je namreč povzročil prometno nesrečo, kj se ni iztekla prav gladko, saj se bo moral zdraviti 20 dni zaradi prask in udarcev, vrhu tega pa je še uničil svoj autobianchi A 112 ter poškodoval zid neke hiše v Pevmi, vendar vedo očividci povedati, da bj lahko bile posledice tudi precej hujše. Nesreča se je pripetila okoli 22. ure, ko je Bignami vozil iz Pev me proti Gorici in je malo pred Pevmskim mostom iz zgoraj omenje nih razlogov izgubi) nadzorstvo nad avtomobilom in se silovito zaletel v hišo na levi strani ceste. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, te lefon 32-551. POGREBI JUTRI ob 9.30 Nino Lutman iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v štandrežu: ob 11. uri Bianca Zulian iz kapele bolnišnice San Giu-sto na glavno pokopališče; ob 12.30 Carlo Medessi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Dario mu je bil tudi lovski tovariš, saj je bil pokojni Nino strasten lovec. V lovsko organizacijo se je vpisal že leta 1930 in bil njen član do ustanovitve društva slovenskih lovcev Julijske Krajine «Doberdob», h katereryu,,je veseljem pristopil. Lovci znajo povedati, da je bil dober tšicar* in ni bilo slabega vremena, ki bi ^epre^^, njegove lovske pohode, ki'so'še večkrat ‘zaključevali na njegovem domu. Med lovskimi pohodi je vedno odlomil akacijevo vejo, jo vtaknil v zemljo in ■; tem zagotovil bodočo pašo svojim čebelam. Lovska huda bolezen, ta-'-o imenovana čebelja uš, mu je o-kužila vse pan'e in so mu jih bili prisiljeni požgati. Izkušen čebelar ni imel več moči, da bi se postavil po robu tej bolezni. To ga je nedvomno hudo prizadelo, saj je pokojni Nino imel veliko vero v zdravilno moč matičnega mlečka in drugih čebelnih proizvodov. Štandreški kmetje se ga bodo spominjali kot svojega vestnega člana, lovci kot poštenega strastnega lovskega tovariša, celotna vaška skupnost pa kot štandreškepa čebelarja in mrerivraa S’rre"ra Razstave V preddverju Kulturnega doma v Gorici je odprta razstava goriškega kiparja Roberta Nanuta. Razna obvestila Danes ob 10. uri bo dražba za prodajo drv občinske parcele 150/473 Na prodi v Sovodnjah. V gostilni Pri Tildi na Oslavju bo v sredo, 26. januarja, ob 20.30, sestanek med člani komisije za javna dela rajonskega sveta za Pevmo, O-slavje in Šlmaver ter zastopniki sta novanjske zadruge »Ivan Cankar*. Govor bo o uporabi zemljišča za ljudsko stanovanjsko gradnjo v Pevmi. Prijave za Planinski ples, ki bo 12. februarja V Kulturnem domu, sprejemajo na sedežu planinskega društva, od jutri do petka, od 10. do 12, ure in od 17. do 19. ure ter v soboto, od 10. do 12. ure. Število mest je omejeno. ki vzbuja pozornost ne le v Sloveniji, marveč v vsej Jugoslaviji, v Kulturnem domu v Gorici. Ob 20.30 bodo igralci Primorskega dramskega gledališča nastopili s komedijo Marina Držiča «Skopuh», Gre za zabavno delo tega znanega dubrovniškega avtorja, ki ga naša publika že pozna, saj so tržaški gledališčniki že pred tolikimi leti, ko so bile predstave še v Prosvetni dvorani, pokazali eno njegovo delo, gledali pa smo tudi njegova dela v izvedbi priljubljene zagrebške «Ko-medije». Kdor bo prišel v Kulturni dom bo torej imel velik užitek. No-vogoričani pa so s tem delom tudi v drugih krajih Slovenije imeli precejšen uspeh. V Novi Gorici pa bosta jutri dve prireditvi. Ob 17.30 bo v hotelu Park nastopilo gledališče iz Skopja s «Pepelko v poboljševalnem zavodu» J. Glovackega, ob 20.30 pa t> dvorani Kulturnega doma Slovenska stalno gledališče iz Trsta z Lanou-lovim «Odpiračem». V sredo bo v Kulturnem domu 9 Gorici še tretja predstava iz tega ciklusa. V goste pride Lutkovno gledališče iz Ljubljane z «Božanska komedijo» I. Stocka. Začetek ob 20.30. Kino It urica VERDI 15.30-22.00 «In viaggio con papa». A. Sordi in C. Verdone. Barvni film. CORSO 15.30-22.00 «E. T. L’extra-torrf^tres VITTORIA 15.30—22.00 »Manhattan baby». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22 00 «Pink Floyd — the wal’». PRINCIPE 14.00—22.00 «Classe 1984» JVorn ('.urica in okolica SOČA 10.00 «Lutke potujejo v Holly-vvood*. Ameriška risanka. 16.00— 18.00 «Tobogan smrti*. Ameriški film. 20.00 «Maratonci tečejo častni krog*. Jugoslovanska komedija. SVOBODA 16.00 »Lutke gredo T Hollywood». Ameriška risank*. 18.00—20.00 «Smrt gospoda Golu-že*. Jugoslovanska drama. DESKLE 17.00 «Srečno Kekec*. Slovenski mladinski film. 19.30 »Ali je mesto za ljubezen*. Ameriški film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Marco Cattelan, Cri-stian Cecchini, Elisa Blasig, Daniele Garroni, Maura Trevisan. SMRTI: 40-letni elektrikar Luigi Portelli, 80-letna gospodinja Marghe-rita Volpones por. Valente, 88-let-na gospodinja Jožica Prinčič vd. Bole, 85 letni upokojenec Angelo De Cecco, 81-letna gospodinja Regina Ceciliot vd. Pegorer, 82 letna gospodinja Antonia Montanari vd. Per-soglia, 79-letna upokojenka Maria Boschi vd. Mikulin. 79-lelni upokojenec Eugenio Brandolin, 77-letna u-pokojenka Ottilia Laurenti vd. Rivo, 66-letni upokojenec I.sidoro Visintin. 88-letni upokojenec Ermenegildo Visintin. 78 letni unokojenec Ferruc--:io Del Fabbro, 76-letna gospodinja Sr n ta Cechet, 80 letni upokojenec Nino Lutman. OKLICI: šofer Mauro Marassi in natakarica Manuela La Presti, trgovec Maurizio Iorio in gospodinja Va-leria Barbieri, profesor Marco Du-ranti in profesorica Mirella Visintin. POROKE: inženir Giorgio Bregant in gospodinja Gabriella Dodero. Društvo »Oton Župančič* in mladinski odsek istega društva izrekata odbornikoma Janku in Edija ter svoirem iskreno sožalje ob smrti očeta in nonota IVANA LUTMANA. Uslužbenki SKGZ Delki Dornik izreka Teritorialni odbor najgloblje sožaije ob smrti brata Edija. Ob smrti Nina Lutmana izrekaj® svojcem iskreno sožalje člani Društva slovenskih lovcev »Doberdob*. Umrl je naš dragi EDI DEVETAK Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 14. uri iz doma na Pristavi (Rafut) na šempetrsko pokopališče. Žalujoči žena Angela, sinova Rojan in Tedi z družinama, mama Emilija in sestra Delka z družino Nova Gorica, Gorica, 23. januarja 1983 Zapustil nas je naš dragi oče NINO LUTMAN Pogreb bo jutri, 24. t.m.. ob 9.30 iz glavne bolnišnice v Gorici na pokopališče v štandrežu. Žalujoči: sin in hči z družinama Štandrež. 23. januarja 1983 IIP Panorama Gorice * st' •>' I $ J : :’ : Stolni trg, danes Trg Cavour fdf pozdrav i> (7< v' V V ^ w Lepo okinčana razglednica V letih pred prvo svetovno vojno so povsod v svetu uspevali poklicni fotografi. Postaviti se pred fotografsko kamero je bil nevsakdanji dogodek in zato so se vsi zelo tfejst naštimali». To je veljalo za družinske skupine in za društvene skupine. Ko gledamo fotografije tistih časov, se nam zdijo poze ljudi nevsakdanje. So pa te fotografije dragocen dokument časa. V Gorici je bilo takrat več poklicnih fotografov. Med temi tudi Slovenec Anton Jerkič, ki je bil prisoten m vseh slovenskih prireditvah. Na skoro vsaki fotografiji iz tistih časov najdemo namreč njegov podpis. V «Soči» je več zapisov o njem. Pravzaprav gre v tem primeru za spise reklamnega značaja, ki obveščajo, da je moč pri mojstru Jerkiču ogledati si in naročiti slike s te ali one prireditve. Antonu Jerkiču je torej posel dobro nesel. Po vsestranskem uspehu v Gorici si je mož zaželel tudi v širni svet in odprl podružnico tudi v Trstu. Tudi tu se je kaj hitro plasiral med tamkajšnjim slovenskim meščanstvom in zaslovel ter seveda precej delal. Fotografski mojster Anton Jer- kič pa je pripravljal in izdajal tudi razglednice. Pripravil jih je tako z vedutami Gorice kot vseh okoliških krajev na Goriškem in jih uspešno prodajal. Na njegovih razglednicah so bili pretežno napisi v slovenščini, bili pa so tudi dvojezični (slovensko-nemški, slovensko-italijanski) ali pa trojezični. Več njegovih razglednic smo videli pred kratkim v avditoriju na razstavi starih goričkih razglednic. Posnetke razglednic, ki jih danes objavljamo, nam je posredoval Branko Marušič, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku. M. W. 23. januarja 1983 Z MOTIVI IZ GORICE IN NJENE OKOLICE Fotografski mojster Anton Jerkič je izdal več slovenskih razglednic Mnoge smo videli razstavljene pred kratkim v avditoriju Panorama Gorico I A»t. Jerki«, 1 GORIŠKI DNEVNIK m k 4. JANUARJA 1923 JE BILA V GORICI VELIKA PROTESTNA MANIFESTACIJA GORIŠKO POKRAJINO FAŠISTI RAZKOSALI V ZAČETKU 1923 IN JO PORAZDELILI MED TRŽAŠKO IN VIDEMSKO POKRAJINO Že Factova vlada je pripravila načrt za ukinitev goriške pokrajine, uresničil pa ga je Mussolini - Očitna slovenska premoč in želja po prejšnji krajevni avtonomiji je bila Rimu, pa tudi Trstu in Vidmu, trn v peti - Fašisti so bili tudi med Italijani v očitni manjšini , V januarju leta 1923, torej točno pred šestdesetimi leti, je Muss^M-n* ukinil Goriško nokrajino in nje-!w ozemlje razdelil med Videmsko 1 Tržaško, ‘delček je prišel tudi v sklop Istre. Odpravljena je bila tako večstoletna enotnost ozemlja, na katerem so živeli pretežno ljudje slovenske narodnosti in ki so mu Priključili konec leta 1918 nekaj okrajev bivšili dežel Kranjsl a in Koroške, ki so jih ob koncu vojnih dogodkov italijanske čete zasedle, ter so bili kasneje, v letu 1920, priključeni italijanski krajevini. V predvojni Goriško-Gradiščanski de-j-eli je živelo, če upoštevamo podatke zadnjega avstrijskega ljudskega štetja iz leta 1910, 260.749 Prebivalcev. Od teh je bilo kar 154.751, t.j. 59,3 odstotka, slovenske oz. hrvatske narodnosti. Hrvatov je bilo sicer le nekaj, skoro v cel°ti so to bili Slovenci. Moramo sicer vedeti, da so Slovenci tem številkam oporekali. Treba je bilo Ppuoviti ljudsko štetje v mestu Gorici. Občinski uradniki so namreč ^Pisali kot Italijane ljudi, ki so se oni komaj leto dni prej priselili v r°rico iz daljne Češke, Slovaške, Poljske ali iz raznih slovenskih krajev. Po vojni so bili Goriško-Gradiščanskj pokrajini (tak naziv le* ohranila do uradne priključ"- 0 Italiji) pridruženi še kranjs' i poetični okraji Idrija in Postoj. tvključno z Vipavo, Senožečami in ilirsko Bistrico) ter koroški Trbiž, Tablje do nove meje. Prebivalstvo teh novih krajev (66.317 ljudi- upoštevajoč podatke iz leta '10) te bilo ske v celoti slovensko. Le v Kanalski dolini je bila veči-Sa prebivalstva nemške narodnosti. Slovenska večina se je v tako povečani pokrajini še bolj povečala. Vse to seveda ni prijalo novim vladarjem, še posebej tistim silam. 'so hotele, da bi ta dežela posula italijanska ne samo juridič-n°. marv< tudi v narodnostnem °’*ru. Italijanska javnost je bila 2anrepadena. Pred vojno so namreč interventisti kričali, da je treba odrešiti Avstriji podjar ljene ‘Judi italijanske narodnosti, sedaj Pa- so se kar na lepem znašli z ne-. ai stotisoči prebivalcev slovenske J,n T vaške narodnosti v priključeni rieželi Julijski krajini. Mnogi itali-J^bski politiki in z njimi skoro vsa "pijanska javnost so bili prepri-b®Si, da so bili Slovenci v Trstom gorici in tudi na podeželju, prise-*.)eni v te kraje v času po njihovem toliko opisane avstrijske pomike v korist Slovanov ter v ško-,0 Italijanov. Ti politiki niso po-znali resnice, še manj pa so vede-(!; da je Avstrija bila bolj mačeha Slovencem kot pa Italijanom. Vsaj na Goriškem, kjer so bili državljani italijanske ozirom furlanske na-~®?bosti z deželnim glavarjem in Poslancem Luigijem Faiduttijem ze-o zvesti cesarju, se ,i avstrijska oblast vedla do Slovencev na bolj estriktiven način kot do Italijanov. ,J* ob uradni priključitvi konec ma 1920, ko so že bile napovedali6 volitve v rimski parlament in •Ja katerih bi prvič sodelovali tudi Prebivalci Julijske krajine, je vi-oomsko časopisje izreklo pomisleke Z3 vladnih predlogih •, ustanovi-v samostojnega volilnega okrožja a . novo Goriško —1— ~— A— Piši pokrajino. Časo-„ . so trdili, da je v tej pokra-fm večina prebivalstva slovenske-,a’ kar bi seveda po njihovem slabo* vnlivalo na volilni izid. Ho-, ' so, da bi prišli v isto volilno ifriižje goriška in videmska pokra-“bm Tako bi prišlo do enakomer-ij? volilne teže med Slovenci in Ita-Jani (Videm je namreč že takrat oiil skupno s pokrajino Belluno). ni uslišal teh >rlasov iz Vidma. . °Uvci goriškega kolegija so tako Jbslaii v Rim pet poslancev, od jZ’ štiri slove.'.' . narodnosti (Vil-,?ba,. ščeka, Podgornike in Lavren-*va) ter enega italijanske (komu-™ata Tuntarja. ki je pozneje mo-al emigrirati v Argentino zaradi r®teverb v goriški bolniški blagaj-To je seveda naciona' • raz-acilo, še posebej zato, ker so v rstu in v Lstri nacionalisti in fa-‘sti v skupnem nacionalnem bloku gagali na vsej črti tudi z upora-9° nasilja. Na Goriš’ pa je vla-a‘ mir, fašisti niso imeli nobenega vpliva, od njih podprti nacio-bapij blok je dobil i itivn« veči-v’ le v občinah Gorica in Foljan. v slovenskih krajih je močr j zmaji ‘a Jugoslovanska narodna stran-a> v italijansko-furlanskih pa so j*7.{afirmirali komunisti. Ti so do-d!b Klasove večine preprostih lju-/zjri so pred vojno volili za kansko stranko Faiduttija. Temu ni v vlada pustila priti po vojni j" {talijo, zato se je njegova stran-^a razblinila. Na Goriškem so. za a*uk° od drugih krajev v deželi, i. ‘ Fašisti in nacionalisti čisto izo-c.^bi- S svojimi lis‘ :mi so poleg °vencev in komunistov nastopili , a, volitvah tudi socialisti, republi-anc‘ ‘n popolari (katobčani). Drug volilni neuspeh je čakal nacionalni blok leto dni kasneje, ko so bile pri nas občinske volitve. V Gorici je nacionalni blc'. z dotedanjim podeštatom-komisarjem Gior-giom Bombigem na čelu, pogorel. Absolutno večino sedežev v občinskem svetu je v januarju 1922 dobil Gruppo d'azione friulano, lokalna formacija, na čelu katere je bil sodnik Bonne, ki so jo sporazumno volili slovenski v Jivci v mestu s tem, da so prečrtali na vernima ime enega kandidata te liste in vpisali ime odvetnika Podgornika, Glasovi Slovencev so bili odločilni in nacionalisti-fašisti so potem rohneli bodisi nad zmagovalci, bodisi nad drugimi italijanskimi silami, ki so šle na volitve samostojno. i-onne je postal župan, predvojni iredentist Bombig, ki so ga radi tega počast:M z mestom senatorja, pa je moral ostati v opoziciji. Vse to pa ni bilo čivolj. Medtem ko so v Trstu in v Istri bila vsa vodilna mesta v rokah bivši' iredentistov, ki so bili zvesti pristaši tistih nacionalističnih sil. ki so že odkrito podpirale fašizem, so v Gorici politiki, tudi tisti italijanske narodnosti, vztrajal; na stari politiki. Pokrajinski odbor, na čelu ka- terega je bil odvetnik Pettarin, katoličan, sicer predvojni iredentist, se je v letu 1921 in 1922 zavzemal za to, da bi krajevnim upravam ohranili avtonomijo avstrijskega tipa. Bil je proti razširitvi italijanske zakonodaje v naše kraje, kajti ta je bila zelo centralistična. Medtem ko so se v Trstu in Istri votlini ljudje hitro izrekli za izenačenje zakonov, je pokrajinski svet v Gorici, z enim samim nasprotnim glasom, bil proti raztegnitvi teh zakonov. Proti temu klepu so ostro nastopili tržaški in videmski časopisi. Sredi leta 1922 je prišlo tudi do razdejanja spomenika alpincem na Krnu. Tržaške in videmske fašistične škvadre so pohitele v gornjo Soško dolino in divjale po Kobaridu in bližnjih vaseh. Zdelo se je. da so domačini, Slovenci, razstrelili spomenik, potem pa je bilo menda ugotovljeno, da je vanj udarila strela. Goriški pokrajinski odbor s Pettarinom na čelu je obsodil takrat mišljeno razstrelitev, istočasno pa je obsodil tudi divjanje fašistov. Spet so nan j leteli oči tl i videmskega in tržaškega ter še drugega časopisja. Takrat je ^rišlo v občinskem svetu v Vidmu do interpelacije in tudi sklepa, naj se odpravi samostojnost goriške pokrajine. Slovenci, ki bivajo v njej, naj se priključijo Vidmu, ki jih bo znal poitalijančiti tako, kot je znal napraviti v Slovenski Benečiji. V Rimu je bilo že vse pripravljeno na to razdelitev. Načrt je napravila že Factova vlada, pa so ji dogodki ob koncu oktobra 1922 to preprečili. Stvar je prevzela iz rok prejšnje vlade nova Mussolinijeva vlada in podtajnik pri predsedstvu vlade, Acerbo, je imel nalogo stvar izpeljati do konca. V takratnem lokalnem časopisju ter tudi v osrednjih listih je bilo takrat veliko pisanja o tem. Razne delegacije so romale v Rim. Goriški fašisti so potem očitali županu Bonneju in predsedniku pokrajinskega odbora Pettarinu, da niso imeli v Rimu dovolj zaslombe. A-cerbo je stvar hitro uredil in že v prvih dneh januarja 1923 so prišle vesti o dokončni odpr..vi goriške pokrajine. Prebivalstvo, tudi itali-jansko, je bilo razkačeno. 4. januarja 1923 je bila v Gorici velika poulična demonstracija, v kateri so sodelovali vsi, Slovenci in Italijani, ljudje vseh političnih pripadnosti. Šole so bile zaprte, prav tako trgovine. A vse to ni nič pomagalo. Mussolini je dan kasneje poslal po- deštatu Bombigu telegram (ta se je ponovno usedel na župansko mesto po fašističnem pohodu na Rim, ko so demokratično izvoljenega župana Bonneja izgnali), da mora v državi vladati disciplina in da bodo goriško pokrajino obnovili, ko bo slovanska nevarnost mimo. Pa je bil hitro mir. Takrat so celo razpustili goriško fašistično sekcijo, ki je bila proti razkosanju, vodstvo v fašistični stranki so prevzeli priseljeni železničarji. V Trstu in Vidmu so bili seveda zelo zadovoljni. Trst je dobil trži-ški okoliš z Gradežem. sežanski okraj, postojnski okraj brez Ilirske Bistrice (priključena je bila k Istri) ter Vipave (ta je pripadla videmski pokrajini). Videm je dobil Kanalsko dolino, Červinjan, Gorico, Ajdovščino z Vipavo, del Krasa. Soško dolino. Banjško planoto, Idrijo ter Cerkno. Goriško pokrajino so v okrnjeni obliki obnovili v začetku leta 1927. Takrat ni bilo več volitev, slovenske politične organizacije in društva so bila na tem, da se ukinejo, slovenske šole so bile že skoro izginile. Pričeli so s širokopoteznimi načrti asimilacije slovenskega pre-. bivalstva. MARKO WALTRITSCH TOPNIČAR IN OBENEM STREŽNIK NA OSKRBOVALNI LADJI GEA Miha Tomšič, eden redkih še živih udeležencev upora avstro-ogrskih mornarje v v Boki Kotorski Upor se je pričel v petek, 1. februarja 1918, končal pa v nedeljo proti večeru, ko so upornike in sumljive elemente odstranili z ladij - Danes 87-letni nekdanji mornar v cesarsko-kraljevi vojni mornarici živi v Ušjah in še zmeraj, kljub letom, pridno kmetuje Od konca prve svetovne vojne je minilo že štiriinšestdeset let, vmes sta zrasli in se obenem že tudi postarali dve generaciji, neposrednih udeležencev vojnih dogodkov, ki so posebej prizadeli kraje in prebivalstvo na Goriškem, ’ pa je zmeraj manj. Pa so med tistimi redkimi tudi taki, ki se kljub spoštljivi starosti še zmeraj krepko držijo. Eden takih je Miha Tomšič, doma od Boškinov, v zaselku med Petovlja-mi in Vrhom. Kljub temu da je pred kratkim dopolnil 87 let, se še prav «fantovsko» drži. Sicer sam pravi, da bolj iz potrebe, kajti na velikem kmečkem posestvu sta kljub trei i otroko. pravzaprav ostala sama z ženo. Nič čudnega torej, če pri teh letih še zmeraj vozi traktor — vozniško dovoljenje ima do leta 85 — če skoraj vsak dan s kolesom pelje mleko do Ga-brij, če pozimi seka drva in postori pač vse, kar je treba na kmetiji. Čeprav spadajo Boškini upravno pod zagrajsko občino, se Miha od imeraj prišteva za Gabrca. V Gabrje je hodil v šolo, v Gabrjah je imel največ prijateljev. Dobr'> pa ga poznajo na Vrhu, saj je tu doma njegova žena. Cesarja je služil pri mornarici, najprej v Pulju in nato v Boki Kotorski in tam neposredno doživel tudi februarski upor mornarjev v začetku februarja 1918. leta. V tem mornariškem in letalskem oporišču je dočakal tudi konec vojne in razpad Avstrije. Je torej eden redkih preživelih udeležencev zgodovinskih dogodkov v prvi svetovni vojni, v katerih smo bili Slovenci protagc i-sti. Po 65 letih so tudi najgloblji vtisi prec<' zbledeli, marsikatera podrobnost je ušla iz spomina, pa vendar je Mihova zgodba kar se da : mimiva in morda danes že edinstvena. Na d pa je priria tako mimogrede, te dni, ko sva se Mihom pogovarjala o ledinskih imenih v tem, na skrajni zahodni rob slovenskega etničneg; prostora potisnjenem zaselku. V jeseni leta 1913 je bil Miha vpoklican na služenje rednega vojaškega roka. Za razliko od vrstnikov, ki so cesarja služili v glavnem v pehotnih edinicah, so Miho poslali k mornarici v Pulj, kjer bi moral tatj štiri leta, koliko’- je pač trajal re'ni rok. Medtem je izbruhnila vojna in tako je cesarju, pravzaprav dvema cesarje a služil dobrih pet let. Pravzaprav je ves ta čas preživel na oskrbor valni ladji Gea. To ja bila 153 metrov dolga in 33 metrov široka ladja za oskrbovanje podmornic s hrano, gorivom, imela je mehan •-ne delavnice, posebej izvežbane ekipe. Vsega je bilo na krovu okrog dva tisoč mož. Poveljnik je bil Schiffs-kapitiin John Časa, se z never- PRIZNANO mednarodno avtoprevoznisko PODJETJE La Goriziana _______________ S. R. L GORICA • VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 84-845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnego blaga jetno natančnostjo spominja Miha. Ladja je bila oborožena z baterijo 12-eentimetrskih topov ter s štirimi baterijami 7-centimetrskih topov, za obstreljevanje podmornic. Po atentatu v Sarajevu so se takoj pričele priprave. Na ladjo so več dni, v matičnem oporišču v Pulju, vkrcavali premog, živež, orožje in drug material. Dan pred izbruhom vojne je bila ladja Gea na- sproti Portoroškega .liva m prav tu je prejela ukaz, naj takoj odpluje v Boko Kotorsko, kjer je bila nato zasidrana pravzaprav celo vojno in od koder je izplula nato šele po razpadu Avstrije, namenjena v Trst. prve dni novembra 1918. Seveda tokrat z italijansko zastavo. «Pravzaprav smo celo vojno z našo ladjo prečepeli v zalivu, ven so odhajale druge ladje, predvsem torpedovke. Prav tako so bile skoraj zmeraj v zalivu tri velika ladje Wien, Sankt Georg in Buda-pest. Sank' Georg je bila admiralska.* Po štirih letih vojne, čeprav so jo n, rnarji v Boki Kotorski preživeli precej v zatišju, je bilo med moštvom opaziti precejšnje nezadovoljstvo. Hrana je bila zmeraj slabša, porcije so bile zmeraj manjše. «Upor se je pričel v petek, 1. fe bruarja, po «mittagsignalus>. Vsak dan ob tem času so spustili in spet dvignili državno zastavo in zaigrali himno na Sankt Georgu. Tistega dne se je ceremonija končala z glasnim vzklikanjem hurra, hur-ra in streljanjem v zrak. Eden od častnikov Sankt Georga je ustrelil mornarja, razburjena množica je oficirju plačala milo za drago in tako se je pričelo. Kosila tisti dan seveda ni bilo. Z Gee sono poslali zdravnika s čolnom, vendar ga niso pustili na Sankt Georga in se je vrnil. Mornarji so kričali, da smo zdaj vsi enaki in da zato mora biti tudi hrana enaka za vse. Zvečer so kuharji, tudi na naši ladji, pripravili rižoto iz ječmena. Seveda se oficirji hrane niso niti do taknili. Na Sankt Georgu je poveljstvo prevzel neki Bašelj iz šiške, ki je hodil okrog s pištolo v roki. V soboto dopoldne je bilo razmeroma mirno. Opoldne smo dobili precej večjo porcijo kruha in se Na Gei je nato do konca vojne opravljal običajna opravila topničarja in istočasno služil kapitanu. Oty (,koncu oktobra je prišel celo a nekaj dni na dopust na štajersko, kjer je bila družina ,v begunstvu. V Kotor se je vrnil samo nekaj dni pred propadom Avstrije. Gea je odplula z nemškimi oficirji in drugim moštvom proti Trstu, Miha pa je, tako kakor mnogo drugih Slovencev in Hrvatov ostal v Kotorju, na razpolago Narodnemu viječu, prve dni decembra pa je bil že spet v Mariboru. Pravi, da je nameraval vstopiti med Maistrove borce, a so ga zavrnili, češ da mornarjev zaenkrat ne potrebujejo in da ga bodo poklicali, če bo treba. VLADO KLEMŠE veda spet rižoto iz ječmena. V soboto popoldne se je razširil glas, da nobena ladja ne sme izpluti in da je treba .to, preprečiti če treba S streljanjem! ’Ena od torpedovk je kljub temu poskušala zapustiti,, zaliv, vendar so z n'eke ladje enkrat ustrelili proti njej in tako je ostala v zalivu. Medtem se je pri vhodu zasidrala nemška torpedovka s katere so sporpčili da bodo brez pomisledov potopili vsako ladjo, «s katere bi streljali. Na srečo ri nihče streljal, čeprav je bilo precej vročekrvnežev tudi na naši ladji, ki je bila sicer zasidrana malo stran. Najbolj nestrpni so bili kurjači, ki so hoteli na vsak način streljati proti nemški ladji, čeprav s topovi niso znali rav: ,ti...» Do preobrata je prišlo v nedeljo, ko so se pred vhodom v zaliv boke Kotorske pojavile ladje 3. in 4. diviziona, ki so priplule iz Pulja. «Okrog poldne so torpedovke in druge, manjše ladje začele obkrožati Sankt Georga in drugi dve ladji in odvažati del moštva. Podoben postopek je bil tudi na Gei. Morali smo v vrsti, eden po eden, pred zbranimi častniki in kadeti, ki so odločali, kdo je bil udeležen v puntu in kdo ne. Krivce so takoj izločili, drugi pa smo se vrnili a svoja mesta. Prvo prebiranj j sem prestal, tako da so me pustili na ladji, v drugem pa so me vtaknili med sumljive. S čolnom so nas takoj prepeljali na suho in tam nas je prevzela pehota. Od vseh strani zastraženi, v nekakšnem četverokotu, smo prikorakali do velikega hleva, kamer so nas zaprli in zastražili. Bilo nas je dosti, prav gotovo nekaj sto. Tu smo prespali, kakor smo mogli. Kdo na slami, na tleh, nekateri so noč prebedeli. Naslednjega dne o-poldne so nam hrano prinesli ruski ujetniki. V moji porciji je bil lep kos slanika, ki pa ga nisem pojedel ker je bil "»reslan. Proti večeru so me poklicali. Z ladje je prišel ukaz, da se moram takoj vrniti. In tako so me s stražo pospremili do čolna in spet na Geo. Nekaj zaprtih tovarišev so potem sodili in štiri tudi ustrelili,* je zaključil pripoved Miha. tiiitiHiiiiiiiiHiiMiiiumiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiilifniiiniiiiiiiiiiititiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiitiiniiittnnuiiinmiiiiii Vstopnino bo treba plačati za vstop na plažo v Gradežu Obvezna prijava turističnih izletov Pokrajinski turistični urad v Gorici opozarja na člen 11 deželnega zakona 90 od 24. decembra lani, ki urejuje delovanje potovalnih in turističnih agencij, društev in združenj, ki imajo politične, verske, kulturne, športne in družbene ci lje in ki občasno prirejajo izlete za svoje člane. Ta združenja, ki ne iščejo dobička, so dolžna najkasneje 30 dni po izletu sporočiti datum in kraj izleta in število izletnikov. Te podatke so dolžna sporočiti na navadnem papirju pokrajinskemu uradu za turizem, ki je izpostava deželnega ravnateljstva za turizem. Kdor bi teh predpisov ne upošteval, bo najprej opozor jen, kasneje pa kaznovan z globo v višini od 50 do 500 tisoč lir. IZGUBLJENO - NAJDENO V uradu mestnih stražnikov za izgubljene predmete so lastnikom na razpolago: par moških rokavic, zložljivi dežnik, dve ženski in eno zložljivo kolo, dve denarnici z denarnimi vsotami, trije pari očal za vid, ena moška in tri ženske ure, dve denarni vsoti, štiri torbe in več snopov ključev. Za vstop na peščeno _^žo v Gradežu bo treba tudi v bodoče plačati vstopnino. O tem je dokončno sklepalo kasacijsko sodišče v Rimu in pred tednom dni je razsodba bila tudi' objavljena. Občinska uprava v Gradežu je tako zmagala v sodni pravdi, ki jo je sprožil -.ed več kot letom dni sodnik v Tržiču. Ta je najprej odločil, da mora biti pristop na vsej dolžini peščene plaže v Gradežu prost vsem. V tem se je držal predpisov, da nd* moč zapreti dostopa k morju na nobenem kraju državnega ozemlja. Po protestu občinske uprave v Gradežu ter tamkajšnje letoviščarske ustanove, ki upravlja naprave v kopališču, je sodnik svoj prvotni sklep omilil s tem, da je zahteval oc! občine, da nudi tistim, ki ne bi hoteli plačati vstopnine, prost vstop vsaj na enem delu plaže. Temu sklepu so v Gradežu ugodili, šli pa so vseeno v sodni spor. V Gradežu je tamkajšnja občina dobila dovoljenje za zaprto plažo še v avstrijskih časih in dovoljenje bo zapadlo konec sedanjih osemdesetih let. Plaža je vzorno urejena, za to skrbi cela armada ljudi, kar seveda tudi upravičuje visoko vstopnino (sicer pa je treba prav toliko plačati tudi za vstop v nekatere kopališke naprave na Tržaškem in za obvezno uporabo ležalnikov ter vodnih pip drugje ob jadranski obali). Obiskovalci lanske proste plaže v Gradežu pa so se obnašali na huliganski način in polomili vodne pipe ter še marsika tero drugo napravo. Kot da bi se hoteli maščevati za vso plačano vstopnino v prejšnjih letih. KULTURA 23. |anuarja 1983 OB ODPRTJU^ RAZSTAVE V KULTURNEM^ DOMU MILAN SKRBINŠEK OB 20-LETNICI SMRTI Pred premiero Strindbergovega »Smrtnega plesa* v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča v petek, '4. t.m., je bila v v foyerju vhoda Kulturnega doma odprta razstava o velikem slovenskem gledališkem delavcu Milanu Skrbinšku ob 20-letnici njegove sm.ti. Razstavo je pripravil Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane, v Trstu pa je bila postavljena zato, ker je Milan Skrbinšek del svojega živijenja za gledališče namenil tudi Trstu. O Milanu Skrbinšku kot igralcu, režiserju in gledališkem organizatorju je ob odprtju razstave spregovoril prof. Josip Tavčar in njegov govor objavljamo v celoti. Največji čar igralske umetnosti je bržkone prav tam, kjer bi ga človek najmanj pričakoval in sicer v enkratnosti in minljivosti. Igralec ustvari svoj lik samo za eno predstavo. Gledalci ga vidijo, ga odobrijo ali ne in odidejo iz dvorane. Kar jim ostane, je samo spomin in spomin, kot je znano, je podvržen različnim vplivom, med katerimi sta mitizacija in demitizacija morda še najznačilnejša. Toda spomin je tudi pogojen v času in prej ali slej zbledi, pa naj je dogodek, ki ga je ustvaril, še tako močan in pretresljiv. Užitek, ki nam ga lahko nudi igralec s svojo umetniško stvaritvijo, je torej neponovljiv in brezpogojno vezan na trenutek. Njegov skriti čar je zato prav v lem. da v podzavesti nenadoma zaslutimo, da je samo naš, da ga ne prej ne potem nihče drug ne bo okusil tako kot mi in da ga nikoli ne bomo mogli posredovati drugim. Kadar koli govorimo o umetnosti igralca, ki ga ni več med nami, se vsled tega ne moremo in ne smemo sklicevati zgolj na značilnost njegovega ustvarjenja odrskih lucern in na njegov način dojemanja in tolmačenja avtorjev, ki jih je igral. Njegova umetnost, pa čeprav velika, čeprav univerzalna, kot temu pravimo, ni več naša. Nastala je namreč v pogojih, ki jih neposredno ne moremo poznati. Govorila je ljudem, ki so drugače dojemali kot mi. Sklicevala se je na estetske izkušnje, ki so daleč od naše občutljivosti. Zelo verjetno bi se danes nihče ne megel navdušiti za interpretacije velikanov igralske umetnosti, ki so nastopali v Ajshilovih tragedijah ali v Plautovih komedijah, če se še z romantično igralsko šolo ne moremo več strinjati. Kadar koli govorimo o velikih umetnikih odrske besede iz preteklosti se torej ne moremo opirati na značilnosti njihove umetnosti, saj bi nam te značilnosti bore malo povedale o njihovi pravi veličini. Poudariti pa moramo zgled, ki so ga postavili okolju, v katerem so delali, in pravilno ovrednotiti pomen, ki ga je ta zgled imel kot mejnik na dolgi poti razvoja igralske umetnosti, in kajpada tudi gledališke nasploh, od Dio.izovih iger pa do današnjih dni. Ni dvoma, da je Milan Skrbinšek, ki se ga danes spominjamo na otvoritvi te razstave ob dvajsetletnici njegove smrti, v zgodovini slovenske odrske umetnosti eden najpomembnejših zgledov, po katerem se moramo ravnati, če hočemo ostati zvesti našemu narodu in njegovemu najpristnejšemu gledališkemu izročilu. Toda Milan Skrbinšek ni bil mojster - zgled samo kot igralec. Šil je tudi režiser, dramatik, vzgojitelj, publicist, gledališki teoretik in prevajalec. V njegovi osebnosti so bile prisotne prav vse ! 'mponente gledališke umetnosti in vse so bile v enaki meri dejavne, napete in potencirane, rekel bi, skoraj do slff/ijnih posledic, to je do neke vrste plemenite fanatičnosti, ki je edina lahko preokrenila leni in ideološko zapleteni gledališki svet na Slovenskem v prvih treh desetletjih našega stoletja in sicer v najdelikatnejšem obdobju našega političnega, družbenega, kulturnega in umetniškega razvoja, ko smo kot narod končno našli svojo identiteto, a je bila ta identiteta še posejana z mnogimi vprašaji in obremenjena z mnogimi nejasnimi vsebinami. Milan Skrbinšek se je lotil svojega poslanstva z vso silo svojega eruptivnega temperamenta in brez nikakršnih predsodkov. Pred očmi je imel samo en cilj: obnoviti slovensko gledališče ali, še bolje rečeno, postaviti pristno slovenske temelje gledališki zgradbi, ki je tedaj na Slovenskem imela, kot ne-izenibno dediščino iz preteklosti, še preveč hibridnih zidakov. To svoje hotenje je jasno po';a~al že od vsega začetka. Ko mu je po končani dunajski dramatični šoli Otto berlinsko in nemško osrednje gledališče Deutsches Theater ponudilo angažma, je ponudbo odklenil, ker se je zavedal, kot je samo napisal, da bo more’ »s svojo nadarjenostjo, s svojo šolo in razgledanostjo doma s svojim delom, z načrtno režijo in vzgojo gledališkega naraščaja ter s teoretičnim osvetlevanjem dvigniti tako raven slovenskega gledališča kakor tudi pospešiti zorenje našega gledališkega občinstva». In to je tudi storil. Kot poklicni igralec je prvič nastopil v Ljubljani. Bilo je 7. marca 1908. tel je zelo velik uspeh. Leto kasneje je postal stalen igralec Deželnega gledališča v slovenski prestolnici in odigral do prve svetovne vojvn okoli 150 vlog. Začel je tudi režir in vodil je najprej svojo in potem še javno drametično šolo. Proti koncu sezone 1913-14 je organiziral gostovanje v Istro, Gorico in Trst, kamor se ' • ak(' po vojni, to je leta 1918, vrnil kot vodja našega gledali'V našem mestu je ostal samo eno sezono, toda njegova dejavnost je bila tako 'harna, tako učinkovita in tako r!cc’na na vseh področjih gledališkega ustvarjanja, da še sedaj po petinšestdesetih letih čutimo prisotnost njegove oseb nnsti v našem zamejc em gledališkem življenju. Svoj širokopotezni načrt za noše gledališče je Milan Skrbinšek takole o •ml: «Hotel bi imeti na programu samo umotvore, ki dvigajo duha. Ali — denarja ni. N-onzmi smo na plačnioče občinstvo in zato ne more biti repertoar najboljši. Moj ideal je: ciklus izvirnih slovenskih dramatičnih del: tem bi sledili velikani kakor Tolstoj, Ibsen, Strindberg, nekateri biseri slovanske literr• Shakespeare in Moličre ter končno Ajshilos ... A to bo pač ostalo neizpolnjeno hrepenenje.» Jasno je, da tega zelo ambizioznega načrta ni mogel uresničiti v celoti in v eni sami sezoni. Izpeljal pa je ciklus izvirnih slovenskih del s Cankarjem, Finžgarjem, Funtkom in Kristanom. Še posebno pomembni pa so bili Cankarjevi večeri, na katerih se je naše občinstvo seznanilo s kar petimi njegovimi dramskimi deli in poslednji večer, to je 31. maja 1919, tudi s še nikjer uprizorjenimi rHlapci*, ki jih je Ljubljana zaradi svoje tedanje politične in kulturne kratkovidnosti postavila na oder šele šest mesecev za Trstom. Na oder so prišli tudi Strindberg, Ibsen in Turgenjev in še drugi avtorji kot na primer Petrovič, Schon-herr in Wildgans, ki pričajo o Skrbinškovi želji po samostojni izbiri. Naj omenim še to, da je sam zrežiral vsa dela na repertoarju, da je ob tem ustanovil in vodil Dramatično društvo, pisal članke in predaval. Gledališki kritik Stano Kosovel je tedaj takole označil njegovo delo v našem mestu: »Milan Skrbinšek ima za Trst predvsem zasluge kot vzgojitelj igralskega naraščaja, reformator odra in; kar je glavno, obrazovalec okusa naše javnosti. Na trhli oder konvencionalne zabave je postavil nov ansambel in nov repertoar. S tem je dobilo naše kulturno življenje novo podlago.* Iz Trsta je Milan Skrbinšek šel v Sarajevo in iz Sarajeva v Celje, kjer je leta 1920 za pol sezone prevzel vodstvo tamkajšnjega gledališča. Postavil je na oder tri Cankarjeva dela, ki jih je vzel iz tržaškega programa, in si takoj zaslužil hvaležnost vseh celjskih ljubiteljev gledališča. Ustanovil pa je tudi dramatično šolo, saj mu je bila skrb za vzgojo naraščaja vedno pred očmi. Iz Celja je potem šel v rodni Maribor, kjer je v dveh letih postavil na oder 28 del, med katerimi so imela slovenska spet častno mesto. Vodil je seveda tudi dramatično šolo, nastopal kot igralec, pisal članke in predaval. »S svojo zrelo umetniško osebnostjo je,* kot je kasneje zapisal upravnik dr. Brnčič, uzarezal globoko brazdo tudi v mariborsko gledališko življenje.* Leta 1922 je končno prišel v ljubljansko Narodno gledališče, kjer je ostal vse do konca druge svetovne vojne. V tem obdobju je bilo po njegovi zaslugi uprizorjenih preko sto slovenskih besedil, kar še enkrat izpričuje velik pomen, ki ga je Milan Skrbinšek vse življenje pripisoval izvirni slovenski dramatiki in rasti avtohtonega slovenskega gledališkega življenja. Dosegel je vrhunec svoje umetniške zrelosti in postal, kot je pravilno rekel Ivo Grohar, prava vduša slovenskega gledališkega življenja*. Po vojni se je Milan Skrbinšek spet vrnil v Maribor, kjer je v treh zaporednih sezonah, pa čeprav nekoliko utrujen in razočaran nad zavistnim ljubljanskim gledališkim svetom, ki mu je otežkočil vsa zadnja leta bivanja in delovanja v slovenski prestolnicir zrežiral devet del, med katerimi pet domačih. Poleg tega je tudi mnogo igral in s članki, predavanji in osebnimi stiki skušal posredovati mladim igralcem svoje bogate igralske in režiserske izkušnje. Leta 1948 se je ponovno vrnil v Ljubljano, kjer je štiri leta kasneje dočakal upokojitev. Igral in režiral pa je še do leta 1958 in nastopil je kot Župnik v rHlapcih*, s katerimi je ljubljanska Drama gostovala v Parizu. Kap, ki ga je zadela marca 1954, mu je zelo zagrenila zadnja le/a življenja. Premikal se je samo še s palico. Vendar ni nehal delati in sanjati o načrtih za prihodnost. Tik pred smrtjo, ki ga je doletela 25. julijaj 1963, je še utegnil dokončati prevod zajetne strokovne študije Osčarja Walzla tUmelnost dramatičnega oblikovanja*. če je res, kot pravijo stare indijske knjige, da je usoda slehernega človeka pogojena v njegovem značajti — rkakršen je tvoj značaj, takšna je tvoja usoda* — je tudi res. da ni zgolj slučaj, da je Milan Skrbinšek s svojim delom in s svojo ustvarjalno osebnostjo oplodil vso slovensko zemljo od Maribora do Trsta, saj je bil kot človek in umetnik po značaju najprej Slovenec in šele potem gledališki ustvarjalec, pa naj je bil kot gledališki ustvarjalec še tako velik. V sebi je torej družil vse značilnosti človeka, ki zmore spremeniti svet, v katerem živi, in ker je bil njegov svet slovensko gledališče, je naravno postal njegov reformator. še posebno hvaležni smo mu mi tržaški Slovenci. In ne samo zaradi tega, ker je na našem odru prvič uprizoril Cankarjeve *Hlapce*, ampak predvsem zaradi tega, ker nas je takoj po koncu prve svetovne vojne, ko smo postali zamejci, s svojim delom opozoril, da nismo ločeni od matične domovine in da imamo do slovenske kulture in njenega nadaljnjega razvoja še večje odgovornosti kot prej. Hvaležni pa smo mu tudi zaradi tega, ker je vsemu slovenskemu narodu z genialno intuicije in velikim znanjem jasno izrisal okvir slovenskega gledališkega izročila, brez katerega si ne moremo zamisliti nobenega pravega napredka in nobenega pravega duhovnega bogastva. OB PODELITVI PRIZNANJA SKGZ Moč rezijanske folklore je v njeni življenjskosti Predsednik Rezijanske folklorne skupine Alojz Pa-letti o delovanju skupine in njenem pomenu danes »Rezijanska je najstarejša folklorna skupina v naši deželi. Obstajajo dokumenti, da je prvič nastopala v Vidmu 1837. leta, ob obisku cesarja Ferdinanda. Od takrat dalje je s krajšimi ali daljšimi presledki vedno delovala.* je povedal Alojz Paletti, predsednik skupine, ki je prejela priznanje Slovenske kulturne gospodarske zveze na zadnjem zasedanju glavnega odbora. «Zaradi drugih obveznosti nisem mogel osebno prisostvovati podelitvi in nam je priznanje prinesel prof. Viljem Černo, predsednik teritorialnega odbora SKGZ. Zelo smo zadovoljni z njim, saj predstavlja spodbudo, da bomo vztrajali na tej poti.* S Palettijem sva se srečala v hotelu na Ravanci, v družbi dolgoletnega župana Enza Lettiga (na tem položaju je bil 4 mandatne dobe), ki je po nedavnem odstopu župana Barbarinija in izvolitvi novega. mladega župana. 33-letnega gradbenika Dergia Di Lenarda, po- stal podžupan, skratka tisti človek, ki ima županovo zaupanje in v njegovem imenu podpisuje, uradne listine. S Palettijem sva se umaknila v sosednjo sobo, da bi se pogovorila o folklorni skupini, njenem dosedanjem delu, njenih načrtih, uspehih in tudi težavah, zakaj brez teh, kakor sem hitro ugotovil, tudi ni. In prav pri težavah sva začela. Ta najstarejša folklorna skupina ni ustrezno ovrednotena. »V naši deželi imamo folklorne skupine, ki obstajajo samo na papirju. Nastopijo enkrat, dvakrat, pa so deležne vsakršne javne finančne podpore. Dvigniti znajo toliko prahu, da se zdi, kot da delajo bog ve kaj in samo one. Tako je s skupino, ki v Tarcentu orga-, nizira mednarodno folklorno prireditev «Europa dei cuori*. Malo pa se ve, da smo tudi pri nas, v Reziji, imeli mednarodne folklorne prireditev z nastopom skupin iz Mehike in Grčije, vendar smo stro- Rezijanska pustna noša .............................................i............ MLADINSKI ZBOR GM V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI PROGRAMSKA SVEŽINA IN D0Z0REN0 PETJE MLADIH PIVCEV TRŽAŠKE GLASBENE MA TIČE Še eno pričevanje kakovostne kulturne ustvarjalnosti med Slovenci v Italiji pred ljubljanskim občinstvom Za glasbeno kulturo Slovencev, ki živijo v Italiji, je bil 15. t.m. pomemben [maznik, ko je v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani imel svoj zelo uspeli koncertni večer mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi dirigent Stojan Kuret. V slovensko kulturno središče je prinesel programsko svežino, prikazal svojo visoko izvajalsko usposobljenost, plod večletnega dela in naporov vseh, ki so z razumevanjem podpirali težko delo v zelo nepovoljnih okoliščinah in dajali tako dirigentu kakor otrokom moralno- podporo, se veselili kakovostne rasti, lepote petja in sploh umetniškega zborovega dozorevanja. No, vse to kaže na globoko kulturno zavest staršev otrok in vseh tistih, ki so verovali v uspeh.. Na marsikaj so lahko ponosni Slovenci v zamejstvu, saj so povojna pokolenja marsikaj novega zasnovala in sama zgradila ter tako vzvalovala tudi kulturno življenje, ki kaže danes že svoje jasne obrise. Tudi pojav in delo ter dosežki mladinskega zbora vnašajo v to valovanje svoj prispevek, ki se pozitivno staplja s celokupno kulturno dejavnostjo Slovencev. To je potrditev zdravih stremljenj pri estetski vzgoji mladine, kulturnih in umetniških hotenj v obmejnem predelu slovenskega življa, ki dokazuje svojo trdno življenskost in ustvarjalno razboritost. Petje je bilo na Primorskem in v njenem zamejstvu od nekdaj globoko ukoreninjeno. Mnogo se je prepevalo tudi po šolah. Vendar nikoli se še ni po lepoti in po umetniški pronicljivosti dvignilo tako visoko kakor danes. Med zbori se seveda pojavljajo tudi taki, ki sodijo med izjemne poustvarjalce. Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani je pokazal, da sodi med take danes tudi mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta. Dosegel je zadovoljivo stopnjo pevskofehnične usposobljenosti, ki še zrcali t) 'dovolj dobri izgovorjavi, v čisti intonaciji, homogenosti glasovnih skupin (s komaj opaznimi občasnimi odkloni v prvem sopranu) in celotni zlitosti, v enot- M adinski pevski zbor Glasbene matice nosti delovanja, v lahkotnosti in prožnosti podrejanja dirigentu. Dirigent je ohranil značilnosti otroškega zvoka in razvil pristno občutje dojemanja in oblikovanja, skratka, uspelo mu je prebiti se v bistvo otroške misli, čustvovanja in razvneti ter na svojstven način, kot vzgojitelj in kot umetnik, naravnati mlade pevce v občuteno ustvarjalno razpoloženje. Brez take sposobnosti ne bi bilo mogoče vzbuditi in vzdržati zanimanja pri tako podrobnem delu in naporu, ki je potreben za umetniški vzpon, za osvajanje in reprodukcijo zahtevne literature. O troci so sicer v bistvu povsod enaki, razlika je samo v tem, ali stoji pred njimi privlačujoča in sposobna osebnost, ki naj jih vodi k odkrivanju lepote, snovanju, napetemu doživljanju in zadoščenju. Med takimi je gotovo Stojan Kuret, ki se mimo svojega profesionalnega znanja ume poglobiti v otroško razpoloženjskost. in jo sprostiti v doživljajoče oblikovanje. •HIIIIIIIIMIIIIIHHIIIHIIII ..............a....i..............................................................................................................................mimn.nl KOPRSKO KULTURNO PISMO Na slovenski obali glasba v ospredju Na šestem abonmajskem koncertu Društva prijateljev, glasbe v Kopru, je nastopil pianist Nikolaj Petrov iz Sovjetske zveze, ki je pretežni del sporeda sestavil s skladbami na Paganinijeve teme — Brahms: Variacije na Pagani-nijevo temo, Schumann: Šest koncertnih etud na teme Paganinije-vih Capricciov, Lisžt: Šest etud po Paganiniju — in Falikovim Posvetilom Paganiniju. Petrov je pianist velike tehnične dovršenosti in prodoren interpreta tor, kar smo lahko spoznali že pri prvi skladbi, Falikovem Posvetilu. Svojo briljantno igro je nadaljeval pri delih ostalih avtorjev, ki so bila tudi interpretativno dognana, vendar je preobilica virtuoznega blišča. strnjenega zaporedno v en koncertni večer, učinkovala nekoliko enolično. Društvu prijateljev glasbe v Kopru. ki je že na začetku jeseni priredilo koncertni večer z deli Vladimirja Lovca ob njegovi šest- desetletnici, o čemer smo že poročali, se je zdaj pridružila še koprska Osrednja knjižnica. To je prvi primer v tem mestu, da je neglasbena ustanova posvetila pozornost glasbenemu ustvarjalcu, pedagogu in kritiku, kar je vneslo v dokajšnjo kulturno mlačnost na slovenski obali nov utrinek: organizirala je razstavo in s tem skušala javnosti razkriti ustvarjalno delo skladatelja, ki nekako sa motno deluje že vrsto let v njeni sredini in poudariti njegov delež k povojni slovenski glasbeni kulturi. Ob odprtju je govoril dekan Akademije za glasbo, skladatelj Dane Škerl, ki .je v jedrnatih besedah orisal skladateljev kompozicijski razvoj, opredelil jezik in umetniško moč njegovih del. 0 Vladimirju Lovcu kot pedagogu, je spregovoril ravnatelj Centra za glasbeno vzgojo v Kopru, Miran Hasl. Dela so razvrstili v kronološkem zaporedju po zvr*teh in je razstava bila tako zelo pregled- na: samospevi, klavirske skladbe, solistična dela za violino ter razna pihala in trobila, pri katerih zavzema poseben delež instruktiv-na literatura, dalje dela za komorne ansamble in simfonične skladbe. Poudarjeno je bilo tudi njegovo pedagoško prizadevanje kot učitelja in dolgoletnega ravnatelja koprske glasbene šole in pa delovanje kot glasbenega kritika. Pred kratkim je bila v Kopru ustanovljena Glasbena mladina, ki je priredila že dva koncerta. Na zadnjem sta nastopila z deli Te-lemanna. Handla Villa - Lobosa, Iberta, Alda Kumarja in Igorja Štuhca flautist Cveto Kobal in kitarist Igor Saje. V drugem delu sporeda so prisotni gledali risanko Zvonka Čoha in Milana Eriča »Poskušaj migotati 2 in film »Krst pri Savici* Dušana Podgornika, ki .je bil z glasbenega vidika zanimiv zaradi neposrednega sodelovanja oziroma iznajdljivega improviziranja Cveta Kobala na flauti. Kar pa zadeva izvajanje sporeda v prvem delu večera, je bila igra obeh izvajalcev v glavnem dovolj skladna, interpretiranja posameznih del slogovno dojeto in dovolj nazorno. Kot solista sta zapustila ugoden vtis. Dobra udeležba je pokazala, da mladi ljudje niso brez smisla za globlje glasbene vrednote, če jih uspemo privabiti in jih s primernimi komentarji kakor z dobrimi izvedbami odkrivati lepoto. Mešani pevski zbor »Obala* v Kopru je praznoval petletnico obstoja. Če se ozremo nazaj, na začetek. na njegov delavni polet, prizadevanja dirigenta Mirka Slo-sarja, na vidno kakovostno rast, ki je nekako na sredini dosegla visoko stopnjo in vrh slovenskega zborovskega petja, ko je v Mariboru na tekmovanju »Naša pesem* leta 1980 zbor bil najvišje ocenjen. Tokrat so prišle do izraza odlike izredne vokalne dovršenosti, homogenost glasovnih skupin in zvočna uravnoteženost zbora, še bolj pa njegova poustvarjalna prodornost. Sicer pa ne gre le za lepoto petja in za umetniške doživljaje, ki jih je zbor vzbujal v poslušalcih. Poudariti moramo tudi pomembnost njegovih programskih zasnov, ki obsegajo poleg skladateljev iz svetovne literature od renesanse do sodobnih del, pretežno zborovsko glasbo iz polpreteklega sodobnega časa slovenskih in drugih jugoslovanskih narodov: to je zbor posredoval v umetniško kakovostnih izvedbah in tako z uspehom, ob pristnem odzivu poslušalcev, utiral pot med široke množice tudi najbolj »zahtevnim* zborovskim delom. Njegovo delo. njegovo poslanstvo se torej odražata tako v prizadevanju in dosežkih na področju pevske lepote, kakor v stremljenjih za izbiro najboljših del, predvsem pa v posvečanju IVAN SILIČ 'Nadaljevanje na 9. strani) Na ljubljanskem koncertu je bil zbor izredno dobro pripravljen, tako da smo bolj živo kot kdajkoli prej zaznavali dirigentovo sproščenost in kreativno iskrenje, ki ga je prenašal na zbor — fraze v tonskem in dinamičnem ni-jansiranju so bile jasne, petje se je razvijalo zvočno pretehtano, muzikalno nazorno, umetniško izpovedno učinkovito. To trdim za prvi del koncerta, medtem ko se v drugem delu sporeda pri Can-ziones neznanih čeških skladateljev XV. in XVI. stoletja nista povsem ujemala zbor in orgle, bodisi po skladnosti bodisi po občasnem premočnem nadvladanju orgelskega zvoka. Skupno sodelovanje pri izvajanju teh pesmi je bilo mnogo bolj skladno in v oblikovanju enotnejše ob koncu lanske sezone na koncertu v tržaški cerkvi Madonna del mare. V tem pogledu je bila boljša izvedba Brittnove Missa brevis in D, op. 63. čeprav so se kombinacije registrov bolj prilegale pri izvajanju v imenovani cerkvi. Naj dodam še to zanimivost: 1924. leta so v Trstu izšle znamenite Kogojeve Otroške pesmi: pet izmed teh biseren mladinske zborovske literature je v vohunski izvedbi prvič predstavil mladinski zbor iz Trsta, torej iz mesta, kjer so izšle. Posebno pre pričljiv vtis sta zapustili Zvončki in Mladinska. Največ pozornosti in pričakovanj je vzbudila v sporedu napovedana prva izvedba Otroških pesmi Pavla Merkuja, ki za svoj, v smislu mladinskega zborovskega stavka izredno dobro napisan ciklus, lahko prejme vse priznanje, kajti redko kdaj se tako pristno spojita ljudski snovalni utrip in avtorjevo ustvarjalno hotenje, da se s tako prvinsko močjo razodeneta v otroškem petju, kakršnega smo bili deležni ob dovršeni, iskreno doživeti izvedbi. Preseneča Merkujev smiseln pristop in vživetost v otrokov dogajalni svet, ki je tako neposreden in enkraten v svojem doživljanju in izražanju. Pristnost ljudskega duha. oplemenitena s svojsko avtorjevo domiselnostjo ter njegova izvirna u-stvarjalna iznajdljivost izžarevajo izredno lepoto v teh pesmih, ki v otroških glasovih izvedene, dajejo poseben čar. Tako je Merku s tem ciklusom,vnesel novo osvežitev v otroško oziroma mladinsko zborovsko literaturo. Med slovenskimi avtorji so bili zastopani še Marijan Gabrijelčič z zelo dobro obdelavo medjimur-ske Ijiidske Vuprem oči, Gustav Gonza s 1 priredbo prekmurske Venci bojli in Aldo Kumar s pesmijo Abomba, H-bomba, ki odraža dokajšnjo iznajdljivost mladega skladatelja. Na sporedu so bila še dela H. Badingsa .(Kgrie eleison), P. Ebna (De angelis) ih Npstedta (Sok Herren). Pri že omenjenih delih v drugem detu sporeda je sodeloval naš priznani mojster na orglah, Hubert Bergant. IVAN SILIČ ške za njihovo gostovanje plačali iz našega žepa,* je povedal Paletti. Vse to jih sicer jezi, toda zaradi tega svojega dela ne zanemarjajo. Zavedajo se, da so edina skupina, ki se lahko ponaša s tem. da pleše in poje, kar se pleše in poje v dolini, na porokah, vaških praznikih, na šagrah. V Reziji folklora ni zamrla, tam se ni potrebno nečesa izmišljati. Vse kar poustvarjajo je prisotno v vsakodnevnem življenju in se manifestira takrat, kadar so za to ustvarjeni pogoji. To pa pomeni, da skupina ohranja pri življenju dolgoletno tradicijo, kar je spet svojevrstno zadoščenje, in lahko bi rekli, celo poslanstvo. Alojz Paletti. po domače BetuL se tega globoko zaveda v vsem svojem delu. Na mestu predsednika je že 12 let, v skupini pa je plesal od 1957. leta. Pod njegovim vodstvom je skupina nastopala «od Sicilije do Južnega Tirola in od Piemonta do Trsta*. Plesali in peli so v Grčiji, Nemčiji, Belgiji, Švici, Franciji in na Holandskem. Velikokrat so bili v Jugoslaviji in nastopali v Kopru, Kranju, Ljubljani, Zagrebu, na Reki in v Zadru, na televiziji in večkrat tudi na radiu. Svoj sedež ima v Rezijanski kulturni hiši, v prostorih, ki so jih med obnovo po potresu zgradili i prispevki iz Slovenije. V njej vadijo predvsem v zimskih mesecih, zakaj poleti za vaje ponavadi ni dovolj časa. V skupini, ki šteje 70 oseb, so zastopniki iz vseh sedmih vasi. Eden je celo iz Učeje, iz vasi, ki ni več v Reziji, ampak v Terski dolini. V skupino so ga vključili prav zato, da se vsi občani čutijo zastopani v njej in da so nanjo navezani. Kadar je potrebno, nastopajo tudi starejši plesalci, sicer pa gredo na gostovanja samo mladi. Najstarejši med njimi je predsednik, ki jih ima 42 in je torej tudi zaradi let najbolj moder in zato primeren, da jih vodi. Njegova naloga pa je tudi ta. da zbira gradivo in da k starim plesom in pesmim1 doda kakšno novo. »Med novejše pesmi, ki so doživele lep sprejem, sodi pesem Lipa ma Marica. Postala je zelo znana in ob njenem taktu se Rezijanom pete takoj ugrejejo,* je povedal. V Reziji se podržijo na svoja citiravce, se pravi na igralce violine v skupini. Vsak Rezijan bo znal navesti imena v preteklosti znanih citiravcev. Danes pa se omenja Pala, eden izmed šestih bratov iz vasi Osojane, ki je najboljši igralec na citire. Toda Paletti, ki nam je pravil vse te stvari, ni samo predsednik folklorne skupine. Kot občinski uradnik je globoko zasidran v problemih vsakdanjega življenja, v obnovi po potresu, v razmišljanju o razvojnem modelu, ki naj bi Rezijo rešil pred propadanjem. Ponovil mi je svojčas navedeni podatek. po katerem je v Reziji 60 ; odstotkov starega prebivalstva, ki živi pretežno od skromnih pokojnin in podpor. Ob njih pa je tudi veliko mladih in otrok, za katere bi morali v dolini zagotoviti delovna mesta. Toda kako jih odpreti. ko gospodarska kriza tako neusmiljeno pritiska in hromi tudi pametne ]x>bude. »Pri nas imamo samo dobro voljo, imamo tudi pridne roke, to pa je tudi vse. Nimamo pa ne kapitala, ne znania ne izkušeni in GORAZD VESEL (Nadaljevanje na 9 strani) tlllUlllllllIllUllllllllllllMIIMMimiHimfll Hilli II IIIIIIIIttllinillMMIIIIIIIfllllMIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIItlllKHi V REVIJI «LE UVOZE SL0VENE» Izbor slovenske lirike v prevodu v španščino Prevode sta oskrbela Juan Carlos Oven in Juan Octavio Prenz Zadnja lanska decembrska številka revije «Le livre slovene*, ki jo kot informacijski bilten že dvajset let izdajajo Društvo slovenskih pisateljev, slovenski Pen-klub in Društvo slovenskih literarnih prevajalcev (glavna urednika sta Branko Hofman in Tone Pavče). prinaša v prevodu v španščino izbor sodobne slovenske poezije in proze. Pod naslovom «Trenutck slovenske lirike* (Un momento de la lirica eslovena) je uvod napisal pesnik Ciril Zlobec (v prevodu Juana Carlosa Ovena. ki je tudi prevajalec proznih tekstov v biltenu), sodobno slovensko poezijo pa je bralcem španskega jezikovnega področja predstavil Juan Octavio Prenz v sestavku z naslovom »Poesia eslovena contempo-ranea*. Prenz je po poreklu Istran, ki se je pred dolgimi leti preselil v Argentino, ki pa jo je z nastopom vojaške hunte zapustil. Nekaj let je poučeval špansko literaturo na beograjski univerzi. zdaj pa je profesor španske literature na tržaški filozofski fakulteti. Dobro obvladanje srbohrvaškega in slovenskega jezika mu mogoča vzorno prevajanje iz teli dveh jezikov v španščino. V izboru sodobne slovenske knji; ževnosti je zajetih 31 avtorjev, ki so na koncu biltena tudi predstavljeni z navedbo najosnovnejših biografskih podatkov. Ti so. Matej Bor, France Forstnerič, Ervin Fritz, Branko Gradišnik, Niko Grafenauer, Branko Hofman, Vladimir Kavčič, Milan K'eč, Edvard Kocbek, Miroslav Košuta, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Marko Kravos, Tone Kuntner, Danilo Lokar, Svetlana Makarovič, Janez Menart, Ivan Minatti, Boris A. Novak, Marko Pavček, Tone Pavček, Gregor Strniša, Ivo Svetina, Tomaž Šalamun. Jože Udovič, Herman Vogel. Dane Zajc, Pavle Zidar, Ciril Zlobec, Jaša Zlobec in Beno Zupančič. Pesniki so predstavljeni vsak * dvema ali po eno pesmijo. Košu-tovi sta v prevodu No eliges in De manana va al mereado, Kra-vosovi pa Saludo in Mi cuerpo. Naslovna stran je opremljena * aquaforte Bogdana Borčiča, na notranjih, straneh pa so dela Metke Krašovec. Janeza Bernika, Zmaga Jeraja in Andreja Jemca. (Jk.) Ju- . SlM /Z POROČILA POKRAJINSKEGA NADZORNIŠTVA ZA KMETIJSTVO IZ TRSTA Kratek pregled stanja kmetijstva v letu 1981 v tržaški pokrajini Pokrajinsko 'nadzomištvo za kmetijstvo iz Trsta je proti koncu lanskega leta izdalo letno poročilo o stanju kmetijstva v pokrajini v letu 1981. Iz tega poročila objavljamo krajši povzetek. Vreme Leto 1981. na splošno vzeto, ni bilo negativno za kmetijske kulture. Če najprej pogledamo, kakšno je bilo vreme v tem letu, u-gotovimo, da je bila v prvih mesecih temperatura sorazmerno mi- SKUPNA PROIZVODNJA V LETU 1981 Kulture v stotih Žitarice 240,42 Koruza 775 Krompir 40.962 Paradižniki 8.007 Suhi grah 2.061 Suhi fižol 780 Beluši 76 Vrtne kulture 55.957,075 Pšenica 53,46 Družinski vrtovi 4.530 Grozdje 27.738 Jabolka 36 Hruške 150,5 Breskve 131.4 Marelice 684 češnje 62,1 Češplje 507,3 Fige 970,4 Oljke 155,77 Seno 118.570 la, v naslednjih pa se je približala običajnemu poprečju. V Trsti) je padlo 88.2 mm dežja manj kot v prejšnjem letu in 3,1 mm manj od običajnega poprečja; na Krasu pa ga je padlo 170,4 mm manj v primerjavi s prejšnjim letom in 63,3 mm manj od običajnega poprečja. Zato je bilo v Trstu 169,8 sončne ure več kot leto prej in 16,20 ure več od običajnega poprečja; na Krasu pa je bilo 178,3 sončne ure več kot leta 1980 in 14,4 sončne ure več od običajnega poprečja. Skratka: padlo je malo dežja, vendar so bile padavine dobro porazdeljene, dnevi pa so bili sorazmerno dobro sončni. Kulture Klimatske razmere niso torej i-mele negativnih posledic na vegetacijo, zaradi česar je bil pridelek nesplošno dober. Spomladi je slabo vreme povzročilo nekaj škode v sadovnjakih in vinogradih, kljub temu pa je bila vinska letina vsekakor dobra. Pridelek oljk je bil enak poprečju najboljših letin, pri- delek olja pa ni bil tako visok, kar pa je šlo na račun kvalitete. Visoka in kvalitetna raven je bila dosežena pri pridelku krompirja, krme in obdelovanju umetnih travnikov. Pridelek povrtnine se je o-hranil na dobri produktivni ravni. Živinoreja V letu 1981 je pokrajinska živinoreja doživela nekatere spremembe, ki dokazujejo vsaj to, da sektor ohranja neko dinamičnost, čeprav se vedno ne kaže z jasnimi pozitivnimi učinki. Vsekakor pa obstaja interes za njegovo ohranitev tudi z iskanjem novih produktivnih področij. Novosti predstavljajo nastanki novih racionalnih hlevov ki so zagotovili boljše perspektive razvoja kmetijskim podjetjem, v okviru katerih so zrastli: Zadružni hlev v Praprotu je spremenil produktivno usmeritev, stekel pa je tudi zajčerejski obrat z res nenavadnim in za našo živinorejo povsem novim produktivnim potencialom. Kmetijska industrija Vinska industrija, ki jo predstavljajo številne male zasebne kleti, lahko v tem leti nudi. zaradi dobre kvalitete grozdja, precej dobra vina in v določenih primerih tudi zelo dobra, kar je odvisno od produktivne zmožnosti in ohranitve pridelka s strani vinograd nika. Potrganega grozdja je bilo skupaj 27.738 stotov, od katerih Je bilo za nridelek vina uporabljenih okrog 27 tisoč: pridelanega vina V letu 1981 je v pokrajini bilo: 1.100 panjev 3.500 zajcev 25.000 glav perutnine ...med živinorejsko proizvodnjo pa je treba še prišteti: mleko 39.600 stotov med 11.000 kg jajca 4.500.000 kosov je bilo okrog 19 tisoč hi; količina je podobna oni iz prejšnjega leta; kvaliteta pa je neprimerno višja. Tudi v oljčni industriji so bili rezultati sorazmerno dobri; pridelek oljk je za kar 128 od sto presegel onega iz prejšnjega leta: tudi pridelek olja je bil višji kot pa leta 1980: vsega skupaj je bilo pridelanega 155,57 stota. Za dosego tako dobrih rezultatov je najprej botrovalo lepo vreme, poleg drugih razlogov pa tudi izboljšana delovna zmogljivost zadružne torkle v Boljuncu, ki je že dosegla operativno zrelost. Skupna proizvodnja Skupna bruto proizvodnja kmetijstva je v tržaški pokrajini dosegla za leto 1981 39.158.199.360 Ur, kar je 8.629.206.620 lir več kot leta 1980. Povišala se je torej za 28,26 od sto: to pa je le absolutna vrednost poviška, saj je inflacija v tržaški pokrajini v letu 1981 (Nadaljevanje na 3 strani) PREBIVALSTVO TRŽAŠKE POKRAJINE, KI JE NEPOSREDNO ALI POSREDNO ZAINTERESIRANO S KMETIJSTVOM Leto 1981 DRUŽINSKI GLAVARJI 1. Podjetniki, ki ne obdelujejo............i.j, 40 2. Podjetniki, ki obdelujejo, lastniki in neposredni najemniki, ki se izključno ukvarjajo s kmetijstvom . . 628 3. Podjetniki, ki obdelujejo, lastniki in neposredni najemniki, ki se dodatno ukvarjajo s kmetijstvom - . . 2.218 4. Koloni, spolovinarji in delavci kmetijskega sektorja . . 161 DRUŽINSKI ČLANI 1. Tisti, ki se izključno ukvarjajo s kmetijstvom .... 1.312 2. Tisti, ki se dodatno ukvarjajo s kmetijstvom .... 2.733 3. Člani, ki niso zaposleni (ostareli, otroci)......5.581 Skupaj . . 12.673 02 POBUDI VANDE STOKE IN IVANA MOSETTIJA V BREGU NAD MIRAMARDM Spomeniško varstvo in gojenje cvetic če si bo še kateri naš kmetovalec omislil pokrito cvetlično gredo tam doh v bregu, ki se med Prosekom in Nabrežino s planote spušča do morja, naj čez to zamisel kar naredi križ. Spomeniško varstvo mu tega ne bo dovolilo. Zakaj pa? Ker bi greda skazila zeleno strminsko lepoto, tako da bi se morjeplovcu kar naježili lasje. Nadzorništvo, ki mu je poverjena skrb za arheološko bogastvo in arhitektonske, umetnostne, zgodovinske ter tako imenovane ambientalne dobrine v naši deželi, je popustilo samo v enem primeru ter zabičalo, da nikdar več. Za kaj gre? Vedeti je treba, da imata Ivan Mosetti in njegova žena Vanda Štoka S Proseka 385 v bregu ne- kaj nad miramarsko železniško postajo zemljišče. Pred kakimi šestimi leti sva 8” z možem lotila popravila podpornih zidov, ki so že razpadali, nam je povedala prijazna in plavolasa Vanda, ko smo jo obiskali na domu, da bi kaj več zvedeli o zadevi. Okoli naju se je vrtel enajstletni sinček Ervin, sicer pa imajo v družini še devetletno hčerkico Mirto. Ste podporne zidove uredili na lastne stroške ali pa ste prejeli kakšen prispevek? Začeli smo na lastno pest. Potem smo dobili prispevek od dežele, ki pa je bil skromen in še tako je bilo treba nanj čakati polnih pet let. Kaj pa potlej? Ker imamo na Proseku Cvetli- Zahtevajte zavarovalninske olajšave za gorata območja Kmečki zavarovanci, ki plačujejo prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, morajo biti vpisani v seznam zavoda za poenotene kmečke prispevke SCAU. Vsaka sprememba, ki nastane med letom, kot na primer vpis ali izbris kakšne osebe, mora biti zabeležena najpozneje do konca januarja, tedaj morajo namreč pokrajinski uradi SCAU dostaviti ažurirane sezname v Rim; na osnovi teh podatkov bodo nato. natisnili zneske na poštne položnice, s katerimi zavarovanci pla- ŠTEVILO ŽIVINE V TRŽAŠKI POKRAJINI DO 31. DECEMBRA 1981 Občine Bikci Biki 3 > Krave Junci/ice Teleta/ice Skupaj goveda Konji Mezgi S Skupaj Ovce Koze Prašiči Skupno št. živine Trst _ 307 223 530 15 __ 15 12 202 759 MU je — — — 13 19 32 6 — 2 8 — 5 18 63 Dolina — 1 — 198 146 345 3 — 1 4 — 3 46 398 Repentabor — — — 67 88 155 2 — — 2 — — 22 179 Zgonik 3 1 — 231 181 416 14 — — 14 — 4 67 501 Devin - Nabrežina 4 3 262 275 544 7 — — 7 2 80 633 Skupno 1981 7 5 — 1078 932 2022 47 — 3 50 — 26 435 2533 Skupno 1980 2 5 — 1012 816 1835 30 — 4 34 12 15 429 2325 čujejo prispevke. Kot znano, je ozemlje tržaške pokrajine bilo delno priznano ko( gorato območje. Ta oznaka je bistvenega pomena, saj kmetje na goratih območjih plačujejo za polovico manjši znesek ko* pa kmetje v ravninskih predelih. V trza ški pokrajini je kot gorato območje v celoti priznano ozemlje devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine, le delno pa to priznanje velja za zgornje predele dolinske in tržaške občine. Na osnovi razmejitve, ki jo je Kraški gorski skupnosti sporočila deželna uprava Furlani je-Julijske krajine, sodijo v občini Trst v gorato območje Bani, Trebče, Lo-njer, Padriče, Gropada in Bazovica, v dolinski občini pa samo Draga in Gročana. Merodajno sicer ni bivališče kmetovalca: zato da je le?ta lahko deležen olajšav, ki jih predvideva vključitev v gorato območje, se morajo njegova zemljišča nahaja'i v eni izmed navedenih katastrskih občin (Comune censuario) Tisti kmetovalci, ki imajo zemljišča v navedenih krajih, a so v letu 1982 vseeno plačali polni pokojninski znesek, lahko do konca tega meseca vložijo pri SCAU prošnjo, da jim prizna predvidene olajšave in da jim tudi povrne odvečne zneske, ki so jih že poravnali. Prošnji je treba priložiti katastrski list. B. S. čarsko-vrtnarski center, katerega člani smo tudi sami, je Kraška gorska skupnost prišla do zamisli, da bi se v bregu dalo urediti poskusno gojenje cvetic. Ta ah oni lastnik paštna. ki ga je KGS vprašala, če bi bil pripravljen na kaj takega, se pobudi ni odzval, pa smo si rekli, čemu ne bi mi poizkusili. Tembolj, ker bi s tem ovrednotili pašten, potem ko smo mu komaj uredili podporne zidove. Odločili smo se, da na površini 700 kvadratnih metrov postavimo štiri grede, nesegrčte, saj je breg prisojen, in skozi čas preverimo, katere cvetice bi se tu najbolj obnesle. Zaenkrat tega sploh še ne vemo, zemlja je težka. Tržaška občina nam je brž izdala ustrezno dovoljenje, potem pa so nastale težave. Spomeniško varstvo? Da. Rekli so nam, da postavitve gred ne dovolijo. No, šele pod pritiskom Kmečke zveze, predvsem pa zato, ker ima svoje pri tem tudi dežela preko ustanove LESA, smo po letu dni prejeli dovoljenje, toda s strogim pogojem: da bi gred ne bilo mogoče zapaziti z morja, bo treba pred njimi zasaditi vrsto visokostebelnih dreves, kakršna so značilna za breg. Toda drevje nam bo grede zasenčilo, kar pomeni, da gojitveni učinek ne bo mogel b’ti tak kot treba. Spomeniško varstvo je obenem zatrdilo, da v bodoče ne bo izdalo nobenega takšnega dovoljenja več. Ste si grede že nabavili? Smo, in to s pomočjo deželnega prispevka. Čisto sami pa smo si morali urediti poti do brega, prav tako sami smo na razdaljo petsto metrov napeljali vodo. Vanda Štoka je bila poprej frizerka; za gojenje cvetic se je odločila, da bi runt. ki ga je podedovala po pokojnem očetu Josipu, ne šel v nič. Mož Ivan dela v kamnoseštvu. Tako je torej. Nekaj pokritih gred, ki niso nič drugega kot pripomoček za učinkovitejše in smotrnejše izkoriščanje zemlje, se pravi za njeno vrednotenje, naj bi kazilo naravno lepoto. Nebroj cementnih gradenj, od orjaškega hotela pa do zasebnih razkošnih vil, očitno naš breg samo plemeniti. Drugače bi jih pred občutljivimi pogledi morjeplovcev zakrili z zeleno zaveso, kot to sedaj zahteva spomeniško varstvo. Da ne govorimo, seveda, o svetišču na Veini... (dg) DUŠAN MILIC (REPNIC) OPUSTIL OBRT IN SE POSVETIL ZEMLJI «Biti kmetovalec ni problem ! * " - ' ~ , težko je šele kmet postati» Pravijo, da je Repnic, tam med Glavico, Završkom in Zelenjakom, tista vas na tržaškem Krasu, kjer burja najmanj brije in zavija. Je pa tudi vas, iz katere nam prihaja vznemirljivo sodoben nauk: naravo je potrebno Ljubiti, ne le spoštovati in z zemljo se je treba znati pogovarjati; človek mora vendar nekaj imeti tudi v srcu, ne le v banki. Dušan Milič, ki je te misli izrekel, je visok in postaven specializiran avtoelektrikar. Delal je tudi v Afriki in italijanskim gradbenim podjetjem popravljal težke buldožerje. «Zaslužek dober, kruh pa težak,* je dejal, ko smo ga obiskali z našim fotografom Davorinom Križmančičcm v Repniču št. 38. Dušan sc je vrnil v rodno vas, ker mu je pokojni oče zapustil kmetijo. in sklenil, t.a se čez noč prelevi v kmetovalca. Toda «že biti kmet ni problem, težko je kmet šele postati, če pri oblasteh nimaš vselej dovolj.šnjcga posluha*. Za kaj takšnega so torej potrebne globoka ljubezen do domače grade, vera v lastne sposobnosti in moč samoodpovedi. Toda Dušan ni sam. Pii težkih opravilih mu pomaga žena kina Simonettig po rodu iz Benečije, ki je pustila u-radniško službo v boljunški tovarni Velikih motorjev in mu pred šestimi leti rodila hčerkico Ivano, žil ahno punčko, ki se s pridom uči v otroškem vrtcu. Družinica vzdržuje Dušanovo 71-letno mamo Marijo. Pri hiši sta- tudi muca Birba, ki jo nežno motovilila okrog naših nog, in poredni Jug, veličasten primerek angleškega ovčarja (bobtail ali old shecpdog), ki bi nas malodane zvrnil. Dušan ima kakih tisoč trt, iz katerih iztisne prav dobro vince. Čez čas se lx> odločil za osmico. Na vrtu goji zelenjavo: kolikor je ne porabijo v družini, gre naprodaj. treba se je preživljati. Ste torej popoln kmet, brez dodatnega vira zaslužka? »Popoln kmetovalec sem. a brez denarja.* Miličevi so potom poizkusno posadili nekaj oljk. ki so se kar .dobro obnesle. S sadikami, ki jim lih je dala dežela, so nasadili rdeči in črni Dušan in Lina sta le stežka ugnala razigranega Juga pa se je v nosno divjo prasico: dve uri jo je bilo treba loviti po gmajni, naposled pa v Repnic, kjer je sredi decembra lani zvalila šest malih, tri samce in tri samice. Nina ji je ime, zvalila pa je štiri prašičke več kakor jih v e-nem letu divja svinja v naši deželi. To pa zato, ker je Nina sad križanja pristnega pegastega sardinskega merjasca z azijskim prašičem: v njej je torej 80 od sto divje in 20 od sto pohlevnejše nravi. Z razliko od domačih prašičev, pri merjascih ni kanibalizma. Ni- na je svoje malčke po zvalitvi brž skrbno poskrila v steljo, da jih kdo ne bi ogrozil, Dušana pa iz nervoze laže ugriznila v meča. Reja takšnih živali (Dušan išče zdaj samca za oploditev) se splača: pri Palmanovi pitajo dorašča-joče prašičke s sirčkom, vsak jih stane 40 lir na dan. Nina se hrani s koruzo, solato in krompirjem, ne mara pa kravjega mleka v prahu: sploh pa odrasla žival ne potrebuje mnogo hrane. Merjaščevo meso v obliki salame, pršuta ali klobas je sila okusnj in kot nalašč za osmico. ..(dg) Mami Nini ni bila fotokamera nič kaj po godu Kako je zatreti Mišljenja o novi bolezni čebel, varozi, so med čebelarji deljena. Nekateri so zaskrbljeni in želijo o njej zvedeti čim več, drugi jo podcenjujejo, tretji pa obupavajo, češ, bom pa nehal čebelariti. Med svojimi znanci imam zastopnike vseh treh skupin. Večina je vedno vedoželjna, drugi se bodo resnosti položaja zavedeli morda še pravočasno ali pa šele, ko bo že prepozno. Te vrstice pa naj ohrabrijo tudi tiste, ki so čebele že opustili, ker jih je varoza našla nepripravljene. Kaj mora vedeti vsak, kdor ima čebele ali se z čebelarstvom namerava ukvarjati? 1. Varoza je bolezen čebelje zalege in odraslih čebel, ki jo povzroča parazit Varroa jacobsuni. V razliko od dosedaj znanih čebeljih bolezni zajeda krpelj čebele v vseh njenih razvojnih stadijih in vse člane čebelje družine. Za razliko od drugih bolezni propadejo pri varozi težko obolele čebelje družine jeseni ali v začetku zime. Včasih se pa močno napadene čebele iz panja izselijo, ga zapustijo. Zato ogroža čebele v večji meri kot vse ostale bolezni zalege in čebel skupaj. Vemo. da je zajedavec povsem uničil čebelarstvo v vzhodni Srbiji, na otoku Visu, v veliki meri pa na Hvaru, v Hercegovini in drugod. Vemo, da se bo v 5 - 10 letih zajedavec pojavil v vsakem čebelnjaku določenega področja, četudi je odkrit le v enem samem panju, v e-nem samem čebelnjaku. Če smo ga namreč odkrili v enem čebelnjaku, moramo domnevati, da je prisoten tudi že v sosednjem, v sosednjih. Vedeti tudi moramo, da bo varoza v določenem okolišu uničila vse čebelje družine, če čebelar ne bo ukrenil r'Kesar. Za tega zajedavca velja isto kot je pred SO leti veljalo za trtno uš — uniči1 a je vse vinograde, ki jih niso obnovili na novi vodlaai. V svoji nekdanji domovini, v Indoneziji, se je varoza na tamkajšnji čebeli razvijala samo v triov-. ski zalegi, če v gnezdu naše čebele ne more odlagati jajčec v celice s trotovskimi ličinkami, zalega celice s čebeljimi ličinkami, če čebelar ve, da je trotovska zalega zanjo pravcata vaba, bo vabo spremenil v past, v katero jo bo zmamil in uničil. Kaj treba vedeti o oljkah ribez, maline in robidnice, redijo pa tudi zajce. Zajčereja je >ač hvaležna, zato sc je Dušan odločil, da jo razširi in požene intenziven obrat s 400 samicami in 50 samci. Toda pri zgoniški občin’ so mnenja, da to ni dovoljeno. Dušan je zasnoval nov. ožji zajč^rejski načrt: dežela je privoljenje že dala, prav tako Krajevna zdravstvena enota in spomeniško varstvo (s [»gojem, da se obrat zakrije z vrsto dreves), občinskega dovoljenja pa še ved no ni. Prepričani smo, da bodo na zgoniškem županstvu Dušanovi želji čimprej ustregli: s tem ne bodo šli na roko samo podjetni družinici in ji omogočili uresničitev vsestransko hvalevredne pobude, ampak bodo storili uslugo vsem. ki si, kakor mi, prizadevajo za izboljšanje kmetijskih in življenjskih razmer znotraj naše narodnostne skupnosti ter za njeno obvarovanje in razvoj. Sicer pa: primeri, ko se mlad človek odreče zajetnejšemu zaslužku, da se posveti zemiji. so ravno tako redki kot bele vrane; takšne ljudi podpirati, je dolžnost. Dušan je tri le*a garal, prodno si je lahko uredil trte in kupil traktor. »birokracija je pač taka. a denar se steka po navadi tja, kjer že je*: ko bi se naenkrat vsega nave’i<'al, bi bilo tako kot po toči zvoniti. Toda Miličevih nismo obiskali le zato, da bi zvedeli za njihove probleme (mednje sodi tudi silna ško da, ki jo na trti in celo repi povzročajo srne, odškodnine pa od nikoder, čeprav je Dušan škodo prijavil že pred dvema letoma). Zmamila nas je vest, da redijo tudi divje prašiče. Prav tako. Pri Pal manovi je možakar, ki ima vzre-jališče vseh mogočih živali, od piščancev in rac do ovac. od koz do konj in merjascev. Dušana ie zamikal arabski žrebec, zaljubil Zaradi ugodnih pedoHimatskih (talnih in vremenskih) razmer, ima pridelovanje oljk v naših krajih bogato tradicijo. Kot mediteranska kultura se jr po zaslugi marljivih kmetovalcev ohranila v tern območju skozi tisočletja. Tu je tudi nastala in se razširila izredno kvalitetna sorta za predelavo, istrska belica, ki je prvenstveno zastopana v vsakem oljčnem gaju. Pridelovanje oljk je bilo v pre teklosti pomembna panoga, ki je poleg lastne potrebe prinašalo pri-delovavcem tudi določen profit. Domače olje je bilo namreč na lokalnem trgu zelo iskano in dosegalo je zadovoljivo ceno, kar je spodbujalo pridelovale, da so oljko negovali in širili njeno gojenje v vse tiste predele, kjer je bilo to mogoče. Zelo hladna zima leta 192.9 in vse dražja ročna delovna sila pa sta prisVUi kmetovalce, da so za čeli opuščati pridelovanje oljk. Takratna, za vaše kraje izredno hlacbia zima je zadala pridelovalcem oljk močan udarec, saj je hud mraz pobral večino dreves in na sadov. Gojenje oljk je bilo tudi močno odvisno od razpoložljive ročne de lovne sile. Ker so dobili ljudje boljši zaslužek v drugih sektorjih, so pričeli masovno opuščati še ti ste nasade, ki jim je prizanesel mraz iz leta 1929. Ostal je zelo o-krnjen del nelcoč številnih oljčnih nasadov in dreves, ki služi v da nošnji dobi kmetovalce le za la stno potrebo. Pomembni tehnološko tehnični rezultati, ki so bili doseženi zadnja desetletja, so omogočili, da je današnje pridelovanje oljk veliko e-nostaimejše kot v preteklosti. Znatno se je namreč zmanjšala potreba po vse dražji ročni delovni si li, ki je bila, kot že omenjeno, med ključnimi dejavniki pridelovanja oljk. Najnovejše tehnološka tehnične ugotovitve gojenja oljk bistveno pripomorejo, da pridobiva ta kidlura pomembno mesto v kmetijski panogi. Kulturna oljka se je v teku sto letij razvila iz divje rastline. K nam je prišla že zelo zgodaj z Vzhoda in se preko Grčije razširila v celotnem mediteranskem bazenu. Samonikla oljka običajno raste v obliki grma, ki doseže viši no tudi 4 do 5 metrov. Kulturna (plemenita) oljka pa ima navadno steblo in (odvisno od sorte) zraste do 12 metrov visoko. Drevo je zelo razvejano, krošnja začne nastajati pri dveh metrih, pa tudi višje. Korenine so lahko globoke ali plitke in zelo razvejane, kar je odvisno od načina razmnoževanja. Korenine oljkinega drevesa, ki je vzgojeno iz semena, prodirajo ze h globoko, se močno razrastejo, bujno razvijajo, z lahkoto prenašajo sušo in se upirajo močnim vetrovom. Korenine oljkinih dreves, vzgojenih iz izrastlcov in pod-taknjencev, pa so plitke (30 do 60 cm), koreninski sistem je slabše razvejan in so občutljive za sušo ter močne vetrove. Oljka je vednozelena rastline in ima manjše o'i večje podolgovate liste k! so svcVozelene do sivkasti boi te, kar je odvisno od ra- stnih pogojev in sorte. Rodi na eimletnih mladikah. Cvetne osnove zrastejo že v april, in imajo c ' 11 do 37 cvetnih zasnov. Iz teh se razvije razmeroma pozno, konec maja ali v začetku junija, le 2 do 3 odst. cvetov. Cvetenje poteka hitro, čeprav postopoma. Plodovi zorijo pozno jeseni in so črne ali zelene barve. Poleg visoko vrednih maščob in maščobnih kislin vsebujejo tudi vitamine A, D in F ter veli‘ količino mineralnih snovi, ki so zelo pomembne za ilocešlco prehrano. VITJAN SANCIN t-jtedstki pr«‘ff*»rt»ri če je februarja lepo, bo celo leto grdo. 0 9 9 Valentin ima ključ od korenin. 9 0 9 Matija led razbija, če ga ni. ga naredi. • * • Dobro orodje delo skrajša. 09 9 " Valentin je prvi spomladim kmet obesi kortelač na rampin. • * » če prej kaiAjr od strehe ko od sveče, bo dobra ledna sena. 9*9 Če v svečanu mačica na soncu leži. v sušcu spet zada na peč pribeži. mogoče varozo 2. Priporočati je. da v svojem čebelnjaku ugotovimo, če jo že i-mamo. Odkrijemo jo na več načinov. — Kos prozornega stekla na tanko premažemo z medom in ga prislonimo ob sat. Večje število čebel hitro preide na steklo, ki ga takoj zatem dvignemo in si ogledamo čebele s spodnje strani. Skozi steklo brez težav opazimo morebitne krplje na čebeljih zadkih. — Kadar je v panju trotovska zalega, izvlečemo nekaj trotovskili ličink in bub in jih pregledamo na belem papirju. Ker so zajedavci rjave barve, jih na belih ličinkah in bubah hitro opazimo. — Na panjevo dno položimo bel papir ali polivinilno podlogo. Zvečer nahodimo čebele s sredstvom za uničevanje krpljev. Talca sredstva so: apiakaridin, danikoroper, fenotiazin, varitan. Sredstvo damo m žerjavico kadilnika in puhnemo nekajkrat skozi žrelo v panj. Pri vsakem sredstvu upoštevamo navodila, ki so mu priložena. Enako deluje tobak. S folbeksom ravnamo tako kot pri zatiranju pršičaro-sti. Naftalina natresemo čajno žličko na papir. Zjutraj papir ali polivinilno podlago izvlečemo in vse. kar je padlo nanjo, natančno pregledamo. Vsa našteta sredstva uničujejo tudi čebeljo uš. Rekli smo že, kako oba zajedavca razlikujemo, če se hočemo podrobneje seznaniti z življenjem, širjenjem, odkrivanjem in zatiranjem varoze, prečitajmo poglavje o varozi na 10 straneh — vjcnjiiici «Bolezni, ško lljirči, zastrupitve čebel*, ki so jo napisali profesorji Dj. SttHmanovič, H. čerimagič in J. Rihar, izdala pa jo je čebelarska zadruga Ljubljana. 3. — Tistim, ki imajo na čebelnjaku varozo, je treba vedeti na- , slednje. Zajedavca se ne bomo.več znebili, vendar bomo kljub njemu lahlco še vnaprej prav ta'o uspešno čebelarili kot doslej. Če pa ne bomo proti njemu ničesar ukrenili, bomo v nekaj letih ob vse čebele. Krplja lahko zatiramo z biološkimi ukrepi in kemičnimi sredstvi. Poznam čebelarja A. B. s 70 panji, pri katerem » bila pred tremi leti ugotovljena varoza. Zatira jo samo z izrezovanjem troto-vi/ie. S kakšnim uspehom? V juliju 19S2 je pregledal nad 500 mest s trotovino — na robovih in kotih satov, krplja va je našel le v 5 trotovskili celicah. Govorimo lahko o popolnem uspehu. Pripomniti moramo, da je izrezoval trolovino redno vsakih 14 dni, skupne v preteklem letu 7 do 8-krat. Za njega lahko rečemo, da je v vseh pogiedih vzoren čebelar. Priznam, da je to garaško delo, lei ga ne zmore vsakdo. Bolj izvedljivo je kombiniranje bioloških u-krepov, ki jih je poleg izrezovanja trotovme še nekaj, z zatiranjem z akaricidi. Za vsa kemična sredstva je dognano, da se krplji nanje navadijo, da postanejo nasproti njim odporni. Ta trenutek bi priporočal sredstva apiakridim, ki je zelo učinkovito in naše, dalje folbeks, ki je našim čebelarjem dobro znan ter tobalc, ki ga ob tej priliki prvič omenjam. Vzamemo fermentiran tobak, kakršen je za pipe ali odpadke iz tobačnih tovarn ali liste tobakom: rastline iz vrta. Tobačni dim. ki se ustvarja v kadUuDcu na žerjavici, puhnemo nekajkrat v panj skozi žrelo, /ci ga nato za 4 minute zamašimo. Z'ritna; pog'edamo podloženi papir, kai bomo našli na njem. Fenotiazin (varitan) je treba u-porabiiati točno po navodilih, sicer lahko pride do škode. Znano nam je iz pretekle jesen", nekaj primerov, da so po njegovem dimljenju čebele v celoti zapustile več panjev. Svarimo tudi pred u-porabo naftalina, ker se njegovi plini vežejo z medom, ki dobi o-duren okus. Naftalin sicer ne privlači čebel, povzroča, pa ropanje. Zakaj? Ob njegovi uporabi čebele stražarke izgubijo individualni vonj panja. Zato čebele pri žrelu vsiljivkam - rojmricam ne nudijo odpora. Folbeks uporabljamo sko-mlah, ker je v jeseni manj učinkovit. prof. dr. J OZ L RIHAR -z -s 1 r_ i/i frlhilhl Vinograd treba smotrno pognojiti Splošno načelo umnega in racionalnega obdelovanja je obdržati zemljo rodovitno, tako da najdejo rastline novega posevka že ob setvi v njej vse za razvoj potrebne redilne snovi. Opravilo, s katerim oskrbimo zemljo z novimi redilnimi snovmi, imenujemo gnojenje. V našem primeru bomo z gnojenjem trte vrnili zemlji dušik, fosfor, kalij in apno, torej elemente, ki so bili odvzeti zemlji ne samo z normalno rastjo trte, ampak so bili uporabljeni tudi za tvorbo sa-deža-grozdja, ki ga je vinogradnik potrgal. Trta je res rastlina, ki dobro izkorišča še tako skromne zaloge hranilnih snovi in tudi mnogo lažje prenaša pomanjkanje redilnih snovi kot pa vsaka druga kultura. Toda če ji predolgo ne gnojimo, je tudi res. da opeša; pridelek je vsako leto manjši. Ako pa ob saditvi trtam dobro pognojimo in se pri tem poslužujemo snovi, ki počasi delujejo, se pozna učinek gnojenja več let. Ker živi trta 35 do 40 let, ni rečeno, da moramo gnojiti trtam pogosto. S hlevskim gnojem jim bomo gnojili vsaka tri do štiri leta, in sicer bomo pognojili s 35 i|o 45 stoti dobrega hlevskega gnoja: umetna gnojila pa jim pokla-domo vsako leto. Izmed hranilnih snovi, ki sestavljajo rastlinski in 'živalski organizem, manjkajo v zemlji v glavnem dušik, kali.i in fosfor. To so glavni in biogeni elementi. Pri tem ie za rastlino najipeioda jnejši oni element. ki ga je v zemlji najmanj, kajti rastlina lahko razvije svoje organe le v to’iki meri, kolikor to dopuščajo zaloge onega elementa, ki je •• manjšini (zakon o mi-niniu). Zato nič ne pomaga močno gnojiti z eno hranilno snovjo (na primer z dušikom), če istočasno nismo gnojili z ostalimi hranilnimi snovmi. Vendar zakona o minimu ne smemo razumeti dobesedno, ker se manikajoči element bolje izkorišča ali pa ga delno nadomesti d'ug soroden element. T 'ta potrebuje dušika za vse svoje dele; dušik pospešuje rast listja in mladik ter poveča tudi pridelek grozdja. Je. sestavni del beliakovin. je nosile? življenja. Kalij je v vseh delih trte. največ pa ga ic v 'soku jagod. Pospešuje rast listja, mladik in grozdja, vpliva fla boljšo kakovost vina, ker poveča odstotek sladkorja in zmanjšuje kislino. Kalij je v severnih k‘a jih, kjer dobi trta mnogo mani sončnih žarkov kakor na jugu. nekako nadomestilo za manjkajoče sončne žarke, ker množi v listih škrob, ki se pretvarja v sladkor. katerega lisi dovajajo jagodam. Kali' je nujen katalizator pri asimilaciji. Fosfor je tudi v vseh delih trte, največ pa ga je v pečkih, pot-m v soku in kožici jagod, v listih in v cvetnem prahu. Pravimo, da je fosfor boter pri oploditvi. Pospešuje bol jši razvoj očes in grozdja, zorenje lesa in grozdja, izboljšuje kakovost vin, da so bolj ubrana ir. da dobijo boljšo cvetico. Trte, ki so dobile dovolj kalija in fosfo-ria, mnogo lažje prenašajo mraz. Fosfor je nujno potreben za tvorbo beljakovine in staničnegn jedra. Čeprav je tudi apno važna hranilna snov za trto. pa trta uspeva še na nekoliko kislih ''eh (PII 5 do 5.5 do 6.5); najbolj ji ugajajo nevtralna tla (PII 6.5 do 7.5). slabše se počuti na bazičnih tleh (PH 7.5 do 8.5). močno bazičnih tal (apnenih) pa sploh ne prenese (nad S 5 PH) Kalcij (apno) nevtralizira '»meljske kisline in je katalizator pri asimilaciii in presnavljanju. Pole" navedenih glavnih elementov rabi tria še postranske ali sti-m"lativne elemente, ki so: natrii, magnezij, železo, žveplo, silicij in klor. Trtam potrebne redilne snovi lahko dodajamo z organskimi in z umetnimi gnojili. Oglejmo si najprej organska gnojila, pravzaprav hlevski gnoj, ker je najbolj r azen in še najbolj poznan. Še v bližnji preteklosti je bil prav hlevski gnoj gnojilo, ki so ga bolj ali manj napredni vino gradniki pokladali trtam. Da bo pa hlevski gnoj imel res dober učinek, to se prari. da bo obogatil zemljo z organsko snovjo in da ne bo nekak raznašalec škodljivih rastlin-plevela. mora biti dobro razkrojen, to se pravi zrel. Najprimernejši čas za gnojenje s hlevskim gnojem je konec jeseni. Tako ima trta spomladi na razpolago zadostno količino takoj razpoložljivih hranilnih snovi. Ker se hlevski gnoj v zemlji stalno in počasi presnavlja, ga bo rastlina črpala postopoma dalj časa. Hlevski gnoj pokladamo trtam vsaka Ji do štiri leta in ga izpopolnimo s primemo količino fosfornih, kalijevih in po potrebi dušičnih gnojil. Zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja in zaradi otežkočenega spravila v vinograd (vožnja, nošnja) gnojimo triam s kompostom, ki nam lahko popolnoma nadomesti hlevski gnoj predvsem glede oskrbe zemlje s humusom. Gnojimo deljeno. Hlevski gnoj (oziroma kompost) trosimo v vsako drugo vrsto, vmesne vrste pa pognojimo z umetnimi gnojili v količinah, ki so potrebne za letno zadostitev potreb po gnoju. Naslednje leto trosimo hlevski gnoj (ali kompost) tam. kjer smo letos trosili umetna gnojila in obratno. Tako dobijo trte z ene strani hrano od hlevskega gnoia (oziroma komposta). z druge strani pa od umetnega gnojila. Drugi način organskega gnojenja, ki je zelo priporočljiv (posebno v tistih krajih, kjer je živinoreja slabo razvita ali pa so vinogradi težko dostopni), je zeleniša-nje; pri tem mislim predvsem na naše okoliške vinograde, kjer je donos gnoja vanje težaven in predrag. Čeprav smo skrbno in globoko prekopali zemljo, še ni rečeno, da se nam bodo cepljenke prijele in dobro razvijale. Potrebno je zato, da se ob saditvi držimo gotovih pravil, od katerih je odvisna bodočnost vinograda. Kako naj se izvede racionalen nasad? 1. V mokro zemljo n~ sadimo, toda le takrat, ko je suha! Na ta način preprečimo kompaktnost zemlje in neposredno zadušitev korenin. Mesec februar je zelo primeren za najrazličnejša kmečka dela, če nam seveda vreme prizanese. Doslej nam ' bila -ima zelo naklonjena, zaradi česar upamo, da nam ne bo niti v tem mesecu preveč nagajala in da bomo lahko opra vili vsa tista dela, ki jih v mesecu februarju lahko opravimo; sicer pa je mesec februar običajno zelo nagajiv. NA NJIVI: trosimo hlevski gnoj-h razna umetna gnojili ter orjemo, sejemo jato pšenico in ječ men. Pri nas, v zavetni’ krajih lahJco še sejemo grah z ogla-'i m zrnjem, c c pa nam vreme do pusti, preorjemo in pognoji o ze ml jo za zgodnji krompir. Zelenišanje ali gnojenje s podorom je tudi pri nas dalo že dobre uspehe. Ker zahteva vinograd predvsem humus in šele na drugem mestu hranilne snovi, je edina in najboljša rešitev tega problema podor z dodatkom umetnih gnojil. Zato pripada podoru vsa bodočnost in lahko popolnoma nadomesti hlevski gnoj. Vloga podora je sledeča: stročnice dovajajo dušik, kalij se tvori pri razpadanju zelene mase, fosfor se mobilizira. Nestročnice dajo organsko maso, dušijo plevel, preprečujejo izgubo dušika, pretvarjajo in mobilizirajo rudninske snovi. Za podor pridejo prvenstveno v poštev rastline, ki tvorijo veliko količino organske gmote. Ni nujno, da so te rastline metuljnice, ker dušik lahko dodamo v obliki umetnih gnojil, indirektno pa dušik že tako ustvarjajo bakterije, ki se na organski masi razmnože, umirajo in s svojimi telesi ustvarjajo humus in dušik. Za podor pridejo v poštev ra.stli.ie, K naglo rastejo, zemljo dobro zasenčijo in gotovo uspevajo. Z zasenčenjem zatiramo plevel, zadržujemo vlago, zemljo pa obvarujemo pred izpiranjem. Te rastline so grašica, volčji bob, rdeča detelja ali inkamatka in oljna repica. Za dober uspeh je važno, da izvršimo poder smiselno in da izberemo v ta namen take stročnice, ki so dovolj prikladne za zemljo, v katero jih nameravamo sejati. Organsko gnojenje (s hlevskim 2. Ob saditvi moramo gnojiti z dobro zrelim hlevskim gnojem, ki ga vložimo na dno prekopa ali jamice, kjer vložimo trte - sadike tako (glej sliko), da se nahajajo korenine v plasti dobre zemlje nad gnojem. 3. Trte najprej odberemo, jih o-čistimo, izločimo vse suhe, slabo razvite in vse tiste, katere se nam zdijo, da se ne bodo prijele. Dobrim primerno prikrajšamo korenine na 4 do 5 cm. Pustimo samo NA VRTU: tu imamo v februarju več dela kot pa na njivi. Najprej moramo skrbeti, da vrt dobro očistimo, ga prekopa* in seveda primerno pognojimo. V tem mesecu lahko sejemo na prosto redkvice, radii, špinačo, peteršilj, korenček, vrtno peso, blitvo, v sončni leg' pa solato rezivko, gomoljasto zeleno, p toplo gredo za presajanje rano glavnato solato in zelje, paradižnike, mefan-cane in papriko. Poleg lega pa sadimo še zadnji česen in čebttiček. V februarju nadalje polnimo gnojek z gnojem ali listjem. NA TRAVNIKU: če hočemo ime tt dobro in lepo seno, moramo travnike očistiti stelje in listja ter gnojem ali podorom) pa moramo dopolniti tudi z umetnimi gnojili. Toda če jih ne znamo pravilno in pravočasno uporabljati, nam pridelek zelo povečajo. Izključna uporaba umetnih gnojil brez organskih bi pa za fizikalno stanje, zemlje ne imeia ugodnih posledic. Pri gnojenju z umetnimi gnojili moramo seveda upoštevati kemično sestavo zemlje; predvsem bomo uporabljali od dušičnih gnojil amonijev sulfat, apneni nitrat in apneni dušik. Ker so ta gnojila hitro delujoča, moramo preprečiti izpiranje. Zato trosimo apneni nitrat spomladi, amonijev sulfat in apneni dušik pa konec jeseni, in sicer v razmerju do 25 kg na 1000 kv. m specializiranega vinograda. Od fosfornih gnojil je najbolj v rabi superfosfat, ki ga nudimo 60-70 kg na 1000 kv. m površine virfbgrada kasno v jeseni ali pa zimi. Trtam je potrebno tudi kalijevo gnojenje. Največ sta v rabi kalijev sulfat in pa klorat, ki ju trosimo okoli 45 kg na 1000 kv. m površine. Omenjena umetna gnojila pa lahko nadomestimo s sestavljenimi u-metnimi gnojili kot sta 8 20 24 in 9-18-22, ki ju pokladamo v količini 70 kg na 1000 kv. m površine vinograda. Z vsakoletnim pridelkom odvzamemo zemlji dosti redilnih snovi. Če hočemo torej obdržati vinograd v najboljšem stanju, da bo dobro rasel in lepo rosil, potem ga nikar ne pozabimo gnojiti. en poganjek, ki ga prikrajšamo na dve očesi. 4. Sadike namakamo c zmesi, sestavljeni iz kravjaka, fine zemlje in vode. 5. Ob saditvi moramo paziti, da pridejo korenine v dotika z dobro fino zemljo. Paziti moramo, da se vrat sadike nahaja 4-5 cm nad normalno površino zemlje (glej sliko). Sadike pokrijemo z dobro fino zemljo do polovice njih višine. 6. Hlevsko gnojenje dopolnimo z umetnimi gnojili, tako da potresemo okoli vsake sadike: 250 gramov superfosfata, 100 gramov kalijeve soli in 100 gramov amonijevega sulfata. Namesto amonijevega sulfata lahko tudi vzamemo ap neni dušik (ealciocianamide), ki pa ga ne smemo mešati z ostalimi umetnimi gnojili, ampak ga potresemo samega. Apneni dušik je bolj priporočljiv od amonijevega sulfata, ker razpodi škodljivce in tako obvaruje pred njimi sadike, predvsem pred majskim hroščem, ki čestokrat povzroči mladim nasadom precej škode. 7. Ko smo zasuli sadike, pokrijemo tudi obe očesi poganjka s fino zemljo (glej sliko). Poganjka mlade cepljenke morata vzkliti — priti iz zemlje — kot rastlinice, ki vzklijejo iz semena. Trte - sadike, ki niso dobro pokrite z zemljo, se rade podušijo (nepokriti del) in se slabo primejo, posebno še. če imame sušno pomlad! Samo če se bomo ravnali po navedenih sedmih točkah, bomo dobili racionalen nasad rn dobro raščo bodočega nasada! L B. jih pognojiti z mešanico umetnih gnojil . , V VINOGRADU IN V SADOVNJAKU: posadimo trte in sadna drevesca, brž ko se je zemlja u--stalila; obrežemo in povežemo trte, če tega še nismo storili. Tisti ki imajo možnost, naj trte okopljejo in pognojijo. Sadna drevesa prav tako obreženp, in očistimo starejša drevesa. Februar je zelo primeren tudi za škropljenje sadnih dreves proti k xtraoosli m drugim zajedavcem. NajbrAj primerna škropila nam bodo svetovali p kmetijskih trgovinah. V KLETI: lahko očistimo tn pretočimo belo vino ter žveplamo prazne in polprazne vinske sode. • Kratek pregled stanja kmetijstva v letu 1981 (Nadaljevanj V i. strani) narasla za 18,70 oc sto. Dejanska vrednost produktivnega poviška kmetijstva je torej 9,56 od sto. Če pogledamo posamezne kmetijske panoge, bomo videli, da so na skupno bruto proizvodnjo vplivale takole: vrtnarstvo (industrijsko in družinsko) za 39,50 od sto, cvetličarstvo za 37,72 od sto, vinogradništvo za 8,50 od sto, živinoreja za 7,99 od sto, krme za 5.15 od sto ter sadjarstvo in proizvodnja oljk in žitaric za 1,12 od sto. Gornji podatki v prvi vrsti kažejo, da se je izboljšala predvsem proizvodnja vina, ki je v primerjavi s prejšnjim letom porasla za 1,39 od sto: ta porastek pa je odvisen samo od boljše kvalitete proizvoda, ki je omogočil njegovo boljše plasiranje. Iz podatkov se nato opaža, da se je zmanjšala razlika med cvetličarstvom in vrtnarstvom, ki pa skupno predstavljata tisti panogi, ki zdaleč zagotavljata najvišji dohodek v primerjavi z vsemi ostalimi kmetijskimi dejavnostmi. Otelilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vse uporabnike kmetijskih strojev vpisanih v sezname UMA (Utenti di mo-tori e macchine agricole), da morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz leta 1982 ter da lahko zaprosijo za prejem goriva za leto 1983. Kmečka zveza opozarja nadalje vse svoje člane kmete, naj izpolnjujejo omenjene prijavi v njenih uradih (Ul. Cicerone 8) ali na pokrajinskem nadzomištvu za kmetijstvo (Ul. Milano 19). V preteklosti se je namreč dogajalo, da so naši kmetje prejemali vabila za izpolnitev te in tudi drugih obveznosti od neke druge organizacije in nanje včasih tudi nasedli. Vsakdo, ki bi prejel kako tako vabilo. naj zato najprej preveri, kdo mu ga sploh pošilja saj imamo pri nas samo eno sloveč -ko strokovno in sindikalno organizacijo. Tajništvo Kmečke zveze Popravek V zadnji številki naše priloge smo v naslovu intervjuja z Darkom Križmančičcm o tečaju cvetličarstva pomotoma zapisali, da ga prireja zadruga Grmada. V resnici pa ga po predlogu Kmečke zveze prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, v sodelovanju s Cvetličarsko-vrtnar-sko zadrugo s Proseka, ki je članica oddelka za zadružništvo pri KZ, kar je sicer v članku zapisano. Kmečka zveza NUDI ČLANOM SINDIKALNO IN STROKOVNO POMOČ ZA: — davčne, pravne, urbanistične probleme — prošnje za kmečke prispevke — vodenje knjig IVA in prijave dohodkov — urejanje zapuščin in lastništva — dvolastništvo — dovoljenja za osmice m prodajo domačih pridelkov — kmetijske zadruge PATRONAT KZ INAC UREJUJE BREZPLAČNO VSAKOMUR PROŠNJE ZA: — invalidske in starostne pokojnine — uveljavljanje jugoslovanske pokojninske dobe — povrnitev nezgodnih in zdravstvenih stroškov — vpis in izbris s seznamov kmetov, obrtnikov in trgovcev — vse zadeve 8 področja socialnega varstva in skrbstva. Prilogo pripravila ALEKSANDER SIRK DRAGO GAŠPERLIN WAN BAŠA Kako sadimo trto - cepljenko _ esek ali fina zemlja mesto , . navadna zemlja V/ pesek ali zelo fina zemlja levski gnoj in zemlja drenaža KMEČKI KOLEDARČEK ZA FEBRUAR Primorššrdnevnik IV. 23. januarja 1983 TAM, KJER SO SE ŠE DO LETA 1924 VRTELI ŠTEVILNI MLINI Obisk pri Žerjalovih v Botaču Za delovni izlet v Botač si z Mariotom res nisva izbrala najbolj naklonjenega vremena. Toda pri pešačenju od Hrvatov proti globeli Doline Glinščice sva imela tudi srečo. Pepi Žerjal in hčerka Zoika sta se z avtom pravkar vračala domov in tako nama je bila pot v Botač krepko prihranjena. V topli kuhinji oštarije je bilo prijetno poslušati burjo, ki je česala sotesko. Gospa Zofka je postregla s kavo, pogovor pa je stekel sam od sebe. Gospodar, ki mu zdravje v tem sitnem letnem času nekoliko nagaja, se je sicer umaknil, a ostali člani družine, ali bolje rečeno članice, so bili prijazno zgovorni in pomenili smo se o tem in onem, kakor bi bili že stari znanci. Do leta 1921* so v Botaču delovali mlini, praktično vsaka hiša je bila mlin s stanovanjskimi prostori zraven. Sancinov mlin so tistega leta nasilno zaprli fašisti. Potem so ljudje tam živeli od kmetijstva. ki pa je naglo shiralo. «Leta .957 pa smo odprli mi gostilno, je dejala mati Marija, in Botač se je nekoliko poživil, čeprav je bilo prva leta zelo težko, kajti ljudi, ki bi redno zahajali v Dolino Glinščice, je bilo malo. Največ so prihajali jeseni in spomladi. poleti pa zelo malo. Zime so bile dolge in prazne. Je bilo pa tudi tako. da so zadnje dni v mesecu nekateri prišli spit «otauco», kajti v začetku meseca, ko so bili še pri denarju, so si izbirali boljše restavracije.* Zdaj je Botaču drugače. Vedno hujši pogoji življenja v mestu silijo ljudi ven, v naravo in zadnja leta se je število obiskovalcev Glinščice silno pomnožilo. «K temu je veliko pripomogla tudi cesta, ki so jo obnovili, kajti prejšnja je bila pravi potok. Mi smo zamenjali že dva avta. Zdaj imamo že tretjega in upamo, da bo trajal kakšno leto več. Sicer pa je pravilno, da je cesta zaprta za motoriziran promet, kajti drugače bi obiskovalci z avti navalili na Botač in bi bila to prava katastrofa.* Zdaj prihaja tudi pozimi več ljudi v Glinščico. «No, če je lepo vreme, se tudi med tednom nabere kar precej gostov. Če pa je vreme grdo, se v Botaču pojavijo samo tisti, ki so najbolj goreče zaljubljeni v Dolino Glinščice,* je odgovorila gospa Marija. Moram pa tudi povedati, da ko je kakšna stavka, radi pridejo delavci iz Grandi Motori in tu naredijo «ma-rendo*. Zanimivo pa je še, da odkar so Jugoslovani zaprli mejo in je tudi tam postalo vse tako drago, prihaja v Dolino Glinščice več ljudi.* Kdo pa najpogosteje zahaja sem? «Vseh vrst ljudi, študentje, upokojenci. šolarji, skratka vsi. največ pa je mladine. Od domačinov pa najbolj Boljunčani in Bazovci.* Ženam iz Boljunca je všeč Botač ponoči,* je navihano pridodala vnukinja Pavla. «No, imeli pa smo tudi že goste Iz Slovenije, iz Gorice, iz Avstrije in češke,* je še dopolnila gospa Marija. Kaj pa pripravite sestradanim gostom za pod zob? »Kakšnih posebnih specialitet nimamo. «Njoki» z zajcem in polenta s srnjakom pa gredo najbolj v slast. Jota pa je obvezna, ta ne sme nikoli zmanjkati,* pravi Zofka. »Sicer pa lačni gostje pojedo vse, kar najdejo,* pohiti spet no-na Marija, etudi polento s pršutom. samo da ne gredo lačni domov.* Kaj se ne čutite včasih ogroženi v tej samoti, obrnemo nekoliko nit pogovora. »Nanka malo!* spet pribije Pavla. »Včasih — vendar zelo zelo poredkoma — se najde kdo, ki provocira, a ga takoj odpravim in niti za pit mu ne dam več,* je odločno rekla gospa Marija. Pred dnevi sta se v gostilni pri Žerjalovih oglasila delavca, ki popravljata cerkvico na Pečah — «... pa. sta povedala, da na zidu že piše TORNEREMO PRESTO*. K temu je menda vsak komentar odveč. «če pa se v Glinščici zgodi kakšna nesreča, nadaljuje gospa Zofka. se najprej oglasijo pri nas, a mi ne moremo prav nič pomagati, ker nimamo telefona. Oblasti so nam sicer obljubile vsaj radijsko zvezo, a ostalo je le pri obljubah. Če bi imeli telefon, bi bili bolj povezani z zunanjim svetom ... Zdaj. ko imamo cesto, je vse drugače in hvaležni smo, da so nam jo naredili. Z vzpostavitvijo telefonske zveze bi naredili nov velik korak v svet...» Na koncu je stekla misel še o odprti meji: «To je bila lepa in koristna pobuda in uveljavljati bi jo bilo potrebno bolj pogosto,* se je strinjala vsa družina Žerjalovih. Pred slovesom je Mario udaril nekaj posnetkov, na skupinski sliki pa nista smela manjkati ne Jakec ne «tibetanka» Katra, ki sta prava miljenčka tisočev gostov, ki se skozi vse leto zglasijo pri Pepiju za zatočišče in okrepčilo. Ko sva nazaj grede grizla strmino v «zunanji svet*, sva se z Mariotom ozirala v dolino in glasno oboževala mir Botača in sakralno lepoto Glinščice ... (ris) Žerjalovi pred domačimi vrati. Le Pepija ni P0C0V0B Z ENIM NAJBOLJ ZNANIH VINOGRADNIKOV IN OSMIČARJEV PRI PIŠČANCIH Anton Bole: Mladih rok potrebujemo Andrej pridno pomaga očku Niniju Po strmi in ozki, pretežno z granitnimi ploščami tlakovani cesti, ki se iz Rojana vzpenja k Piščancem, se te dni odvija nekam živahen promet. Anton Bole je pač prejšnjo soboto odprl osmico: kdor pozna njegovo kapljico, se le stežka odreče obisku pri njem. Tudi mi smo se oglasili pri Ninitu. kakor ga po domače prisrčno naziva jo prijatelji in ožji znanci; pa ne samo zato, da bi pokusili črno vince, ki slovi po vsej naši pokrajini in tudi onkraj meje, ampak in predvsem, da bi zvedeli, čemu osmica že sedaj, ko pa smo nanjo vendar navajeni šele za velikonočni čas. Okrog petih popoldne je bilo, brž po zatonu. Na prostranem dvorišču, od koder je prekrasen Pogled aa Botač od spodaj razgled na zaliv, ni sedelo mnogo ljudi. Mraz je že bilo, rezalo je v kosti, a pogled na rožnato obzorje ni pomagal. Veseljaške druščine so posedale v prostoru, kjer je nekdaj bila drvarnica in ki so ga Boletovi potrpežljivo in postopno lepo preuredili: tudi peč je tu. Niti v kleti, tam, kjer je prodajni šank, pa ob stenah veliki sodi, ni bilo prostora, toliko se je nagnetlo ljubiteljev vinčka. Domača tržaška pesem, nekaj razposajenosti, dovtipi, toda nobene neprijetnosti. Za šankom in med mizami sta Ninitu pomagala sinova Andrej (15 let) in Igor (12) ter hči Tanja (13 let). Mama Gabrijela je bila v kuhinji, nagaja ji zdravje; ni ga bilo skoraj obiskovalca, ki je ne bi pogrešal tako jo imajo vsi radi. Čemu že zdaj »srnica, smo vprašali Antona. Težave imamo s strežnim delom, zato smo izkoristili petnajstdnevni dopust Andreja, brez čigar pridnih rok bi vsega tega ne zmogli. Lani »srnice niste imeli ... Takrat nam jo je pošteno zagodlo slabo vreme, deževalo je ravno med cvetenjem, zato je letina bila polovična in osmica ne bi imela nobenega smisla. Kaj pa tokrat? Sprva ni dobro kazalo, bila je suša. toda k sreči je pravi čas začelo deževati, tako da smo lahko bili s pridelkom zadovoljni tako v količinskem kot v kakovostnem pogledu. Znani ste v prvi vrsti po črnem vinu. Kako naj ga imenujemo? Še sam ne'vem. V tričetrtinskem razmerju ga sestavlja refošk, drugače pa vsebuje mešanico nekaterih drugih sort. Mojstrska mešanica, torej. Kaj pa belo vino? Pretežno je to malvazija, h kateri je primešano nekaj prošeka. tokaja pa še česa. Do kdaj še osmica? Predvideno je, da do konca meseca, sicer pa je to odvisno od števila obiskovalcev. Vemo, da je obisk pri vas vselej množičen. Naj torej že zdaj izključimo tud! možnost še enkratnega odprtja osmice za veliko noč? Zelo verjetno. Vedeti je treba, da je Nini redkobeseden pa tudi skromen. Ni npr. povedal, da mu najzvestejši odjemalci odnašajo tudi po več deset litrov vina hkrati. To je njemu seveda v čast. toda v nadlogo drugim, ki bodo zaradi tega morebiti prikrajšani. . . Kaj pa načrti za bodočnost? V mislih imam posaditev še kakšnih 200 mladih trt. refoška. Imate morda težave zaradi novih gradenj blizu vaših parcel? Ne, gradnje so tu prepovedane. Pač pa bodo kakih 300 metrov pod nami zgradili 24 novih stanovanj: to pomeni toliko več ljudi, to pa že spet pomeni nevarnost, da se razpase vandalizem. Treba bo nanovo ograditi vinograde. Zaenkrat sicer ni bilo hudega, le kostanje so nam obirali. K sreči so Piščanci odročni... Problemi z vodo? K nam doteka nabrežinka. Ker vinograd ne potrebuje mnogo zalivanja, nimamo posebnih problemov, seveda pa vodo za zalivanje plačujemo po enaki ceni kot pitno vodo. Čeprav imamo lastne greznico. sem kajpak tudi sam moral plačati dodatno pristojbino, ki zame ni obvezna, bom pa že zaprosil za povračilo stroška pri tržaški občini. Na strminah je težko delati, kajne? Seveda. V vinograde sem si sam moral urediti poti, sicer vanje ne bi mogel s traktorjem. Tudi sicer imam še težave, ker so trte zasajene po starem, to je pregosto in jih bo treba vsaj polovico preurediti. Povedali sle nam, da je vaš starejši sin Andrej na dopustu: dela ali študira? Agronomijo študira, v Novi Gorici. Našo kmetijo bi bilo treba še raztegniti: kdo naj mi pri tem pomaga. če ne Andrej? Lepo bi bilo, ko bi se po Andrejevem -gledu ravnali še drugi naši fantje. Pri Piščancih so še trije veliki vinogradniki, ki pa so v letih: ko jim bodo moči pooustile, ho treba mladih in kreoldh rek. toda teh primanjkuje. Tako kot z ogrevanjem, tudi drugod na Tržaškem. Potem pa se bomo pritoževali, da nam kmetijstvo hira. Tega ne bi bilo treba, ko bi pristojna oblast smotrno poskrbela za razvoj kmetijskih dejavnosti: ko bi namreč pomagala urediti poljske poti, namakalne naprave in, skratka, vse* kar je bistveno potrebno za kmečko delo. Tedaj bi se marsikateri mlad človek gotovo vrnil iz tovarne na zemljo, (dg) Kokoši manj nesejo v zimskem obdobju Kokoši pozimi navadno nesejo manj jajc, ker imajo premalo svetlobe in preslabo hrano. Pozimi manjka beljakovinske hrane in ker je dan kratek, tudi svetlobe. Svetloba, oziroma trajanje dneva močno vpliva na nesnost. Kot v naših stanovanjih s pomočjo električne osvetlitve spreminjamo noč v dan. tako tudi v sodobnem perutninarstvu z osvetlitvijo pospešimo nesnost kokoši. Največ jajc znese kokoš tedaj, če ima dnevne svetlobe 14 ur na dan. Ni važno, ali je to naravna ali električna svetloba: oboje ima isti učinek, če torej uvedemo u-metno svetlobo in jo vključimo tako, da skupno z naravno svetlobo traja 14 ur, bo kokoš nesla največ jajc. To pa ni nasvet, ki bi ga lahko brez nadaljnjega uporabljali: podrobno naj se perutninarji o tem posvetujejo z zadružnimi strokovnjaki. Nesnost je lasnost, ki jo kokoš dobi od prednikov. Če imamo dve kokoši izmed katerih pod istimi pogoji ena znese več jajc kot druga, tedaj bo tudi pozimi enako razmerje. Dednost ni torej tisti či-nitelj, ki odloča ali bo kokoš pozimi nesla več jajc ali ne, temveč odloča le o tem, koliko jih bo znesla. Zaradi tega valilna jajca vzamemo (kdor se seveda še poslužuje te prakse) od najboljših ne-snic. Iz takšnih jajc vzgojimo tudi Peteline. Tudi toplota je eden od činite-ljev, ki vplivajo na povečanje zimske nesnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da padec toplote do 10 stopinj ne vpliva na nesnost. Če pade toplota od 10 stopinj na 4 stopinje, se nesnost le neznatno zmanjša. Občutno pa se nesnost manjša, kadar pade toplota pod štiri stopinje. Takrat se hkrati z zmanjšanjem nesnosti začne naglo povečati poraba hrane. Ugotovili so. da porabi tedaj kokoš za 40 od sto več hrane kot pri normalni toploti. Perutninarji bi torej morali skrbeti za to. da se kokoši vedno naha'aio v prostorih z več kot 4 stopinjami toplote, p* četudi na umeten način •2, C* «o 3 C <0 5} 5 g g I 1 2 I 1 § S I fcJ I I *s I o ? s 9 " to 00 r-* *-* to ca T—i ca 23SŠ3 «NlO i—5 « ^ ISIS *1| !|i?i!il O ^ “ b o ^|os| " « 22333 | to 3 3323 |i * 8'° 5 |š'E| c -B22^ g S-liSUSa-a-J Oj "S 15 'S1 ”8 '« O Cč m “* acučc£ “žohPo t-h ca eo tt hnm šl^ s=5i « •Sg3”l«ali S||ilN?sll §1:i>i!£-Jl g i |i-S4s*|3! > w 104) P|fL £aIs ’o'a,2-s|>g l^f>>.sl s!l|!8- Mi! = ■i fH auiAt? 'js gsfgsg s s OO ra oudmjs ca Š3 iH RK*Jd |2?S£S i« § d CO 3Z0M NW« | Tf C3 s trt s UJ 90 AO IIIIM l ca Ch9 UJ ° tedtms WCCTfNTft- »—< t-H s? S ■ rH ro nso M- 1 1 1 eo TT O Q iSzaj^j 1 1 1 1 1 1 1 1 -JJJ 3 Ifuos rH i-H 5 s e« o epoAO? fBdnJis Q N Irt UJ 50 'f S M M »-H 5“ 3> 2022 1835 ■ 3oj/Bieiax aoi/punf gsgssg C1 oo 05 52 5 s 3ABJ}} t CO OO c- T-I CJ 1078 CJ o >P*J oc ti°a 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 =* wa 11-l~« Irt trt UJ 3gj > p^na 1 1 1 1 ca ►1^1 <8 •S s I J 1 S s I UJ >C/5 « 1 o Trst MU je Dolina Repenta Zgonik Devin -1 I J3 1 1 •r <0 3 C .2. SS'g-g SSp.KS-.-® g C -• = 5 “ N ||flfj'p||||j|f S-^ggV^lfn Sogsg^S.5 ^ F P S-o' %wm&* * | ss S-S- »lin S r_ S"= p-g. S. a o j|j 14 i! £1* J i ^ i: :i i i 8«! !f g gf ;fI p ssKkt>4l li | g 8 5 at-55- š;;i s ij- |ss-ii i| »• lil s «•*£»*■ i|ip» ? o? ?;* a § j* »n: i»Kf?ri;{Sf lis siiiiis-s is i § a s a*. ^tUL*E ^^Illiff ftlflRi »m* * *»#I-?fv|’lS!f fr' 3 a r ~< 2 3-‘ • P „ 8.3 S l.pra<=g g Iv-. S- flTs S’(S' 2 flE! §*• 8 ?• ? ?• a i ?• ?•? 9 „ S G’ 5 >2. alf.*«* fŠ! 2p| °5 s* s? • * O g"t_S K i??il l-t © S-S ? mi* n-*!** > lsa sslorS;M fiNf S* N '8’ 3 & ?■ o- iff^fti »'IH*?« altih:ž« i 1} 8-i al-sll |f 8.| 3-|p z|£?° B- u?**t f^ir ?■? Š ? ? K?-P o a g' S- w p. B" liJil ni S . d 5 ?r p rt fP zli! *tis |rjl:l*s !wf8l» J Hč-m j£g ,9 a £3 5’ 'g.*-'?0*-» TO fcš S-g £ g.« < g. ^ -3 2 ? 7 . g l»s.|r 5 l!l|| £ Hill HI! JSB| | L k-g-« S" ii»ll filft tl«? i ra h io"ff8 g g-E^-S < IT« A! -iiIšl!Sf»fl*!jII!FII! ipiliO|sl|I|fl|lHP' I 3 E^I o g-1 e p g 8. | g,f | 'g | o a- ®ji i i i SflllffllifiHi s © © I • g 3 S c 5*3 i £ 3' j ... E s g 5 • s« p Ef 8. >?£,: °f ?XF? Si iffi i5?:li#i liliji imp nl^hi ? rl? ll'? S <&> 3 <-* »T- •T* i-i*i ' g 1'^ |,S'S “ i t3.vs,s <£.’§ K®-- TfO i|i|.!|^i«pl'|l iiftifc mmtmi 5 "g •“re g. »S? •sM RiftilK. 'S-aelij tt' ..»•?»! S s _, - □ ■S *“ §".^ i;i i * s- s = * S «• oo 5S. ^ S 3 ‘s* S- fl •K* 2. i. KULTURA • Vi’ "\ 23. januarja 198S PREREZ^ VSEBINE, KRITIČNA ZAPAŽANJA IN OCENE Diego De Castro: «LA QUESTIONE Dl TRIESTE (Italijanska politična in diplomatska akcija od 1943 do 1954), Trst 1981 Med liste ljudi, ki vedno znova veiejo svoje ime na neko odločilno obdobje lastnega življenja, spada gotovo Diego De Castro, italijanski znanstvenik na področju statistike in demografije in v letih 1952 do 1954 diplomatski predstavnik rimske vlade pri zavezniški vojaški upravi v Trstu. O tržaškem vprašanju, tako kakor se le oblikovalo v prvem desetletju P° drugi svetovni vojni, je De Castro, Pirančan po rodu, izdal v »tih 1952, ’53 in '54 kar tri knjige, h katerim je treba dodati še številne študije in časopisne članke. Pojavljene največkrat v turinski »tampi*. Leta 1981 je izšla nekakšna summa njegovega razglabljanja in zbiranja podatkov o Trstu. ki se mu je razšinila v dve Sajetni knjigi. Delo nosi podnaslov: »Italijanska politična in diplomatska akcija od leta 1943 do 1954», vendar sam avtor v uvodu Postavlja vprašanje, ali gre v nie-fovem spisu zares samo za diplomatsko zgodovino. Odgovarja si, da ne, da je v njem tudi mnogo memoarskega, marsikdaj da sega v kroniko, včasih pa tudi — če-Prav zmerno — v polemiko. Knjiga da je nastala v širokem časov-hem razponu in je šla v tisk tako. kakor se je oblikovala, pač po kosih. To se ji pozna, saj je pripovedovanje mestoma razvlečeno, mestoma se isti ali podobni podatki ponavljajo, včasih so si celo v protislovju. Manjka prava sin-*za. ki bi bralcu dovolila, da se v obeh zvezkih orientira brez te-*a* * * * v in naporov. To pa vendarle ^ Pomeni, da bi pisec ne imel Pri oblikovanju 'svojega teksta ja-SneRa načrta, saj ga je razdelil ha tri dele. od katerih je prvi popečen etnično-političnemu zgodovinskemu profilu Julijske krajine, druga dva pa natančni raziskavi Julijanske diplomatske akcije med e'i 1945 in 1954. V prvem poglavju ham torej prikaže problem v ce-‘°ti in postavi svoje temeljne teze, v naslednjih dveh pa s kartezijan-s*° natančnostjo niza celo vrsto Podatkov, ki naj osvetlijo tako re-k°č dan na dan tisto, kar je italijanska diplomacija napisala, načrtovala. ukrenila za rešitev trža-‘kega vprašanja. Gre oči vidno za otivo, ki je namenjeno strokovnjakom, čeprav v njem ne manjka mjobnih pripomb, razmišljanj in dokaj pristranskih opažanj, o kadrih bi bilo vredno diskutirati. Vendar bi nas bogastvo materiala, k' nam je na razpolago, in .je v ®v°ii faktografski raznolikosti brez dvoma dragoceno, pripeljalo predaleč. Zato namerava pisec pričujočega poročila omejiti svojo polnost samo na prvi del De Ca-strove knjige, na tistega, kjer so Izrisane poglavitne zgodovinske rjte celotnega opusa in najvažnej-avtorjeve ideje. Tržaškega vprašanja ni treba Pdsebej predstavljati, saj je bilo P° letu 1945 ena od poglavitnih ?Pornih točk ne samo med Italijo h Jugoslavijo, temveč, vsaj do ‘”a 1948. tudi ena glavnih tem *h*adne» vojne med velikimi sila-**'• Da ga pravilno razumemo, pa !h°ramo seči še dalje v preteklost .h omeniti vsaj rapalsko pogodbo !* leta 1920. ki je po razpadu y®bsburške monarhije začrtala me-1° med Italijo in na novo nastalo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slojev. Ta meja se je globoko '•arezala v slovensko in hrvaško jkhifno ozemlje in pustila v Italiji .?č kot pol milijona »Slovanov*. so kmalu morali okusiti, v ko-.'.ksni meri so prepuščeni, kar se ' e narodnostnih pravic, dobri ali Pdjtosteje slabi volii italijanskih Oblasti. Politično nasilje naslednjih JJčh desetletij ie povzročilo, da ** ie primorsko ljudstvo med dru-svetovno vojno množično pridružilo jugoslovanskemu narodnoosvobodilnemu boiu in s tem sa-Jh'm dejanjem tudi odprlo vnraša-.J? revizije rapalske meje. Opirali se na vstajo in odpor širokih ''dskih mas so partizanske sile “L selo zgodai zahtevale za novo ""oslaviio Juli iško kraiino s Tr-"rum. v prepričanju, da gre za *ritnrjnino ppioto, ki ie ni moeo-,.. deliti, kljub njeni etnični raznolikosti. . D tem, da je treba mejo med ‘talijo in Jugoslavijo na novo zastati, so bili prepričani tudi za-Veaniki, ki so proti koncu vojne govorili o internacionalizaciji Tr-s*a, saj se jim je zdelo, da bo Pristanišče lahko zaživelo, le če hstane v tesni zvezi s svojim balkanskim in podonavskim zaledjem. T°da te načrte je kaj kmalu spre-r*>onilo prepričanje, da Tito vedno tesneje sodeluje s Stalinom in strah Pr^d razširitvijo sovjetske influ fhčne sfere preko meja. ki so ji hde določene na Jalti. Že marca je tako Churchill zapisal, da l® treba odslej podpirati Italijo Proti Jugoslaviji in zastopati njene koristi v teritorialnem sporu okoli trsta, ki se je že nakazoval med obema jadranskima sosedoma. Po-aledica te odločitve je bila, da so ** Angleži in Američani odločno Postavili |x> robu jugoslovanski opravi mesta, potem ko ga je par-bžan.ska armada 1. maja 1945 osvobodila, in prisilili Tita že čez 4» dhi. da umakne svoje čete vsaj J? dela spornega področja. To po htiko so zagovarjali z juridičnimi Jh strateškimi razlogi: Trst so ho-dobiti v svoje roke zato, ker k® Jim je zdel potreben za vzdrže-''»nje zvez z lastnimi četami v Avstriji, obenem pa tudi zato, ker h*j bi po njihovem imela pravico odločati o dokončni usodi Julijske krajine šele mirovna konferenca. J; reanicj pa je šlo za povsem poulično gesto, ki ja težila k temu. Ta bistveni argument je seveda pogojil tudi poznejša razpravljanja o usodi Trsta na mirovnih konferencah štirih velikih sil, ki se nikakor niso mogle sporazumeti, kaj naj se zgodi z ozemljem, katerega so delno upravljale anglo-ameriške (cona A), delno pa jugoslovanske čete (cona B), Nazadnje se je izoblikovala kompromisna misel o u-stanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo sicer ustanovljeno s podpisom italijanske mirovne pogodbe, a vendar ni nikdar zaživelo kot internacionalni polnopravni osebek. To pa zaradi sumničenja Angležev in Američanov. d bodo Jugoslovani, komaj se bodo njihove čete umaknile, izrabili prvo priliko in s pomočjo svojih levičarskih zaveznikov v Trstu samem prevzeli kontrolo nad mestom. Vlade v Londonu. Parizu in VVasbingtonu so šle tako daleč, da so celo predlagale 20. marca 1948. revizijo italijanske mirovne pogodbe in prepustitev celotnega tržaškega ozemlja (tako cone A kot cone B) Italiji. Črnilo na tem dokumentu se je komaj posušilo, ko je prišlo do dogodka, ki je povsem spremenil politično ravnotežje si' v srednji Evropi in s tem tudi odločilno zmanjšal vrednost Trsta v očeh zahodnih zaveznikov. Titov razkol s Stalinom je namreč imel za posledico, da je Jugoslavija nenadoma postala za Washing-ton in London nekakšna predstra-ža pred sovjetskim blokom, ki jo je bilo treba braniti in ji pomagati v njenih težnjah po osamosvojitvi. To pa je spet narekovalo preusmeritev celotne strategije v zvezi s tržaškim vprašanjem, čeprav Angleži. Američani in Francozi tristranske note iz mednarodne spodobnosti niso nikdar preklicali, se ; že poleti 1949 začelo zakulisno razpravljanje, kako rešiti tržaško vprašanje, ne da bi bili pri tem Italija ali Jugoslavija preveč oškodovani. S tem se je začela nadvse zapletena in dolga diplomatska igra, ki je na koncu privedla do podnisa londonskega memoranduma (1954). ki je dodelil cono A Italiji, cono B pa Jugoslaviji. Osimski sporazumi so dali leta 1975 tej »zakasni* rešitvi pečat dokončnosti. Gre za enega redkih primerov miroljubne poravnave hudega teritorialnega spora med dvema državama, kar je seveda spodbudilo mnoge zgodovinarje in politologe, da so se v svojih delih posvetili razčlenjevanju in razmišljanju o diplomatskem in političnem procesu, ki je privedel do tega rezultata. Naj se pri tem samo soomnimo na dela Bo«?dana Novaka. Jean Baptista Durosella ali Johna C. Cambella. De Castro se v svoji dolgi razpravi seveda poslužuje vseh omenjenih tekstov in se z njimi (posebno z Novakom in Durosellom) tudi kritično sooča, čeprav črpa snov za svoje pripovedovanje kot smo rekli iz doslej še neizrabljenih (in povprečnemu raziskovalcu) tudi nedostopnih rimskih virov. Pri tem je njegovo stališče do italijanske diplomatske akcije povsem nekritično. V vsaki njeni potezi odkriva pozitivne plati in nikoli ne podvomi, da v odločilnih trenutkih ni bila najbolj smotrna in izrazita. Nikoli se ne sprašuje, zakaj ni dosegla boljših rezultatov, zakaj je v nedogled zavlačevala pogajanja, ki bi jih bilo mogoče rešiti že prej in ni izrabila nekaterih koncesij, ki so jih bili Jugoslovani pripravljeni dati. Dejstvo, da italijanski diplomati (razen nekaterih posameznikov) niso videli ali niso hoteli videti, v kolikšni meri je tristranska nota izgubila na svoji veljavi po Titovi izključitvi iz Kominforma, temveč so trmasto vztrajali, da jo je treba v celoti uresničiti, De Castru nikoli ne narekuje pomisleka, ali vendarle ni šlo za neprožno politiko, zagledano v svoj prav in nezmožno dialoga. Tudi dejstvo, da je Italija z De Gasperijem zaplula v povsem zahodnjaške vode, da je povezala svojo zunanjo politiko z washing-tonsko in od Amerike pričakovala odločilnih dejanj, ne nudi avtorju vprašanja, ali ni s tem zamudila marsikatere prilike, da bi rešila mejni spor na bilateralni ravni. Toda, dotaknimo se, po teh bistvenih ugovorih, ki jih narekuje De Castrovo delo. nekaterih posa meznih točk, ki se piscu teh vrst zde v njem še posebno šibke. V uvodnem poglavju, tistem, ki je posvečeno okvirni predstavitvi tržaškega vprašanja, De Castro nekje ugotavlja, da ministrstvo za notranje zadeve v Rimu v času med obema vojnama ni poznalo razlik med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini. Še drugje z omalovaževanjem in v obtožujočem tonu govori o »diplomatskih posrednikih, ki ničesar ne vedo o narodih, o katerih razpravljajo*. Na žalost mora bralec tistega dela njegove knjige, kjer je začrtana zgodovina Julijske krajine od rimskih časov dalje, s prepaščenostjo ugotoviti, da De Castro sam prav malo ve o zgodovinski preteklosti Slovencev in Hrvatov na omenjenem ozemlju in o njih le ponavlja nekatere dokaj izrabljene fraze; o.i tem pa si domišlja, da je o njih dobro ali vsaj zadostno poučen. Tako na primer ve, da so Slovenci »pla-vo sivih las. sivo modrih oči. bra hiprosopi. mezokefali ali brahjke-fali srednje nizke postave, da pripadajo baltski rasi; Hrvati pa vi šoki. rjavih las. črnih oči. brahi-kefali. dolihoprosopi, dolihosceliki, da so veja dinarske rase, ki se širi na jadranski obali od Alba ni je do Ancone, s konicami proti notranjosti, ki segajo do Madžarske* (»tr. 12, op. 11). N* da hi citiral Herderja, ponavlja De Castro dvesto let staro in že nekoliko izguljeno krilatico, da so 'Slovenci «miroljubno, kmečko, delavno ljudstvo* in to svojo ugotovitev še podkrepi s trditvijo, da so Istrani ir Tržačani nanje gledali z »občudovanjem*, kot na nekakšne dobre »divjake* rousseaujanskega tipa. V vrsti stereotipov tudi ne more manjkati omemba »panslavizma*, ki po De Castru v bistvu zaznamuje celotno tržaško vprašanje od samega začetka narodnih trenj med Italijani in Slovenci v 19. stoletju pa do dobe po drugi svetovni vojni. Kajti, ali ni že leta 1838 Mihail Petrovič Pogodin zagotavljal, da pripada bodočnost Slovanom, ki da bodo prej ali slej dali čutiti Evropi svojo težo? (str.-28) Znake panslavizma najde nato De Castro v vsej tržaški zgodovini. Tako na primer ugotavlja, da je bilo v Trstu leta 1910 kar 80'č državnih uradnikov Slovencev. Seveda gre tu za posledico socio-ekonomskih razmer, pa vendar ne smemo kar tako mimo suma. da imamo opraviti s prefinjenim pen-slavističnim načrtom (str. 36). Decembra 1917 objavijo »Izvestija* tajni londonski pakt iz aprila 1915, v katerem so Anglija, Francija in Rusija obljubile Italiji — če stopi v vojno na njihovi strani — Trst, Tridentinsko in Dalmacijo. Eden od vzrokov te objave? Pokazati slovanskemu svetu, da boljševiki ne nameravajo zavreči caristične politike, ki je temljila na stalnem podpiranju Slovanov. (Str. 53) Nemška zaseba Trsta leta 1943, kolaboracija dobršnega dela italijanskega meščanstva, upor slovenskih in italijanskih ljudskih množic? Spopad med italijanstvom, pangermanizmom in panslavizmom (str. 299). Stalin leta 1948 ne odgovori na tristransko noto, s katero predlagajo zahodni zavezniki, naj velike sile vrnejo STO Italiji? Zvest je v prvi vrsti svojim »splošnim panslavističnim principom* (str. 260). Rusija tudi pozneje podpira Jugoslavijo v boju za Trst? Pač v imenu svojega historičnega panslavizma in gesla: »Tito mine, Jugoslavija ostane* (str. 264). ’ Iz splošnosti takih in podobnih trditev se avtor pogosto ne more rešiti, a. kar je še huje, vanjo potiska tudi nevednega bralca, saj mu hote ali nehote ne poda nekaterih bistvenih koordinat, ki so potrebne, da s svojo glavo presodi o raznih aspektih narodnostno vprašanje na ozemlju okoli Trsta. Tako na primer preveč sproščeno žonglira s terminom »Venezia Giulia*. o kateri nikjer in nikoli ne pove, da gre za teritorialno enoto brez zgodovinske preteklosti, ki je nastala šele po letu 1918. O etničnem razmerju sil v »Julijski kra-jini», ki mu sega enkrat do Postojne, drugič pa se mu skrči na današnje tržaško ozemlje, bralec ne izve nič natančnega. Avtor šele na strani 230 pove, da obstaja »slovenski* in »italijanski* del Julijske krajine. Jasno je, da mu tako zanemarjanje bistvenega vprašanja glede razmerja in razporeditve etničnih gmot na spornem ozemlju tudi dovoljuje, da ogorčeno govori o slovanskem «mitu» meje na Soči, k; da ga je pripisati predvsem fantazijam francoskega kartografa iz prejšnjega stoletja F. Drog - Seijana in nacionalni prenapotesti hrvaškega politika in revolucionarja Evgena Kvaternika. Res je, da Je Kvaternik (skupaj z Mazzinijem) prvi v Italiji govoril o meji na Soči; mislim pa, da ni zmotna ugotovitev, da imajo Slovenci spodnji del Soče za svojo etnično mejo, ne zaradi kart iz prejšnjega stoletja in spisov hrvaških nacionalistov, temveč preprosto zato, ker se ob tej vodni črti začenja ozemlje, vzhodno od katerega so kompaktno naseljeni. To seveda ne pomeni, da ni srečati tudi tostran Soče — še posebno v obalnem pasu — večjih ali manjših italijanskih etničnih skupin, vendar gre za področja, katerih zaledje je povsem slovensko ali hrvaško in ki so pogosto pravi jezikovni otoki v slovanskem morju. Vse tri etnične skupine so med seboj zverižene na tako členovit način, da je najbolj pošteno priznati, da med njimi ni mogoče potegniti povsem pravične etnične meje. Iz tega pa izhaja sklep, da je kompromis nujen in da je treba v tako težkih razmerah ne toliko ločevati ozemlje, kolikor združevati ljudi. Avtor se je do tega prepričanja dokopal, saj razglaša na platnicah: »Ta knjiga je bila napisana zato, da bodo mladi lahko spoznali zavzeto akcijo, ki so jo po drugi svetovni vojni izvršili italijanski politiki in diplomati za Trst in Julijsko krajino. Napisana je bila tudi zato, da Italijani in Slovani, ki žive v tej deželi, spoznajo v ko likr.šni meri lahko njihova sprava koristi narodoma, ki ju je zgodo vin« za vedno združila*. Ni mogoče zanikati, da bi avtor ne želel, pisati svoj«1 knjige v duhu Spi nože, s katerim ponavlja, da se tisti, ki se loti zgodovinskih do godkov ne sme «jokati, smejati, sovražiti, temveč, da mora razumeti*. Na žalost se mu ta napor pogosto ne posreči, vsaj glede od nosa do Slovencev pod Italijo, ki mu skozi celotno pripovedovanje ostajajo tujek, s katerim ne naj de in ne najde prave stične točke. Kakor smo že rekli, je o njihovi politični in kulturni zgodovini pred prvo svetovno vojno izredno skopo obveščen. Kopitar, Presheren (sic), Bleiweis so edina imena iz njih©. da že oblikovane v italijanščini in ne več v slovenščini* (str. 131). N istem tonu, ki izvira iz nepoznavanja ljudi in razmer, je zapisanega še marsikaj. Naj samo omenimo zanimivo, a bistveno netočno trditev, da je drugi tržaški proces bil posledica »prvih slavo-komunističnih infiltracij v Trstu* (str. 142) ali pa, da so Rusi med vojno vodili eno samo politiko: tako'1, ki je težila k uničevanju četnikov in k podpiranju partizanov, zato da bi ti po vojni ustvarili komunistično državo (str. 150). Avtor tudi ni povsem prepričan, alj je bila Churchillova odločitev, da odtegne svojo pomoč četnikom in jo prenese na partizane, povsem razumna in poštena, saj je na primer, po njegovem, »BBC pripisovala partizanom četniška vojna dejanja* (str. 152). Pa tudi če stopimo na druga področja, ki se neposredno ne tičejo odnosov med Slovenci in Italijani ob Jadranu, naletimo na nekoliko čudne izjave. Tako na primer na trditev, da se stari Avstriji, kljub stoletnim naporom, nikdar ni posrečilo ponemčiti Trsta; o teh naporih pa, da povemo po pravici, najbolj obveščena zgodovina ničesar ne ve (str. 42). Iz takih in podobnih trditev bi se dalo sklepati, da avtorju niso povsem jesne razmere v habsburški monarhiji. De Castro tudi z gotovostjo zatrjuje, da tržaško pristanišče ni gospodarsko odvisno od svojega naravnega zaledja, češ da gre za iluzijo, ki jo pogojuje geografska lega Trsta, ne pa ekonomska nuja. Ta, da je bila pod Avstrijo umetno ustvarjena. Ni mogoče zanikati, da ni stara Avstrija podpirala z marsikaterimi privilegiji obstoja in rasti svojega poglavitnega pristanišča. Vendar z neodvisnostjo Trsta od njegovega zaledja le ne gre pretiravati. Kajti v tem primeru bomo morali tudi ugotoviti, da ekonomska zgodovina italijanskega Trsta ne odgovarja nikakršnim navavnim zakonom, ampak je povsem pogojena od političnih računov; to pa bi nas privedlo do presenetljivega sklepa, da ni v bistvu Trst nikomur potreben, temveč da je samo himera dveh nasprotnih nacionalizmov (str. 233, 234). JOŽE PIRJEVEC PETER KREČIČ NA ODPRTJU HLAVATYJEVE RAZSTAVE «Vse svoje slikarsko delo podrejal etičnemu načelu» Hlavaty se z umetnostjo ni poigraval, svoje izurjenosti ni zlorabljal ve kulturne preteklosti, ki se mu jih zdi vredno omeniti. O njihovih razmerah pod fašizmom med obema vojnama poroča na nekoliko bolj razčlenjen način in pri tem ne skriva svojega odklonilne ga Stališča do Mussolinijevega režima, vendar se pogosto zaplete v sodbe in formulacije, ki, vsaj za slovenska ušesa, zvene nekoliko čudno. Ko na primer trdi, da je treba problem italijanske politike do Slovanov med obema vojnama »demitizirati* (str. 114) in ko nedolžno ugotavlja, da »Slovence kot jezikovno skupnost niso preganjali, če se niso upirali svojemu raznarodovanju* (str. 115). Kar se tiče omenjenega »upo-ra», so njegovi podatki izredno skopi, netočni in v bistvu pogojeni od pamfletov zloglasnega fašističnega, časnikarja Virgilia Gay-de. Pri tem je zanimivo, da se mu zdi vredno polemizirati z Bogdanom Novakom (str. 99, op. 158), ki je v svoji razpravi o Trstu 'd-značil Gaydovo knjigo: »La Juga-slavia contro 1’Italia: documenti e rivelazjoni*, Rim, 1941 kot «cha-racteristically Fascist book*. Po De Castru ni znanstveno, če odpraviš knjige s površno oznako, da so fašistične, ne da bi objektivno pregledal njihovo vsebino, medtem ko sprejmeš vse, kar prihaja s slovenske strani, kot suho zlato. Ne trdim, da bi bilo trea prevzeti brez pridržkov vsako vrsto, ki so jo napisali jugoslovanski zgodovinarji, mislim pa, da bi bilo resno se vsaj seznaniti z njimi. Tako npr, v De Castrovi obilni bibliografiji ni ne duha ne sluha, o temeljnih knjigah Milice Ka cin - Wohinčeve, Glede Gaydovega pisanja, bi bilo prav, da bi si De Castro ogledal, kaj so o omenje nem časnikarju puščale same fa šistične oblasti v dosjeju, ki je shranjen v ducejevem osebnem arhivu (Segreteria particolare del Duce, Archivio centrale dello Sta-to, Roma). Ko bi se poglobil tako v knjige slovenskih znanstvenikov, ki so raziskovali medvojne razmere na Primorskem, in se o-benem prepričal o vrednosti Gay-dejevega pisanja, bi morda ne trdil, da je jezikovna asimilacija proti koncu fašističnega obdobja že toliko napredovala, da so odpor netile «mis!i, ki so bile mor- LEPA 1 KORISTNA POBUDA ŽGANJARSKEGA PODJETJA V FURLANSKEM PERC01T Literarna nagrada Nonino «Risit d’aur» ali vračanje k pozabljenim vrednotam Letos je nagrado dobil pisatelj Leonardo Sciaseia za drobno knjižico sicilskih pregovorov Sciascia je znan tudi slovenskim bralcem po svoji knjigi «Sovji dan» v prevodu Cirila Zlobca Prof. Peter Krečič govori na odprtju Hlavatyjeve razstave Na petkovi otvoritvi razstave del Roberta Hlavatyja v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je o pred letom dni preminulem u-melirku spregovoril umetnostni zgodovinar Peter Krečič, ravnatelj arhitekturnega muzeja v Ljubljani. Dejal je med drugim: Pričujoča razstava je spominska razstava, pripravljena ob obletnici smrti dr. Roberta .Hlava-tyja,. umetnika in zdravnika. Prav je, da so se ga ob tej obletnici spomnili predvsem njegovi najbližjj openski rojaki in še bolj prav je, da so se mu želeli od- dolžiti s temeljitejšo retrospektivno razstavo, ki naj ga predstavi v njegovih najboljših kvalitetah. In ker gre za spominjanje na u-metnika, mi dovolite, nekaj mojih spominov nanj, čeravno vas je med'vami mnogo več, ki ste ga dalj in glob'je poznali: Spoznal sem ga pred 12 leti, tu v bližnji Sežani, kjer je v preddverju hotela Tabor razstavVal nekaj akvarelov. Njegova bravurozna poteza izurjenega akvareli-sta me je prevzela in malo razgledan, kot sem bil, tudi nisem vedel, da sem bil prav gotovo Skoro je ni države kjer ne bi bilo mecenstva bogatih trgovcev in industrijcev, ki podpirajo likovne umelnike, literate, znanstvenike. S tem, ti bogataši pomagajo razvoju kulture in znanosti, istočasno pa marsikaj prištedijo pri davkih in si vrh vsega napravijo še lepo reklamo. Tako je bilo v prejšnjem stoletju v evropskih državah, tako je danes v teh državah, še posebej se je to mecen, stvo razširilo v Severni Ameriki, kjer so takih podpor deležni predvsem muzeji in univerze; tako je tudi v socialističnih državah, kjer uživajo umetniki veliko podporo celotne družbe. Industrijcem pa je taka investicija še bolj pomemona od običajne časopisne, radijske, televizijske ali plakatarske reklame. Ko so takoj po drugi svetovni vojni zgradili nebotičnik Pirelli v Milanu, ki je bil zares nekaj edinstvenega, so v tem velikem mednarodnem podjetju, ki ima tovarne in prodajalne svojih proizvodov po vsem svetu, izračunali, da so v pičlih šestih letih bogato poplačali z izdatkom za to sodobno palačo (ki jim je, med drugim, služila za njihove urade) brezplačno reklamo v vsem svetovnem časopisju, še zlasti v strokovnem. Najbrž je na nekaj podobnega mislila tudi Gigliola Nonino, lastnica žganjarne v Percotu, malem kraju blizu Manz.ana. v videmski pokrajini. Žganja'na Nonino je zelo znana ne samo v naši deželi, marveč v vsej državi, zato ker v njej pridelujejo posebna žganja iz raznih sort tropin. Ne zadovolijo se samo z navadnimi tropinami, sortirajo jih in poiščejo, kjer se to da. tropine posebnih sort. Na trg so se plasirali tudi zato, ker so dali umetnikom napraviti že samo po sebi privlačno steklenico, ki jo potem lahko doma uporabiš kot dekorativen predmet. Vstekle-ničujejo tudi žganje iz tropin pi-kolita in poznavalci pravijo, da je to žganje, katerega stekleničit* stane več deset tisoč lir, zares nekaj posebnega. Podjetna Gigliola Nonino se seveda dobro pozna s tistimi, ki vedo, kje se v Furlaniji pije dobro in kje se dobro je. Časnikar Isi Benini, pisatelj in kritik Elio Bar-tolini, poleg njiju pa še pisatelj Mario Soldati, ocenjevalec vina, in časnikar Luigi Veronelli. so v pogovorih z njo že pred leti menili, da je treba na kak način ovrednotiti vino, domačo hrano, zaradi industrijskega razvoja sko- ro že pozabljeno kmečko idilo. Rodila se je zamise' o časnikarski oziroma literarni nagradi. Tako je Sergio Maldini leta 1978 dobil nagrado za mesečno revijo «11 vino*. V naslednjem letu je nagrada postala literarna in za knjigo «Paese perduto* je nagrado dobil Dino Coltro. Leto dni kasneje je bil Giuseppe Lisi nagrajen za knjigo «11 regolo*. V letu 1981 je furlanska pisateljica Gina Marpillero dobila nagrado za romal »Ksspre di paese*. lani pa Mario Rigoni Štern za knjigo «Uomini, boschi e api*. Letos je bil nagrajen za drobno knjižico siril jskih pregovorov znani pisatelj Leonardo Sciascia. Literarna nagrada »Risit d’aur» je sčasoma postala nekaj, kar si italijanski pisatelji želijo dobiti, še posebej zato, ker se o tej nagradi veliko piše in govori v italijanskih sredstvih javnega obveščanja. Nagrada sama na sebi ni obilna, pet milijonov lir, vendar pa je zaželjena, posebno v trenutku, ko govorimo vedno bolj o povratku v naravo, ko se zanimamo za pozabljene vrednote, za pozabljene korenine. Leonardo Sciascia je v knjižici z naslovom «Kermes-se» zbral stare pregovore, ki jih pripovedujejo še vedno ljudje na podeželju okrog Recalmuta. vasice, v kateri se je rodil. Dejal je, da izhajamo vsi iz kmečke kulture, da se k njej vračamo potem, ko smo se okopaii v vabljivi industrijski kulturi, ki pa nas ni zadovoljila. Dejal je tudi. da bo nadaljeval z zbiranjem teh pregovorov in da se bo ta knjiga nadaljevala dokler bo zmogel kaj napisati. Leonardo Sciascia je znan tudi slovenskim bralcem. Pred dvajsetimi leti je Ciril Zlobec prevedel njegov roman «11 giorno della ci-vetta*. ki je dobil v slovenščini naslov «Sovji dan*. Knjiga je takrat izšla v zbirki »Školjka* pri Mladinski knjigi. Sciascia nam je povedal, da so mu prevedli nekatera dela tudi v srbohrvaščino, da ima z Zlobcem še vedno dobre stike, da se zanima tudi za kulturo jugoslovanskih narodov in da mu je od vseh pisateljev najbolj všeč Ivo Andric. Ker poznamo njegovo angažiranost tudi na moralnopolitičnem področju, saj so znani njegovi posegi v času ugrabitve Alda Mora in tudi njegovo stališče nasprotno siciljski mafiji, smo ga vprašali, fe bo kdaj policija izsledila morilce generala DaHa Chiese. Bil je skeptičen v svojem odgovoru, kajti mafija ne pusti nikdar za seboj pisanih dokumentov, vsa njena oblast je vezana izključno na disciplino in spoštovanje ukazov. Literarna revija Nonino »Risit d aur* pa ima svoj uspeh tudi v sestavi žirije. Predseduje ji Mario Soldati, v njej so se ELo Ba, tolini, Llderico Bernardi, Gianni Brera, Franco Iseppi, Morando Morandi-ni, Giulio Nascimbeni, Ermanno Olmi; Folco Portinari, Davide Maria Turoldo, Luigi Veronelli. Vsak na svojem podiočju je zadostna garancija za uspeh nagrade. Na dan, ko se nagrada podeli, pride v Percoto več sto ljudi iz vseh krajev Italije: literatov, časnikarjev, prijateljev, klientov. Žgan jama se spremeni v zbirališče ljudi, ki mu ni para. Kar pod lopo ti dekleta v furlanskih narodnih nošah servirajo furlanske, bolje bi rekli, karnijske specialitete, ki jih pripravijo kuharji znanega hotela «Roma» iz Tolmeča. Preberite furlanske naslove, pa se vam bodh cedile sline iz ust: »Per-sut in croste, frico' cun patates, panolis ,tal ont, salam tal aset, muset e polente rustide, tocs di braide*. Vse to je zalito s penečim se vinom brut grozdja Car-donnay iz vinogradov v Rožacu. Potem se vsa masa ljudi preseli v veliko odpremno dvorano, kjer so odstranili stroje ter tisoče steklenic in zabojev, ter jih nadomestili z mizami in stolicami. Po govorih, nagrajevanju in petju furlanskega zbora pa ti prinesejo na mizo še «macarons di cavoze*, «luianie-cueste cun verzis*, «fasui di Cjargne cu lis fricis*, in za nameček še »frico e formadi di malghc* in še «pan di soreturč*. Seveda vse to zalito z odličnimi furlanskimi vini in za nameček še z žganjem domače proizvodnje. Leonardo Sciascia. ki je pred le-, tom dni napisal uvod v lepo knjigo z naslovom «1 Daneu*, kjer je opisana slovenska openska družina. ki se je konec prejšnjega stoletja preselila z Opčin v Palermo in tam zaslovela kot največja trgovina s starinami na italijanskem jugu, in kjer so potomci prvih Daneuov dajali otrokom slovenska imena, opremljpna tudi s strešicami. nam je povedal, da ta trgovina, pravzaprav podjetje, slovi še vedno kot največja te vrste v Palermu. Mario Soldati, predsednik žirije, pa je prav od podpisanega na podobni slavnosti v Percotu pred dvetna letoma izvedel, da je Andrej Budal že konec dvajsetih let, takoj po izidu prve njegove zbirke povesti z naslovom »Salmace* (izšla je v Novari), vzel iz te zbirke povest »Pierina se vrača*, ter .jo prevedel v slovenščino in objavil v Koledarju Goriške matice. Mario Soldati je takrat izvedel, da je bil to najbrž prvi prevod njegovega dela v tuj jezik, in da je prevod izšel v 5.500 izvodih, medtem ko je originalno delo bilo tiskano v nakladi, ki je bila petkrat manjša. Nekaj dni pozneje nam je Mario Soldati telefoniral iz Tellara, obmorskega kraja blizu La Spezie, kjer živi z družino, in, potem ko se je zahvalil za obvestilo o tem prevodu, takoj dejal, da so njegovi sinovi ugotovili, da je slovenščina različna od hrvaščine. Soldati je namreč poročen s Hrvatico iz Gorskega Kotara in sinovi dobro obvladajo hrvaški jezik. MARKO WALTRITSCH priča enemu njegovih slikarskih viškov, pravzaprav njegove umetniške sinteze v trenutku, ko je naj-popolneje združeval slikarsko tehnično znanje in življenjske izkušnje, ko se je povzpel nad vsakovrstna vprašanja usmeritve, stila, razvoja in kolikor je še teh umetnostnih kategorij, prilagojenih modernemu umetniškemu tekmovanju in konjunkturi. Slikal je samo še iz čistega veselja do ustvarjanja, brez na videz visoko postavljenih ciljev, vselej z opravičilom, češ, saj sem samo zdravnik in kot slikar amater, še za življenja sem mu večkrat oporekal in ga prepričeval, da je njegova skromnost odveč in naj z amaterizmom ne jemlje vrednosti lastnemu delu. pa ni dosti zaleglo. Kot mi je pred leti zaupal, si je želel le eno, da bi mi vsi ob njegovih akvarelih bili nekoliko bolj plemeniti. .. V tem sem ga šele prav doumel. Ni mu šlo za- veliko slikarsko slavo, tudi za denar ne, marveč je vse svoje slikarsko delo podrejal etičnemu načelu in kot razumen moi je skozi dolgo življenje spoznal, kako krhko in nestalno orodje je slikarski čopič spričo kulturnih nalog v sodobnem razbrzdanem svetu. Pri vsem tem pa je imel Hla-vaty zanimiv slikarski razvoj. Bil je starejši sodobnik Černigoja, drugoval je s Srečkom Kosovelom v Ljubljani, poznal celo vrsto tedaj drznih mladeničev. Vendar ga vrtinec avantgarde ni potegnil t sabo. Z nekaj razdalje in z opaznimi izkušnjami v karikaturi (tej je ostal vse življenje zvest) se je raje družil s Pavlovcem, hodil sli* kat z A'bertom Sirkom v Dalmacijo, sodeloval v poglobljenih razpravah ljubljanskih slikarjev iz generacije Neodvisnih. Ti so mu dali pravzaprav temeljno slikarsko izobrazbo in stilno izhodišče v poetičnem barvnem realizmu. Hlavatj/jeva poteza je bila v tistem času celo med najbolj dramatičnimi med njimi, toda po vojni, ko so šli nekateri Neodvisni v abstrakcijo, je sam ostal zadržan. Bližji so mu bili slikarski postopki, kakršne so gojili po vojni v Trstu, Tuba primorska kubična geometrih, ki jo je kot toliko drugih Primorcev privedel skoraj do čiste geometrične abstrakcije, pa vendar zadnjega koraka ni storil in ni prestopil magičnega praga. Pozneje je mešal med akvarele barve petrolej z namenom, da bi dobil bolj razblinjeno, bolj abstraktno občuteno slikarsko ploskev (kar se zgodi, ko izhlapi petrolej iz te mešanice). Dosegel je spet svojevrstno, kvalitetno vzporednico injormalnega slikarstva, ki pa je prav gotovo ni mogoče preglasiti za informelsko. Potem nastopi, kot sem povedal, doba starostne zrelosti, globljega slikarskega spoznanja, ki odseva, v posebno občuteni, v posebne čase in vzdušjje postavljeni podobi Krasa; Krasa v tistih posebnih časih, ko je nad gmajnami odviselo sivo jutro, ko se megle dvigajo iz redkih snežnih krp. . . Morda se komu zdi, da za vsemi temi deli ni bilo trpljenja in boja za izraz in kvaliteto, vsaj takšnega ne, kot ga kažejo nekatera dela iz svetovne in domače umetnosti. Pa ni bilo tako. Hla-vaty se ni poigraval; svoje izurjenosti ni nikoli zlorabiljal za ničvredni slikarski blišč. Nasprotno, od samega začetka, ko je v sebi tehtal zdravnika in slikarja, se odtočil za zdravnika in se vse življenie boril za slikarja in ne samo za slikarja, pač pa tudi za umetnika z neverjetnim občutkom za etiko umetni.it va, ki se je ne da kar prestaviti iz prvega poklica marveč jo odkriti in z vsako sliko trepetati zanjo. PETER KREČIČ NuiiiiiiiMiimuMiiimiiiiniiiiiiiiMiMiiiiiiiiutMiiiiiuiiiiiiiimiiiiiniiiniiffiiiiiiitMniiiiiiiiiiiiiuiiiiHmmN • Na slovensld obali (Nadaljevanje s 6. strani) pozornosti zborovski glasbi domačih skladateljev in ljudski pesmi. Na svojem slavnostnem koncertu v Kopru zbor sicer ni predstavil novega sporeda, temveč se je le-ta razvijal na osnovi določenih mejnikov do sedaj prehojene in moramo reči zelo plodne poti. Saj se je zbor. kakor je razvidno, v zelo kratkem času pod vodstvom Mirka Slosarja tehnično in muzikalno. izoblikoval v pomembnega poustvarjalca z visokimi prizuanji domače in inozemske strokovne ocene. Slišali smo v njegovih izvedbah marsikaj presenetljivo e-stetsko vnemirljivega: lepega petja in pristno doživetega muziciranja, kakršno uspe vzbuditi v svojem najboljšem trenutku le redek, dirigent. škoda, da prvi del sporeda na tem koncertu ni dosegel že znanih kakovosti, ker ni prišlo do potrebne zbranosti in konsensa v kreiranju. Manjkala je tudi večja homogenost v glasovnih skupinah in izenačenost celote. Boljši pa je bil drugi del sporeda, posvečen ljudski pesmi. • Moč rezijanske (Nadaljevanje s S. strani) ne tehnologije. Vse to bi moralo priti od zunaj.* je depal Paletti, Z upanjem gledajo Rezijani na po bude. ki bi lahko prišle k njim iz drugih obmejnih področij. Vendar besedam ne verjamejo in tudi jih ne poslušajo. Samo dejanja jih lahko prepričajo, in utrdijo v spoznanju, kdo se zanje zanima in kdo jim hoče dobro. «če se po končani obnovi ne bodo v dolini odp:1a nova delovna mesta, se bo začel drugi val izseljevanja,* je pristavil. Življenje v Reziji je bilo vedno zelo težko. Ljudje v tej dolini so plesali in peli, da so nanj pozabili. Toda. danes so takšni časi, da skrbi samo s petjem in plesom ne preženeš več. revije PASTIRČEK 4 Izšla je prva letošnja, januarska številka katoliške otroške revije »»Pastirček* z zaporedno številko 4 letnika XXXVII. Vsebina je primerna letnemu času, vsebuje pa tudi nekaj prispevkov, ki ga presegajo. Med te sodijo sestavek o »mali in veseli kraški reki Glinšči-či», razgovor s pisateljico Tončko Curk ter prikupno napisani »Tržaški sprehodi* izpod peresa Ljube Smotiak. V Janininem poštnem predalu se je nabralo lepo število kratkih prispevkov šolskih otrok. Vmes je preoej risb in drugih ilustracij. P nrnorski 'dnevni k; 23. januarja 1983 ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PETEK PRED ŠTEVILNIM OBČINSTVOM V KULTURNEM DOMU V TRSTU ■ULu.,_________ v v NA PROSLAVI 100-LETNICE TRŽAŠKEGA SOKOLA Priznanja Primorskega dnevnika najboljšim športnikom V okviru petkove proslave ob 100-letniei ustanovitve Tržaškega Sokola je bilo nagrajevanje najboljših slovenskih športnikov v Italiji po anketi Primorskega dnevnika, v kateri je sodelovalo kar 72 dopisnikov športnega uredništva našega dnevnika. Pokal za najboljšega športnika v letu 1982 je prejel Borov atlet Gorazd Pučnik, za drugo mesto Jadranov košarkar Marko Ban, za tretje pa Krasova namiznoteniška igralka in trener Sonja Milič. Pokal za najboljše moštvo pa je prejela slovenska članska združena košarkarska ekipa Jadrana. Pokale in kolajne je izročil glavni urednik našega dnevnika Jože Koren. Na slikah: (zgoraj) Gorazd Pučnik in naš urednik Jože Koren; na večji sliki: vsi nagrajenci SLAVNOSTNI GOVORNIK NA PETKOVI MANIFESTACIJI JE BIL PREDSEDNIK ZSSDI ODO KALAN «Naša športna društva in telesnokulturne organizacije so prevzele dediščino, ki so nam jo zapustili Sokoli» Predsednik ZSŠDI Odo Kalan je na petkovi proslavi v Kulturnem domu imel. slavnostni govor, ki ga, zaradi pomanjkanja prostora, objavljamo v skrajšani obliki. Bratje in sestre Na zdar! Dovolite mi, da vas pozdravim s tradicionalnim oozdravom sokolov. Ta pozdrav je bil obvezen za vsakega člana sokolske organiza cije in je bil vnesen v društveni statut. Dovolite mi istočasno, da pozdravim vse prisotne člane sokolskih društev in da se poklonim spominu vseli tistih, ki so verovali v poslanstvo Sokola, ki so se borili za uveljavitev te narodno obrambne organizacije, a jih ni več med nami. Prevec let smo pozabili na so kolsko organizacijo, oziroma ji nismo posvečali tiste pozornosti, ki ji pripada. Sokolstvo je bilo giba nje. ki je zajele vso Evropo in je vzbudilo narodno zavest v vseh tlačenih narodih podonavske in vzhedne Evrope. V šestdesetih letih prejšnjega sto letja je v Avstriji zmagal nemški liberalni centralizem. To je pome ndo. da je morala bili Avstrija predvsem država /. nemškim nacionalnim pečatom. Nenemški na rodi so dobili edino koncesijo v obliki deželni!) in občinskih avtonomij. Slovani, ki so živeli v mejah avstrijskega cesarstva so tako pa dli pod najhujši pritisk eermuni zacije — za njili v Avstriji ni bilo enakopravnosti, pravice na so veljale le za nemško buržoazijo. Kraten.ie najosnovnejših narodnostnih pravic je rodilo povečani odpor proti potujčevanju Policijske oblasti so dovoljevale le usta navijanje skromnih kulturnih ali telovadnih društev, ki so tako postala edino središče, kjer se je lahko zbirala nenemška mladina. V takem ozračju in s takimi cilji je nastal Soku). Prvo sokolsko diTištvc ;<■ bilo ustanovljeno v Pragi leta 1802. Ime so poiskali pri južnih Slovanih, kier sokol pomeni junaka. Na tak način je telovadba postala sredstvo, s pomočjo katerega naj "si člani v društvih pridobe potrebne telesne in moralne lastnosti, ki naj skupaj z ustreznim političnim prepričanjem ustvari vzoi pravilno for miranega Čeha. Sokolska misel se je med vsemi Slovani razširila kot požar. Jasno je, da avstrijska vlada ni ostala križem rok. ampak da ie budno pazila na to gibanje in razvijanje slovenskih narodnostnih teženj ta ko na Kranjskem kot drug-id po slovenskih deželah, na Štajerskem. Koroškem, Goriškem in v Trstu. O prebiranju narodne zavesti nam govori tudi podatek, da je oila leta 18(il ustanovljena prva slovenska čitalnica in sicer v Trstu, kasneje v Mariboru in šele nato v Ljubi :ani. Junija leta 1852 je v Ljubljani poštni uradnik Bernard lenti zbral somišljenike, ki so se izrekli za ustanovitev telovadnega društva. Sestavili so osnutek pravil in jih predložili vladi v odobritev Vlada je ta pravd la potrdila šele septembra leta 1883. nakar so 1. oktobra istega leta sklicali občni zbor društva. ki so mu dali ime Južni Sokol. Ustanovitev ljubl janskega Sok ila .je dala pobudo, da so somišljeniki začeli ustanavljati podružnice ali samostojne organizacije po vsej Slovenili. Kaj pa pri nas? Sokolska misel se je tud: v naši pokra>iili kaj kmalu razširila. Tako je bilo leta 1882 — torej pred sto leti — usta novljeno v Trstu društvo Sokol pet let kasneje na še v Gorici. Pot do ustanovitve pa ie bila vse prej kot lahka. Tudi pri nas so skuša le avstrijske oblasti zavirati rgz-voj društev, katerim je bil napisani ali prikrit cilj narodnostno prebujanje. Osrednje tržaško društvo je začelo ustanavl jati podružnice v predmestnih predelih. Iz teh nodružnic so v kasnejših letih nastala saino stojna sokolska društva, teta 1912 ali 1923. torej Uk pred nrvo svetovno vo'no. je bila mreža sokolskih društev že zelo razširjena. cn-koli so bili pri Sv. Jakobu, v Rojanu. na Vrdeli. v Križu, v Na- ■Jh\8KlrGA SPORIA mmmm Mlade domovke, ki jih vadi M. Ceačat, «o v petek prikazale vajo s trakovi brežini, na Opčinah, v Mavhiujah in v drugih središčih kraške Dla-note. Pod upravno področje Trsta je takrat spadalo tudi ozemlje tja do Postojne. Sokolska društva so bila združena v osrednjo zvezo, ki se je imenovala sokolska žitna. Zanimivi so podatki iz leta 1913. V tržaški župi je takrat delovalo 1085 članov, od lega .je bilo 335 telovadcev. torej 30 odstotkov. Članic je bilo 181, od tega 109 telovadk, torej 00 odstotkov. Kaj pa je bilo pravzaprav so koistvo? Iz vsega omenjenega ste lahko ugotovili, da ni bil cilj so kolstva le telesnokulturno udejstvovanje. Telovadba je bila le sredstvo. s pomočjo katerega naj se slovenski živelj med seboi povezuje in zaveda, da pripada sloven skemu narodu, ki je 'povspm enakovreden drugim. Vse delovanje so kolskib društev je slonelo na teli predpostavkah. To lahko razberemo iz zapisnikov sej in iz mesečnika, ki ga je izdajala tržaška sokolska župa od aprila 1912. do marca 1914. leta. Višek sokolskega delovanja so bili zleti. Omenil bi le 3. zlet tržaške sokolske župe. ki je bil istočasno tudi zadnji zlet. Na tem zletu je dr. Oražen. ki je navzoče pozdravil v imenu Slo venske sokolske zveze, med drugi.n dejal: «.Zbrali smo se tu na prijaznih slovenskih Opčinah, da manifestiramo za sokolsko idejo bratstva, enakosti in svobode, in res sijajna je ta naša manifestacija, ka kor ie tudi potrebno. Saj je slovenski narod 'že skoraj pozabil besedo svobode, kajti zapihal je preko njili mrzel sovražen veter od severa in zapada in zasužnjiti so hoteli popolnoma naš slovenski narod. In že so se veselili naši sovragi, da bo konec našega naroda. Toda motili so se.* Dr. Oražen .ie bil morda in nehote prerok. Mrzel sovražen veter se je spremenil v vihar prve sve tovne vojne. Oblast, ki je na na-šem ozemlju nadomestila avstrijsko. nam ni hotela priznati niti tistih narodnostnih pravic, ki smo si jih z muko pridobili pod Avstrijo. ( To je bila logika oblasti, ki' nam je dolgih 25 let krojila vsakdanjost. Zatiralci so mislili, da bodo strli odpor naroda, da bi popolnoma izumrl duh sokolštva. A varali so se. Ogenj odpora je tlel pod pepelom in tudi Sokoli so izbrali v težkem zgodovinskem trenutku pravo pot., 27. aprila leta 1941. ko se je bojta ustroj naoifašizma zdel skoraj nepremagljiv, so se v okupirani Ljubljani sestali: Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler za komunistično ‘ partijo Jugoslavije, Tone F'ajfar za krščanske socialiste, Ferdo Kozak, F'ranče Šturm in Josip Vidmar kot predstavniki kulture ter Josip Hus za Sokole. O tem dogodku pravi Josip Rus: «V svojem poročilu je Kidrič predlagal ustanovitev vsenarodne politične organizacije z imenom Protiimperialistična fronta, ki naj bi združeva'a vse ljudske sile v enotni politični organizaciji za o-borožen odpor proti okupatorju. .. Vedeli smo, da je samo v boju rešitev našega življenja, zato smo se izrekli za predlog. .. .Sklepe ustanovnega sestanka sem posredoval naprej. . . V Osvobodilni fronti je sodelovala vsa organizacija. Ni bilo društva, ki bi se izločilo iz sodelovanja. . . Tako so iz sokolskih vrst izšli tudi prvi partizani, ki so jih mobilizirala društva v Ljubljani in na pode želju*. Nitnamo podatkov o tem, koliko članov tržaškega Sokola se je ne posredno vključilo v narodnoosvobo dilni boj, vendar sem prepričan, da se niti tržaški bratje in sestre niso odtegnili odgovornosti, ki jim jo je nalagal boj proti fašističnemu okupatorju. Boj za svobodo je terjal od vseh tlačenih narodov ogromen krvni da vek. Padli so najboljši sinovi, ker so sc med prvimi uprli. Njim se moramo zahvaliti, da danes lahko svobodno dihamo, da se lahko izražamo v svojem jeziku. Vsaj to smo danes dosegli, pa čeprav nam še niso bile priznane vse pravice. Naša športna društva, naše teles nokulturne organizacije so prevzele dediščino, ki so nam jo zapustili Sokoli. Seveda se je delo v športnih društvih spremenilo: telovadba je poslala le panoga telesnokulturncga udejstvovanja. To pa nam ne sme biti opravičilo, da krenemo s poti, ki so nam jo začrtali ustanovitelji, staroste, načelniki in vsi č’ani Sokola.. Živimo in delamo na narodnostno ogroženem področju. Na žalost mo ramo ugotoviti, da še niso bile uzakonjene tiste pravice, ki so nam bile načelno priznane v republiški u stavi, pa čeprav je minilo že 40 let od padca fašizma. Tudi mi, športniki in športni de lavci, sestavni del slovenske manjšine v Italiji, se moramo zavedati tega zaskrbljujočega stanja. Ne smemo dopustiti, da bi se nadaljevalo raz narodovanje. Zaradi tega morama strniti in utrditi naše vrste. Naš cilj ne sme biti le športna zmaga ampak vzgojitev narodno zavednega človeka, saj le s takim gledanjem na telesno kulturo bomo dokazali, da smo vredni dediščine, ki so nam jo zapustili Sokoli. Nedelja, 23. januarja 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 .Antarktika, Prikaz prve italijanske odprave 10.30 Glasbena oddaja 11.55 Sledovi časa 12.15 Zelena linija 13.30 TV dnevnik — novice 14.00 19.50 V teku nedelje. . . 14.10 Športne novosti 14.45 Discoring, glasbena oddaja 15.20 športna oddaja 17.05 TV film, Vse proti Alanu 18.00 Italijansko nogometno pr venstvo 18.30 90. minuta in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Marco Polo — nadaljevanka 21.45 športna nedelja 22.30 TV dnevnik 22.40 New York: Tenis — turnir Masters Ob koncu dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Bolj zdravi, bolj lepi 10.20 Rachmaninov: Koncert za klavir in orkester 10.50 Šola, ki se obnavlja 11.50 Rhoda — TV film 12.15 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere, 7.epizcda 15.30 Blitz — spektakel, kviz in šport 16.40 Evrovizija: smučanje 17.30 Ameriška hit parada 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 19.50 TV dnevnik 20.00 Dogodki in osebnosti športnega dneva 20.30 Brasil Tropical — balet 21.30 11 furto della Gioconda 22.45 TV dnevnik 22.55 Najdaljša meja 23.45 Vzgojna oddaja, otroška literatura 00.15 Zadnji dnevnik Tretji kanal 10.25 Svetovni pokal v smučanju 11.55 Nedelja ob glasbi 13.10 Svetovni pokal v smučanju: ženski veleslalom 15.20 Športna oddaja 17.15 Program deželnega sedeža za Abruzzo 17.45 Rockline, glasbena oddaja 18.35 Nove dogodivščine Olivera Twista 19.00 TV dnevnik 19.15 Deželni šport 19.35 Concertone 20.30 Šport na tretjem kanalu 21.30 Pogovor o današnjem času 22.00 TV dnevnik 22.20 Mesta Italije 22.30 Nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 Poročila 8.35 živ žav, otroška matineja 9.30 Človek in pol — nadalj. 10.25 Kitzbuehel: Slalom za moške, prenos prvega teka 11.40 Oddaja za stik z gledalci 12.00 Ljudje in zemlja 12.55 Slalom za moške, prenos drugega teka 14.00 Poročila 14.00 TV kaseta: Novi fosili 14.35 V areni življenja: Janez Milčinski 15.35 Izgubljeno obzorje Shangrila, ameriški film 17.30 Naš kraj: Jevnica 17.45 Športna poročila 18.00 Sestanek v nebotičniku 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Okupacija v 26 slikah, zaključno nadaljevanje 20.50 Alan Stivell, glasbena oddaja 21.10 športni pregled 21.40 Živeti z naravo, dokumentarna serija 22.25 Poročila Koper 16.30 Z nami pred kamero 16.45 Svetovno prvenstvo: slalom moški 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 TV D — Stičišče 20.15 Osvoboditev — čelov, film 21.45 Sedem dni 22.00 Cigani Ivanovič Zagreb 17.35 Zabavni program 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Agresorji v miru, TV nadaljevanka 21.10 športni pregled 21.40 Potopisi 22.10 TV dnevnik TRST A 8.30, 13.00. 14.1)0, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski o-der: -Ko zorijo jagode*; 11.00 Sestanek 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z .na ših kulturnih prireditev; 15.30 šport; 17.13 Posnetek proslave ob stoletnici Sokola na Tržaškem. KOPER (Siovensk: program) 7.15, 8.00, 14.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Veselo v nedeljsko dopoldne: 7.30 Za zdravje; 8.07 Kinospored - objave; 8.10 Spored slovenskih ljudskih pesmi; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 13.00 Na valu Radia Koper - Sosednji kraji in ljudje; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na ob'sku: 15.15 Orke ster Freddie Hubbard: 15.30 Da mača rock scena: 16.00 Primorcu dnevnik: 16.30 Naša pesem ’82; 17.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (Itallianskl program) 7.30, 12.30, 18.30 Radijski dnevnik: 10.30. 13.30 Poročila: 6.00 9.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.30 Popevka tedna: 8.32 Country mušic: 9.30 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Besede in glas ba; 10.32 Glasbeni kotiček; 1C.40 Mozaik; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Programi prihodnjega tedna: 12.10 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.30 Glasbeni trg; 15.30 Crash: 16.00 Glasbena oddaja; 16.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov: 17.45 Glasbeni dnevnik: 18.30 športna nedelia: 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.00 Glasba za praznični dan; 7.58 Zeleni val; 8.50 Naša zemlja - kmetijska oddaja; 9.10 Katoliški svet; lQ.J4vMpj glas za tvojo nedeljo: 11.00 Permette, ca vallo?; 12.30 Kviz iz studia in glasba; 13.15 Skoraj tombola v glasbi; 15.20 športna odda a: 18.30 Prvenstvo v košarki; 18.58 Zeleni val; 20.00 Operna glasba": 22.58 Zeleni val: 23.10 Telefonski po ziv. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 11.30. 12.30, 15.30, 16.25, 19.30 Poročila; 6.00-3.15 Jutranja oddaja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 V svetu operete; 9.35 Program deželnega sedeža -L'aria che tira; 11.00 Kaj nam poveš o Vzhodu; 12.00 Športne ne vice; 12.15 Tisoč in ena pooevka: 12.48 Hit parade; 13 41 Sour.d Track: 14.00 Deželni program: 14.30 Športna nedepa; 15.20 Z na mi v nedeljo; 16.30 športna odda ja; 19.50 Glasbeni trenutek: 2100 Sound-Track; 21.40 Papeževo življenje; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00, 14.00. 15.10, 17.00, 21.00, 23.00 Poročila: 7.00 Jutranja kronika: 7.30 Zdra vo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra :a otroke - Jaša L. Zlobec: NetopLš Joško - Skladbe za mla dino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineia: 11.00 Naši poslušalci čestitajo: 13.10 Za bavna glasba: 13.20 Za naše kme tovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska - I. Cimerman: Veliki zidarski mojster: 14.25 Z majhni mi ansambli; 15.10 Pri nas doma: 15.30 NedePska reportaža; 15.55 Amaterski zbori; 16.20 Popoldan ski simfonični koncert; 17.05 Pri liubPene operne melodije; 17.50 W. Ficke: Dama s črnim iazbe carjem radijska igra: 18.16 Na zgornli polici: 19.00 Radijski dnev nik; 19.35 I.ahko noč, otroci: 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V ne del jo zvečer: 22.20 Skupni pro gram JRT; 23 05 Literarni nokturno: 23.15 Disko disko; 0.05 Nočni program. Ponedeljek, 24. januarja 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Prostor za šport 13.00 Knjižne novosti 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Marco Polo. Vrnitev v Benetke 15.30 Vzgojna oddaja, Severno in Baltiško morje 16.00 Razprava o nedeljski]) šport nih dogodkih 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 TV dnevnik — Flash 17.05 Neposredni prenos preko tvoje antene 17.10 Nils Holgersson — Risanke 17.30 Vsi za enega 18.20 Kulturna oddaja 18.50 Varietejski spored 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV dnevnik 20.30 Gospa Eva — film 22.00 TV dnevnik 22.10 Filmi, ki jih boste videli na velikem zaslonu 23.10 Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Oddaja o zdravstvu 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Ponedeljkovo srečanje 14.00 Tandem 14.50 Krvoločni svet živali, dok. film 15.50 V studiu 16.00 Vzgojna oddaja 16.30 Planet, programi z vsega sveta 17.30 Dnevnik — F’las h 17.35 Iz parlamenta 17.40 Glasbena oddaja 18.25 Prosti kotiček 18.40 šport na ekranu 18.50 TV film, Včeraj v magični palači 19.45 TV dnevnik 20.30 Vrnitev v Brideshead. film 21.25 Dogodki in problemi časa 22.25 Basil in Sybil, TV film 22.50 Protestantizem 23.15 Handikapirani v svetu 23.45 TV dnevnik Tretji kanal 16.45 Nogometno prvenstvo A in B lige 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Ekonomija v Italiji 21.10 TV dnevnik 21.45 Utopična nitka 22.15 Ponedeljkov proces nedeljskim športnim dogodkom JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00, 10.05, 13.30 Zimski spored za dijake 16.25 Kmetijska oddaja 17.25 Poročila 17.30 Mali odred, otroška nanizanka 18.00 Človekovo telo: Bolečina 18.25 Obzornik 18.45 Podium: Žarko Lavševič 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.00 Piranski glasbeni večeri 20.30 Plexus Solaris, TV pesnitev 21.00 Mednarodna obzorja Koper 13.30.16.30 Odprta meja 17.00 Z nami pred kamero, oddaja v živo 17.05 TV D - Novice 17.10 TV šola 18.00 FTlm — ponovitev V okviru današnje oddaje »Odprta meja* bodo med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: ŠPETER — Benečanski kulturni dnevi GORICA — Pokrajinski kongres KPI OPČINE — Deželni kongres SSk TRST — Stoletnica SOKOLA GRADEŽ — Prosta plaža GORICA — Mestni stražniki OPČINE — Razstava Hlavaty KRIŽ — Razstava Clari ob koncu pa še pregled zamejske športne dejavnosti. 19.30 TV D - Stičišče 20.15 Serijski film 20.45 Italija z neba. dokumentarni film 21.25 Turistični vodič 21.35 TV D — Danes 21.50 The collaborators. serijski film Ob koncu lepotna kirurgija TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Poldnevr^jtij^gledi; 12 00 Gledališki glasovi po stezah spo minov; 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Kranjec: »Strici so mi povedali*: 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba, 18.00 OcI Milj do Devina: 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Sloveisk' program) 6.00, 6.30. 13.00. 14.00' Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski program: Dru ga jutranja kronika; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper: 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Zapojmo pesem: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po žeUah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov. KOPER (Itallionski program) 6.30, 7.30. 12.30, 1G.30. 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30. 9.30. 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za do bro jutro: 8.32 Popevka tedna; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 In ti. kdo si?; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.10 Zdravo, otroci; 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 1100 Kirn, svet mladih: 11.32 Popevka tedna; 11.35 Tisoč popevk: 12.00 S prve strani: 12.05 Glasba no željah: 15.20 Glasbeni intermezzo: 15.32 Crash: 16.15 Fldig Galletti; 17.00 Ob spominu na opereto; 17 32 Juke-box; 18.00 Sobna g'asba: 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00. 13.00 15.00, 17.00, 19.00 PoročTa; 6.00-9.02 Jutranja oddaja; 9 02 Radio tudi mi; 9.58 Zelen: val: 11.00 Odprti prostor: lt.10 Klasična glasba; 11.34 Martin Luther King - radrska priredba: 12.03 Ul. Asiago Tenda - stik s poslu- šalci; 13.25 Karavana; 13.35 Ma ster; 15.03 Radio servis: Ticket; 18.05 Mali koncert; 18.38 šola in vzgoja; 19.25 Jazz na radiu: 20.00 Nagrada Italija 1982 - najboljša dela; 21.08 Pripoved o nemogočem; 21.30 Folklorna glasba: 21.54 Objektiv Evrope; 22.22 Avtoradio flash: 22.50 Danes v parlamentu: 23.10 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18,30 in 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Jutranja oddaja; 9.32 Oddaja za stik s oo slušalci; 10.13 Govoreča Dlošča; 12.10 Deželni program: 12.48 Glasbeni efekt: 13.41 Sound-Track; 15.00 Don Camillo in današnja mladina: 15.42 Natečaj za radio-dramo; 16.32 Radio 2 predstavlja: Festival: 17.32 Ure ob glasbi: 18.32 Krog sonca; 20.40 šola in vzgoja; 21.00 Koncert pianista Claudia Arraua: 21.30 Izbrane poezije; 22.20 Parlamentarna pa nora ma; 23.29 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00. 11.00 12.00. 14.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila: 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.00 Jutranja kronika: 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma: 8.25 Ringara-ja: 8.40 Pesmica za mlade risa rje; 9.05 Glasbena matineja: 10.00 Poročila: 10.05 Rezervirano za...: 11.05 Ali poznate?...: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13 ure; 13.30 Melodije: 14.05 Pri zborih jug. radijskih postaj: 14.25 Naši .poslušalci čestitajo: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vr-tipak; 17.00 Studio ob 17 uri; 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zvočni signali: 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Prisluhnite izberite: 21.05 Glasba velikanov: 22.15 Informativna od daja: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Novosti iz našega glasbene ga arhiva: 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Ob domačem ognjišču: 0.05 Nočni program. TEDENSKI PREGLED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 25. januarja 1983 LJUBLJANA 9.00, 10.05, 13.25 Zimski spored za dijake; 17.30 Poročila; 17.35 Grdina v lisičji hišici; 17.55 Naši zbori; 18.25 Notranjski obzornik; 18.40 Plezalci — jugoslovanski kratki film; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnev nik; 19.55 Vreme: 20.00 Sinovi in ljubimci; 20.55 Življenju naproti — dokumentarec meseca; 21.40 V znamenju. KOPER 13.30, 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV D Novice; 17.10 TV šola; 18.00 Mladi policaji; 19.00 Ozborja; 19.30 TV D Stičišče; 20.15 Brez oddi ha — čelov, film; 21.30 Turistični vodič; 21.40 TV D - Danes; 21.55 Mostovi — oddaja o manjšinah. SREDA, 26. januarja 1983 LJUBLJANA 9.00, 10.05, 14.25 Zimski spored-za dijake; 17.45 Poročila; 17.50 Ciciban dober dan; 18.05 Naša pesem; 18.25 Dolenjski obzornik; 18.40 Mozaik kratkega filma; 19.25 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju; 20.40 Film tedna: A gonija 1. del. KOPER 13.30, 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV D • Novice; 17.10 TV šola; 18.00 F'i!m — ponovitev; 19.30 TV D Stičišče; 20.15 Glasgow — dok. film; 21.15 Turistični vodič: 21.25 TV D - Danes: 21.40 The collaborators — serijski film. ČETRTEK, 27. januarja 1983 LJUBLJANA 9.00, 10.05, 14.00 Zimski spored za dijake; 12.10 Smuk za moške — prenos; 16.30 Poročila; 16.40 Smuk za moške — posnetek z Bjelašnice: 17.25 Vesolje; 18.25 Podravski ob zornik; 18.40 Mladi za mlade; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vremenska napoved; 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju; 20.40 Tednik; 21.40 Zvoki godal. KOPER 13.30. 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV D Novice: 17.10 TV šola; 18.00 Smučanje — Bjelašnica: 19.30 'TV D Stičišče; 20.15 Visoki pritisk: 21.15 Turistični vodič; 21.25 TV D Da nos; 21.40 Kdo pozna umetnost?. PETEK, 28. januarja 1983 LJUBLJANA 9.00, 10.05, 14.20, Zimski spored za dijake; 17.20 Poročila; 17.25 Radenci ’83 — Glasbena parada; 17.53 Arabela; 18.25 Obzornik: 18.40 Prod izbiro poklica; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Naši olimpijci — alp ski smučarji: 20.40 Zrcalo tedn*; 21.00 Človek v divjini — ameriški film. KOPER 13.30, 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV D -Novice; 17.10 TV šola; 18.00 Visoki pritisk; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TV D - Stičišče; 20.15 Celovečerni film: 21.45 TV D • Danes; 22.00 Glasgovv — dok. film iz serije Mesta. SOBOTA, 29. januarja 1983 LJUBLJANA 8.05 Poročila: 8.10 Zverinice iz Rezije; 8.30 Ciciban, dober dan; 8.45 Mali odred; 9.15 Arabela: 9.45 Propagandna oddaia; 9.50 Kranjska goja — veleslalom za moške - 1. tek.; 11.20 Vesolje: 12.00 Muzeji Makedonije; 12.50 Ve leslalom za moške — 2.. tek; 16.05 Poročila; 16.10 Boj za vodo; 16.55 Prvenstvo v košarki; 18.30 Seba stianova babica; 18.45 Muppe* shoiv; 19.10 Risanka; 19.20 Cikcak ; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19 55 Vreme: 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Nase 21. srečanje: 21.30 Insiang — filipinski film; 23.05 Poročila. KOPER 16 40 Z nami pred kamero; 16.50 TV D - Novice; 16.55 Prvenstvo v košarki; 18.30 Kranjska gora; ve leslalom za moške; 19.30 TV D -Stičišče; 20.15 TV film iz serije Novi policaji; 21.15 TV D - Danes: 21.30 V gosti megli, 2. del. ob kon cu TV D - Danes. PrunorTklThu”. nevnik FORT ŠPORT ŠPORT 23. januarja 1983 tenis TURNIR MASTERS John McEnroe in Ivan Lendl finalista NEW YORK — John McEnroe ® toan Lendl se bosta drevi pomerila v finalu teniškega turnirja «Masters>/. Američan je v pol->nalu prepričljivo premagal Argentinca Guillerma Vilasa s 6:3 in .j* Čehoslovalč pa je s še bolj 'Matnirn rezultatom (6:3 in 6:1) str' odpor drugega Američana Jim-mvja Connorsa. ,r®to srečanji sta bili enosmerni: cEnroe in Lendl nista dopustila 2a bi iu nasprotnika presenetila. ,e v vsem začetku sta prevzela v«riV ^as^ne ro^e 'n nato stalno j to*}® do konca. Še predvsem endl je dokazal, da je trenutno izredni formi: v dvoboju z Mc-nroejem bo skušal drevi ponoviti anski uspeh na tem veleturnirju. SMUČANJE Drugi smuk v Kitzbuhlu Andersen prvi SAPporo — Norvežan Espen nderson je zmagal na preizkušnji smučarskih skokih veljavnih za ■atlon svetovnega pokala. Vratolomna vožnja Brookerja Kanadčan premagal vse ase - Katastrofa Avstrijcev KITZBOHEL — «Bal sem se, da bom vsakčas padel, zdržal pa sem do konca in tudi zmagal*. tako je razlagal svojo vratolomno vožnjo po «Streifu» včerajšnji zmagovalec letošnjega drugega kitzbiihelskega smuka Kanadčan Todd Brooker. Z njegovo zmago so se Kanadčani oddolžili Švicarjem za petkov poraz na isti progi; švicarski smukači so lahko kljub izgubi prvega mesta (do Brookerjevega spusta je prepričljivo vodil Švicar Raber) zadovoljni, saj so uvrstili pet svojih smučarjev med prvih deset in zadali ponoven poraz Avstrijcem. «Deba-cle» domačinov je bil še hujši od petkove katastrofe; med prvo deseterico imajo namreč le dva svoja predstavnika, najboljši od njih pa je bil nekdanji «Konig Franz», Klammer, ki se je uvrstil na šesto mesto. LESTVICA SMUKA 1. Todd Brooker (Kan.) 2'01’'96 2. Raber (Švi.) 2'02”19 3. Read (Kan.) 2’02”47 4. Meli (švi.) in Miiller (Švi.) 2’02”69, 6. Klammer (Av.) 2’02”79. 7. Kemen (Švi.) 2,02”97, 8. Luscher (švi.) 2’03"05, 9. Podborski (Kan.) 2'03”20, 10. Wirnsberger (Avstrija) 2’03”23, E. Kirchler (Avstrija) prva v Megevu strfej. strjj' MEGEVE — Kar ni uspelo Av-jijcem v Kitzbuhlu, je uspelo Av-jki Elisabeth Kirchler v Megevu. Avstrijska smučarka je osvojila prvo mesto v drugem smuku v tem kraiu veljavnem za SP; na drugo mesto se je uvrstila favoritinja De Agistinijeva, tretja pa je bila prva od domačink Francozinja Attia. LESTVICA SMUKA 1. Elisabeth Kirchler (Av.) 1’23”21, 2. De Agostini (Švi.) r23”40, 3. Attia (Fr.) 1’23”69, 4. Winkler (Avstrija) 1’23”82, 5. Emonet (Fr.) 1’24"00. NAMIZNI TENIS VČERAJ V ZENSKI A LIGI Krasovke zlahka odpravile Neapeljčanke Naše predstavnice, čeprav brez Sonje Miličeve, zanesljivo boljše KRAS — STETAN NEAPELJ 5:1 Doljak - Condorelli 2:0 (12, 19); Sedmak - Massini 0:2 (—10. -Cergol - Gambacorta 2:0 (14, 10); Doljak - Massini 2:0 (13, 16); gol - Condorelli 2:0 (9, 9) Sedmak - Gambacorta 2:0 (10, 14). -14); Cer- V prvem povratnem kolu ženske namiznoteniške A lige je Kras brez vsakršnih težav pospravil peti prvenstveni par točk in je sinoči v Repnu ugnal tretjeuvrščeni neapeljski Stetan s 5:1. Obe ekipi sta nastopili z okrnjeno postavo, saj je v domačih vrstah manjkala Sonja Milič, pri gostujoči ekipi pa druga najboljša i-gralka Carranante. Ti odsotnosti pa nista vplivali ne na potek tekme ne na končni izid. Edinole Massini se je po pričakovanju enakovredno u-pirala domačinkam in je osvojila častno točko proti nekoliko prenapeti Sedmakovi, ki pa se je takoj rehabilitirala v drugem srečanju in pokazala svoje znanje. Zelo zanesljivo je igrala Sonja Doljak, ki je v obeh tekmah pokazala za razred •••••linij ‘iiiiiiiiiiiiiii,i,i,um,,n m iiiiiim MiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiH košarka SINOČI V TRSTU V PRVENSTVU C-1 LIGE Z ZRELO IERO JADRAN BO NOVIH TOČK fred velikim številom navijačev je zasluženo premagal videmsko moštvo Eurocar ■ Vsi jadranovci zadovoljili, tokrat pa velja omeniti odlično igro R. Daneua in V. Sosiča Jadranovci so uspešno začeli dru-® 'tel prvenstva C-l lige. Sinoči so JJ®toč po dokaj zreli igri zasluženo P cmagali videmsko moštvo Euro-|.ar in se tako Videmčanom oddolži-D z.a poraz, ki so jim ga zadali v prvi tekmi tega prvenstva. n sinoči je bila tržaška šport-JJ korana izredno košarkarsko pri-/isče. Navijači so zopet poskrbeli * tako vzdušje, da je bilo skoraj ^emogoče izgubiti*. Bobni, petje, : ano navijanje so tako motivirali v k^novce, da so se zbrano vrgli torbo, obenem pa pokazali tudi rnano mero taktične zrelosti. Srečanje je bilo izenačeno le do toinute, ko so gostje celo povedli n\dve točki (30:28), nakar so si košarkarji priigrali zanesljivo Prednost, ki so jo nato tudi obdr-.1 vse do konca tekme. Videmča-5» se sicer v drugem polčasu pritekli jadranovcem tudi na pet točk, Pa dejansko niso zmogli, še po-ebno ko je v 30. minuti zaradi petih .topnih napak moral na klop Berganti. JADRAN — EUROCAR VIDEM 93:83 ( 50:40) JADRAN: Vitez 25 (5:7), Ban 20 (0:1), Sosič 10, Gulič 4, Rauber 2, Daneu 24 (6:7), Ivo Starc 6 (2:4), Kraus 2, Žerjal, Vremec. EUROCAR VIDEM: Tarchino, Zavaresco 8 (4:5), Turello 20 (6:9), Manzano 9 (1:3), Lodolo, Bettarini 15 (1:2), Romanello 6 (0:2), Florean-cig, Berzanti 14, Vanin 11 (1:1). SODNIKA: Castro (Benetke) in Bullo (Treviso) PROSTI METI: Jadran 15:21; Eurocar 13:22. OSEBNE NAPAKE: Jadran 18; Eurocar 20. PET OSEBNIH NAPAK: Berzanti (30). GLEDALCEV: 2.300 rellom in Berzantijem, medtem ko je našim povsem uspelo zaustaviti njihovega najučinkovitejšega igralca Battarinija. Po tekmi je bilo seveda veselje v Jadranovem taboru veliko. Valter Sosič je takole dejal: «Uspelo nam je zaustaviti Bettarinija in to je bilo za našo zmago skoraj odločilno. Od naših bi omenil predvsem dobro igro Roberta Daneua.» Kaj pa meni sam Daneu: «S svojo igro sem zadovoljen. Mislim, da je bilo srečanje kakovostno in lepo ter da so gledalci prišli na svoj’ račun.* (B. Lakovič) NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestina doma proti Brescii Triestina bi morala danes osvojiti novi točki, čeprav je pričakovati, da bo Brescia, ki se je namesto v borbi za prestop v B ligo znašla na spodnjem delu lestvice, dala vse od sebe, da zaustavi vodilnega na lestvici. Posebnih težav s sestavo enajsterice Buffoni nima, z izjemo Štruklja, ki je po poškodbi šele včeraj začel s treningi, in Trevisana, ki je še vedno poškodovan in katerega bo zamenjal Pre-vedini. DANAŠNJI SPORED (14.30) Carrarese - Spal, Fano - Parma, Medena - Rondinella, Padova - San-remese,- Piacenza - L. Vicenza, Pro Patria - Mestre. Trento - Rimini, ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA *...m ■lUlIlIllllIHMIIIIIIIMIIIIMIIIIIIimillliUinilll Po drugi strani pa so jadranovci igrali zelo motivirano in uspešno skozi vse srečanje. «Trojiea visokih* Ban, Vitez in Daneu je bila tokrat uspešna in še posebno velja pohvaliti Roberta Daneua, ki je bil v napadu izredno učinkovit. Med veznimi igralci bi pa tokrat pohvalili Valterja Sosiča, ki ni samo brezhibno vodil igro svojih, dosegel pa je tudi nekaj lepih košev. Sicer pa za sinočnjo zmago gre pohvaliti prav vse jadranovce, saj so dali vse od sebe in zopet pokazali, da se upravičeno borijo za najvišja .mesta, .Sinočnji nasprotnik, je bil namreč dokaj nevaren predvsem s Tu- iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiioi'l'i|,II'l,innl,lnll,,1,,n,nnlMiIM|i|ll|i,,uii||,iiiiNiiiii1iiiHiiiiiiiii|iiiin‘iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiHiii>iiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHMi7iun7i7uHiiiiuiiii^ j. auut - mnuc, iiciivu - murnu,. ro presenetljivi zmagi v prejs-Treviso - Fbrli, Triestina - Bresčia. | njem kolu. ki so jo Goričam izbo- boljšo igro, Marina Cergol pa je proti znatno slabšima tekmicama opravila le lažji trening. —bs— KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija zanesljivo zmagala na Reki Kvarner — Olimpija 82:96 (43:41) OLIMPIJA LJUBLJANA: Moffar-din. Blaznik. Brodnik, Polanec 9 (1:2), Subotič 36 (4:4), Hauptman 4. Todorovič, Vilfan 8. Šanteli 15 (5:11), Vujačič 24 (2:2), Mičuno-vič. REKA — Ljubljančani so z dobro igro predvsem v dfugem polčasu zanesljivo odpravili reško moštvo, v katerem sta se izkazala Pile-pič (30 točki in Paravinja (21) Pri Olimpiji sta bila najboljša Subotič in Vujačič. OSTALI IZIDI 16. KOLA Partizan - Šibenka 99:100 C. zvezda - Zadar 109:102 Budučnost - Jugoplastika 88:82 Borac - Radnički 104:84 Cibona - Bosna danes Djerdja zvezni trener BEOGRAD — Josip Djerdja je novi zvezni trener jugoslovanske košarkarske reprezentanve. Na včerajšnjem sestanku v Beogradu je dobil 7 od. 8 glasov. Djerdja bo vodil reprezentanco do konca OI v Los Angelesu. Predsednik strokovne komisije pa je Boris Kristančič. DANES V A-l LIGI Goričani in Tržačani jurišajo na zmago V drevišnjem kolu košarkarskega prvenstva A-l lige bo na sporedu več izredno zanimivih in izenačenih tekem. Tržaški Bic bo sprejel v goste solidno moštvo Cagive iz Vareseja, v kateri izstopa izvrstni temnopoltni košarkar Kevin Magee Tržačani bodo pred domačim občinstvom seveda juri.šalj na zmago, saj so trenutno na slabem položaju. Po presenetljivi zmagi v prejš- jevali prav v gosteh proti Cagivi, se bodo košarkarji San Benedetta tudi danes spoprijeli s trdoživim nasprotnikom. De Sistijevi varovanci bodo gostovali v Turinu, proti Berloniju. Vsekakor pa bosta osrednji srečanji današnjega kola v Pesaru, ■kjer se bodo Kičanovič in tovariši spoprijeli z milanskim Billyjem, ter v Cantuju, kjer bo na sporedu srečanje med Fordom in Si-nud.vne.jem. . DANAŠNJI SPORED (17.30) Scavoiini - Billy, Ford - Sinudv-ne, Berloni - San Benedetto, Cid-neo -. Honky, Bic - Cagiva. Bino-va - Peroni, Latte Sole - Lebole, Carrera - Bancoroma. NOGOMET ITALIJANSKA A LIGA Derbi Verona-loma Bo uspelo Veroni na domačem igrišču zaustaviti zmagoviti pohod Rome? To je osrednje vprašanje današnjega drugega povratnega kola italijanske nogometne A lige. Igralci trenerja Bagnolija imajo za to vse možnosti: z zmago bi se maščevali za nezaslužen poraz v Rimu (izgubui so zadnjo minuto po enajstmetrovki) in dohiteli rdeče-rumene na vrhu lestvice. Njihova naloga bo še lažja zaradi diskvalifikacije Falcaa. Derbi v Veroni bosta skušala izkoristiti Inter in Juventus, da bi se z morebitnima zmagama v gosteh proti Sampdorii in Ceseni približala Romi. Videmski Udinese bo gostoval v Cagliariju: izenačen izid bi mu še kako prijal. DANAŠNJi Sl ORED (14.30) Ascoli - Avellino, Cagliari - Udinese. Cesena - Juventus. Fiorenti-na - Genoa, Napoli - Piša, Samp-doria - Inter, Torino - Catanzaro, Verona - Roma. B LIGA DANAŠNJI SPORED (14.30) Como - Bari, .Cremonese - Varese, Foggia - Sambenedettese, Lazio * Cavese, Lecce - Atalanta, Milan -Pistoiese, Monza - Bologna, Palermo - Campobasso, Perugia - Ca-tania, Reggiana - Arezzo. Indesit spet uspešen Tanjevičev Indesit je v sinočnji anticipirani tekmi italijanske A-2 lige doma brez težav gladko premagal Bartolini Brindisi z rezultatom 113:100. Farrow’s - Selečo 83:105 ..................................................................................................... Enominutni molk RIM — Italijanska nogometna zveza je odločila, da se bodo danes na vseh nogometnih tekmah z enominutnim molkom spomnili Enza Scai-nija, . 27-letnega nogometaša Vicen-ze, ki je umrl v petek malo po operaciji na koluti. AVTOMOBILIZEM RALLY MONTECARLO Včeraj slarlali RIM — Iz italijanskega glavnega mesta so včeraj odpotovali proti Monaku avtomobili,- ki sodelujejo na letošnjem rallyju Montecarlo. S startno številko 1 je odpeljal fe Rima na pot tudi Zahodni Nemec Wal-ter RojirL lanskoletni zmagovalec te prestižne dirke. KOŠARKA *',M0Č! V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Podvig borovcev proti Ferroviariu Bor Radenska — Ferroviarlo 77:71 (41:34) BOR RADENSKA: Maver 25 (5:6), Pegan, Klobas 13 (3:7), Race 16 (2:2). Vatovec 2, Čok 4. Kneipp 13 (3:7), Zobec 6. SODNIKA: Mišini in Pittana Po prvih medlih nastopih so košarkarji Bora Radenske tokrat pripravili prijetno presenečenje in na domačem, igrišču premagali dokaj 'solidno moštvo Ferroviaria, proti kateremu niso zmagali že dve sezoni. Naši so solidno prešli v vodstvo že od samega začetka, saj je kontaktne leče Ul. Bunnarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRSI Telefon 77 29 96 odbojka V ZENSKI B LIGI Naše praznih rok Sokol izgubil doma, Bor Intereuropa pa v gosteh ^°ko| — Mogliano Venelo 1:3 (12:15, 9:15, 15:13, 8:15) SOKOL: Kralj. V. in G. Legiša. esaressi, Antoni, Mervič, Paulina. Gtoden. tosterka iz Mogliana Veneta je asluženo slavila v Nabrežini Tek-r a Pa bi lahko imela drugačen "‘Plet, če bi uspelo domačinkam tajiti prvi set. Delni spodrsljaj e .°i v začetku tekme je demora-sj 'tol sokolovke. Dekleta so si i.Cer opomogle v tretjem setu. v aterem je Mogliano Venelo že ,.toko vodil, podcenjevanje Nabte-Pa je nasprotnice stalo set. J^stje so se izkazale kot dobra ..'9a z odličnimi podajačicami, ‘ s° izkoristile vsako žogo za pri-v?v° čvrstega napada. Žal. je bil kol prav v teh elementih igre atlJ učinkovit. (S. U.) ^batros — Bor Intereuropa ;° (15:3 15:8, 15:6) J*OR INTEREUROPA: Glavina. i‘to?., Cergol. M. Klemše, Maver, 1,1 Rauber , Rorovke so prvi del prvenstva točale s porazom in se bodo tako Pralo v nadaljevanju boriti za .tolanek v ligi. »Plave* so to-J"al v nasprotju z zadnjimi na-°Pi igrale pod svojimi sposob-°strui. Vzrok za to gre iskati pred-J*en> v tem, da so tudi na to go-tovapje odšle okrnjene, saj ie bila h ,rat poleg Kusove odsotna tudi Učenjakova, in v tem, da so sto ® na igrišče dokaj živčne. Prvem setu se naše nikakor to mogle zbrati in izredno slab j1 totem servisa jim ,jc onemogočil. a bi izvedle kako uspešno akcijo. . ^ zadnjem nizu niso olave zadale nič bolje in igralke Albatro-U* so si brez težav priborile zma-v' ki jim je zagotovila obstanek j ? ligi. Za «plave» pa začenja se-(jtei težji del prevnstva. saj bo fflena njihovo formo in razne |»- škodbe vsaka ka. (N. R.) tekma izredno tež- ODBOJKA SINOČI V ŽENSKI C-1 LIGI SLOGA Sl JE ŽE ZAGOTOVILA OBSTANEK V LIGI V gosteh je po borbeni igri premagala neposrednega tekmeca Pav Nuove Ceramiche SINOČI V BARKOVLJAH Občni zbor TPK Sirena V Barkovljah je bil sinoči 6. občni zbor TPK Sirena, na katerem je prišlo do izraza res plodno in bogato delovanje v pretekli sezoni, kar pa je še važnejše, smelo so začrtali (udi bodoče programe, ki med drugim predvidevajo tudi postavitev nove prostorne montažne zgradbe na društvenem zemljišču. Podrobneje o občnem zboru pa bomo poročali v eni naših prihodnjih številk. Marianiju znižali kazen FIRENCE — Disciplinska komisija je znižala kazen igralcu Trie-stine Marianiju. ki ga je prvotno diskvalificiralo za dve koli. Mariani bi moral sedaj počivati le eno kolo. Pav N. Ceramiche - Sloga 2:3 (11:15, 15:9, 15:10, 9:15, 9:15) SLOGA: Mira, Maruška in Neva Grgič, T.. M. in L. Križmančič, Kalan, čuk, S. in V. Vidali, Hrovatin. Malalan. Sloga si .je s prestižno zmago v Vidmu zagotovila napredovanje v skupino boljših ekip. ki se bodo potegovale v drugi fazi prvenstva za prestop v B ligo. O tekmi lahko rečemo, da je bila vseskozi napeta, živa. borbena, delno precej živčna, kar pa je bilo razumljivo, saj je bilo od izida tega srečanja odvisno, katera ekipa si bo že v prvem delu prvenstva zagotovila obstanek v C-l ligi. Prav zato gre za resnično velik uspeh slogašic, ki ga je treba še posebej podčrtati in pohvaliti, saj od novinca v ligi res ne bi mogli pričakovati boljšega nastopanja. (INKA) ŽENSKA C-2 LIGA Kennedy — Breg 1:3 (9:15, 13:15, 15:13, 11:15) BREG: Trenta, Olenik, Žerjal, Canziani, S. in K. Slavec, Kocjančič, Sancin, Stepančič. Šesterka Kennedyja se je predstavila na igrišču kot solidna ekipa z močnimi servisi in dobrim napadom, Brežanke so se jim zoperstavile z uspešno igro na mreži in zanesljivimi servisi, kar jim je že zadostovalo za zelo dragoceno zmago. «Plave» so osvojile prva dva seta, nato so nekoliko popustile v tretjem (pri tem je še najbolj pešal sprejem), v četrtem nizu pa so se spet znašle in z njim osvojile tudi končno zmago. Med zmagovalkami se je še najbolje izkazala Ksenija Slavec. (Sab.) Kontovel Electronic Shop — Celima 0:3 (-13, -4, -14) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Čemjava, Danev, Garbini, Maver, Bety in Elena Prašelj, Regent, Rupel. ......minil................................................................................................. ODBOJKA SINOČI V MOŠKI C-2 LIGI Juventina Belca premagala vodilnega Uspešna ludi 01ympia Terpin ■ Borovci pa so izgubili v Spilimbergu PuUiccvriu CERVO ^'poročena trgovina za vaše nakupe KK/NA. JOPE ®legantni modeli najboljše kakovosti Našitki -seh vrst Bogata izbira Nfljnižjc cene v naši deželi TRST . Vinle XX settembre 16 Tel. 796-301 Juventina Belca — Inter 1904 3:1 (15:11, 15:9, 15:17, 15:6) JUVENTINA BELCA: I. Orel, L. Černič, R. Faganel, I, Plesničar, R, Petejan, R. Lavrenčič, M. Černič, D. Mučič, F. Mervič, I. Orel. Zelo pomembna zmaga za Juven-tino, ki je premagala prvouvršče-nn ekipo na lestvici Inter 1904. Belo ideči so pokazali, da ni še vse izgubljeno in da znajo tudi dobro •gt-ati. Prikazali so dober blok, odločne obrambo in zanesljiv napad. Pod vodstvom odličnega Igorja Orla sc belo-rdeči povsem nadigrali ' asnrotnika in za las jim je ušla čista zmaga s 3:0. Naj omenimo še. da je prihodnjo soboto na sporedu v štandrežu zelo pričakovan derbi z Olympio Terpin, Ivan Plesničar Terpin — Rangers 3:0 (15:12, 15:11, Olympia Videm 15:12) OLYMPIA TERPIN: Zadnik, Neubauer, Špacapan, Dornik, Kuštrin, Černič, M. in Š. Cotič, Košič, D„ S. in A. Terpin. Igralci 01ympie Terpin so poželi sinoči svojo drugo zaporedno zmago. Goričani so zaigrali prepričani v svojo zmago in so z zagrizenostjo nadkrilili sicer dobre goste. V prvih dveh setih so domačini vodili in ju osvojili brez večjih težav. P< kazali so marsikatero lepo akcijo, v tem delu se je predvsem odlikoval blok. V tretjem setu je zajela naše fante krajša kriza, ki pa so jo ob koncu uspešno premostili in osvojili tudi ta odločilni niz. (G.R.) Ginnastica Spilimbergo — Bor Jik Banka 3:1 (11:15, 15:10, 15:11, 15:9) BOR JIK BANKA: Plesničar, Marušič, Batič, Budin, Korbo, Škabar, Pečenko, Stančič, De Walderstein Bitežnik. Tudi na gostovanju v Spilimbergu so odbojkarji Bora Jik Banke izgubili z domačo Ginnastico. Tokrat so borovci odigrali letošnjo najslabšo prvenstveno tekmo in tretji zapored- ni poraz je bil neizbežen. Gostje so v prvem nizu pričeli dobro in povedli kar z 9:0. Potem so domačini uredili svoje vrste in nudili močan odpor, a seta le niso mogli izbojevati, ker je bila prednost nasprotnika previsoka, V ostalih treh nizih je Ginnastica zaigrala bolje in prevzela vajeti igre v roke, da do presenečenja ni moglo več priti. Pri okrnjenih borovcih sta zadovoljila samo Plesničar in Batič, vsi ostali pa so igrali izpod svojih običajnih sposobnosti. G. F. DEKLICE Breg — Sokol 1:3 (15:10, 8:15, 14:16, 3:15) «UNDER 15» Sloga B — Inter 1904 0:2 (8:15, 8:15) Oma — Breg 2:0 Sloga B — Inter 1904 0:2 (8:15, 8:15) Kontovelke so spet prepustile nasprotnicam obe točki in so s tem skoraj zapravile možnost nastopanja v skupini boljših v drugem delu prvenstva. V uvodnih potezah je že kazalo, da bodo tokrat le igrale zanesljivejše in osvojile dragoceni točki, saj so z učinkovito igro popolnoma nadigrale nasprotnice in povedle s 13:5, takrat pa so zašle v krizo in jim ni več uspelo organizirati svojih vrst. Zlasti so odpovedale pr' sprejemu servisa, kar so nasprotnice seveda izkoristile in zmagale. (T.C.) Bor — Donatello 1:3 (15:9, 2:15, 10:15, 10:15) BOR: Furlanič, Vodopivec, Monta-nari, Jazbec, Tomšič, Godina, čač. Borovke so izgubile proti Donatellu predvsem zaradi slabega sprejema in velikega števila zgrešenih servisov. Osvojile so sicer prvi set, nato pa so popustile, kar so nasprotnice spretno izkoristile. Borovkam je v četrtem setu tudi športna sreča obrnila hrbet, saj se je v tem setu poškodovala Tomšičeva, tako da je domačinkam zmanjkalo menjav, kar se je tudi poznalo na igrišču. (G.F.) ŽENSKA D LIGA Sloga — Goldfassl 3:0 (15:2, 15:8, 15:6) SLOGA; Križmančič, Milič, Sosič, Purič, A. in E. Adam, Dmovšček, Peršič, Gorkič, Kovačo. Kot sam izid jasno kaže, Sloga tokrat resnično ni naletela v nasprotniku na pretrd oreh. Nadigrala je Tržačanke v vseh elementih igre in, če izvzamemo drugi niz, ko se je igra nekoliko razživela, je tekma potekala po enojnih tirnicah. V boju za napredovanje v skupino najboljših bo tako odločilen sobotni slovenski derbi, ko bodo pri Banih igrale slogašice proti goriški O-lympii. INKA Sokol — Inter 1904 1:3 SOKOL; Purič, A. in M. Pertot, Kojanec, Venier, Jazbec, Radetič, Ušaj, Zandomeni. Sokolu ni uspelo zmagati proti močnejšemu nasprotniku. Nabrežin-ke so se zelo potrudile v prvem setu, katerega so tudi osvojile, nato pa so s precejšnjo lahkoto predale preostale tri in končno zmago. Skratka: prehitro so vrgle puško v koruzo. (S.U.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg B — La Talpa 1:3 (15:13, 9:15, 11:15, 10:15) BREG: Sancin, Strain, Pertot, Velikonja, Maranzina, Taučer, Elena, Elisabeth in Lajrih Žerjal, Mlada Bregova dekleta, ki nastopajo v prvenstvu prve ženske divizije, so na domačem igrišču izgubile. proti starejšim in bolj izkušenim igralkarn La Talpe. Brežanke so z igro popolnoma zadovoljile Vivai Busa — Breg A 3:1 (10:15, 15:9, 15:6, 15:6) Brežanke so neredno izgubile v gosteh z ekipo, ki je imela pred tekmo enako število točk na lestvici. «Plave» so sicer odlično začele, saj so osvojile prvi set. V nadaljevanju pa se niso več znašle. Kontovel Electronic Shop — Goldfassl 0:3 (—8, —9, —5) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: T. in R. Daneu, Kemperle, Perini, Pertot, Rupel, Štoka, Ukmar, U-mek, Vascotto. Kontovelovke so doma klonile Tržačankam s čistim 3:0. Res je, da so nastopile v okrnjeni postavi, vendar bi z odločnejšo igro lahko dosegle kaj več. (T.C.) bil v 10. minuti prvega polčasa delni izid 22:14 v korist Bora Radenske. Ožboltovi varovanci so skozi vso tekmo predvajali hitro in angažirano igro v obrambi, kar je kmalu zmedlo nasprotnika. Naj o-menimo, da si Tržačani po prikazani igri na včerajšnji tekpii ne zaslužijo tako visoke uvrstitve na lestvici. V borovih vrstah so tokrat vsi izpolnili svojo nalogo. Izstopal je mladi Henrik Maver, ki je bil zelo točen pri metu in .je role? tega dobro vodil igro svojih. Štefan NA GORIŠKEM Arte B — Dom 81:80 ( 36:37) DOM: Sancin 4, Dornik 15, Nanut. Semolič . 15. Košuta. Ciani 10. Corbatti 6, Terčič 14, Cej 14. SODNIKA: Chiopris in Cola Domovci so v izredno dramatični tekmi klonili nasprotnikom s točko razlike. V 38. minuti so imeli kar 11 točk zaostanka, nakar so s prescono onemogočili nasprotnikovo igro in prestregli veliko število žog. 11. sekund pred koncem so prestregli še poslednjo žogo in tako so imeli možnost, da bi prehiteli domače moštvo. Zadnji met ■domovcev pa je nesrečno zadel le '“obroč. Našim .je na tej tekmi gotovo manjkala športna sreča, saj jim ne moremo glede borbenosti ničesar očitati. Srečanje je bilo še kar lepo, cbe ekipi so pokazali hitro in agresivno igro. Domačini so imeli višinsko premoč, vsekakor so se naši odlično borili pod obema košema s Perčičem in Co-rettijem na čelu. V napadu se je poleg točneka Ceja izkazal tudi Ciani z zelo lepimi prodori. Zares škoda, sa.i bi si tokrat domovci zares zaslužili zmago. (S. L.) MLADINCI Saba — Bor 60:41 Borovi mladinci so v gosteh klonili Sabi. Med tekmo se je huje poškodoval Tremul, ki se bo moral zaradi rane na očesu zdraviti 10 dni v bolnišnici. (D.O.) cu tekme ni pravi pokazatelj moči na igrišču, saj sta si bili ekipi enakovredni vse do 28. minute, ko so, Ajevci z dobro obrambo in hitrimi protinapadi strli odpor Be-ievcev in tako visoko zmagali. Vato ; NA GORIŠKEM Dom — Arte A 40:60 (17:28) DOM: Gruzovin 4, Košuta, Koršič 5, Kocijančič, Poberaj, Grovner, Orzan 21, Kodermac. Bric 6. Makuc. SODNIKA: Feri in Ciochetti. Domovi kadeti so klonili proti gotovo močnejšim nasprotnikom, ki so leto dni starejši. Razlika je bila še kako občutena predvsem pod košema, saj so višji nasprotniki prejeli dvakrat več odbitih žog kot domovci. Naši so vsekakor skušali igrati umirjeno in preudarno in to jim je tudi uspelo, saj so obdržali poraz v dostojnih mejah. Za pametno prikazano igro si zaslužijo pohvalo prav vsi domovci (Livij Semolič) DEČKI Don Bosco - Kontovel B 170:14 KONTOVEL B: Štoka 10, Peric 2. Škrk 2, Rupel, Husu. Regent, Ba-racci, Sedmak, Gregori. Druga Kontovelova postava, ki na- PRVENSTVO KADETOV Boru A društveni derbi Bor A - Bor B 87:65 (38:35) BOR A: Pregare 19 (5:14), Pu-pulin, Cerasari 8, Vascotto 2 (0:1), Tavčar 12 (0:2), Jogan 4, Smotlak 6 (0:3), Žerjal 2. Kovači"' 14, Ko-ročec 20. BOR B: De Carli 6 (2:6), Krapež 4 (0:2), Parisi 8 (0:2), Komar 12 (2:5), Bradassi 19 (3:7), Tavčar 16 (2:4), šik, Vecchiet, Žerjal, Betocehi. Derbi med kadetskima ekipama Bora se je končal z zmago A ekipe, vendar razlika 20 točk r.a kon- ZSŠDI in Društvo slovenskih zdravnikov priredita v sredo, 26. januarja, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu srečanje s predstavniki športnih društev iz tržaške pokrajine Govor bo o ustanovitvi športnega medicinskega centra. iiiiuiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiii Domači šport . w DANES Nedelja, 23. januarja 1983 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Stock 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Žavljah: Zaule - Primorje: 14.30 v Bazovici: Zarja - CGS; 14.30 v Repnu: Kras - Giarizzole; 14.30 v Trebčah: Gaja - Čampi Elisi 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trebčah: Primorec - Breg; 14.30 v Sovodnjah: Juventina - Fo-gliano; 14.30 v Vermeglianu: Ver-megliano - Mladost: 14.30 v Zagra-ju: Sagrado - Sovodnje NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo) 10.30 pri Dom ju: Ponziana - Breg NARAŠČAJNIKI (pokrajinsko prv.) 10.30 na Proseku: Primorje - Triestina NAJMLAJŠI 8.00 v Trebčah: Primorec - S. An-drea; 12.45 na Opčinah, Ul Carsia: CGS - Vesna: 10.30 v Bazovici: Zarja - Supercaffe 'ZAČETNIKI 10.45 na igrišču Campanelle: Cam-panelle - Kras; 9.15 pri Sv. Ivanu: S. Giovanni - Breg KOŠARKA MLADINCI 11.00 na Opčinah: Polet . Inter Milje KADETI 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Sco glietto DEČKI 9.00 v Trstu «1. maj»: «Bor - Kontovel A •PROPAGANDA* 9.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Polet NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Repnu: Kras - Ente Porto ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 9.30 v:štandrežu: 01ympia Berto-lini - Volley Club Trst 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, telovadnica Mor-purgo: Sold Fassl - Bor UNDER 15 9.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sokol RADIO V jutrišnji oddaji »Veselo športno popoldne* (od 15. do 17. ure), ki jo vodi prof. Ivan Peterlin, bo poleg stalne rubrike o športni medicini, ki jo pripravlja dr. Rafko Dolhar ter preostalih, zanimivih prispevkov govor tudi o stoletnici Sokola. Gost oddaje bo tokrat zgodovinar Milan Pahor direktor tržaške Narodne in študijske knjižnice. stopa v prvenstvu dečkov, je visoko izgubila proti Don Boscu, ki je glavni kandidat za osvojitev končnega prvega mesta. Domačini so bili res premočni za naše fante, ki so v glavnem vsi začetniki. V Kontove-lovih vrstah se je izkazal Štoka, ki je tudi dosegel večino košev za svoje moštvo. (R.M.) ((PROPAGANDA* Servolana — Bor 58:21 (22:8) BOR: Jakominič, Tagliapietra 2, Pan jek 3 (3:5), Lippolis 2, Carli, Blaževič 2 (0:3), Rustja, Šik 4 (2:5), Birsa 8. SODNIK: Simoni. V prvi prvenstveni tekmi je ostal Bor proti enim od močnejših ekip, Servolani, praznih rok. Borovci so zaigrali preveč bojazljivo, nasprotniki pa so njihove napake vedno spretno izkoriščali. V glavnem so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi. Zadovoljila sta le Birsa in Jakominič. (Marko) LOS .ANGELES — Na dvoranskem atletskem tekmovanju v tem mestu so dosegli tri svetovne rekorde: Američan Olson je skočil s palico 5,76m, Američanka Evelyn Ashfcrd je pretekla 50 jardov v 5”77, njena rojakinja Mery Decker Tabb je pretekla dve milji v času 9’31"7. NOGOMET Gorizia — Pergocrema 2:1 (0:0) GORIZIA: Colavetta, Grazzolo, Marassi, Comisso, Lombardo, Lazza-. ra, Modestini (Macri), Antoniazzi, Urban, Mareati, Colombo (Zanetti). STRELCA za Gorizio: Modesjini v 56. in Comisso (11-metrovka). v 69. minuti. Gorizia je po daljšem času ponovno zmagala na domačeni igrišču. Obe točki je dosegla proti Per-gocremi, ki je že od uvodnih minut igrala v 10., zaradi izključitve srednjega napadalca. Goričani pa so tokrat igrali gotovo najslabšo tekmo prvenstva, saj so pokazali zelo me-| dlo igro in to še posebno na sredini igrišča. Edini, ki je blestel med domačini, je bil Urban, ki je bil začetnik obeh akcij, s katerimi je Gorizia prišla do zadetkov. Naj ob koncu omenimo še. da so v zadnjih minutah kapetana Goričanov Lombarda, zaradi trčenja z Muiesanom, odpeljali v bolnišnico zaradi hujše poškodbe na nogi. (R. Pavšič). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubila« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 m«l 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po format« sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir besed«] Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijski krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dez«' v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 12 23. januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala! in tiska I , član italijanske| IZTT 2veze časopisnih I \ Trst založnikov FIEG * V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Žareči politični trikotnik na Novi Kaledoniji Francija nima težav z gibanji za neodvisnost le pred domačim pragom, na otoku Korziki, ampak tudi na drugem koncu sveta na manjšem otoku Nova Kaledonija, ki leži nekaj tisoč kilometrov severovzhodno od avstralske obale. Površina je 19.000 kvadratnih kilometrov, kar je nekaj manj od SR Slovenije na njem pa živi približno 150.000 prebivalcev. In ravno v tem maloštevilnem prebivalstvu je vir napetosti, ki je Novo Kaledonijo prenesel iz naslovnih strani turističnih prospektov na naslovne strani francoskih dnevnikov. Kot v številnih drugih evropskih kolonijah je sestava prebivalstva s časom dobila značaj eksplozivne zmesi. Nedolgo od tega je prišel na plan primer nekdanje nizozemske kolonije Surinam. Na Novi Kaledoniji se dogaja nekaj podobnega kot tam: osnovno, izvirno prebivalstvo je melanezijskega rodu, po domače jim pravijo «ka-nakasji, postopoma se ',e priselilo vse več belega prebivalstva iz metropole, v tem primeru Francozov, ki so naknadno uvozili še dodatno delovno silo iz drugih posestev. Na Novo Kaledonijo se je tako priselilo precejšnje število Polinezijcev, Indonezijcev in Indokitajcev. Ti tvorijo tretji pol v tem etničnem mozaiku, ki ima kot običajno tudi svoj politični učinek. Revni, neevropejski priseljenci so bili že po svojem izvoru povsem odvisni od evropejske oblasti in v zadnjih desetletjih, ko je demokratično življenje prodrlo tudi v najbolj zakotne kolonije, so z volilno pravico postali naravni politični zavezniki bogatejšega sloja belcev. Belci so bolj kot sloj, pravzaprav (vsaj tako poročajo razni opazovalci) zaprta družbena kasta, osredotočena večino v glavnem mestu, v Numeji. Vseh belcev je kakih 50.000, od katerih se jih je 30.000 rodilo na otoku. Kanakasi, ki tvorijo večino prebivalstva so bili stalno v politični opoziciji, brez oblasti in so morali nemočno gledati kako Beli, s pomočjo »Ostalih* prevzemajo v roke vse važnejše vzvode oblasti: gospodarstvo, zaposlovanje, upravo, sodstvo . .. Položaj se je spremenil, ko je prišla na površje nova generacija mladih kanakasov. Ti so zapustili tradicionalno obliko opozicije, ki je ka- nakase obsojala na izrinjen je iz oblasti. Postavila je zahtevo po avtonomiji, ki naj bi bila predpogoj in vmesna faza do neodvisnosti. Datum neodvisnosti je že določen: 24. september 1984, točno na 131. obletnico francoske oblasti nad otokom. Francija je odgovorila s ponudbo večje avtonomije, s kanakasi so preko svoje glavne stranke Kaledonske Zveze zavrnili ponudbo in še ostreje podčrtali zahtevo po neodvisnosti. Ko so kanakasi na volitvah dobili večino v krajevni zbor in ko je junija lani njih leader Jean Marie Tjibaou postal podpredsednik guvernerskega sveta oziroma šef krajevne vlade, so se začele razmere naglo slabšati. Spori med tremi komponentami kaledonske družbe so postajali vse pogostejši in ostrejši. Bogatejši sloji pa so hiteli izvažati svoje kapitale na bolj varne obale. Napetost se je začela med kanakasi nabirati že prej, posebno ob umoru glavnega tajnika Kaledonske zveze. Pierra Declorcqua, dne 19. septembra 1981, v skrivnostnih okoliščinah. Napetost ob francoskem zavlačevanju povolj-ne rešitve že nekaj mesecev prerašča v manifestacije kanakasov, belci pa odgovarjajo s proti-manifestacijami. Pred nedavnim so med drugim napadli sedež krajevnega zbora. Zaostritev ni našla pariške vlade nepripravljene. Že pred dvema letoma je poslala na otok zmernega socialista Christiana Nuccija, ki naj bi prevzel vlogo posrednika med fronto gibanj za neodvisnost in osrednjo francosko vlado. Nucciju je uspelo ustvariti novo sredinsko stranko, ki naj "bi bila orodje tega posredovanja, a stranka je bila na volitvah poražena in Nucci se je vrnil domov. Sledil mu je visoki komisar Roynette, ki ima namesto stran na razpolago na otoku 4.000 vojakov, in sicer regiment padalcev, orožnike in posebne oddelke za nagle posege. Doslej te sile niso še posegle, a 10. januarja je tudi njihova nevtralnost zašla v slepo ulico. Domačini nekega obrobnega območja so se sprli z lastnikom neke žage, ki jim je onesnaževali vir pitne vode. Ker oblasti niso hotele priznati njih pravico do odškodnine so izvedli zaporo nad žago. Oblast je poslala prevzeti blago na žago oddelek vojske, ki je bil ob povratku napaden: dva vojaka sta bila ubita in štirje ranjeni. 131 let sožitja je verjetno zapravljenih. Pisma uredništvu PRIMER, OB KATEREM SE JE VREDNO ZAMISLITI^ Potreben je bil pravi križev pot da so Opčine spet postale... Opčine V šolskem letu 1937 - 38 sem poučeval v Postojni in sem osebno doživljal kako so oblasti ravnale s slovenskim prebivalstvom, kar me je od blizu spominjalo na odnose s podložniki v kolonijah. Slovenci so lahko kmetovali in trgovali, niso pa smeli opravljati nobenih javnih dejavnosti, niti poklica javnega redarja. Za vsak primer je bila vedno »aktivna* fašistična tolpa, ki je izvajala nasilje s palicami in z ricinovim oljem. Septembra 1938 sem bil zaradi rasnega preganjanja ob službo in takrat sem lahko na lastni koži doživel kako »simpatičen* je bil takratni italijanski ambient v Postojni; vsi, vštevši dva duhovnika, so zelo hladno sprejeli mojo nesrečo, nekateri pa so se me celo izogibali in hlinili, da me ne poznajo. Edino izjemo je predstavljal prof. Anelli, ravnatelj jamarskega muzeja, ki mi je priznal, da kot katolik, ne more odobravati rasnih preganjanj. Med Slovenci pa sem naletel na veliko solidarnost in razumevanje in mnogi od teh so se tudi javno izrekli proti mojemu odpustu iz službe, čeprav so se jasno zavedali, da bi jih lahko to drago stalo, saj so bili fašisti stalno na preži. Tudi po mojem odhodu iz Postojne mi je marsikateri Slovenec še izkazal solidarnost in v ta namen se vedno zelo rad spominjam solidarnosti u-čiteljice Antonije Ozbič z Opčin. V mestnem okolju pa je moje grenko doživetje naletelo na zelo hladne komentarje, če že ne na sovražne reakcije. Leta 1940 sem izvedel, da je fašistična oblast izdala krivični dekret in «prekrstila» Opčine v Poggiorea-le del Carso. Tako je zahteval »podesta* Luigi Ruzzier, naslednik En-rica Paola Salerna, ki je moral od- stopiti, ker je bil po očetu Žid. Ruzzier je bil pravi fašist in je postal med nacistično okupacijo tudi krajevni federal te stranke. Prilagam vam fotokopijo Ruzzierovega odloka, ki je bil ostro naperjen proti Slovencem in njegovo poznejšo ratifikacijo v Uradnem vestniku. Novi naziv Opčin ni imel sreče in se ni nikoli v celoti uveljavil, vendar so ga osvojile le državne železnice, ime Poggioreale del Carso pa se je pojavil tudi na hišnih številkah. Niso pa spremenili obcestnih kamnov in tabel, niti električnih napisov na tramvajskih postajah. Tako je ostalo vse do vojaške zavezniške uprave. Leta 1954, ko je italijanska vlada napovedala, da bo združila openski železniški postaji in ustanovila enotno obmejno postajo, sem poslal krajevnemu vodstvu državnih železnic dopis. V njem sem opozoril, da je ime Poggioreale del Carso ostanek fašizma in da je prišel čas, da se postaji spet vrne staro ime. Vodstvo železnic mi je odgovorilo, da ne more ničesar ukreniti vse dokler ne bo za to izrecno poskrbela tržaška občina. Obrnil sem se nato na občinsko komisijo za toponomastiko in sem zaprosil takratnega podžupana prof. Edoarda Cumbata, človeka demokratičnih čustev, da po svojih močeh podpre mojo zahtevo. Slednji mi je nato povedal, da je toponoma-stična komisija zavrnila mojo prošnjo z utemeljitvijo, da bi sprememba povzročila nekakšno besedno zmedo (morda občina Opčine. ..!), očitno pa komisija ni hotela ničesar ukreniti. Jaz pa sem vztrajal, ker nisem hotel, da bi tak fašistični madež ostal še dalje v javnosti. Pripravil sem zato novo pismeno zahtevo in jo naslovil prof. Josipu Agnelettu, takratnemu predsedniku Slovenske skupnosti s prošnjo, da se on o tej zadevi pozanima, čez nekaj časa je občinski svetovalec iste stranke postavil to zahtevo, ki jo je uprava sprejela brez oklevanja. Ime Poggioreale del Carso je tako za vedno izginilo. Iz jezikovnega vidika ni bilo to ime hudo, ampak je podlo izražalo politiko zatiranja in raznarodovanja. Tako sem se tudi jaz skromno oddolžil človeški solidarnosti, ki so jo bili s strani slo venskega prebivalstva deležne vse žrtve rasnih preganjanj. prof. Giulio Levi-Castellini (Trst) Takih primerov je bilo tudi po Sloveniji žal na pretek. Pismo prof. Castellinija, kateremu dolgujemo zahvalo, pa postavlja spet v ospredje odprto oziroma nerešeno vprašanje izvirnosti uradnega krajevnega imenoslovja. Tako npr. Dolina, kljub posegom in prošnjam občinske uprave, še vedno čaka na polnopravno uzakonitev svojega pravega imena in na izbris tistega nerazumljivega S. Dorligo della Valle. Tržaška občina pa ni še v vsem povojnem času poskrbela, da bi kako mestno ulico ali kak mestni trg poimenovala po zaslužnih slovenskih osebnostih. Tudi to je krivica, okrog katere se velja zamisliti. Posebne odškodnine za razlastitve v Boenu BOČEN — Posebna komisija pokrajinskega sveta je sklenila, da se odškodnine ob morebitnih razlastitvah ne bodo spremenile do polovice leta. Za kvaliteten vinograd bodo plačevali od 12.750 lir do 14.250 lir za kvadratni meter, za najboljše pašnike pa od 4.000 do 5.000 lir na kvadratni meter. Mali oglasi STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Telefonirati na št.86349. MLAD ZAKONSKI PAR išče v Trstu in okolici prostore za delavnico — približno 40/50 kv. m za svojo tiho in mimo dejavnost. Po možnosti v isti zgradbi ah v bližini pa sobo oziroma majhno stanovanje. Morebitne ponudbe nasloviti na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Poslovni prostori* ali na tel. št. 040/299-104 ali 299-350. Tomislav. 22-LETNI knjigovodja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739. PRODAM 2000 kv. m terena — vinograd in travnik. Telefon 040/54372. OSMICO nadaljuje Robert Pipan v Mavhinjah. KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153. IZGUBILA SE je psica rjave barve pasme nemški brak. Najditelju nudim bogato nagrado. Telefon PRODAM hišo v Borštu. Telefonirati od 18. do 19. ure na štev. (040) 228421. TRGOVINA MODE VALENTINA razprodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 60 odst. PRODAM avtomobil mini innocenti letnik 1982. Telefonirati od 20.30 do 21.30 na štev. (040) 213661. 21-LETNA uradnica išče službo v podjetju ali v zdravniški ambulanti. Telefonirati po 20. uri na št. 040/225-973. telefon (040) 79 46 72 ANTON BOLE pri Piščancih ima *! 30. januarja odprto osmico. IŠČEM zidarja, obrtnika za <*■ pri Sv. Ivanu — Trst. Telefonu«11 na štev. (040) 575145. POHIŠTVO Koršič prodaja po »J ugodni ceni hišno opremo, zaj®! preureditve trgovine, telefon (0® 54-390. IŠČEMO diplomirano/ega far®* cevtko/a za takojšnjo zaposli«' v lekarni pri Fernetičih. Tel®® (040) 416212 - Dolce. PRODAM avtomobil lancia beta kub. cm berlina s priključkom® prikolico letnik 1973 po ugo®1 ceni. PRODAM akacijeva drva zak®j javo in kole za trte. Saverij “ Žič, tel. 0481 - 390688. / OSMICO je odprl Ernest Srno® Mačkolje 58. Toči belo in W vino. PRODAM sliko slikarja Corada S* lofrana format 1,78 za 87 cm- ™ lefon 040/200-583. PRODAM ford transit diesel ali menjam za avtomobil iste vredo* sti. Telefon 040/417498. MEŠANI pevsKi zbor «Lipa» iz zovice išče pevce predvsem ške. Vsi zainteresirani se lahko'J glasijo vsak ponedeljek in četrt* od 20.30 do 22.00 ure v Bazoviško® domu. IZREDNA PRILOŽNOST: prod«® volkswagen (maggiolone) kub. *® 1300 v c iličnem stanju. Infor®*' cije na tel. 040/225973 od 8. do P in od 16.30 do 20. ure. ROLICH NABRE2INA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE •MtitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiuiivniifiiniiiiiiiiiiafiiiiiiinanuiiiiiiNiiiiiiiiiiiuniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitim Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na Marijo Magajna darujeta Marko in Elvira Tence 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GROČANE V spomin na Pierino Fonda vd. Lozej daruje družina Petaros-Šker-lavaj (Boršt 99) 20.000 hr. V spomin na Ivana Racmana daruje Frančiška Racman 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA P D. daruje 10.000 Ur. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA V LONJERJU Lado Ferluga daruje 500 ND. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Marije Budin daruje Viktorija (Trebče) 10.000 Ur. V spomin na dragega moža Ivana Racmana daruje žena Marija 20.000 lir. • • • V spomin na drago mamo Marijo darujeta sin Ladi Budin in Vera žužek 50.000 za postavitev spomenika NOB v Repniču in 50.000 Ur za postavitev spomenika NOB v Briščikih. Ob deseti obletnici smrti drage mame Ivanke Sosič vd. Malalan darujejo Silvana, Zvonko in Marčelo Malalan z družinama 20 000 za SKD Tabor, 20.000 za ŠD Polet in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. V počastitev spomina Ivanke Ma lalan darujeta Lidija in Nada Kapun 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 6. obletnici smrti drage mame daruje hči Anica z družino 20.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob drage tete Pierine Canciani daruje Sergij Can-ciani z družino 50.000 Ur za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Pierine Canciani daruje Albina Lozej 10.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V spomin na drago Matildo Ker-mae daruje Viktorija Skok 10.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Evgenovo mamo da ruje Viktorija Skok 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Zofija Petaros daruje 10.000 Ur za mlajši mladinski pevski zbor Vesela pomlad. V spomin na drago mamo daruje hči Zofi Batič 10 000 lir za godbo na pihala Vesna-Križ. V spomin na mamo Maria Magajne darujeta Srečko in Majda 30.000 Ur za ŠZ Jadran. V isti namen da rujeta Anica in Marčelo Malalan 20 000 'ir za ŠZ Jadran. Ob obisku rodne vasi darujeta Nini Papižov in žena iz Avstralije 50.000 Hr za popravilr dvorane na Konto-velu. V spomin na mamo Maria Magajne darujeta Livio in Silva Valenčič 20.000 Ur za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na Marijo Magajna daruje Mari Kobal 20.000 Hr za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob dr. Mar-čela Verča in Marije Magajna daruje NK 20.000 U/ za KD Ivan Can- Ob podelovanju značk OF daruje Olga Kerševan vd. Valetič 10.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Ob plačanju članarine darujejo Dora Caharija 7.000 in Marija ter Ivanka Sosič 4.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev. Alojz Brišček daruje 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Za TPPZ Pinko Tomažič darujejo naslednje tvrdke in osebe: Resina 250.000, Trad 100.000, Adriaimpex 150.000, C.G.R. 100.000, Agroforest 100.000, TKB 300.000, Mercantile 200.000, Co.Ge.Co 100.000, Technolab 50.000, trgovina Furlan 50.000, La Combustibile 30.000, IRET 300.000, Elektra 100.000, Pelikan 30.000 Au--o-a 50.0^0. Dila 50.000, Fargo 50.000, Jazbar 20.000, dr. Martelanc. 100.000 in Hranilnica in posojilnica - Opčine 500.000 Ur. Za nakup klavirja za SKD Barkov-lje darujejo: Ivanka Pertot 10.000, Aleksandra Pertot 20.000, David Poljšak 10.000, Andrej in Liviana Udovič 20.000, Silvia Milič 10.000, Pavel in Giovanna Ugrin 20.000, Neva Stocca 15.000, družina Umek 10.000, Maja Pahor 20.000, Sergij Matjašič 10.000, Nataša Milič 2.000, V. Lokar 30.000. Olga Pangerc 10.000, Mara Pertot 5.000, Anamarija Baša 10.000, Bruno Štoka 3.000, Anica Obersnel 10.000, Tončka in Mario Martelanc 30.000, Vida Pertot 3.000, Marija Gembrini 20.000, Ivo Gher-lani 10.000, družina Zorka Pertota 50.000, Aleksij Civardi 5.000 in Sandra Živec 10 000 lir. Ob tretji obletnici smrti Vladimi-ra Kralja darujejo svojci 10.000 Ur za sekcijo KPI Zorko Kralj - Trebč^. V spomin na mamo Maria Magajne darujeta Elda in Gojmir Demšar 15.000 Ur za Društvo slovenskih upokojence«' v Trstu. Ob prejemu značk OF darujejo Karel, Mileva in Marija Kokelj 50.000 Ir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V spomin na mamo Maria Magajne darujeta Irma in Stojan Udovič 30.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na mater tov. Magajne daruje ing. Andrej Čok 5.000 za KD Ivan Cankar in 5.000 Ur za KD S. Škamperle - Sv. Ivan, V spomin na pok. Ferdinanda Starca daruje Angel Škrk 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Pierine Ferluga por. Canciani darujejo sestre Golob 30.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev. Ob tretji obletnici smrti mame Francke daruje hčerka Lidija z družino 10.000 lir za godbo Vesna Križ. V počastitev spomina mame Maria Magajne darujeta Mariuča in Aljoša Žerjal 20.000 Hr za ŠZ Bor. V počastitev spomina Josipine Grbec darujejo družine Fonda 30.000 Ur za KD Ivan Grbec. Stevo Kosmač daruje 100.000 Ur za kotalkarsko sekcijo ŠD Polet. V počastitev spomina Ivana Racmana daruje Vladimir Abram z družino 10.000 Ur za Dijaško matico. Ob 16. obletnici smrti Edvina Starca daruje družina 10.000 za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel in 10.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina očeta Antona Štoke daruje hči Štefanija 30.000 Ur za krožek komunistične mladine Marjan Štoka Prosek - Kontovel. Za odbor Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje darujejo Alenka, Polonca, Janka, Fedora, Zvezda, Darinka in Rajka 35.000 Ur. Namesto cvetja na grob dr. Ferdinanda Starca daruje Marica od Slovenca 10.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk. V isti namen daruje Danica Verša 10.000 Ur za ŠD Kontovel. Slavko Kalc daruje 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na teto Rožo Malalan vd. Husu darujeta Carmela in Silvo Križmančič (Bani) 20.000 Ur za OPZ Vesela pomlad. V spomin na teto Rožo Malalan vd. Husu darujeta Carla in Nardo Bani 20.000 lir za MLMPZ Vesela pomlad. V spomin na pok. Josipino Grmek - Patrizio daruje družina Kravos 10.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na pok. Nandota Starca darujejo Peter, Alenka in Igor 30.000 Ur za popravilo dvorane na Konto-velu. V spomin na pok. brata Nandota Starca darujejo svojci 50.000 za popravilo dvorane na Kontovelu in 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Marijo Magajna darujeta Lidija in Mario Šušteršič 10.000 Hr za KD Ivan Cankar. V spomin na Marijo Magajna daruje Ladi z družino 20.000 Ur za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na Marijo Magajna daruje Vida Siega z družino 20.000 Ur za ŠZ Bor. V spomin na mamo Maria Magajne darujeta MUica Kravos in Ivan Verč 10.000 lir za KD Ivan Cankar. V spomin na mamo Maria Magajne darujeta Pino in Alenka Hudež 10.000 Ur za SPDT. V počastitev spomina mame Maria Magajne daruje Milan Klobas 30.000 Ur za KD Ivan Cankar. V počastitev spomina Josipine Grbec-Patrizio darujejo družine Ko-drič-šiškovič 10.000 Ur za KD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Ivana Racmana darujeta družini Gropajc 10.000 Ur za vzdrževanje srenjske hiše v Gročani. V spomin na drago mamo Jožefo in na brata Oskarja daruje Anica Purič (Križ 111) 10.000 Ur za dekliški zbor Vesna. Ob peti obletnici smrti dragega moža in očeta Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hčerka Živa 30.000 Ur za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Angele Jercog daruje družina Krmec 10.000 in Štefanija Strain 5.000 Ur za pihalni orkester Breg. Na družabnem večeru pihalnega orkestra Breg daruje družina Enija Cancianija 12.000 in Corrado Dobri-gna 15.000 Ur za pihalni orkester Breg. N.N. daruje 50.000 in Vojko Lovri-ha 50.000 Ur za pihalni orkester Breg. V počastitev spomina matere Maria Magajne darujeta Tončka in Emil Colja 20.000 lir za KD Ivan Cankar. V počastitev spomina tov. Antona Veluščka-Matevža daruje Rosanda Gasperčič 20.000 lir za Združenje ■IIIIIIIIIIIIIHII|!ll,H',,"l',"l,,,ll,,l,ll>llll>l,ll>lll,fT',llll*>"l>l>1<",ll>>llll,>lllf,1ll'llll,,>MI'11".IIIIMIIHIII... Bresciani (54) 2.000, NeUo Zangari (43) 5.000, Ciril Ostrouška (43) 5.000, Emil Škabar (39) 10.000, Mario Emili (40) 5.000, Vladimir Bresciani (55) 10.000, Stanislav Savi (45) 5.000, Bruno EmiU (46) 5.000, Vladimir Bresciani (37) 2:000, Jožef Blažina (26) 2.500, Mario Briščik (38/A) 10.000, Pavel Hrovatin (59) 5.000, Maria Šuc (18) 5.000, Emil Škabar (70) 15.000, Franc Briščik (19) 3.000, Bruno Sardoč (42) 5.000, Silvester Šuc (50) 10.000, Guerrino Zadinovich (9) 10.000, Luigi Bertolini (36) 5.000, Štefanija Prinčič (33/2) 2.000, Danilo Šuc (33/1) 5.000. aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V počastitev spomina gospe Josipine Grbec vd. Patrizio daruje Silva Gasperčič 10.000 Ur za KD Ivan Grbec. V počastitev spomina Marije Magajna darujejo Ivanka, Alenka in Danica Colja 15.000 Ur za KD Ivan Cankar. V spomin na očeta Jakoba daruje Marčela Kalc 10.000 Ur za VZPI -AN Pl Trebče. Livio in Savina Malalan darujeta 10.000 Ur za VZPI - ANPI Trebče. V spomin na Marijo Budin darujejo Lucijan in Anica Malalan 10.000 za VZPI - ANPI Trebče in 10.000 za KD Primorec, Ana in Miče Kralj 10.000 za KD Primorec, 10.000 za godbo Parma Trebče, 10.000 za cerkev sv. Andreja - Trebče, 10.000 za KD Rdeča zvezda Salež in 10.000 Ur za o.š. Pinko Tomažič - Trebče. V spomin na dr. Ferdinanda Starca daruje Stanko Gergutov 10.000 Ur za ŠD Kontovel. V počastitev spomina mame Maria Magajne daruje družina Mesesnel 20.000 lir za KD Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob Agostina Giorgija darujejo družine Brana in Waldestein 20.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Marije Blažina por. Budin darujeta Nada in Pepi Perčič 10.000 Ur za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Pierine Canciani darujeta Nada in Pepi Perčič 20.000 Ur za KD Rdeča zvezda. V spomin na dragega moža Ivana daruje žena Marija 40.000 za PD Slovenec, 20.000 za vzdrževanje spomenika NOB v Gročani, 20.000 za cerkev na Pesku in 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Ob novoletni nabiralni akcije so za ŠK KRAS darovaU: REPNIC: Briščik (št. 47) 10.000, MiUani (46) 5.000, Ravbar (44) 10.000, Ziarič (41) 20.000, Cesar (43) 5.000, Rebula (2) 15.000, MiUč (21) 7.000, Blažina (19/a) 10.000, Ravbar (53) 7.000, Cante (29) 10.000, Milič (32) 5.000, Kante (34) 10.000, MiUč (24) 5.000, Stubelj (11) 10.000, MiUč (39) 20.000. SALEŽ: Srečko Budin (št. 65) 10.000, Danilo Rebula (60) 10.000, Bogdan Budin (47) 10.000, Stojan Stubelj (49) 10.000, Josip Perčič (43/a) 10.000, Herman Škrlj (35) 10.000, Franjo Furlan (50) 10.000, Janko Škrk (100) 10.000, Angel MiUč (48) 10.000, Just Škrlj (44) 10.000, Dušan Grilanc (24) 10.000, Miloš Peric (27) 15.000, Anuška Zidarič (20) 20.000, Josip Kocman (19) 2.000, Peter Grilanc (90) 20.000, Danilo Grilanc (15) 10.000, Jožko Obad (14) 30.000, Marica Obad (14) 10.000, Vladimir Budin (65) 30.000, Mario Pirc (36) 5.000, Edi Škrk (33) 10.000, Bruno Pegan (7) 10.000, Karlo Grilanc (4) 15.000, Janko in Žarko Budin (5) 10.000, Zdravko Obad (94) 20.000, Franc Budin (92) 10.000, Egidij Milič (91) 10.000, Dragica Predonzani (1) 10.000, Kristjan Rodella (65) 10.000, Milan Rebula (67) 20.000, Stano Škrk (56/a) 20.000, Aleksander Auber (58) 10.000, Marija Gruden (56) 3.000, Marija Vesnaver (55) 20.000, Luigi Škrk (54) 1.500, Michele Škrk (54) 10.000, Josip Milič (70) 30.000, Albert Svetlič (53) 15.000, DanUo Frančeškin (53) 10.000. Danica Rebula (63) 10.000. Ladi Rebula (69) 20.000, Sil-clo CappelU (64) 10.000, Gianfranco Gregori (64) 3.000, Darko Obad (64) 5.000, Mario Purič (64) 10.000, Ivan Doljak (64) 3.000, Bruno Rebula (64) 10.000, Luigi Bonetti 10.000, Nadja Grilanc (71) 5.000, Laura Valentino (71/a) 4.000, Milko Pirc (73) 7.000, Janko Gruden (68/a) 10.000, Venko Devetak 10.000, Božič Grilanc (80) 10.000, Anica Rebula (81), 10.000 Zvonko Rebula (81) 10.000, Igor Milič (68) 10.000, Josip Škrk (61) 5.000, Vera Auber (62) 15.000, Majdiča Mo-lignoni 5.000, Mitja Grilanc (65/a) 5.000, Ludvik Pirc (87) 10.000, Stanko Jercog (88) 10.000, Giancarlo Matcovich (83) 3.000, Boris Milič (85) 10.000, Nada Simoneta (2) 10.000, Ladislao Piculin (2) 10.000. KOLUDROVICA: Rihard Živec (št. 14) 3.000, Boris Živec (14) 5.000, Lucio Berce (11) 10.000, Janko EmiU (7) 2.500, Janko Budin (5) 10.000, Just Vodopivec (4) 5.000, Stojan Fabjan (10) 10.000. Knez (2) 5.000, EmiU (8) 5.000, Skupek (12) 15.000. SAMATORCA: Marcel Doljak 20 tisoč, Luciano Milič 25.000, Svetko Colja 15.000, Ivan Colja 20.000, Gian-ni Romagna 20.000, Ladi Colja 5.000, Franjo Colja 15.000, Angel Gruden 7.500, Angela Colja 2.000, Milka Gruden 10.000. Pepi Doljak 2.000, Ladi Gabrielli 10.000, Pepi Gruden 10.000, Janko Gruden 10.000, Stanko Gruden 10.000, Jožko Sardoč 10.000, Maks Pipan 10.000, Milan Kante 10.000, Boris Doliani 10.000, Srečko Gruden 5.000, Viktor Gruden 2.000, Renato Pieri 10 tisoč, Marica Budin 5.000, Silva Košuta 5.000, Ivan Lavrenčič 6.000, Boris Doljak 2.000, Claudio Jerman 20 tisoč, gostilna »Due noči* 20.000, Margarita Bizjak 10.000, Igor Milič 20.000, Vanček Doljak 10.000, Kocman 15.000, Jan Godnič 50.000, Drago Sedmak 25.000 Ur. ZGONIK: Miro Žigon 20.000, Peter Gruden 10.000, Frančko MiUč 10.000, Pepi Simoneta 10.000, Vojko Simoneta 20.000, Janko MiUč 10.000, Mario MiUč 1.000, Zmago MiUč 15.000. Milan MiUč 10.000, Janko Kocman 10.000, Drago Pegan 15.000, Janko Trampuš 15.000, Stanko MiUč 15.000, Mario Riolino 10.00, Meri Budin 10 tisoč, Ivan Budin 10.000, Janko Vodopivec 10.000, Milka Budin 10.000, Ivan Caharija 20.000, Janko Simoneta 15.000, Viktor MiUč 20.000, Alfonz MiUč 10.000, Zmaga Blažina 50.000, Milva Paoletic 10.000, Janko Guštin 20.000, Alojz Furlan 15.000, Mario Furlan 10.000, Magda RioUno 10.000, Zvonko Simoneta 100.000, Marija Guštin 5.000, Lojze Skrij 10.000, Milka Savron 5.000, Marija Orel 5.000, Nini Milič 4.000, Stano Žigon 10.000, Dol-fo Furlan 10.000, Stanko Budin 40.000, Aldo Zaccaria 15.000, Anton Kobal 10.000, Drago MiUč 10.000, Renato Doljak 15.000, Giovanni Lauzana 10 tisoč, Milka in Boris Simoneta 10 tisoč, Ivan Kreševič 10.000, Doro DelTAnno 5.000, Bizjak 3.000, Darko K. 10.000 lir. BRIŠČIKI: Rodolfo Bresciani (št. 38) 10.000, Slavko Briščik (33/5) 10.000, Luciano Verša (2/4) 10.000, Alojz Maiano (2) 10.000, Boris Trampuš (22) 5.000, Milan Briščik (41) 5.000, Marica Briščik (4) 3.000. Marjo Grmek (34) 5.000, Albin Hrovatin (9) 10.000, Marino Kralj (7) 10.000, Luigi Milič (8) 5.000, Ladislav Bresciani (7/a) 5.000, Albert Pahor (37/B) 20.000. Mario Geri (37/A) 10.000, Mario MIUČ (27) 5.000, Luciano Cicutto (24) 5.000, Frane Briščik (20/A) 5.000, Karla Jerič (20) 5.000, Ivan Purič (20) 15.000. Albina Bresciani (33/6) 3.000, Luigi POPUSTI OD 10 DO 30% na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Obv. občini 4.11.82 ORVISI bogato Izbira vsakovrstnih Igrač TRST — UL. PONCHIELLI * FIAT poverjeni predstavnik GRGIČ PADRIČE - Trst - Tel. 226-161 Prodaja novih avtomobil°v in servis Zastopnik kuhinj mOTChjZZD TRST Ul Baiamontf 3 - tel 820/66 Ul Dl Viltorio 12 - tel 813301 !ll EDI NIOBILI TIROLSKE NARODNE NOŠE Piccolo mondo antlco Ul. Coroneo 14 — Trst tančica za narodne noše obleke iz lameja kp inn »le Keramika Brunetta TRŽIČ • Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 nap "Mir * | ml ▼ 1 ^lMlSmw "W1, i 1 ,:‘j. 'jir l[ ' '| MM JU a I: Mftmf išlŽfšS/Stj Termopalex ogreva radlator|e vse hiše 2 ognjem kamina: od 19.000 do 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah: 76—96—A106. Ventilpalex Kamin s toplim ventlllranlm zrakom z dejanskim donosom od: 500 do 900 mVh Dobite ga lahko v verzijah: 60—76—96.